115. ttevnm	i«	911	pnh		1 SOlOtO,	IS. m	II		.                           aLL leto.
									
ianaja tsak dan zvečer izvzemti /ieoetje in praantkt ter vcija po i>9*ti prejeman aa avatro-ograka dežele za v&€ leto 25 K, za pol leta 13 K, za će tri leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za lt\ubk)»no s ^iiljanjeui na dom za vse teto v« k, za pol leta 12 k, za četrt leta 6 K, *r en aieaec 2 K, Kdor bodi aam ponj, plača aa vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Hemcl|o celo leto 28 K. Za vse druga dadeie in Ameriko n.» »o lete sO K. — Na naročoo l*re* Istodobne vpofciljarf e naročnine se ne ozira.    Za oaaianila se plačuje od peterostopne peut-vrate po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, Če se tiska trikrat ali večkrat - Dopisi naj se tzvolc tiarUovati - Rokopisi s« nt vračajo. — Crednlirvo bi opravaLstro je v Knatlovui ulicah št 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
8re4nl*t>« toleloB it M. FosftMezne številka po 10 k. 8pr*vni*tva telefon st. 85.
Nemška hvaležnost In slovensko nezavednost.
Slovenski! zemlja je pravi eldorado za Nemce.
Nemci jedo na Slovenskem najboljši kruh. vse naj mastne j Še službe so rezervirane za nemške uradnike in vsa najbolje idoča podjetja so v nemških rokah. Za Slovence padajo seveda samo borne drobtinice z bogato obložene mize, ker je gospodar na slovenski zemlji ne slovenski domačin, ampak nemški pritepenec.
Slovenec seje na rodni zemlji, se trudi in znoji, ko pa pride čas žetve, požanjejo bogati pridelek priseljeni Nemci, ki vržejo slovenskemu trpina semtertja kako oglodano kost. sicer pa ga puste v bedi in nesreči.
Nemec odjeda Slovencu na slovenski zemlji krah, se debeli, masti in živi v razkošju na stroške bedne slovenske pare.
A mesto da bi bil tujec, ki je prišel k nam S trebuhom za kruhom, hvaležen narodu, ki ga redi z žulji svojih pridnih rok, porablja svoje blagostanje in svoj položaj zgolj v to. da bi oškodoval, upropasti] in uničil tisto ljudstvo, ki ga živi in kateremu se ima zahvaljevati, da ni poginil od gladu kakor pes na gnojišču.
Poglejmo okrog po rodni svoji zemlji slovenski.
Povsod bujno cvete nemška trgovina in največje in najbolje situirane trgovske tvrdke so nemške.
Kako je to mogočef Ali cvete, prospeva in rase nemška trgovina med nami zato, ker jo podpira peščica naših Nemcev in nemčnrjev? Kaj še! Nemški trgovci in obrtniki bi morali takoj zapreti svoje proda-jalnice, čim bi bili navezani samo na nemške in nemčurske odjemalce, ali pa bi morali životariti ob skromnem zaslužku, ki bi jim ga dajali njihovi sorojakL
Nemški trgovci, nemški obrtniki, žive v blagostanju in žive med nami kakor mali bogovi, ker jim £lupi Slovenci nosimo denar ,ker jim mašimo žepe z neštetimi tisočaki.
V zahvalo za to pa nam Nemci sistematično uničujejo slovenske trgovce in obrtnike. Da je to res, ni potreba nobenega posebnega dokaza, saj vse to potrjuje že vsakdanje življenje samo.
Vprašamo, koliko nemških odjemalcev pa imajo slovenski trgovci in obrtniki.' Mislimo, da bi ne provzro-čalo težav, jih prešteti od prvega do zadnjega.
Sicer pa je nam tudi znano, da se naši Nemci trudijo izvesti popoln bojkot slovenskegatrgovstva in obrtništva. »Siidinarka« je izdala sezna-lnek trgovcev in obrtnikov v Ljubljani in na Kranjskem, ki so zanesljivi nemški pristaši, ter roti v posebni okrožnici kranjske Nemce, naj podpirajo samo te in naj ne dado niti vinarja zaslužiti nobenemu Slovencu. Ti seznani k i in te okrožnice cirknlirajo sedaj med našimi Nemci od rok do rok, to je znano vsi javno sti in ni vraga, da bi za to tudi ne vedela poklicana oblast.
Seveda ta meži in drži roke križem, ker izvajajo bojkot Nemci proti Slovencem! Ako bi ces. kr. oblast (»pazila le senco bojkota, uprizorjenega s slovenske strani proti Nemcem, bi bilo to kajpak drugače.
Zadnjič smo opozorili slovensko občinstvo, naj dosledno izvaja geslo »Svoji k svojim«, a že je nam bila za petami naša skrbna deželna vlada, ki ni imela nuj ne j šega posla, kakor da je naščuvala proti nam c. kr. držav no pravdništvo, da nam je zaseglo list.
Seveda, (piod licet d ovi, 11011 li-eet bovi!
Nemci so nedotakljivi turški be-gi in age, Slovenci pa uboga raja, ki ima samo robotati in se ]X)koriti svojemu gospodarju.
Da, revna, usmiljena vredna slovenska raja smo!
Poglejte naše delavstvo!
Za borno plačo, ki je premajhna za življenje, a prevelika za smrt, delajo kot črna živina od ranega jutra do poznega večera, da pomagajo bogateti nem. gospodi. In zato je nemška industrija, pravijo, prava blagodat za deželo in nemški industrijalci sc plemeniti dobrotniki slovenskega delavstva, revnih slojev slovenskega naroda! Kakšna ironija! Kakor da bi snovali Nemci industrijalska podjetja na Slovenskem iz naklonjenosti in ljubezni do revnih slovenskih slojev, ne pa radi tega, ker dobe v slovenskem delavcu najcenejše delavske moči!
Na vsi črti nas torej izrabljajo, izžemajo in izsesavajo Nemci, a vse to trpi pohlevna slovenska duša mirno, brez odpora, vdana v voljo božjo
In kako so nam hvaležni Nemci
za to angelsko potrpežljivost ?
V zahvalo nas sramote, ponižujejo, psnjejo kakor bi ne bilo bolj malovrednih bitij pod božjim soln-ceni kakor smo mi Slovenci.
»Grazer Tagblatt«, »Tagespost«, »Deutsche Wacht«, »Freie Stim men« in »Marburger Zeitung«, vsi ti listi so dan na dan polni najpodlej-ših, naj nesramne j šib napadov na našo narodnost in na naš jezik. Kako se v teh listih blati, sramoti in ponižuje v zadnjem času vse, kar je sl\p vensko, to presega že vse meje! A tu • je ni oblasti, ki bi se dokopala do na-I ziranja, da smo Slovenci vendarle tudi, kakor se pravi, enakopravni državljani in da tudi n a m v p r i d velja § 302. kazenskega zakona!
In kje je kuhinja vseh teh podlosti.'
Vse to se kuha v tukajšnji kazini, kamor hodijo poleg najstrupe-nejših pangermanov, ki imajo še izza Badenijevih časov na vesti brez števila veleizdajalskih izjav in žal-,renj veličanstva, tudi nemško-naci enalni c. kr. vladni uradniki in častniki vseh vrst.
Ti kazinotje opljujejo, oblatijo vse, kar je slovensko. Slovenska inteligenca, slovensko ljudstvo, to jim je tarča, na katero mečejo neprestano svoje smrdeče bombe.
Za slovensko delavstvo nimajo drugega izraza, kakor m o b ali ka-i:or bi--se po naše reklo s o d r g^r7 slovenskega uradnika pa so proglasili za lenuha, nevedneža, obrekoval-ca in sirovega političnega hujskača.
Vzemite v roke »Deutsche Stim-moii« in prepričajte se na svoje oči!
Tako nastopajo pri nas ljudje, ki so se spreobjedli belega našega kruha in ki se debele od naših krvavih žuljev!
Žalostno, a resnično.
In zakaj si upajo nastopati tako drzovito, podlo in nesramno?
Samo zbog tega, ker spimo še vedno globok sen nezavednosti in smo tako blage duše, da nudimo Nemcu še desno lice, ko nas je udari! že po levem!
O Slovenci, pohlevna, dobrodušna jagneta smo in v naših žilah se ne pretaka vroča kipeča kri! Sram nas je, v resnici v dno duše nas je sram!
Kdaj bo prišel čas, ko bomo pokazali zobe tej predrzni kazinotski gospodi ?!
Pismo s HrvaŠkega.
(Rauchovi   neuspehi   —   Kombinacija. — Hrvaška delegacija v Pešti. — Razkol v Fran <o vi stranki )
Zagreb, 14. maja.
• V zadnjem pismu sem vam na kratko razložil vse neuspehe štirime-sečnega banovanja Raucha in v prav v istem času je izšel ominozen članek v »Pester Llovdu« (v sobotni številki), kjer se izkazuje zelo neugodna bilanca o dosedanjem Rau-choveni delovanju. Vedeti pa je treba, da je ta list prav blizu ministrskemu predsedniku Wekerleju. Vse-učiliščni štrajk in discipliniranje vseučilišču ih profesorjev nazivlje članek za evropski škandal, a edino rešitev vidi v tem, da postane Raueh komisar — samo ako je za to sposoben . . . To je bila taka klofuta iz Pešte, da je moral Raueh nemudoma odpotovati v Pešto, da vpraša svoje gospodarje koliko časa mu še dado, da se poboljša. Da, fatalna je Rau-chova situvacija. Na Hrvaškem si ni priboril v tem času prav nobene zaslombe, zato pa je tudi odvisen le od milosti ogrskega ministrskega predsednika. Raueh je prišel s programom, da povzdigne bansko čast, a na Hrvaškem dosedaj še ni bilo bana, ki bi bil to čast tako ponižal!
Nekateri časopisi so ugibali, da se po pisanju madžarskih časopisov" more soditi, da so Rauehu odšteti dnevi, da bo kmalu odšel, in celo imena njegovih naslednikov so se že imenovala.
Morem vam naznaniti iz zelo zanesljivega vira, da kujejo neki Rau-ehovi prijatelji načrt, kako bi se Raueh iznebil podbana Czernkovi-cha. Czernkovich ima največ sokrivde, da se je uvedla v Hrvaško era na-silstev in progonov. On edini dirigira v vseh osebnih vprašanjih. Ako bi tedaj vrgli Czernkovicha čez brod — bi se morda nekoliko pomirili razburkani valovi. Posebno še tedaj, ako bi na Czernkovichovo mesto prišel kak dobričina, priznan stari pa-trijot. . . Na ta način mislijo Rauchovi prijatelji, da bi se dal njegov režim znatno skrpati. Toda pri tem nalete na veliko zapreko — samega Czernkovicha, ki se ne da tako lahko premaknitf s svojega mesta. Sluteč, kaj mu nekaterniki pripravljajo, je sam odpotoval v Pešto ter si prizadeval pridobiti naklonjenost madžarskih oblastnikov. V koliko se mu je to posrečilo, pokaže najbližji čas.
Eno je gotovo: Rauchova vlada se je splašila pred složnim odporom naše javnosti, zato so sedaj ponehala premeščenja uradnikov. Sedaj je samo en mlad uradnik odpuščen iz službe, toda to je posledica že poprej pričete preiskave. Ta uradnik se je izkazoval med u radništvom kot odkrit opozicionalec. Neposredni povod njegovemu odpustu je bil ta, ker je pri nekem razgovoru v kavarni rekel, da imajo koalicijski časopisi prav, ko pišejo, da Raueh denuncira in obrekuje.
a
V Pešti je prišla na vrsto razprava o proračunu. Ker je v tem proračunu tudi postavka o Hrvaški, so razvili hrvaški delegatje debato o hrvaškem vprašanju. Najbolj sta uspela dva govora, ki sta bila madžarska. Prvi je delegat F. S u p i 1 o jedrnato v ostrih potezah naštel po vrsti zadnje dogodke, zabelivši jih s krepkimi udarci proti Rauchovenm vladanju. To so bile za Madžare same novosti, zato so Šupila pozorno poslušali, in ker je njegov govor prišel v stenografski zapisnik, so se bavili ž njim vsi časopisi. Dr. V r b a n i e , Zagorac, Roje in MagdiĆ so dobro označili današnjo situvacijo kot absolutistično in izkoriščajočo od strani Madžarov, toda njihovi govori so ostali v Pešti brez efekta, ker so bili hrvaški! Šele zopet, ko je včeraj govoril dr.Popovič madžarsko, se je napravil velik vtisk. S prirojeno eleganco je izčrpal predmet ter neusmiljeno seciral vso \Vekerlejevo politiko napram Hrvaški.
Vsled teh govorov so se Madžari zopet zbali hrvaške obstrukcije, ker vedo, da se Hrvatje, ako obstruirajo, ne šalijo, kakor delajo disident je. Zato so splavili proračunsko debato na dnevni red kot nujno, a seje so sedaj od 10. do 2. ure, a popoldne od 4. do 8. ure. No, sedaj spravijo hrvaški delegati Madžare v nepriliko — nehali bodo govoriti, a Madžari ne bodo imeli s čim izpolniti sej. In tako bi se mogle kmalu sklicati delegacije, kar bi ravno Madžarom ne bilo ljubo.
*
Iz skupne Frankove stranke sta sedaj dve, ki se najljuteje pobijate, a del (5) poslancev stoji še vedno ob strani. Disidenti pod vodstvom dr. M. Starčeviča, so sedaj tudi formalno izstopili iz stranke ter v svojem glasilu »Hrv. Sloboda« izredno ostro napadajo Franka, katerega vsa
LISTEK.
UošHo Idilo.
Spisal dr. Korun.
Tedaj je bilo, ko so bili leski očetje sklenili, da uasujejo peska na razrite kolovoze v vasi. Namreč tedaj je bilo, da je Predovnikov France vozil gramoz iz potoka Trnavce za posipanje cestnih mlak in globeli. Pa na težkem parizarju ga je vozil s širokimi platišči. V voz pa je bilo vpreženih dvoje visokih, močnoprsa-tih konj. In ker daljava med Lečami in Trnavco ni bila velika, je zapeljal vsak dan po večkrat. Vozeč pa ni sedel na vozu kakor drugi vaški vozniki, ampak na legnarjih je stal, z levo nogo naprej in z desno nazaj raz-koračen. Pa moško je stal in si brke zavihal.
Zlasti se je pa ponosno vzravnal na ovinku pri lipi. Tu je konjema za-klieal hi jo, da sta potegnila močnejše ter zaškrebljala z medenimi ploska mi na črnosvitlih komatih; potem Pa je z očmi premeril brinjevi bičev-*uk ter s palcem in kazalcem potipal aitkasti konec na biču, nakar je za-Pokal pikpok, da je vršelo po zraku, Pa desetkrat pikpok priletelo nazaj °d leskih pristav in kozolcev. In čim ^oenejši je bil pok ter mnogoternej-Ji jek, tem ponosnejše se je razkoraki France na vozu. Po ušesih pa ga ^e prijetno šcegetalo, in sicer prijet-
no tako, kakor kadar je Pašnikov Štefan ob nedeljah popoldne harmoniko vlekel in so se pt*iri leskih fantov in deklet v divjih kolobarjih vrteli po Jurčkovem podu, plesa je hi-trico polko.
Pa piki in poki Francetu niso božali samo ušes, ampak so deli tudi njegovemu srcu zelo dobro. In kaj bi mu ne? Ker tam ob ovinku pri lipi je stala Ovinškova hiša. V Ovinškovi hiši pri oknu pa je sedela Ovinškova Julka hi predla. In kadar je Julka zaslišala pikpok, pikpok, vsikdar je potajno zakukala skozi okno na cesto, v tem ko se je s ceste proti oknu France ozrl, tako da sta se njuna pogleda križala ravno sredi med hišo in cesto, kjer sta se strnila v nerazdruž-no celoto. Potem pa je France junaško razkoračen pokal naprej, Julka pa je gnala brneči kolovrat, da so se niti ovijale vretenca, na preslici se pa zmanjšavalo povesmo prediva.
Toda pogledi, četudi goreči, na daljavo več sežnjev, vendar niso mogli imeti moči, da bi bili Franceta in .Julko docela utešili. Zato je trebalo tesne bližine in ozkega stika, ki je omogočil, da sta si zrla iz oči v oči in pa da sta spregovorila kako prijazno besedo. Pa iznajdljivost ljubečih ljudi tudi njima v tej težnji ni odrekla svoje pomoči. Ce je le mogla — in kdo bi ne mogel, če hoče? — je Julka ravno takrat zapazila, kadar je France pokal proti ovinku, da je prazna na ognjišču keblica. »Kako naj se povrelim loncem prilije, če ni v
kuhinji nič vode?« je materi rekla ter od kolovrata vstanši stekla s keblico k vodnjaku.
Vsakokrat pa, ko je Julka zajemala vodo, je začutil France suboto v grln. Zato si pa ni dolgo pomišljah Urno je skočil z voza ter stopil s ceste k vodnjaku, da si je žejo pogasil. Potem je pa vedno še malce postati, da sta si povedala to in pa ono, kar jima je bilo ravno na srcu. Oh, in povedati sta si imela toliko, da nista nikdar docela končala s pomemkom! France je jedva še utegnil, da je poravnal Julki svitek na glavi in ji pomagal privzdigniti keblico, nato pa je moral odhiteti za konjema in vozom. Po Julki se je pa tudi že ozirala mati, godrnja je sama pri sebi: »Kaj neki zajema preteto dekle tako dolgo!« Zato se je pa tudi Julki mudilo.
Vzravnala se je ter razgaljeni roki vprši v bok je nesla na glavi polno keblico, pa nesla jo je tako spretno in fletno, da ni polila uiti kapljice vode po sebi. In prav ponosna je bila na to, kakor je bil France ponosen, da je na vozu stoje pokal pikpok, ne da bi bil omahnil na desno ali levo. In ravno zaradi tega po celi vasi slovečega dejstva, da je izmed vseh leskih deklet, kar jih je bilo godnih in vrednih, da se jih je hodilo klicat pod okno, je Julka umela najlepše nositi na glavi keblico, France pa med vsemi leskimi fanti, kar jih je v tistih letih fantovalo, znal najimenitnejše pokati z bičem, se je začel Predovnikov France ozi-
rati po Ovinškovi Julki in Ovinškova Julka po Predovnikovem Franceta.
To je bilo pa že več tednov poprej, predno je France vozil pesek iz potoka Trnavce; ker v tem času, ko so nasipali kolovoze v Lečah, je njuna ljubezen že dosegla svoj višek. Vzklila pa je bila, ko je še samo od časa do časa in po daljših presledkih imela Julka priložnost, da je slišala Franceta pokati z bičem, France pa priložnost, da je videl Julko nositi vode polno keblico.
Po njenem vzklitju pa je kaj rado naneslo, da sta se pogosto sešhi. Pripetilo se je namreč neredko, da je ravno takrat, ko je Julka na zelniku trgala vehe za svinje, France kosil na meji pri zelniku prelast za krave; da je ravno takrat Julka prala perilo na trnavskem perišču,ko je France tik ob rečišču klestil grmovje živini za steljo; da je ravno takrat nesel France vrečo žita v mlin, ko je nesla Julka moko iz mlina. Pa tudi iz cerkve grede sta se kaj pogosto sešla, seve po samem golem naključju. Trinajsto nedeljo po binkoštih je France opazil, da so mu hlačnice zdrknile izza mehikajnastih škornie. Zato je postal in jih tako dolgo zatikal, da ga je Julka došla, ki je bila zaostala za družbo leskih deklet, ko si je pri kra-marici Neški nakupovala čipk za ro-kavce. Štirinajsto nedeljo pa so se Julki odvezali jermenčki na šigrina-stih čeveljčkih, in predno jih je zopet zavezala, je porabila ravno toli-
ko časa, da jo je France dohitel, ki je bil zaostal za družbo vaških fantov, ker je poslušal občinskega slugo, ki je vzklicaval pred cerkvijo, kdaj da bodo letos vojaški nabori. Kajpada, če sta se pa že naknadno sešla in po goleni naključju, potem jima umevno ni drugače kazalo, kakor da sta še ostali pot skupaj hodila.
Kakor so bili pa taki sestanki všečni Francetu in Julki, tako malo-všečni so bili lesk i m žeuščetom. Zato bi pa čudno bilo, ko bi Lečanke, Mare in mlade, ne začele stikati glav in stegovati jezikov, češ, da se Predovnikov fant in Ovinškovo dekle rada imata. In res, do semkaj njihovo besedičenje ni bilo izvito iz trte. Toda če so še dalje razpredale marnje, klepetajoč o njiju to in pa ono, s čimur se blati dekliško ime, tedaj je treba odločno, četudi hudo sodbo izreči, da so govorile tako, ker so Franceta in Julko sodile po sebi. Kajti istina je, da je bilo šele pozno na jesen ,in sicer v nedeljo po svetem Martinu, ko je France prvič prišel k Julki pod okno, izpod okna na okno in z okna v sobo.
Pa še tedaj bi ne bil prišel, ko bi se ne bil tako dolgo zamudil v Gorjakovem hramu za Gradom, kjer so pokušali mošt in ga kršcevali za vino. Šele pozno zvečer se je odpravil domu, pa vesel je bil in na Julko je mislil. Pa sam ni vedel, kdaj je bilo in kako, da je s pota zavil in krenil vstran mimo Ovinškove hiše. Tu mimo idoč pa ni prav nič zavriska);
politika je napaden je koalicije in službovanje vsem tujim eksponentom. Khuenu, Rnkodczavju, a sedaj Rauehu. Disidentska skupina znaša sedaj neprestano na dan stvari a la Lengvel proti Polon v ju. No, Frank je vendar večji mojster kot so disi-dentje ter je vendar znal urediti poprej vse tako, da je večina strankinih organizacij ostala pri Franku. Toda vse to še vendar ni nič proti prejšnji velikosti in prejšnjemu sijaju! Frank je že sanjal, kako bo prišla njegova stranka že skoraj do večine, a sedaj je vse to padlo v vodo. Ako ne bi pri bodočih volitvah ničesar drugega izgubil, kakor onih šest okrajev, ki jih imajo danes desidenti (in ki so jim ostali dosedaj verni), že tedaj bi izgubil zelo mnogo.
Frankova zvezda zahaja, a zahaja tudi — Starčevičanstvo, ker se je sedaj črno na belem dokazalo, da starčevićanska stranka mora razpasti, kakor brž pride do gotove veličine. In ni škoda, ker je starčevičanstvo danes popolnoma reakcionarna struja v našem javnem življenju.
Obrtni uestnlK.
Razpeeavanje žganih opojnih pijač na drobno je po obstoječih zakonih dopustno v treh oblikah. Naj-obširnejše pravice daje točenje žganja, ki je vezano na koncesijo. Za tem prihaja maloprodaja žganja, ki je istotako vezana na koncesijo, in daje pravico, prodajati žganje v odprtih posodah, ki a ne sinejo vsebovati manj nego osminko litra, ta način prodaje je utesnjen nadalje po določilu, da stranka ne sme zaužiti kupljenega žganja v prostorih prodajalca. Tretja oblika je trgovina 7 žganjem v posodah, zaprtih po trgovskih običajih. Trgovina z zganjeni je svoboden obrt; trgovec z mešanim blagom je že na podlagi svojega obrtnega lista upravičen, prodajati žganje. Pri tem pa je izrecno opomniti, da ga vkljub temu vežejo predpisi zakona iz leta 1881, ki ima določbe glede plačevanja posebne davščine, katero je plačevati polletno v naprej in katere izmera se menja po številu prebivalstva v občini obrtovanja ter je različna za žganje-toč, maloprodajo in pa za trgovino. Predmetni zakon, ki ima jako nadležna določila in malo praktična, je potreben reforme. Reforma se je često že nasvetovala, vlada sama je že predložila preminjevalne načrte, pa doslej še niso prišli do razprave v parlamentu. Ta zakon ima različne določbe, ki so se v praksi tolmačile različno. Zlasti tudi ni bilo enotnega postopanja glede tolmačenja postavnega določila, ki glede trgovine z žganjem v zaprtih posodah pravi, da je smatrati za zaprte posode trgovsko-običajno zaprte sodce in zapečatene steklenice. Dasi je ministrstvo že kmalu po razglasitvi zakona o posebni davščini izdala ukaz, ki natančnejše pojasnuje pojma zaprti sodci in zapečatene steklenice, so vendar obstajale nejasnosti; na drugi strani pa so praktične potrebe vodile do iz-poznanja, da vodilo, oddano o tem ukazu, ne odgovarja več sedanjim potrebam. Trgovinsko ministrstvo je vsled tega uvedlo poizvedbo, kako bi bilo urediti obseg obrtnih pravic za trgovino z žganjem in po završitvi poizvedovanja izdalo nov ukaz. Glasom tega ukaza je smatrati za zapečatene steklenice, pri katerih je zapora tako napravljena, da se brez uporabe, kakega primernega orodja kakor noža, škarij ali klešč ne dado
za vriskal pa ni, da bi se ne vzbudila stara Ovinšca, ki je vedno sitnjala na Julko. Pač pa se je ozrl proti sobi v podstrešju, kjer je spavala Julka. Ozrl se je in postal ter gledal košati rožmarinov grmiček, ki se je v mesečnem svitu videl dol z okna. In prav res zavidal je tej nežni rastlinici, ker je dehtela tako blizu Julki-ne posteljice. »Oh, ko bi bil jaz rožmarin, kako bi dehtel!« je globoko vzdihnil ter gledal in gledal, kakor da bi hotel z očmi steno prodreti. Od hrepenenja je pa kar koprnel, noge pa niso hotele naprej. Kaj mu je bilo storiti t K sreči je videl tam ob sklad-nici drv lestvo sloneti. To je vzel ter tiho, čisto tiho prislonil na napustek pri oknu Julkine sobe. Potem je pa splezal po njej ter rahlo potrkal na okno. In ko je bil slišal, da se je zamajala posteljica v sobi, tedaj je zamolklo zaklical:
»Julka! Ali spiš, ali bediš, ali sinka dojiš?«
Pa šele, ko je tretjič zaklical, se je Julkin obrazek steklu približal. Nato pa je okno odprla.
»France, ali si ti?« se je oglasila ter nadaljevala: »Spim, ne bedim; kako bi pa sinka dojila, ko nisem še nikdar ljubila!«
Med tem pa, ko sta govorila ta uvodni pomenek, se je bližalo fantovsko petje.
»Fantje prihajajo! France, kaj bodo rekli, ko te zagledajo tukaj!«
»K sebi v sobo me pusti,« ji je
odpreti takoj in brez napora ter je zapora opremljena s pripravo, ki omogoča odpreti zaporo stoprav,če se to pripravo poškoduje.Posledica tega je, da se po poškodbi te priprave spozna, da se je steklenico odprlo. Za zapečatene steklenice je smatrati po tem ukazu tudi take, ki so opremljene z raznovrstnimi zaporami na vijak brez zamaška in je poleg tega priprava, katero je treba odstraniti ali poškodovati, če se hoče steklenico odpreti. Ukaz navaja zgledoma razne vrste dopustnih zaj>or, namen teh l>odrobnih predpisov je pripustiti le take zapore, katerim se po odprtju steklenice pozna, da so bile odstranjene. Predpisi, ki jih navaja predmetni ukciz, pomenjajo za trgovino z žganjem na drobno znatne olajšave.
Itazsodiške naprave pri obrtnih zadrugah. Med nalogami, ki jih stavlja obrtni red obrtnim zadrugam, zavzema važno mesto razsodišče. Namen takega razsodišča je, poravnati spore, ki nastajajo med zadružnimi člani in njih pomožnimi delavci iz delovnega, učnega in mezdnega razmerja. Tako razsodiško napravo, ki jo zakon imenuje razsodiški odbor, je smatrati za posebno uredbo posamezne obrtne zadruge, ki se ustanavlja in ki posluje na podlagi posebnega pravilnika, sestavljenega v okviru in v smislu posebnih postavnih določb. Pristojnost razsodiškega odbora temelji na tem, da se mu podvr-žeta obe sporni stranki pismeno. Kadar ni take pismene obojestranske izjave in se le ena stranka obrne do razsodiškega obrta , je pristojnost utemeljena s tem, da pride nasprotna stranka vsled dobljenega povabila pred odbor in prizna njegovo pristojnost. Pravilnik za razsodiški odbor mora odobriti deželna vlada, pravilnik mora vsebovati določila o številu članov razsodiškega odbora, o načinu njih volitve in o dobi njih službenega poslovanja. Vodilo ob sestavljanju pravilnika morajo biti sledeča določila: Razsodiški odbor naj bo sestavljen tako, da imajo v njem enako število zastopnikov samostojni obrtniki in pomožni delavci. Na čelu razsodiškega odbora stoji načelnik, ki ga volijo člani razsodiškega odbora iz svoje srede. Načelnik mora biti delodajalec ali delojemalec, volijo ga vsi člani z absolutno večino glasov. Če si člani razsodiškega odbora v roku, določenem v pravilniku, ne bi mogli izvoliti načelnika, zategadelj, ker ni eni, ni drugi skupini ni moč dobiti absolutne večine, si je pomagati na ta način, da se v načelstvu menjata za predpisano poslovno dobo zaupnik samostojnih obrtnikov in pomočnikov. Spori, ki pridejo pred razsodiški odbor, se morejo uravnati ali s poravnavo ali pa z razsodbo. Poravnavo je pravokrepno mogoče skleniti le, če je prisoten načelnik in saj dva razsodnika, in sicer od vsake skupine interesentov po eden, to določilo je postavljeno zategadelj, da je dano zadostno jamstvo za nepristransko postopanje. Sklenjene poravnave se vpisujejo v poseben zapisnik, ki ga podpišeta obe stranki. Če ne pride do poravnave in je o sporu odločiti z razsodbo, je potrebna prisotnost načelnika in štirili članov razsodiškega odbora, in sicer po dva iz vsake skupine. Odloča se z večino glasov, ob enakosti glasov odloča glas načelnika. Poravnave in razsodbe razsodiškega odbora se izvršujejo po upravnem potu. Proti razsodbi razsodiškega odbora sme vsaka sporna stranka vložiti tožbo pri red-
nem sodniku,   in sicer tekom osmih
dni, računjeno od dneva, kateri se je razglasila razsodba razsodiškega odbora. Na podlagi navedenih določb je torej mogoče ustanavljati obrtnim zadrugam razsodišča; čeprav bi bila taka razsodišča prav priporočljiva, ker bi brez večjih stroškov in izdatkov mogla na hiter in gladek način, takorekoč med seboj poravnati obile diference, ki nastajajo iz delovnega in zlasti iz mezdnega razmerja, se vendar ta naprava ni mogla prav oživeti. Ne da se z gotovostjo trditi, ali je temu vzrok pomanjkanje zaupanja v razsodnost in preudarnost razsodnikov, ki so stanovski tovariši, ali pa poslovanje take razsodiške naprave nalaga večje zahteve razsodnikom, kakor jih morejo izpolniti. O mnogih krajih je pa vzroka vsekakor iskati v tem, da delavstvo na eni in delodajalstvo na drugi strani živi v toliko napetem razmerju, da je težko pripraviti obe skupini do mirnega, brezstrastnega sodelovanja, četudi le po odposlancih ali zaupnikih, pri takih zadružnih napravah kakor je razsodišče. Če se pri nas ne more razviti zadovoljivo delovanje razsodiški h odborov, leži to v splošnih razmerah, ki tudi sicer ne dado organizaciji po stanovskih zadrugah priti prav do veljave. Število sporov iz mezdnega in delovnega razmerja pa je pri nas zlasti v Ljubljani prav znatno, in bode imelo obrtno sodišče v Ljubljani, za katero je potreba v Ljubljani sedaj že dana, vsekakor obilo posla. Po ustanovitvi obrtnega sodišča v Ljubljani bode iz naravnih razlogov še manj razpoloženja in zanimanja za zadružna razsodišča.
Razen razsodiških odborov, katerih delokrog je po zakonu utesnjen na spore iz delovnega, službenega in učnega razmerja, pozna obrtni red še drugo zadružno razsodiško napravo, namreč ono, katere naloga je, poravnavati le spore med zadružnimi člani, torej le spore med samostojnimi obrtniki, ki so člani ene zadruge. Tako razsodišče ni stalno sestavljeno, ni trajna uredba, marveč le odbor, voljen od primera do primera. Tako razsodišče se sestavlja na ta način, da vsaka sporna stranka izbere iz srede zadružnih članov po dva razsodnika, ki si potem izvolijo za načelnika kakega zadružnega člana. Če se ne doseže absolutne večine, imenuje načelnik zadruge načelnika temu razsodišču. Pri razsodiškem odboru, o katerem smo gori govorili, so razsodniki funkcionarji, voljeni za gotovo dobo, pri tej drugi razsodiški napravi pa le zaupniki vsakokratnih spornih strank.      T. R. E.
Državni zbor.
D u n a j , 15. maja. Zbornica je danes dognala v prvem branju vladno predlogo o zvišanju rekrutov za deželno hrambo, nato pa tudi rešila do polovice nujni predlog glede odškodnine za rodbine rezervistov. V začetku seje je interpeliral celjski poslanec Marekhl v prilog predstojniku okrajnega sodišča v Mariboru, kateremu se je po pravici očitalo pristranost in breztaktnost, ker k ustanovitvi društva za varstvo otrok ni povabil Slovencev. — In tega tudi Marekhl ni mogel oprati. — Glavni govornik proti Kolowratove-mu nujnemu predlogu je bil češki socialni demokrat Pik, ki je govoril češko. Predlog se je izročil brambne-mu odseku. — Tudi nujni predlog za podpore rodbinam rezervistov je ute-
meljeval poslanec grof K o 1 o w r a t, ki je dokazoval, da se gre pri tem za ljudsko potrebo prve vrste. Poslanec S k a r e t (socialni demokrat) se je izrekel proti orožnim vajam, ki se mu zde popolnoma nepotrebne. — Poslanec M a 1 i k je kriti koval, ker se poizvedbe glede podpor rodbinam rezervistov niso prepustile občinskim predstojnikom, temuč orožnikom. Nadalje je govornik dokazoval, da je za dveletno vojaško službo glavni predpogoj dobra ljudsko - šolska izobrazba. — Nato sta se izvolila glavna govornika, nakar se je seja prekinila.
Davčni načrti finančnega ministra.
Dunaj, 15. maja. Finančni minister vitez Korytowski je naznanil danes deputaciji društev hišnih posestnikov celo vrsto svojih načrtov o davčni zakonodaji. Predvsem je povedal, da pripravlja vlada reformo hišnega obrestnega davka, kateri načrt predloži zbornici že prihodnji mesec. Ta reforma bo velikega pomena za obrt in industrijo, ker bo zidanje prosteje. Zvišanje davka na žganje bo nudilo kompenzacije na tri strani: 1. za izpad davkov od poslopij, 2. za izpad davka na sladkor in 3. za del stroškov za saniranje deželnih financ. In sicer se nakloni iz dohodkov zvišanega davka na žganje 30 milijonov kron deželam za saniranje njihovih financ.
Nova vladna stranka na Ogrskem.
Budi in p e š t a , 15. maja. Vesti o fuziji koalicijskih strank so sicer resnične, vendar za sedaj še prezgodne. Dosedaj se je izrekla le splošna želja, naj bi se s spojitvijo koalicijskih strank ustvarile stalne razmere v ogrskem parlamentu. Kako bo to mogoče, še ni popolnoma jasno. Izgotovljenega načrta še ni, in ravno tako ni resnično, da bi vladar že vedel za ta stremljenja. Največja težava je glede bančnega vprašanja. Fuzija bo mogoče le tedaj, ako grof An-drassv z ustavno stranko vred zavzame v tem oziru stališče neodvisne stranke ter podpira zahtevo po samostalni banki. Dosedaj grof An-drassv ni bil pridobiti za tako politiko. Vse drugo o fuziji so za sedaj zgolj kombinacije, posebno je za tako smatrati vest, da je vladar zaradi nove stranke že povabil v avdijenco grofa Tiszo in Khuena-Hedervarvja ter dr. Lukacsa.
Novi jezikovni načrt za Dalmacijo. _
Zade T, 15. maja. Načrt novega jezikovnega zakona za Dalmacijo je že izgotovljen ter ga namestništvo pošlje te dni centralni vladi v odobrenje. Odobritev bo 1 e formalna, ker je načrt že itak izdelan sporazumno s centralno vlado. Novi načrt določa, da mora biti hrvaščina tudi notranji uradni jezik v vseh dalmatinskih državnih uradih. Italijanščina je omejena le na zunanje občevanje, da bo treba italijanske vloge reševati v italijanskem jeziku. Nemščina pa se omeji le na občevanje s centralnimi oblastnijami.
_Hrvatje in Madžari.
Budi m p e š t a , 15. maja. Predsednik hrvaške državnozborske delegacije dr. M e d a k o v i č je imel z dopisnikom »Budapesti Hirlapa« razgovor o sedanjem razmerju med Hrvaško in Ogrsko.   Dr. Medakovič
glavo in roki uprti v bok je nesla vodo v kuhinjo, ne da bi si bila le kapljico polila po sebi. France pa je skočil na voz ter na legnarjih moško stoje je pokal pikpok, ne da bi se bil omahnil na desno ali levo. Pa ponosna sta bila: France nase in na Julko, ki je znala tako fletno vodo nositi; Julka pa nase in Franceta, ki je razumel tako junaško pokati z bičem'.
Toda ta Julkin in Francetov medsebojni ponos pa je pri leskih fantih in dekletih povzročal hudo zavist in pridušeno jezo. Kaj vse bi ne dala tista krivogleda Celarjeva Tekla, ko bi se Julki kdaj nagnila ke-blica na glavi, da bi se jej voda razlila po krilu! In kaj vse bi ne dal tisti kožasti Lešnikov Tone, ko bi se France kdaj z voza omahnil, da bi te-lebnil na cesto! Krivogleda Celarjeva Tekla bi dala svojo najlepšo svileno ruto z rdečimi čopki, kožasti Lešnikov Tone pa svoj najlepši zajčji klobuk z dolgim krivcem za okraj-kom.
Toda česar se v resnici nista nadejala ne Tone, ne Tekla, se je končno zares pripetilo.
Bilo je na dan Francetovega godu, to je tretjega grudna. Veljalo se je torej ponesti še bolj kakor navadno. Zato pa se je France, ko je pri-vozil na ovinek mimo Ovinškove hiše, posebno moško vzravnal, z levo nogo stoje na levem obodu legnar-jev, z desno na desnem obodu. In ko je zagledal cvetoče Julkino  lice pri
je rekel, da hrvaškim delegatom ni treba govoriti v ogrskem parlamentu, ker itak baron Rauch dovolj opozarja javno mnenje na Hrvaško s svojimi vladnimi odredbami. Danes je že tudi na Ogrskem več politikov, ki si prizadevajo, da se sklene mir med Hrvaško in Ogrsko. Toda mir je mogoče doseči le tedaj, ako vzame tozadevno akcijo ogrska vlada sama v roke, in sicer mora začeti pogajanja s hrvasko-srbsko koalicijo.
Spojitev Bosne in Hercegovine z Avstro-Ogrsko.
Budimpešta, 15. maja. Na Dunaju so jako nezadovoljni, ker niso uspeli dalekosežni načrti, ki jih je sprožil nemški cesar. Kakor znano, je ban Rauch že pred dohodom nemških zveznih vladarjev prorokoval, da so na dnevnem redu velike in dalekosežne stvari, ki bodo velike važnosti za Hrvaško. V mislih je imel načrt nemškega cesarja. Ta je bil namreč predlagal velesilam, naj ob priliki vladarskega jubileja simpatičnemu vladarju Francu Jožefu izreče pri voljenje, da se Bosna in Hercegovina stalno priklopite njegovi monarhiji. Prestolonaslednik Fran Ferdinand je zastopal načelo, da se Bosna in Hercegovina z Dalmacijo vred spojijo s Hrvaško. Vsi ti načrti pa so padi] v vodo, ker se je Anglij;i temu protivila.
Novi civilni adlatus za S   i Bosno.
Sarajevo, 15. maja. Civilni adlatus baron B e n k o je šel na dvomesečni dopust, s katerega se baje ne vrne več na svoje mesto. Nadom.•-stoval ga bo sekcijski načelnik Košta Ho rman, ki je sicer že mislil iti v pokoj, toda odkar se je baje pri srbskih iredentičnih učiteljih zasledila zarota proti njemu in nadškofu Stadlerju, je Herman nalašč opustil svojo misel, da pokaže s tem, da se terorizmu ne umakne.
Madžarski strahovi.
Budimpešta. 15. maja. Vsled ovaduštva hrvaškega bana Rauch a je tudi madžarska vlada začela verovati v panslavistično zaroto. Na ukaz ministra notranjih del so okrajna predstojništva v Budimpešti nepričakovano izvršila hišne preiskave pri vseh slovaških, srbskih, čeških in poljskih društvih, ne da bi bila našla najmanjšo sumi j i vost. Sedaj bo grof Andrassv zopet mirno spal.
Sprememba v ruskem ministrstvu.
P e t r o g r a d , 15. maja. V Si lvpinovem ministrstvu se v najkrajšem času izvrše važne spremembe. Namesto obratnega ministra Schau-fussa bo imenovan poslanec in bivši ravnatelj železnic Mark p-v. Finančnega ministra Kokovčeva zamenja bivši trgovinski minister Timir-j a š e v , trgovinskega ministra Si-pova R u h 1 o v , naučnega ministra Schwarza pa S e r g e j e v s k i ali pa T a g a n č e v. Tudi vojni minister R o d i g e r najbrže odstopi.
Punt v Afganistanu.
London, 15. maja. Vest o umoru afganistanskega emirja se ne potrjuje, temuč se je ravnokar razglasila stroga njegova naredba proti puntarjem. Kdor bi imel javno puntarski govor, se mu iztrga jezik, i kdor bi se hotel pridružiti puntarjem, temu se odsekajo noge.
oknu, je brinjevi bičevnik mogočno zavihtel, misleč, da bo pikpok močnejši. Toda nesreča ni spala. Ker sta namreč konja potegnila naknadno hitrejše, je Francetu izpoddrselo z oboda; obenem se je pa bičev nitkastl konec zapletel med prečke v sprednjem kolesu in je potegnil Franceta za sabo. In ker se ni mogel v pravem času v lov iti za vozno ročico, je grdo telebnil na cesto; tako da pikpoka ni bilo, pač pa huda sramota.
Udaril se sicer ni nič, ko je telebnil na cesto; toda stokrat rajše bi se bil do smrti pobil, da bi ga le ne bila videla Julka. Pa videla ga j«i ker se jc ravno takrat ozrla skd okno. In padec se ji je zdel tako neroden in smešen, da se je na glas nasmejala, in France je dobro ftUi* njen smeh, ko se je valjal po blatu.
Vendar tej nemali nesreči Je imela slediti še hujša nesreča. Namreč od časa, ko je France padel z vfr za, se je kar vidno začela obračan Julka od njega. In naj je France & tolikanj postopal za njo, njene prej-' nje ljubezni si ni mogel več pridobiti. In ne samo, da mu ni hotela vec odpirati okna, še celo po drugih ta*1" tih se je ozirala, kadar je šla ob n*" deljah iz cerkve. Oh, to je bilo Francetu hudo! Sram ga je bilo vsled pad' ca in ponesrečenega poka; in srce g* je peklo, da ga Julka zapušča. Koz*' s t emu Lesni ko vem u Tonetu pa se j* želja spolnila, ne da bi mu bila treb* dati zajčji klobuk z dolgim krivce** za okraj kom.
France odvrnil, »da se odtegnem njih radovednim pogledom.«
»Kako naj te pustim, ko je okno zastavljeno z rožmarinom?«
»Lonec rožmarina deni v sobo na tla, da lahko zlezem skoz okno!«
Pa takoj ni bila pri volji. Obotavljala se je in pomišljala ter bi se še bila, ko bi fantovsko petje ne prihajalo vedno bliže in bliže. Tako ji pa ni drugače kazalo.
Ko je pa z oknic lonec jemala, zlomil se ji je najlepši vrh rožmarinov.
»Jojmene, France!« je vzdihnila Julka. »Kaj porečejo mati, ko bodo videli vršiček polomljeni Oh!« in zopet se ji je izvil vzdihijaj iz prsi.
France pa je ravno v pravem času smuknil skozi okno. Ker kmalu nato so prikorakali fantje. Za vrat se drže so hrupno stopali v vrsti pa mogočno so peli:
Moj ljubček 'ma tako navado, da si zmiraj kaj druz'ga želi. Ponoči mi krancelčke krade, podnev' ga pa glav'ca boli.
Stopnikov Tine je peval naprej s svečanostnim glasom, Modičev Janko pa je jemal počez v nehotični višini, dočim so basi bučali nalik votlemu gromu, kadar se hudourni oblaki kopičijo nad Veliko planino. V rednih presledkih pa so se oglašali poskočni juhe j i in vmes so zveneji škripajoči akordi ročne harmonike, ki jo je Pušnikov Štefan vlekel. In ko so bili brezskrbno veseli fantje že onstran leskih pristav in kozolcev, se
je še razlegal popevke refren v Julkino sobo:
Ponoči mi krancelčke krade, podne v' ga pa glav'ca boli.
Razločno je slišala Julka, pa dobro umela pomen iu tesno ji je bilo pri srcu.
To je bilo pa tisto nedeljo po svetem Martinu, ko se je bil France na vzel poguma in hrepenenja v Gor-3 ako vem hramu za Gradom. Zato so pa delala leska ženščeta Ovinškovi Julki in Predovnikovemu Francetu krivico, če so že prej enako in enako govorile o njiju. Od sedaj pa ne več; ker od nedelje po svetem Martinu je France često kak vršiček rožmarina polomil, ko je nerodno skočil skoz Julkine kamrice okno. In sreča je bila, da Julkina mati ni nič zapazila, v kakšnem razmršenem stanju se nahaja ta nežna cvetica, ker sicer bi bila neznansko sitnjala.
Tako je torej bilo v dolgih zimskih večerih. Cez dan pa je Julka predla pri oknu, France pa vozil mimo Ovinška gramoz na cesto. In ker se je France vsikdar ozrl proti Ovinškovi hiši, Julka ravno takrat pogledala skozi okno na cesto, križala sta se njuna pogleda sredi razdalja, kjer sta se strnila v nerazdružno celoto. Ce je pa zmanjkalo v kuhinji vode, je šla Julka s keblico k vodnjaku, nakar je Začutil France suhoto v grlu, da je tudi on pritekel k vodnjaku. Potem pa, ko sta se v naglici kaj pomenila,  je Julka dela keblico na
1. Priloga „Slovenskomu Narodn" fit. 115, dne 16, maja 1908,
Spopad med Španci in Francozi v Maroku.
M a d r i d , 15. maju. Minister zunanjih del potrjuje uradno, da so se francoski in španski vojaki, ki so stražili pri vratih Casahlance, res spopadli ter drug na druge streljali, pri čemer je bil en vojak ubit, trije pa so bili ranjeni. Vendar minister ne pripisuje dogodku posebne važnosti. Vojni minister je mnenja, da so oboji vojaki bili pijani. Tudi ministrski predsednik Maura je mnenja, da dogodek ne bo vplival na prisrčno razmerje med Francijo in Španijo.
Berol i n , 15. maja. Odposlanstvo Muleja Hafida je prosilo nemško vlado, naj posreduje, da se špansko in francosko vojaštvo odpokliče iz Maroka, za kar Mulej Hafid obeta, da vrne Franciji posojilo (>0 milijonov, da se carinski nra<H oproste francoskih carinskih uradov, ki pobirajo 16% vseh dohodkov za obrestovane posojila.
Anglija o Macedoniji.
L o n d o n , 15. maja. Angleška vlada je izdala novo modro knjigo o dogodkih v Macedoniji za dobo od meseca marca 1907. do aprila 1908. ter razpravlja obširno o delovanju raznih komitejev in vstaških čet. V pismu angleškega generalnega konzula v Solunu se navajajo vsi umori v letu 1907. V pismu dolži umorov v prvi vrsti bolgarske vstaše, dočini so Grki največ kradli blago ter umorili le dve ženski. Srbi so še vedli zelo mirno, toda konzul je mnenja, da je ta mir le začasen.
Glasovi iz Idrije.
Cerkev in politika. C. kr. kate-het Os\vald ne da miru. Kjer se zgodi kaj slabega, grdega in ostudnega, tam ima gotovo ta posvečeni zdraž-bar svoje prste vmes. S svojo umazano roko meče politiko tudi v cerkev, celo tjakaj, kjer imajo dijaki mestne realke svoje nedeljske maše. Realka in dijaške maše Os\valda prav nič ne brigajo. Opij u val je realko že tako, da je konec našega potrpljenja. Zaklel se je, da ne izmoli niti očenaša zanjo. Zato pa se tako lepo razvija, ker je ne zavira oskrunba njegove hinavske molitve. Oswald, ki se razume na godbo kakor zajec na boben ali krava na sedlo, zopet zabavlja čez realsko petje in se zaganja s sirovo predrznostjo v učitelja tega petja, g. Gangla. Mi smo že pred dvema letoma na tem mestu natančno pojasnili vso to zadevo, a sedaj je prišel srboriti Oswald in je začel iznova mešati. Najmanj všeč bo gotovo g. Šabcn, ako vse še enkrat povemo in prijavimo tudi kako pismo. Naj se torej pomenita Šabec in Oswald. Ce ne bo miru od njiju strani, pa ga tudi z naše ne bo! — Odkod dobiva Oswald poročila, kako je petje pri dijaških mašah. Samega ni v to cerkev, ker bi ga najbrž vrgli čez prag. Ali morda vzgaja lažnjive vohune in obrekovalce med dijaštvom ? Ali je njegov reporter »muzikalič-ni« realčni katehet ali pa morda sam dekan, ki tuintam bere dijaško mašo? Odgovori, Oswald! Toda, kdor trdi to, kar piše Oswald v »Slovencu«, laže, laže, laže! Sicer pa bomo začeli vračati milo za drago. Ako ne bo takoj miru, pa bomo tudi mi odprli cerkvena vrata politiki in si pred vsem nekoliko ogledali pridige, potem bomo videli, kdo   »veže suho
Ni pa preteklo trideset dni od Francetove nezgode, ki se je tudi kri-vogledi Celarjevi Tekli uresničila želja, ne da bi ji bilo treba dati svileno ruto z rdečimi čopki. Bilo je proti Božiču in mraz je pritiskal, da je z drevja ivje viselo, mlake pa so se bile z ledom prevlek le. Zopet je peljal France gramoz po ovinku mimo Ovinškove hiše, pa potrt in klavrn je bil, ker ga ni več marala Julka. Zato pa ni stal na vozu kakor navadno, ampak pohlevno je sedel, pa pokal ni nič in kislo se je držal. Slučajno pa je Julka ravno takrat zajemala vodo pri vodnjaku. In nalašč, pa Francetu v zasmeh se je hotela ponesti, češ: Ti si se s pokanjem grdo osramotil! Zdaj pa mene poglej, kako fletno nosim keblico na glavi! Vendar ko je napravila osem korakov, joh! na-krat ji na ledenih tleh spodrsne, da pade, voda pa pljusk! po njeni jopici in krilu, da je bila namah vsa mokra. Videl je France, kako je po vseh štirih kobacala in si otresala vodo z <»Meke, pa ni ji tekel pomagat. Kaj **! Ravno nasprotno! Široko se je za-ferohotal in zdelo se mu je dobro. In Pri tej priči, ko je ugledal ta smešni PHzor, mu je izginila iz srca vsa ljubezen do Julke. «
In ker od tedaj ni nihče več lo-'flil rožmarinovih vršičkov na oknu Vikine sobe, so kmalu zopet pognali sveže mladike. Brsteli so in zelenel?, to«a tako nežni kakor poprej pa le Uiso več vzrastli, se ve ker zgodnje brstiče je bil France potrgal, ko je lazil skoz Julkine kamrice okno.
slamo«. To naj preudarijo realčni katehet, dekan in Oswald!
Osvvald — neizvoljen idrijski župan? Kakor vse kaže, bi Os\vald rad vodil idrijsko mestno občino, ako ne zlepa, pa zgrda. V ta namen hoče v pora biti svojega nekdanjega kolego v Marijanišču, dež. odbornika dr. Lainpeta, in ž njim ves deželni odbor. Veseli se že, da je ugnal v kozji rog ves napredni občinski odbor ter sploh vse liberalce in socijalne demokrate. Vendar je pričakovati, da stvar ne bode šla tako gladko, čeprav gre deželni odbor Oswaldu tako lepo na roko. Kakšen občinski odbor bi pa to bil, ako bi ne smel razpolagati s par tisoč kronicami, ako bi ne smel izvršiti naprave, ki jo nujno zahteva velikanska večina občinarjev. Svobodno izvoljeni občinski možje, ki so poklicani, da vodijo občinsko gospodarstvo v korist ljudstvu, se vendar ne bodo pustili degradirat] na — Os\valdove ministrante! Napredni občinski odbor naj protiljudskim klerikalcem z Oswaldom na čelu krepko zavpije: Roke proč od občine!
Redkih možgan mora biti, kdor verjame klerikalcem, da se jim v resnici zdi škoda denarja, ki se ima izdati za adaptiranje mestnega doma; tako malenkostni klerikalci niso; pač pa jih je strah pred javno knjižnico in čitalnico; vse drugo je pretveza. Klerikalizem je protiknlturen, ker mora tak biti; kjer je kultura doma, tam ni tal za klerikalne koreninice; z javno čitalnico in knjižnico pa se širi kultura v najširše sloje in izpodkopnje tla klerikalizmu. Od tod izvirajo vse krokodilske solze, ki jih točijo naši klerikalci; zato tako ru-jejo proti prezidavi sedanjih čitalui-ških prostorov. Ali nedostaje jim toliko odkritosrčnosti in poguma, da bi tudi javno priznali, komu velja njihov boj. 1'rosvete se bojite, gospoda! Toda to Vaše vpiranje je smešno. Opravili ne bodete drugega, kakor da se ustanovitev javne knjižnice in čitalnice zakasni za eno ali dve leti, ali pa niti tega ne; kajti javna čitalnica se bode ustanovila čisto gotovo, ker je nujno potrebna, ker jo idrijsko prebivalstvo — zahteva!
Tudi Golijev vrt igra baje nemalo vlogo pri klerikalni gonji zoper ljudsko čitalnico in knjižnico. Kakor se namreč govori po mestu, se g.Goli boji,da bi bil njegov vrt preveč zaprt in skrit ter bi s tem mnogo izgubil na vrednosti, ako bi se mestni dom vzdignil za eno nadstropje; da se to prepreči, je g. Goli baje pripravljen marsikaj žrtvovati. Mi pa mislimo, da bi bil ta vrt potem še bolj pripraven za samostan, ki bode menda stal na njem, ker bi bil bolj v zatišju; na to stran se pa lahko napravijo slepa okna.
Bogaboječnost in zgodovina. Nadaljujmo torej o poglavju, kako velika je bila svoj čas bogabojeenost na papeževem dvoru. L. 1376. je pri neki priliki rekla   pogumna   žena, sv. Katarina Sijenska,   papežu v obraz, »da se v rimski kuriji, ki naj bi bila paradiž    nebeških    čednosti, čuti smrad satanskih pregreh, celo v svojem rodnem kraju Sieni ga je zasledila.« In ta smrad se je razlival z neznansko močjo po vseh deželah rimskega   krist janstva.   Kajti   kje bi mogli najti večjo nemoralnost kot v Rimu, v kuriji, v hiši papeževi? Poznamo »sv. očete«  Pavla II., Sikst;i IV., Inocenca VIII., Aleksandra VI. ali kako se že vsi imenujejo, in sicer še predobro.   Desetletje za desetletjem se je tukaj sejalo seme moralne propalosti in strašni    prah njenega cvetja je neslo daleč po deželah. Za neštete klerike vseh narodov   je bil Rim šola pregrehe in — nevere. Nikjer ni namreč brezverstvo drzneje dvigalo svoje glave kot v kuriji. »V Rimu«, pravi    Leopold   Ranke, »je spadalo k dobremu   tonu    v družbi ugovarjati     dogmam kristjanstva. Na dvoru se je govorilo o določbah sv. pisma le še v šali: verske skrivnosti so se zaničevale« — ali pa rabile za blasfeinijo. »Opolzki« kardinal Cibbiena, ki je   ves   čas užival največje zaupanje svojega gospoda, papeža Leva X., je pisal materi francoskega kralja, da časti njo, njenega sina Franca in njeno   hčer Marjeto kakor Sv. Trojico in bi se tej trojici spovedal zvesto   in    pobožno kakor »gospođu bogu samemu«.    Znane so besede Macchiavellijeve, ki je pisal v časih Leva X.:   »Mi Italijani smo bolj neverni in zlobni kot drugi, ker nam daje rimski dvor, cerkev s svojimi    duhovniki,    najslabši vzgled. Čim bližji je narod Rimo, glavnem mestu naše   vere,   tem   manj vere ima.« In kdor misli, da je danes dosti bolje, se moti.
O revoluciji v Idriji besedici »Slov. Meščan« ker se je nedavno ustrelil mlad fant ter pravi, da je temu žalostnemu koncu kriva liberalna in soc. demokratična veda. Mi pa pravimo, da ta smrt nima prav nič opraviti niti z liberalizmom niti s socijalizmom, pač pa s — klerikalizmom. Zakaj pa dopisnik ni poročal tega,kar vedo vsi pokojnikovi znanci,
da je bila njegovemu obupu vzrok klerikalna mačeha, ki ga je s svojim sovraštvom gnala v prezgodnji grob kakor pred leti njegovo sestro. Le pred svojim pragom pometaj, pobožni dopisnik, boš imel dosti opravila!
Moška podružnica sv. Cirila in Metoda pridno nabira nove člane ter namerava v kratkem prirediti večjo veselico v korist družbe. Kaj pa ženska podružnica, ali spi spanje pravičnega? Ali bi se neki ne dala malo oživitjJ Večina narodnega ženstva idrijskega niti ne ve, da ta podružnica sploh obstoja. Nekoliko bi se pa odbor že moral zganiti, če že noče delovati samostojno, naj bi vsaj stal ob strani posestrinskemu odboru. Upamo, da se bode ženska podružnica vzbudila brez glasnejšega in razloč-nejšega klicanja; kajti to spanje ne dela idrijskemu narodnemu ženstvu prav nobene časti!
Glasovi z Jesenic.
— Zakaj so bili disciplinirani jeseniški učitelji. Postopanje deželnega šolskega sveta v zadevi discipliniranja jeseniškega učiteljstva je vzbudilo precej zanimanja v slovenski javnosti. Vsa afera ima svoj izvor na jeseniškem kolodvoru. 18. septembra p. 1. je na postaji neznan železničar provociral slovensko druž-boz besedami: »Wer auf der Staats-bahn verkehren will, muss deutsch sprechen.« Jeseniški učitelji so storili potem to edino »hudodelstvo«, da so protestirali proti takemu insul-tiranju od strani železniškega uslužbenca ter svoj protest tudi vpisali v pritožno knjigo pri prometnem uradu na Jesenicah. Službujoči aspirant W a 1 1 a n d je dodal običajno uradno poročilo, v katerem je namenoma denuncira] pritožitelje, češ, da so v pijanosti po nepotrebnem razgrajali. Stvar je prišla celo pred sodnijo in okrajno glavarstvo kot policijsko oblast, toda brez vseh posledic. Le vladnemu svetniku Kalteneg-g e r j u je prišla zadeva prav, da jo je naperil proti nčiteljstvu in povzročil znano discipliniranje. Skrbno so se protokolarično zasliševale vse priče, ki so s svojega nemško-na cionalnega stališča izpovedale proti obdolžencem, ni se pa zdelo vredno c. kr. vladi zaslišati slovenske priče, ki so videle ves prizor. To je pravica, da se bogu usmili, pravica, ki jo pra-kticirata vladna generala baron Schwarz in vitez Oskar Kaltenegger. Pa tudi Oskarju in Teodorju bo od-klenkalo v naši deželi.
— Nemci se veselijo. Glasilo najzagrizenejših koroških nemšku-tarjev »Freie Stimmen« piše: »Uničenje hujskačev. Kakor posnemamo iz kranjskih listov, je prestavil c. kr. deželni šolski svet učitelja F. F a -b i n c a iz Jesenic v Svibno na Dolenjskem iz službenih ozirov. Učitelja Salberger inZiherl sta dobila krepak ukor! Mi samo vprašamo, zakaj je deželna vlada celih sedem let (samo štiri!) pardonirala F a b i n c a in je šele sedaj našla njegovemu nastopanju primerno službo v hribovju med Belokranjci. (Oj ti ljuba nemška konfuznost!) Tudi provizorični pomožni učitelj Z i h e r 1 bi bil že zrel za oddaljeno hribovje. Pri priložnosti še kaj spregovorimo o tem »mladeniču«. Zapomnijo naj si, da ne dopustimo nikdar več,, da bi na Jesenicah zrastel drugi Fabinc. Duhoviti nemški dopisnik naj bi bil končal svoje imenitno poročilo z besedami: Ifeil dr. Šusteršič, heil Sch\vnrz-Kal-tenegger!
-— Denuncijanta — plačilo. Železniški aspirant W a 1 1 a n d je s premišljenim namenom sestavil o znanem dogodku na kolodvoru od konca do kraja zlagano poročilo, ki je dalo povod nezaslišanemu discipliniranju jeseniških učiteljev. Ves nemški Izrael si je veselo mel roke nad tem uspehom. V četrtek, 7. maja t. 1. je bil v hotelu pri Počivavškn koncert, pri katerem je bila zbrana vsa jeseniška Germanija. Aspirant Walland je cel večer izzivajoče pogledoval učitelja Z i h e r 1 a in F a -b i n ca , ki sta tudi sedela v dvorani in h katerima je pozneje prisedel še jurist J. D o v ž a n. Ko je vstal \Val-land ter hotel z večjo družbo oditi, stopi Z i h e r 1 v veži pred njega z besedami: »Oprostite gospod Wal-land, to je še od zadnjič!« Nato mu je priložil krepko zaušnico. Bivši trgovski pomočnik Walland je doslu-žil enoletno prostovoljstvo pri vojakih, a je bil vsled tople klofute tako zmeden, da ni znal drugega počet) kakor taliti in neusmiljeno mahati s palico, kar pa se je takoj ustavilo s tem, da se ga je čisto po domaČe vrglo na cesto. Walland je ovaden radi lahke telesne poškodbe, ki jo je prizadel Ziherlu z debelo palico. Aspirant Walland je velik revež, ki je prišel s pomočjo bivšega poslanca Wastiana iz trgovine v železniško službo in se nam pravzaprav smili, a prejeto zaušnico je pošteno zaslužil in naj jo tudi hvaležno spravi in pozabi. Pri lanskoletni aferi prizadeti slovenski učitelji so dobili s tem
popolno zadoščenje in le želijo, da se Walland v službeni disciplinarni preiskavi, ki nm prav gotovo ne odide, tudi srečno opere.
— Kako nastopa postajenaeel-nik Koller ali junak med ženskimi krili. Afera, ki se je izvršila na omenjenem koncertu, je bila častna zadeva med WalIandoin in slovenskimi učitelji in ni bil Koller popolnoma nič prizadet. Vkljub temu je čutil ta junak potrebo, da je potem, ko je bila vsa afera že davno končana, pri-drl v salon ter udaril Ziherla po glavi s psovko: »Von mir aus sind Sie ein Lausbub!« Postajenačelnik Koller pa jo je po storjenem dejanju bliskoma odkuril iz salona ter se skril med ženske, ki so vpile po veži, ker se je menda nadejal, da bi v nasprotnem slučaju težko prinesel svoje kosti domov. Vse iskanje po K o 1-lerj u je bilo zaman, ženske so #a varno skrile. No, možati nastop posta jenačelnika K o 1 1 e r j a ne odide primernemu priznanju c. kr. Sodne oblasti. Preskrbljeno je, da pride zadeva v p r v i vrsti k železniškemu ministrstvu in v d r u g i šele pred tržaško direkcijo. Upamo, da nas bodo naši poslanci odločno podpirali, ko se razkrije na pristojnem mestu vroča kri postajenačelnika Kollerja. Takih eksemplarov ne bo železniška uprava več pošiljala na Jesenice aH se pa bodo množile afere a la \Val-I and-Koller! Na slovensko zemljo slovenskih uradnikov ali pa — boj na nož!
— Kakor čujemo, je potrdila c. kr. deželna vlada predlog deželnega odbora, da se imenuje za občinskega gerenta na Jesenicah gosp. A. C e -bul j. Je pa že tudi zadnji čas! _
Dnevne vestL
V Ljubljani, 16. maja.
— Ljubljanski kazinotje so zadnji čas v svojih umazanih listih s posebno vnemo grdili slovenski narod in se med drugim posebno sklicevali na podporo, ki jo je dobila Ljubljana 0 potresnem času z Dunaja. Ljubljančan je se dobljene podpore spo minjajo z resnično hvaležnostjo in bodo to hvaležnost tudi ohranili, čeprav sicer stoje na stališču, da za pomoč v nesreči ne sme nihče zahtevati, naj se mu kdo v političnih rečeh podvrže. Naravnost nesramno pa je, da se ljubljanski kazinotje drznejo, sklicevati se na te podpore o potresu, ko so vendar celo v tistih težkih dneh po nemško - nacionalnih listih ostudno z največjo hudobijo ščuvali zoper podporno akcijo. Med tem, ko so se dunajski židovski listi v onih nesrečnih dneh postavili zgolj na človeško stališče in pozabivši vsa narodnostna, plemenska, politična in konfesionalna nasprotja, krepko podpirali dobrodelno akcijo, so glasila nemških nacionalcev naravnost ščuvala: nič dati za slovensko Ljubljano. Na čelu teh nemško-naeionalnih listov je korakala dunajska »Deutsche Zeitung«, ki je tudi brez ovinkov priznala, da se z njo ujemajo ljubljanski Nemci. Iste strune, kakor »Deutsche Zeitung« so z večjo ali z manjšo ostrostjo ubirali tudi drugi neniško-nacionalni listi. Židovski listi pa so postopali pošteno in s pravim človekoljubjem in židovskim listom se je tudi v prvi vrsti zahvaliti, da se je pomožna akcija dobro obnesla. Zdaj pa se tisti ljudje, ki so v nesreči hujskali zoper podporo, sklicujejo na to podporo,prav kakor bi bila podpora njih delo. Tu se pač že vse neha.
— Poklonstvo   nemških vladarjev avstrijskemu cesarju. Te dni so bili na Dunaju nemški vladarji in so so skupno pod   vodstvom nemškega cesarja poklonili cesarju Francu Jožefu I. ter mu slovesno čestitali na b'Oletnioi njegovega vladanja. Nemci so kar tulili veselja, zakaj videli so v  tem   poklonu   pangerniansko demonstracijo in ne zgolj osebno počaščen je. Težko je reči, je-li bil ta poklon samo osebno počaščen je, ali pa je imel tudi demonstrativen namen. Izgledalo je vseka ko tako,   kakor bi bili  nemški  vladarji čestitali svojemu starosti. Avstrija je sicer Se neodvisno   cesarstvo   ali    v Berolinu imajo načrte za prihodnjost, ki naj to  neodvisnost   znatno  utesni. Avstrijski Nemci so opetovano izrazili veleizdajsko željo,  naj   postane Avstrija del Nemčije  kakor je Bavarska ali Saksonska. Danes to pač še ni, ali nastop nemških Vladarjev napravi vtisk, kakor bi to že bilo ali kakor bi to bilo vsaj zagotovljeno za prihodnjost.   Iz   francoskih   listov posnemamo sedaj,  da so taka čuvstva imeli tudi  na  cesarskem  dvoru na Dunaju. »Liberte«, ki ima dobre zveze s konservativnim   plemstvom na dunajskem dvoru, poroča, da je prišlo dvakrat iz Berol ina in dvakrat iz Monakovcga   vprašanje   na cesarja zaradi tega poklona nemških vladarjev, a Cesar se je vselej branil obiska nemških vladarjev. Seveda se je morala odklonitev na lep način opravičiti, in sicer se je opravičevala s tem, da cesar vsled svoje starosti ne pre-
nese takih težav. Toda cesar Viljem ni in ni odnehal, hotel je na vsak način imeti svoj nastop na čelu nemških vladarjev in ga je končno izsilil. Tak poklon proti volji jubilarje-vi mora imeti svoje dalekosežne namene in morda imajo le prav tisti, ki trdijo, da se je šlo cesarju Viljemu za pangerniansko demonstracijo. Dosegel je Viljem toliko, da so postali Slovani pozorni. Predočil jim je pretečo nevarnost in jih vzpodbudil, naj bodo zaradi obrambe na straži proti požrešnemu nemštvu.
— Germanizacija na vseh koncih in krajih.  Pri okrajnem sodišču
v Radovljici so v zadnjem času v rabi izključno nemške dostavnice. Informirali smo se na kompetentnem mestu, kako je to, da se pri sodišču, ki ima posla edino s slovenskimi strankami, rabijo snmonemške tiskovine, in izvedeli, da sodišče vkljub opetovani zahtevi ne dobi drugih do-stavnic kakor samo nemških. Ne vemo, kdo odločuje pi i oddaji uradnih tiskovin, to pa vemo, da je skrajna impertinenca in predrznost siliti sodišča, ki imajo opraviti izključno s slovenskim] strankami, s tem, da se jim ne da na razpolago slovenskih tiskovin, da morajo rabiti v poslovanju s slovenskimi strankami samo nemške tiskovine. Vprašamo slavno predsedstvo deželnega sodišča, ali so mu znane te škandalozne razmere in če so mu znane, zakaj ne ukrene ničesar, da jih odpravi ? Ali se res hoče slovensko prebivalstvo s takšnimi šikanami prisiliti, da poseže po orožju samoobrambe? Če justična uprava to želi, nimamo nič proti temu, v našo škodo to ne bo! Slovenske stranke naj dosledno zavračajo vsak sodni sklep, ki bi se ga jim hotelo vročiti z nemško dostavnico, pa bodo naša sodišča takoj dobila na razpolago slovenske tiskovine!
— Izredna seja obč. sveta bode v torek, dne 19. maja 1908 ob šestih popoldne v mestni dvorani s tem-le dnevnim redom: Naznanila predsedstva; čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. Jubilejnega odseka poročilo o dopisu županovem glede proslavitve šestdeset let nega vladarskega jubileja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Personalnega in pravnega odseka poročila: 1. o dpj f-SU mestnega magistrata glede besedila zakona, s katerim se ima vodari-ni priznati značaj javne davščine; 2. o prošnji »Političnega, gospodarskega in izobraževalnega društva za Vodmatski okraj« glede davčnih olajšav hišnim posestnikom v Vod-matu; 3. o dopisu mestnega magistrata glede ustanovitve nove župnije za občini Vič in Glince; 4. o volit-
vi dveh zastopnikov občinskega sveta v odbor »Dramatičnega društva«; 5. o zakupni pogodbi, ki jo ima skleniti z mestno občino najemnik nove Švicarije. Finančnega odseka poročila: 1. o prošnji podpornega društva za slovenske visokošolee na Dunaju za podporo; 2. o prošnji častniškega zbora c. kr. pešpolka št. 17 za subvencijo k izdaji polkovne zgodovine tega polka ter o naročilu nekaj izvodov te zgodovine; o dopisu mestnega magistrata glede ponudbe Franca Kavčiča za nakup mestne parcele št. 23 23 Karlovsko predmestje. Stavbnega odseka poročili: 1. o prizivu dr. Alfreda pl. Valente proti odloku mestnega magistrata, s katerim se mu ni dovolilo napraviti novih vrat iz hiše št. 12 v Frančiškanskih ulicah; 2. o dopisu mestnega urada glede naprave provizorne mrežnate ograje okolu Prešernovega spomenika. Šolskega odseka poročilo o dopisu deželnega odbora glede prispevka mestne občine za snujočo se dvoraz-redno trgovsko šolo. Odseka za olepšavo mesta poročilo o samostalnom predlogu občinsk. svetovalca Fran-chettija glede določitve imen potom in drevoredom na posesti Podturn-ske grajščine. Klavničnega ravnateljstva poročilo o prometu v mestni klavnici in na živinskih sejmih leta 1907. Direktorija mestnega vodovoda poročilo o dogovoru zastopnikov mestne občine in zastopnikov Jezica glede razširjenja vodovoda. Regulacijskega odseka poročilo o dopisu županovem glede odkupa nekaterih objektov v svrho regulacije Kolodvorskih in Predilnih ulic. Samostalni predlog občinskega svetovalca Ilije Predoviča glede naprave hodnika ob Poljanski cesti. Na dnevnem redu tajne seje so te-le točke: Finančnega odseka poročilo glede določitve- cen raznim stavb iščem na zemljišču prejšnjega vojaškega oskrboval i sča. Direktorija mestne elektrarne poročilo o prošnji nekega uslužbenca za nagrado. Obrtnega odseka poročila: 1. o dopisu mestnega magistrata glede podelitve koncesije Idi Fiseherje-vi za trgovino s knjigami, muzikali-jami itd.; 2. o prošnji Maksa Hrova-tina za koncesijo za ročni tiskarski stroj; 3. o prošnji Uršule Kadunčeve za prenos starinai*ske koncesije; 4. o prošnji Mihe \Veissa za začasni prenos gostilniške koncesije; 5. o prošnji Ivana Miklavca za podelitev gostilniške koncesije.
— Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v
torek, dne 19. maja 1908 ob polu 5. uri popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: I. Predložitev zapisnika zadnje seje. H. Naznanila predsedstva. III. Naznanila tajništva. IV. Volitev podpredsednika. V. Volitev namestnika v pridobninski deželni komisiji za Kraujsko. VI. Volitev zborničnega zastopnika v odbor obrtne nadaljevalne šole v Radečah. VIL Poročilo o dopisu deželnega odbora v zadevi trgovske šole v Ljubljani. VIII. Samostalni predlog zborničnega svetnika gospoda Ivana Hribarja. IX. Prošnja pripravljalnega odbora za ustanovitev »gostilničarske in nata-karske šole v Ljubljani« za podporo tej šoli. X. Prošnja krajevnega odbora za pletarstvo in vrborejo v Dolskem in Dolu za podporo in prenos ustanov, namenjenih pletarskim učencem na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani, na učence tečajev v Dolskem in Dolu. XI. Prošnja za podporo v pokritje stroškov krojaškega strokovnega tečaja v Škof ji Loki. XII. Poročilo glede rešitve pomočniških preizkušenj. XIII. Tajna seja: ustanove in razne prošnje.
— Volilna reforma za tržaški deželni zbor. Centralna vlada je baje že odobrila spremembe, ki jih je napravil odsek na načrtu volilne reforme za tržaški deželni zbor. Po tej spremembi dobi trgovinska zbornica tri samostojm1 mandate. Deželni zbor se prav kmalu skliče.
— Imenovanje. Nadzornik ženske kaznilnice v Begunjah, g. Viljem Franke je imenovan za kontrolorja moške kaznilnice v Gradišča ob Soči.
— Promočila. Danes ob 11. je bil promoviran na graškem vseučilišču koroški rojak g. Franoe Mišic iz Borovelj v Rožu za doktorja filozofije. Novemu doktorju najiskrenejše čestitke!
— Odlikovanje« Okrajni orož-niški poveljnik 3fcražmester gospod Anton Vatovec v Gradišču ob Soči je dobil srebern zaslužni križec s krono.
— Iz šolske službe. Suplenti-nj a v Poljanah gdč. Marija Pogačnik je imenovana za provizorično učiteljico.
— Občinske dopolnilne volitev V Gorici so pričele danes Laški liberalci so postavili za kandidate v tretjem razredu dosedanjega podžupana Jurija Bombica izmed starih občinskih svetovalcev; vsi drugi so novi: zdravnik dr V. Pavia, mestni učitelj K. Rub bi a, neki J os. Brumaki in podtajnik trgovsko - obrtne zbornice Al. Boškon. Ni dvoma, da pro-derejo pri volit*ah. — Ob tej priliki treba omeniti, da bi bilo prav, da se zganejo prav pošteno tudi Slovenci v Gorici ter se pobrigajo za volitve v tretjem razredu. Z vstrajnim delom bi prodrli.
Izlet v Bohinj. Oddati je še nekaj voznih izkaznic za posebni vlak v Bohinjsko Bistrico. Dobe se pred odhodom vlaka na peronu južnega kolodvora.
Za dražbo sv. Cirila in Metoda so nabrali v Podričnikovi gostilni v Celovcu s sodelovanjem go-spodičen s Polzele gg. Kamni kar, Repič,  Samsa 15 K 7 v. Hvala!
Telovadno društvo „Sokol I."
▼ LJubljani opozarja svoje ter Člane in prijatelje druži h društev na pes-izlet na Škofljico. Odhod ob 1. uri z dolenjske mitnice.
Častnim občanom je izvolilo starejšinstvo v Krm inu ob italijanski meji goriškega prosta in deželnega ter državnega poslanca dr. Faiduttiia. Proti je bil le eden občinski svetovalec.
Zasebni učni zavod Josipa Christola otvori z dnem 17. junija t. 1. poletni sten o grafiki tečaj za začetnike in manj izurjene stenografe. Prijaviti se je najpozneje do 15. junija v Škofjih ulicah št. 7. Nizki honorar mesečnih 8 K je plačevati vsak mesec naprej; odvetniški in notarski uradniki imajo znaten popust. Pripomnimo, da je bil zimski tečaj prav dobro obiskan in so se dosegli prav dobri uspehi.
Iz Bolne dolino 89 nam poroča naslednje: oedanji odbor olepševalnega društva v Rožni dolini namerava o priliki lOletnega obstanka te naselbine prirediti 2. ali 9. avgusta veliko veselico z zelo obširnim sporedom, kar naj blagovolijo druge korporacije vp oštevati.
Za spisovatelio slovenskih učnih knjig. Đež. odbor kranjski je v svoji seji dne 13. aprila sklenil, da se pisateljem slovenskih učnih knjig nagrade od deželnega odbora ne bodo nakazovale več po sedanjem načinu. Spiso vatelj kake slovenske učne knjige ima temveč v bodoče, ako reflektuje na kako podporo, aprobirani tekst,
Fredno ga da v privatno za« o ž b o, poslati deželnemu odboru, ki bo potrebno ukrenil ter si prizadeval,  da dobi pisatelj primerno na-
grado. To v vednost vsem, ki se bavi j o s spisovanjem kake slovenske
učne knjige.
Sami smo krivi« Piše se nam: Dne 12. i m. sem vprašal pismeno v slovenskem jeziku tvrdko B. Lang, tovarna ca pohištvo v Ljubljani, po kaki ceni prodaja stole, katerih bo dem več rabil. Res dobim ponudbo v blaženi nemščini in Še oelo ime so mi popačili s „chtf, pišoč je na koncu namesto „hu, kar je zame naravnost izzivajoče, in bi si to moral prepovedati vsak pošten napreden Slovenec. Slovenoi smo pač reveži, ker se premalo držimo gesla „Svoji k svojimu. Tega so krive one Črne verige, v katere nas vklepa naša stara brezbrižnost.
Iz načelstva klerikalno posojilnice v Celju je izstopil gaberski Karba, na njegovo mesto pa pride kaplan dr. Slavič.
POZOr I Iz marnberškega okraja na Spod. Štajerskem se nam piše dne 14. maja t. 1.: Umrl ie gosp. Jos. Smole, nadučitelj na Remšniku, v 54 letu svoje starosti. Rajnik je bil vedno vrlo naroden mož ter izboren učitelj. Od 1. 1884 je nepretrgoma uspešno deloval v tem jezikovno tako zelo izpostavljenem kraju; z vsem je učiteljev al od 1878 1., torej že 30. leto. — Bog zna, kdo mu bode naslednik?! Ca pride v ta kraj naroden mlačnež, potem utegne Remšnik v malo letih biti izgubljen za nas Slovence. Zato pa: caveant oonsules!
„Schulvereinsko" šolo nameravajo osnovati pri Sv. Lenartu v Slov. Gorioah, kakor se nam piše iz tamošnjega okraja. V tem gnezdu že davno nemčurstvo prav ošabno glavo po koncu drži. Setev, ki jo je ostavil rajnki dr. Benesch, gre vrlo v klasje. — Na Čelu sedanjemu rovanju je zdravnik dr. Zirngast — rodom iz Vitanja — ter župan Jože Sedmine k. Narodne sloje resno opozorimo, da so budni na straži naši! Tudi „sudmarkau ima tusvojeprste vmes.
Klerikalna »Kmečka zveza"
za Spodoje Štajersko na svojih shodih hujska slovensko ljudstvo, češ, naj spet zahteva velike počitnice za ljudske šole v jesenskem Času, t j. od 1. septembra do 1. novembra. — Ob najhujši vročini, ob -pasjih dneh- naj se uboga mladina kuha v zaduhlih šolskih prostorih ter tu brezuspešno mori svojega duha, ob hladni jeseni pa naj živino pase ter senapaši duševno „okrepi" ... To so ljubitelji naše mladeži, ti hinavski „zvezarji"!
Slovenske predstavo v Celju in Mariboru. C ani deželnega gledališča v Ljubljani napravijo turnejo na Spodnje Štajersko. Vprizore se sledeče igre : „Velika Srenja", „Tata, Meškova igra „Na smrt obsojeni", Cankerjeva „PohujŠanje v dolini Šent-florjanski", dalje „Dva srečna dneva", „Ob lastnem kruhu" in opereta „Mam-sell Nitouche". — Prva predstava bo v Celju v torek, 19. maja. V Mariboru bo prva predstava v soboto, 23. maja t. 1.
Nova železnična zveza mod Štajerskim in Koroškim Žeiez-nični odsek je predložil poslanski zbornici poročilo o predlogu koroškega poslanca Nageleja za zgradbo nove železnice od Zelenega Travnika na Štajerskem preko Radija do državne železnica v Spod. Dravogradu iu nadaljevanje te železnice od Laboda ali Št Pavla preko Grebinja in Veliko voa do Mostiča z odcepitvijo na primernem kraju proti Celovcu.
V goriški moški bolnišnici je
ukradel postrežnik bolniku 300 kron. Postrežnika so hitro aretirali. Piše se Giovanni Agneluzzi ter je italijanski podanik. Ti nregnicoli" so sami sleparji. Okradeni bolnik se imenuje Andrej Vodopivec iz Rihemberga. Denar je imel zašit v hlačah. „Regni-oolo" je to kmalu izvohal, in ko je Vodopivec spal obrnjen k zidu, je „regnioolo" razpasal zašitek ter pobral denar.
Nameravana goriška Jubilejna razstava Odpada- V proslavo cesarjevega jubileja se je nameravala prirediti na Goriškem jubilejna razstava. Ta razstava odpade, ker so pri posvetovanjih odposlanci obeh kmetijskih društev zmagali s svojimi predlogi. Mesto razstave se ustanovijo podpore za različne panoge gospodarstva.
Umri Je v Ločah na Štajerskem župnik Lednik, eden izmed tolerantnih gospodov, ki si je prejšnja leta pridobil velike zasluge za narodno stvar.
Umri Jo v Gradcu bivši ravnatelj kopališča Dobrna, pozneje pa v Rogaški Slatini, cesarski svetnik dr. Josip S cjh u 1 e r.
Is Kočevja se nam poroča vesela vest, da kočevska posojilnica prav lepo napreduje. Posluje šele tri tedne, a je že v tem kratkem Času imela prometa K 106.312 07.
Lovski veteran. V Vojskem pri Vodicah je te dni umrl najstarejši lovec na Kranjskem Janez Osel. Ro-
jen je bil 1. 1830. Loviti je začel s 10. letom in je bil lovec do letos, torej 68 let. Slutil je različnim gospodarjem, tako baronu Lassariniju, baronu Lieohtenbergu in drugim. Bil je vesten in izkušen lovec in izboren strelec. Zapustil je vdovo, hčer in dva sina, ki sta oba iovoa.
Ljudsko galerija v Gregorčičevi čitalnici Danes otvorjena nova serija — zadnja v tej sezoni — prinaša sledeče reprodukcije: Ballini: Mrtvi Kristus. Rubens: Beg v Egi-pet. Sohwind: Samotar napaja k-nje. van £yok: Modonna iz Luooe. Erust Lebermann: Studenček v gozdu. Ilja Repin: Anton Rubinstein. Albert pl. Keller: Knjiga s slikami. Vereičagin: Ruska beračioa. Riohter: Is Krkono-šev. R'chter: Na hribu. Schwind: R)fta. Hogarth: Prodajalka morskih pajkov. Muri Ho : Janez Krstnik. Ciau-de Monet: Edvard Manet na vrtu Max Lenz: Življenje. Munkaczv: Nevihta na pusti. Durer: Hans Imhof. Hans Holbein ml.: Juri Gisze. Giese: Vrvarna. Švabinskv: Pod solnčnikom. Kruse: Friderik Nietzsohe. Jan Too-rop: Portret. Luoien Simon: V mraku Jul. Fulat: banke. Ferdinand Ru-szczvc: Most.
Simon Gregorčičevo Javno knjižnico in čitalnico v Vegovi ulici štev. 2 je obiskalo v preteklem tednu, t. j. od 2 do 15. maja skupno 768 čitatelje v. Povprečni obisk je znašal torej 54 oseb na dan.
Kje so ostalo lotoa — lastavice? Z Dolenjskega se nam piše: V okolici Rudolf6vega in daleč gori ob Krki ni skoro nobene lastovke videti. Pisec teh vrstic je videl letošnjo pomlad prvo lastavico v Ljubljani 15 aprila, koja je med rahlo padajočim dežjem kaj urno letela proti severu Ali so Italijani lansko jesen toliko teh naših priljubljenih ptic polovili, da jih je letos tako malo došlo v naše kraje?
Letina za žito in osobito za sadje na Dolenjskem. Piše se nam:
Žita so lepo prezimila, ri je že v klasju, pšenioa je bujna in dobro kaže; oves bi potreboval nekoliko dežja, je že suša po glinasti zemlji. Vse jako lepo kaže! Sadno drevje je deloma odovetelo, deloma stoji Še v najlepšem cvetočem krasu! Črešnje in češplje so odcvetele o lepem vremenu in obetajo obilega sadu Trije „lede-ni carji" in tudi mrzla Sofija so nam letos prizanesli, imeli smo sicer silno vetrovne, a lepe gorke dneve. Orehi in jabolka izvrstno kažejo; hruškova in jabolčna drevesa stoje v najlepšem cvetju, zdi se, kakor bi na vrtovih stali sami cvetlični „ogromni šopki". L3 žal, da je Še premalo sadnega drevja.
Ilirsko-bistriške novice. Od
zadnjega mojega poročila, smo imeli oelo vrsto veselio, ki so vse vprek kar najbolje uspele. Da se je posebno „Sokolska veselica" tako izborno obnesla, zahvaliti se imamo Čilemu Sokolu bratu Strnadu. Saj se pa tudi brat Strnad trudi in deluje neumorno za „Sokola". Da ni njega, bi še danes bili brez „Sokola", zato kličemo s ponosom vrlemu bratu ustanovitelju krepki „Na zdar!" V Trnovem igrali so štiridejanko „Šiviljo". Ali ni to neravnost drzno, na deželi, na odru, kjer se jedva nekaj oseb obrača ; tako veliko igro uprizoriti. No, kdor pozna trnovskega režiserja g Valenčiča, se temu ne bode čudil. Zato je pa igra res krasno uspela! Josip ValenČiČ je pa dokazal, koliko se da z dobro voljo in energičnim delom doseči. „Šiviljau se bode ponavljala v kratkem v sosednjem Podgradu (Istri). Pevsko društvo „Ilirska vila" priredilo je svojo prvo pevsko veselico v hotelu „Ilirija-, minulo nedeljo. Pevovodja g. učitelj Lampret pokazal se nam je kot pravega strokovnjaka; kitica za kitico morala se je na burni aplavz ponavljati. Tudi igra „Blaznica v prvem nadstropju" je dobro uspela. Če ravno je bila veselica srednje dobro obiskana, nabralo se je vkljub temu okroglih 120 K. Zadnji čas vlada med bistriško-trnovsko inteligenco nekaka nespora-zumnost; saj tako bi bilo tolmačiti slabi obisk zadnjih veselic. Pri pevski veselici smo žal, pogrešali gg. uradnike, na katere vendar v prvi vrsti računamo! V nekaj dneh imeli bo-demo občinske volitve. Pred 3 leti, bila je huda borba, upamo, da se bodo letrfoje bolj mirno vršile! — Olepševalno društvo v Bistrici kupilo je Gregorčev svet, ki se razteza od tukajšnje postaje pa tja do bistriške okrajne ceste. Kdor pozna okrajno cesto s trnovske postaje proti Bistrici, posebno ob deževnem vremenu, ko je blato do kolen visoko, bode priznal, da se mora „ Olepševalnemu društvu" čestitati na tej pridobitvi. Društvo napravi krasno pešpot v Bistrico. Južna železnica je končno vendar vpeljala jako pripravna osebna vlaka. Po leti smemo upati na obilen obisk s Reke, pa tudi is Trata. Tudi direktno sveso s Benetkami smo dobiti. Ogrska državna železu ca vpeljala je direktni vos med Budimpešto• Reko -Št Petrom do Benetk in obratno. Krasno opremljeni voa I. in II. raz-
reda ima električno rass veti javo in vse udobnosti. Na avstrijskih progah ne vozijo tako razkošno opravljeni vozovi. Na koseško opekarno položili so ie potrebni tir, upamo, da bode delo sedaj bolj hitro napredovalo, — V Bistrici in v Trnovem pričela se je letos jako živahna stavbna sezona. Zidalo se bode okoli 12 novih hiš. Skoraj da res postane Bistrica in Trnovo le en kraj; mogoče — izključno ni — da izgineta v do gleda em Času Trnovo Bistrica, ter se združita pod imenom „Ilirija".
iS Starega kota se nam piše: Gosp. A. Poje iz Starega kota je imel zavarovana svoja poslopja okoli 30 let pri vzajemni zavarovalnici v Gradcu, katere zastopnik za kočevski okraj je neki Tomitsch v Kočevju. Ker je moral plačevati jako visoko premijo in se zastopnik Tomitsch ni zmenil za to, da bi bil posredoval pri zavarovalnici za olajšave, ki jih druge zavarovalnice dajejo svojim kliientom tekom zadnjega desetletja, je gospod Poje lansko leto pri plačilu zadnjega obroka odpovedal članstvo, ter prijavil svoj izstop s p j tekom zavarovalne dobe. Skoro dva mesca pozneje pa je dobil iz Kočevja od sodišča poziv k razpravi, češ da ga toži zavarovalnica za premijo enega leta. Gosp. Poje je seveda na dan razprave pri sodišču jasno dokazal, da je plačal, a je bil kljub temu obsojen, še enkrat plačati. Storil je to takoj, ter se odločil vložiti tožbo proti zavarovalnici, oziroma njenemu zastopniku Tomi-tsehu Odšel je domov. Čez dva dni pa je dobil od Tomitscha iz Kočevja nakazano vsoto, ki jo preje po krivici moral plačati. G. Poje je poslani denar zavrnil, ter obenem pisal Tomi-tsehu, da zahteva tudi povračilo stroškov. Toda Kočevar se ni ganil in je nakaznico zopet doposlal gosp. Pojetu. Ta je končno iz previdnosti le sprejel denar, ker ima, če se bode dalo pri Tomitscha najti kaj premoženja, itak pravico stroške izterjati. Zastopnik Tomitsch do danes g. Pojetu stroškov še ni povrnil, ki so seveda zelo občutni, zakaj iz Starega kota v Kočevje in nazaj se rabi polna dva dni in v dveh dneh se dosti zamudi in dosti potroši. Opozarjamo slovensko občinstvo, naj se izogitlje enakih zavodov in zastopnikov, ki postopajo, kakor v navedenem slučaju, ter mu priporočamo, da se ravna do-dedno po geslu „Svoji k svojim", ter se oklene poštenih slovanskih domaČih podjetij, kakršnih nam hvala Bogu tudi v zavarovalni stroki ne primanjkuje.
Bakrena pločevina je za 15 K pri 100 kg cenejša. Tako so sklenile v torek združene avstro ogrske tvornice za bakreno pločevino.
Kobilice že zopet nastopajo v gozdih nad Laškim trgom.
Avtomobilska karavana v Trstu. Avtomobilska karavana je došla v četrtek v Trst iz „raide" (dirke) po Bosni. Pretekla je dosedaj 2000 km; avtomobilisti so odšli iz Dunaja 3. t. m. in se dotaknili Zagreba, Banjaluke, Sarajeva, Jlidž, Mostarja, Trebinj, Novega grada, Dubrovnika, Metkoviča, Spljeta, potem so prevozili severno Dalmacijo, Hrvatsko do Reke in dalje iz Opatije v Trst. Konkurentov je bilo 19, ali petero jih se je radi havarij odtegnilo „raidu" na potu. Avtomobili so se združili v Bazovici ob 10. zjutraj, od koder so pridrdrali v Trst po BoŠketu, ul. Stadion, Korzu, Velikem trgu do hotela de la Ville.
Zblaznel Je v Trstu 48letni natakar Henrik Janše k.
Graščino v Loki pri Zidanem mostu sta kupila gg. D e r m e 1 j iz Boštanja in tovarnar H a u p t-m a n n iz Ljubljane.
Loterija „Sfldmarke" bo vrgla „Stidmarki" po poročilih graških listov 70.000 K čistega dobička. Ves ta denar pojde na naše meje!
Nevaren človek. V beljaško bolnišnico se je prišel zdravit laški zidar Simon Piko iz Italije. V njegovih žepih so našli mnogo dina-mitnih patron, ki jih je ukradel. Ker je bil Piko tudi obdolžen vohunstva, so ga v Celovcu obsodili na tri mesece ječe in izgnali iz Avstrije.
Obesil ao Je v Seli pri Celovcu zaradi domačih prepirov 271etni posestnik Ivan Mačnik.
Glas Z realko- Na ljubljanski realki se je v zadnjem času združilo vse v sistematično zatiranje slovenskih dijakov. Da so nemški in klerikalni dijaki ljubljenci profesorjev, se razume samo ob sebi. če je kje kak pretep ali kako kričanje v nemških razredih, se uvede preiskava, ki traja teden dni in končno se zapre par dijakov za nekaj minut, da se pravici vrže nekaj peska v oči. V slovenskih razredih pa profesor kar zapiše nekaj dijakov, in ti so zaprti po par ur, Če so krivi ali ne, in končno dobe še svoj „entspreohend". Žalostno je pred vsem to, da so pri takih dogodkih slovenski profesorji popolnoma mirni in ne store nič v obrambo slovenskih dijakov. Dosedaj je bila navada, da se je v vsakem razredu priredil spomladi kak večji islet Letos pravi
ravnatelj, da dijaki izleta ne zaslužijo. To so res lepi pedagogični nazori ! V vseh kranjskih srednjih šolah da ravnatelj par dni prosto samo v ta namen, da se napravijo izleti. Na realki se pa to že par let ni zgodilo. Izleti so se morali prirejati ob sobotah popoldne. Da se v teh par urah ni mogel napraviti daljši izlet, je jasno. L*tos pa še takega ni. Menda hočejo s tem vzeti mladini še ono ubogo troho zabave, katero so ji dosedaj še pustili. Dijak naj ostane leto in dan v vročem in nezdravem ljubljanskem zraku in naj se guli iz mrtvih knjig, dokler ne omaga, ali pa naj vse skupaj pusti
Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarni ,.Evropa" ima od danes do vštetega torka sledeči zanimiv spored: Oglar-jeva blagajnica. (Smešno). Pomen pisma. Pustni korzo v Nioi leta 1908. (Interesantna, po naravi posneta projekcija. Svetovnoznameniti korzo Deserter. (Žaloigra iz vojaškega življenja). Kmetova košara. (Smešno . Dobra ideja tatova, v Jako smešno . V torek sodeluje „Društvena godba* pri predstavah ob 5 , 6, 7., 8. in zvečer.
Razpis služb- Na nemški gimnaziji v Ljubljani je razpisana služba za klasično filologijo kot glavni in nemščino kot postranski predmet. Prošnje je vlagati do 15 junija. Na moški pripravnici je popolniti mesto vadničnega učitelja Prošnje je vlagati do 10. junija.
Prodajo »Slovenskega Naroda' je prevzel v Mariboru gosp. Vilko Weixl, trgovec s papirjem, Gosposke ulice 33.
Mature na   srednjih   šolah na Kranjskem.    Pismena    maturu \\u srednjih šolah na  Kranjskem   bo !., 2. in .*>. junija,  na II. drž. gimun/ in na realki v Ljubljani pa  še 4. junija. Ostmena matura  bo na  i. drž, gimnaziji v Ljubljani 9., 10., 11., 13., 14., in 15. julija; na  II. drž. gimna ziji 20., 21. in 22. julija; na   gimr a -naziji v Kranju .*J0. junija.  1.  in _ julija; na gimnaziji v Novem mes1 25., 26. in 27. junija;   na   realki v Ljubljani pa 4. julija popoldne ter 6., 7. in 8. julija. Šolsko leto se konča na I. drž. gimnaziji v Ljubljani, na gimnaziji v    Kranju    in Noven mestn 4. julija.
Poštna novost. C. kr. trgovska ministrstvo namerava izdati zvezke s poštnimi znamkami, ki bi kaj <!<> bro služili potujočemu občinstvu. V zvezku bodo 3 bloki znamk in sicer 2 z znamkami po 5 v iu 1 z znamkami po 10 v. Stal bo 1 K 52 v; 2 vinarja se bosta zaračunala za zvezek, ostalih 1.50 K pa za znamke.
Požar v Črnučah. Dne 15. t. m. opoldne je prieelo goreti na Črnučah pri »Šublju«. Pekli so kruh ter imeli »grmado«. Vnele so se v dimniku saje in nastal je požar, ki bi bil kmalu vničil vso vas. — Nad hišo »Sublj.i stojijo poslopju župana Jos. Sik . . ki so se zapored vnela in mu je |>r;\ vse uničeno. Udarec je tem hujši, ker je župan na smrtni postelji in mu je ie par dni življenja. — Pogorele su šf 3 stavbe. Da je pihal nasprotni veter, šla bi vsa vas Črnuče in v nevarnosti sta bili tudi vasi Podborst in Dobrava. — Na lice mesta so prihitele požarne hrambe z Jezice, Stezic, Gameij, katerim vsem srčna zahvala! Tudi domačini so delali nevtrmi no, da so lokalizirali ogenj ter obvarovali vso vas uničenja. — Hvala in čast vsem!
Pogreša   se že dva dni 331etni zglaševalni uradnik iz Dunaja Anton Zerehbauer. Navedenec je bil sedaj v Vodmatu št. 46 pri svojih rodnikih. Pogrešnnec je srednje p<> stave, svetlo-plavih brk,   nosi turi-stovsko obleko ter je imel pri odhodu le 80 vinarjev denarja in zlato ver: žico s srebrno uro. Govori nemško v dunajskem narečju. Kdor bi vedel 0 njem kako sled, naj jo naznani orož-ništvu v Vodmatu, ali pa mestni i"1 lieiji ljubljanski.
Železo   je padlo v kurilnici na južnem kolodvoru ključavničarju K Bizovičarju na levo nogo in ga tako poškodovalo, da nekaj časa  ne bo«!*1 mogel delati.
V past je prišel včeraj leta IS"4 v Sodražici roj. Štefan Zgar, ko j« spremljal svojega pastorka k naboru in bil tako vesel, da so ga morali are-tovati. Ko so mu na policiji natančneje preiskali obisti, se je izkaza'"« da ga tudi sodišče preganja v poli" c ijski tiralniei zaradi hudodelstvi1 javnega nasilstva.
Delavsko gibanje: Včeraj je prišlo iz Amerike 190 Ogrov. V Heh >« je odpeljalo 35 Macedoncev in Hrvatov, na Ogrsko je šlo 50 Slovencev, 25 Lahov je šlo v Kočevje, 40 p* na Dunaj.
Izgubljene in najdene reci. Za* sebnica ga. Ana Tauzharjeva je i* gubila zlat karabiner z briljantoia« vreden 30 K. — Na Kongresnem tr gu je najden sod, katerega dobi last; nik pri tvrdki »Kastner«. V gostil'11 g. Antona Zupana na Starem trjr»l št. 18 je najdeno nekaj denarja. *** gubitelj ga dobi tam.
Naprodaj Je več krasnih
oleandrov
rožnatega cveta.
Naslov pove uprav. »Slovenskega Naroda". 1700 -3
■ i ■
se takoj sprejmejo v modnem salonu Šetinc Bersin v Wolfovib ulicah št 5, II. nadstropje. 1:01-3
(Zeugsohmied)  80  išče  za  vstop s 1. Julijem t. 1. Biti mora prav spreten v svojem poslu in znati podstavljati kladiva.
Vprašanja z navedbo zadnjih delavnih kraje/ na Franca Hauserja dediče, tvornica za kose v Slovenj Gradcu na Štajerskem 16^9-2
Letovišče „Grle"
pri 23režicaJb.
onkraj savskega mostu ob obalih Krke in Save«
Moderno urejen hotel, izvrstna kabin a, vedno sveže pi*0 in najboljši bizeljanec.
Na razpolago so večja in manjša stanovanja s kuhinjo kakor tudi popolnoma meblovane in separirane sobe.
V neposredni bližini hotela ob bistri Krki je kopališče z 18—20° R. toplo VOdo. Oni, ki ljubijo vesljanje v čolničkih in plav a 61 dobijo tukaj prijetno zabavo.
Četrt ure oddaljena je znana akrato-terma „Ćatežke toplice« s 40 R. vročimi kopelmi.
Prijetni Izleti, krasni izprehodi po zelenih tratah ter smrekovem in bukovem gozdu.
Ugodna železniška zveza z Gradcem, Ljubljano in Zagrebom. Omnibus in drugi vozovi za osebni promer med kolodvorom v Brežicah, Narodnim domom ter hotelom »Grič< vedno na razpolago.
Cene sob ozir. stanovanj, jedil, pijač in kopaliča so jako nizke.
Ker je  bilo letovišče že lansko leto Iz>
vrsteo obiskano, se opozarja si. občinstvo, -a dotičniki, ki hočejo tudi letos najeti stanovanje, to pravočasno javijo. 1635-5 Vsa natančnejša pojasnila daje
Posojilnica g Brežicah.
7
o
Oddajo se za takoj ali pozneje
lepi lokali
za odvetniške ali sli trgovinske pisarne- Nadalje
lepa stanovanja,
veliki prostori
v zaprtem dvorišču in na prostem; posebno pripravno za železnino in skladišča. Istotam je naprodaj več
stavbnih parcel.
Poizve se pri vratarju v hotelu
pri „Maliču" 16I6-5
Od »o-r.- 1.333-
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki ga priporočajo odlični edrarniki, skoro v rseh • Tropskih driavah ■ odličnim aipebon» uporablja pro»
vsake vrste izpuščajem
e lasti proti kroničnim lliajem in paraš. Upoioajam, dalji proti rdečici na nosa, oaeblinam, potenja nog, luskinam na gl*-*i In ▼ bradi R«r%j*>vJ*vo kotranovo mtila ima t mM 40 odstotkov letnega kotrana In ■« ras likuje bi
«t»«w od TMh dragih koiitrano vih mil, ki m n*hajajo »
trgovini.
Pil poUnik bolesnih rabite ]ako tupetno
Bergerjevo kotranovo žveplano milo.
Kot hlamj* kotranovo n%Uo aa odpravljanje tm
nesnage s polti,
proti  tptiaeajem  na  polti ln glavi pri otrocih, kako* rodi kot nenadkriljivo koemetično mdlo ma anajaOjj tet kopanj* ma vmakaomjo rabo sloal
Bergerjevo gllcerlnovo-kotranovo milo,
w katerem je 86 odet. glioerlaa ln ki je parfomoTano. -Kot odlično sredstvo aa glavo te rabi dalje ■ iamtnJn uspehom
Bergerjevo beraksovo milo
ln atoar proti  ugn-em, ogrorenjn,   peyani mu ■oljem in dragana neprilika m koše.
Osna komada vsaka vrata i navodilom o uporabi 70 v.
Zahtarajta po lekarnah ln aadernih tr-joTinah lmkljnčno B&rfferjova kotranora mila in pačita na poleg stoječo rarstreno
■nam ko   in   na polagitojaol Anain podpii 0, HeU et Oo. aa Taaki etiketi. Odlikovan • •aetno diplomo na Dunaju 1888 ta a ■lnae> avetinio na iTetoral Parita l»uo Via draga medic, in higian. mila anamka Berger at aassesa v navodila, ki aa pridana vsakemu mila. staaaoSaJ v vaah lekarnah In aadevnlb trgovinah.
Na debelo: O. Helt S Comp., Dunaj, l.,   Blberatraaae 0
V LJubljani   ae   dobiva v lekarnah: maieaaa Lruatrli, H. flardrteehlet-f«r, af. Marr,   €J. Pteeelle C. s>l TrnJtoez j m v vseli drugih lekarnah na
1184 —r-
aatvi v
Sive koroške koso
izdeluje
tovarna za kose Karel Zeilinger
v Hliiioirlberarii
iz najboljšega koroškega litega jekla
v poljubni obliki in množini. 1342—9 Cene in vzorci koa ae pošiljajo na zahtevanje franko.
Pišite po vzorcel
jVlodno blago
volneno in pralno, damsko  m  moško, platno,  damasti, namizni  prti,  briaate, blago aa arajce in vsakovrstno drugo platneno in pavolnato blago, staloobarvni
ZEFIRI
prekrasnih   modnih vzorcev  ca srajce, oblačila  itd.  samo  dobre, preizkušene kakovosti, priporoča
Kazposiljalnica za platneno in modno blago
U. J. Hoolfcek o bratr
Podebradi na Češkem.
Maogo pohvalnic. Naročila za več nego lo k on poš'ljamo poštnine prosto. Za-v tek s %m metri pra nega blaga za 18 K
f.anko. 766-12
Prav značilno trdijo vsi
da je
,3F ichten in*
edino radikalno sredstvo za popolno uničenje vsakršnega mrčesa in njegove I zalege. 251—5
Rabi se z občudovanja vrednimi uspehi v stanovanjih, sadovnikih, lepotnih in zelenjadnih vrtih in pri snaženju domačih živali.
Priznalna pisma brezplačno pri vseh prodajalcih.
ooo Dobiva se povsod I o o o
Izd>lo%a»liilee Fleliietilti«
3(arel €bel £ 3(omp
druiba z omejeno zavezo Opsra
ae
Popolna oprema
za novorojenčke
olrosho perilo
v zalogi za vsako starost piipo
roea znana trgovina s periloai
C. J. HAMANN L
IJIKUAVA. -
Perilo lastnega Izdelka. 1
1M70 Ustanoviimna 1M7B I
PrratT.
Ljubljana
Hllierjeve ulice 5     Bllzn Gradttta
Rudolf A. Warbinek
o
•m cd
E
03
m
o <
MC
za vsa
Priporoča  svoje  prve vrste, podnebja   solidno nsrejene planlnO klavirle in luirmOadlo tudi samo
za gotov denar, na delna odplačila aH napoeodo.
Poprave in uglaievanja se Izvršujejo točno in računi j o najceneje.     1706 20
Valvscja
Lep Mm parcele
pred delavskimi hišami u avnna|aka oeatl ta m eilamek so meerodel
Več se izve m Slinoak it. 37
pri LlnMlaaL 1461-6
jfiša na prodaj!
Zaradi odpotovanja se proda nova pritll6oa hite v Sp. stiki, v lepem kraju, katera se dobro obrestuje in je še 10 let hišnega davka prosta, poleg je velik vrt, pripraven za vsako stavbo. Kupoi naj si blagovolijo ogledati najdalje do 15. junija 1.1. Cena 4300 E, drago je vknjiženo. 1678—3
Ve5 se izve pri lastniku v Spe tiski, Planlaaka oesta it 237.
Stanovanje
s 3 sobami, kubinjo in pritiklinami ae odda a 1 avgustom na tabjakn it 5. v Ljub Jani. 1728-2
Za ustanovitev ekspertnega pod-letja, ni bi dalo najmanj 15—20 tisoč kron čistega dobička na leto, iščem
kompanjona
z 20—30 tisoč K gotovega denarja.
ki bi lahko tudi sam sodeloval vsaj 3 ure na dan. 1727—2 Resne ponudbe pod „dela«no«f In podjetnost*' na uprav. „Slov. Naroda".
Lepa zračna
stonovonia
vsake vrste z eno, dvema ali večimi sobami od 8 kron mesečno naprej,
so takoj ali za pozneje oddajo v
novozgrajenih  hišah ▼ Prede vicem
Selu poleg Ljubljane. 937—9
Več se izve pri Eliju Predovlču na Ambroževem trgu 7, LJubljano.
Lovec in logar
išče stalne službe.
Posebno je iz vež ban v tej stroki, zmožen tudi za pomoioega oskrbnika in ima dobra izpričevala.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1730 2
Za opekarnico na Spodnjem Štajerskem se za krožno peč za dova-žanje in odpeljavanje in za skladanje
opeke (zidaka) takoj sprejmejo
4 močni, tega posla dobro vajeni
delavci
Mesečna plača 80—100 kron. 1755—2
Vprašanja na: Attimis Msrsilio v Trbovljah,
Osč
razvažalcev
se sprejme takoj.
Vprašati je pri zalogi gftsskega piva v Sliki. 1726-2
Oklic.
Daje se na znanje, da se bo pri« bodnji ponedeljek, t. j. 18. t. m.
m drobno razprodalo posestvo
Janezu Straha Iz Spodnjo Zado-brove pri LJubljani.
Dražba se bo pričela ta dan ob e. url dopoldiir pri hiši šiev.S v spodnji Zadoi»rowl
Najprvo se bode prodajala sivino, namreč: 7 krav, 4 telice, 2 konja; potem vozovi, sani, koleselj in konjska oprava, 12 prašičev, nekaj suhe detelje, sena in in slame, škupe, večja množina desk, drva, gospodarsko orodje in hišno in kuhinjsko orodje, potem pa hiša, gospodarsko po« slopje, njive, travniki gozd In hrib.
Plačilni pogoji so jako ugodni, ker se bode mogla kupnina plačevati v treh ali štirih letih.
Hrib „arootlaaos." pod litijski okraj se bode pa prodajal prlBoonJo orado, t j. tO t. asie na licu mesta.
Natančnejši pogoji se bodo izvedeli pri dražbi.
Ker bo prodaja jako ugodna, se kupci opozarjajo na to dražbo. 1724 3
tfelaže za trgovino
se ceno prodajo i UobUonl. Mestni trg It. 25.1. ndstr.
SS—20
Iieeai
poslovodja
za svojo trgovino z mešanim blagom v Kranju na Gorenjskem V poste v pridejo edino le osebe, ki imajo za to popolno zmožnost in so bile v tej lastnosti eventualno že drugod nastavljene, potrebno je tudi znanje slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, izvedenost v korespondenci in knjigovodstvu. 1714—2 V ponudbah naj se navede: do • sedanje delovanje, Čas delovanja in pri kom, dan vstopa in zahteva plače.
Peter fflajdič v Celja.
a^^BjBeaBBBssanBesgi^^ea
pn nakupu
za
♦h ženske dete
na bllzn 40 let obstoječo tvrdko
R. MIKLAUC
CJublJana 2>
Stritarjeve (Spitolske) ulice itev. 5.
ur g. zsbtevo ae depealjeje vsoreL
Ljudevit Borovnik
piiikar   v Borovljah (Ferloeh) no HoroiUrni.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih
pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predelale stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preizkušene — liustro-46 vani ceniki zastonj. 19
najnovejši cefiri
in platno.
Zaradi zmanjšanja izdelovanja se odda
51 tat rjuh ki sva
ISO
/200 cm velikih, pr ma 8 koso * za K 14*30
Tkalnica za platnico ln bomba-ievlno
Bratje Krejcar
Dohrufika
Češko.
0zorci
1442-4
franko.
Singerjevi
šivalni stroji
naj se kupujejo [samo v naših proda-jalnicah, ki se vse spoznajo po tcm-le kazalu:
Ne dajte se premotiti z oglasi, ki jim je namen, da bi s tem, da merijo na ime SI NOSU spravili v denar stare ali pa stroje drugega izvora, i&or naših olvolnlta otrojevr ne dojena o preprodajalcem, ampnk JIH oonal prodajama obeinatvu no-iTaoit 1026 17
SINGER Co.
delnUkaldrnžba za ilvalne stroje.
Podružnica:
Roievles Gloonl tU 79.
JS7f>#fei»r»t/<le
vdor trpi os padavici, krčih in drugib ztvf-ilh bolesnih, naj zahteva o tem brošuro, bi Jo asatonj in poiteins prosto razpošilja
m.    8093 36
" Kljn čavsičarstvo
Ign. Fasching-a vdova
Poljanski naslpfteu.8.
.Reichova hiša.
Izvrstno In
solidno delo.
Cono znaerno. Popravila oe toeno lavraujejo.
	
it- —i	i A
Podpisana tkalnica pošilja
1 kos 45 metro v
belega
80 om Širokega, jako močnega za
20 kron« ~WBt
Josip Martinek
tkalnica v TISU n Noveho Mesta
nad Metali, Češko. 1634-5
g
n
Nedosežno
.1. Malnouelfa ame-4. ■ rttka iznajd&o T
Higllensko gumasto blago za moške. Porabno as leta. Patent Gld. 2*30.
Čez t mil jona kosov prodanih v kratkem časa.
Higijensko gumasto blago zs ionske.
(Varstvo šensfc.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. Gld. 1*30.
Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke) mu posije diskretno in poštnine prosto, sicer tb kr. več, edina prodaja
J.H.flDER, tvornice za gu- J. I — masto blago. —T
Dansl IX 2, Nnssdorferstr. 3-0.
Lepo, dobičkanosno
posestvo
ležeče v lepem trgu Spodnje Štajerske tik železniške postaje, se zaradi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj proda.
Posestvo obstoji iz približno 65 Oralov gozda, njiv, travnikov io aado-nosnikov, vinograda, obsežnega kamnoloma ter novega, zelo do-bickanosnega broda čez Savo.
Poslopje je prikladno za vsako obrt ali za tovarno, ker je vodna moč na razpolago.
Nadalnja pojasnila daje iz prijaznosti g. Srećko Rainer v Rajhen-bnrgn. 1675-2
03-48
Jteckenpfert lllDsko nleinoto milo
Borgmanna & E o m p.,
Draždane in De čin n. L.
je in ostane, kakor spričujejo vsak dan dohajajoča priznalna pisma, najuspešnejše vseh zdravilnih mil proti pegam in pa v dosego nežne, mehke kože, ter rožnate polti.
Naprodaj po 80 h kos po vseh lekarnah, drogerijah, parfurmeiijah, brivnicah in proda jamicah mila.
U. Bajec
nmetni in trg. vrtnar y Cjubljani
Kartonska cesta itev. Z.
Največja izbira vsakovrstnih BSdlS, Ustno in cvetočo rastlino, vrtnice, zlmotrafno cvetlica (percne), lepo cvetoča grmovja, različne konllere (ciprese), velika izbira lepih rastlin za balkone te okna.
Priporoča se sa naaaditvo parkov in vrtov. — Trgovina s cvetlicami. Isvrsevsnls šopkov, vencev Ltd. Okusno delo trn smerno osne. 19
:: Snnanla naročila točno.::
93
X-
495674
Reklamno in plakatercko podjetje A. Smole (Prej a trn
v prisilni upravi.
P. n. naročnikom navedenega podjetja vljudno naznanjam, da se je glasom sklepa o. kr. dež. sodišča v Ljubljani a dne 3. aprila 1908 Cw 25/8/9 dovolila nad gori imenovanim podjetjem prisilna oprava ter sem podpisani
postavljen
sekvestrom
glasom sklepa o. kr okraj. sodišča v Ljubljani odd. V, s dne 1. maja 1908,
at. E 860/8/5.
G. A. Smole torej nima nikake pravice niti sprejemati naročil niti plačil.
Vse pošiljatve bodisi denarne ali pa naročila, naj se blagovolijo pošiljati podpisanemu, kar naj blagovolijo p. n. naročniki vzeti v lastnem
interes u v vednost 1699
Z odličnim spošt >vanjem
PETER MATELIČ
- rt klanuio lam *»1 akater nc» podletj« -
£j ubijana, Škof)« ulica 14 t> lastni fci*)l. — Tolefon it. 155.
Filijalka telefona v trgovini I Kostevc, Sv. Petra eeata it 4.
asato pristni
; ia i s ev-
Borax
Za gojitev lepote in zdravja. mo-i
Kalser-boraks daje koži nežnost in svežost, jo dela belo, je izvrsten za snaženje zob in ust, je v vnliko olajšanje ob katarju in hripavosti, Kalser-boraks omeči vsako vodo in je najboljše sredstvo za naženje kože. Pristen samo v rdečih kartonih _ o 15, 30 in 75 vin. z nat. nav. Nikoli odprt! Kaser boraksovo milo, Tola milo in Tola parfum, Kaiser Boraks. — E .ni izd. za A v.-Odrsko B00NMI1 VOITH, Dunaj III t.
ija Štor
Prešernovih  utiou.li £>
Največja zaloga aciklh, danskih Inofroitlh ćfvljSr, či? I j 8i za tawn-tennls In prlstn h
IDiiierskis gorskih čevlje \
Elegantna
In       »630 49
lako okrbna Izvršitev po vseh oenah
S a lil «>
Zahtevajte ali naroeujtr pri ivojcni trgovcu.
TlNG-TING
ki usmrti vse stenice z zalego vred.
VJsp«ai aEH|amcea.
Nestrupeno, bla\s;odl!aeee, «vzkažera|oee]! Dobiva se v steklenicah po SO vin., zraven   spadajoča lirlzsralnlea SO vin    1     »/,  in 5litrska steklen ce zahotele, bolnice, sanaturlje,  peaaloite primerno eeneje. na zaloara na Dunaja, XVIII.. Gentzcaiie «7. V Ljubljani drogerija Anton Kane In tvrdka Karel G. Holzer. — Ilrusja »reditva odloeno zavrafajte. 1746 — 1
l:
0 najom se da takoj
ŠTEMARJE'
v Škofji Coki
Hotel je popolnoma prenovljen in opremljen z električno razsvetljavo in vodovodom. V botelu sta dve veliki gostilniški sobi, salon, veranda in 12 sob za tulce. Pred hišo je velik, lep senčnat vrt. Kopel v biši. 1702 - 4
Natančnejše  informacije  in   pogoie  daje  lastnik, Franc
Dolenc, lesni trgovec v Stari Loki pri Škofji Loki.
Zavarovanje zoper škodo po toči
sprejema po najnižjih censh
glavni zastop ogrsko-francoske zavarovalnice
Fronko-Honsrolse
(ot>fetojec5» ze 27 let.)
v Ljubljani, Mestni trg štev. 25.
Škode se kulantno likvidujejo in točno plačujejo.
Istotam se iščejo spretni in marljivi potovalci in stalni zastopniki za zavarovanje zoper škodo po
toči in ognju.
mlajši, m spre|me. Plača po dogovoru.
JOŽEF KINN I690 3
sedlar IPcstojni.
Blagajne, 3
proti  požaru  in vlomu,  „Fox" I
tisalni  stroji,  ameriško   po- I
štvo ss pisarnice eenojo nego I
kjerkoli. - Bećko  skUdlite I
blagajna,   dolniiarako   društvo I
Zagreb, klioa 22. 94 I
Optični zavod
Jos. Ph. Goldsteln
Fodtrančofttl
priporoča 20
• padajoče predmete po zelo nizkih oenah.
Poprave tonno in ceno.
Vnsnjs naročila z obratno pošto.
Triumpb-štedilna ognjišča
ta gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. t veakorSni izpeljavi  Ze 3C •et so najbolje priznana. Pri znana tudi kc najboljši m na;,-
rpesnejSi izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta; Sledilna ognjišč* »a hotela, gostilna, restavracijo, kavarna
t. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni kataiog Iranko proti dopoei* znamki 1738 52
Torama za itadllna ognjišča „Trlunpk"
0*-olcla<3iiiirii<l* Jte »in
k ta
1569—3
Tržič (Honfolcone)
na primorskem.
Stalna toplota 38—40° R.
Sezono od l- junija do 30. sept.
Zlasti priporočljivo proti protinu, trganju, išijasu, ženskim boleznim itd.
Lastnina kneza Thurn-Taxlsa.
Oskrbnlituo Rimskih toplic.
Prva boroveljska
tvornica orožja
Peter VVernig
c. In kr. dvorni dobavitelj
družba z omejeno zavezo
Borovlje na Koroikem
priporoča 835-11
lovske  puške vseh sistemov, priznano  izdelki  prve vrste z največjim strelnim učinkom.
Cenovniki zastonj in poštnine prosto.
Najbolje za zobe.
£akaj v tujini iskati,
Če najboljše pred pragom leži.
4S pianinškova pražena kava &-
se je vpeljala v kratkem času Sirom sveta. i n zaksj ? ? ?
er je najfinejše kakovosti;
zato povsod priljubljena
er je strokovno potom vročega zraka pražena; zato fino »romantična.
er je prosta nezrelih in nezdravih zrn;
zato zdravju neškodljiva, er je najizdatnelsa zato najcenejša.
3Frxra  ljnt>13evretra. ^e> lisa. žg-alnica, lestve
KAREL PLANINŠEK
CJablJaaa, Dunajska cesta, nasproti kavarne Strope.
47 J 15
Gricar&Mejač
v
Prešernove ulice
„Zeleni hrib"!
Vljudno naznanjava, da sva s 1. m a j ni kom prevzela
restavracijo na Zelenem Urinu
ter se priporočava si. občinstvu, osobito pa cenj. društvom za priredbo vrtnih veselic. 1764—i
Dobilo se bode vedno pristno vino in svete pivo Dalje izborna kava, ter vsak čas mrzla in gorka jedila, surovo maslo, salame itd. Postrežba točna in solidna.
Vrt je izredno lep, hladen, neprašen. — Na razpolago je tudi kegljišče in gugalnica.
Tore] na „Zeleni hrib"
Priporočava se za mnogobrojen obisk
Anton in Foni Urankor.
i
Pozor!
Pozor!
Podpisani si. občinstvu vljudno naznanja, da ima v zalogi (katera se lahko ogleda na pokopališkem dvorišču pri Sv. Križu) veliko izbiro vsakovrstnih
nagrobnih spomenikov.
Izdelujejo se spomeniki po želji si. občinstva po natančno in brezplačno izvršenih obrisih iz vsakovrstnih marmorjev: granita, sijenita, kraškega, kr ostal-skega m kararakega po najnižjih cenah-
Cene spomenikov ed 30 kron višje.
Z odličnim spoštovanj m 1708 3
MIHAEL FJNŽGAR
S«saasAMa«»es^£l\tl. itto|siei*
v Ljubljani, pri novem pokopališču.
<o> ii <o> ii o ii &
Velik promet! Nizke cene!
Dobro blago!
VffNia R llln ^as 8tane» ^a zahtevate moj novi ravnokar iziSli veliki aDlilU J Vili« cenik, katerega pošljem zastonj in poštnine prosto. POZOR torej pri nakupovanju ur, zlatnine in srebrnine! Kdor si želi kupiti dobro in zanesljivo uro, naj se zaupljivo obrne na prvo domačo tvrdko, kjer bo gotovo najbolje postrežen. — Imam ogromno zalogo prve vrste švicarskih topnih ur, ver žic, obeskov, okraskov! zapestnic, nhanOV iu prstanov z navadnimi in briljantnimi kamra, vseh vrst budilk, stenskih iu salonskih ur, blago iz kina arebra 1748   itd., vse zaradi prevelike zaloge po konkurenčnih oenah. i
.*. Velika Izbira pripravnih, krasnih birmanskih daril..'.
Nikelnaste are od gld. 1*90 d« 12* — srebrne „ „ „ 3'90„ 80-— zlate „ ,, „12"—„500*— »rebrneverižice,, „—'90., 20 — zlate       „    „   „10—„250 —
Priporoča se s spoštovanjem
H.
ixrar
In trgrevec
Ljubljina, Mestni trg.
(Nasproti rotovia.)
97
Zastonj in poštnine prosto naročajte . , moj novi veliki ——^—
cenik s koledarje
za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel.
urar In trgovec
v Ljubljani.
|l|FR. ČUDEN
Elegantne klobuke o*
3335 45
najnovejše pariške in dunajske modele
45 priporoča
ji. Oivod-jffozetič
v Ljubljani, Stari trg št. 211 modna trg. ter salon za damske klobuke.
___ Filijalka v Kranju, Glavni trg.
I
I I
=1
vence in trakove
priporoča 20]
Benedikt, Ljubljana.
|3 Uiti i]B]8!Si svetlo pivo i
varjeno na plzenjski način in 1380-5
prodaja v korist družbi s«, Cirila in Metoda v Ljubljani ^
češka delniška pivovarna t C. Bađjejevlcan.
i,
*j česta deliiSla pirorarna t CMiepcan. g
9 Uvedeno letno zvorjenje 220.000 nI.   Delniška glavnica 2,500.000 K. E
V Ljubljani se toči sedaj to češko pivo edino ^ ^ v hotelu „pri Maliču" (firma A. Deghenghi). ^
%nrxxxxxx v. v. inrzzzzs*
Zastonj razpošiljam
mol Una trovani cenovnik.
Ure, razno zlatnino = in srebrnino ==
prodajam po zelo zn žaniii cenah.
FRANC KEBER
urar
in trgovina zlatnine In srebrnlne
Ljubljana, Dunajska cesta it 12.
I
Za spomlad!!!
Krasne novosti za ženske volnene obleke.»
Zdravilišče in vodno lečiffe
Prospekte pošilja zastonj
dr. Hud. U/ackenrelter
zdrav vodja in zakupnik kopališča.
Postaja c. kr. drž. železnic, i\'4 ure od Ljubljane.
Vse vodno zdravljenje (sistem Prleaenftzev le
Knelppov, solnćne kopali, ogljikovo klalo In ™ elekrrUke kopeli, zdravljenje a anfaim vročim »o zrakom, ———————
masaža,  zdravilna gimnastika in elektroterapija.
~ —,- Zmerno cono.  ———
Odprto od 15. maja do 15. oktobra.
■
doga moškega mi-
Za neveste prav ugoden nakup.
Imam zvezo z najboljšimi tvornicami in r om lahko svojim ceoj. odjemalcem najbolje postregel. — Najzanesljivejša trgovina, ker strežejo  domači ljudje.
„Pri Cirili] i Metodo"
t LjiUjui, Lii^ujeve ulice ŠL L
Nasproti loteriji.
J
r
Najcenejša in npntnjfa vožnja v Ameriko ie i [raki „toortp Llovda"
iz
a oesarskiml brzopernlki „KAISER v*iL.rt&L.M     , „KRONPRIN2L
vVILHELta", tfKAISER VVILHELM d. OROSSE".
PiHaikomop«axn volni« traja mm m m 5 — 6 dni
Natančen, naneeijiv poduk in veljavne vozne Lst&u i* parata« guri navede nega parobrodnegs drofitva kakor tndi listke za vse proge ameriških Zeiea-nio dobite w £LiS. cabljjnMll edin« ie prt
EDVAEDO TAVČARJU, Kolodvorske ulice št. 35 s
£ta*»pjT6ti eU-K&i&nl gontiliii „prl 8*&rem Tislerjir 9mm
Odhod ls I»jubijan© Je vsak torek, četrtek ln soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, Ločno in (brezplačno, — Postrežba poštena, reelna ln solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Coiorado, Mejriko, Califor uijo, Arizona, Dtah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše drafitvo posebno ugodno ic izredno c6no crez eaiveston.  Gdhod na t**
progi iz Bremna enkrat mesečno. 3044 37
Ta oo dobivajo ps> tudi listki preko Baitimor* tn n& v*o ostale <1olo sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Bnenos-Airea, Ooiombo, Siog&o ire » A *r tr v i j o
Za zgradbo:
1. 2  kapoic in napajališča v Bojancih, občina Adlešiči s prora-čunjemmi stroški......... K 16000;
2.) kapnlce   na   Kalu,   občina   Dol   pri   Litiji   s proračunjenimi
stroški...............K 7120;
o   reservarja v Ošolniku,občina Semič s proračun, stroški K    4000 S
4. reservarja v Dol  Zdihovem, občina Mozeli s proračunjenimi stroški......... ...   K 3300;
5  poprave vodnjaka v Suhi vasi, občina Mozeli s proračunjenimi stroški .... .....K lOOO;
6. ) vodovoda v Orehovici, občina Št. Vid pri Vipavi s proračunjenimi
stroški ... ......   K 1600;
7. ) vodovoda za Vrb, občina Stari trg pri Loin s proračnnjenimi
stroški...............E 16000;
5. ) kapnlce v Zgornjem Zdihovem, občina Mozeli s proračnnjenimi
stroški  . ..........K 5300;
9) kapnlce v Čeli ah, okraj Postoina s proračun, stroški K 3100; potrebna dela in dobave se bodo oddale potom I7i2—3
javne ponudbene obravnave.
Pismene, za vsakč posamezno vodno preakrbo posebno posudbe, morajo obsegati vsa dotična dela, ter jih je z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna predložiti
do 5. junija t. 1. ob dvanajstih opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, do-poslati je zapečatene z nadpisom:
„Ponudba za prevzetje zgradbe
1. ) 2 kap ni c in napajališča v Bojancih, občina Adlešiči, oziroma
2. ) kapnice na Kaln, občina Dol pri Litiji;
3. ) reservarja v Osojniku, občina Semič;
4. ) reservarja v Dol. Zdihovem, občina Mozelj :
6. ) poprave vodnjaka v Suhi vasi, občina Mozelj;
6. ) vodovoda v Orehovici, občina Št. Vid pri Vipavi;
7. ) vodovoda za Vrh, občina Stari trg pri Ložu; 8) kapnice v Zgornjem Zdihovem, občina Mozelj; 9.) kapnice v Čeljah, okraj Postojna;
Ponudbi mora biti dodana izreona izjava, da pripozna ponudnik stavbne pog je po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Razen tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pnpilarnovarnih vrednostnih papirjih po knrzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnike ne glede na višino ponudbene cene, ter izvršitev posameznih vodo preskrbujoČih naprav oddati skupno enemu ali pa posamezno raznim ponudnikom, oziroma Če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračuni in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu v običajnih uradnih urah.
Deželni odbor kranjski v Ljubljani,
dne 10. nuga 1908.
I
JOSIP STUPICA
Jermenar In sedlar
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
---kakor tudi krasno opremljeno =====
kočije, druge vozove in : najrazličnejšo vprežno : == opravo ==
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potr«? tise Ine kakor   tudi  že obrabijenenr vozove in UonJuUr oprave.
+
Rr Ulavka
Priporoča  ae  bogata zaloga
zdravstvenega orodja za bolniško postrežbo, obvezila za zdravstvo, Soxlett aparat In ban-daie Itd.
V Ljubljani
"8
v lastni hiši, v Prešernovih ulicah štev, 3
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure do poldne in od 3. do 4 ure popoldne, jih. obrestuje po 4°/< ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnik obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračnnila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska s vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedočl zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. 43-5
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti In potom e. kr. poštne hranilnice.
Poeoje ae ne zemljišče po 4*/4*/, ne leto. Z obreetml vred pe plaća vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo revno 5°, Izposojenega kapitale. Na te način se ves dolg poplača v 62 In pol lete Ako pe želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vrov tm primer v 33 lotih, tedaj more plačevati ne leto 6% Izposojenege kapitala. Dolžniku je ne prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
Posoja se tudi na menice In na vrednostne
papirje.
Kdor kupi Ceres jedilno masti
bogato obdarovan!
zakaj kdor do konca julija trgovcu, kjer jemlje „Ceresu jedilno mast, odda ovitke od 12 kg nCeresu zavojčkov, dobi za vsakih 10 ovitkov
cvemane^mU^TeSO  POpO.llOlIUI  ZaStOltJ!
Jedilna mast
se iz posušenih kokosovih orehov v lastnem zavodu iztiska in že od začetka izdelovanja v skrbno čistih aparatih predeluje, ne da bi prišla v dotiko s Člo-
veškimi rokami.
3 1613
Slavnemu občinstvu
vljudno naznanjam, da sem zopet prevzel svojo
v lastni hiši s*. Jlortjana
Točil bodem pristna vina, kakor tudi Koslerjevo dvojno marčno pivo- Skrbel bodem tudi za dobra jedila in primerne cene
Cenjenemu občinstvu bodem postregal točno in solidno. Z odličnim spoštovanjem
FRAN POCK, gostilničar.
Najboljše klavirje m planine
prvovrstnih dunajskih firm prodaja in izposojuje
ALFONZ BREZNIK
v Ljubljani, Hilšerjeve ul. 12.
i c 9i 7 (Polovičarsko blago Izključeno).
Priporoča najtrpežnejše, blagoglasne pianine priznane firme Holz & Heitzmann po najprimernejši ceni. — Tudi preigrani klavirji so vedno v zalogi. — Priporoča svojega nbl-
raloa za čisto ln ceno uglasevanje Zastopstvo vseh dvornih in komornih firm.
Krasne
BLUZE
največja izbera v svUi in drugem :-:  modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, parilo in otročja obiekoe
priporoča po najnižjih conah
M. KRISTOFIČ
por- Bučar
STASI TSO it 20.
s
m
>
3
i
O
(0
<
H9
O O
s
s*
t* a e
•
a
*
0
«
a g
h
■m
e
88 2)
Velika
Priznano najboljša
zaloga oblek
za gospode In dečke. 11 Tanje
delavnica za
ten.
Stalne, na vsakem pred-:::  metu označene cene. :::
Velika zaloga domačega in pristno  angleškega blaga.
Ljubljana, Dvorski trg štev. 3.
Pozor!
Priporočam slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
Pozor!
SUKNA
In modno 1047-17 blaso za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno
v Humpolcu
ne Češkem. TvornUko cono.     Vzorci Iranko.
nagrobnih spomenikov
iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega kararskega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzemam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stavbinska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po Jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire. 1347—5 Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam na* grobne spomenike po lako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem
Jgnacij Čamernik, kamnosek
v tjubtjani, pomenskega ulic« šte». 26.
Pozor
p. n. gg. gostilničarji in zasebniki!
HzHH=   Vinska trgovina -
ALOJZIJA ZAJCA
v Spodnji Šiški pri Lj u l> I j *t n i
ima v zalogi najboljša in jamčeno pristna vina Iz najalav. vinskih goric kakor: dolenjski cviček ii Gadove peči in lz Drenove, bizeljec, sromeljčan, in druga štajerska, hrvaška, istrska in goriška vina. 1537—8
One zmerne I PoMrezba Moildna in (orna l Vzorci 11» razpolago l
Destilacija žganja
v zvezi z izdelovanjem neakoholnih osvežilnih pijač, se z najboljšim uspehom lahko takoj začne; za oblastveno dovoljenje za izdelovanje in prodajanje se jamči in temeljita manipulacija na licu mesta se uredi po skušenem strokovnjaku in se dajo primerne informacije zaradi hitre prodaje. Kdor se zanima, naj pošlje ponudbo pod šifro ,,Erste Fabriks-ttrma 08882" na naslov: M. Duke s Nachf. na Dunaju 11, Woilieile 9. 1472—4
Trsovsko - obrtna zadruga»Ljubljani
Zadružni prostori: Sodni]*** ulice itev. 39 v hiši dr. pirea:
Sprejema: vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge
do dne dviga pO 4l/j°/0; rentni davek plača banka sama. Sprejema:  vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka
čekovno knjižico. Daje posolila: proti menici oziroma zadolžnici, na vrednostne
papirje, na zadružne deleže, na blago, na knjižne terjatve,
na hipoteke.
Eskomptirs trgovske menice.
Preskrbelo  vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na
vsa tu- in inozemska tržišča. Izdala nakaznice. 1606 - 4
Vsa pojasnila se dobijo bodisi natmeno ali pismeno v
zadružni pisarni.
Dovoljuje posolilo proti mesečnemu, oziroma četrtletnemu odplačevanju pod zelo ugodnimi pogoji.
Uradne ure vsak dan dopoldan od 9. do 12. ure, popoldan od 3. do 5. ure.
Proda ali v najem se da 1_ • ^        z vrtom ste v. 64 v
HI % mm   Dravlian opi Llub" H 11\ I      lfani, zraven je tudi lllsf M     gospodarsko poslopje- Pripravna je za kakega pen-zijonista ali letoviČarja,  ker je moderno prenovljena.   Pri hiši so tudi 3 njive, del gozda s velikim drevjem.   Proda se skupno ali vsako po sebej. 1576-3 Poizve se v Ljubljani, Lingar
leve ulice 1, v pritličju do 11. dopoldne.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je o godno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Vsak član   <na po preteku petih pravico do dividende.
let
„SLHVIJA"
-  -  -  -  vzajemno zavarovalna banka v Pragi.  -  - - -
Rez. fondi: 38,242.074-78 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 91,936.993*72 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vseskozi slo« anako-narodno upravo.
Vsa pojasnila daje:
Generalni zastop v Ljubljani, čigar pisarne
so v lastnej bančnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. UŽiva  najboljši  sloves, koder posluje.
Dovoljuje   iz  čistega   dobička izdatne podpore  v   narodne  in občnokoristne namene.
z vodovodom
oddaljeno 5 minut od dolenjskega
kolodvora v Ljubljani, se takoj odda v najem. 1713-3
Več na Gruberjevi cesti št. 3.
e r
otherlin
pomaga čudovito kot nedo-seini ..uničevalec mrčesa".
lir Pristen samo v steklenicah.
Naprodaj, kjer so obešeni plakati.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Baato Puatoalem iek.
j
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".
0
24