Nr pismene naroSbe brex !in?lljatre denar}« ete ne moremo ozirati. Naročniki naj pokljaj« »aročnlno SSRT po nakaznici. "UR* ■"'^si se računajo po po* snem prostoru in si-*< m visok ter 45 mm \ prostor za enkrat 40 vin., jat večkrat popust, II. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: *'!* 5«*» , , . K 84--5«t* , , . „ 42-— <«irt Je5s . . „ 21-— ** »Mts . 7- 2a inozemstvo: c«i» Jtiss ruijire] K 95*— pol hit n n 60 — žstrt teti „ „ 26-— ** «> sussea „ „ 9 — 101. štev. V Ljubljani, petek 25. aprila 1919. Oredniijbo je »a Starem trga štev. 19. Telefon 360, Uprafnldtro Je na Marijinem trg« ?1ev. 8. Telefon Ste*. 44. — ,.-^= Izhaja vsak. dan zjutraj. Posamezna številka velja 40 vinarjev. Tjjrašanjcni glede Snseratov I. dr. bo naj pri« loži «» odgovor dopisnica ali suuunka. — Dopisi asj s« frunkirajo, — Rokopisi »e ne rraSajo. Wilson ]e odrekel Italijanom upravičenost do Reke in Dalmacije. Italijanska delegacija je zapustila Pariz. Kaj bo s Koroško? Dan za dnevom prihajajo iz od Nemcev zasedenega slovenskega ozemlja obupna poročila o piedrznem in nasilnem vedenju-nemških boljševiških in nemških oblasti, ki tudi že dajo Počutiti, *da se zavedajo svoje moči ’n morda celo bližajoče se zmage. Res, naše ubogo ljudstvo je že ffinogo pretrpelo in nepopisna je kri-, !ca» ki se je nakopičila na tem lepem K°su slovenske zemlje, poškropljene ? 2nojem in solzami slovenskega kmeta. Namesto osvobojenja novo suženjstvo, namesto svobode in samoodločbe nova ponižanja in razžaljenja, to je usoda slovenskega Korotana. Ravno se nam poroča zopet o novih nasilstvih, izvršenih na našem dobrem mirnem in ko kamen potrpežljivem ljudstvu. Navedem jih] kako*- sem jih zapisal, ko so mi jih p0010**1* zbegani naši možje: Kmetu x' , .strici v Rožu so odnesli bolj-«1 v.°Jaki 4000 K, slarnne, mesa in W{ i?rw’...ne da bi smel kai ugovar-1 ti. v Veliki vasi so vzeli vojaki tetico iz hleva in jo odgnali; istotako Kmetu M. v Št. Jakobu v R. vola, ki ga je peljal k mesarju v Podroščico >n mu izplačali samo polovično ceno. Pri A. v Ledincah so napravili hišno preiskavo ter rekvirirali za 4000 kron različnega blaga, katerega jim je moral gospodar sam zapeljati v Beljak. V župnišču v Št. Jakobu v R. pa so se napadli pijani vojaki v noči od "25. na 26. m. m. medsebojno ter je trajalo streljanje do 3. ure zjutraj, da so se ^orali ljudje v sosedni hiši poskriti v 5'eti. Napravili so mnogo škode, ker le večina šip pobitih, tudi kaplanu so grozili z usmrtitvijo. V takih razmerah ^ora živeti naše ljudstvo in to še sedaj, ko je že pol leta minulo, odkar je končala svetovna vojna. Da, vojna je končana, a ni še končano trpljenje našega ljudstva na Koroškem. Kmalu štiri mesece trpi že in ječi slovenski narod na Koroškem pod nemškim boljševiškim režimom, dočim se njega voditelji klatijo kot begunci širom slovenske domovine. Namesto osvoboditve novo suženjstvo ! Vprašamo prav odtočno in jasno, kaj je že storila naša, oziroma bel-grajska vlada za pravično rešitev teritorialnega vprašanja na Koroškem? Vsi drugi narodi so si vzeli snuii in zasedli z vojaštvom, kar smatrajo za svoje. Na kaj pa čakamo mi? Ako pričakujemo pravične rešitve od drugih, ker le taka rešitev bi mogla biti za nas ugodna in sprejemlj va,"se zelo motimo. Ivar bomo imeli zasedenega ozemlja, bo ostalo naše, do-čitu bo drugo za nas izgubljeno! Ne vemo, če se merodajni faktorji zavedajo resnosti položaja in velikanske odgovornosti, ki sloni na njihovih ramah; kličemo jim pa: Narod Vas bo sodil in do zanemarjate biti izvršitelji njegov« volje, Vas bo obsodil in proklinjal. Še je čas! Draginja, valuta in vejno posojilo. Z ozirom na članek pod tem naslovom v št. «8. z dne 22. t. m. smo prejeli sledeče: S tem člankom se nikakor ne moremo strinjati. Treba je popraviti marsikakšno trditev. Ze v uvodu. Potrebni predmeti so se podražili za 500° o in več, ne samo za 100%! Nadalje nam je nejasno, na koga se naj obrne vlada, kadar bode končno vredila valuto, ako ne na strokovnjake, to so trgovci (v prvi vrsti trgovska zbornica), potem ravnatelji denarnih zavodov in predvsem tudi znanstveni strokovnjaki (teoretiki) na narodnogospodarskem polju. Z resnico se ne vjema tudi trditev, da kdo brani ali zavlačuje vreditev valute; nasprotno vsi jo iskreno žele, ampak stvar ni tako jednostavna, kakor izgleda na prvi pogled. Ne vemo, kje je gospod člankar iztaknil razmerje 1:4. O tem ni bilo nikdar in nikjer govora! Najslabše razmerje, ki pride v poštev, bi bilo 1:3, event. 1:2J/2. verjetno pa je, da bode razmerje 1:2, ako že ne 1:1. Pomisliti je treba pri tem nastopno. Sedanji srbski dinar je skoro jednakovreden s frankom, vsekakor pa z italijansko liro. Izdala ga je narodna banka, in je skoro poino krit. S tem dinarfem bi bilo razmerje 1:3 aii 1:2>/2- Šaj tudi Italijani zamenjujejo lire za K 2 50! Novi dinarski bankovci, ki se bodo izdali za zamenjavo s kronami, pa najbrže ne bodo jednakovredni s starimi srbskimi. Izdala jih bo država (kraljestvo SHS), in bode zanj*t tudi država jamčila s svojimi aktivnimi bilančnimi postojankami; ne bodo pa imeli drugega kritja. Vsled tega bode tudi njih razmerje proti kroni drugačno, namreč ugodnejše za krono; 1:2 ali celo 1:1, kakor zahteva trgovska zbornica. Jaz sem že enkrat razpravljal o tem razmerju in sem napisal nekakšen poizkus, kako ublažiti trdote, ki bi jih imelo razmerje 1:2 ali celo 1:3 Danes sem pa mnenja, da bi imela taka vreditev dosti več slabih strani, nego dobrih in da je imela trgovska zbornica prav z razmerjem 1:1. Naj si gospod pisec članka »Drag. val. in voj. pos." le ne domišlja da bode vlada s še tako drakon čnimi sredstvi v položaju pritiskati na cene v razmerju 1:3 ali 1:4 za dalje časa, nego morda za 4—6 tednov. Po 2 mesecih pa garantiram, da bode stala vsaka stvar, ki stane danes 1 krono 1 novouvedeni dinar. In kaj bi bilo n. pr. z revnimi služkinjami, ki so Sledile vse življenje, da so si prište-dile — recimo — 6000 kron! Sedaj naj dobi zajto samo 1.500 dinarjev, na trgu pa boao morale plačevati vsako stvar, ki stane danes 1 krono, z 1 dinarjem! Te faktično zgube 3/4 krvavo prisluženega denarja! Ne ozir na bogatine, ozir na revne sloje nam kategorično diktira, da razmerje med krono in dinarjem ne sme biti v preveliko škodo kroni. Draginja se bode pa odpravila temeljiteje s tem, da se spravi kar največ blaga na trg, bodisi dumačegs, bodisi (za prvi čas) za nekatere panoge importiranega, in nadalje s tem, da se vzame denar iz prometa. To se more zgoditi na eni strani z zaplembo ali delno zaplembo vojnih dobičkov, s premoženjskim davkom sploh (premoženjska oddaja) na drugi strani pa s tem, da se — kakor so Čehi storili — povodom uvedbe novega denarja, vzame od gotovine 50% (več ali manj) prisilnega posojila, ki se nizko obrestuje in vrne po daljšem roku (30— 40 let). V Isto bi priporočali — iz prej povedanih vzrokov — tudi pri vojnem posojilu; morda na ta način, da se vojno posojilo zamenja po povprečnem današnjem kurzu 60%—70% nominale za novo piisilno posojilo, vračljivo po 40 letih. Tedaj za 1000 K vojnega posojila 600—700 kron (ali dinarjev) novega prisilnega posojiia. To bi bile vodilne misli, v kolikor se je stvar do danes razbistrila in dognala. ^ADttUR LEVSTIK 77, nadaljevanj«. Višnjeva repatica. »Sploh pa,« je povzel gospodar kakor sam pri »ni treba, da bi se podajala v nevarnost; živeli “orno brez tega... Še malo, in sami nam bodo na kup; le glej — glej, glej!« je izsipal Srnu-pasove bankovce v kaseto. »Kaj bosta, siromaka, 1 ln Jacquesl« Črnec je priskočil ter izbuljil oči. . , »Oh!« mu je ušlo v grgajočem tonu začu-enja. »Vaša milost hoditi na delo?...« i »Nikakor ne, ti črni otrok! Moja milost je šla ^akor Mojzes in je udarila s palico ob skalo člo-®&ke neumnosti; skala seje odprla, studenec je Pftvrel na dan... O, Hasan, če bi znali živeti vsi kruh*' neumnost* bogatinov, nihče ne bi stradal . »Ubogi Hasan stradati pijače,« je vzdihnil lakaj n tragiCno sklenil roke. »On umreti, ako piti samo °do; vaša milost dati Hasanu par Srebrnjakov —« s )• -*Pa se napije? Nikakor ne, moj dragi; na ve-,c> je bilo zadnjikrat. Že trezni Hasan ni posebno vRlen človek, pijan pa je dvakrat zabit; dokler ni J*e opravljeno v tem kraju, mi ne poskusiš kapljice ^7 pa kroglo v glavo, kakor smo se zmenili! x azadnje bo itak vse najino.« ^ »Vse to?« je vzkliknil Senegalec, kažoč na »Vse to in še ranogo več; vse, Hasan, do zadnjega beliča.« »In kaj ostati vaši milosti?« Grof se je z medlim smehljajem ozrl na brovning, ki ga je odložil na mizo. »Ne skrbi, Hasan,« je odgovoril čez minuto. »Lezi spavat in ne beli si glave, kaj ostane meni; saj vidiš, da najdem zmerom, kar potrebujem...« Sam je čul še dolgo; zapalil si je cigaro, pogreznil se v klubni blazinjak ter si nalil španskega vina, kar je delal le malokdaj. S srepo nagubanim čelom je strmel predse v tla, stresal pepel havanke na parket, pomrmraval zdnjpazdaj in štel nekaj na prste; človek bi bil rekel, da rešeta z vsem naporom možganov obširen in jako zamotan načrt. Sele dež, ki je začel pršiti okrog ene, ga je spomnil, da se je ozrl čez dvorišče k sosedi. Njena okna so bila temna z vso maso zadvorne stavbe vred, ki se je komaj oblikovala iz votle črnine noči; prišlo mu je na um, da tudi prej ni videl luči, ko se je vrnil domov, in da molči klavir gotovo že tretji dan. »Na slabše se ji obrača,« je dejal sam pri sebi ter premolknil, kakor bi čakal glasu, da mu poreče: ne! »In vendar se zdi prezgodaj za konec; onidan je bila skoraj sveža, čilejša nego drugače; še trohico krvi sem opazil v ustnicah in za tolar rdečice na licih. Nu da, to so rože smrti!... Dva dni je zdaj ni na izpregled; Meta hodi s povešeno glavo, in davi sem jo zalotil, ko si je baš brisala oči — to ne pomeni dobrega... Čudno zakaj bega bližina konca tudi nas, nesrečne ljudi? Jaz na njenem mestu bi bil vesel, da smem umreti posebne pomoči. ^. Moja mati je komaj čakala smrti, čeprav je vedela, da me pušča samega na tem strupenen svetu ! Bog m e, rad bi se zmenil z Marijo, kaj misli ona o štirih poslednjih rečeh; in vprašal bi jo, če želi, da plačam njen račun z Egonom še posebej... Ah, marnje, sentimentalnosti! Ženska je, mlada in lepa vzlic razdejanju — odtod vse zanimanje, sočutje in sveta jeza: kakor da je samo ona bedna pod solncem! Pusti, pusti, grof Ktinningsbruch, misli na svoje delo, bodi trd in mrzel, Varjag, kakor te je učil Pohlin, hahaha... Davili so jih pred teboj, davili jih bodo po tebi; tvoja naloga je maščevanje v velikem obsegu in boj z načeli, ne pretakanje solz nad gorjem posameznikov; kadar se zruši ves babilonski stolp, ne bo več Marij, ki umirajo zaradi Egona Smuči-klasa in njemu enakih — pa Če jih zdaj objokuješ ali ne!« Toda grenka misel o nji mu je tegobno sledila v spalnico. Zadnji tedni so ju bili zbližali; večkrat je pozdravil bolnico, kadar je prišla na hodnik zalivat rože ali uživat redke solnčne valove, ki so udirali v opoldanskih urah čez mrkle jezove streh; in ona, sluteč, da jo pomiluje, mu je odkimavala z bledo glavo ter vračala njegove naklone s tihimi smehljaji, ki jih je spravljal nekom vase, vsakega v poseben predal spomina... Tudi starko jc bil že tuintam nagovoril na hišnem pragu; ako ga je srečala, se je ponižno sključila v dve gube in pokazala brezzoba dlesna v znak prijaznega spoštovanja. ilMljc) Gospod pisec predmetnega članka očividno o poteku časopisnih razprav in o stališču, ki ga zavzema danes vlada, ni zadostno informiran. Toliko — sine ira et studio, pa brez zamere ! Franjo S. Lastna korist in ljubezen do domovine nam velevata, da podpišemo državno posojilo. Delovanje avstrijskih rabljev. Odlok avstrijskega višjega armadnega poveljništva op. št. 13167 z dne 5. decembra 1914 omenja, da se je dogajalo, da je dobivalo slovansko moštvo po agitatorjih Izkaznice, ki so jim v ujetništvu jamčile denarno nagrado In dobro oskrbo. Baje nudijo tudi legitimacije sokolskih društev kot rusofilski znaki, pravi omenjeni odlok, lastniku prednosti v ujetništvu. Temu je treba posvetiti največjo pozornost ter moštvo, zlasti novodošle, nenadoma in brez navedbe vzroka preiskovati. V primeru, da se najdejo taka rusofilska znamenja, se mora z ozirom na razmere, zlasti pa proti agitatorjem, uvesti sodno postopanje po prekem sodu (po § 327 voj. kaz. z.). — Iz navedenega je razvidno, kako se je hotelo pod avstrijskim režimom zatreti vse, kar je bilo slovanskega, bodisi s pomočjo vešal, bodisi drugače. Vsakdo kdor se je smatral za zavednega Slovana, je bil neprestano v nevarnosti, da ga kdo ne ovadi in spravi na vislice. Koliko je padlo nedolžnih žrtev, ne samo pod krvnikovo roko v Ga liciji, na Ruskem in v zaledju, temveč tudi v zasedeni Srbiji, kamor so s silo gonili slovanske in celo jugoslovanske cete v boj proti lastnim krvnim bratom. Na isti način, kakor v Galiciji, so vlačili tudi v Srbiji slovansko vojaštvo za vsak najmanjši izraz slovanske narodnosti pred divizijska sodišča, kjer so jih obsojali zaradi morebitnih sokolskih legitimacij in znakov in vlačili na vislice. Ostale pa so gonili s strojnicami v fronto. V si foškem obmejnem ozemlju v Slavoniji in Bosni so avstro-ogrske podanike „srbske narodnosti" avstrijske oblasti polovile kot vohune in izdajice ter jih na podlagi dvoumne brzojavke „Za-pirati, ne obešati" in ki so jo tolmačili »Zapirati ne, obešati11 obsojali po prekem sodu na smrt. To potrjujejo zanesljive priče. Tudi na Kranjskem smo imeli svoje krvnike. Tako je n. pr. neki požunski zid stotnik ScLwitter imel posebno nalogo, da je lovil po dolenjskih krajih začasno od vojaške službe oproščene ter jih kot sleparje pošiljal na fronto. Posebno so mu bili na srcu takozvani „p. v.“ O istem stotniku pripovedujejo priče, da je vršil rabeljsko službo v Benečiji za DR. I. L. Moj slučaj. n. Nekega dne je dobila ljubljanska policija sledeče pismo: »Poročilo o* dr. Ivanu Lahu, glavnem uredniku ljubljanskega dnevnika .Dan". Povodom otvoritve belokranjske železnice se je opazilo, da je dr. Ivan Lah nosil prstan srbske „Narodne obrane" (prstan z tnrtvaško glavo). Pri tej priliki se je dr. Lah izrazil takole: „Jaz sem Srb in pojdem na Srbsko.- Priča: g. Štefan Trškan, župnik v Šmihelu pri Novem mestu, Ivan Ko-lenec, tajnik SLS. v Ljubljani. Dr. Ivana Laha je menda sedaj ljubljanski župan nastavil na mestnem magistratu". Kakor se vidi ta denuncijacija ob enem namiguje na ljubljanskega župana, češ da podpira veleizdajalce. S tem se je zgodila dr. Tavčarju velika krivica, ki jo hočem tu takoj popraviti ker se mi ne zdi potrebno, da bi množila vrsto njegovih zaslug. S prvim časa ponesrečene junijske ofenzive, kjer so med Italijani ujeli tudi nekaj Čehoslovakov, ki jih je isti stotnik pustil kratkomalo obesiti. To se je zgodilo v mestih Stino in Motto ob Livenci Značilno je, da so te Čeho-slovake Izdali lastni tovariši — Italijani. — Vsekakor so ta dejstva značilna za visoko duševno kulturo avstrijskih oblastnikov, ki so sistematično hoteli iztrebiti vse, kar je čutile slovansko. Pa se še najdejo ljudje, ki jih ogor-čujejo trenotne neprilike v naši svobodni Jugoslaviji. Jugoslavija. Uplenjeno blago se vrača. j LDU Zagreb, 24. aprila. Iz Belgrada poročajo: Uprava za vojni plen je dobila z Dunaja pet vagonov različnega blaga, katerega so avstro-ogrske čete odnesie v dobi okupacije. Na Dunaju se nahaja vsega skupaj nad 20 vagonov odnešenega blaga. Vse to blago bo odpremljeno nazaj v Srbijo. Med temi stvarmi se nahaja tudi velik del narodne knjižnice, ki pride na ta načjn zopet nazaj v Bel-grad, nadalje spomenik Karagjorgje-vičev in velika košara z arhivom bivšega ministrskega predsednika PaŠiča. Francosko-jugoslovansko prijateljstvo. j LDU Split, 23. aprila. (DDU) — Danes odpluje Francoska križarka „Foudre“, ki je bila več mesecev zasidrana v splitski luki, proti Reki. — Poveljnik Renard je sporočil pokrajinski vladi in meščanstvu svoj pozdrav. Davi je odplul tudi francoski brod „JuIes Ferry“ in sicer proti Mar-seilleisu. Poveljnik je izrazil pokrajinski vladi obžalovanje, da mora zapustiti Split, kjer je našel najprijetnejšo družabnost. V luki je ostala francoska torpedovka »Somalie". Naše severne meje. Nemci pripravljajo napad na naSe ozemlje. n Kakor se poroča ljubljanskemu dopisnemu uradu, so v nedeljo, 13. t. m. dopoldne nemško-avstrijski agitatorji imeli zaupen shod v Lučanah, kjer so med drugim — sklenili, da je treba ljudstvo organizirat? in pripraviti vpad na jugoslovansko ozemlje, ki naj bi odrešil pod jugoslovanskim jarmom vzdihujoče nemške sobrate. Prostovoljnim sobojevnikom naj bi se obljubila civilna obleka in plača 6 K na dan. Brezplačno naj bi vsakdo dobil potrebno orožje. n LDU poroča z dne 24. aprila iz uradnega vira: Položaj je neizpre-menjen. — V odseku Ljubelj so te-kom 22. in 23. uprila nemške patrulje trikrat prekoračile demarkacijsko črto. Naši oddelki so jih pregnali in ujeli enega Nemca. Slovenci, Jugoslovani! Nabirajte za jugoslovanski obrambni sklad! dnem vojne je bil ustavljen naš list „Dan“ na veliko zadovoljnost urednikov, ki jim tako ni bilo treba pisati proti svojemu prepričanju in pljuvati sebi v obraz. Tiskarna sama s tem ni bila tako zadovoljna, ker so se z vojno začeli za časopisje boljši časi, pa upam, da ji danes ni žal te žrtve. V Učiteljski tiskarni sami je bilo menda ustavljenih sedem listov, torej gotovo častno število. (Na Češkem so mnogi listi hoteli sami sebe ustaviti, pa se niso smeli. Govoriti proti samemu sebi in lagali sebi in drugim je hujša kazen nego — molki) Bili smo torej na ulici. Imeli smo hišno preiskavo tudi v redakciji. Našlo se ni ničesar, razven knjiga »Črna Gora", ki jo je spesnil v davnih časih slov. pesnik Turkuš in se nanaša na neko božio pot na Štajerskem, ki se imenuje Črna Gora. Jaz sam pa sem izročil policijskemu komisarju vse fermane, ki jih je prejelo uredništvo od »tiskarne1-; v teh pismih je namreč ..Učiteljska tiskarna" redakciji strogo prepovedovala (kot lastnica iista), da ne smemo pisati srbofilsko, da naj se Srbija sploh ne omenja, da Mirovna konferenca. Kakšen naj bo bodoči mir? k LDU Pariz, 24. aprila. (Brezž) Dopisni urad Zedinjenih držav priobčuje izjavo predsednika Wtisona o jadranskem vprašanju. Predsednik v njej razmotriva, zakaj ne more sprejeti pridehtev Reke Italiji: »Mir, ki se naj sklene z Ne.nčijo. sloni na načelu prava in pravičnosti. Isto načeto se mora tudi sprejeti za vsa ozemlja bivše avstro-ogrske monarhije. Ako pa se to načelo spoštuje, potem mora veljati Reka kot izhodišče za uvoz in izvoz ne Italije, ampak severnih in severovzhodnih pokrajin: Poljske, Ogrske, Češke, Romunske in novih držav, pripadajočih jugoslovanski skupini. Reko dati Italiji, bi se reklo vstvariti razpoloženje, ki ga ne smemo prezreti. Pustiti to pristanišče, na katero so vse gori navedene pokrajine, osobito glede pristopa k Sredozemskemu morju, navezane, v rokah sile, katere bistven del ta luka ni, bi pomenilo toliko, kakor ovirati trgovsko in industrijsko življenje pokrajin, ki so na to pristanišče navezane. Iz tega razloga Reka brezdvomno ni bila sprejeta v londonski pakt, temveč je bila končnoveljavno prisojena Hrvatom. Predsednik Wilson opozarja, da pogodba od leta 1915 dodeljuje gotove točke dalmatinske obale Italiji, ker se leta mora zavarovati proti Avstro-Ogrski in ker danes Avstro Ogrska ne obstoja več, je predsednik prepričan, da bo Italija pritrdila taki ureditvi svojih interesov, ki bo mir absolutno zajamčila. Dalje je Wilson izjavil: Vojna je končala s tem, da se je Nemčiji ponudilo premirje in mir, ki naj temelji na gotovih načelih, na zopetni ureditvi pravice in pravičnosti. Na teh temeljnih načelih mir z Nemčijo ni samo nameravan, temveč se bo tudi sklenil. Ne moremo predlagati veliki skupini velesil, naj sklenejo z Avstrijo mir, ki ne bi temeljil na načelih neodvisnosti in pravice. Tudi z balkanskimi državami ne moremo postopati drugače; na ureditev Evrope se moramo držati istih načel, kakor pri miru z Nemčijo. Z izrecnim priznanjem teh temeljnih načel je bil storjen prvi mirovni korak, po teh načelih se mora zgraditi mir. Italijani popuščajo? k LDU Lyon, 24. aprila. (Brezžično.) Barzilai je predpoldne obiskal Clemenceaua, le-ta pa Lloyd Georgeja Predložili so potem predsedniku Wil-sonu italijanski posredovalni predlog v jadranskem vprašanju. „Petit Pari-sienu javlja: Italija vztraja pri svoji zahtevi glede Reke, sprejela pa je revizijo londonskega dogovora z ozirom na priznanja Jugoslovanom o načelu narodnosti. Obnovite naročnino pravočasno, da se Vam pošiljanje lista ne ustavi! naj se ne piše proti vladi in proti Albaniji, itd. itd. Bilo je mnogo teh nisem/ Oddal sem jih zato, da sem rešil tiskarno in učiteljstvo vsakega suma, prevzel sem vso odgovornost na svojo osebo, dobro vedoč, da je tako prav in pošteno, da ne trpe drugi za moje prepričanje. Mislil sem, da me bo na podlagi tega policija takoj pograbila — pa po čudnem naklučju sem ostal prost. Bil sem brez kruha. Tu sem dobil povabilo, naj pridem na magistrat pomagat, ker je baje mnogo dela. Pisal sem v oddelku za podporo žen mobiliziranih mož kot pisar za 3 K na dan. Niti ne vem, ali je ljubljanski župan vedel o tem, ker se v takih burnih časih vendar ni mogel zanimati za vsakega pisarja. Zato se mu dela velika krivica, ako mu denuncijacija očita, da me je »menda na-stavil.“ Od 8—2 sem menda zaslužil tiste 3 K, položaj naših literatov pa je bil takrat tak, da je rekel neki ma-gistratni uradnik: „Ali je še kje kaj pisateljev, da jih bomo nastavili za pisarje; saj jih rabimo." To je vsa resnica o »nastavljanju", ki je denun- Pokrajinske vesti. kr V Kranju prlrede akademik' nedeljo 27. aprila pod pokroviteljstvom gospe Marije dr. Kušarjcve cvetlliCni dan v Korist Akademskemu domu " Veselični odsek S. Z. S. A. kr Gledališko društvo na Je* senicah uprizori v soboto dne 26- t. m. ob 8 uri zvečer in v nedeljo, dne 27. t. m. ob 3. uri pop. vrdvorani pri Jelenu na Savi burko ..Španska muha“. Na predvečer prvega maja, t. j. v sredo, 30. t. m. se igra v prid Cankarjevemu spomeniku znamenito delo češkega pisatelja Šubertu »Drama izza štirih revnih sten“. kr Švabščina v Trbovljah & vedno bujno cvete in se šopiri kot petelin na gnoju. So ljudje, ki zaslužijo v narodnem oziru vso čast fik spoštovanje, toda z žalostjo se mora pribiti, da je ravno med njimi mnog« takih, ki naravnost obožujejo — BogU bodi potoženo — blaženo švabščino še vedno kot nekakega moloha. Kako neprijetno to dime, ko slišiš v trgovinah čebljati drugače narodno - zavedne uslužbence, ali pa tudi trgovce med seboj — ne v pogovoru z Nemci — v milo doneči švabščini! — In to javno, vpričo odjemalcev! Kako neprijeten vtis napravlja tako nemšku-tarenje na okoli stoječe, si lahko — vsakdo misli. — Nič boljše ni v zasebnem življenju tukajšnjih tkzv. inte-ligentov, da drugih niti ne omenjam-Vsaka druga ali tretja beseda v razgovoru je nemška. Kdaj bodo čutili ti gospodje potrebo — očistiti se te ostudne nesnage? Koliko časa bo to še trajalo? — Toliko za danes. Ako to ne pomaga, privlečemo v prihodnje na ušesa njih imena na dan, da si jih vsak lažje od blizu ogleda: kr Celje. Dram. društvo v Celju ponovi v soboto zvečer francosko 3 dejansko burko „Dobri sodnik" v prid slovenskim akademikom v Zagrebu, Po predstavi balet — nastopi Šletna gdč. Detičkova. Z ozirom na dobrodelni namen se pričakuje mnogoštevilnega obiska. kr Gibanje trgovskih nastav-Ijencev v Celju. Snuje se društvo, ki se bo pridružilo ljubljanski »Zvezi trgovskih nastavljencev ra slovensko ozemlje". Imeli smo že tri sestanke. Dosedaj se je javilo že 40 članov slovenske in nemške narodnosti. Za prvi maj se namerava napraviti izlet v Savinjsko dolino. Kdor se želi tega izleta udeležiti naj pride prihodnjo nedeljo na sestanek k „Gozdni restavraciji" v mestnem parku. Sestanek se vrši ob 10. dop. kr Celjske novice. Poneverba v cinkarni. Zaprli so posestnika vflc v Gaberju- Martinčiča, ker je osumljen, da je blago namenjeno za tovarno, kupoval po nizki ceni in ie zaračunal na to zelo visoko in da je med^ vojno delavcem krivično delil živež. — Aretirali so znanega celjskega Nemca Herzla, ker je hujskal proti naši državi. — Mleko 1 in pol cijanta tako zbodlo v oči. Dr. Tavčar je torej v tem oziru popolnoma čist. In denuncijacija sama? Prstan srbske »Narodne obrane.1* Kakšen nesmisel! Jaz niti danes »e vem, ali je imela »Narodna obrh iol v območju deželne/vlade za Slovenijo. / ■ Dne 30. malega travna /1919 se oa0 v zagrebi^j stolni cerkvi poko- ^V!aTnki narodnihpmu_ Krc*« h re‘ra Zrinjskega m Frana 8»«k :rank°Pa"a, borilcev za narodno svobodo jugoslovansko. v*«"^0 s^lePu deželne vlade za Slo-enij® z dne 16 ma!ega travria 1919 "al se ta spominski dan praznuje tudi šolah. V ta namen naj se posveti JJted poukom posebna ura opominu Zrinjskega in Frankopana. Šole v Mariboru in v Celju nnajo ra?.en tega tisti dan, ko se prepeljbjo ^meljski ostanki skozi Maribor ih ^elje, šole prosto, da se šolska mlačna in učiteljstvo korporativno udeleže %ejema na železniški postaji. st Ker ravnateljstev in šolskih vod-več mogoče uradno obvestiti, l'>n naznanja ta sklep po časopisju. ^y*5ji šolski svet v Ljubljani. vesti. j6 d* Stotnik Alfonz Svetek, ki lindi *eta 1914. pomoril več naših j**1 v Bosni kljub temu, da jih je v ®Vo sodišče bilo oprostilo, je bil dev 2večer aretiran. — Potek za-r>0 e.. bomo zasledovali in svoječasno ne k a5i* Poskrbljeno je, da se akti p# do izgubili in da se bo dokazno t0Panje na vsak način izvedlo. kon^11 ^renos Zrinskega in Fran-Poi cBa' Danes, v petek, 25. apr. ob Uri zvečer bo v Matici Slov. ljubljanskih društev, ki se Prani u'^eležiti prenosa Zrinskega in Pošr ?pana v Zagrebu. Društva naj jejo tia sestanek svoje zastopnike. no»t ^rinisko*Frankopanska slav-°stani^ ^ar‘boru. Vlak z zemeljskimi v nPrt V nar°dnih mučenikov bo stal ribor 1! ’ ^ne m' tri ure na ma" lieriB kolodvoru, kjer bo priprav- čan Sa Prostora za 10.000 ljudi. Sve-c|r X, blagoslovljenje je prevzel škof vaL NaP°tnik, komur bode prisostvo-UČnihVSa dolska mladina mariborskih iz ‘», 2avodov ter vsa narodna društva pro,ian^orf‘ *n okolice. Po mestu in ŠeniT* Spilja naprej bodo razobe- Crne zastave. dn Več previdnosti. ,,Slovenski narod“ je pred par dnevi prinesel pod tem naslovom vest, da je nameščen v Gorenji vasi kot orožniški stražmešter neki Jakob Stožar, ki se je v Buzetu v Istri prodal Italijanom, jim prisegel ter silil tudi druge orožnike, da store isto. Potem, ko so ga Italijani pregnali, pa je prišel v Jugoslavijo, kjer je takoj dobil toolo mesto, kakor imajo take vrste ..značajev" sploh srečo v naši mladi državi. Ko sem čitai omenjeno vest v „Slov. narodu" sem se takoj spomnit ria svojega starega „pri-jatelja" in vrednega mu druga Mučiča. Vendar sem molčal. „Slov. narod“ od minole srede pa se je zopet spomnil na Stožar-ja ter o tej priliki tudi omenja mojo in mojih prijateljev v Dolini „veleizdajniško“ afero leta 1908. Znano mi je, da je ovadbo proti meni in prijateljem sestavil in podpisal vreden Stožarjev tovariš Alojzij. Mučič in jaz sem bil aretiran na ukaz višjega deželnega sodišča v Trstu, dočim je mojim prijateljem ostala ta preizkušnja prihranjena. Mučič pa se je baje pozneje izgovarjal, da je vso »veleizdaj-niško“ afero insceniral Stožar. To je bila tudi splošna govorica v istrskem Bregu. Imam pač dokaze, da me je Mučič hotel leta 1908 in potem tekom vojne — bil sem vsled njegove ovadbe 26 mesecev v zaporu, to je, vse do julijske amnestije leta 1917 — spraviti na vešala, nimam pa žal, nikakih pozitivnih dokazov proti Stožarju. Vse-kako pa je Stožar mož, ki spada vse kam drugam, samo ne v državno službo kraljevine SHS. Sicer bo pa mogoče dobiti podrobnejše podatke o „plodonosnem“ delovanju J. Stožarja, ko se zopet odpre reden promet z zasedenim ozemljem. Za sedaj pa bi /bil v kraljevini SHS vsekako najprimernejši prostor za Jakob Stožarja tam, kjer je on pripravil prostor tolikim, nedolžnim ljudem, namreč v — ječi7\ Andrej Munih, dn Evelina. Policijsko ravnateljstvo je prepovedalo nadaljne uprizoritve pantomine Eveline baje radi tega, da se ne bi ponovile zopet demonstracije v gledališču. — To je naravnost smešen argument, kajti potem takem lahko poljubna frakcija oz. tudi le par pobalinov prepreči nadaljne uprizoritve vsake igre: Treba jim je le pri predstavi demonstrirati in zagroziti, da se demonstracije ponove. — Leoa perspektiva za bodoči razvoj gledališča 1 dn Zahteve časnikarjev. Hrv. časnikarsko društvo je izročilo po svojih zastopnikih lastnikom listov spomenico, v kateri zahteva ureditev, dohodkov časnikarjev. Kot minimu se zahteva 1200 K mesečno. Rok je stavljen do 25. t. m. Nova ureditev plač naj bi stopila v veljavo s 1. majem. dn Zvišani tarifi na železnicah. Za 200% zvišani tarifi za potovanje po železnicah je zelo nedemokratična uvedba, ker zadene uboge sloje tako bridko, da jih naravnost žene v vrste „boljševikov“. Povzročila pa bo tudi tako bistveno omejitev osebnega prometa, da se vsled tega dohodki železnic najmanje za toliko zmanjšajo, za kolikor se zvišajo vsled povišanega tarifa. Končno pa ima omejitev osebnega prometa še nadaljno dalekosežno škodljivo posledico! Om manjši promet tem večja škoda za narodno gospodarstvo sploh. Izmenjava blaga, ki je večinoma podlagu za produkcijo, zaostaja in z zmanjšanjem produkcije usihajo tudi važnejši viri ostalih dohodkov države. Caveant consules! dn Farmacevtsko vprašanje. Več slovenskih farmacevtov sklicuje za nedeljo, dne 27. t. m. ob 2. uri pop. v gostilnu Mrak na Rimski cesti sestanek vseh službujočih, visokošolcev in aspirantov. Deloma vsled vojne, deloma pa vsled egoističnega postopanja posameznih lastnikov se je 30-cijalni položaj službujočih farmacevtov v zadnjih letih toliko poslabšal, da je popolnoma razumljivo stremljenje večine nastavljencev, s trdno stanovsko organizacijo napraviti konec tem razmeram. Med hrvaškimi in srbskimi farmacevti se vedno izrazitejše kaže gibanje za podržavljenje lekarn in v zadnjem času ima misel mnogo za- govornikov tudi med Slovenci. Vprašanje je vredno pomisleka, ker mladi naši državi bi pač bil dobrodošel vsak nov vir dohodkov in to tem bolj, ker bi mogoče bil ta preokret tudi na korist celokupnosti. O vprašanju bomo še natančneje poročali, ko izvemo za uspeh sestanka, o katerem bi bilo želeti, da se ga udeleže pač farmacevti iz vseh pokrajin Slovenije. dn Transport jugoslovanskih dijakov do čeho slovaške republike. Udeležniki transporta se opozarjajo, da si morajo preskrbeti pri pristojnih okrajnih glavarstvih dovoljenja za izvoz živil preko meje naše države. Za prevoz čez čehoslovaško-nemško mejo bo poskrbelo naše poslaništvo na Dunaju. dn Vsi tovariši, ki sodelujejo pri cvetličnih dnevih, naj se sigurno zbero danes ob 6. uri zvečer v restavraciji Nar. doma, kjer se bodo razdeljevale legitimacije. — Odbor veseličnega odseka SZSA. dn 26. in 27. t. m. cvetlični dan v korist slov. akademikov v Zagrebu. Predplačila v ta namen sprejema vsak čas naš blagajnik Joža Ba-ričevič, jurist, Ljubljana, Franca Jožefa c. 16. Cvetke pa hišnik v »Narodnem Domu“, in sicer v petek in soboto dopoldne, t. j. 25. in 26. t. m. dn Gledališka društva pridejo pod državno nadzorstvo. Kakor javljajo iz Belgrada, izdeluje ministrstvo za prosveto naredbo, s katero se stavijo pod državno nadzorstvo vsa potujoča gledališka in slična diletantska društva. Vsa ta društva dobe drž. podporo. dn Veliko število tobačnih trafik je razpisanih v brežiškem, ptujskem, šmarskem, celjskem in slovenjegraškem okraju. Tiskani uradni ponudbeni in prošenjski obrazci ter zavitki se dobijo brezplačno pri finančnem ravnateljstvu v Mariboru (okr. lavarstvo, II. nadstropje) in pri od-elkih finančnih straž. Invalidi izza zkdnje vojske ter vdove in sirote v tej\ vojski padlih ali umrlih vojakov (častnikov in moštva) imajo ob gotovih pogojih brezpogojno prednost pted vsemi drugimi prosilci. — Prošnje mvrajo biti napravljene na uradnem obrazcu, ki se dobi pri finančnem ravnateljstva in finančnih stražah ter se morajo vložiti pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru. Rok za vlaganje prošenj je v brežiškem do 20., v ptujskem do 21., v šmarskem do 22., v poljskem deloma do 13., 14., 15. in ljT, v slovenjegraškem do 23. maja. atančnejši pogoji in podatki so razvidni na uradnih razglasih. dn Ustanovni obč. zbor „Krožka primorskih Sokolov" se ne vrši kakor je bilo objavljeno v soboto, temveč v nedeljo, dne 27. t. m. ob 10. uri zjutr. v mali dvorani Narodnega doma. — Pripravljalni odbor. Razna poročila. Demonstracije odpuščenih vojakov. rp LDU Dunaj, 23. aprila. ČTU Za danes napovedane demonstracije vojakov-povratnikov pred parlamentom in pred mestno hišo so bile popolnoma mi^ne. Prišlo je samo okoli dva tisoč oseb. Razni govorniki so poročali o privolitvah vlade, ikatere pa so označili kot nezadostne, zlasti pa še glede glavne zahteve, da se izplača vsakemu povratniku odpravnina pet tisoč kron, kateri vlada sploh ni ugodila. Ako teh zahtev vlada tekom 48. ur ne izpolni, so izjavili govornrki, da ne morejo prevzeti odgovornosti za posledice. Ostro so napadli sedanjo klado, češ da koraka roko v roki s vapitalisti. Ropi in plenjenja v Nemčiji, rp LDU Berlin, 23. aprila. ČTU V Hamburgu ie bilo zopet proglašeno obsedno stanje. Včeraj popoldne so tolpe napadle policijsko stražo in jo razpodile. Na meji med Hamburgom in Altono so tolpe oplenile državne zaloge oblek in plen z avtomobili odpeljale. V okolici St. Pavla in po Al-toni se klatijo večje tolpe, tupatam do 10.000 mož. Za pristaniškim mostom so odkrili velike tajne zaloge. V Ham- burgu je pričakovati zopet resnih, krvavih dni. Z Dunaja izganjajo nadležne tu jce. rp LDU Du naj, 23. aprila. ČTU Vsled akcije, ki jo je uvedla policija proti nadležnim tujcem, je bilo dosedaj 700 osebam ukazano, da odpotujejo. Med temi je bilo mr.ogo ogrskih aristokratov, ki so bili osumljeni, da so s komunisti v zvezi. VVeckerle umrl. rp LDU Dunaj, 23. aprila. ČTU Kakor znano, so dementirali v Budimpešti vest o umoru Weckerla. Sedaj se je ugotovilo, da je Weckerle že pred par dnevi v budimpeštanskih zaporih radi vnetja možganov umrl, in da je bil pokopan v KOrčsu. Lucern , 24. aprila. (Pos. por.) Predsednik Wils«n je v posebni noti odklonil italijanske zahteve slede Beke in dela Dalmacije. Italijanska mirovna delegacija je zatorej zapustila Pariz. V Parizu je vsled tega vse vznemirjeno. Italijanska delegacija zapušča Pariz. LDU D u n a 5, 24. aprila. (DKU) „keuter“ javlja: Glasom pariške vesti lista „Neuer Tag“, ki dosedaj od druge strani še ni potrjena, je italijanska delegacija prišla v položaj, da ji ni več mogoče, vdeleževati se konference. Italijanska delegacija zapušča Pariz. LDU Dunaj, 24. aprila. (ČTU) „Neue Freie Presse“ piše: Ako se izkaže, da so vesti o odpotovanju ital. delegatov iz Pariza resnične, bo, kakor trdijo italijanski krogi, posledica tega, da mirovna pogodba ne bo sklenjena kolektivno, marveč da bo Italija sklenila s svojimi protivniki separatno mirovno pogodbo. Važna Wilsonova izjava. Italija dobiia meje do konca istrskega poluotoka? LDU Pariz, 24. aprila. (DKU) Reuterjav urad poroča: Predsednik WiIson se je izjavil med drugim danes: Vojna je bila končana s tem, da so ponudili Nemčiji premirje, ki naj bi se opiralo na gotova jasno definirana načela, ki bi prinesla novo uredbo po pravici in pravičnosti. Ako naj so ohdrže njegova nadela, mora biti Reka ieliodišče in izhod in vhod za trgorino ne Italiji, temvoč deželam severno in severovzhodno od luke, namreč Ogrski, Češki, Komunski in državi nove jrgoslovanske skupine. Brezdvomno Reka zaradi tega ni bila sprejeta v londonskem dogovoru, marveč priznana definitivno Hrvatom in vzrok, zakaj je v londonskem dogovoru določena črta okrožala mnogo otokov vzhodne obale Jadranskega morja in oni del dalmatinske obale, ki je najbolj odprt proti temu morju, ni bil ta, ker se nahajajo na teh otokih in na tej obali ponekod občine italijanske narodnosti in tradicij, temveč brezdvomno in poglavitno je ta vzrok, ker je smatrala Italija za potrebno, imeti med prelivi vzhodne Adrije oporišče, da bi zavarovala svoje obale zoper nov napad Avstro-Ogrske. Toda Avstro-Ogrske ni več. Ni se treba bati, da bi nepravično ravnali z ondotnimi italijanskimi prebivalci, kjer bo dano zadostno jamstvo z mednarodno sankcijo za enako ravnanje z vsemi nacionalnimi manjšinami. Izkratka, vsako te ureditve se ttčoče vprašanje se vidi sedaj v drugačni obliki, pridobljeni ravno po zmagi, za katero je Italija žrtvovala toliko imo-vine in krvi. Italija je s štirimi drugimi velesilami postala glavni porok za novo ureditev, pri Čije ustanovitvi je igrala jako častno vlogo. Do konca istrskega poluotoka je dobiia svoje prirodne meje z vsemi velikimi razvodji, med katerimi je Trst, R«ka in vsi krasni kraji, s katerimi je priroda oblagoda-rila veliki poluotok, na katerem se je v teku stoletij odigrala slavna zgodovina rimljanskega naroda. Njena edinost je zopet obnovljena, njene mejne črte se raztezajo do zidov, ki tvorijo njen prirodni branik. Italiji je na ponudbo, živeti med prijatelji in razvijati proti pravkar osvobojenim narodom •nostran Adrijie odlične vrline, namreč velikodušnost, prijazno generoziteto in večjo ljubezen do pravičnosti kakor io interesov. LDU Pariz, 24. aprila. (ČTU) „Agence Havas“ poroča uradno: Italijanski delegati so tukaj imeli posvetovanje. Orlando je izjavil, da odpotuje jutri iz Pariza. Bližnji odhod italijanske delegacije iz Pariza je senzacija današnjega dne. Jo to dogodek, ki razžcne blok dosedanje entento. Doslej vsa oficijelno veljavne smernice za zgraditev miru so povsem zabrisane In zmedene. Znana je predzgodovina konflikta med zavezniki, ki se je končno tako kiitično poostril v i'adranskem vprašanju, osobijo v za-itevah po Reki. Nasprotja so bila takorekoč organiška. Stala je misel narodnostnega imperijalizmo nasproti načelom o miru absolutne pravičnosti, v odločilni stadij pa je krizo danes pomaknila objavljena W:Isonova nota, v kateri se je poglavar ameriških držav na zelo odločen in politično kakor tudi moralno kaj simpatičen način priznava k misli stroge pravičnosti kot edini diriktivi pri mirovnih posvetih. — Čeprav so Wilsonove besede sedaj ententi zadale tako hud sunek, vsebuje za nas tolažbo in podlago za novo upanj'". Kaj nameravajo Italijani s svojim tako demonstrativnim korakom in kaj menijo, da bodo z njim dosegli, to se sedaj še ne da prescdlti. Vsekako bi bila misel strašna, ako bi se morali sprijazniti z možnostjo, da vojne grozote nanovovzplamte. Ako misli- Italija na odkrit in nasilen prelom z Jugoslavijo, naj pač pomisli, da utegne med nasprotniki najti tudi ostalo entento. Sicer pa bi bilo ententi lahko, Italijo izpametovati z go- spodarskimi in finančnimi presijami. Veliko vprašanje je torej, je-li Italija v resnici povsem osamljena ali pa nima morda njeno sedanje postopanje gotovega ozadja in gotovih poporni-kov. — Na vsak način so v Pariza koeko padle. Wilson se ne strinja z italijanskim minimalnim programom. LDU Pariz, 24. aprila. (ČTU) „Bureau Europa Press" poroča: Vsled odpora proti italijanskim zahtevam v jadranskem vprašanju, se Orlando posvetovanj ni udeležil, jvendar se nadaljujejo privatna posvetovanja med Orlandom in Lloyd Georgem. Razpravlja se o ponovnih posredovalnih predlogih. Italijanski delegatje so znižali svoje prvotne zahteve in sestavili minimalni program, ki obsega Reko, Zader in Šibenik, dočim prepuščajo Italijani dalmatinsko obrežje in za ledje Jugoslovanom. Wilson se ne strinja niti s tem italijanskim načrtom. Gauvainov predlog. Curih, 24. aprila. (Pos. por.) Iz Pariza poročajo, da je Gauvain predlagal dva preliminarna dogovora in sicer enega z Nemčijo, ki bo podpisan najdalje do 15. maja, in drugega z Avstrijo, Madžarsko in Turčijo. V drugem preliminarnem dogovoru naj bi bile določene meje med Jugoslavijo in Italijo. VVilson o sporazumu z boljševiško Rusijo. Curih, 24. aprila. (Pos. por.) Radiotek grafična postaja v Nauenu je prejela brezžični brzojav, v katerem prosi boljševiška vlada v Moskvi, naj se sklene mir med Rusijo in entento, Wilson je zastavil ves svoi vpliv, da pride do sporazuma z Rusijo. On predlaga, naj se prizna boljševiška vlada, po treh letih pa naj se izvede plebiscit, da se more ljudstvo odločiti za ta ali oni vladni režim. Meja med Nemško Avstrijo in Italijo končno veljavno določena. LDU Pariz. 24. aprila. ČTU Nova meja med Nemško Avstrijo in Italijo je končnovelpvno določena. Meja teče severno od Brennerja. Italija dovoli Nemški Avstriji prost pas v tržaškem pristanišču. LDU Berlin, 24. aprila. ČTU Kakor pvroča več listov, se pogajanja med Nemško Avstrijo in Italijo o dovolitvi prostega pasu v tržaškem pristanišču razvijajo ugodno za Nemško Avstrijo. Posledice zadnjih nemirov v Rimu. Curih, 24. aprila. (Pos. por.) Iz Rima prihajajo vesti, da je bilo pri zadnjih revolucionarnih nemirih več sto mrtvih in ranjenih. Teh vesti do sedaj italija nska cenzura ni dovolila priobčiti. K neredom na 2Egrebških železnicah. Z a gr e b, 24 aprila. (Izvir, por.) K neredom na luvatskih železnicah poročajo danes listi nove podrobnosti. Zagrebška plinarna dobiva ledno iz Moravske Ostro ve premog za plin. Kakor je dognano, pride ptemog normalno na zagrebški kolodvor. Predno pa raztovorijo vsgone, izgine navadno polovica ali še več premoga. Tako je v zadnjih osmih dneh izginilo kar deset vagonov piinovega premoga, ne da bi se vedelo, kam je Šel. Železnica odklanja vsako odgovornost. Listi poudarjajo, da sc morajo vsi ti neredi energično preiskati in odprviti, dru gače zavlada na hrvatskih železnicah popolna anarhija. K Proda se: Šivalne stroje, najboljše vrste z lepo opremo dobite pri L. Rebolj v Kranju, dokler ne razprodam vse zaloge. ___________________________ Oves po 2 K feg prodaja Sever & Komp., Ljubljana, Wolfova ul. 12. Karbidne svetilke ua drobno in debelo razpošilja točno po povzetju, komad po č0 K in 32 K, kakor tudi gorilnike vsake vrste. Tvrdka Martin Sumer, Konjice. 413 Obrabljena okna, okvirje ter žaluzije se ceno prodajo. Poizve se Tabor št. 2, poleg Belgijske vojašnice. 4i0 Proda so več lončenih peii, več vrat za skladišča, več posteljnih odej, pernic iti električnih gladilnikov. Naslov peve uprava. 418 2—1 Proda so razmnoževalni apatat. Naslov pove uprava. 417 2-1 Lepo bukovo oglje, 2 ali več vagonov, kupec mora vsaj polovico vreč dostaviti, dobavlja tvrdka A Kušlan, Ljubljana, Karlovška cesta 15. 403 Jajca po dnovni eeoi proti osebnemu prevzetju razpošilja trgovec Martin Pleterski Cerklje—Krška vas. 793 liadi solit,vo prodam pohištvo. Marija Traven, Sv. Petra cesta 6, na dvorišču Hotela VVilson. 416 2 —l Kupi se: Vinske sode 60—600 1 vsebine kupim. — Ponudbe na upravništvo pod »Vinski sodi". Kupim ali v najem vzamem strojarno za usnje. Naslov pove uprava lis.a. 401 Stare, obrabljene gramofonske plošče kupuje po najvišji ceni, ali zamenja za nove do konca meseca maj-tiika tovarniška zaloga gramofonov in plošč A. Ras-berger, Ljubljana, Sodna ul. 5. 402 Kupujem smrekov les, jelka, hrastov In bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETl, parna žaga za drž. kolodvorom, Ljubljana. 419 M Službe: gj Absolvent sadjarsko - vinarske šole, z dveletno prakso išče primerne službe. Ponudbe pod .Absolvent*, Str-nišče pri Ptnju. Trgovski pomočnik 27 let siar, v večji trgovini mešane stroke, želi spremeniti službo, najraje gre v kako večjo trgovino ali skladišče, tudi na Hrvaškem. — Ponudbe pod »Trgovska moč“ na uprav-ništvo lista, 414 Oskrbnica za manjše gospodinjstvo k samostojnemu gospodu, se išče. Ponudbe pod rK. Z. št. 17“ na upravo lista. 415 Absolventka Kovaftevcga trgovskega tečaja v Maribo'u z odliko: izučena šivilja, n let stara, učiteljeva hči, sedaj nastavljena pri Nemcu, si želi službe pri Slovencu ali Hrvatu, najraje, kjer bi imela hrano in stanovanje v hiši. 369 Vdova išče mesta kot gospodinja; vajena je vsega domačega dela ter šivanja; siara je 46 let. Najraje v Ljubljani, gre pa tudi na deželo. Naslov v upravi. 426 H. Razno: Legljonar išče sl. majem za stalno sobo v sredini mesta s posebnim vhodom in električno razsvetljavo. Ponudbe na npravo pod Tehnika". Mesečna soba z električno lučjo in separatnim vhodom se išče. Ponudbe na upravništvo lista. 421 U Ljubljana pntnjnčem sl. občinstva sc preporoda. Restavracija u Prešerno voj ulici 0. Hiša v Slovenj emgradcn se da r. junijem v najem ; obsega 5 sob, 2 kuhinji, klet, svinjski hlev, poleg velik vrt za zelenjavo. Električna razsvetljava v hiši. — Pojasnila dajeta iz prijaznosti notar dr. IvanVVinkler in trgovec Martin Pleterski, Cerklje pri Brežicah^ ___________________ 185 Izdelujem pluge, kakor tudi vse drugo kmečko orodje ter jih razpošiljam nosamez-no in v večji množini skupaj. Ludovik Malgaj, Gomijsko pri Celju. 208 5—1 Želim vzeti v najem pro-dajalnico v kakem industrij-' skem ali drugem prometnem kraju, da bi bil uspeh gotov. Prosim za cenj. nasvete pod „Jugoslovan“ na upravo lista. 394 Vsem ženinom in nevestam priporočam, da se pri nakupu pohištva oglasite v zalogi pohištva, Vido Bratovž v Ljubljani, Marije Terezije cesta 13 (Kolizej) in Stari trg 4. 19 Boljševizem na Madžarske«* Tetnešvar, 24. aprila. (lav. por) Tukajšnja radiotelegrafična postaja !( ujela brezžični brzojav madžarske so-viefske vlade, namenjen v Moskvo-Madžarska sovjelska vlada prosi vlado v Moskvi, naj ji sporoči, kako moffl8 je sedaj ruska sovjetska armada. Zagreb, 24. aprila, (izv. poroc.) Po vesteh, ki prihajajo iz Madžarske, je začeia ententa resno in sistematično akcijo proti madžarskim boljS#Tikofl-Pričakuje se, da bo odpor boljševiŠfr® čet v kratkem strt. Brzojavna in poštna šola v Belgrai8’ Bel grad, 24. aprila. (Izvir. pow Vlada namerava ustanoviti v Belgrao# posebno brzojavno in poštno šulo. Aprovizacija, a Krušno moko bodo prodajali t od 27 aprila de 10. maja na nove C-i*llazB•*, za U. in 12 teden: v 1. okraja: na izk**' nice C št. 1 in 2: Ravhekar, Pred škofij®1 na izkaznice C št. 3 in 4: Frit drick. Polia*.' ska cs-sta: v 11. okraju: na izkaznice C®1 B, o in 7: Žetko, Sv. Florjana ulica, »a **' kaznice C št 8, 9, in 10: Jerančit, Karlo»j ška cesta; v 111. okraiu: št. 11, 12 in l3pf Sokliču, Pred konjušnico, i4 in 15 Vrtain'*’ Rimska cesta; v IV. okraju, št. IS, i? r 18 pri Medica, Tržaška cesta, 19 in 20 Jemcu, Tržaška cesta; v V. okraju, Si V? 22 in 23 pri Štancerju, Dunajska cesta, 24. 2G in 26 pri Khamu, Miklošičeva ces*®1 v VI. okraju, št. 21, 28 in 29 pri Lefgl Slomškova ul., št. ?0 in 31 pri Dr»ško»K®j Tabor; v VII. okraju, št. 32 in 38 PH Pretnarju, Spodnja Šiška, št 34 in 35 tS Berniku, Spodnja Šiška; v VIII okraj*, fr 36, 37 in 38 pri Kugovniku. Novi Udmat, »J 39, 40 in 41 pri Gerjolu, v Zaloška' ceste i’ IX. okraju, št. 42 pri Cešnovarju, Dolw ska cesta, št. 43 pri Fojkarju, Dolenjska *■’ v X. o k r a j u, št 44 in 45 pri Bartln«, **' žna dolna, št. 46 pri Javorniku, Glinice^, izdajatelj m odgovorni ut edj Anion Pesek, Tiska »Zvezna tiskarna'* v Ljubil*®’. '..."■L ... J. L' W ..-I ***** Modni atelje za gospode )&. Zabu košek Celje, Krožna cesta I. Vojaške ln uradniške uniforme po meri v najkrajšem času. GARJE srbečico, hraste, lišaje, uniči pri Človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lokarrm Trnk6czy v Ljubljani, zraven rotovža. 30E Mesečno sobo event. z elektr razsvetljavo išče dijakinja Ponudbe pod ,1. maj' na 1. Jugoslovanski anonfni li. luformačni zavo Beseljnk <£ Rožanc. Ljubljana, Franče-vo nabrežje 5. 422 2 — 1 Kdo bi posodil poštenemu Slovencu K f>00 — proti S% obrestim in vrnitvi tekom petih let. Cenj dopise prosim na uprava lista pod “Obrt“. ___________________________ 545 K 600 — poštonjakn, kateri vrne dne )9. aprila ob pol drugi url popoldne na poti čez jubilejni mo^t zgubljeno listnico z vsebino K ilOl) — do 1800. — Sprejme in izplača .Aaočna eksp. Al. Matelič Ljubljana1*. 404 Najlepše darilo mladini je povest slovenskega dečka Iz pretekle svetovne vojske „DORE“. Knjiga je lepo ilustrirana ter bo v mestu in na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je K 3 50. Dobiva se v knjigarnah kakor tudi v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg 8. VINO staro in novo, slivovko, rum itd. nudim po najnižjih cenab. Kupujem suhe gobe, dobre vreče in želod. M. Rant, Kranj. Prazne vreče in suhe gobe tjupnje vedno in vsako množino ter plaža najbolje Firma J. KUSLRM Kranj (Gorenjsko). Cebelni vosek suhe saline in odpadke sveč kupuje po najviSji dnevni ceni KOPRC, svečar Ljubljana, Celovška c. 90. Spr ej mem o sp r e tu e kolporterje (prodajalce) za dnevnik „Jugoslavijo". Zaslužek lep in statefl-Upravništvo »Jugoslavije"- e Opozarjamo na brošuro:!® »Kod naj se potegne pravična meja med Jugoslavijo in llalijo?" <5 Spisal prot. F. Seidl. Z enim zemljevid#«. Založil odsek za zasedeno ozemlje. — Cena 1 krono.--------------- Dobiva sc po knjigarnah, v upravni 3t,vih ^Jugoslavije" v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu. S ULJE, -i* Preporučam svoje bogato skladij jesttvih i stolnih ulja. Priniam i ob»\| ljam naručoe na najkulantniju posltfr za sve zemlje SHS. sea ANTUN BUNČUGA, ;r,*sS$ Rijeka (Jugoslavensko primorje). Vizitnice Zvezna tiskarnJ v Ljubljani, Stari trg Vsako količino žarnic s 25, 32, 50, ICO, 2C0 in 3C0 svečami ter nap^ tostjo od 110 voliov kupuje »8» Gradska munjara, Kariovac (Hrvatsko)