Poštnina plačana r gotovini. Leto XI., št. 154 a Ljubljana, nedelja 6. julija 1930 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4. — Telefon št. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št Z — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« Ijana št 11.842: Praha čislo 78.180; W!en št. 105 241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din._ Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125 to 3126. Maribor: Aleksandrova cesta IS Te* lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Podunavski agrarni blok | ODGOVORI NA BRIANDOVO AKCIJO Odgovora avstrijske in nizozemske vlade—Francosko časopisje proti Mttssolinijevenra revizijonizmu Pogajanja med Jugoslavijo, Rumunijo In Madžarsko o skupnem plasiranju kmetijskih pridelkov na svetovnem trgu prekoračili splošnega okvirja. Podrobna pogajanja se bodo vršila o priliki konference, ki je nameravana okoli 20. julija v Sinaji in na kateri bodo zastopniki vseh treh držav. Od rumunske strani se bosta udeležila te konference trgovinski minister Magdearu in poljedelski minister Mihalake. Češkoslovaška naj bi prevzela gotov uvozni kontigent poljedelskih produktov od skupno nakupovalne organizacije. Ni še jasno razvidno, kako se bo načrt teh dogovorov spravil v sklad s klavzulo o največji ugodnosti. Bukarešta, 5. julija, g. Kakor se dozna-va od informirane rumunske strani, se razgovori glede ustanovitve agrarnega bloka v Podunavju živahno nadaljujejo. Srednja evropska država, ki je bila povabljena na tozadevno jugoslovensko rumunsko izmenjavo misli, je bila Madžarska. Pogajanja se trenutno vršijo med Bukarešto, Budimpešto in Beogradom diplomatskim potom. Projekt, o katerem se je do sedaj razpravljajo, predvideva ustanovitev splošne rumunsko - jugoslovensko - madžarske prodajne organizacije za prodajo poljedelj-skih produktov. Dosedanji razgovori niso Pokret za uvedb zaščitnih carin v Angliji Resolucija zveze industrijcev in bančnikov - Komentarji angleškega tiska London, 5. julija, .Daily Herald«, da je resolucija bolj zanimiva kot pa važna in naglasa, da so bančniki, ki so podpisali to resolucijo, izrazili bolj svoje zasebno, kakor pa oficijelno prepričanje. Resolucija spominja povsem na manifest bančnikov meseca okotobra leta 1926., v katerem so se izrazili za svobodno trgovino. Lista »Dailv Mail< in >Daily Express< smatrata resolucijo za važen mejnik v prosti medimperijalni trgovini. »Daily Tele-graph« pravi, da konservativni krogi pozdravljajo resolucijo, ker vodi Baldwin politiko, ki stremi za gospodarsko enotnostjo imperija. Snoči je tajnik za dominijone I. H. Tho-mas izjavil, da bo vlada prepustila imperi-jalni konferenci, da popolnoma svobodno razpravlja o tem vprašanju, ki v toliki meri zanima javnost. Odmev nacionalističnih izgredov v Porenju Razgovor med Briandom in nemškim poslanikom Hdschem — Demonstranti plenijo trgovine in razbijajo pohištvo separatistov ■VViesbadcn, 5. julija, g. Izgredi v Wies-badnu proti separatistom so se danes kljub obširnim varnostnim odredbam policije nadaljevali. Že včeraj je bil položaj v notranjem mestu zelo resen, tako da je morala policija uporabljati orožje ter v jurišu naskočiti demonstrante. Na tisoče radovednežev se je zbralo na cestah v središču mesta, kjer so psovali po-Ucijo. "Prišlo je do spopada, pri katerem {e bilo večje število oseb ranjenih. Več tr-katerih lastniki niso bili niti sepa ratisti, je bilo popolnoma oplenjenih, oprava pa uničena. Davi so demonstranti napadli trgovine z živili ter uničili vso opralo. Sina nekega trgovca s cigaretami so zavlekli demonstranti iz stanovanja njegovih staršev ter ga na cesti tako pretepli, da je bil zaradi težkih poškodb prepeljan v bolniro. Wiesbaden, 5. julija, g. Do težkih izgre* dov proti separatistom je prišlo tudi v sosednem, kraju Klopenheim. Tam so de. monstranti napadli posestvo separatista Kunza. Kunz je alarmiral policijo ter je oddal več strelov proti množici. Ko je pii» šla policija, je Kunz streljal tudi naijo. Še le po dolgem naporu se je policiji po« srečilo ga pomiriti, nakar so bili on, nje« gova žena in več drugih separatistov, od» peljani v varnostni zapor. Tudi t drugih krajih Pfalze je prišlo do hudih izgredov. VViesbaden sliči mestu, ki je t obsednem stanju. Na"cestah je vsakih 235 metrov po* licijska patrulja. Paria. 5. julija, 8. Zunanji minister Bri-and je včeraj razpravljal z nemškim poslanikom von Hoeschom o dogodkih, ki so se po poročilih listov odigrali po odhodu za-sedbenih čet iz Porenja. Ti dogodki so v nasprotju z dogovori, ki so jih sklenile zavezniške in nemške oblasti, da preprečijo represalije proti osebam, ki so bile v dobrih odnošajih z zasedbenimi četami. Pariz, 5. julija. AA. Briand je naročil vsem francoskim konzulom v Porenju, da ga takoj obveste o nemirih, ki so tam nastali po odhodu francoskih čet Finska na pragu meščanske vojne Prvi krvavi spopadi med komunisti in pristaši meščanskega bloka —■ Zagonetno ugrabljenje dveh komunističnih poslancev iz prostorov državnega zbora Helsingfors, 5. julija AA. Svinhuvuda je sestavil novo finsko vlado. Sam ji je predsednik, minister zunanjih del pa je prokop Helsingfors, 5. julija s. Na Finskem se že opažajo prvi znaki bližajoče se meščanske vojne. V Fossi na južnem Finskem Sta dva neznanca vdrla v stanovanje nekega komunističnega voditelja ter ga ustre lila. Storilca sta pobegnila. V Makkili je bilo oddanih več strelov proti Ljudskemu domu. V Vasi je komunist po krajšem prerekanju ustrelil svojega političnega nasprotnika. V Lapu sta se začela prepirati neki častnik obrambnega zbora in neki komunist Med prepirom je častnika zaklal komunist z nožem. V zborovalno dvorano nekega odbora državnega zbora so danes dopoldne vdrli 4 neznani možje, ter s silo odpeljali dva komunistična poslanca, ju spravili v avtomobil ter izginili. Eden teh moških je ta dogodek naznanil pravosodnemu ministru. Z letalom 554 ur nepretrgoma v zraku Nov vztrajnostni letalski rekord bratov Hunter - Letalca sta pristala, ker je počila cev za dovajanje bencina Chicago, 5. julija sd. Letalca brata Hunter sta včeraj popoldne ob 5.23 ameriškega časa po 554-urnem poletu (to je 23 dni in dve uri) pristala. S tem sta postavila nov svetovni rekord v vztrajnostnem poletu, ki je znašal do sedaj 425 ur. Pri pristanku sta bila brata Hunter popolnoma izmučena ter nekaj časa sploh nista mogla zapustiti kabine svojega letala. Po vsem telesu sta bila oškropljena z oljem. Preko lica so jim bile zarezane globoke brazde, oči pa globoko udrte. Po okrepčilu sta dala novinarjem krajšo izjavo, v kateri sta opisovala, kako sta mogla vzdržati toliko časa v zraku. Menjala sta se namreč vsake štiri ure pri krmilu, tako da je eden počival, dočim je drugi vodil letalo. Motor je vse do zadnjega funkcioniral nad vse dobro. Morala pa sta nanj zelo paziti. Večji defekt se je pojavil šele včeraj, ko jima je počila cev za dovajanje bencina. Zaradi tega je opoldne prenehal dotok bencina in ko je končno proti večeru prenehala funkcionirati črpalka za bencin je bila vsa kabina polna bencina. Mehaniki, ki so po pristanku preiskali letalo, so ugotovili, da bi letalo vzdržalo še nekaj dni v zraku, če bi mogla brata Hunter izvesti sama popravilo počene cevke kakor je sicer pri spočitih letalcih to drugače običaj. Pri pristanku je pogumna letalca sprejela ogromna množica, ki jima je prirejala viharje ovacije. Zaslužila sta si milijonsko nagrado, ker se je več tvor-nic obvezalo, da jima plača za vsako uro preko dosedanjega svetovnega rekorda visoke nagrade. Program Schobrovega bivanja v Budimpešti Budimpešta, 5. julija, s. Najavljeni poset avstrijskega zveznega kancelarja dr. Scho-bra v Budimpešti, se bo vršil prihodnji ponedeljek. Dr. Schober bo v spremstvu avstrijskega budimpeštanskega poslanika dr. Junkerja ob 8. zjutraj odpotoval z Dunaja. Na madžarski meji ga bo sprejel uradnik madžarskega zunanjega ministrstva. V ponedeljek popoldne bo sprejel dr. Schobra državni upravnik Horthy. Zvečer bo posetil avstrijski kancelar ministrskega predsednika grofa Bethlena, nakar bo v palači ministrskega predsedništva splošna recepcija. V torek dopoldne bo več posetov. Ob 12.30 bo Schober obiskal zunanjega ministra Val-ka, popoldne pa bo v palači avstrijskega poslaništva sprejel budimpeštansko avstrijsko kolonijo. Zvečer priredi madžarski zunanji minister Valko din« Dunaj, 5. julija s. Na današnji seji glavnega odbora je zvezni kancelar dr. Schober predložil odgovor, ki bo izročen francoskemu zunanjemu ministru Briandu na njegove predloge o Panev-ropi. Kakor se doznava, jemlje odgovor avstrijske vlade Briandove pobude na znanje ter izjavlja načelno pripravljenost bližje proučiti njegove predloge. Pri tem pripominja, da bo odvisno od političnega in gospodarskega razvoja Evrope ali, ob katerem času in v kateri obliki bi se mogla Briandova ideja približati udejstvitvi. Avstrijski poslanik v Parizu bo izročil noto avstrijske vlade Briandu. obenem pa jo bo zvezni kancelar dr. Schober sporočil francoskemu poslaniku na Dunaju. Nota se bo objavila najbrž šele tedaj, ko jo bo Briand že imel v svojih rokah. V dunajskih diplomatskih krogih prevladuje vtis, da najbrž ne bo nobena država v načelu zavzela odklonilnega stališča do Briandovih predlogov in da bo v izjavah vseh držav prišlo do izraza slično stališče kakor v avstrijskem odgovoru. Pariz, 5. julija g. Včeraj ie francoska vlada objavila nizozemski odgovor na Briandovo spomenico o Panevropi. Nizozemska vlada v načelu odobrava idejo, navaja pa istočasno nekatere pridržke. Posebno naglaša, da je potrebno, da bi se morale države, kj bi bile članice evropske federacije, odpovedati nekaterim suverenim pravicam. Federacija bi morala biti splošnega značaja in pod vsakimi okoliščinami obsegati vse države v Evropi. Važen pogoj za realizacijo načrta je poleg razorožitve tudi splošno znižanje carinskih tarif. To znižanje bi bilo treba združiti z rešitvijo političnih spornih vprašanj. Nizozemska vlada je mnenja, da za to tla še niso dovolj pripravljena, zaradi česar bi bila potrebna še temeljita izmenjava misli. Pariz, 5. julija g. Francoski tisk brez razlike politične smeri označuje Musso-linijev predlog o reviziji mirovnih pogodb, ki naj bi bila nujen pogoj za izvedbo Briandovega načrta o Panevropi, za diplomatski akt z dalekosežnimi posledicami. Kritizira ga v zelo ostri obliki. Tako pripominja »Temps« v uvodniku, da bodo skušale premagane države iz naziranja italijanskega ministrskega predsednika kovati razne koristi, pri čemer pa nikakor ne bodo hotele postati orodje v rokah italijanske politike. Musso'ini namreč zahteva revizijo pogodb samo v smislu in interesu fašizma, ne da bi pri tem upošteval revizijska stremljenja premaganih držav, ako se ne skladajo z njegovimi načrti. V sličnem pravcu pišejo več ali manj ostro tudi drugi pariški listi. Pred uresničenjem transbalkanske železnice Zanimive izjave generalnega direktorja državnih železnic o izpopolnitvi našega železniškega omrežja Beograd, 5. julija č. Generalni direktor državnih železnic Naumovič je podal zanimivo izjavo o transbalkanski in jadranski železnici. Proga Prahovo— Niš je bila započeta že pred "vojno ter je velikega gospodarskega pomena, ker bo vezala vzhodno Srbijo, dolino Mo-rave, bogato in rodno Toplico in Me-tohijo z Jadranskim morjem. Ako se upošteva, da bo proga Prahovo—Niš— Prokuplje—Peč vezala našo sosednjo prijateljsko državo Romunijo z Jadranskim morjem, potem bo imela ta proga isti pomen, kakor jadranska proga Beograd—Kraguievac—Kraljevo— Kos. Mitrovica do Jadranskega morja. Na vprašanje, ali obstoja kaka konvencija med našo državo in Ruitiutiijo o transbalkanski progi, ie g. Naumovič izjavil, da obstoja taka konvencija še izpred vojne. Obstoja namreč konvencija o zgraditvi velikega mostu pri Br-zi Palanki, ki se ima zgraditi in ki bo vezal Rumunijo z Jadranom, oziroma bo služil kot prometna zveza med našo državo in Rumunijo. Transbalkanske železnice se bo mogla posluževati tudi Rusija, ker bo po njej imela najboljšo in najkrajšo zvezo z Jadranom. Z graditvijo velikega mostu pri Brzi Palanki se bo pričelo v kratkem. Mešana komisija naših in rumunskih strokovnjakov in inženjerjev se je že sestala ter vrši sedaj potrebna terenska proučevanja, ki bodo v kratkem končana, nakar se bo pričelo z gradbenimi deli. Trans-balkanska proga bo tudi velikega pomena za turizem, ker bo prava turistična proga. Jadranska proga se gradi sistematično. Prvi del Kraljevo—Mata-rugka Banja ji že dovrSen. Prav tako t»o v kratkem izročena v' prem« tud Proga normalnega tira Bitolj—Prilep Tudi del od Prilepa do Velesa bo velikega gospodarskega pomena, ker bo vezal plodno Pelagonijo s Kosovim preko Skoplja in s Solunom preko Ke-nalija. Novi gozdni zakon je stopil v veljavo Pred pol leta izdani enotni gozdni zakon je stopil s 1. julijem v veljavo — Pravilniki in uredbe za izvrševanje tega zakona Beograd, 5. julija, č. Novi zakon o gozdovih, ki je bil objavljen pred šestimi meseci, je stopil s 1. julijem v veljavo. Rok šestih mesecev je bil določen, da se je strokovno osobje seznanilo z določbami novega zakona, ki velja za vso državo. Posebna komisija v ministrstvu za šume in rudnike je imela v tem času nalogo izdelati vse potrebne pravilnike za izvedbo tega zakona. Komisija je tudi izdelala 12 pravilnikov za nedržavne in 6 pravilnikov za državne gozdove. Pravilniki za nedržavne gozdove se tičejo dolžnosti pogozdovanja, prepovedi pustošenja gozdov, pašnje drobnice v gozdovih, ustanavljanja gozdarskih svetov, zaščite gozdov, ukrepov za preprečevanje gozdnih požarov, povzročenih od lokomotiv, nadalje izvrševanja arondacije in komasacije gozdov in pretvarjanja gozdnih zemljišč v druge vrste kultur. Razen tega je bila izdelana tudi naredba o ureditvi gozdarske službe pri občinskih upravnih oblastih. Ta uredba določa pristojnost sreskega gozdarskega referenta ter banskega inšpektorja. Nadalje je bila izdelana uredba o pogozdovanju krasa in goličev Izdelana so bila posebna navodila za ureditev državnih gozdov in sestavo gospodarsko-gozdarskih ustanov. Razveseljiva bilanca treznostnega pokreta med našo mladino Glavna skupščina Saveza treznostne mladine — Treznostni pokret napreduje polagoma, vendar pa trajno Zagreb, 5. julija n. Danes se je v dvorani Sabornice vršila skupščina Saveza trenostne mladine. Na skupščini je zastopal kralja polkovnik Gvozdič, navzoči pa so bili tudi ban dr. Šilovič, delegat ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje, zastopniki Rdečega križa, Narodne Odbrane in drugi. Prvi Je govoril prof. Slobodan Popovič, ki se je zahvalil bratskemu Zagrebu za lep sprejem delegatov saveza. Ugotovil je, da je Zagreb mnogo napredoval v treznostnem pokre-tu. S skupščine so bili odposlani brzojavni pozdravi kralju, predsedniku vlade in ministru prosvete. Prečitani so bili brzojavni pozdravi Pomladka Rdečega križa v Beogradu, sreskega načelnika na Cetinju ln bana 2ike Laziča. Po pozdravu bana dr. Šiloviča se je prešlo na dnevni red. Iz poročila, ki ga je predložil upravni odbor skupščini, je razvidno širokopotez-no delo te omladinske organizacije v lanskem letu. Organizacija treznostne mladine obstoje v vseh srednjih šolah, kakor tudi v strokovnih, v mnogih osnovnih, gospodarskih in obrtnih šolah. Vseh organizacij je 400 s približno 35.000 člani. V večjih krajih obstoje krajevna središča, ki jim navadno načeljujeio profesorji, zdravniki in učitelji. Prosvetni minister, kakor tudi razne druge prosvetne ustanove podpirajo organizacije treznostne mladine zelo inten- zivno. Vsako leto spomladi se prireja proslava treznosti po vsej državi, s predavanji, slavnostnimi sestanki, izleti itd. Snujejo se nove organizacije in vodi se protialko-holna propaganda z vsemi primernimi sredstvi, kakor s knjigami, slikami, lepaki in brošurami, propagandnimi zbori in slično. Dohodek »treznostnega dnevac je namenjen fondu za Dom treznosti v Beogradu, ki znaša sedaj okoli 100.000 Din. Na dan treznosti posečajo posebni odposlanci posamezne organizacije. Savez izdaja tudi svoje glasilo pod uredništvom prof. Slobo-dana Popoviča, razen tega pa je izdal tudi že mnogo knjig, lepakov, slik, in drugega propagadnega materijala. Nadzorni odbor, ki ga tvorijo ban Zika Lazič, Panta Arangjelovič, dr. Ivo Kun, dr. I. Gjuričič in dr. A. Musakadič, je predložil poročilo, ki ugotovalja splošen napredek saveza ter predlaga absolutorij odboru kar je bilo tudi soglasno sprejeto. Zborovanja, ki se ga je udeležilo več 100 delegatov iz vseh krajev države, se je končalo z volitvijo novega odbora. Soglasno je bil izvoljen za predsednika inšpektor ministrstva trgovine in industrije P. Arandjelovič. Zborovanje je pokazalo, da treznostni pokret sicer polagoma, vendar pa trajno napreduje, zlasti med mladino. A ,V1 • ■• 1' v» i v • Ameriški tisk o nasi državi Pariz, 5. julija, p. »Chicago Daily News« je objavil zadnje dni štiri članke o raz« merah v naši državi, ki jih je napisal nje« gov stalni sotrudnik Binder, ki je prepo* toval naše kraje. V svojih člankih trdi pi« sec, da je bila pod vlado generala Živko> viča v naši državi popolnoma odpravlje« na korupcija uradništva, da je znatno iz* boljšana državna administracija in da se je izvedlo izenačenje zakonov. Nadalje go* vori zelo ugodno o željah in stremljenjih našega kralja, da bi zboljšal odnošaje med Jugoslavijo in sosednimi državami. Zelo simpatično tudi piše o prizadevanjih za sanacijo finančnih razmer v naši državi ter poudarja važnost sklenitve mnogih trgo« vinskih pogodb s sosednimi in drugimi državami v Evropi. Ustoličenje patrijarha Varnave v Peči Beograd, 5. julija, p. Iz Peči poročajo, da je tjakaj dospel patrijarh Varnava. Povsod mea potjo ga je prebivalstvo spre« jemalo na najsvečanejši način ter mu po« nekod daleč prišlo naproti, da ga je sprem« Ijalo na njegovi poti. Jutri bo patrijarh v Peči, starodavni prestolnici srbskih pa« trijarhov, svečano ustoličen. Zakon o elektrifikaciji Beograd, 5. julija, p. Zveza električnih podjetij kraljevine Jugoslavije je skupno s centralo industrijskih korporacij ter Zve« zo industrijcev v Ljubljani izdelala pred« log zakona o električnem gospodarstvu v naši državi. Posebna deputacija bo ta pred« log izročila ministru za gradbe, da ga upo« rabi kot osnovo pri izdelavi zakonskega predloga o elektrifikaciji države. Ljubljanska drama v Čackn Čačak, 5. julija p. Na svoji turneji po državi je skupina članov ljubljanske drame sinoči prispela v Čačak. Slovenskim umetnikom je bil prirejen zelo prisrčen sprejem. Pozdiavila jih je velika množica občinstva z županom Pančevičem na čelu. Goste so spremili v pripravljena prenočišča, zvečer pa je občina na čast slovenskim umetnikom priredila banket, ki so se ga udeležili poleg predstavnikov oblasti vsi odličnejši predstavniki javnega in kul« turnega življenja. — Današnji dan so Ljubljančani uporabili za odmor in ogled mesta, zvečer se bo vršila prva predstava. Dali bodč »Vdovo Rošlinko«. Oder je ▼ precej prostorni dvorani, ki je bila že pred prihodom Ljubljančanov razprodana. Danes so naši umetniki posetili tudi grob vojvode Stepe Stepanoviča ter položili venec. Podaljšanje novinarskih legitimacij Beograd, 5. julija, AA. S sklepom prometnega ministrstva z dne 4., julija 1930. je do nadaljnjega podaljšana veljavnost legitimacij za potovanje po četrtinski ceni poklicnim novinarjem, članom Jugoslovenskega udruženja, veljavnih do 1. julija 1930. Pred ukinjenjem cenzure v Španiji London, 5. julija, g. Španski zunanji mi» nister vojvoda Alba je v Londonu sprejel novinarje ter jim izjavil, da je cenzura za inozemske poročevalce listov že ukiniena in da bo tudi cenzura za španske liste t najkrajšem času odpravljena. John Key zopet na svobodi Solnograd, 5. julija, g. Dozdevni več« kratni ameriški milijonar John de Key ;e bil izpuščen na svbbodo proti obljubi, da pred končano preiskavo ne bo zapustil mesta. Njegovi upniki so se zadovoljili z dvema avtomobiloma, ki jih je imel s se* boj in ki zadostujeta za kritje dolgov ▼ znesku 20.000 šilingov. Grozen čin umobolneža Gradec, 5. julija, g. Danes popoldne *o našli umorjeno lOIetno hčerko primarija in vodje umobolnice v Feldhodu, dr. Lu» dvika Marescha. Preiskava je dognala, da je bila umorjena pred nekaj dnevi. Poleg trupla so našli krvav nož. Umoril io i* neki Krenn, ki je po kratkem zanikan iu smejoč priznal umor. Krenn je že 20 let. v umobolnici. Jugoslovenski državni program V petek zvečer je imel ministrski svet v Beogradu zgodovinsko sejo. Po obširnem poročilu o političnem položaju je ministrski predsednik g. Živkovič ob popolnem soglasju z vsemi člani kr. vlade z iasno odločnostjo konkretiziral glavne smernice državne in nacionalne politike, kateri je položil temelj Ni. Vel. kralj s svojim januarskim manifestom in z oktobrskim zakonom. »Čuvati edinstvo države in naroda, to ie najvišji cilj,« tako se glasi temeljna misel kraljevega dela, s katerim se je pričela nova epoha naše nacionalne eksistence. Vrnitve k starim plemenskim in regionalnim razdorom ni več, stari sistem je pokopan za vedno, z novo deiinitivno razdelitvijo na banovine so presekane historične ovire za organizacijo naroda in njegove države, ki odgovarja novim eksistenčnim pogojem. Naša domovina je dobila svoje pravo ime: Jugoslavija, naš narod je proklamiran kot eden. edinstven, jugoslovenski. Slovesno podčrtava ministrski predsednik, da osnovne črte tega kraljevega programa niso morda kak provizorij, formula za prehod v druge, morda stare organizacijske sisteme, temveč da predstavljajo defini-tivno položen temelj novega državnega življenja našega naroda. Z eno samo gesto so na ta način potisnjene v stran vse defetistične, dostikrat tako zlohotne interpretacije in govorice, kakor da je mogoč povratek v stare spore in boje. Logična konse-kvenca tega dejstva ie, da se tudi nekdanje strankarske organizacije ne more i0 in ne smejo vrniti. Vse te organizacije so slonele na predpostavkah, ki iih danes deloma ni več. Edina ideja, ki bi mogla ločiti duhove, je obča nacionalna ideja, je jugoslovenska misel. Ogromna večina naroda je sprejela v januarskem manifestu in oktobrskem zakonu izraženi jugoslovenski program kot nov evangelij in je odločena z vsemi silami in brez pridržka sodelovati pod vodstvom svojega kralja, da se ta program čim prej in popolneje izvrši. Kdor je zaslepljen še s starimi predsodki, kdor še vedno žonglira s SHS, komur se zdi, da je narodno edinstvo le fraza, ta spada na drugo stran. Ce je bilo v prošlih dneh tu še kaj nejasnosti: od letošnjega Vidovega dne je ustvarjena čista situacija. Obdan od svoje sokolske armade, od tisočev in tisočev svojega naroda iz vseh delov domovine, ob navzočnosti slovesnih prič iz celega Slovanstva, je kralj v svojem znamenitem sokolskem govoru visoko dvignil jugoslovensko zastavo in poklical narod k delu za jugoslovensko misel, aa veliko domovino Jugoslavijo. Od zSelke do groba morate živeti samo za Jugoslavijo in za jugo-slovrusko idejo!« Kdor je bil priča orkana navdušenja, ki ga je izzval ta kraljev poziv, ne bo prizora pozabil do smrti. Sokolske čete so ponesle kraljeve besede v vse kote Jugoslavije, za- puščale so prestolnico v žareči ognjevitosti in z voljo potrojiti, podesetoriti svoje delo, da zmaga jugoslovenska misel v sleherni vasici naše prostrane domovine. Kraljevemu pozivu se je sedaj prva odzvala vlada. Programatični izjavi, ki jo je formuliral izvrševatelj kraljeve volje g. Živkovič, moramo pripisati tem večjo avtoritativnost, ker je nedvomno od vladarja samega sankcionirana. Slovesno je v tej izjavi poudarjeno, da ima ves državni aparat od ministra do sluge služiti edinole jugoslovenski državni misli. Pod vrhovnim vodstvom vlade se mora po tem načelu uravnati gospodarsko, socialno, kulturno delo državne uprave. Naravno je zato, da člani vlade ne morejo biti predstavniki nikakega drugega interesa nego vse-narodnega in vsedržavnega in da je nedopustno, da bi katerikoli član vlade se čutil vezanega z oziri politično - strankarskega, plemenskega ali verskega značaja. To velja pa tudi za vse ostale državne uslužbence. Vladna progra-matična izjava kategorično poudarja, da ni mesta za uradnika, ki bi s svojim delom ne pokazal, da ie vdan jugoslovenski ideji. Isto velja tudi za vse ostale javne funkcionarje, zlasti še za člane banskih svetov in funkcionarje samoupravnih teles. Kot tri kardinalne točke jugosloven-skega delovnega programa navaja vlada: vzgojo mladine od narodne do visoke šole strogo v jugoslovenskem nacionalnem duhu. organizacijo naroda v Sokolstvu, poleg katerega slične plemenske ali verske organizacije nimajo pravice do obstoja, in osiguranje verskega miru s tem, da se cerkev izloči iz vsake politične akcije in političnega udejstvovanja v kateremkoli pogledu. Zelo bi se motil kdor bi mislil, da je jugoslovenski duhovni program g. Živ-koviča le lepa beseda, ki se ji, če ne gre drugače, pritrdi, a se pozabi. Ta program nalaga vsakemu, ki ga usvoji, dolžnost dela in izključeno je, da bi se smela pri komurkoli pokazati razlika med besedami in dejanji. Ves narod z navdušenjem pozdravlja tehtne in odločilne stavke vladne deklaracije. A ni dovolj, da odobravamo in pozdravljamo, kar je vlada sklenila. Vsak mora po svojih močeh pomagati, z delom posvedočiti svojo jugoslovensko zavest, biti iskren in vdan pomočnik pri delu za popolno zmago jugo-slovenske nacionalne in državne politike. To je sedaj edino ločilo in vsi Ju-gosloveni v en tabor, v sokolske vrste, v narodno armado, ki sledi svojemu kralju na zmagoviti poti ,k popolnemu triumfu Jugoslavije: kdor pa tega noče, naj stopi v stran, da ga ne stre vedno mogočnejši in silnejši val v srečno bodočnost stremečih jugoslovenskih generacij. Danes ni več čas nejasnih besed in neodločenih fraz, treba je iskrenega spoznanja in priznanja ter čistih in nedvoumnih dejanj. Na Dunaju obsojena ponarejevalca jugoslovenskih kolkov Bivši trgovec Rupčič iz Jugoslavije in njegov madžarski kompanjon sta bila obsojena zaradi poskušanega ponarejanja naših kolkov Dunaj, 5. julija, s. Danes sta stala drugič pred dunajskim kazenskim sodnikom trgovca Peter Rupčič iz Jugoslavije in Adolf Lang iz Madžarske, ki sta bila obtožena poskusa ponarejanja jugoslovenskih taksnih mark. Rupčič, ki je v svoji domovini zaigral svojo eksistenco, se je na Dunaju obrnil na Langa, ki je imel že opravka s ponarejevanjem dolarskih bankovcev, s predlogom, naj bi ponarejevala jugoslo-venske kolke. Pripovedal mu je, da je njegov sorodnik, ki je bil uradnik v beograjskem finančnem ministrstvu, poneveril za 15 milijonov kolkov. On da hoče sedaj popraviti to škodo z vtihotapljenjem ponarejenih kolkov. Lang je prevzel nalogo, da bo preskrbel potrebne rikvizite. Nakupil je papirja ter stroj ter je dal napraviti kliše 1000-dinarskih kolkov. Ko sta v neki tiskarni naročila tiskanje, se je zadeva lastniku tiskarne zdela precej sumljiva. Vložil je ovadbo, nakar sta bila oba naročnika aretirana. Pri prvi razpravi sta bila oproščena z utemeljitvijo, da so se jima mogle dokazati samo priprave za goljufijo, ki pa so po zakonu nekaznive. Na podlagi ničnostne pritožbe državnega pravdnika je vrhovni sodni dvor razveljavil prvo razsodbo ter odredil novo razpravo. Na današnji razpravi je bil Rupčič obsojen na 10, Lang pa na 6 mesecev težke ječe. Oba bbsta po prestani kazni izgnana iz Avstrije. Sodišče je prišlo do prepričanja, da je le slučaj prepr čil izvedbo zločina. Zaključek vseslovanskega kongresa srednješolcev Kongres se je izrekel za čim večjo poglobitev medsebojnih stikov -Sedež vseslovanske zveze srednješolcev bo za prihodnje leto v Beogradu Beograd. 5. julija p. Danes je bil zaključen vseslovanski kongres srednješolcev, ki so se ga udeleževali zastopniki srednješolskega dijaštva iz naše države, češkoslovaške, Poljske, nadalje ruski srednješolci emigranti in zastopniki drugih slovanskih narodov. Ob koncu kongresa so bile sprejete naslednje resolucije: 1.) Pridružujoč si vseslovanski ideji hočemo v sedanjosti in bodočnosti delati za čim boljše medsebojno spoznavanje slovanskih narodov, za kulturno in gospodarsko povzdigo ter za spojitev v nerazde-ljivo celoto, da bi dosegli med svetovnimi narodi ono mesto, ki nam po pravici pripada. Zato zahtevamo, naj se posveča čim večja pozornost, da bi se čim bolj spoznali z zgodovino, umetnostjo in splošno kulturo slovanskih narodov. V vseh slovanskih državah naj se določi dan manifestacije slovanske misli, ki naj bi-bil združen z razstavami, predavanji o slovanski misli, s koncerti, zabavami, izleti in na katerih naj bi se sploh uporabila vsa sredstva, ki vodijo k vseslovanski zvezi. Apeliramo na merodajne činitelje, naj delajo na to, da pride do čim tesnejšega sodelovanja med srednješolci slovanskih narodov, naj se p«zovejo vlade slovanskih narodov, da v čim večji meri ustrežejo željam za vozne olajšave in da dajo moralno in ma-terijalno podporo ter tako omogočijo ekskurzije po slovanskih državah. 2. Srednješolci naj stopijo v vzajemno dopisovanje in najtesnejše osebne stike. 3. Kongres priporoča osrednjemu odboru, naj striktno izvršuje statute, sprejete na tem prvem vseslovanskem kongresu. 4. Izdaja naj se časopis z imenom «Ob-zor», ki bo najmočnejši činitelj za izvajanje slovanske misli. 5. Kongres izraža željo, naj se ustanavljajo tečaji za učenje slovanskih jezikov ln naj se osnujejo ferijalne kolonije vse-slovanskih srednješolcev. Za predsednika saveza vseslovanskih srednješolcev sta bila Izvoljena za čeho-slovake Kurta, za Jugoslovene Jenkovič Drago. Sedež saveza bo za sedaj v Jugoslaviji. Prihodnji kongres slovanskih srednješolcev bo v Bratislavi. Za predsednika jugoslovenskega saveza srednješolcev je bil izvoljen Sudžič, za častnega predsednika pa Peter Pejčinovič. Prekooceanski letalec Smith v Kaliforniji London, 5. julija AA. Letalec Kingsford Smith, ki je s svojimi tovariši preletel Atlantski ocean, je dospe) v Oackland v Kaliforniji Od tu je letel Kingsford Smith svoječasno v Afriko in je prvi nreletel s svojimi tovariši .Pacifiški in Atlantski ocean. | Praski odmevi sokolskega zleta Praga, 3. julija. Vsi večji češkoslovaški časopisi v Pra« gi, Brnu, Bratislavi, in drugod prinašajo obširna poročila o vtisih češkoslovaških Sokolov v Jugoslaviji. To so šele prvi od« mevi onih, ki so se takoj po zletu vrnili domov. Ne samo oficijelni zastopniki, tudi vsi drugi udeleženci beograjskega zleta so polni hvale o iskrenem sprejemu Čehoslo« vakov po Jugoslaviji. Praški »Narodni listy« prinašajo jedrnat članek »Po vsesokolskem zletu v Beo= gradu«, v katerem poudarja člankar J. H. da je končal vsesokolski zlet v Beogradu z velikim uspehom: sokolskim, državnim in slovanskim. Uspeh je tem važnejši, ker so imeli organizatorji tega ogromnega de« la le malo časa in mnogo manj tehničnih pripomočkov, kakor jih ima n. pr. Praga. Za jugoslovenski narod in državo pa je bil zlet predvsem neprekosljiva, prekras« na manifestacija narodne in državne edin« stvenosti in država ostaja velik dolžnik sokolski ideji in Sokolstvu za službo dr« žavnosti, katero je izvršilo Sokolstvo. Simpatično omenja članek zlasti tudi prisrčen sprejem v Mariboru in zaključuje: Maribor tvori z naše strani vstopna vra« ta v Jugoslavijo In Mariborčani že od konca vojne neutrudno pregledujejo pra« ške vlake, iščejo in pozdravljajo Čehe, ki se vozijo v Jugoslavijo. Tokrat so delali dr. Pivko, dr. Reisman in njuni požrtvoval« ni pomočniki prave čudeže in naši Soko« li ne bodo tako kmalu pozabili prvega krasnega sprejema in pozdravljanja v Ju« goslaviji.« Novi zakon o javnih železnicah v »Službenih Novinah« je izšel zakon o železnicah, ki služijo javnemu prometu. Zakon se nanaša na organizacijo in ustroj vseh državnih in nedržavnih železnic. Dočim so podrobne določbe v glavnem tehničnega značaja, določajoč splošne predpise o zgradbi železniških prog in pripadajočih ustanov, se nanašajo splošne odredbe na splošni značaj železnic in njih uporabo. Zakon določa med drugim: Nadzorstvo nad vsemi železnicami vrši prometni minister, ki izda o tem podrobnejši pravilnik, železnice se dele na državne, nedržavne in konce*sionirane, vse pa so lahko v državni eksploataciji. Zgradba novih železniških prog se odobri zakonskim potom. Istim potom se dajejo tudi koncesije za zgradbo in eksploatacijo nedržavnih železnic splošnega značaja. Za ozkotirne proge izdaje koncesije, upoštevajoč predpise tega zakona, prometni minister v sporazumu z ostalimi v poštev prihajajočimi ministrstvi in z ministrskim predsednikom. O izdaji predkoncesij in o odobravanju no-vogradb izdata prometni minister in minister javnih del sporazumno poseben pravilnik. Vse obstoječe železniške proge se morajo v roku, ki ga predpiše prometni minister, prilagoditi temu zakonu, zlasti glede tehničnih predpisov. Nobena železniška proga se ne more izročiti javnemu prometu, dokler ni komisijelno pregledana in preizkušena ter podrobno ugotovljeno, da v celoti odgovarja vsem predpisom. Pri tem se mora predvsem gledati na to, da je proga zgrajena po odobrenem načrtu ter da je sposobna za reden in varen promet. Razpolagati mora s potrebnimi prevoznimi sredstvi, dovoljnim vozovnim parkom. Imeti mora na razpolago tudi vsa druga predpisana sredstva za obratovanje. V dovoljni meri mora biti poskrbljeno za slučaj nezgod in nesreč za hitro pomoč ponesrečencem. Razpolagati mora z dovoljnim številom kvalificiranega prometnega osobja. Tarifa in vozni red morata biti odobrena in objavljena, železniške proge in vse železniške naprave morajo biti vedno v takem stanju, da lahko vozijo vlaki brez nevarnosti z največjo dopustno brzino. Vsaka železniška uprava mora razpolagati z dovoljnim številom predpisano izobraženega osobja, ki mora tudi biti z vsem opremljeno tako, da lahko brezhibno vrši svojo službo. Dolžnosti in pravice uslužbencev nedržavnih železnic morajo biti določene s posebnim pravilnikom, ki ga odobri prometni minister. Pravilnik mora predvsem vsebovati določbe o disciplini ter mora biti v skladu s predpisi za državne železniške uslužbence, železniške uprave so odgovorne za vsako škodo, povzročeno potnikom in prebivalstvu na življenju, varnosti ah imetju. železniška podjetja, ki niso v državni upravi, so dolžna voditi točne račune in morajo vsakoletno predložiti svojo bilanco prometnemu ministrstvu. V vsakem času lahko pregleda vse njihovo poslovanje odposlanec ministrstva, ki mu morajo staviti na razpolago vse pripomočke in informacije. Vsaka železnica je dolžna prevažati državno pošto. V slučaju mobilizacije ali vojne se lahko stavijo vse železnice pod upravo vojnega ministra, ki ima pravico razpolagati z vsem materijalom in vsem osobjem. Privatne železnice preidejo v takem primeru brez vsake formalnosti v državno eksploatacijo. Pričetek fožnodolskega slavja Rožna dolina je snoči res zaslužila svo« je pesniško ime. Vsa ovenčana ter okra« šena z balončki in s pomnoženo ulično razsvetljavo je otvorila proslavo 25letnice agilnega domačega Olepševalnega društva. Ob streljanju topičev je krenil okrog 9. ure iz glinške šole sprevod z lampijoni, ki jih je nosila mladina, in z godbo »Gra« daščica« na čelu proti Rožni dolini ter obhodil vse ceste, dokler se ni ustavil pred stanovanjem častnega društvenega pred« sednika, viškega župana g. Petrovčiča, ki je tudi Rožnodolčan. Velika množica Rož« nodolčanov, mladih in starih, se je zbrala pred županovim stanovanjem, da prisost« vuje podoknici in izkaže čast res agilne« mu in skrbnemu svojemu občinskemu predstojniku ter pospeševatelju olepšave mlade naselbine Rožne doline. Proslava se bo danes nadaljevala z naj« pestrejšim sporedom, ki ima svoje spe« cijalne rožnodolske točke. Popoldne se bo vršila tudi stafetna tekma. Manjkalo ne bo godb, saj bodo kar tri zabavale Rož« nodolčane in druge goste. Velike gasilske slavnostf v Ljubljani Vseslovanski gasilski kongres bo ena največjih priredi" tev zadnje dobe v Ljubljani — češkoslovaški poklon našemu kralju — Spored slavnostnih prireditev Ljubljana,« 5. julija Čedalje bolj se približujejo dnevi, ko bo sprejeraaia bela Ljubljana v svoji sredi tisoče naših gasilcev, dalje gasilcev iz Češkoslovaške ter zastopnike gasilstva iz tujih držav. Kongres gasilcev, ki se bo vršil v dr.eh od 1. do 4. avgusta bo ena najlepših manifestacij te človekoljubne in prepotrebne' organizacije, kj stremi za tem, v najtežjih prilikah pomagati svojemu bližnjemu. Spodbudo za kongres so dali Cehi 1. 1928. na vseslovanskem kongresu gasilcev v Pragi. Istega leta je naša glavna skupščina v Celju izvolila g. Rihar-da Engelsbergerja soglasno za predsednika kongresnega odbora. V Krškem so se pričela takoj takrat pripravljalna dela. Otvorjena.je bila tudi kongresna pisarna. ki je potom okrožnic dajala spodbudo za kongres vsem našim društvom. Leta 1928. in 1929. so se vršili gasilski kongresi v Parizu v Trouville sur Mere, v Poznanju in kakor že rečeno v Pragi, ki jih je obiskal Engelsberger kot zastopnik JGZ in tam razvijal že takrat najživahnejšo agitacijo za kongres v Ljubljani. V letošnjem letu se je pričelo z obsežno propagando tudi v našem časopisju. S podrobnim delom se je pričelo že pred dobrim letom. Ustanovljenih je bilo 13 odsekov, ki imajo svoje delo porazdeljeno. Ti odseki delujejo precej dobro. V Ljubljano bodo prispeli za časa kongresa poleg Cehov deputacije iz naslednjih držav: iz Francije, Belgije, Anglije, Estonske, Bolgarske. Litvanske in še iz nekaterih drugih. Prostor za gasilske nastope je naklonila uprava SK Ilirije gasilcem brezplačno. Prvotno se je JGZ pogajala z upravo Stadiona, ki pa je zahtevala za uporabo prostora prvotno 150.000 Din, nato pa 80.000 Din za dve uri trajajoč nastop. Po vrhu je zahtevala še 300.000 Din brezobrestnega posojila, kar vse se je zdelo kongresnemu odboru ne samo pretirano, marveč naravno nemogoče. Kongresni odbor sam je slednjič ponudil 30.000 Din, česar pa uprava Stadiona ni sprejela, nakar se je odbor obrnil na upravo SK Ilirije, ki je oddala prostor brezplačno. V pripravljalnih delih so se pojavile tudi nekatere druge težave. V Beogradu doslej še niso kazali zadovoljivega interesa za prireditev. Poslanik je bilo že nebroj prošenj in je bil starosta JQZ g. Josip Turk z ostalo deputacijo že dvakrat v Beogradu, potem se j,e oglasil v Beogradu tudi g. Engelsberger, vendar doslej še ni nakazanih za gasilske prireditve nobenih podpor. Češki gasilci so odposlali te dni na naslov o. Riharda Engelsbergerja krasen bronasti kip »Gasilca«, ki je težak 18 kg in stoji na izredno lepem podstavku z zlato ploščico. Kip bo poklo-njen kralju kot darilo ter bo prej razstavljen v izložbi Magdičeve trgovine. V teku prireditev bo na dan 1. avgusta v petek zvečer ob 20.30 po mestu svečana bakljada, nakar bo sledila poklo- nitev praporov kumici, dvorni dami ge. Franji Tavčarjevi. Nato bo podoknica starosti JGZ in načelniku I. ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva tovarišu Josipu Turku. V soboto dopoldne se bo vršila proslava 60-letnice obstoja ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalneg3 društva s slavnostnim občnim zborom v Mestnem domu, po občnem zboru pa blagoslovitev nove društvene zastave. Kumovala bo dvoma dama ga. Tavčarjeva. Ob 17. se poklonijo predstavniki češkoslovaškega gasilstva, jugosloven-skega gasilstva in inozemske deputacije manom pesnika dr. Franceta Prešerna pred spomenikom na Marijinem trgu, kamor bodo položili tudi več vencev. V petek dopoldne bo tudi slavnostna otvoritev gasilsko-zgodovinske razstave, dalje razstave modernega gasilnega orodja in umetnostne razstave na ve-lesejmišču. Razstava ostane odprta še dva dni po končanem kongresu. Na ve-lesejinišču bo tudi buffet v režiji gasilcev, kjer se bo prodajalo in točilo vse po najzmernejših cenah. Preskrbljeno je tudi za godbo na razstavnem prostoru. Zgodovinska gasilska razstava bo imela približno 240 komadov različnih zgodovinskih predmetov, kakor stare brizgalne, slike, uniforme, čelada ter razno starinsko gasilsko orodje. Umetnostne razstave se udeleži približno 40 slovenskih priznanih umetnikov in bo to največja revija naših sodobnih umetnikov. V razstavi modernega gasilskega orodja so zastopane poleg inozemskih tvrdk iz Francije, Češkoslovaške in Nemčije izredno lepo tudi naše domače Strojne tovarne in livarne, ki je kot prvo jugoslovensko podjetje te vrste začelo izdelovati male motorne brizgalne serijskim potom. Podjetje bo pokazalo izdelke, ki lahko konkurirajo z vsemi inozemskimi izdelki in imajo po vrhu še to prednost, da so cenejši. Na javnem nastopu na Iliriji v nedeljo ob 16.30 bomo lahko videli poleg različnih nastopov z orodjem tudi prvič v Jugoslaviji izvajane vaje naše gasilske zveze s sekiricami. Izredno močno bo zastopan tudi samaritanski oddelek in bodo samaritanke iz Češkoslovaške, dalje oddelek ljubljanskih samaritank, ki jih je izvežbal mestni fizik dr. Rus, ter samaritanke Dobrovoljnog vatrogas-nog društva iz Djakova izvajale izredno lepe vaje. Zelo zanimiva slika bo gašenje fingiranega požara na poslopjif pivovarne Union. Ob tej priliki bo vzle-f tel v zrak z aeroplanom g. dr. Stana Rape, ki bo vrgel na poslopje pivovarne več bomb in »vžgal« imenovano poslopje. Takoj nato bodo prihiteli gasilci, ki bodo demonstrirali s svojo spretnostjo* Zaključek gasilskih nastopov tvori po-klonitev celokupnega gasilstva kralju, oziroma njegovemu namestniku in dostojanstvenikom. V Šventnerjevi izložbi je razstavljen zlat zletni znak, ki bo poklon j en ob tej priliki kralju. Smernice politike romunskih liberalcev Liberalci priznavajo novo stanje ter obljubljajo zvestobo kralju Karolu — Reorganizacija liberalne stranke Bukarešta, 5. julija d. Voditelj liberalnih disidentov Jurij Bratianu, ki je prvi podal rumunski zbornici izjavo, da se liberalni disidenti strinjajo s spremembo vladavine in da pozdravljajo ter obljubljajo zvestobo kralju Karolu, je dal novinarjem daljšo izjavo o svoji politiki. V tej izjavi naglasa Bratianu, da nikakor ne misli razcepiti liberalne stranke in da zasleduje dva cilja. Predvsem želi obnoviti stare dobre odno-šaje med dinastijo in vodstvom stranke, kar se mu je že skoraj popolnoma posrečilo, ker je tudi ostali del liberalne stranke pod vodstvom Vintila Bratianua sklenil podati udanostno izjavo. Drugi cilj, ki si ga je postavil pa je, pripraviti teren za sodelovanje med liberalno stranko in obstoječo vlado, ker smatra, da je to sodelovanje potrebno v svrho gospodarskega in političnega napredka države. Preje pa bo treba vsekakor še revidirati politiko stranke, ter jo prilagoditi zahtevam novega časa. Opažati ie močan pritok intelektualcev v liberalno stranko, ki so se do-sedaj vzdrževali politke in se izrekli pripravljenim sodelovati v prenovljeni liberalni stranki. Končno je zaključil Jurij Bratianu svojo izjavo z besedami, da bo nadaljeval svoj pokret, ker je prepričan, da bo moral z njim uspeti. Nehvaležnost je plačilo sveta Carigrad, 5. julija, d. Vladi naklonjeni list »Milijelt« objavlja v originalu pismo, ki ga je pisal bivši nemški cesar Viljem II. bivšemu maršalu dvora sultana Abdul Hamida, Tašin paši. V tem pismu obljublja Viljem Tašin paši, da mu bo radevolja priskočil na pomoč, če bo kdaj v stiski. Zaradi te obljube se je nedavno Tašin paša res obrnil na bivšega cesarja ter mu sporočil, da se nahaja v veliki bedi in da ga prosi za pomoč. Na to prošnjo pa je bivši cesar odgovoril, da sočustvuje z žalostnim položajem Tašin paše, da pa mu ne more pomagati, ker je proračun za njegovo gospodarstvo v Doornu tako skromen, da mora kar najbolj šteditL Turški list pripominja, da bi bivši cesar Viljem II., kateremu je nemški narod vrnil vse miljone vredno premoženje, pač lahko poslal staremu Tašin paši nekaj mark podpore. Katastrofalen požar v Rumuniji Bukarešta, 15. Julija, g. AA. V vasi Bor-sa pri Marmarošu je predvčerajšnjim ponoči izbruhnil požar v hiši zdravnika Maksimilijana Salomona. Ker je ogenj zajel tudi garažo, v kateri je imel zdravnik Salomon svoj avtomobil in večjo zalogo bencina, ie ta eksplodiral, nakar je eksplozija zanetila celo vrsto sosednih hiš. Med tem je na nesrečo pritisnil še hud veter., ki je nosil preko vse vasi žareče ogorke, tako da^je v kratkem pričelo goreti okoli 250 hiš, žit- nic in gospodarskih poslopij, ki so pogorela do tal. Poleg tega pa je bilo še nad 80 hiš več ali manj poškodovanih po požaru. Požar je poskušalo udušiti veliko števila požarnih bramb, ki pa niso mogle uspešno nastopati proti ognjenemu morju, ker je primanjkovalo vode. Šele proti jutru se je posrečilo lokalizirati požar, zaradi katerega je več kot 3000 oseb ostalo brez strehe. Zgorele so tudi 4 cerkve in 4 sinagoge. K sreči požar ni zahteval človeških žrtev. Požar je trajal do včeraj opoldne in upepelil tudi velike zaloge žita. V plamenih je poginilo tudi mnogo živine. Anglija ureja avtomobilski promet London, 5. julija. AA. Spodnja zbornica je odobrila vladni predlog, da se ukine hitrostna meja za avtomobile Kakor hitro bo gornja odredba stopila v veljavo, bo organizirana posebna policija na motornih kolesih ln avtomobilih za nadziranje avtomobilskega prometa Prometni minister Morrison je izjavil, da se je sistem omejitve hitrosti ponesrečil in da bo vlada objavila zakon za kre-tanje ne samo za motorne kolesarje, tem- Letalske tekme za pokal angleškega kralja London, 5. julija. AA Davi se je pričela pri najlepšem vremenu oa progi 750 milj letalska tekma za kraljev iokaL Star-talo je 88 letal Starti je prisostvovala velika množica Dnnajska vremenska napoved sa nedeljo. V splošnem bo vroče poletno vreme trajalo dalje. Kratka motenja po nevihtah niso izključena.