glasilo slovenske nakoone podpoiwig HWBBW&Te
"' * - ! - ■
».Žt^ca^VAfrag Chi««,,, lil., pt*, u. tTtu.u (Amf^fftffil
MM» .4.)	^ A«, .1 o^ ., „,T. „«.».UP.« OHU.	" i^j. T
*- "	•' ""f	J* *» —»*». A« W Ort.». »»IT.	.4! I»l».
îiSIm

i»
dalj
daU
[iivM
leto—
lircdallki la upravaiiki pro «Uri: SS5T 8. Lawadal» »e.
Of fia» »f public»!!»»:
mr 80. uw»<ui» IT«,
Trt »pb vae; UwadaU 4ta».
Komunisti bodo oropani poslan
skih mandatov in nova volitve razpisa* v njih okrožjih.
KDAJ JE BIL ATH&TAT NA PABlČA?	I
Sofija, Bolgarska, 10. a^ (1'orooa Konst. Štefanov Čika ¿kitu "Daily News") — Necla\ ne eksplozije bomfr v Bel gradu ki »o povzročile, da je bil princ regent Aleksander tfgnjen (t), mi aister Drašlpvič ubit in da je bil narejen pp.s k us atentata na muli-, strskega prpilsednika PafiiČa, so irzvale ostre uki$pe*proti komunistom, ki so Obtoženi kot atentatorji. NVtiso&.dseb je bilo aretiranih v VHtC'&fajih Jugoslavija ve." ko bOO Oseb je zaprtih šamo v Zagrebu.
Parlamentarni Iklaek skupščine-je izdelaj zakon, na podlagi katerega se ima uničiti komunistična stranka. Komunistični poslanci izgube svoje mandate in razpisane bodo izredne volitve v vseh prizadetih okrožjih.
Jugoslovanaka vlada je r%redila sporazum g Čohoslovakijo in Kumunijo za akupno akcijo proti komunistom; Bolgarska je bila tudi vprašana, če ae fyoee pridružiti tej akciji. i
Iz najnovejših poročil je posneti, da Ih) jugoslovanska vlada na letela ua silno opozicijo pri komunističnih organizacijah, ki so zelo močue na Batfcauu. Ituski agitatorji, ki ao prišli S Vranglo-viiui begunci v Jugogisvijo, ao precej pripomogli do rjiziirjetiju
¡•»MuuiHtišnlh.tdl»».*«»«..
KRALJI PRi __ O PUŠKE ZA SLUČAJ STAVKE.
VVashington, D. C. — (Peder. Prosa.) — Iz Altone, Pa., je prišla vest, da PennaylvausUfa žele/, niška družba gradi tam barake, v/katerih bo prostora za 1100 atav. kokazov, za »lučaj stavke želez niškili delavcev. Dalji- vozijo \ skladišča posteljno opremo, živi lu, inunicijo in puške. Družba napove vojno vsem unijam kakor hitro izzove stavko železniških delavcev.
SLOGA JUGI, NESLOGA TLAČI.
ICA JE, CE BE A 8E TRETJI SMEJ A.
'o zdty občutijo nesloini godbeniki v New Yorku.
| (V tem poročil* Se prvič omenja, da je bil Aleksander ranjen in da je bil poakušan atentat na Paiiča. ,Ako je res, zakaj je bilo prej zamolčano? Cc pa ni res, kdo si je to izmislili — Op. ured.)
TRIJE POLICAJI UBITI V BO JU Z BANDITL
Memphis, Tenn. — Stirjo ban-difje so oropali I'M ward llcnryja, pisarniškega uslužbenca Ford Mo-lor kom pan i je, »ko «e je vračal z ! 1 nke z denarjem za ¡»plačilo d(« lavcem. Ubili ao tovarniškega stražnika Howard Gambia in policaja Polk A. Oarrawayja. Na-i»iid je bil izvršen ih-i uIhmIu v oddelek za montažo. Banditjc *o'/>d-nesli *8,r»i».
Tiikoj so sc formirale policij 111 1 > rosi u voljne patrulje, ki so 1 i'"dale ua lovMfcnditov. V Col* liervillu ao smatrali policijski av '"iiiolul za huinlitakega in 0(k?>rli "" nanj i^enj. Vbit je bil policij liijtnant Vincent Luccartal in »•¡mjeiii ho hili trije policaji. pred no ho spoznali zmoto.
I '<• ud it je so bili markirani in "dprli so takoj ogenj, ko so za-btovalj denar.
Zdaj iščejo bandite v treh drža v'di. toda malo jc upanja na u-S|H*h,
KAČJI STRUP SE JE PRUEL TUDI SVETBOA MOŽA I
x "«voo, Aja. — Rev. Albert '•diaoiid» je imel tukaj mišjo«. h prepriča nevero i ke o veliki mon «vete vere, jé rekel v pridi da njemu kot "pravemu ver-"'"I" lic ško<luje iioImmi kačji P Kdor nc verjame, naj Vr» "• h«' kačo. Kes je nekdo prinesel '■bku liakroglavko. Duhoven se pičiti jn njegov brat tudi ,!l se on dokaže čudež. Poaledi-zdravniki pravijo, du sa bra l'>< |H>moéi in duho\eo ja v %
lkl nevarnosti.
ta
' hieago in okolica: V soboto j"*no in hladno. Lahki severni "'rovi. Temperatura v sadnjih »rak: najvišja 75, najnižja 69. '»Inee ieida ob 5:54, zaide ob
New York, N. Y. — Dokler je
š!o, so lastniki gledališč iu kino-gledališč zahtevali vstopnine, o tate rih se lahko reč^, da ao bile oderuške. Zahtevali so od štirih do šest dolarjev/ Ljudje niso godrnjali, dokler se je sukalo iu o-iračalo koieaje v industriji. Kajti, če je človek» potrošil nekaj do arjev za svoje razvedrilo, jc ve del. da ta nekaj zopet zasluži, čeprav se mu jc cena za razvedri lo zdela malo previsoka. J11 tako kc jc zgodilo da ljudje niso godr njali iu so hodili vseeno v gledališču.	li^^BI . Časi so se spremenili. Prišla je depresija v industriji iu ljudje ao pi^šli do prepričanja, da je bolj panictmt.* fr k trpijo**
TRGOVCI S STAVBIHBUK ■MATERIJALOM PODPIRAJO PODJETNIŠKO BAROTO
Izjavili so, da no prodajo maliri-jaltt stavbenikom, ki so zaposlili organizirane dalavos.
*
pod-
San Diaffo, OaL — Podjetniki so
pričeli z bojem za "odprto" de lavnieo. Naval je pričel Šele vini julijem, daairavfto ao ae jetniki pripravljali Še več mesecev. Lokalno Društvo tfrgoveev in delodajalcev je sgodaj v leta na zuanilo, da prične s ofenzivo pro-ti delavstvu že prvega aprilu. De-lavatvo seveda ni drlalo križem rok, ko je bil napovedgn ngpad in }e pomnožilo avoje članatvo in po-jačalo avoje postojanke. -
Napočil je prvi april, toda podjetniki uieo ganili nikamor, čeprav ao rekli, da boj prav aanesHivo prične prvega april*. Delavei so čakali na napad. Napočil ju prvi
Milwaukee, Wia. — Keder. Preaa.) — Lkhj lt. WbHue>. glav in k b rk zveznega inšpektorja iu tajnik lokalne podružnice Kedera cije zveznih uslužbeueev, je isja vil, ds ima jeklaraki tnist le po »vico ladij v obratu na Velikih jezerih za prevažanje rud«, doc i m druga polovica ladij počiva na lašč, samo da bo trust lažji! zoi žal mezde ntornarakim delavcem mmmmmmirnmmmm
ge jeatvine, kakor da plačajo oderuško vstopnino. Brez gledališča se že živi. so rekli ljudje in iskali ao cenejo zabavo. Laatniki gfeda-lišč so to opazili in zaključili, da se vstopnina zniža, pod nobenim pogojem se pa ne ame znižati pro-fit. (iledaiiški igralci, sploh vse. kgr dela na odru ali pri sestavih* nju filmov je pa organizirano. I>a se obdrže stari profili, je treba znižati mezde in plače gledaliških delavcev. To se pa lic more zuodv ti, dokler organizacije gledaliških delavcev niso prebile. Vse organizacije hkratii napasti je nemogoče. izbrati si je treba najprvo najšibkejšo organizacijo za napad, in ko je Ia rabita, sc pade po dni gili organizacijah. Katera organi zacija je pa najšibkejša f Tista, v katero sta se naeeiila prepir In uesloga. Tako so račoiiiU gledališki podjetniki in ugibali, končno ho pa tudi pričeli izvajati svoj načrt.
Med organiziranimi godbeniki je nastal spor. Ameriška federacija godbenikov iu . God brniška vzajemno-obrambna unija sta si v laseh. To so opaaill gledališki ihmI-jetniki in rekli so, da se godbenikom zniža mezda za dvajset od-stoikov. Ta nesramna zahteva od strani podjetnikov je seveda čez noč tako spremenila položaj, da prttle mogoče do splošne stavke gledaliških delavesv.
(Jodbcniška vrzajemno-<dnaiidnu
unija je bila izključena iz Ameriške federacije g»sW»enikov. .ra-metni gledališki «Iflavai so takoj spoznali, da bodo delavci tepenl. h> ae notranji spor nc izravna. Pričeli so agltiratl. «Ia ac <1ikH»c
niška vzajemnp-obrambne unija
iflpet Sprejme v federacijo illeda-liški pod letniki pa napenjaj« vae
aveje nn>či. da Členi federacije za-aedejo mesta članov OodbeniŠke ezajemnoobrambne unij«', ako odklonijo 20-mlatotno znižanje mc-sde
Tak je «tal položaj Kaj ^ irodbenikif Ali iistanejo solidarni in pok«H»ljejo svoj notratiji »por in napravijo »kiM»no fr«>nto proti gle-dališkim tMHljetnikom, ali ae pa dajo «d tM»djetnikov Izrabiti v u-nazane namene, tako da bi» organiziran «odbenik ata v k »>k azil proti oraanlziras^m« »«»dbeniku. podjetniki ar bodo pa amejali v
BT
Ako glHabaal delavci ^ oma-
et niki-niso pod vseli ničesar.
Na prvega julija je prM ^rtU ki ao ga delavci že pričatftaftt in
rnoLETinsKA I
DETETA HAJO.
-i:	E
IZMED DEVET ROJENIH DE TET UMRE ENO V PITTSuV BUIOHU.
Smrt seveda najbol j kosi med delavskimi detatt.
Ptttaburgh, Pa. — Da je izkoriščanje delavcev največje v jc-lamah iu želeaaruah niao priča maj. as njii« prvi junij. tf>da pod- samo upadli obrazi jeklarskih in
železurskih delavcev, ampak še bolj jasno nam to pokasuje umrljivost detet v prvem letu v aredi-
tiary, gromovnik za jeklarske privatne interese, je nekoč jeklar-
0 katerem ao bili prepričani, .d* jtfil. jeklarskih in želesarekih src
Prva jc bila stavbinaka tvrdka Lange iu Bergstrom, ki ima Pif
cej stavliluškega dela »a vlmlo,	, ■
kalen« se jo ^družila delavakim	imenoval koiporaoijo s
naMprutnikom pri gibanju sa od- dtišo. A|i če pregledamo statistiko prto delavnico. Tvrdka ima avoj ¡0 umi-ljivoati detet v Pittaburghu, glaVni atan v San -iVsticisou. P1' ^e prepričamo, da je duša tc kor-je vse pogodbe z organizem-	waJillUi iu alahotim,
... atavbiuakih ,
ga čask je bilo prav malo stg skih podjetnikov, ki ao ae pridru žili delavakim aovrsinikom. Ali ko se js velika atavbinska tvrdka pridružila boj», proti organiziranemu delavstvu, so se pričeli pridruževati tudi mali podjetniki. Drug «a drugim ao Izjavljali, da ne marajo več imeti posla s delavskimi organizacijami ln če de-lavci Žele delati, ae morajo prija viti za delo posamezno in za sni-ženo dnevno mesdn od cuoga do dveh dolarjev.
Mnogo atavbiuakih podjetniku v jc tudi Inlo priai l jenih I se pridružiti delavakim sovrafeiikoin. fcajt društvo trgovcev, ki trši jo a atav-binskim materijalom. Je izjavilo, da ne dobi* stavbliiakcga materija-Ia podjetniki, ki imajo pogodbo z organizacijami »tav<hiu»klh dela v n-v.
To ni zarota, to ni bojkot, pra vijo podjetniki, ampak je sanm obramba. Daairavno je očitno do kazano zafotniško početje trgov cev a ata v Moškim materijalom, ac lokalne «/blasti pr^v nič ne brigajo, da te trgovce privedejo do te aa. da se ravnajo po obstoječ Hi prutitruatoVakih postavah. A. C. (loeddel. predaednik JSveU aUv binaktti delavcev, ae je zglaaU t» i okrajnem in zveznem dršivnmn pravdni k u, da naatopi proti tem trgovcem, ki ao ošitno kršili pro-titruatovakl zakon s svojim sa-kljisčkom. Ti javni uradniki ao obvestili < loeddel a. da se ne more nič pod vzeti proti trgovcem, ki ao svojim profltsmtvom zadnjUi pt lot iKivxrtnHIi. «la deiave«- m more več zgraditi avojega doma.
Kot zdaj stoje atvari, ne more noiNju organiziran delavce delali, ker mu trgoval nošejo prodati stavbinskega materijala.
Delo na vseh stavliah, ua kal« rib ao atavfteuikl prelomili p«»go«l In» z delavskimi organisa«»!jami. pa t tel i počiva, ker ao organizira ni delavei prenehali s delom
ne jo aloftni, je jaano. kaj jih laka Ravnatelja dveh buriesknih gledališč au as kvasHs. da je zda i prišel čea, ko lahko rashijejo or ganbtaeijo gledaMikih. delaveev. ('* ae bodo organizira«! godbeniki kaj naočili is teb b^- .L poka še «e Mlin ja bodočneet. ^e ue Hode aloftni, bode prav Awsaljivo la» peni!
ti ii iu Mivlol» llMM 41 i|,
«ppvi* vr^^m	'
• nJjlf T* if"
Otroški biro delavakega depart meuta nam pove. da jo umrljivoat detet najvišja v Pittsburghu iz preMianih devet večjih mest.
"V vsakem letu akoai pet let od leta 191« do 1020 je PittAurgh izgubH v primeri t drugimi devet incati največ detet,'!pravi poročilo. "V splošnem je v l^ttslmrgliu umrlo eno dete izmed devet detet v lciu imio."
Seveda niso deteta umirala v Pittsburghu tam, kjer so naselje-nI bogatini, ampak ta deteta ao u utirala v delavskih stanovanjih. Tako je v kraljestvu jeklarskega truata, kjer morajo>de|avci delati po dvanujat ur iu za nizko mesdo. To jc strašna obUiAbs, katere ne ¡¿brišejo t mil Oaryjev* beseda o korporselji * dušo. %
ln drugega tudi ni pričakovati Ikrsrijestvu jeklarskega trust a. Delavec a svojo bomo mezdo ne more najeti zrsčuaga in čistega stanovanja. Prebivati mora tam, kjer so atauovauja najeeneja. Njegova mezda mu ne dovoli, da sa sa novurojeuo dete laku skrbi, koš js m interesu detetovega «drevja potrebno. £ '	fJl Zdravstvene oMaatl , 1 h Mlaja jo nasvete, kako je treba skrbeti za deteta, da ne umro že v prvem le, tu. Ntsvsti ao dobri, s delavčeva družina nima denarja, da nabavi vse, kar mu «dravnik svetuje, da je potrebno v interesu detetovega zdravja.
Tam, kjer sloje napol po«lprte bajte, je trelm zgra«lW nova hiše zračnimi In prostornimi slano. Vanji. Predvsem je pa tr«dia je klarakim dclave«m znižati delov ui čaa in povIŠSti njih mez«lo Res ac bo«lo zaradi lega nekoliko znižali profltl jeklarakili gos|K»dov. a detlu»ka življenja ao več vrtnina kot profltl vseh jeklamkih bart»-nov na »vetu. Slovaška družim, 41 ne skrb! *a avoje deteta. «Ia odra-alejo krepka, katerih um i»«Nlere vsaka prva pomla<!en«ka »epa, koplje aefcijamo fod«dma je Čle-veku, Id žaga vejo, na ksteH »ed! Ako jeklaraki truat noče aliŠaU ItfiMi^ tedaj (kiaUne sakonodaje. da varuje deteta pred razmerami, v katerih jih čaka gotova amrt al! da ae hmvijeje v slabo t n» bitja, k! ao s letom podobna starim ki nl^i voč sa delo.
Lloyd Goorf« j« predložil načrt m veliko mednarodno pomožno akcijo • sodelovanjem sovjetske vlade in pod vodstvom Anglije, docim naj Hoover samo ko-operira. Komisija isdola načrt, Francija Je prva predlagala, da se pomafa Rusiji—v nadi, da se pod krinko "humaniteta" vtihotapi caHtlična kontrarevolucija v Sovjetsko Rusijo,
Parls, U. avg. Vrhovni on teutni svet js anoči zaključi^ ds mora vea "oivillsirsu svet" po mauali Knsij 1 v njeni sedsuji sti akl valed lakote in bolsmi An Klija bo vodila potm»šuo akcijo iu Hoover bo aamo "kooporjral" lordom Curaonom, angleškim ministrom vnanjih zadev. Vrhov-ui avet jo imenoval komisijo ki mora zborovati noč in dafc, dokler na isdsls načrta sa pomoino akcijo, ki se predloži še te dni vrhovnemu svetu".
Debata u Rusiji jv bila dulga. Stvar je sprožil Briand, francoaki ministrski prodaodnik, rokoč, ds rusko ljudstvo ae je bojevslo lis strani ssvesnikov iti vsled tegs 'zasluži, ds mu zavcaiiiki sdsj vrnejo uslugo.as uslugo." Briand ,e predlagal, tla se culenta pridruži Ameriki iu drugim državam ji s«; zainteresira za pomolim delu Itusiji potom IMečega križa in drugih privstpih dobrot voruih organizacij,
Llo/d lloorge je dejal, da se
gu predloži vrhuvusm" SVet^ ki rstlfieira uaor
Briand je po lH|JJ|pvt......
jo še vo<lno ao lu^ du enlvuu sto-pi v svežo direkkmjL ruskim, liuvl'
potom J■KppP lu
drugih nourad ^ m; .«¿KSuizae i j, nv da bi imela kak16pra?2E « aovjet ako vlado, Strinjal so pa jo, ds ac imenuje kotrikijti.1 ,v J-
Ameriški zastopnik ftarVe/ je bil vprašan, kaj je v tem osiru lo storila lioovurjovs pomol na administracija, llarvcy j« odgovorili da je pomožna akcija le v in-ku, toda on 00 ve nobenih podrobnosti in bo takoj po seji bivojsvll v Wasluntgtm zg informacija.
NVushlngtuu, H , avg, ^ Her-W bert lluovo»! je auočil dejal, du lakuj pošlje vrhgv^uiu svetu a I'ari z vso podatke glade uja| ifS n^ierta za prohraim «la.in.jo.' miljonov v Rusiji. Rekel je, du uituu še jmaebuih detajlov, mai več aamo generalno formo načrta, liuovcr je tudi izjavil,; da njegova polgnlna n.lin I nisi racija ae nc bo uič ozlrula ua Uubiov^s
popolnoma strinja, toda privat- ZJ ,HI' unn\* ua lieuuioar s ia tnenoč iK) bo »afioatovala Rde m «^i**«»» »"J	«1«'
M bi s |Httmi hlebi iu dvems ribama nasitil uiiljone kakor je ne. koč bajo <|elal Kristus. Lloyd Georife jc pfsdlsgsl, ds ac skcija orgsidzirs takoj in sicer mednarodna oflcljelna akcija velikega obsege, katero naj vodijo In fi-naučila jo direktno države. .Akcija ni samo potrebna v interesu Rusije, temveč vae JBvrepe, kajli Čc legar, kolera in druge bolezni prestopijo ruske me ju«, I »odo po-idorile več I j url I kot zadujs volna. Dalje je rekel tJeorge, da 011 lie ljulii sovjetsko vlade y Moskvi, ampak s to vlailo jc treba računati, ker aovjet! kontrolirajo I ranapoči trn sredstva in urinim» urijo; brez dovoljenja o«l so v Jet O v se ne more nihče gibati Rusiji is tega razloga je anso lutno p«»treliuo, da eutetita ko opsrii*s s sovjetsko vlado v tem in no v leni «»siril. Lloyd tleorge je tudi nsmlguil, da bi bilo dobro, da vso to veliko mednarodno akcijo vodi lord Cursofc, ki js "s velikim uspehom rešil problem lakote v Indiji in prehrami 70 mi Ijonov stradsjočih uaeb",
L<»rd Ottrsoa Je rek« I, du Je rsvno luaka pšeulea in koruss preliranila glsilua Indije. Njegov načrt Je, «Ia jc treba najprvo stopiti V zvezo a sovjetsko vlado, kar brea sodelovanja a »ovjeti Je vaška akcija nemogoča; drugič je Irelm Informirati nekakšno iimsI-narodno oblaat, ki Im van stvar vodila; tretjič aa morajo imjell voščaki svetovnegs imena; kot J«-Hoover — kl organiziraj«» <as»bj«-ln delo. Ustanovi!i je treba veliki postaje ga ae vrnili iu južnih UK'jah Ii nsi js kamor sc bo steksl«» miljoite ton žita In drugih potreb ščiti Movjelski vladi ss ponipll vas pom«»č pri rek«mstm|rsuju h» Lesni«' ki gradnji to«aru a g«»»!«», i»as«djenih krajih, da Inm!«i ljudje imeli delo XgffsdHJ «e liua ledi cela vrat« bolnišnic in sdratifa To del«» Ia» trajal» najmanj dve leti. potreboval«» be WflOO glav oeobja In »talo Im» najmanj «le»«'l miljard dolarjev.
Jap«»naki poalanik lAi, iUlijao »ki mimairaki predeednik Bonom 1 in belgijski zastopnik Jaaper, kil »o bili tudi navsoÜ, ao odobfiH ns
več ppjds dalje a avojti uknfjo,
«Iga, U. s V g. - Na včerajšnji konferenci Browna, svropskega ravnattdja ^Ameriške ptimolns ud ministrsolje, in Mskslma Lltvluo-va, zastopulka Novjotsku Rusije, ni bil Is storjen noben saključek. Kljub prejšnjim poVočilom, du Browu ue In» kouferiral toljko ča-dokler nc ImmJo izpuščeni vsi ameriški ujetniki, ac^lr takoj aa-a$ul s sovjetskim aastopfukoui čim je prišel v Itlgo. Njegovo prvu vprašanje je bilo, kdaj sovjelaka vlada ispUsti še uatals Američane Mtvinov je odgovoril, ds njega-v a vlada lahko jsmči, da dob* vs! Američsui priložnost sa odhod iz Rusije, kadar hočejo. Bruivii jc dejal, da morajo vsi buua fide A* merica n i imeli priliko za o.IIm».I čez mejo ue gle«le na lo, Če so v »aporu ali kaj Ia delajo v Rusiji, pred 110 bo Amerika dala kakšno pumoš. Brown nastopa neuradno, je pa v svesi z ameriškim konau-lom Vouiigoiu, ki>u je izročit i meuik več ko sto Američanov, ki ao še v Rusiji. Konferenca «S da« nas nadaljuje
Is Revsla je prlšls veal, «Is himt izpuščenih Američanov, ki ao do-Hladi v torek v Kadmiju, wlaj po Čivs v Narvi, Prišli so s avtom«» bi lom, katerega jim >t dala so-vjetaka vlada in v katerem ao ac vozili narsvuo»! is Mo»kve, Vsi »e dobro počutijo in prsviju, ds n| v Rusiji «»paziti nobenega znamenja prolirev«»!uciJe.
Wa»liiugd»n, D. C„ svg. - (is (Ntručila Normana llapgtMMla ) Ki a ueija > včeraj ua aeji vrli o \ Igp »vala izvršibi /vijačno |a»t» so za novo prot(revolucionarno gilmu>i in lulerveiieijo v H«»vjet akl Rusiji pwi krinko "pomolu« akcij«" v prid ruaklm stra«lajo-
čim kuiatoui, katerim ja auša v juliju uničila letino Kraneoak«» čaeoplajr, ispirnam» od vlatli/, od peto piše, da "nov poaku« »trmo ulavljenja boljše viške vlade js» r» lil a roko v roki s pom«»šiitt akcije v Rusiji",
Koienskl j< nasmuiM, da "dno v| Hov jet» kc Rusije se M ils ju (i koeoe in ds «m ups, da ameriška vlada ss prizna vs njega kot rn akega minlatrvkega preda« dnika " Kersnmljevo upanje nI prašno
Irt lorda C'urzona in predlagali, ^»artka «a je prianavai« vas ša«. da ss takoj imenuje komkija. kllisvsemii kratko psrijodo, ko je HiN|,vss podrobnoati načrta Ia (Dalje na t. strani).
PIOSVETA
plašilo aovma wasop»* WOIKI JKPWOTK lihwWA siovlbfC« MA¿0¿WB P¿DÍ^0EKE /gpBSg

|3 26 SA H uu.
SVETA"
ISS7-SS »••
H	II II II	'II
«pt Chteage) and Cenada I» HT fear;
18.00 per yor.
Vprašanj*- terorizma v politiki ac via« preapja fakJjočno s m<¿
rjÄ«»-
ključkov. .¿ûotovo lo»* 40 »vpregi CE tudi « «Kl»l¡»u; toda uko
rno*lr»ii.ko r,imolHvmj. »« P"-
„. polit». ». pr.» «•>» pokor.v»J**»o.
et uniui pwdptao». temvrt Ju>»
S,'«- dru«,
te ravna.
Najvoía aaalwZ»»*P*u' utvMUMca soeiaJÁsm* íe Pr*vV»J
terijalistično podlago--
tičnege dejanja in -
KAJ #E PRINESEL HOVi IZSELJENSKI ZAKON.
Te dni je »porodil braojav iz New Yorks, da sta bila dva parnika zaaidrana pri Sandy Hooku skozi -Miri in dyajsetiir in čakala» JWaj n*poä prvi avgust, da pripfc|j* ta v newyoriki pristan. Dva druga parnika sta se potepa-] rijaii-ti&ii ia po ^Atlantiku kot potepuha, dokler ni napočil prvi av * 1 "
iHF
tm <»
Zakaj to?
^ Na obeh paraUdh ao izseljeniki. - Bilo je končam meseca in število izšeljenikov, ki je dovoljeno, da se teseli iz ene ali druge tujezemske dežele, je bilo doseženo. Ce bi parniki dospeli pred prvim avgustom v newyoržki pristan, bi morali peljati izšeljenike tje, odkoder so jih pripeljali. Da ae izognejo takim strožkom, so se kapitani raje potapali • svojimi parniki po morju, kot da priplovejo v pristan in napravijo tako lastnikom parnikov škodo.
Ampak smeino na celi atvari je tole. Tujezemee, ki je bil 81. julija ¿lovek, kateremu je zabranjen vstop, v Združene države, je bil prvega avgusta dobrodošel izse-ljenik. To dokazuje, da ne odloča pri izseljeniku več, kakšan je njegov značaj, če je priden dejavec ali pa kriminalec, ampak o njegovi usodi odloči datum, aa katerega ae pripelje v ameriški pristan.
Takcat, ko so sprejeli novo izseljeni&ko postavo, so vsi njeai zagovorniki nagiaiali, da je omejitev Izseljevanja v Ameriko potrebna, da ae izberejo najbol ji izšel jeni-ki. Zdaj amo ae pa lahko prepričali, da lastanojt^izšelje-nika nimajo prav nič opraviti, če se izseljeniku dovoli vstop v Združene države. Ce se pripelje na prvega v mesecu v ameriški pristan, mu je skoraj prav zanesljivo dovoljen vstop na suho. Ako ima pa ladija smolo« a katero se vppi izseljenik, in je primorana zadnjega v mesecu pluti v pristan, tedaj bo prav zanesljivo zavrnjen, pa magari če je najpridneji! delavec, najpožtenej&i človek, ki je s « prinesel tudi nekaj drobiža, da lahko tudi nekaj mesecev prebije brez dela- Nazaj mora, kajti število izsaljenikov iz njegove dežele je že doseženo in niti eden v*č jarek tega itevila ne sme v Ameriko.
2e večkrat smo nagiaiali, da vs^ko omejevanje izfa-I jevanja v Ameriko ni samo neumnost, ampak je *a Združene države tudi velika gospodarska ikoda.
Kadar se povojne razmere urede, kar toliko pomeni, da poneha rožljanje s sabljo in prične ves svet misliti na produketjo, bodo Združene države le vesele, da dobe izseljenke.^ teh izseljenikov ne bo, ker se bodo v tem času drugje odprla vrata za izseljevanje v dežele, v katerih bodo imeli ugodnejše razmere za izseljevanje kot v Združenih državah. In takrat napoči ura, ko bo ameriški vele-biznis zastonj čakal, da pridejo izseljeniki v Afriko, da garajo v industriji. Izseljeniki se bodo spomnili, kako po mačehovsko se je ravnalo z njimi, ko je bila zanje največja potreba in Iskali bodo nov dom drugje in sicer v deželi, ki se razvija.
Neumna je tudi trditev, da se z omenjenim izseljevanjem prepreči vstop kriminalcem v Združene države. Prvič nima noben kriminalec na svojem čelu zapisano, da je res hudodelec. Drugič bodo oblasti v vsaki deželice ve» sele, ko vpraša hudodelec	Prav rade mu
bodo dale potni list po vrhu pa ie dobro spridevalo o njegovi nravnosti, da se hudodelca saj znebe, ki jim je delal preglavico. Tako so delale tujez^make oblasti v preteklosti In po tem pravilu ae bodo ravnale tudi v bodočnosti Kdor pa ne verjame, da je tako, naj ss kar potrudi v Francijo. Italijo ali katero dlugo državo in naj z blatrim okom opazuj«*, kako se dobivajo potni listi in nravstven» spričevala. pa bo kmalu na jasnam, da je tako in ne drtgrte,
Vrtop v Združene države naj bo dovoljen vsfm, klas Žele tukaj nteIRi. Ukalne oblasti v zvezi s državnimi in zveznimi oblastmi naj pa skrbe, da bo vsak iaealjenec lahko dobival saj skozi dve leti brezplačen poduk v ve-č«*mlh šolah, kajti hjegovo delo bo pomagalo pomnožiti »•rodno bogastvo Združenih držav.
IWpem in idcialis-U&ia taktika.*) *
»si
ui i«
Pa kd«
ki
mieli. da je vae zlo v oae-m da moča iziciniti gorje, ¿o i/sinejo osebe. ki ho ga po njegovem mnenju "krive
-tako naataja vera v proletaraki teror kot eistem, ver» v ngastaoglCHT *L" Lrttj atentatov, pučev m zarot. Kakor nieii antikviran meManakt juriat. da bo z vielieauii in krutimi ječa-mi odpravil zločine, tako misli
lafcj^slni" atentatu.-, da bo z nnr^rr1 odpravil izkoriščen je; ^ buržvazni ideologiji bi ssoiatt morile i opuatiti avojo natmroJ^ogabn*
bi bilo le atrahovanje dovolj eutr------
SSSS^eologiji "revolucio-
o ne^kšni (^LM M K *f ^Uo^^-
idealni
da nima politik* JPk* pikeM"111 Klikov s .etike, eli a» — te zlaati v JMttKMtav taboru kaj rado očita v aOCUaU*mU~ dMj» Hoc ijn«^« ^	ni« gpmv.ti
L <U jo «ametuje.fRea je. v prvi vrsti etfcfci. temveč mate-rijaliatiŠni. jdasli genpodarddljl-teretd. ki jim aledi politlks. lajW
l^js. ee' J*U*Mf
načela. koUkor dopuščaj« resme-
rTsfiii»ir Jiv p°"ti£Tm %
ljeuju vedno jgral neko vlogo, tudi če ae ni poal^evl ravnobombl
in -peklemdiih atrojev. »plot» # nane sofijaLno .|ivijenje polno teroria. u^^i^v^ vČMii oatrej^.	Pj^J
oiAikMii. l itima rgtio vaške drtS-vejevojna, o kateri ae »ieer lahko govori zanonno, prepeva ngvduše-no. ki se lshko apravlia v »veso z bogom in neštetimi svetniki, o katere ter orbit ivneigj anačgju pe vendar ne more dvomiti, kdor ao vs-jen rabiti *>eaede a pomenom, ki «a imajo. Joče. ki nadomeš^jo v naši kulturni dobi * »ednt, vzojevsUŠČa in toMta«e. brez ksUgjlb	1«
5i Tte - 5SS ^ razrednim ¿uvatvovanjem in miSljenjem, Km ko ie teoriatična tak^ka tvu individuallatična tadi-4s ^ « njeno izvajanje zdrttši mnogo individujev.
Pri vaem je za naa naj važne Eoment da se z Oinanutom «n
.itroglieerinom uej^^ ^
1	al na revolucije, amlpak da ae za SSie in oteščuje. V poštev pn-Uajtt gotovo tudi moralni momen ker za -bodočo družbo ne more br Li vaeeuo. kako nakane m kaWn «o lindje. ki jo zgrade; od antieo^ cijalnrh elementov 3e težko pričakovati doftro sooijeVno delo. Tods vDraaanje gmotrenoati m i»PWW
2	J h praktičnega ntališča Ujto, ki odločuje. Zato ai je treba biti tm jasnem, kako morejo teronatič-ne metode vplivati na realiztranje socijalizma.
Predvsem prihaja tu v
HO ter^riaUeiui ^tva. P.kel je
mesto tm-orja, in nauk o peklu je terprlatičen usnk. Zugsnje s zaprtjem podjetje, teoremu "ledi atradanje tiaodorih dejeves- in njih rodbin je ksjdUMsUčen toro-
,*zems Političen siatem. ki sltdh
jKbtaiem vigdtjočc atranke hi prezira pripadniike drog atrsnk,
je terorističen/ «krMke, kamor koli ae oeremo. v*4ime v prgkai vae polno ierorkaae. t KU«1» V*?
«voji bahavi PSOI»getlk«Oati «fl no Še v dobi psgg»ove?ja .ki «mti čnkuje fudeše od atrsihovanje ln vanj zaverovano k»kor nekdaj v " bošje aodbe."
ji^ut ae vaewiu temu ue« Bič čudil, ker ve, ds je teano epo
jeaos druš^nl
gospodarskim in poU-iičnim rodom*inds»ebo vsgstav bs šele toOei mogla IgpremeBiti. kadar bo ujepe POdlgga drugačna. l*pram<'U»be «oHpodersksga in ao-«illSess cede bo začetek etičue ln moeslne izpremei »oolialne revoluelje he prinoee le drugačnih pnniukidjsldh metod, ampak tudi nove ssiall in nova čuvatva. , Tods kskor t
ko je tudi v delavaklh krogih ke mu ono površnoatl. Človek ae lahko ^Sj te upornik more postati le teko. teor po ¡¡UM kdo fllolog. sdeevnlk. čsv
Ijar. mlsar. inienir koveč Itd.
namreč a nienje»i.iWAr l»e posns netrojatva deulbe. njepoga |M**r ■gallgglT tege
lea. sgkonov tega pow»« » ¿UAaeik.aoeaalnegs ígavoja. a Hoeijaliat; Ukko je nesedefoljoel opoaielonalee. revolnekmer., al* vite to le n« aapravl la *loveka ao-ei jal Uta. Kdor ai ni prUM>>i po-trebneaa soeijalnega ananja. ve late psAde v nevartioat, da vid bedo. pe ue apoyaa njeyih varo-kov. da opgla ceallko med boge atvom in re#A4no. pe ne raiume raaUwov tege pojava. da ¿uti go •podstvo Sianj^ni in saleojstvo vaéíne. da ae mu vae aoeijalna u redba aeedi te Ma da mu je vee üvljgnje Mino Wivie. ampak POftei. pe teeetti jo vee prUUo te-ko. mu oaunejo neraavoaljaua u gao ka. «aéreme — kar je ie »lab fto — nlli ae raamiálja o pogojih ee »We jih. temve^ poviiuo kakor
•í Kiaia Krialaa. aaaai «kiv«aski
rlaltat la pltat«l|. podere v »tvgr-ra
raiprari •e val si
t*«ert*t i
Soapodafakt
HPÉli a
eli m oBS »i. ..»i . eiiewgeen

kralji «pu.ti«i .»»j. W»-»'«-I11U l, ntóene dovolj *tr.hu v
To miiljeoj« i' "kr,'iuu
¿uprotuo. Hoen.1... re-
mitiveu pogoji «sa nov
vek ne more biti nomad tn d« lrc obenem; če hoče kmetovati. mora bivati na kmetiji, in noma-
Tudi mesta ss niao UHtaiiovjla kot realiie-L^i cija kakšne »gitatorske idej«; tu-
di zanje ao najprej naataU pogoii	^	T
■potem ao prišla aaeata. kar mo -M JHJjVT^M« imena
jih zahtevale potrfbe in razmere. PmoeUeio	va^u Uotllr
Ka eni uUim ao »patala r-a izme-	1^ prfplait.H^g„
«Jas» pridelkov neke aredišča ne-1	^ulič:^ Je
na drugi el^uu w oJUrti 4HiUgtm*H ločile , Jwer je bilo to bolj
praTctično. obrtniki ao ae naaeliU v kraja, kjer je bi|o tr^če. kar ' uatrezalo njim in kupovaleom z
PPBmmm
dejstvo, da ho z atentati lahko od* irtranjujejo ljudje, ne pa aUtcmn. ITinof kakfaiega monarha ne^ od
r-vi mmmK^JSSt ^
ntieniii monarhijah. v bila v rokah vladarjeve oeetoe koncentrirana v#ko večja m^ka-
kor v konatttn«ijonskiih državah
s odstranitvijo monarha ni po drla monarhija, temveč je vsake mu ubitemu carju ali kralju aledi nov šiv «ar ali kralj. Monarinje ki bi oteaUjMOa le Po volji vladar ia. ne bi mogla šivati dva dm ee pa ima stoje korenine, v katenh-koli iirftik krogih, ki so -- v^ roa-niei ali pa po avoji domUjUi -intereairani na njenem obatanku. Ima vladarjeva amrt pred bombo prav toliko učinka, kolikor njegova amrt v poatelji.
Odetranjevati kapitalietični W atem z atenUti je še v*0*ko večja veliko najvnejša utopija. Zlaat gbaurdno je misliti, da ae more odpraviti aoeialen sistem z imiče njem kakšnega vladarja. Kapita iizem ni vezan ua monarhijo, ne ua repAliko; jnonarhističua An-glija ima avoj močni kapitalizem prav tako. kakor gs ims republikanska Amsf^k*. na drugi atren pa jo monarhlatični Siam kapita ilstiČno prav tako nerazvit kakor republičanaki Beuador. Nikjer ne «vetu ae Ae more kapitaliaem p> ai-U vneljgtl. nikjer ae ne more odpraviti a aamo voljo nekaterih lju 41. Kapitalizem je nastal v gospo-darakep» razvoju kot nujna powlc dira razmer, in s ifciremembo go Hpodarskih razmer bo tudi nujno padel, če ne bi bilo v Kvropi nobenega Rothsehilde^jn Kruppa, v Ameriki nobenega Roekefellerja Vanderbjlta. bi vendar tukaj in tam imeli kapitelizem ^ prišel pa bo Čaa, ko bodo lafoko Živeli sinovi in vnuki vseh današnjih multimi-lijonarjev in miljardarjev. pa vendar ne bo kapitalizma nikjer na avetu.
...1
Krnet
e je šel iriu!>(j.
dežde, in tam se je potem
vse. kar ni bHo direktno vezaap . tflSSSi •	^™
ns «emljo.	Z^t^T
Tudi kapitalizem ni nikakršen	v,Hoeanstv^^
izum" človeškega duha.^n^. je povsem neodvisno od dobrote ali hudobnosti človeškega erea. ko je materijaini, zlsati tehnu-ui
^ ^»Rtuii, U ) *aj si naâdilf gospodine, ui<\ I
Nlaem, goopodinc.
voj ustvaril pogoje zanj bo parne aile. « ianaidbo
z izpopolnitvijo prometnih ^are
atev, a paietapesn do hoMU^ » kladov suoDvm ge ie
iKiuet HÜB
Kapetan Cneulič: Ker tajii, oš,.4a.#i aevg*»n kralju enkegt: priznaj, d« vgkoaMsJil! •Kmet : Niacin, gogpodjne kape-
J Jarea ikobi
i peci	!
jfeaet <íkojierje pekel) : Na, *
»eni mislil !—
Bši^1'
Bi.i'ifndčje.prskliči
pomena ugibati, kaj 1.. ----------^^
Wlo. če bi ljudje bili drua^Mr'f«1^	v*mh-
treba vpošuvgti take. kakftm ao;
drugič pa. gredo v splošnem liud- Bowni ek§p<irt cieoig^fff tje zaiazmezauu.ne Pa.mwere c H in man piieWiWtoU za ljudmi i» je vsled tega vafaej-, ka izprememba razmer, kakor , asi	.
"¡Z**ia Uudi, ki itak Prit»* rb fcbrt"!oP'rnrl izprwuembo ra,mer.	^ '»L^ff j
ae morajo izpolniti aocialisma. In pot do gre le čez kapitalnem. ' To
izogibng etapa Y družabnem in go-
apodarskem razvoju; preskočiti se ^ ^nu pgfr^t.zma ne da, prav tako kakor ne more :	je, Mko vc;as« ka-
človek iz petindvgjaetega leta M- »»^ti,sami poy^o resnico, poma preskočiti v štirideseto. Kjer	e^e e
še ni kapitalizma, mora nastati in Mož je oklenil sedati aovo se razviti do precej visokega vr- ^ ^ 8Vojo družino. Ni sc ziac-huuca; preden more socislbem nil Ka starinske arhitekte, pač pa realizirati svoje oblike.	je z^blt^o «vpjem Ustnem naor-
^TTvi^SSJ in akraino naiv-	Ajde,
S^S^ft&afc' »-rasi "i:
VN
biti težko razumeti, da so za pa-, + . .	w	.
pak jib moro zopet le razvoj u- Nič novega. Hrçman bi lahko atvariti. Na ta «razvoj Čl0v«k pa4 dodal -4aje b>la vsa svetovna ,
Uhko vpliva iift rastne Ä ^ ZV^T^ ^ ^ ¡ nadomestiti ga ne more ne sír^" J
l lamestiti uril ne more ne	ív i*-» n»n»jpn du. ameniko
,voi voljo, ne i ieuijal.»o.tjo, ne { SM^	^voli d.
So Kakor eo ,e morali I^WÜ "	Bmw!*'«» ^
pogoii »a porod kapitalum., t.ko ^S^JffSSS/
m morajo izpolniti todi « porod ÄLÄÄaTTT
socializma «o doeeaeiia »puot» «tryekom vojne,
je	^ vodstvom veli-
kih profitarjev, ki iztisnejo mi-
Teroristične metode v interesu socializma ao torej nsjbplj naivne v deželah, kjer je kapitalizem še malo razvit, kakor na primer
tu. To j» iMsrd^o fjtarintiike arhitekte in .najeli so jato tolova-[jev, 4a prcppeóijo ^elo ippgum-AttU.m^ß-	bežali ¡m
Jugoslaviji. One spominjajo tuka^ jn dan na preéi okrvg stavila
na Don Kihotov boj proti vetre nječem. V naši deželi je irotovo neka i kapitalistov; tjurii tuj kapital ima svoje interese v Jpgoala
viji; sli iz tega še nikakor ne sle^. »ov j£iL Mo je šlo počasi. oiH
Vae to apaila pravzaprav v aoci-gliatlčno abecedo: žal pa je vendar po svetu mnogo ljudi, ki ae smatrajo za socialne reformatorje In revolucionarje, pa ao jim ti prvotni pojmi soc talkina španske Vasi. ker zajemajo le is svoje, ua-vadno veliko preveč pod vplivom fuvrtev atoječe glave in so prezrli. da soeiaiiaem ni etvar erea. temveč atvar znanja, ki ai ga je treba pridobiti a učenjem kakor vsako drago znanje.
Kebena dražSbna oblika ni na-■tale po volji poaamesnih ljudi, snpak vsaka je bils nujna poaJe-dira reem«v. Ko ao ai prvič n.««. di napravili alalna bivali in m neatali domovi, ia keterih a» polagoma ranvile domovine. to ai agmlilo pod vplivom kakšnega preroka do«<.var ideje. I** v «t u to, lu^ a» ae ljudje nančill «bde-levatl zemljo, četudi no «do pri ee.
dl, ds je nsis država kapkaimtič na. Taki domnevi nasprotuje že dejstvo, ds jc dežela pretežno a grama, da je industrijsko prebivalstvo v primeri s agrgrtiim neznatno in da ae v velikih krajih države producirá še povsem po metodah male oforti.
(Dalje prihodnjič).
(Federated Prem).
.Stavka jajKmskih delavcev Krta se aadaljaje. Vae prizadevanja javnih uradnikov, da. bi pooredovanjem iaravuali konflikt, so do zdaj brez uspeha. Dne avgusta p bil pogreb stuvkerja. ki jc bil pred par dnevi ukit v bojih o policijo. ,i Vee ko 2<MXK> delavcev je apcemilo tovariše k zadnjemu počitki^.»
v Italiji u Milana jej prišla veat, datirana 7. t. n., da' je Pedcraclja teketilnih delavcev pozvala vae evoje člane po vsej t-tshji na štrsjk, ki prične 10. av-gosta. i	p
•»•▼ks premogarjev v okrožju Wllkesbsrra. Ps, je uatavila de-lo v trinajaUh rovih Uhigh Val-ley Coal kompeuij«. Okrog 4000 delavcev je v stavki, ki je izbruh nila zaradi tega. ker jc družba odklonila konferenco z odborom rudarjev, ko je prrloaiiU pugod. bo glede miniflMine meade -dnevnih oaem doUrjev aa ru<Urjo in aedem dolarjev za aplošne deUvJ
iu, kar je, sesidal »o podnevu, iw MUi avavči WHlrii. Mož sc je ino-«gl oborožiti a puško. Zona ju treci ao mu tudi pomagali braniti
roioe ie ppči#ale, kajti mož- *i-daruje Xtt»el ascaviti a ppško namesto z zidarsko Attco ju kladivom ujugova druŽJupa je - p« mo- j rala aigšglijsjSSilnilr mesto da M | skrbela gg «darjevo brano in pi ječo- *s*oc|lgd. j* ^	I
lo jedi. Kotliček je 441 preim. voda je. potektS is soda bi ler.otroci.go mrli gladu i«» Zidsr je a^irsl ae atariiadBi-hitekte in Woveie.,naj mu pomagajo rešiti družino, in tedaj je »Ušel: ¿ka, sdit nismo rekli, da je nezmožen T .Mar nieuio povedali, ds pe ko uM naredil 8sa si jo kriv, ds mu dnilins ntrada. Zakaj se je pe farenil. ko sins mu razdirali dalo T Da. sam si k kriv! U po njem zdaj, ko je v ati ski! —
e e *
Senator fraaec je nepubliks nue, ampek ta nič ne |enira repu bUkanakii) raakcionarjev, da mn ne bi pdpravljali mačje «o<lbe ob povratku js Sueije. «trela bežj«. kako ae ae M jezitt! Orc v Rusij« kak "aooigliat" Hekivsrts in p» tem zalaga bankirakodtarnalist« ¿ni sindikat s mesakaksčji»'« '4 novioasd'*. Osa v Rsaijo mna mm Franee ~ republikanec in is-dividualiet, poasiaUte — ps m vrne o pohvalnimi poročjli O' «ov jr-tih. Ko ae je Franee podal v Ru si jo, ao reakeionarji veoelo meži kali, češ, W naj fre, bo aaj vklel ln p<»tem bo drugače govoril. Senator K ranče je rea šel in vidri | ampak siomek neče govoriti dm-gecV Akandsll ln jem t In sramota! Prav jim jsl
ITI
%
Rewtta temorupo-
¿11 je bil denar izplačan ali not
VMi jem Wlovom je bilapriob-JinJiriekijeva zadeva «lede nje-'„„ve pošiljat ve Kvojem« očetu v stai^ein kraju. Prlobčepa je M>
vsa korespondenc* med^hp in
uoiid« uee je spoznati. da je Abton
JTriHkiia Ringo. Kamrn*. vprašal Frank Sakaerje.	^«ov o-
še ni prejel denarja, ker nm je Metov oče pieal. da ni tega de, narja prejel. Hakaerjeva tvrdks
lllU je odgovarjala, da jc posilja
tl.v št. 260151 cpklamirala in da liriskega obvesti o uspehu, ko bo ,, vloga rešena. V nekom drugem niaJCSU pravi Saikserjeva tvrdka. daje vjgoče pošiljaiev že izplačane. toda tudi iz tega pisma je posnel d* tvrdka še ni dobila odgovora na svojo reklamacijo nt sturega kraja. Prišel je še tretji odgovor od Sakserjeve tvrdke, v katerem pravi, da glede pošilja ive št. tW01frl dozdaj še ni bilo mogoče ničesar ukreniti in tudi „i upati, d* se kaj ukaene. dokler ni ratifunraAMnir z Avstrijo, Ka no tako tvrdka v tem pismu *atr-
brž *a je prejpi šele z^lai ker je tvrdka pisala njegovemu očetu iu ie bilo njeno pismo uroč^no du« ti. julija Anton «riskemu. B^isk sam pravi; da ne bi nikdar vri* v javnost a svojimi" dopisi iu pi smi tvrdke. če bi gs bila tvidke "bvestHs. da je bil denar izpla čan. afcoravno bi oče trdil, da gs ni prejel.
V teh stavkih je jasuo povoda po. da nima Briški najmanjše obtožuje hiine posestnike v Škodoželjnosti napram tvrdki in Vorku kot brezvettne i*ko
JKflr Tffk. * T. - So nihče ui.^eiaU da je Društvo dobro tvornih organiltatii V tem mestu
Wdfktlua ^an^aelja. Vprav narobe Je bilo, kajti to fruštvo jtf •d nekdaj ljudstvom imeuo-vano dobrotvoml trust.
ot
da bi verjel ve*'besedi tvtdke k
svojemu očetu, ako mu bilaHMrtd ka niKaUu da je bil duiar-fari* čan. Iz priobčene koreapofcdvner ie pa «mmidoti. da tvrdkai#i ni kdar trdila, .(a je bil denarfapla eau. Vzelo je pet let. da se je dognala resama.
Tako pismo, kot ga jejgpaM tvrdka Briškemu z due 9. »vgusta t. 1., pa ni pebeno priporoštte j Nič bi ne škodilo, ako bi ao prj zadeti «aut&ili saj malo a trgovske vljudnosti in bi n Briškemu pisma, ki dok .da nekateri ljudje potrebu; obliča, da se saj malo "obl
je." -
jo.
MedfoodUJT. I,	¿»drew Honolulu, Uav«j, JAjNfeff. -
Seta<aa«kefia je	bučele.: 1« Tpfcijg poiH^o, da jo bilo n
ki so ga ngpadle s tako alio, <J« so, boju med	. iWljeuu
Nekateri m k.tajakjm^^ji v jflgH
ju je. Ua ofbfl^ti Briškega, kako
a* opekaie do smrti, i udje so hoteli pptoM.it» peu «algu pomoč, tftda nwMene bučele ao biUh Jn jih pogpale v beg.	ke m- j».

hitro 'zazna qpošiljatvi kaj f>ozi-|wfii tivnega. ?
Tvrdka nikjer ne trdi pozitiv-no, da je bil denar izplačan.
Maj je nam poelala Sakserjevi tvrdka drugo stran «like o aferi.
Poslala je poštno potrdilo, da je pisala Antonu Briškemu, očetu Antona Briškega v Ameriki, priporočeno pismo, toda dtadaj ni še prejela odgovora. V dokaz, da je pisala Antonu Briškemu. je pri ložila poštno potrdilo, da rnp je bilo pismo vročeno 11. julija t. 1. v starem kraju.
Poleg je poslala tvrdka p rep i« pisma Anton Briškega iz Ringo,« Kans., ki ga je nkal tvrdki dne ?. avgusta 1921.
r*fV«**u«,llVSUJi|| tffff
>	at <v * vt ; '"H
rim m mmiidiaiil iKIfluw«1 r o-
.v pojnkai pijačami.
$4 i"' «A '«wl .¿I» . I • • ■[('
Waukegan, 111. - ljiša ¿Wk»vw nega pcavdi&a ¿«bel gtftfcs je bila razstreljena pbpol eni po-»oči. Eksplozija je vrgjp državiv ga pravda in njegovo dr.t^in/
\oi*i\
> Bomba je bila položena pred
PUmo se glasi: Frank Bakser, 82 Cortlsndt St., Xcw York, N. Y.
CMMIll ^ ^ 7 '
n	v katerem
du ho dobili
ta s ra 10, p.
por
1 jate v leo kx\iun od
«., Martin Briaki, letalna ICupi, Hrv. Številka
. -lW-iwi^r'Wss
April rt, 1916.
A nišam od Va> dobio aiita sličnogs, nego onda saj» dobio potr nil. Da »t« mi Vfoba novse izplača a, ja Vaa vi o tome, ako u pravo bi pisali od ku6e, da nisu dobili aova«.
8 pozdravom,
Anton Briški, Box 12, Bingo, Kana. Mr. Anton Briški,
P. O. Box
, sprednjim mostovžem. je ob dana z grmovjem iu za.fefrmbovoe ie bila jg^ča. da se je priplazil do $|e, »t <ja W ga kdo dpazil. Mostovi je razbit pa t*e*e. Velik« l^nja je pastama ti^U v fidu. Od dnwtJlne »i nihče ,»oik9dwan. Policija sodi, da so bombojpo-
mi ker «^ pisaaanjani po držav
¡1 nempiavdniku. Driavni pravdnlk pravi, da ni prejel grozilnih in
svarilnih, niaem.
<mf+1* «ri» ' t s |«SI4M»|W,,: J
druga bipifi:
Ringo, Kana.'	*
Dalje je tvrdka priložila pismo,
ki ga je pisala Anton Briakemu
iu ki se glaai: Cenjcnir—
Vnkc pismo z dne S. Aug. t. L smo pr»j«ll, ter prepis
listu
istegs poslsll
ProHvetn" za priobilti, dabodo oni, |ki »o brali napad as nsko Ivrdko izve-
•lell za eelo n "Prosveta"
tvrd sveta
nafti
''Šk^C^vifi
da bi so gospodje pri uredaifttvo prepričali, v kmUko odgovarja
nifi. ]■ JK® Vi ftr lagali v piamu
* Ifilete,
H|
•Uiifl
l'H) kron, danes
I'ilj nik sar ni
• ta lina vaMte WWUetke nog
■ Kake vnte Ufwok ste Vi,
IrvjV *
etn, da ta de . . •
naim

iki ' rio*Mtft'f/ w pa to un i
gkodovatt. akStudi list sam ae i tega niti najmanjfto korist. 1'oiuo toraj zelo, zelo dobro z^opallL 8 pozdravom, freak »akser «tsto, Bank
'iuši < itat-elji spoznajo, kako etvar> iu. je .Sakserjeva tvrdka in da obklada druge z lašnjivei. meato da i m meta* preštudira piama, ki jih .i'* Bliski priobčH v Prosvetl in pi-sm«, ki jUi je tvrdka piaala Bridkemu. in prav niČ 4w ji ae škodi » če bi puedmo «Htala zadnje pi-" ki ga je Bds^i Pi*al tvrdki 1'rcdveeair bodi povedano tvrd ki. da nI doffnoat uredništva, de *«• prepriča, ali je bila denarna po-Mljatcv iz|Wačana aH ne ^aa>glt • ur« dništvo so merodajna pb sma. r katerih trtdka sama pri» saa< da ne ve paaMivno. če j« bil« denarna poAiljatcv izplačana in da mj$rU le pretakava o izplačilu denarja. Doklaont uredništva je da priobči .koraapondeneo med M»onihaa sfrsnrksms in ds se do ^ne resnica.
Kaj nam pove pismo rudarja Uriskegaf «IVd .vlim prari pismo, d« je nrejel potrdilo ad očeta, da je "rajal denar. Kdaj je prej«! t« i damo, tega Briški ne pore. JNaj»
Okioago, 111. — Še ni dolgo, ko ie bila prefekiišeua bojna ladja, na kateri ni bilo tfvega človi^a, ampak jo je dirigiral letalec s pomočjo breažiiaih aparatov. Prete-košnja ae je dobro obnesla.
^Najao^ejša preizkušnja se je zdaj vršila z avtomobilom brae človeka v Daytonu, O.
f»6lieaji na cestnih vogslik ae zijali, ko je po cesti privoril valil črn smodki podoben avtomobi. v katerem ni bilo 4ive duše. je zatrobil, kadar je bilo treba in avtomobil se je umikal ns voga-
____Uh. kakor da aadi v aiem f»aj-
7&SJEJZ:jspretnoišišo£er. Vodil ga jaaeve-da človek, ki je bil na dru«#m av-
Ali sds j prihaja to društvo Uii gnevom.
N
v alee najstnikov. S tem pa a »btofba' končana. Očita jim R drnge hujše «tvari.
tniadtr taka koaiarvativua organisselja prttuitf i takimi ob^ tolbami na dan. tadaj je dokaza u a reč, da hišni pOsaaUiMd Uživa jo posebne privilegije, ki jiui o-inogočujejo. da adirajo in itika: iiirajo najemnike.
00
je predlagal Lloyd George iu u ko je'bilo aptejetp.
^panaki parati «a jp^ujej*
London, 10. avg. — Po^a jf MeUile, ki ao jih obiavMe 'T^mes | se glase, d« imajo S^ci |e mož, ki .branijo pi^ieije .;ua gori Arridt nail Melljlo. C ^tih Atavrov naraščjo
Oete reUl a vsakim Vstaja je tgbruhaHa na »olotpku MeUile. To je aalo popa rilo Špance, ki «o adaUli, 4*M ondotui dmuašini lojalni. ■
Madrid, 10. avg. — Uradno po roičlo se glaal, da španske .Šele .dr že postojanke jušno od Melli^ in odbijajo Mj^do mtašev. Olilc gane-Španska Čete n« gori A^eiMt se ae branijo, čeprav je med ujl mi velilui pomanjkanje živil. Bck civilistov is HflUila «e nadaljuje Vladna kfisa Jtvjle ^um«.
Kitajoi iskali pet
ML
MaudžurM«, i>et J^uoet a t traujeuih. Mit 7« J«»ftaeev Ir j^aUvia^ov. Xekijo
■p- ;|mhi , ki, načelu j« Harvard akmu q^aeryatoriju. je iskal s štirimi pomočniki novo _ zvez i o
1 - BO k^tajakih ZOPJBT IZ- pojasuujej da je «Mts^al, ko ao Kitajci brez dovoljenja «udrli jfpopaka staupvauja.
V OdapsJwn ja lW»Jo |p|ev
Berlin. — Valed prepira med J komunisti in pakonminjati. je pri toda trud jo bil zgstonr Profesor |i0 v (l^lauskein do aJtooh pobo
pravi, da je zvezda najbrž odpo- jev. Policija je afaer napravila tovala d«lje na svojem potu. red, toda ««petost* je veUka m
^ f " ' pričakuieae, d»^wao l^j4akipo
islali čete v mesto. Kakor ae go y#ri, je bilo Hkaijago, da ae are ,«uo«uušt are to
^ ^ , .,, ,	jyaiee in komunisti ao vaied teg^
ALBANCI PORAZILI 8KB1. «wt«vJcaH. V javna poglopja so
. ~ «Pravili strojnice in jih acnadlli a
w*> sar ^il°dviur^Jh ,lhk0 ^
f

Him, 11. avg. Iz Avlone pv-rofiajo o porazu acliakih čet po utem l^oju a Albanel ob reki Drln v severni Albaniji. Albanci so napadH 2000 Srbov, jih premagali in zapodili proti Kanovi, t tU deset vasi je bi)o požganih v po-
p (MadaUeimiM« s^rvs alr.)' >
priznala KolČaka. Ali vsako togi banje o priznanju in nepriznattjtr
krajini, kjer se'vrtt bojevanje;	w ^^
-»^rirri ^mm^ ^	{v4 , f^ ^da ^»aHoljalna Amerika,
Aiurleški krali Jura ima deficit. kiT m rusktig« programa, le
Angleški kralj Jure ima deficit
London, 11. avg. — Medtem ko berlinaki listi pišejo o finaUnih, težavah bivšega kajzerja, je danes izvedelo, da je ¿udi angleški ralj v velikih atiakah za dftmr. Državni zakladničar Chamberlain v sredo presenetil buržoazne poslance v nižji zbornici, ko 1 je »oročal, da ima kralj Še dve teti velik deficit in zdaj prosi parlament, da mu dovoli likvidacijo vsote atotiaoč aterllngskih funtov od njegovega kapitala za pokritje «Učita, kraljev deficit znaša 34,-600 funtov aterllngov z« leto 1919. in 45,000 v minulem letu.
1 rep papirnatega zmaja v Parizu. V Parizu je že izdelan Vaa ha sa novo intervencijo, klavni v dltelji ao Bazenov, Ivov, Makla-" kov, «aeMov in Čalkevškij ~ ' vai carieti kare keretiiae. Ka ulogo igra Ke renski jv kodu te p*-toriee, ni ananb. ' V Parizu je Or ganizirana tnednatbdna kampa nja, ki ima Izkorlatiti lakoto v Kuaiji sa nev naval a« aovjete Topot ne pojdejo zavezniške in a Mm» at* V Rusijo v unifor
nejškn ina»trelivom in spuščtm ns taika v *tr*bkib jarkih ali IP« V sovražno četo. viokflai vae. ; ^ar Je V Uiinji okolici, ko eksplodira njegov -naboj. VaTSl fo «o Wle prva Ptai^rošnje; Bo-doče preizkušnje m bode vršile na dnrg arflir. i-4a»ec ee ^dvi-
v
„ P nas	— — » § ¿fflZ J^p
nobčill fcmo tudi te pismo, d« Jn ^ ^ Um v0<w avt#mo
bil. Ali ae pa fco «kril» ^«oke po
Morije, ki kontrolira ravan sli o-kolieo in bo vodil avtomobil, d« vozi tako, kot bo on ukazoval s svojimi aparati.
.narti * ^ < I
ina.l»v«Akniaaaiatri. Kralj Allonz Je j«il. včeraj konferiral z voditelji Hbe ralne strsnka menda z namenom, da organislnia novo vlado. 1 V sat i o položaju v Maroku, kjer. ao riMalJUsvi zavdall španskim čelam kmastartiJai peta* lil po-vzaaiill politično krizo v IpanijL so postale redke aadnje dni. Zdi se, da špaaaka «eaaure selo skopa normami is Maroka. v
Bivši triteki rojaki «a «daj be
7
Venere, in «aieHjo. da ie jedro no-vega kometa all repatiee.
Nova zvezd a je Idla odkrita v bližini aolaea
BflBBSHHEdi -
OaL — Jimrti
fišci raz ruše valeč "Faniuhar" k tn »hitel aa pomoč pa rti i ka J«««." M Je naaatfri na kleči ■ raarnševale« so preloilli i«ošto in nanj ao ae okrcal i t odi pot sik i a
španska vlada pred padom
Pariz ,11. avg. — Po današnjih
i^ondon, ilf. avtf. — <reder.lB«-Uanlji in mifitari^išn Press.) — (Jrsttsn Doyle, posla ki Je izzval vojno I «Ha
* ii^i zborniei, > -napadel vlado, rekoč, da je arameta Anglijo, kako morejo baši vojaki in častnika beračiti, da se pre-#ve, dočim ao tvegali ^oja živ-ijeuja jn zdrasrje v vojni ca domovino. Dojrle je dejal, da so u-llee v Undonu polne bivših vo-
Cambridjrs. mms - Na Loeko-
««'„r^"1 »¿i
ogli j ire sa milodare, prodajajo «11 pa dieektn« Zračijo
r grtko-
pred naj^aUvui.
IumU
GLAVNI STAN
MWjI^M. IMT
w mm*s laissiii
Mk LAWNPALa XYM- fWBAOft HJUHOU. laarršavalni odbori
MB A tm. ■ l ■ 11	T	' ■ 'T
Nadaorni pdbor t
vg^JKA
1 tsliovftl odboft ' ^miMLiodbori
SSh^t:
arvAai. u w + m
i hj^jBinar

WyyuxV
■JS» r iTitr r?
PROLETAREC
js sloveosko Klaailo smialisličns sicanke v AmsrfK.Vsak dolsvw m rojak, ki se sannns sn soolalsent, ,b|jp .mol<al mt*o nuni, ker vum
jprase sliko aoslallsma.
NimBnlni «naša $2.80 na lato, 91 JO aa ppflata.
Naslov: ROLET AR EC| »39 W.^6th St., CHICAGO, ILLINOIS
naš conUHinJig.

mah in s puškami Ur topovi,	sitnih.«Unlo, mrsvllnoev, ššur-
zdaj pojdejo v eivilni obleki in s košarico kruha pod masko "u smi trenja iu človečauetva", ar
made « orožjttOi pa pridejo pozne-
ie.
V Vladivostok!! je ruski Ust objsvil karikaturo, liuaki veli kan aadl na Ueh,,puška mu pada Iz desnice, levica pa prijemlje m
Od strani ga o ki drži v« vrvi
srp in kladivo.
pazuje Francoz, -------
vojne pse z napisi " Čcboslovski-ja, jiuipunija, Poljaka". F«au«oz govori psom; "OJejte! /opei ae bo lotil mirnega dela. Počakam, da odloži puško, potem ps spustim svoje pse pau j".
Ko je Burke lata \m. pridobil Anglijo sa potlačenje velike fraa-coslu» raroluaije,h js jpovsrošll dvajset I dno vojno, štirideectlH-no reakcionarno politiko v Veliki
«iet«m, I «70. in
svetovno vojno leta 1114. ter ra»-ga mar«, ki jih daim« ašivpm«
SSaodovina so ada^ ponavlja. Ko prideta Krancjjs In Amerika p»d plaščem rešilnega angalja v akvo, bomo videli vaa sn«mrnjaj| poakaeov. da zapet olivi šua ttusija — vHika
In ne^h plemenitih a«veznic
kov!
as
-

M
Tekočinski i ššark« in
•iJ»]
«čisti vsfto
rt
ogenj sa stsnles, mravl-bolha js nsinovajža is-se Uporablja bres, ds kaj Ikods na posteljni m sli obleki. 'Is nova je p<'znans pod Imenom navila Quietus, P. D. Q. SUns Slcsr Ima dovolj modi. da loTlf	-r-i.r-
kns
IŠO Stenic
»v »»•"*•» mrsvlj, Mur-
9 bolh sko si kupit« P. U.'q.,|. . sa priporoča po bolnišnicah, ničnih dražbah kot najssnosl-h I trs J A« srudstvo ss od-
P rod a ju se ]>ri t Puller Morrison, HUmleton Keeling, Potor Ven Hchsack, Mutual Drug, m.d Robert Btevousoii Drug t'otiipa-
niefe.	. (Adv.)
Chicago, Illinois.
v i! j«^.' . .... ,'	•ft]
NsJ^IJI, aajkltrojl paralkl »vata. lavesto« psstesH« a« hi. ■'ko. VvaAam mast« j« lokala!
v r-gislsTlJs Ibnfci a
iCTiEu/
PAMONIA	.Avg. 8.
. Vsjal
Mlm« C^Hbos r ga In
>,,.,,,,.,.Ao, ta.
y JUGOSLAVIJO
MaikriP* P«* « «s M«	U».
.. t.--------„L, M ..H...
ffirraELF® • ^
anysa s*'	■
^RgpfrnXtm
4Odpluje vsak fta4aa .
IMS Wortfc River, Wow York
6
Zajeda!* * Povest« Uvljeaja ■lovemkih trplaov v Ameriki. Vssaap. 8tans « poštnino vred ♦U5.
Zakon blogsneslje. Vrlo pootea knjiga, ki por«, kako eiehernl človek ponavlja v «ebl ras v o j vseh svojih ttvalsklh in divjaških prednikov, fl slikami. Ve. sane. 1 poštnino vred $1.00.
Obe knjigi, ki se naroČita obenem, sa tri dolarja*'poštnine prosto. Naročila sprejema Utffllk KnJi ševoe matloe a.N. R. J.i Frank ■Ave.,

__ tiu a, f
Chisago, Ul.-i'i
iiriihlni) ilk' n »
POOBLASTILA
^la MATIJA $mim k 13
IT, sa rojake po oeli Ameriki
On Že mora vedeti, kako se po-oblastlls Izdelujejo, Piši mu m* rs z I oži svoj« sadevo, pa ti bo naredil vae pwi^' da 41 ne bo mogoše grant prodan s nepravilnim Pooblastilom Njegov naslov je mt Butler it., PUUbnrgk, Pa.
"" TiiiT '«Tiwpiwp—i
M. J. V. OHAHEK
ZDUAVNIK.
Uradne are sot IOiOO «jotraj do 2 JO popoldne.
■■■Ssig »ee- 1 es aaa U cs^aosms I a ase«.
JW'ttsia.?*«
$0hthe ofcnt m« f »•.	1
aaaufK	m.**
«LOVK*!*! ^faam

Wt ML MILOJEVIC
arsis yelaUd ikwtt Ja «al
aafiP'H J
SB JU MHSM SffBtW.
PI08VITA


NOVICE IZ MOME
sociALurnûHi poslakoi nr
UIT AVA.
; l'ml kočnim glasovanjem o u-alavi do« 28. junija j«* pu glaaee Hodr. Ktbin Kristan podsl nssladiijo fe jaro v imenu eoeiali-attënega kiuba v Ualavotvurnl skupščini. PrioWili smo jo po do-piaiiem uradu skrajšano;
"Pristopajoč ns končno glasovanje o ustavi, ki naj poda osno-vo za fcodoée zakonodajetvo v ua Ai liria vi. za politično. goapo-«iarsko. socialno in kulturno Šiv-liana nadega naroda, a« smatra lilul) socialist itn ih poslancev dol-Žnega podati sledeio izjavo:
Socialno demokratična stranka j« zastopnica delavskega razreda iu urvoboritoljica za njegovo e-maneipaeijo, ki ae more realizl-i iiI i le potom nadomeatitve seda-ujfgs kapitalističnega družabnega ceda a aoeialistléno ureditvijo, osuovaoo na popolni enakopravnosti vaeh in na gospodar* krm sistemu, ki naj služi družbi .kol celoti in s tem vsem njenim članom v najpopolnejši meri. ne pa le nekaterim gospodarsko privilegiranim posameznikom, ki si ' umrejo. ' posedujoči produktittia in distributivna sredstva. <prili¿ tfati produkte di,ls. ne da bi sami Vlagali avoje delo v produkcijski proces. \
Socialno demoikratiáim stranka bufó' osvoboditi ogromaio vetkio naroda' materijalne liede In veine skrbi za najelcmeutarnejše živ-Ijcuske potrebe, in s tem razveza-ti doslej uklenjene narodne moti zs vitje </blikc živi jeu ja in za ' čistejšo kulturo. Pogoj za dosego tega jÀtàê narodnega in <4>te človeškega cilja je rešitev vrtine Jz ■ oapodarske Miržnosti neproduktivne manjšine. Tej nalogi služI delo socialno damukratitue nI rs uke« ki je. dokler obataja raz redna drušba. delaveka razmina stranka, tudi v tej ztmrnici.
Roparski napad na vlak T
sni. Načelnik amaterskega
ija je ugotovil, da so izvršili roparji z Ojurom Todorovičem in Zeke Dslibaničem Slu» čelu. Roparjev id bilo mogoče izslediti. Izdane so za roparji, ki jih poz-naio. tiralice.
Ma pokrajinakam zbor« no demokratična stranko v sni in Heroegovtni ja bila t
jam »prejeta resolucija, Id izreka med drugim tudi popolno zaupnico aocialiatičuemu poalen-hkemu klubu ki ge poaeboj poe* va, da klub delaj energično nato. da se "Ohziiaua' razveljavi. — V upravni odbor soe. dem. stranke za Bosno in Hercegovino so bili na kongresu izvoljeni; tti-Hto Boinlanovič. Milan ZivkoviČ. I loško Jurič, Mirko Duki«, Jo-vo ftinit>raii. ftpiro Uojšina, Aieto Djukanovič. — Oficijelno strankino klaailo bo tednik "Zvono."
Sindikati in delavaki dom v Belgfadn. Vprašanje o /upetni o-
tvoritvl sindikatov v Srbiji je releno. Največje strokovne ¡peti-tueije pridejo v roke socialistov cent-ru m uše v (akupna Dragiše Lapčcviča). Delavski dom. ki je bil od nekdaj Ust aocialtatlčue stranke v Srbiji pripade ietotako tej «tkupini, čeprav so komunisti hoteli drugače.
Pri dal« Zgubil oko. .V Mariboru se je Zgodila v kurilnici Južne železtdee nenavadna uesreče. letni ključavničar Albert Katje delal pri svojcu atroju, par metrov dalje pd njega pa je prebijal neki drugi delavec t «lle toiu železno ploščo. Naenkrat je kake dva cm dolg izbit kos železa zletel v zid. ee« odbil od ujega ter priletel Kalaerju naravnoat v o-ko in mu ga raztrgal.
Mama posredovalnica za dalo. Pri vseh podružnicah "Drž. posredovalnice za delo." v Ljubljani, Mariboru«. Ptuju iu Murski Sol>ot i je iakalo od 11». do 25. juuija 1921 dela .'121 moških in 177 Ženskih delavnih moči. Delo-

dajaki ao pa letali 257 rnoikih iu 192 ženskih delavnih moči. Posredovanj ae jc izvršilo 206. Dela iščejo: pisarniške modi. kovinarji. trgovski sotrudniki, so-trudni« c. natakarji« natokaricc. krojači, šivilie. polj. delavke. delaVci stirojdidi kurjoil eed-lorji, dninarji, fotografi bol. etr-inlc. vajenei. vajenke itd. V delo ae sprejmejo: hlapci, dekle, klepari. mizarji, tesarji, čevljarji, ključavničar!, kovači, štepe riee, delavke v opekarno, aluŽkl-nje kuliariee, Vajenci, vajeuke
ud.	^mmm, - J
Draginja«
— JU
(Nadaljevaujc.)
naprave.
kor že omenjeno, je prištevati k produktimemu kapitalu z narod -i nogospodemkega Stališča tuai
prometne naprave in prometna aredetva, torej šelcaniee. pristanišča, ceste, vozovni park, ladijski park. Železniee naše driava dandanes ne morejo zadoščati prometnim potrebam; Pred vaem Je njih skupna dolžiua z ozirom na velikoat države premajhna. Bazen tega nieo zgrajene po enotnem sistemu z ozirom na današnje prometne smeri iu potrebe, kajti prevzeli amo jih od več držav, ki ao Imele raslične železniške eietc-me, katere bomo morali z današnjimi prometnimi smermi in potrebami šele v sklad epravitl. Lokomotive iu železniški vozovi so valed obrabe v izredno slabem stanju in ujih velik odstotek mora biti stalno v re parat uri, oziroma mesece in mesece stoje neizrabljeni; *ker primanjkuje tovarn in delavnic za reparaturo. Na eni etrani močno naraščajo atvarne
potrebščine železnic, na drugI strani p« etalo pada njih smož-
noet; traneportni čas postaja torej daljši; poaledica temu je, da ao morale Železniške uprave svišu ti tarife, kar. jo podražilo cene
vsemu blagu. Vrhu tega se je u kazalo, ' da sedauja orgauizacija carinake službe zadržuje ¿c itak zmanjšano železuiškoietuiičuo o-\>i iituo zmožnost ter provzroča interesentom neverjetno viook« at roške ua ležannah, ozirom«
stojniiiali, in izgubo obresti. Tu di te včasih ogromne pristojbine plača konsument v višjih daga. Valed opisanih rai .ranaportui stroški, ki ao bili vojno minimalni, v pri vrednostjo blaga izredno tako da so daudanes bistven v draginje. Du so transportni »ki na Železnici ie preko ;>ustuo mejo, nam dovoliuo ju je dejstvo, da v Sloveniji ao ccate razmeroma v povol stanju, avtomobil iu celo lahko konkurirata z železu! Ako interesenti glede hi
transporta, varnosti trans: nega blaga in transportnih
škov dajejo na kratkih progah prednost pred železnico celo diterjem s konjsko uprego,
zuje to do voljno, da železnice ne morejo več zadovoljivo vršiti tiste jiaroduogoapodareke funkcije, ki iiin je nameujena. T^^jH Stanje cest kot soprovzročeva-
telj draginje utegne . prit? * štev samo v južnem delu naše države. Železnic tam skoro ni, taco da se prevaža blago po cestah, oziroma prenaša po potih; ceete so popolnoma izrabljene in jih doslej še ni bilo mogoče spraviti v tako stanje, da bi se promet po Ujih mogel vršiti z lahkóto. Tran-spotfi so spojeni tam * večjo, iz gubo čaaa in večjo obrabo vozné ga materiala in živine, vsled 6c-
so prevoziti tyroáki višji iu za radi tega tudi bi
»J*..
(Dalje prihodnjič,)
atensko medno sodišče je 9 mladih delavcev, dijakov iu dijakinj, večiuoma vseh pod 20 leti obso-
aretiron Ig ga hodo po | imI-mIi najmanj ,,l„
ci zagrešili
kflj «o 0hmi3
Neki detekti» L dilo mu ekitpno 10 let težke ječe, namreč o njih povedal, da v posamuznlh slučajlli naj man» rili protidi-žavint lotaivc po 10 let. Ko so mlade nesrečue- ja ima to tudi ua evo.Um ¿¡¡¡J
Pertinčarjevo pomlajenje.
Spiaal KTBIN KRISTAN.
(MJd)
Preetraéen je Zorito priskotil iu jedve ujcl proruaorja .da ni telebnil ua tia. Hablo ga je po-' lolil na travo, mu odvezal ovratuik, raspul sraj-eo, zuiotil líelo, pa poloiij glavo ua prsi. Napelo je poaluial. arca ni slisul.
Iz vaega grla jc «skrital:
"Na-pomot! Na potuot!" • )
IVvi ao prihiteli delavei, ki So biii ua straii; prinesli so rotue svetilkc s aeboj. Potem so pritek-li drugi, uapol ohlcteni, ki so te spali. Tudi inte-i»it je pr'itl a svojim SNiateutom.
Potakuiall so a uuictuim dibanjem. Udje so bili Aa gtlitni, ali is prsi ni hilo diha. fisto bllzu so primaauili svetilkc, oMiiatili stekla in pomolili o»lidalce prod usta. Oslalo je tisto.
• "Kako ae jo agudilof" je vpradal iuAeulr.
Zorko je pripovisloval in ujcgov glas ae mu ie /.del tuj.
"Najlirie je srftia kap,*' je ugibal inieuk.
Aaistmit je dmlal:
"INsitareii gos|M»d. naj4>rte je bila votuja preiHt udljiva xauj. Tu ite l»o poiuoti."
"Kako tirideiuo do r.iiravnika?" je p«ixvedo-vel Zorko. 11
"To ta> tetka reiv', je (Hijaenjeval iutcuir. "lio vasi je tritetrt ure lusla* Pretleu kdo /.apéele. zilej, po noti, mine uia. Do trua luis vos dve uri: adravnik se mors ai obleti. pred jutrom nc more bit i tuVaj."
"N'seeno. Trclia Je pohiteti inuij."
"Seveila Ali iMiuutuati ne bo ntogel. Kousta> lirul bo aiuti. Le poglejte. ^aj jc oliraz ie inrtva« ¿kl "
"V<* uladck je. inl«.»ai nrgo pred veterjo."
"^uirl ua je izgiadila."
"Ni mogote. Trolia je nadaljevati u niel no «libnrje. \ <^ai»¡ Je treba vet ur "
' Naj *e nadaljuje! Tudi ih/. imam rnd mimo »••>,1 ,\li UM|M*ba lie In».*'
" Nadsljevali mt, ali trunlo jc «»átalo leaeno IViailuo uit'MMji' je |MmU mili leije in telje. Hilo p uoto\o. lia ni V te|e*U Vi r mklice ll\Ijeilja.
Iloteli HO otliieeti milita \ lutinko. da pride |mmI Ittteho. Zorko iill j< xevinil \»j «mtaiie ihkI miliii iiclmm; miui Ihuii utre/il «lo jutra
11 lehtete trave je na|>ra\ il /glaxje. na \sa ki. Hiv»n aleve in k nogsm i< /Mtaknil INI eno lio *o liekljo. roke mu je poln/il kril«ma na prni in setUnil .m*í
v'.i M» *e rsfkroplll Z.«rl»o j« ««tal pri mrlt ti!. Illiru I) |ega j«' imatavit |m.I |«ki atoltek. «niel iu aletlal mirni obrar, na k.iten-m ni hilo hI«hIu lnileiMur
Viaoko m* Jr re/|M lo t■. 1». r\,n|e mi tárele. mi( je ra allí |»o krajini. Mrlitu |»el ¿innetl *o»«l iu lulMirett p«itok, iom'-iu, niiiia mu je ekrlv muteo oiiiveAhi plai.r Hx^km» j,. ogla*il •»lace,, drobet evo jo nladko »< ut tmru taino peerm /.«klieal jr akovir . . . Noi'ni metuljl eo frfolali «krug liakelj, hi eo tárele % not
Zorko je bulil predae. Iskal je piisH, pa jih ni umirel zdramiti. Klical je ČuvetW, pa ae lilao oglasila.
"Tako netiadoma . . . Tako nenadoma . . .7 mu jc pelo v ušeelh
Dolgo je tako čudno top strmel v noč. Naenkrat jc aaČutil stiskalnico v prsih, dvoje aved-rov v očeh, saatokal je, zaihtel in drgetaje ee je razjokal ob mrtvem profeaorju—prijatelju. Solze ao tekle dolgo, dolgo, dokler nieu same uaahnl-le.
Zvezde so bledele. V nočno temo ee je zarila blede meglica, ee širila in iipodrivela mrak. Dolgi rascefrani belkasti prameni eo ee raztegnili po nebu. < Po zraku je hladno drhtelo. Po trav! eo aa aabliščale rosne kapljice. Oglašali aa ae škrjand '
Zdravnik se jc pripeljal. Konstatiral je smrt.
' Zorko je neiuo kimal. V očeh in v srcu Je čutil prasnoto.
XVIII.
Brzojavno je Zorko dobil poziv, naj opravf delo, ki jc bilo namenjeno profeaorju Malsorju« In pošljo fakulteti poročilo. Pismene juŠtrukcijo <lobi pozneje.
Kakor so zahtevali, je odgovoril ter Izjavil, da se upu izvršiti potrebua dela ua mestu. Čakati ui kazalo, ker se jc pripravljal det. Tiult stavbno vodatvo je proailo, naj se gradba nc za-■I rtu je preveč.
Vcetuo, a a trajnim, boleatnim ohčutKom, da mu manjka nekaj važnega, velikega, je opravlja! svojo nalogo. Na veako malenkost je pazil, fotografiral krajino, splošni položaj, vaako podi ob-uoet, prebmkal vaak prašek, pedantitno gledal, da ae nič ne zdrobi, nit ne izgubi, in vae je takoj vsestransko opisal. Znenstveniku, ki l»o vse uredil. je hotel podati materijal. a katerim se lahko poslužl v v takem oairu.
Vsak dsn je pošiljal porotila. Dobil je po-motiiika. vodetvo pa so mu prepustili. Bilo je videti, da so xelo zadovoljni s njegovim delom.
Tri tedne je delal od lore do noti brez počitka. Ko sc je vrnil, so ga povabili, da spiše motiviran referat.
NIŠ ni hotel odlašati. Zdaj. ko je bilo prvo opravljeno, je bil v ognju ' Cutll je, de ga ne xapuati nemir, dokler uc raskaše vaega bogaMva, ki ga je pni hoioI gledati . . .
Sedel ja na ralso in urejal svoje zapiske, ko je ncitaOMIa 'pozvonilo. Neznan goepod je vstopil. Uledal je izpod naotnikov, kakor da mora steklo eadrlevati ootm puščice. Poetal je pri vra-tik In se Ozrl po eobi, potem je zamahnil s klo-hukom In z mehkhni koraki stopil do mize za katerb ja UŠI Zorka vatel.	N
Naamehnll ae je in Zorku je bilo! kakor .la ve hoče kipuotiairati.
••Oprostit« neznan sem vam".
OdloAil jo klobuk in anemal rokavice
" Prooim. kako naj vam poetrelemT"
Z roko ja došleen ponudil atol
Ta > eedel. kakor da ae pripravlja nm dolg pogovor.
"Jaa aem doktor Muataf Po imenu me nemara poznate"
že odvedli iz sodnijske dvorane, eden zirklical: "Živela revolucija!" Del obtinstva je ta klic ponovil, eden poslušalcev je bil
--- - I v
kolu izpovedano po obsojeu(.ij, izpovedala pa jih je greha» ^ jih je saina hotela slišati, t iu palico.	' TB

Il<
NAZNANILO O
l agovne cene vi
ftkoda v Qornji Šleziji, povzročena v nemirih in vstajah, znaša doslej po pororočilu nekega nem tkega listu okrog tri mi Ija rde emfikih mai k.
Članom pekovske organizacija Bakera Union No. 2 s« naznanja, da jo umrl naš član in brat
HENRY PFAB
v soboto dne 6. avg. t. 1. ob 11:30 zvečer v bolnišnici "Henrotin Hospital" v Chicagu.
Pogreb so vrii v soboto, dne 13. avguata ob dveh popoldne is Unijske dvorane na 20 West Oak atreet.
Vae podružnice so vabljene uljudno, da ae miiogoitevilno udeleže pogreba.
Za pojaanila pokličite telefon Superior 598.
Joe Weil, Cor. Secretary lokalna organizacije tt. 2.

i
C.V.
Zak/šjšek prišel ' |1 Äotrtfcna zastop. riT zÄesti, da to-
fnim—mi,.
Ob nastopu mc^j^ avgusta je imela tvrdki SAEK za aeboj dveftti^dega dela in pa tud «t Okrog I. avgusta 1919 je njen ustanovitelj v New York iz Milnrful|ge, yip., aam si stva, odprl urad in se lortt' dele z zavihanimi ro čno in pošteno in vstrajno delo moro prinesti uspeh.
V	t?ku dveh let- je ta tvrdka odpremila v Evropo nad pelnajit sto potnikov, nad petsto potnikov je prišlo z njenim posredovanjem iz starega kraja in blizu tristotisoč dolarjev je bilo poslanih skozi njo,
V	dveh letih jc iz skromne potniške pisarne postalo bančno podjetje, ki poaluje pod državnim nadzorstvom in Ima svoje dircktM zveze z Ljubljano, Mariborom, Zagrebom, Trstom in Dunajem.
Za ta tako lepi rekord bodi v prvi vrati izrečena zahvala Številnim prijateljem in zagovornikom.	\ -v/1 v <- - ^
Na podlagi dosedanjih pridobitev pa je ta tvrdka danes bolj kakor kdaj poprej v stanu biti na službo onim, ki: ki potujeji) v domovino,
'ki želo dobiti svojce iz sUruigg kraja ter onim, ki hočejo poslati denar v stari kraj, kakor tudi ouirn, ki imajo kake druge posle s starim krajem. Za vsa nodttljna pojasnila sc obruite na:	V	'1
ilr.ivil.i v/dr. n v tlro/in.iM
Nervozne,
osbbele
Sen©,
ki trpe na bolečinah v križu, v bokih aH tia Hranah, ha senzaciji, Id tlači ¿loveka k tlom in dola v spe-dnjem telesu težo, na glavobolu in neredu pri naravnih funkcijah, dobe odpomod, ko vzamijs
Severa's Regulator
»verje» Regulator). Priprročon za rdravljenje tistih po&ebnih iosU neredov h hiranja, ki ao Jim poftvrtene ionske. Dobite ga pri Bvqjcn lekerju lo danos. > . Cons $1 26.
W. r. S P V IT H A CO t D A I? HAPIÜÜ». I^VV
ZAKRAJŠEK & ČESARK
70—9th Ave.,
Slovenska banka
Mow York Otty.
Dtflavaki liât ja alla, a kalaro računb vaš nasprotnik.
Zanesljivo in hitro
poakrbuja damama izplačila v atari domovini in opravlja
druge bančne poele
FRANK SAKSER STATE'BANK « Cortlandt Street, New Yoii, N. T.
Rojaki, poslužujte aa v vaeh gadevah te glovenake banke, Id je pod stalnim nadzorstvom državnega urada in ima aa Varstvo $100,000.00 glavnice in $60,000.00 rezervnega zaklada.
Za FRANK SAKSER STATE BANK
Fruak Sakmr, predeednik.
THE PITTSBURGH COMMERCIAL
410-12 Smilhfield Street, v (Blizo glavne pošte.) Pittaburgh, Po.
Pošilja denar ▼ vae dele aveta.
Prodaja liatke sa vae naj
Želodčni Nered. Nervoznost. Nečista Kri i- Slaba CirkiOacija
so devet deaetin naših bolezni, trpljenja in mlzerljo. Večina teh bolezni ae lahko hitro ublaži, ¿e ae rabi čudodelno zdravilo Nuga-Tone, ki povzroča bogate^ rdečo kri, močne In ftanovitne živce, čvrste može In ione.	»
Slabi živci	¡H
boljše pomike.
Sprejet Je obreeti po 4%.
jemo vloge in plaču-
( Dalje pnbodaji*.)
Dajo brezplačno naavete Prodaja Jugoelovanaki denar Izdeluje poeUvne liatine Preakrbi zaprisežene izje ve in poae.
Poetreie naše ljudi s največjo uljudnoetjo. Mr. B. Fakeohazy, upravnik S lova nekoga oddelka.
(Ml priporvlmmo Io banko)
BAKRENE kotle.
m«m
VICTORIA SUPPLY CO" •B4 Morton Bldg.. New York
Tralau , _ slaba clrlculadfa«
Nu^a-Te«e ▼•ekele
SltfçyLâatjï^Â	ir:«:
6*imMe7öe5Veriemo£n«. siem.Uine	àm le Crwrm méptf tm tmk» I
SfemislXSa r4uU >tM >n """	««erti».
Želodčni nered.	***** êbêolutn
I POŠLJITE TA KUPON BE DANES
NatieMl Lebaratery, 5 TOI, I OI O O. WdUaO AeeM
». ». a.			
			•