Štev, 122 Posamezna številka 20 siotink V Trsta, v torek 25« maja 1920 Posamezna številka 20 stotink Letnik XIV I.:haja vsak torek, četrtek In soboto ob 4 popoldne. — Uredništvo: ulic« sv. Frančiška Aslikega štev. 20, L nadstropje. - Dopisi naj se pošiljajo ured-Tiištvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Ustnik konaercij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mescc L 3.—, pol leta I. 16.— in celo leto L 30.—. — Telefon uredništva In uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu fn okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 80 stot., oglasi denarnih zavodov mm po L 2. Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratini oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As. 20 Politično društvo Edinost priredi ki se bo vršil 30. mm ob 3 psptfda8 « Antona MiKužti pri Ss. Luciji s sledečim dnevnim redom: 1. Gospodarske zadeve. 2. Šolske zadeve. 3. Slučajnosti. Na obilno udeležbo vabi ODBOR. Pull&nzii. našim i\Mt\]m! Z današnjim dnem bo »Edinost« kakor smo že javili v listu od 22. t. m., izhajala trikrat na teden in sicev ob torkih, četrtkih in sobotah ob 4 pop. Cena posamezni številki ostane nespremenjena: 20 stot. Naročnina znaša: na mesec 3 lire, za pel leta 16 lir, za celo leto 30 lir. Naročnikom poravnamo kar so na pcdlsgi prejšnjih cen preplačali. UPRAVA. 0 petletnici ntgeuedi italijansKe volne. To petletnico so praznovali v Trstu izvestni krogi kakor običajno ob takih prilikah: s shodi, obhodi, zastavim* in vmes tu pa tam •tud' /. vzklikanjem: Abasso i sčiavi! Ali značilno je za sedanje razpoloženje, da je bilo zas*iv razmerno jako malo, da se pravo veselje ni moglo uveljaviti, da se nade prireje-^ alcev niso izpolnile. Ni čuda. Saj smo zadnje čase (in celo tudi po italijanskih listih) čitali skoro le rekrimi^ nacije, tožbe in tu pa tam celo zelo ostre kritike. Brezposelnost narašča grozilno, draginja je silna trgovina skoro v popolni stagnaciji. Vspeh svetovne vojne, oziroma zmaga ni prinesla pričakovanega sadu. Razpololoženje tudi med drugorcdci ni tako, da bi mogli z resničnim veseljem proslavljati dan, ko se je tud: Kalija zapletla v ta krvavi ples. in mi? Odkritosrčno bodi priznano, da smo bili uverjeni tudi mi, da kmalu pridejo italijanske čete semkaj. Znana nam je bla tudi vsaj približno vsebina londonskega pakta. In go-* orilo se je nam, da je vstopu Italije namen ta, da osvobodi Jugoslovene ... Ali, v resnici zmaga ne pccnenja za nas Jugoslovene v Trstu in na zasedenem ozemlju nič drugega, nego da smo zamenjali gospodarja in jarm. In verujte nam: ini tudi nisnao pričakovali, da bi nas novi jarm manje tiščal ... To uverjenje naše je bilo posledica prebridkih izkušenj. Pred vojno smo občutili na lastni koži vplivanje Italije —zaveznice Avstrije. Pred našim očesom se je bližala bojna vihra, ki je imela opustošiti našo milo zemljo. Shitili smo. da se jam bliža druga odvisnost, ki ne bo nič manje Luda od prejšnje. Nu, kot pripadniki jugolovenskega naroda moramo priznati, da so nam dogodki prinesli celo več, nego smo pričakovali. Onkraj demarkacijske črte je vznikla Jugoslavija, ki je združila v sebi velik del troimenega nareda našega. Toda, kar se tiče položaja nas, ki živimo v Trstu in na zasedenem ozemlju, ni prišlo nič drugače, nego smo se — bali! Skoro tretjina našega naroda je odrezana od narodne skupnosti. In kaj imamo tu v Trstu cd — odrešitve? Šole so bile dolgo zaprte. Dobili smo slednjič, po dolgih in napornih nalezanjih, mesto dveh šestrazrednih ljudskih šol in ene dv orazredne meščanske šole, ki smo jih imeli pred vojno — eno ljudsko šolo s petimi razredi a šc ta se mora boriti z velikimi težavami. Nimamo več trgovske in nobene strokovne šole. Pa tudi po deželi je bilo vse polno šol zaprtih, ali pa izprerrvenjenih v italijanske. V Gorici sploh še nimajo slovenske ljudske šole. Pazinska hrvatska gimnazija je zaprta, /učiteljišče v Tolminu skrčeno na dva razreda. Slovenski uradniki in nameščenci so eliminirani. Slovenski jezik izključen skoro iz vseh uradov in celo na sodniji se raba našega ,jezika krči od ne do dne. In to vkljub vsem zagotovilom in izdanim naredbam. Niti slovenski obtoženec iz Kranjske ne more priti do slovenske razprave. Za slovenske trgovce se razpravlja na trgov inkem sodišču s pomočjo tofauača, kar je v kričečem na-sprotstvu z načeli modernega pra vesodstva . .. In končno, kar je za nas še najzalostnejše: ravno ob tej petletnici je bal naš list, ta glasnik pravic našega naroda, prisiljen v skrčenje. • " Z grenkimi, trpkimi čustvi smo preživljali dan spomina oa italijansko napoved vojne. Kdo hiti nam mogel to šteti v zlo? Kdo naj ba n as ne razumel, ki je v njem le iskrica razsodnosti aa blagega človeškega čuta? Kdo naj Jbi oe raxurael in — spoštoval bolestnih vzdihov dobrega, po pravici, po napredku in kulturi stremečega naroda, ki se mora tresti v strrha; v misli na svojo bodočnost? Kdor te boii ne razume, ne more biti v njem ne Ta članek je spisal ugleden naj človek v Istri. Tu pa tam smo morali kaj iz/pustiti, oziroma iz-premeniti. Nu, razsoden čitatelj bo znal slediti mislim pisca. Kaj vse smo doživeli Primorci v teh 19 mesecih italijanske okupacije! Med tem pa nam visoka diplomacija reže krvavo črto skozi našo zemljo, črto, ki jo je že vnaprej obsodil tisti, čegar ime nosi. Ali se privadimo j kdaj na skupno bivanje z Ilalijani? Dvomi-j mo. Da pa s treznim preudarkom uredimo svoje bodoče ravnanje, je treba poznati osnovna dejstva, ki določajo naše postopanje. V gospodarskem pogledu moramo vedeli, da naš delavec po izenačenju z italijanskim nujno pade z nekdanjega ^standard of life« na stopnjo česna in polente. Dobra volja itali- ! janskih vlad ne more nič izpreoieniti na tem dejstvu. Naš vinogradnik bo moral preživeti težavno krizo: propada ga more rešiti le splošen alkoholizem, pijančevanje. Tržaška trgovina z vsem, kar zavisi ud nje, ne doseže več nekdanjega cveta četudi vsi italijanski šovenisti popokajo cd napuha in vpitja. Tudi komunisti ne bodo iz obljub kruha pekli, kajti novi pregovor bo: kjer nič ni. tudi sovjet pravico izgubi. Iz položaja srednjeevropske civilizacije vstcipimo v kolo manjvredne . .. V kulturnem pogledu ne smemo pričakovati ne razumevanja, ne dobrohotnosti za našo stvar. Med latinskim in slovenskim rodom je tisočletno nasprotje. V Italiji so pametni ljudje le redko sejani, ondotno javno mnenje ima Slovence za bistveno m naravno manjvredne pol-ljudi, dočim sebe smatrajo za ».poldrugega Martina«, So torej trikrat bc-lj po božji podobi vstvarjeni, nego mi. Naš jezik je grd in barbarski; sploh ni jezik kakor drugi jeziki, le nekakšno narečje. Naši pesniki in pisatelji ne eksistirajo in če jih je, ne dosegajo njihovih podlistkarjev. Naše ljudstvo je nevedno in surovo, vdano praznoverju in še preveč ped vplivom duhovščine (kam to meri iz laških ust?), nezmožno za višjo civilizacijo in izobrazbo — čeda bar-barjev. Treba je nujno, da blažilna laška kultura te pol-ljudi? predela v cele Italijane. Tako je o nas javno mnenje v Italiji: od težaka do Nittija, od mežnarja do kardinala Gasparija. V narodnem pogledu smo od Italijanov ..... Tega ne spremene ne Wilson, ne Mazzini, ne podpisi v Pallanzi. Res, da bodo jugoslovenski delegati zahtevali kake garancije za naš obstoj; res, da italijanski dado kake garancije; ali, res je, kakor gotovo se zerilja vrti ckoli sobica,, tudi to, da .... če ne pride vmes višja sila, ki to zabrani...! V nravstvenem pogledu.....je naše ljudstvo v nevarnosti, da izgubi čut sramežljivosti in poštenja, smisel za treznost in varčnost, ljubezen do reda in dela. Ker še nismo čreda, nas je treba poživiniti s silo. Kar so delali z našimi dekleti, ni bilo le naravna izkvarje- nost, ampak — —---smotrena akcija. Ko so pošiljali komaj pisanja vešče vojake v šole poučevat, so se zavedali smešncstl tega početja, a namen deco poneumnjevati, je bil dosežen; namen pa posvečuje sredstva. Ko so zapirali učitelje in duhovnike, motili božjo službo, zasedali in zapirali šole, so izvrševali načrt......po preudarku. Ko so razganjali naše občine, prepovedovali in preganjali rabo narodnega jezika, ko so bili pripravljeni raje uradovati po japonsko, nego po naše, je bil to namen, ubiti v našein ljudstvu samozavest in človeško dostojanstvo. Ko sedaj prepovedujejo resne zabave in društveno delo, dovoljujejo brez omejitve plesno manijo ter izdajajo nove gostilniške koncesije --— da bi se naš narod utapljal v alkoholizem, v poltenost, v zapravljivi nedelavnosti. Taka masa bo potem sposobna za vse poskuse in počasi se bo umikala s svoje tisočletne lasti. Slepcem je otipljivo, da odlični krogi z zadovoljstvom slede komunistično agitacijo nad našim ljudstvom, dobro vedoč, da narava takega komunizma zdrava ne prenaša. Pozitivnim strankam ne dovoljuje shodov, ker bi utrjevale v ljudstvu naravno odpornost proti potujčevanju in demoraliziranju. Samo ta črta nam odpira globok pc-gled v temno brezdno---Osar tutto! Toda, bi rekel kdo: postanimo dobri državljani, organizirajmo se, delajmo vztrajno, pa jih prepričamo, da nas ne morejo! Gotovo je treba vse to, ampak prepričamo jih ne nikdar; spoštovanja do nas jim ne vlijemo nikdar. Kdor duševno bolnega pesnika dopušča kot politično orodje, ni zmožen spoštovati prave duševne veličine. Imponira jim le kvantiteta, le vnanji blesk; tiste mehke, vase potopljene duše, ki v travnati bilki slavi ve-iičastvo Stvarnika, tega nimajo in ne bodo imeli nikdar. Politično življenje v Italiji nam tudi ne daje nobene zaslombe. Nova »ljudska stranka* smatra pravtako za »ljudstvo* le Italijane; je narodno nestrpna in bo proti nam kakor so bili nemški krščanski socijalci svoj-čas. Socijalisti pa že sedaj ne priznavajo v teoriji nobene narednoti, v praksi pa priznavajo italijansko, a taje in izzivajo našo. Tako je tudi socijalizem padel iz Srednje Evrope v manjvredno stanje — — ~ Kam se naslovimo? Mirovna pogodba nam zagotovi življenje le, če bo nad njo tudi zanaprej viša čuvarica. Prej aH slej pa mora priti čas,--— razvoj zgodovine pojde dalje v svoji smeri neizprosne ......Ne mremo, ker grob nas ne cbdrži! Naj torej mrliči pokopavajo svoje mrliče; mi pa čakajmo jasnega čela in zavihanih rokavov! — ----n Spominjajte se CHD! „Mm aospeiNf ta nje dete. Nekdaj so nas socijalni desnokratje označaii z »narodBakarp«, -prvakaip«, nositelji nacionalizma, ki radi svoje lastne koristi zavajajo ljudstvo v bedaste in zločinske narodne spore in v sovraštvo proti dtrv&m narodom, tu posebno v mržnjo proti Italijanom. Naše »narod-njakarstvo« da je — to je bil konec vseh koncev vse njihove politične modrosti — najhujši jn najnevarnejši sovražnik »ljudstva« in vseh njegovih koristi in pravic... To pesem so gonili ddje, ne meneč se za dejstva, ki smo jih vedno naglašali v svojih polemikah proti onim očitanjem: da »ljudstva« ne tvorijo samo tisti, ki so organizirani pri socijalistični stranki, da so v Trstu tisoči delavcev pripadniki j narodne misli, da more torej vodstvo socialistične stranke govoriti ie v imenu svojih pripadnikov, ne pa v imenu vsega slovenskega ljudstva. In tako moremo -prašati tudi danes: i mari vsi tisti trgovci, kmetje, delavci, posestniki, razumniki v mestu m po deželi, ki ne pripadajo socijalistični organizaciji: mari vsi ti niso — ljudstvo?! Ima H kdo in odtkcd jemljejo socijalni demekratje pravico: da vse te plai-ti, ki jih je na tisoče, izključujejo iz pojma »ljudstva«, iz kroga sestaviteljev naše narodne skupnosti?!! Protestujemo na ves glas proti takemu prizadevanju, ki hoče dajati pojmu :>Ijuastva« vsebino, ki ne odgovar.ja resnici. V polni zavesti in z vso pravico izjavljamo v imenu vseh tistih slejev, krogov in plasti našega naroda na tem ozemlju, ki ne pripadajo socijalistični organizaciji, da se ne puščajo cd nikogar izključati iz družine — ljudstva slovenskega! Te dni nam je bila prilika, da smo sc raz-govarjali z nekim slovenskim socijalistom, sicer treznim človekom, ki se da govoriti ž njim mirno besedo. Ali hrdi ta če na vsa naša oporekanja in dokazovanja zaključil debato s tem, da je vzkljknil: Vi ste narodna — gospoda! In izrekel je to besedo cčividno s tiste znane samesvestne višine, s katere gledajo naši socijalisti s prezirom na vsakogar in na vse, kar ni zapisano v knjigi socialne demokracije. »Gospoda« smo — pa naj stoje tudi v naših vrstah, po ogromni večini, trgovci, obrtniki, delavci, kmetje in razumniki, .ki si Ie z muko ohranjajo svojo revno in skromno ekzistenco, pravi duševni proletarijat. — In mož .je gotovo uverjen, da označba z 7>gospodo~ pomenja pred »ljudstvom« sodbo in obsodbo, proti kateri ni apela! Torej — gospoda! Seveda gospoda, ki misli le na svojo korist, in reže iz kože -ljudstva« jermenje svojega dobička!! Zdi se nam potrebno, da nekoliko izpre£-?vorimo o dosedanjem delu te zaničevane, baje krvosesne, ljudstvu sovražne ^»gospode«. Ta igospoda* je postavljala temelje našemu šclstvu na tem ozemlju in je skrbela, da se je ohranjalo in razširjalo, in ki se mu imamo zahvaliti v prvi vrsti, da še stojimo čvrsto tu, da imamo v teh težkih časih nadomestila za vse tiste tisoče, ki so morali oditi vsled sile razmer, in da imamo torej v tej nesreči tolažbe v nadi, da rešimo svoj obstanek — s slovenskim socijalizmom vred — tja črez v ■boljšo bodočnost! Je li bilo to delo »gospodes res v nesrečo in pogubo našega ljudstva? Narodna »gopoda* je dajala inicijativo in je imela svoj pošten delež na ustanovljanju raznih naprav, ki naj pospešujejo vsestranski kulturni in socijalni napredek našega ljudstva na tem ozemlju. Tu so vam razna pevska in sckolrka društva, tu vam je naše gledališče, tu vam jje naša Glasbena Matica, tu vam je neprestana borba za pridobitev srednjega in strokovnega šolstva. So li to vse znaki sovraštva proti koristim ljudstva? Narodna »gospeda t je postavljala temelje in je dograjevala z neprestanim trudom — v težki borbi .proti neugodnostim razmer — našo sedaj toli razsežno gospodarsko organizacijo, da se ne morejo ponašati s tako — seveda sorazmerno govorjeno — morda nikjer drugje na Slovenskem. Tu so vam banke, hranilnice in posojilnice, konsumna društva, kmetijska družba, razna druga gospodarska udruženja. Tu se vam snuje po zaslugi »gespede- in po potrebi, ki so jo prinesli dogodki: poljedelska centrala v velikem slogu, ki bo nedogledne pomembnosti za vse gospodarstvo našega sedaj zasedenega ozemlja! Tu se je ustanovila »Zadružna zveza«, ki naj bo Matica in za-ščitnica vsemu zadružništvu na tem ozemlju. Ta ničvredna »gospoda- se bavi z mislijo, ki bi ji bila udejstvitev istotako neizmernega pomena za naš živelj v novih časih in razmerah: z mislijo na ustanovitev vzajemne zavarovalnice za to ozemlje. Mari so vse te ustanove res v pogubo našega ljudstva? Mari se ima za vse te namene in načrte rezati jermenje iz kože — koristi ljudstva?! Mari pa bi bolje odgovarjalo tem koristim, če bi vse to delo imeh v rokah — tujinci?! O političnem delu v ožjem pomenu beede niti ne govorimo. Saj vedo sodobhiki, koliko žrtev, naporov in frenkili ur je zahtevalo to delo, ki gotovo ni bilo le borba za kake narodne pretiranosti, ampak v prvi vrsti za visoke etične in gospo-(iairske interese, borba za narodno življenje in za veljavo m krah našega človeka na tem ozamljo. In to brez ozira na politično mišljenje! Izpregovorili smo o delu »gospode« seveda le v kra»tkih, glavnih črtah. Če bi hoteli govoriti podrobneje in konkretneje, bi mogli napisati celo knjigo. Daleč proč je od nas — saj smo vendar pametni in misleči ljudje — misel, da bi hoteli trditi, da je vse to idealno-do-vršeno, uzorno in brez hib. Kar je iz človečkih rok — ni popolno. Tudi ne iz — socija-listačnšhl! To pa smemo reči s polno zavestjo: le zla vofca in nespo&tovanjc do resnice more trditi, da je vse to delo naperjeno proti koristim ljudstva; ali pa, da je vse to ustvarjeno na izključno korist kakega ozkega, ljudstvu odtujenega kroga. Kajti ta »gospoda« razteza svoje veje po vsej deželi in se sestavlja iz vseh slojev in plasti naroda. Lahko bo ta »gospoda-odgovarjala za svoje delo: pred svojo vestjo, pred Bogom in pred sodbo ljudi, ki je v njih zmožnosti in volje za pravično in objektivno j sodbo! In ta gospoda bo — čeprav dobro ve, da b zahtevalo to velike požrtovalncsti in tudi srčnosti — nadaljevala svoje delo tudi v novih časih in razmerah. In bo pri tem — to moramo naglasiti slovesno — brez vsake misli na — »stranko* M Tu bi se morali dotakniti zanimivega in kočljivega poglavja. Pa o drugi priliki. Cprašanje črnešore. Znameniti angleški pisatelj R. W. SeUon Watscn je objavil zanimiv in aktuelen članek, katerega prinašamo v skrčenem prevodu: Na Angleškem se je razvilo prav siis te matično gibanje v prilog razkolja Črnegore, Nikole, in posrečilo se je zaslepiti v tej zadevi celo del javnega mnenja. V glavnem se naslanja ta politična spletka na sledečo podtikanje: 1. da so srbske čete zasedle neodvisno kraljevino Črnegore (zaveznico sporazuma), šele po razsulu Avstrije in jo drže podjarmljeno od takrat naprej srbsko vojaštvo; 2. i^fi je bala ona skupščina v Podgerici, ki se je 12. decembra 1918 soglac.no izjavila za združitev s Srbijo, le nekak lažizbor, ki ni zastopala volje črnogorskega ljudstva. S takimi očitanji se namerava doseči, da bi Srbi zopet zapustili Cmogoro in da se vspo-stavi stari režim, ki bi odredil nove volitve! Po tem uvodu nadalijuje pisatelj., da omenjena agitacija izrablja neka nesporazumljenja ter napačne zaključke, zavaja narodno čustvovanje in se naslanja na krivo poijmovanje zgodovine. Vse izhaja iz dvoje virov, cd podkup-ljencev črnogorske dinastije in od laških agitatorjev, združenimi z enimi nevedneža, katerim sla pač dinastija in ljudstvo črnegore Še danes ena in ista stvar, ki pa nočejo odnehati v razlikovanju med »črnogorskim - in srbskim narodom. Te pogrešene pc;me treba razbistriti. Crnogorski narod v smislu francoskega ali italijanskega naroda ne obstoja! Crnogorci niso poseben narod napram Jugoslovanom; kakor niso Cornovalci različni od Angležev; le ena mala veja srbskega ljudstva, ki si je po zaslugi svojih nedostopnih skal znala c hrani ti svojo svobodo pred turškim jarmom \es čas, ko je vladal v -Srbiji polumesec. V teh gorah so našli zavetišče vsi Srbi, kar jih je pobegnilo izped muslimanske krutosti V 18. veku sta bili le Črnagcra in Dubrovnik, slabodni vazi na vsem jugoslovanskem ozemlju. In Črnogorci nosijo Še danes, kakor tudi okoličani Zadra, rdečo čepico, črncc.brofcL;eno v znak žalosti za srbskim carstvom, propalim 1389 v bilki na Kosovem polju. In slavna minolost srbskih junakov se prenaša v narodnih pesmih, ki so po mnenju vseh Srbov najbolje ohranjene v Hercegovini in v Čmigori. Vso črnogorsko zgodovino obvladuje ena in ista nota. Črnagora je ostala skozi stoletja simbol srbske svobode, nepremagljiva skala neodvisnosti, varno gnezdo za dovršenje ujedinjene naroda. Knezi vladike so načelovaln vakemu narodnemu gibanju. Peter I. je slovesno pozdravil nastop Karagjor-gja in popolnoma soglašal z Milcšem Obreno-vičem; naslednik mu Peter II., pesnik -Gorskega Venca« je bil ognjevit prislaš slovanskega jedinstva ter dopisoval z glasnikom slovanske misii Strc5smeyerije-m in hrvatskim banom Jelačičem. Netjak Petrov Danilo, prvi ki se ni posvetil duhovnemu stanu je stopil kot stražnik pred šotor Mihaela Srbskega, da bi s svojim zgledom pripomogel misli ujedinjenja. In sam kralj Nikola je obljubil v svojih mladih letih, da se cdreče prestolu v prilog bel-grajske dinastije. In v v sakem boju preti Turkom sta se obe deželi. Črnagora in Srbija borili v skupnem soglasju, da pospešite zaželjeno združitev. Ali po nesreči ločil .ju je novepazarski sandžak, dolgi pas ozemlja, ki je pripadalo Turčiji, a ga je zasedlo avstrijsko vojaštvo, ker Avstrija in Turči-ja sta bili nasprotnici tega edinstva in ste raje sejali seme razdora mej belgrajskim in ce-tinjskim dvorom. In res, do balkanske vojne, leta 1912., ni bilo potrebnega soglasja. Čuvstvo popolne edinosti se je pa megočno pojavilo, ko so se Črnogorci pridružili Srbom v vojni proti Bolgarski 1. 1913. A še pred zaključkm te vojne je črnogorski parlament začel pogajanja za vojaško in carinsko edinstvo s Srbijo in za skupno aiplo-malično zastopstvo. Ta vest je silno vznemirila Dunaj, ter je treba tudi temu vzroku pripisati, da se je Berchtold odloČil na vojaško nastopanje proti Srbiji in pospešil s tem evropsko vojno. Druga napačna argumentacija, kateri treba še dokaj znižati na nje resnično stanje je, da kralj Nikita in njegova današnja vlada govorila v imenu Črnegore. Nasprotno, vsa Črnagcra, izvzemši le nekaj rodbin in vojaških dostojanstvenikov, je danes v odločni opoziciji proti nekdanjemu režimu. Vsi se Še spominjajo na samovoljno vlado starega kralja, n aizrabljanje te najubožneje dežele v Evropi, njega prikrito igranje mej Avstrijo in Rusijo, ter njegovo končno izdajstvo decembra 1915. Vsi se spominjajo na škandal vseh treh njegovih sinov, Daniela, Mirka in Petra, a nihče noče več, da bi ti ljudje zopet zavladali 'Da je Nikita prej umrl, naprimer ko je bil dovolil konštitučijo, njegovo ime se bi svetilo v zgodovini, kot ono plemenitega voj-ščaka, ki je pripeljal svoje ljudstvo iz srednje-veike tmine na moderno svetlo, a ki ni doživel uresničenja svojih lepo opevanih sanj. Ali po-deltjenjp konstitucije je kmalu zalemnelo vsled veleizdajniškega procesa na Cetinjah leta 1908. Prav Nikita je bil oni, ki si je zagotovil noto-ričnega avstrijskega vohuna Nastiča in obtožil glavarja liberalcev, Andreja Radoviča, češ, da je ta naročil iz Srbije cbom-be xa umorstvo vse kraljeve družine. Nikita je hotel na tak način ubiti z enim kam-nom kar 10 ptičev in kasneje si je še poskrbel od Nastiča in izročil avstrijski polictiji orni »revolucijonami stalut- , ki je služil kot glavno orodje v znatnem zagrebškem procesu, kjer je nastopil Nastič kot najbolj zanesljiva priča. Uloga, ki jo je igral na tem procesu Nikita, da skreditira in zavleče gibanje jugoslovanskega ujedinjenja je javno razkrinkal sedanji predsednik češkoslovaški Masaryk v svojem znamenileni govoru dne 14. maja 1909 v dunajskem parlamentu. Kralju Nikiti se ni moglo nikdar več pozabiti tega zločina proti jugoslovenski ideji in dasi je bil Radovič zaprt in je kralj nadaljeval svoje gospodovanje v Čmigori, ideja, da se premeni dinastija, je le živela naprej. Črnogorci iz Amerike in v Evropi so z navdušenjem slopili v balkansko vojno in od ledaj so ž njimi tudi njih krvni bratje pod Avstrijo obrnili svoje poglede le v Belgrad, prestolico jugoslo-venskega Pijemonta, a Karagjorgevič je postal simbol narodnega edinstva. Čim je napočila svetovna vojna, se je lakoj pridružila ČmajJora Srbiji, sluteč, da je nastopil čas, da se uresničijo sanje naroda. Ali zavist, ki so jo pridno gojili Nikita in njegovi sinovi, se je kmalu jasnejše pojavila, in ko sla dospela na Cetinje general Jankovič in polkovnLk Pešič, poslana i od Srbije, da reorganizirata vojrko po želji j Rus/je, začutila sta oba ob vsakem koraku j tajno delo kamerile ceti-njskega dvora. Ko je maja 1915 vojna sreča zapustila Rusijo, je imel Peter, tretji sin Nikite, lajni sestanek v Budvi Iz bivšim avstrijskim vojnim atašejem polkovnikom Hubko, a danes je že znano, da .je v poletju istega leta generalni konzul Črnegore g. Carminalti pogajal v Luganu s posebnim zastopnikom >• Deutsche Bank-, a posredoval je regent Danilo, ki je za tem našel dostop v Nemčijo s pomočjo grškega kralja Konstantina. Med groznim umikom srbske vojske .je postalo obnašanje črnogorske dinastije vedno bolj dvomljivo in princ Peter je predal brez boja Lovčen, ključ Črnegore Avstrijcem. Zak^ij je to storil, postaja jasno, čim se ve, da se je vse to dogodilo za hrbtom polkovnika Pešiča. Črnogorski parlament je še ob hipu katastrofe izjavil soglasno svo.;o zvestobo do Srbije, ali kralj je vstrajal, da se hoče pogoditi z Avstrijo brez pooblastila svoje vlade. Dne 13. januarja brzo javil :;e cesarju Francu Josipu, da se mu podvrže, kar je postalo zgodovinsko dejstvo. Nikita je pač računal, da sc Avstrija zadovolji s tako strategično točko, kakor je Lovčen. in da dovoli njemu, kakor nekako na pol nevtralnemu vazalu ostati na prestolu črnogorskem, ko je toli dobro uprizoril to kapi lulaci jo vsled nekake »višje sile«. Ker je pa slavila Avstrija pretežke zahteve, posluži! sc je taktike znane jakobinske rodbine, ki je skrbela za to, da je imela vedno v »sakem taboru svoje člane. On s kraljico in prestolonaslednikom odšel je v družbi ministrskega predsednika Mijuakoviča, a pustil je v deželi svojega drugega sina Mirka s posebnimi ir.strukei-jaini. Prav kralju Nikiti jc pripisali krivdo, če umikajoča črnogorska vojska ni sled la srbskim sobojevnikom. Kralj Nikita je pa storil potem vse, kar je bilo mogoče, da vrže sramoto predaje na polkovnika Pešiča in njegove srbske čas-lnike, dasi je ta predaja postala neizogibl; -va baš radi kraljevega početja. Obstoja opo-mi nje valno pismo Pašiča na kralja, 6 dni pred onim brzojavom Avstriji. To pismo ne dovoljuje predaje, nego zahteva boj do skrajnosti in svetuje umik na Skadar, ki se ima pripraviti za obrambo. Od tedaj sc jc kralj Nikita oslobodil s svojo taktiko vsake kontrole parlamenta, tudi one, ki so jo vsaj v nepopolni meri vsled dogodkov imeli vlada Srbije in Belgije. Res je sicer, da je Nikita despevši v Francijo nadomestil ministrskega predsednika Mijuškoviča z Rpdovi-ćem, žrtvo cetinjskega procesa radi bomb, ali tudi to je storil iz špekulacije, da si pridobi črnogorske pregnance. Radovič, navdušen pristaš jugoslcivenskejja edinstva, jc predložil avgusta 1916 kralju posebno spomenico, s katero predlaga, da e formalno združi Črnagora s Srbijo, a da se istočasno odpovesta oba kralja Peter in Nikita v prilog princu Aleksandru srbskemu, ki je sin pokejne hčere Nikitevc. Ali Nikita ni hotel ničesar o tem nasvetu slišati in i;e odpotoval kmalu v R;m, kjer je pa imel pogovor z onimi, ki so javno nastopali proti jugoslovenskemu združenju. Početkom 1917 je odstopil Radovič, a ministrsko predsedništvo je prevzel general Matanovič, bivši vojni minister. Tudi ta je predložil kraJju svojo spomenico, ki zahteva združitev s Srbijo, da se uresničijo »stare sanje naroda-* in pripravljal je tudi vse potrebno, da se v takem smislu izjavi Narodna skupščina, čim sc doseže zmaga. Kralj Nikita pa ni hotel soglašati s tako odpovedjo in, ne da bi povprašal svojo vlado, je brzojavil italijanskemu kralju na način, da je naravnost izrazil svoje nasprotje preti Srbiji. Nato je seveda odstopil g. Matanovič, ali finančni minister je zahteval junija 1917 nič manj, nego da se odpove vsa dinastija Petrovič Neguš, da se izogne kaiki katastrofi. Kralj pa je poveril raje svoj kabinet g. Evgeniju Po-poviću, ki mu je kot udani prijatelj služil 50 let, da zakrije s svojim imenom in ugledom marsikako kraljevo »???«. In še cela vrsta državnikov je skušala rešiti kraljev ugleda ali drug za drugim vsi črnogorski veljaki -v tujini so mo po vrsti odpovedala svojo pomoč. Radovič je stopil z tnalo četo bivših ministrov v odprto tn aktiv**} opozicijo proti kralju; in celo sama Ni^uškovič, ki je svoj čas upH-val na švicarsko časopisje v prilog kralja, tako, da je celo izgubil možnost povrniti «e y Slm g, UMRV91« 1M. V Trstu, dne 25. meja 1928. Francijo, se je začel polagoma mu odtegovati. Koncem vojne je na Črnogotskem dVoru v Ne-nillv ostal kralj sam z nekaterimi peatolovci, ki so si prisodili prazni naslov miivisilra, troseč mastne podpore, pa e zabavali k Parizu. Z?draje vojno leto je postajal kralj Nfkita vedno bolj nasproten i u gos love irski misli in njegovi agenti so storili kar je -bilo možno- proti nji, ne samo na rimskem kongresu aprila 1918, nego tudi v švicarskih časopisih, katere je pa dovoi !a avstrijska vlada razširjata v zasedeni Črnigori. Tak je na kratko potek dogodkov, ki zadostujejo, da razumemo dogodke v Črnigori po premirju- Na podlagi navedenega se lahko da presojati koliko velja ona trditev, da je bila Črnagora silema zasedena po srbski vojski, Id jo drži do današnjega dne. Predvsem treba še pojasniti dejstvo, ki je malo znano še v Angliji, ■da vojska srbskega vojvode Mišića, ki je prebila macedonsko fronto že septembra 1918, je prenehala tedaj trli samo srbska vojska. Dolga vojna (je bila silno razredčila vrste sijajnih srbskih veteranov in jugosloveoski dobrovoljci z druge strani so ji donesli novih moči in so s tem dokazali naftemelfiteje, da fe gibanje tM naredno združenje bilo skupno vsem Jtigocio-Tcnom. Čete, ki so napredovale v črnigori vzajemno s francoskim oddelkom, je sestavljalo 2000 Ju g oslov encd 25. do 30. junija t. 1. Deput?.ciji se lahko pridružijo člani in članice sokolskih društev, ki se morajo priglasiti nemudoma, in sicer potom društvenih odborov. Natančnejša pojasnila glede zleta slede. Domače vesti. Stavka naših urednikov traja dalje. Naj naši čitatelji blagovolijo uvaževati in potrpeti. Vdan domovini do zednjega daha. Dan pred svojo smrtjo je praznoval Srečko Bartel svoj Redovni da^n. C misliti, da je tam doli vse v plamenu in razpadu, da bo skoraj konac vsega. Potem pa se — vsako toliko oglaša: druga roka, tki ne poje take mrtvaške pesmi, marveč pesem — življenja! V izdanju od microle srede je priobčil graški list poročilo, ki siicer opisuje velike težave in nevsečnosti, ki se mora boriti živimi nova jugoslovenilka držarva so-sebno zato, ker je, zlasfti v Hrvatski, še ostankov, ki ne morejo pozabiti prejšnjih avstrijskih časov, ki pa — poročilo namreč — ugotavlja, da se veliki boj bije v glavnem le še za vprašanje centralistične, oziroma avtonomni -stične uredbe. 'Radičeva stranka odklanja skupno državo in zahteva avtonomno Hrvatsko. Ali te struje ne more več pretresli ali omajati nove državnosti. Zaključuje: »To se pravi, z drugimi besedami: država Jugoslavija je zagotovljena! Nekoliko resnice. Resnica je dobrodošla, četudi prihaja slučarjno od strani, ki nismo srcer zaljubljeni vanjo. V Trs^u izhaja list, pod imenom *La Coda del Diavolo« — Hudičev Rep. Ime je to, ki se nam ne zdi posebno okusno in vabljivo. Vsebina mi je čudna zmes: nekoliko šaljivega, nekoliko satiričnega, ki pa se včasih bliža meji, kjer se nehuje delikatnost, nekoliko resn«ga, žilo mnogo pa zlobno-zbad-Ijnvega, tu pa tam pa vendar kaka mrvica, ki bi ji radi pritrjali tudi mi. Prijateljev, vsaj odkritih, ima list v Trstu menda zelo malo, čita-teljev pa precej. Človeška narav je že taka: včasih, tako na skrivnem, mu ugarja kaka po-rednost tudi na račun tistih, ki so mu sicer somišljeniki; poebno pa, če ima razlogov, da se jih — boji! Tudi našinci jemlj-ejo ta list v roko, čeprav odklanjajo vsako duševno sorodstvo žnjim. Človeško razumljivo je, če jim nekako dobro de, ko ta list meče popra pod nos tistim, ki nas Slovencev nimajo radi. Te dni je pisal »Hudič« nekaj resnice o nemškem prodiranju v Trst pod avstrijsko vladavino. Vse industrija In o gibanje v teh krajih .je bilo nemška ustvaritev; vsa tržaška trgovina je bila pod Demokl jejevim mečem velike informacijske agencije, ki je bila tudi nemška. Z velikimi plavži v Skednju so Nemci ustvarili nemško delavsko kolonijo. A Skedenj je vas s slovenskim prebivalstvo«- Tu je nemški schul-verein ustanovil nemško šolo. Kajti po njihovem, je Tr^t nemški in pripada nemški Sud-marki. Nemški program od severa do juga se razvija na gospodarskem pdju. V Trstu pa je obstojalo tudi središče nemške politične propagande, ki je često sililo tuda na upravno polje, posegalo v občinske volitve. Tako tudi na Goriškem (»Coda« pravi v Furlatniji), kjer da je 120.000 Italijanov, 112.000 Slovanov in le 3500 Nemcev. Tu pa moramo najodločneje oporekati piscu, ko trdi — govoreč o posezanju Nemcev v volilne boje —, da je bil namen cepiti glasove na korist socijalistov in Slovanov. Pisec je tu udaril resnico po glavi. Saj pripoveduje takoj na to pisec sam, da je mmš'ki tednik »Wochenpost« {mi Slovenci smo mu pravili »V/ochenpest«) pro^M^iral ita-lijansko-nemško zvezo proti slovanski poplavi. Seveda je balo to neiskreno in narekovano le cd sovraštva proti Slovanom in od razlogov začasne naravi! Na to omenja tudi, kako se je v Bosni taikot po okupaciji ustanovila nemška kolonija! To pa ?a čista in neoporečna resnica. Tri dejstva priznava toTej pisec: eksistenco Slovanov v Tr&Lu in po vsem Primorju, slovan-stvo tržaške okolice, ia pa zavezništvo Italijanov z Nemci proti Slovanom. To poslednje ie'stvo pada z železno težo na nekdanje in sedanje kričače v Trstu, a bodi tudi v svarilo našincem, ker zgodovina se rada ponavlja in obnavlja. To smo hoteli zabeležita. Graničarji? Rimski uradni list od 20. t. m. razglaša kraljevi ukaz o novi vojaški teritorijalni razdelitvi italijanske kraljevine. Ta ukaz prehiteva asieksijo. Določuje namreč že poseben armadni kor za Trst, čigar ozemlje obsega videmsko provinco, razen huminskega (ge-monskega) upravnega okraja in tolmeškega in pordenenskega okrožja, in takozvano Juli)sko Beneško brez trbiškega okrožja. Kor se sestavlja iz 10. (tržaške), 11. (goriške) in 12. (pulske) infanterijske in iz ene (videmske) konjeniške divizije. Podrejeni vojaški okraji videmski, tolminski, goriški in tržaški. Za t opni carsko in ženijsko službo je določeno po eno ravnateljstvo v Puli in po ena oddeljena pstaja v Trstu in Vidmu. Za saniteno službo bo ravnateljstvo v Puli, glavna bolnišnica v Vidmu in po ena posadna ali garnizijska (in-fermeria presidiaria) v Gorici, Trstu in Pazinu; končno za komisarijatsko shržbo ravnateljstvo v PuK, po en oddeljeni odsek v Trstu, Vidmu in Gorici in po ena izdelovalni ca kruha v PuK, Vidmu in Gorici. Velikanski požar pri Sv. Soboti. Ob solčnem zahodu je v nedeljo izbruhnil pežar v onem delu poslopja čistilnice riža, ki leži na morski strani. V kratkem je bilo vse poslopje v plamenu in gost dim se je vzdigal proti nebu. Nujal se je res strašno lep prizor! Prihiteli so od vseh strani cgnjegasci, ki so se morali pa omejiti na to, da so obvarovali oni del tovarne, ki ima mline in zaloge žita in moke, in druga bližnja poslopja. Požar se je bliskoma razširil in je prijel t-es oni del poslopja fki je služil za skladišče sanitarnega materijala vojaškega. Kmalu se je zrušila streha in visoki plameni so švignili visoko k nebu. Ognjegasci so bali brez moči nasproti furfji nebrzdanega elementa! K sreči se jim je posrečilo «genj izolirati, tako, da je zgorelo le vojaško skladišče, ki je pa bilo polno dragocenega materijala; zdravniških inštrumentov, volne, plat-na, bombaža, ovitkov, zdravil, špirita, bencina itd. v vrednosti okolu štirih milijonov. Šele proti jutru je požar pojemal in je bila odstranjena vsaka nevarnost. O vzrokih po-žarja se nič ne zna. Poslopje je bilo strogo zastraženo po vojakih. Gre gotovo za kak zanikrni čin tam zaposlen* osebe, najbrž je kdo vrgel goreč crgarni ostanek v kot, kjer je ležala volna, ta je začela tleti in se je polagoma razvil ogenj ki je izbruhnil silno še le drugi dan. »Vzajemna zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodbam cerkvenih zvonov« v Ljubljani, ki je imela v zasedenem ozemlj« svoje agencije, tje odstopila svoja zavarovanja proti požarnim škodam v zasedenem ozemlju italijanski družbi "La Fondi ari a«, katera ima svoj sedež v Florenci; na račun slednje gredo vsa zavarovanja, ki jih ima ali napravi v zasedenem ozemlju. »Vzajemna zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodeb cerkvenih zvonikov« v Ljubljani, katera posluje tu sicer pod svojim imenom — a dejansko le kot posredovalnica družbe »La Foaidiatria«. Občni zbor TrinShe Glasbene Katice dne 29. aprili i I. Predsednik dr. Slavik je pozdravil navzoče. Spominjal se je najprej pok. Avgusta Wasch-te-ta, učitelja na naši šoli, dobrega pevca ter sploh vnetega delavca na glasbenem polju, in mu zakliče »Slava«. V svojem nadaljnem govoru je podal kratek pregled društvenega delovanja. Pred vojno je bila naša Gl. M. na najboljšem .potu napredka; a vojna, ktere posledice se čutijo v vsem javnem življenju je spravila tudi Gl. M. skoro v isti položaj, kakor je bil ob njeni ustanovitvi. V vojni je vodil šolo g. Mahkota, kateremu je pomagal po svoji oprostitvi cd vojaščine pok. g. Waschte. Storilo se je kolikor možno, da ne bi šola popolnoma -ponehala. Za šolsko leto 1918-19 je odbor skušal nastaviti dve učni moči: 1 za vijolino, 1 za klavir. Posrečilo se je g. Mah-keti najti g. prof. Topića, ki je začasno prevzel vodstvo našega zavoda, dokler se ne vrne g. prof. V. Sonc, kateremu se je hranilo mesto ravnaterlja, ki je je imel pred vojno. Prof. Sonc se je vrnil meseca maja 1919 ter je prevzel vodstvo šole. Prišla pa je selitev v Jugoslavijo. Učencev je bilo vedno manj in tudi odbor je odšel skoro ves. 1. oktobra 1919 je zapustil šolo tudi prof. Topič. Na njegovo mesto sta bila pritegnjena kot učne moči prof. Vasilij Mirk in Onapust Ivančič, marca 1920 pa vsled naraščajočega števila učencev še gdč. Lampetova za klavir. Težave niso še premagane, naš narod čakajo še velike naloge, zato se združimo v napredovanje. Po govoru je pedal predsednik besedo ravnatelju g. V. Soncu, ki je podal naslednje šolsko poročilo: S početkom šolskega leta 1919-20 se je vpisalo v šolo »Gl. M.« .približno 80 učencev, za klavir gosli, glasbeno teorijo in solopetje. Prvotno število gojencev je pa do danes narastlo vsled novih pristopov na 126. Med tem časom je izstopilo radi selitve, oziroma bolezni 14 očencev. Med rednimi učenci jih obiskuje 59 klavir, 40 gosli, 6 glasbeno teorijo kot glavni predmet, in 7 solopetje; elementarno glasbeno teorijo kot postranski predmet obiskujejo vsi, izvzemši one, ki so pozneje vstopili. Učne sile so: za klavir in elementarno glasbeno teorijo g. prcl. Mirk, za klavir in solopetje moja malenkost, in za gosli g. Ivančič. Ker se je število gojencev v zadnjih mesecih pomnožilo, je postala potreba ene pomožne učne moči v klavirju. Sporazumno s predsednikom smo poverili nekoliko -učencev I. letnika gospodični Lampetovi, gojeeki VI. letnika našega 2avoda. — Kakor je bik) svoj čas že objavljeno, se je z letošnjim šolskim letom PODLISTEK Za sfero pkoiIo. (156) Avgu»t Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. »Vidiš, da prav govorim. Spavajo-č po grmovju po dnevu in ponoči, sem iskal Ilijino deco. Prišel sem do Osvaldove hiše v Pišecah. Osvalda so gospoda pregnali, ker je skrival otrc-kc puntarja. Kata je umrla, a otroci so beračili po kraju. Odvedel sem jih k plemiču Milicu v gori pod Okičem. Rešil sem ga bil nekoč iz turškega robstva. Rekel sem mu, naj se oddolži, naj sprejme Ilijino deco v svojo oskrbo. In sprejel jih je, hvala Bogu! Se s\'oje sem hotel videti. Šel sem v gare. Ponoči sem prišel v selo. Našel sem .jih v dobrih rokah; pri stricu duhovniku. Poljubil sem jih — oh _ tako jih nisem poljubil še nikdar. In stric duhovnik mi je rekel, kako mu je Jovan Kovačevih pripovedo v ai, da je bil Oegorič pri Jasenovcu vjet in da je neki Drmačič dobil za to 500 tolarjev. Ali je tako, reci?« je vzkriknil Uskok, izbelivši zobe in naperivši samokres proti Simonovim prsam. j'Jc-je!« je trepetal kmet kakor da ga trese mrzlica. »Eh, vidiš, kume,« je poskočil Uskok, *ti si kriv, da sem še živ. Da ni tebe, izročil bi se bil 1 sodniji, naj me obglavijo. Ne, Marko, sem re-! kel, treba poiskati kuma Simona. A kako? i Na solnce nc smeš. saj so ti že prisojer.a ve-šala. Tedaj sem si domislil neka«j pametnega. Putil sem brado, da mi pokrije obraz, zaprl oči, kakor da sem slep, vzel javorove gosli, da pevam ljudstvu po sejmih in cerkvenih shodih. Siromak uslepec v capah, kdo se meni zanj, kdo bi ga spoznal, saj pun t je že davno minul! Hodil sem pevaje cd kraja do kraja, cd vasi do vasi, da poiščem tebe — čuješ li — tebe!« Uskok ju obmolknil. Mesec je stal visoko nad nasproJnim bregom in čudno so mu sevali ž&nki v temnih očeh, na mračnem licu kraji- šnika, ali, še čudneje na bledih licih kmeta, ki se je bil stisnil pod hrastom. *Doznai sem, da si v tem kraju, da si premožen kmet, da si se oženil. Počivati hočeš —• ni res? Od krvavega plačila? Dos«l sem semkaj. In danes sem izpoznal iz gruče tvoj glas, pomežiknil sem, spoznal tebe, in tu em te počakal, kume, na obračun.* Krajišnik je uprl črne oči v kmeta in komaj da je d ;hal. »Ej, kume, kaj praviš?« se je zasmejal Marko. -Dam ti sto tolarjev! Pusti me!< je šepetal kmet. »Malo.« »Dam ti dvesito.« * Malo. t »Pol svojega imetja-* — je drhtel Šime. »Malo, malo,« je zagrmel krajišnik, »če bi mi dal kraljestvo, bi bilo premalo. Glavo daj, dušo daj, žival, za vse tiste solze, za vso tisto kri, ki je teklA radi tvojega izdajstva. Glavo učni načrt v klavirju izpopolnil, tako, da v glavnem odgovarja učnemu načrtu kateregakoli konservatorija. Učni načrt za gosli je posnet po priznani glasbeni šoli. Načrt za elementarno glasbeno teorijo je debro preizkušen in sestavljen tako, da se žn;iin doseza popoln namen tega predmeta. Namen el. gl. teorije bodi, da se učenec privadi ne le glasbenemu čitanju, temveč tudi esLetičnemu pojino^ vanju, ki je kot končni smoter umetnosti ve-lepomembno za študije v harmonijoslovju in kompoziciji. — Za pcuk v soiopetju se držimo metode Manuela Garcia (Spanec) ki jo je po Nemčiji razširjal njegov učenec Stokhausen. Bis-tvo te metode, ali bolje rečeno, r-jen pravi cilj je, da vstvari v vseh pclogah lahek, enako poln prožen in v največji meri ekspansiven ton. To se dosega z globokim vdihavanjem (tlačenjem zraka do podprsne mrene) vsled česar je najmanjši tok zraka zmožen da proizvaja pri mrtvem stanju glasivk najmogočnejše tone, kolikor v višini, toliko v nižini. — Razun gl. teorije, ki se poučuje skupno v dveh oddelkih po dve uri na -teden, tra-ja poučevanje v vstalih predmetih pri vsakem posameznem učencu dvakrat na teden po 20 minut, le solopetju je odmerjenih po 30 minut. Mesečna ukovina znaša: za klavir in gosli po 12 L, za gl. teorijo kot glavni predmet 4 L, kot stranski 2 L, za solopetje 18 'L. Nekateri pridni ubožnejši učenci plačajo le polovico. Obisk šole je normalen; zato je tudi vspeh zadovoljiv. — Pri pevskem zboru se opaža v zadnjem času resno stremljenje in rastoče zanimanje. Takoj po zadnjem koncertu je pristopilo k zboru 12 novih moči. Da bi le kmalu dobili še drugih posnemovalcev! — Prijetno iznenađenje za nas vse je zopet oživljeni orkester. Člani istega se z vnemo vdeležujejo dvakratnih tedenskih vaj. -Nada je, da se pri drugem letošnjem koncertu snideta orkester in zbor. Nato je sledilo poročilo blag. nam. g. Prin-čiča. Uvodoma je opozarjal, da poročila nista podpisala pregledovalca računov, ki sta oba odšla v Jugoslavijo ter da se eventuelno predloži novoizvoljenima pregledovalcema v odobritev. Poročilo, ki se deli v dva dela (namreč za poslovno dobo od 1. 7.-18 do 30. 6.-19. in cd 1. 7.-19 do 30. 4.-20) izkazuje za prvo prometa 12.817 lir 90 stot., to je L 6.446'98 prejemkov i* L 6.370*92 izeaktov; za drugo poslovno dobo pa 29.605 Lir 32 stot. prometa, in sicer L 14.876'61 prejemkov in L 14.728 71 izdatkov. Društvo je brez dolgov ter ima v gotovini L 940'80. Če prištejemo k temu imetje pevskega fonda L 2273'19, znaša skuzno premoženje v gotovini L 3.213 99. Društvo ima inventar, ki predstavlja danes veliko vrednost krog 20.000 lir. Vpisanih članov je okrog 60 skoro samih pevk in pevcev, ki so po veliki večini pristopili še le to leto k društvu. Z nabiranjem podpornih članov ka-kakor tudi s pobiranjem članarine se je začelo šele v zadnjem času; zato tudi izkazuje postavka o vnovčeni članarini malenkosten znesek 132 lir. Društvo nima seznama prejšnjih članov, z.ato je odbor navezan na to, da mu sedanji člani vsak v svojem krogu nabirajo podporne člane. — Ker se ni nihče oglasil k besedi, je zbor prešel k volitvi novega odbora. Na predlo g. Modrijana je bil z vzklikom izvoljen odbor, ki se je na svoji prvi seji dne 11. 5.-20. konstituiral tako-le: Predsednik: dr. Edvard Slavik, podpreds. Ivan Vovk, tajnica gdč. Jelica Čokova, blagajnik Vladimir Prin-čič, odborniki: gdč. Ana Lampetova, dr. Egon Stare, Kari Dekleva, Kari Gruntar, Bogoslav Seršič, Milan Zega. Pregledovalca računov gg. dr. Josip Abram, Fran Venturini. — Predsednik se je zahvalil na udeležbi ter zaključil občni zbor z upanjem na še večji napredek glasbene šole. DOPISI. Buzct, 21. maja 1920. Našim općinskim nazovi-zastupnicima i savjetnicima na znance i ravnanje! Prešla je več godina i pel otkad nam je naš »dičrui« Buzet-grad »zauzet«. Odmah na početku zsraaui'O nam se nekakvog findaka u os-obi jednog -cd naj-zagriženi;ih Talijana, koji nije povedi ni samim Talijanima u mjestu. Taj si ;e čovjek odabrao nekakov zastupstvo od 7 Talijana i 3 Jugoslavena, .kako jc to jedan naš zastupnik onih dana izjavio u »Edinosti«. To da bi odgovaralo jugoslavenskog naroda kojeg je u našoj općini cajm-anje ! I gle čuda velikoga! Malo dana iza ovog dogodjaja počelo se je popravljati stare bedeme naše propale varoši, koja će i onako prije ili kaeuiije imati sudbinu blagopokojne Austrije. Uz staru crkva sv. Jurja naš -je vitez — sindak popravio, odnosno podignuo jedan okrugli zid, otkad će naša gradska gorpo-da gledati po čitavog okciici i pri tome rashladiti si svo;« i onaiko preugnjare glave, dok će im sluškinje i djevojke sprovesti u večer p« •kakov satić u ljubavnom zagrljaju kakvog vo-jnika. Za tatj zid potrošilo se je preko 20 hrljada Lira, pa si je naš vitez-sindak baš tamo postavio mramornu spomen ploču sa napisom — u svoju slavu. Tu se je ploču otkrilo i zid otvorilo sa posebnom svečanošću Nadalje dao .je naš sijidak sagraditi dva velika zahoda, pa očekujemo da će si i tame posta\ili kakvu spomen ploču te i to otvoriti sa govorom u kojem će baciti svu silu blati na naš na:-cd, a to će blato moći ostati na licu mjesta Ulice su sve prckovane i dijelom popravljene, a sad se gradi i cesta ispod samog gr^da, koja će služiti sindaku da može gledati da li mu i kl pese blago na njegovom initnju i što' radi gov sluga i slično. Općina je pitala cd države jedan milijun i pol ^ajma (us to je za sreću cdb!to), pa kad bi se to bilo odobrilo, onda .bili bismo najzgodnije uradili: uzeti šta,p u ruke i poći sa torbom na ramena trbuhom za kruhom, jer Inače ode nam sve naše za općinski dug. Za sve troske k\že se da 4% umjetnih Talijana? Za državni je zajam potpisala naša općina preko 100.000 Lira, a u kratko nadamo se da ćc ona kupiti D'Annunziu elatne \lase i dijamantno oko! Sve se dosad radi primjetbom, da nisu Slaveni, dok su na Općini vladali nikad ništa popravili u mjestu, a to je podla laž, jer se baš za tog vladanja sagradio vodovod, što je bilo za mjesto mnogo korisneje od kojekakvog krpanja zidina a uz to sagradio se je zvonik, koji služi za ljepotu nešto više nego cesta ispod zidina i slično. ■Na hrvatskoj školi otstranio se natpis hrvatski i postavio talijanski, a to smo stalni da nije učinila vojnička oblast nego općinska ali sa znanjem vojničke. Na općini ne će primati naše namire, a isto-tako ni druge spise jer kažu, da ;e uredovni jezik talijanski! Živila el-cibcda, živila kultura! Šilju nam se spisi iz Općine sa sasvim iskvarenim imenima tako n. pr. Brgudac bio bi Mo-n-t<o, Sium je Silino i slično pa nam neće biti čudno ako nam jedan ili drugi dan promjene i sela: Pogaćc u Sottopantaloni, Podrebri u Sot-iocostole, Podmcrišee u Scttomisura, Oslići u AsLnelli i možda Podrečak u Sottosterco. .. i tako će imati naše cpćina još ljepše obilježje. Obraćamo se sada na naše zastupnike sa ovim pitanjima: 1. Kako možete Vi zastupali narod koji Vas nije odabrao? 2. Što ste ti poduzeli da se predusretne svira gore naveden i m nepodopštinama? 3. Ako je bilo sve učinjeno bez Vašeg znanja zašto se niste zahvalili na toj Vašoj ne časti, već nerasti? 4. Što ste Vi poduzeli, da se dade na Općini našem jeziku ono pravo koje mu pripada? 5. Zar mislite da ne ćete polagati račun narodu? Tko je tamo dao pravo rasp lagati sa imovinom Općine a bez volje naroda7 6. Šta ste poduzeli proti iskrivljivan j u imena sela? Želimo, da ti zastupnici kao ljudi nešto energičnije nastupaju i za svoj rod neste pridobiju, a ne da se š njima igra naš vitez ko d'.jete si lutkama, jer inače smatrati ćemo ili tudyim slugama. Sad je čas, da se pokaže tko je naš, inače neka stoji daleko cd nas! Jedan za većinu žitelji općine Brze t »Povzdignimo krepke glase, domovini v slavo!« Iz Poddrage v vipavski dolini: Ta pesem, vsebujoča poziv k narodni samoosvoji in domovinski ljubezni, se je pela z navdušenjem tedaj, ko so tuk. naši občani ustanovili »Čitalnico-;. Peli so jo resni možaki, utrjeni od napornega kmetijskega dela; pela jo je vesela mladina, učiteljstvo in narodno prebujena duhovščina — vsi so jo peli z notranjim neomajnim prepričanjem, peli so jo po stremljenju samoosvoje našega zatiranega nareda... Duh volje, sram užaljenega ponosa in materinski čut ljubezni, — to so bili temelji, ki so jih naši blagopojni prednainci postavili — >ČitaInici<-. — V tem smislu so jo izročili nam, kakor drago dedščino iz roda v rod ... Iz roda v rc-d!--— Burni časi, veletok nasprotujočih se misf je hrumel po naši — domovini; svitle in svete ideje Špartanskega izvora in .ponosa so se bile s temo najetih, državnih hlapcev našega rodu, hote na usužnjiti ... — Dunajska vlada, nani — mačeha, nas je za vsako ceno hotela 1 voditi kakor slcpce ob prepadu; hotela nas jt vanj telebiti, k^kor crknjeno, ničvredno ž.i-vinče . . . Vemo, da od tigrovih šap ni upati božanja-; ali, do nas je pla-Čan in najet naš iz-red — davil, — t onas je navdalo s srdom in gnusom, Ogorčeni smo prijeli za korobač in plačali v lice ostudne Judeže našega naroda. Preživeli smo getsemanske muke m nalit do vrha nas čaka kelih naše Oljske gore ... Ali kakor veliki »Od« ki je umrl, obsojen po velikih duhovnih, pismarjih in farizejih, ki je umrl, da je vstal, častit in zmagovit 'z u9 temnega groba, na vseobčo radost in cdreše nje živih — ta.ko !i>di mi, ugotovljeno upamo na ugotovljeno bodočnost, ki nam jo jamči po duhu domovinske ljubezni postavljen temelj naše »Čitalnice-. Prvo ki zaživi v vsakem živem bitju — je srCe — a poslednje jc ki umrje . . . daj!« je zaškripal krajišnik. Privzdignil je kmeta s pestjo pokonci, ga odvel na kraj propada, v katerem je v noč šumel gorski potok. »Poglej v to globino. Stena strma kakor odsekana. Trideset se2i>jev je do dna, a doli kamen in skala. Dobra postelja, kaj ne? ludi meni se bi hotelo spanja. Pogubili so me, pobratim in preganjana zver sem, suha veja, odsekana od stebla svojih milih, cd vsega sveta. Miru mit reba. Dobro skačem in tudi tebi so noge lahke. Kaj misliš?« Leden pot je udaril kmetu na čelo, ustnice so mu drhtele, oči blodile na desno in levo kakor da iščejo umika. Šime se ^e umaknil za korak in se oprl na levo nogo — ali, v tem hipu je dvignil Uskok roke in noge, stisnil jrh okolo malega kmeta kot železje in oba sta strmoglavila vznak v črno globino. Obupen krik je odmeval od šttmskega vrhovja — in vse je utihnilo, samo v globini je gorski potok peval smrtno pesem, samo mesec je stal nad bregom, zroč v krvave valove potoka. XLIV. Kol pisani zlatokrili metulj je priletela spo-! mlad v deželo. Iz mlade zelene gore so pogle-! davale srebropene žice preko mehkega maha ! v dolino, kot sramežljive device so pogleda- I vale glavice milo dehtečega cvctja v svet, ve-seL. jata ptic je frčala z ograje na ograjo, z grma na grm, a solnčno zlato je drhtelo od miline po vrh ori h starih debel, zapletalo svoje čarobne žarke v pomladelo vejevje. Daleč cd sveta, pod ckiško goro stoji na griču starinska lesen dvor, dom plemiča Milića. Po hiši se vspenja pod streho zeleno rožino vejevje, a po r.jem plamte brez števila stoliste rože. Na stari počrneli strehi rase mah, stoji strelovod, ki čuva hišo pred strelo. Izpod r.trehe izvija lastavica, premetajoč sve-j radovedni vrat, a zlate čebele letajo iz panja v roju ud reže do rože, po starih lipah pred dvorom, po belem in rožičastem cvetju -sadovnjakov, ki se nizajo po brdu okolo dvora, a niže pod hoJ-mom stoji pod šiljasto streho — lesen vodnjak, okol^ katerega se zvi^a debel bršijan. V Trsio, dne 25. ciafa 1920. »EDINOST« SUr. t2£ Siraa DE Srce naše »Čitalnice* je n;ena knjižnica: v njej je plod nase sveže in cvetoče kulture! V resnem pomisleku, da, in v strahu smo bili da nain vojna, svetovna, brezpravna zver ne bi uničila tega zlatega našega plodu ... Kajti v njenih točasnih prostorih so bili nastanjeni nam sovražni elementi — in vendar, — imeli niso drzne roke — s spoštovanjem do nese samozavesti so obstali pred njo ... Gotovo je, •ia ni ve tako, kakor je bilo pred vc^no; upati pa je, da tudi ne tem tujskem posetu ne bo velike — škede! — Potrkaj se vsak na svoje prsi in reci: Sem U mož? In če se najdeš moža, vstani in reci: Le rovajle in kockajte za našo »CUalniškor« zapuščino, imeli jo ne bodete nikdar! KadaT polja gospodar vidi, da mu podzemeljski krt riie cvetočo livado, gre, počaka in ubije skritega rovarja. In kadar bodete vse to videli in slišali, je znamenje časa tukaj. Zatorej: čujte in delajte! Delajmo na obnovo redu v naši knjižnici; v to svrho naj se izvrši poseben izvrševalni odsek. Glede naročb-e časopisov smo prikrajšani; naša pot pelje Ie v Trst in Gorico; tam je vse naše bogastvo ožuljene berači je. Priporočati je : Edinost« ki je iskreno glasilo, častna tribuna braniteljev naše legije. Vpostavi naj se hišni red in imenik članov. Naj se nikoli v Čitalnici ne obravnava osebnih prepirov. Pazi naj se, d ase sprejema člane ki so živi; ne morda mrtvih, polnih smrada, zavratnih, društvu škodljivih dejanj — ki bi lahko privedli društvo na kraj mrtvih, od koder ni vrnitve. V tem smislu — Pozdravljeni! Iz Vipave. Narodna Čitalnica v Vipavi, to najstarejše i zob raže valno društvo zgornje vip. d*oline, ustanovljeno žc za časa »taborov«, deluje ves čas svojega obstanka z malimi presledki, ki jih spodaj omenjam, neumorno na kulturnem pcZffU. V času bratomornih kranjskih bojev, ko so se *duhcvi'-'strogo ločili po svojem političnem mišljenju, kc. ,ie imel vsak ■izmed maloštevilnih čštalniških članov svoj časopis na domu, zdelo se je, -da je čitalnica kot taka brezpomembna za tedanje čase. Mislilo se je skoro na njeno likvidacijo. — Par let so se vršili občni zbori bolj, da se je zadostilo zakonu, nego iz zanimanja. Da pa vendar ni izgledalo, da obstoji društvo le rra papirju, in da n; kazal vsakokratni odbor popolne zaspanosti, priredil je. če ne drugega, vsako leto vsaj cbičE.ini »Vodnikov p!es-< in pa za Mali Šmaren dramatično predstavo^ združeno z jav-n:ni plesom na planem. Delal hi pa tedanjim čitalničarjem veliko krivico, ko bi jim hotel z zgornjimi podatki očitati brezbrižnost za kulturno de>!o. Ne, tega ne. :ci povdar.ti moram, da so bili vsi čitalni-čarji člani C. M. podružnice vipavske ter se Dri tej z vso vnemo oprijeli dela, .katero jc bHo za tedanje razmere aktualnejše. — Mrtvilo pri čitalnici j-e prenehalo po par letih s prihodom misiših, delavnih moči v Vipavo. — Prvo, kar se re storilo je bila otvoritev čitalniške. javne ljudske knržnčce, ki je pred vojno štela že leno štev2o knjig in je izborno delovala. — Želeli bi bilo, da s« knjižnica čimprej« zopet re-Ji ter knrige dado na razpolago čtiva željnemu ljudstvu. Pravo življenje pa je prišlo v čitalnico, ko so se združili glasbe-zmožni či-talničarji v ^Salonski orkester«. — Žal, da je svetovna vojna arzkrcpila igralce, da m-ora^o r.edaj inšt^uinenti čakati novih moči. — Avrij-ska vojska se ie naveličala preiivanja krvi, zapustila je boječe, Vipavo je zasedla kr. vr.ska. Svobodno £:ban:;e je bilo zabranjeno, društveno delovanie prece: omejeno. Vse to pa ni p!a-š: jr> za narod v neteča naraščaj. Z vro vnemo so pristopali mladeniči v čitalnico, ki šteje danes nad sto članov; prevzeli so odbomiška mesta ter Drirejajo pod vodstvom starega predsednika precej pogosto dramatične predstave in zabave s pevskimi točkami, pri katerih sodeluje cerkveni zbor vipavski. — Da se na či-taln žkih prireditvah tudi pleše, nekateri sicer za^erjejo, a po nicrem mnenju mladina ne opusti popolnoma r.ikdrr. Naj ji bo ta zabava, d kler sc pri trikih zabavah Je do^-lo^io vede. Če tudi n*se:n načelen nasprotnik plesa, vendar trd^n, da se sedaj po Vpavskem preveč _.:e-. 7_ nedeV'e. ne praznika, da bi r.j bilo \ e:>i ali druj-i vasi plesne zabave. Ne-kcr.1:-. oraerMev plesa fci trla vendarle na me-ačnostaih ozirov. o 16. t. m. so vprizorili vip. čilalni-tje tridejanko »Črni madež«. — V kritiko se tu ne spuščam, četudi b: bila tu pa tam umestna. — V ft?!:>šnem s ejc pa igralo dp=bro in nmogcštevilni gledalci med katerimi je bila Ajdovščina častno zastopana, so sc prav iz srca nasmejali »Črnemu madežu visoke aristokracije. — Po gledališki predstavi se je vnel živaihen ples cb zvokih godbe iz Lokavca. Pri tem se ;e opazilo, na čast našim dekletom, da sc jim je vzbudil narodni ponos, ter da se ne puste več begati in za,pe!>a-dkiim obljubami na b- stu ze i z V ned ški dilet pcdrofcm s Si' lečo srečo, ki se jc. z. ^rv'.Jr.^ il, v nekaterih slučajih izkazala pa mi-i ier zapustila. ne sicer črrrh^. ampak ckeliko črnikaste, žive madeže«! Buzet Jri pleb ls ci t. Pošto ;e i u Edinosti; i u Pućfc::n Prijć l .v- - J ti tik> govora, da (e i n2^a općina uć n:la {fa.bn Crrala) glaso viti -plebi- scitrda £a pre-Hl ■cži k cnferenci u S . Remo (za- jeJno sa 58 sve V.ih - kito*ca,] to i pripisan i t!ajc u javnest, i da ni jc {'»so cd m irc-ia biran. već u &Jbor uv- rš'.cn ) rJkada pri5 uslvcvao, a ri i ti b:c pozvto r ia jc.TsJtu i- jednicu za .pozna- ti plebiscit. CHa njem na v:na sam is tom -doznao za račuv^riu •,ct ■le srr ijelcst, da se i da'e tr.iijin- iki značaj svobodnega organizatoričnega delovanja. Danes :e kmečka organizacija glavni ateber pospeše- vanja razumnega poljedelstva, in zato naj bi se vsi poljedelca potrudili, dar se združijo v močno kmečko organizacijo, katera edina bi mogla varovati in pospeševati njihove skupne stanovske koristi. Za tem je podpredsednik dr. Slavik razjasnil stvar o akerj-ah glede nabave krav in pra-, šičev. Dejal je, da so bile omenjene .krave naši ; družbi zagotovljene od merodaijtie strani, in da je to akcifo podpirala ljubljanska kmetijska družba in posebno naš toli zaslužni g. inž. Rado Lah. V to svrho so se podali v Jugoslavijo zastopniki naše družbe, a me*iiem je prišla stroga prepoved izvoza živine iz Jugoslavije ter preprečila namero družbe. Glede dobave pre-šičkov za rejo je prišel k naši družbi neki tukajšnji narodnjak ter ponudil družbi omenjene prešičke, ali tudi v tem slučaju ^e prišla kasneje prepoved izvoza. Vsled tega je naša družba pcslala v Zagreb in Belgrad svojega zastopnika s prošnjo, naj bi se izvoz izjemoma dovolil, kar pa ni bilo mogoče doseči dosedaj in je tamkajšnja vlada obljubila, da bo naša družba upoštevana, ko se stvar glede izvoza uredi. Ni torej .krivda naše kmetijske družbe, ako se te akcije niso mogle desedaj uspešno izvršiti. Podpredsednik je nadalje izrazil željo, naj bi ta momentalni neuspeh ne kalil našim kmetovalcem veselja do sodelovanja v naši družbi ampak naj bi se vsa kmetovalci- s čim večjim zanimanjem oklenili dela na kmečko-organizatoričnem polju, kajti le v krepki kmečki organizaciji se bo mogel naš narod ohraniti na svojih starih tleh. Nato je sledilo poročilo blagajnika in pre-gledovalcev računov, iz katerega izhaja, da je imela naša kmetijska družba le v krepki kmečki organizaciji se bo mogel naš narod •ohraniti na svojih starih tleh. Nato je sledilo poročilo blagajnika in pre-gledovalcev računov, iz katerega izhaja, da je imela naša kmetijska družba v 1919. letu 128.362 lir prometa in premoženja v gotovini 20628.—, lir ne računa joč 20 % poviška za izmenjavo krenske svete. Po odobrenju tozadevnih računov se je prešlo na dopolnilno volitev treh članov odbora tki so bdli v smislu pravil izžrebani. Soglasno :o bili zopet izvoljeni vsi trije. Pr točki »-Slučajnosti« se je oglasil g. Juriše vi s prošnjo, naj bi se kaj ukrenilo, da ne bi maglotratni organi iztirjevaii po cestah po 4 lire takse za vsak voz s štirimi kolesi in 1 liro za vsak jerbas zelenjave, ki jo prinašajo v me-:;to naši kmetje na trg preprodajalcem. G. Mar-šič se je pritoževal o razmerah na našem trgu za zelenjavo kar se tiče taks in cen po tržni oblasti krivično in napačno določenih. G. predsednik je dejal, da se bo odbor o teh razmerah informiral in da ukrene potrebno. G. Mar-šič nadalje vprašal, ali bi ne kazalo uvesti pri nas direktno redeče amerikancke trte, ki ne potrebujejo ne cepljenja ne žvepljanja ne škropljenja z modro galico in sc vzgajarjo v nekaterih krajih na Goriškem z dobrim uspehom. Strokovni tajnik je odgovoril, da se francoski strokovnjaki že davno pečajo s poskusi nado-tneščenja naše evropojske trte z direktno ro-dečimi amerikankami, in aki bi bilo kazalo, bi ,;h biii oni prvi uveli v širšem obsegu. Pridelek direktno rodečih amerikamk je slabše in rada tega ne more tekmovati z vinom evropij-skih vrst in bi mogel služiti bolj za domačo rabo in delavce kot za trgovino. V ostalem se bo pa družba za stvar zanimala in informirala naše vinogradnike. Nato je .predsednik zahvalivši se pricctnim na u-dedežbi, listu »Edinost- za brezplačno tiskanje družbenih poročil, in dramatičnemu društvu za prepustitev dvorane, zaključil zborovanje .želeč nadaijne-vspešnega delovanja družbe na korist vsem kmetovalcem. HARMONIKA na 2 vrati in gramofon se proda. Ferriera št. 29, dvorišče. 694 VODOVODSR IN PLINSKI MONTER, samostojen, želi kupiti kovačaico ali vstopiti v društvo s kakim kovačem, tudi na deželi. Ponudbe pod »Lina« na ins. odd, »Edinosti«. 693 DOBROVOLJNI UČENCI za kleparsko in mehanično delavnico se iščejo. Dobre pogodbe. Slovensko poučevanje. Ignec Zakovšek v Milj ali pri Trstu št. 205 681 KUPUJEM 2ELEZO po 32 stot.kg, baker 4.80 kf bron 4.— kg, medenino 1.60 kig, svinec 1.40 kg lito želeae 44 stot. kg, kosti 20 stot. kg. U1 S. Franceseo 10, Miheučič. 687 GOSPOD, pošten mladenič, v dobri služhi, želi znanja v svrho ženitve z dobrosrčno gospodično, mogoče šiviljo, 28 do 38 let staro, neomadeževane preteklosti. Resne ponudbe pod »Resnica« »a ins. odd. »Edino-sti*» 688 PRIDNA SLOVENKA, srednje starosti, želi znanja v svrho ženitvfp z dobrosrčnim poštenim Slovencem. Vdovci niso izključeni. Naslov pove ins. odd. »Edinosti«. 691 PLANINO ali glasovir, tudi potreben poprave, ' kupim v vsakem kraju po najvišji ceni. Mi-rodilnica Zigon, Trat, ulica XXX. oktobra štev. 8. 527 POSTRE2NICO za čiščenje pisarne sprejme odvetnik dr. Matej Pretner, ulica Macchiavelli št. 15, I. nadstropje. 665 KUPIM vrtalni stroj za železo do 12 m/m. Franc Kolman, St. Peter na Krasu. 4002 KROJACNICA Avgust Stolar ui. S. Francesco d'Asisi štev. 34, III. Jc edina dobroznana kro-Jačnica v Trstu. 3367 SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini. Pridem lahko ponj. Alojz Povh, Garibaldijev trg št. 3 (prej Barriera.) Tel. 329. 3341 MOTORNO KOLO »WANDERER« 3HP v najboljšem stanju, na tri prestave in prazni tek, z novo pnevmatiko ter vso opremo se proda. Ogleda se lahko pri M. Rovan, Col pri Vipavi. Cena po dogovoru. 3394 BRIVSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj ali po dogovoru, dobra plača. Roškar, brivec, Ilirska Bistrica. 4001 VSAKOVRSTNE vreče kupuje G. Margon. ulica Torre bianca 13, zaloga vreč.__613 DOHOD KLOBUKOV za birmo od 25 lir naprej ter slamnatih modelov za gospe, zadnja novost. Modni salon, Morguli & Corti, Corso Garibaldi Št. 28. 641 PRODA SE HIŠA z dvoriščem, šest stanovanj. Rocol, Molin a vento št. 100. SPRETNEGA URARSKEGA POMOČNIKA spi tj v mem takoj pod ugodnimi pogoji. Anton Vadnief;-urar, Ajdovščiina. 4GG& KLAVIR ali piaoino, tudi potreben poprave; se kupi v vsakem kraju. Pitati na naslovi C ari o Cauer, Trst, ul. Solitario 25, III. 5081 16LETEN MLADENIČ izobražen, pošteno družine, želi vstopiti kot učcnec h kakšnemu tobotehni-ku. Ponudbe na inseratni oddvlek »Edinosti« pod »Marljiv«. V NARODNEM DOMU pri Sv. Ivanu se toči iz* vrsten kraški teran iz Šepulj. 563 mmm mrm. \ Domač; ljudje priporočajo svojim cenjen?ni gostom najboljša vipavska vina. / Trst, ulica del Bosco št. 36. Vdani ALOJZIJ PIRJEVEC.' Mrska Mm v Vrtii Pri Goriti razpolaga s 408-500 vbsoiou letoinješa zMesfl tapirja. Ponudbe s ceno, franko Gorica, naslovit! na Gospodarsko zadrugo v Vrtojbi pri Gorici. Zlatarnica In mmm LOKEtSC M&COR ul. Udine 26 (prej Belvedere) Ima na izber vsakovrstnih zlatih in srebrnih predmetov za birmo. Prevzema naročila in popravljanja sploh po ugodnih cenah. r KUPUJEM prizmailčns Mimbfo GIUSTO HIRSCH autoriziran o plik 36 M, Aa Ui 36 MALI OGLAS! MODISTKA ima klobuke za birmo od 30 lir naprej. Acquedotto 85. 1. 690 STOLIC VEČ VRST ima na prodaj mizar ul. S. Francesco 51. 692 ZAHVALA. Globoko ginjena po izrednih dokazih prijateljstva in sočutja ob priliki nenadomestljive izgube mojega ljubljenega soproga Srečka Barfl izražam mojo največjo hvaležnost vsem blagim osebam, ki so bodisi za podarjene cvetlice, za spremstvo k večnemu počitku, ali na katerikoli način izkazali zadnjo čast b-agemu pokojniku. Posebno se zahvaljujem odličnemu zdravniku dr. Maksimilijanu Brunnerju za neprestano skrb izkazano pokojniku, kakor tudi Tržaški posojilnici in hranilnici in Ljubljanski kreditni bankl Etna vd. Bartel. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo. 26. t. m., ob 9 v cerkvi Sv. Antona novega. Po godinama, posvećenim samo brizi i ljubavi do obitelji, usahnil još mladi život naše najljubljenije Lucije Kukulić Sa najvećom žalosti u srču javljaju taj nenadoknadivi i gorki gubitak ostalim rođjacima, prijateljima i znancima Franjo, suprug, Franjo, sin i Nina, kćerka. , „ , Pogreb ljubljene pokojnice će biti 26. maja u 16 sati; sprovod će krenuti iz mrtvašnice kod sv. Justa na groblje kod sv. Ane, gde će biti pokojnica privremeno sahranjena, dok se ne preveze u obiteljsku grobnicu na Rabu. TRST-RAB, 2a maja 1920. vrMH ko pri tem več ljudi, mej temi več go.-pa in en podpolkovnik. Nato so začeli stražarji zepet streljati na množico, iz katere so tudi streljali na stražnike, da jih je več obležalo. Ta grozni prizor je trajal 7 minut. Prvi traiar, ki je ostal mrlev je bil zadet cd s-, ojega tovariša. RIM, 24. Doslej je znano da je pri nocojšnji dijaški demonstracij ostalo 6 oseb mrtvih, mej temi 5 kralje vili straž, ter okoli 40 več ali manje težko ranjenih. Prvi stiel je pc-čil po izjavi k vest ure iz množice, ko so dijaki upili xživel kralja, > živela Italija*: in so skušali prodreti do kvirinala da vprizorijo kralju crva-cijo. Aretiranih je preko 50 oseb, mnogim so zaplenili nabasane samokrese. Odrejena je stroga preiskava: general, ki zapoveduje kraljevim stražarjem je obiskal mrtvece. UREDBA TRŽAŠKEGA ZALEDJA. RIM, 24. Agencija Štefani je izdala poročilo o konferenci, ki se ;e vr&ila v Gradcu med zastopniki italijanske, češkoslovaške, jugoslovenske in avstrijske vlade za uredbo železniškega in poštno-brz-o-javnega prometa v tržaškem zaledju. Komunike naglasa med drugam. da se poštna služba izdatno izboljša vsled nameravane železniške uredbe glede poštnih zavojev, glede brzojavnih in telefonskih sporočil. Vzpostavijo se zveze po istih prejšnjih žicah, kolikor fih je še. iako se vzpostavi direktna telefonska zveza med l'r-«toui in Prago, oziroma Dunajem. Določil se fc tudi dodaten dogovor za telefonske in brzojavne zveze med Trstom in Ljubljano, ozira ma Gradcem, Zagrebom m Belgradom. SESTANEK V PALLANZI. RIM. 24. »Messaggero« piše: Scialoja odpotuje skoro v PaJlanzo, kamor dospela tudi Pasle. ki se je poirnil v Belgrad, in F"uč, Iti se nahaja v Parizu. Dan sestanka ni še določen, \endar pa se sodi, da bo v prvih dneh mei-eca junija dosežen jadrandski mir. Boji med Rusi in Poljaki. DUNAJ, 24. Brzojavka iz Moskve o milita-ričnih operacijah rdeče vojske poroča o raz-n'h srditih bo^ih, ki so bili vsi vspešni za rdečo vojsko, ki da je zavzela razne kraje in zajela mnogo topništva. Tudi brodovje De-njikina — med drugim 10 križark in 7 prevoznih ladij — z velikimi množinami materijala vseh vTst da je pršlo rdeči vojski v roko. Boljše viki zasedli Lvov? RIM 24. Neko poročilo v londonskem listu »Dai!y Express<< iz Lvova trdi, da so boljševiki sinoči zasedli Lvov. Sovjetske čete, da so udrle v predmestja, kjer so se razvili srditi beji. Poljaki da so se umaknili v popolnem redu. Komunisti na Reki. RIM, 25. Reški komunisti so objavili apel ua italijanske somišljenike, v katerem se pritožujejo da jih a rdi t i in karabinjerji preganjajo. Prosijo tovariše naj ne odnehajo zahtevati, da je Reka potrebna le svobode in neodvisnosti. Barzilai — predsednik zveze italijanskih časnikarjev. RIM. 25. Nocoj je bil Salvatorc Barzilai na zborovanju društva peri-jodičnih italijanskih časopisov soglasno izvoljen predsednikom. S tem postane tudi predsednik Zveze Hali tankih časnikarskih društev. Predsednik Francoske padci iz — vlaka. PARIZ. 24. Ko je predsednik republike De-schanel, na potovanju k proslavi padlega avi-fatika senatorja Re^mcnda v >Vontbriyon, hotel odpreti po noči okno ra vlaku, so vsa vrata nakrat poustiia, in ga je vrglo ven mej tem, ko je vlak le po4agoma še nadaljeval svojo vožnjo. Na veliko srečo je predsednik De-#chanel, okležavši na železniški progi ohranil hladno kri, se takoj orijetiral po noči, ter le lahko ranjen, korakal še kilometer pes, dokler e srečal dekbvca, ki ga je spremljal do bližjega brzojavnega urada, jer si je naročil avtomobil. Predsednik je že dospel v Elizej ob splošnih čestitkah; negovo stanje je brez opasnosti. Leta 1S68 ustanovljena tvrdka: IVAN Wi£G£LE & OOMP. prej MATIJA MILLONIG v Trsta. bL Curio Ghega št 10. Tel. 889 Zalo^s Kolonljslncja Moga (kav.*, čaja, namiznega oja, južnega sadja, konserviranih rib, začimbe itd) na drobno in debelo. Priporoča se posebno cenj. odjemalcem na deželi. — Tt čna in solidna postrežba po n jnižji (dnevni) ceni. JOSIP STRDCKEL Trst, vojci Via Nuova - S. Caltrina. Velka izberi vsakovrstnega blaga za moške in Isnske. — Blag« za suknje^ žamet, barhant, Brile, etamm ter raznih predmetov za okras oblek. Vse po znižanih konlrurea&nih cenah. zeuzeRMifKi RABIM ulica Chiozza št. 5, L nadstr. Sprejema od 9—13 in od 15-17. Izvršujejo se umetni zobje v kakršnemsibodl sistemu z nebom in brez neba po moderni tehniki. Dr. F. Tsmburlini Mftkld MORO, tehniki vodja. PCLLCQRIN0 CIMCcLLI Trst - ulica Makanton Stv. 9 - Trst (Mila ustanovljena leta 1&28.) KOŽE in USNJE za ženske in moške. Boji in Chevreau*, lak, podlage in vsakevrstni predmeti za Čevlje itd. Vse po ugodnih cenah. Postrežba točna. o. »i Iv, Trst, Corsa Stav. 13 Kupujem srebrne krsne In • •• llfJlSilli,[®.lil goldinarje po najvišjih renah 4 sobe, hlev, zemljišče, se zame- z h?So v Bark ovijah, Škorklji, Rojanu ali Sv. Ivanu. Pojasnila na travniški postaji Ofčlna do i. popoldne. Bogata raiog« vseh potrebščin. A\ehai:ičr - delavnica ra vsako popra vUaoja. SeidcI & Neumann in »Singcr4 Gast & Gasser TtfrdKa EBSURDO imn rotiaSa bis c^e^slo Trst, ulica Cessrs BslMl sisu. 14 j T\ rdka asta iovljen 1. UM FRSHCESC0 BEDfiSR Trst, ul. Oampanile 1(J dr. mm leopolo ZOBOZRAVN1K Trst, Corso Vittorio Emanuele III. 24,1. sprejema od 9-12 i/i od 15-18. Brezbolesino izdiranje zob, zlate krone, zlati mostovi brez neba. — Vse po moderni tehniki, ameriški in švicarski sistem I LfuSU^nsKa Krsđltns Podružnica v Trsta. Centrala v Ljubljani. Podružnice: i Lile, Me. torka. Sanjara, m, tet HariSsr § Bslništa ifi rezerve: K 50.000.8983 ■ ■ ^f. ** Obavija vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti i na žifo-i aćune proti 37. IBRM3sfiJJi J Za na odooved vezane vloge plača obre-kakor tudi obsežna njiva pod kolodvorsko j p st} po dogovoru. Izvršuje borzne na'oge g cesto se proda ra licu mes a, dražbenim |{| in ^aje v najera varnostne celice. g »Pilili II, S potom 3o. majnika 1920 ob 4 popoldne. Pogoji se izvedo na dan dražbe. Oskrbnišivo mesta Postojne. NAČELNIŠTVO. I m Izdelujem vsa lasna dela iz česanih (mešanih) in rezanih j las po najnižjih cenah. — Ku-! pujem izčesane in rezane lase. i JOSIP KOLAKOVIČ, brivec in lasničar — Ajdovščina.-- Tel št. 5 IS. Blagajna je odprta od 9-13. | ZOBOZDRAVNIŠKI KABINET VILJEM TUSCHER ulica XXX. oktobra št. 13 ostane zaprt do 5. funija. Jkilimi^ilM SlMiiaH Del. glav.: K 30,000.000. Rezerve K 10,0')0.CiK) Pe!griid, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, Očitija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obav'ja vse v bančno stroko spadajoče posle na hranilne kn^žice ter jih obrestuje po 31'aV , a v b/»ncogiro prometu po S '/«- Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Drje v najem varnostne predale (s.ifes: Brinčni prostori v Trstu se nahajajo : u!, (assa di ul. S. Hicsb Telefon : štev. 1403, 1793, 2676 — Eli|£jaa aoslaja ed 8.1H2.33 is rf I4J3-15 — Sta sprejema o $ ©—12 in od 15—13 \smkl foSrtsk, in ssb&So ■ wj«imn»»gMBiai» Iz^lriBjg 6rez MA zofeavjB, iM mostovi Mu mM, rgiBllmnlg zod in zlsts Ktm Usa del a se izra]t]a r-o mšm\ ttti. — TVSDKA — Alarkd Lantssli^e? v Trstu, Via Rosna 20 (biv$a ul. delle Poste) vogal ul. Giorgio Galatti. Zraven velike pošte. — Telefon 198. Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični predmeti. PopraviJa. — Delo solidno. i r [fOlffl KIKSL! Trst, ul. Udine 32 (pr»j (na vogalu nI. Lodovico Ariosto) Rszl^na obuvala za gospode, gospe in otroke. Lastna deijvmca, ter se spiejetn^jo — naročila i u poprave po meri. — Pip£ars?vo in pip£ar|l. — Viktor PoLjsak, Šmatje. 100 Ur. — Denar hrani vodstvo tt*karrT6 ^Edinost«. DAROVI. >fotars»ka pekarna v Ajik>vštini je vplačala ža -Pipfcanje zjiesek L 120>— z geslom: Slednji fjpor se poravna če »Pipčar>€« se da. Vplačali so: 1. Marš^a Jerin iz Skrili št. 56 L 50. 2. Franc Tu, k ta G^br)^ »t. 56 L 50, 3. Franc Kos iz GaJbrja Št. 65, ki je prš«l i>o s\X)ph podplatih v Ajdovščino, tako da ostanete za »Fipčarje* dve potninJ v zi>eaku L 20. Skupaj L 120. V počastitev sjpomiira bla^opoJvojnega gc&p. Srećka Baxtela darovala Jadralska banka L 1000— a.a slovenske soJe v Trstu. V isti fia^men daroval ravnatelj banke go-sp. Janko Gartner L 25"—. DriMŠJia Go!jo\ilčok L 30'— moški podružnici dru&be »v. Cirila in Metoda v isti aa-men. SSirSSmr težratižnl steljž Otp!iT§ Trs«, Ccrsa Stav. 33. Ran;>edi! ce v Blatmu. fpecijalittta: Slike v barvah, fo:cachiz/i. Ojbiiiet. viztt, poveljnik, it produkcije vMkevrsle. Lie'4tr. fazsvettjara. pliiuu eiii um miitug; v Trsta registrovana zadr, z ntomejenim jamstvom y!. Cessrs Esifiili (prfj SiaSioa) šL 21 liMiiilne & od L 1 dalje. Navadne \loge obrestuje po = 4 išm mazilo la l^^lia « Trsiu, ul. dal Toro ši. 10. — TelMon 31-52 t o 2 O večje po dogovoru Trgovcem otvarja tekoč; čekovne račune. — Posoja hr niiiie pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. le p§ss]!la po najugodnejših pog jih ua vknjižbe, na osebno poroštvo, na rastave vrednostnih lis'in. Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1. Ccrs3 V. E. 131. stav. 47. Tsiafon 1402 (vogal Goldowijsi/ trg). Dobroznano že mnogo let obstoječe podjetje je preskrbljeno z obilno in bogato opremo za prirejanje mrtvaških so') in odrov. — Poseduje različne razredne vozova do najsvečanostnejšiii s kristali. — Prevažajo se mriiči v vse kraje, i tudi v tujino. — Prodaja razne mrtvaške predmete, transportne rak ve, ho-vinaste rak ve vsakovrstnih oblik, lesenih rakev z bogatimi okraski, različne vence s trakovi in napisi, obleke, pajčolane, sveče itd. Cene zmerne. Postrežba točna. V primeru izrednih ur se sprejemajo naročila v lastnih prostorih podjetja ulica Tesa štev. 31. Telefon štev. 14-02. Zastopstvo in prodaja mrtvašk h potrebščih J. MERŽEK, Opčine 170, pri sež. cesti. DJežnik in upravitelj H. ST131EL. I i 9 I \\ a i1! II i) ' .«5 mtz*oa nmm SrfiZfts Mm. ALBEiiT mm, iiFOf, i Mm\ ŠL H M Z, TKI Edino mszllo Edino mazilo Id obranjuj« usn&o in g« vzdrži« mehko. SkiadiSte v Trstu, ulica Terra biana slov. - Telafoa štev. 10 Predmeti za moto, auto in dvokolesa. Zaloga automobilov, motornih koles „Indfan" in dvokoles „Bianchi". Gumi, mazilno olje, tehnični predmeti. Ceniki brezplačno. Prodaja na drobno in debelo. Preprodajalcem popust S. o. c. 0. os. a. G. Ferluga & C.i trgovina ul. XXX. okis>b/a 4. Tei. S1S8 Garaža, kovala ddavnka ul. S. Frcncesco 31. Tel. 1169