Cena Din 1"- Stev. 195 V Ljubljani, torek 27. avgusta 1940 Leto V Velike vojne priprave v Egiptu Egipt se mrzlično pripravlja na obrambo Sueškega prekopa - Velika vznemirjenost v Turčiji Atene. 27. avgusta. (Transcontinental Press.) Iz Kaira poročajo, da so se včeraj vkrcale v večjih trumah egiptovske čete. Ves dan so odhajali iz Kaira motorizirani oddelki 8 tanki in topovi proti 1’ort S n id ii in Ismaili. Vse to. vojaštvo odhaja na mesta, od koder ho lahko branilo 8ueški prekop. Čete pa so odhajale prav tako tudi na libijsko mejo. Vsi ti transporti so precej vznemirili prebivalstvo zlasti ob meji, tako da obstoji nevarnost pred nemiri. V zvezi s tem prihajajo tudi iz Bev-rutha poročila, da je včeraj skupina nekaj tisoč ljudi prispela v Kairo in protestirala proti temu, da bi se egiptovske čete pošiljale na mejo. __________ Atene 27 avgusta, m. Transcontinental Press poroča: Iz Kaira^poročajo, da je egiptska vlada v nekaj zadnjih tednih pokupila precejšen del egiptskih trgovskih ladij. Med drugim je kupila 23 ladij, ki imajo skupno 87.000 ton. Ker so vse tc ladje postale zdaj last egiptske ^lade, je ver- jetno, da jih je vlada kupila za prevažanje čet skozi Kileče morje, kajti v vojaškem oziru so važne železniške proge nezadostno zavarovane pred letalskimi napadi. Atene, 27. avgusta, m. Transcontinental Press poroča: Po tukajšnjih uradnih obvestilih smatrajo turški uradni krogi, da stojimo tih pred izbruhom napetosti v spodnjem delu Sredozemskega morja. To potrjuje predvsem dejstvo, da je znova bila sklicana turška narodno skupščina in da so skoraj vsi ministri prekinili svoje počitnice ter prispeli v Carigrad ali pa odšli v svoja volilna okrožja na volilno agitacijo. Turški poslanik v Moskvi Ali Haidar Aktai se spet mudi v Carigradu, kjer nadaljuje z diplomatsko aktivnostjo v nekoliko zmanjšani uradni obliki. Poslanik je izjavil, da je prispel v Carigrad na počitnice in da bo v nekaj tednih spet odpotoval v Moskvo. Kairo, 27. avgusta, o. Predsednik egiptske Po zagrebških dnevih Ljubljana, 27. avg. Včeraj in v nedeljo so bile v Zagrebu velike slovesnosti, ki so dostojno proslavile obletnico sporazuma, ki je bil lansko leto sklenjen med Srbi in Hrvati in podpisan dne 26. avgusta 1939 na Bledu. V Zagrebu je bila ob tej priliki v slavnostni dvorani banske palače, seja kraljevske vlade, ki sta se je udeležila tudi voditelja Slovencev dr. Anton Korošec, prosvetni minister in predsednik senata, in gradbeni minister dr. Miha Krek. Slavnostna seja vlade se je začela ob 10 in je trajala do 13.30. V nedeljo pa je bila prirejena posebna proslava v zagrebškem Narodnem gledališču. Včeraj popoldne pa so odšli člani vlade na banovinsko posestvo v Božjakovini, kjer je podpredsednik kr. vlade dr. Vladko Maček priredil slavnostno večerjo. Ves slovenski narod se je te dni tudi iskreno veselil sporazuma, za katerega je zmeraj vseh 20 let izražal stalno vse svoje simpatije in po svojih voditeljih tudi stalno poudarjal njegovo življenjsko potrebo. Slovenski narod ob tej priliki iskreno čestita Hrvatom k njihovim uspehom, pri tem pa ponavlja, da slovenski narod tudi čaka na organizacijo in ustanovitev svoje samoupravne enote, ker te bo tako srečno izvedla ureditev naše države. Vdanostna brzojavka knezu namestniku Pavlu Zagreb, 26. avg. AA. Z današnje slavnostne seje ministrskega sveta, ki ie bila v glavnem mestu Hrvatske Zagrebu, smatra kr. vlada za svojo dolžnost, da Nj. kr. Vis. izjavi svojo globoko hvaležnost za vsa prizadevanja Nj. kr. Vis., da politika narodnega sporazuma pride do polnega izraza v dobro in srečo vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v naši zedinjeni in močni jugoslovanski domovini. V imenu kr. vlade vdana V. Visočanstvu predsednik kr. vlade Dragiša Cvetkovič in podpredsednik dr. vlade dr. Vladko Maček. Odgovor Nj. kr. Vis. kneza namestnika Belgrad, 26. avgusta. AA. Nj. kr. Vis. knez-namestnik je poslal predsedniku kr. vlade Dragiši Cvetkoviču in podpredsedniku kr. vlade dr. Vladku Mačku vsakemu posebej sledečo brzojavko: Na dan obletnice narodnega sporazuma in sestave skupne vlade, želim poslati vam tople čestitke in izraze svojega iskrenega zadovoljstva, da je po- vlade Sabri paša Je odstopil. Kralj Faruk pa je predsedniku vlade v ostavki podal mandat za sestavo nove vlade. Sabri paša je odstopil zato, da bi lahko svojo vlado razširil na vse egiptske politične skupine in stranke. Vojna nevarnost za Egipt je zmerom večja in zato predsednik vlade želi, da bi se okoli vlade zbrale vse vidne egiptske politične osebnosti, da bi bila tako enotnost Egipta v teh nevarnih časih še bolj podčrtana. Vlada je egipt-skemu parlamentu predložila načrt, ki predvideva, da bo vojni proračun povečan za 32 milijonov funtov. London, 27. avgusta, o. Reuter poroča: Vojaški strokovnjak >Daily Telegrapha< piše, da je treba računati v bližnjim italijanskim napadom na angleško kolnijo Kenijo. Angleške oblasti so v Keniji iz obmejnih krajev že odselile 150.000 domačinov. Vsa severna Kenija je bila proglašena za vojno območje. litika, invagurirana tega dne, uresničila nade, ki smo jo v njo polagali in zlila narod v čvrste vrste v močni narodni državi, katero bomo po sporazumu in v današnjih težkih dneh še višje cenili in varovali s svojimi materialnimi in moralnimi silami, ko smo našli v njej vse kulturne pogoje za bratsko skupno življenje v slogi, sreči in blagostanju. — Nj. kr. Vis. Pavle. M'nister dr. Konstantinovih v Sloveniji Ljubljana. 27. avgusta. Danes ob 7.46 je z belgrajskim brzovlakom v salonskem V07.ii dopotoval od Zagreba v Ljubljano minister pri predsedstvu vlade g. dr. Mi-hnjlo Konstnnlinovič. Ob 8.10 je min. dr. Konstantinovi nadaljeval pot iz Ljubjane na Bled. Angleška letalska proizvodnja je dosegla višek London so včeraj šest ur napadala letala Uspehi italijanske mornarice Rim. 27. avg. AA. Stefani: »Popolo dltalia« pfte o položaju angleškega brodovja v Sredozemskem morju in ugotavlja, da ne more najti na dveh skrajnih točkah morja miru, ker je zaporednih* valovih. Poleg tega. nadaljuje je treba poudariti vest, da je italijanska podmornica torpedirala neko veliko angleško petrolejsko ladjo. To je druga sovražna ladja, ki so jo torpedirale italijanske podmornice na Atlantskem oceann. Italija, pravi list, se bojuje z Anglijo tudi v vodah Atlantiku. Merico, 26. avg. AA. DNB. Ubijalec Leva Trockega Jack Mornar van de Dese (napačno Frank Jakson ali Frank Jacques) se je včeraj s svojo prijateljico Silvijo Angelovo prostovoljno prijavil državnemu tož»telju. Poroča s,e da je dognano, da je ubijalec prišel v Mexico legalno a pravilnim turističnim vizumom. London, 27. avgusta, o. United Pres« poroča: Minister za letalsko proizvodnjo lor Bearwerbrook je včeraj izjavil, da je angleika letalska industrija v preteklem tednu izdelala več lovcev in več bomb-nkov, kakor pa jih je dosedaj v zgodovini sploh kje bilo izdelanih. Vsa nova letala so ie izročili angleškemu letalstvu. Lord Bearwerbrook je v svoji izjavi podčrtal, da mora biti ve« angleški imperij hvaležen delavcem in nameščencem v letalskih tovarnah. S svojim delom namreč ti delavci odlično branijo angleške svoboščine, pri tem pa se ne zmenijo za napade sovražnih letal. Zrav tako pa z vso požrtvovalnostjo delajo vsi angleški delavci v ostalih industrijah, zlasti pa v kovinski industriji. Tud v tej industriji je bil dose-kovinski industriji. Tudi v tej industriji je bil dose- London, 27. avg. o. Snoči so nemška letala zopet bombardirala dvoje industrijskih območij v Angliji. Bombe so ubile več oseb. Nemika letala so letela posamič ali pa v manjših skupinah. London je imel včeraj najdaljši alarm, odkar 6e je začela vojna. Znak za nevarnost sovražnih napadov je trajal šest ur. Sovražna letala so zla6ti bombardirala londonska predmestja, nekaj bomb pa je padlo tud* v središču Londona. Do 18. ure so Angleži pri tem napadu sestrelili 1 sovražni bombnik. Po poročilih in uradnih izjavah angleškega letalskega ministrstva je bilo včeraj nad Anglijo sestreljenih 45 sovražnih letal, dočim so jih Angleži izgubili 15, pri tem pa je bilo rešenih 11 angleških pilotov. London, 27. avgusta, o. Danes je bilo r Londonu objavljeno uradno poročilo, ki pravi, da »o angleška vojna letala v petek bombardirala Bardijo, ki je na meji Libije in Egipta. Prav tako je bilo bombardirano letališče Bomba, ki je 100 milj za- hodno od Bardje. Angleška letala ao bombardirala tudi zbiranja sovražnih čet v Bardiji. London, 27. avgusta, o. Angleško letalsko ministrstvo je snoči objavilo uradno poročilo, ki pravi, da so angleški bombniki včeraj napadli sovražna letališča v Belgiji ki na Nizozemskem. Predsinočnji napad na Berlin so angleška letala morala izvesti v slabih vremenskih razmerah. Prav tako so angleška letala napadla tudi bencinska skladišča pri KZlnu, Hammu in Schvvertu. London, 27. avgusta, o. Sovražna letala so včeraj v strnjenih skupinah napadala ve« dan Anglijo in njeno obalo. Včerajšnji napadi nemških letal so bili izredno siloviti in v Londonu menijo, da je bil to odgovor za napad angleških bombnikov na Berlin. Pri Folkestonu so bombe z nemških letal ubile 50 oseb. Napad je bil izvršen tedaj, ko so bili ljudje na trgu in je trajal 20 minut. Tudi iz Midlanda poročajo, da so bili napadi sovražnih letal včeraj izredno siloviti. Berlin, 27. avgusta, o. United Press poroča: »Dienst aus Deutschland« piše, da se sedaj začenja doba podrobnega rušenja angleške vojne industrije. Poročilo pravi, da je bil zadnji napad na Berlin najhujši, od kar se je začela vojna. Od Napoleonovih časov Berlina ni več napadla nobena sovražna sila. Vojna prehaja sedaj v novo dobo in v tej dobi bo izvojevana premoč nemškega letalstva nad Anglijo. London, 27. avgusta, o. Angleška admiralileta je objavila, da je včeraj zavozil neki angleški rušilec na sovražno mino in se potopil. Berlin, 27. avgusta o. United Press poroča Nemška letala eo včeraj izvedla celo vrsto napadov na Anglijo. Letala so zlasti napadala industrijske naprave v grofiji Kent in industrijsko središče Cardiff. Nemški krogi izjavljajo, da »o nemška letala neovirano opravila svojo dolžnost. Madžarska vztraja v zahtevi o odstopu Erdelja Budimpešta, 27. avgusta ni. Po vrnitvi madžarskega zastopstva iz Turn^Severina se opaža v madiarski prestolnici živahna diplomatska delavnost. Madžarski zunanji minister grof ( sakv je po vrnitvi madžarskih zastopnikov v presto niro najprej Rprejel nemškega, nato pa italijanskega poslanika. Na pristojnem madžarskem niestn zatrjujejo, da j* zunanje politična smer in stališče Madžarske v popolnem skladu s politiko držav osišča in da so novice, ki pravijo, da obstoji med stališčem Nemčije 'n “^diarske glede romunskega vprašanja nesporazum, povsem netočne in brez vsake podlage. N« pristojnem mestu tudi zatrjujejo, da so Romuni ravno na zahtevo Nemcev izrazili svojo pripravljen0H*' 'la se pogajanja nadaljujejo. Kljub teinu pa v Budimpešti gledajo na ugoden izid pogajanj * Romuni preeej skeptično. Novice, po katerih j-; Romunija sprožila vprašanje nadaljevanja pogajanj >n da je že določen tudi dan za ponovni sestanek med romunsko in madžarsko delegacijo, v Budimpešti še ne potrjujejo. Po zatrjevanju dobro poučenih krogov se pa bodo pogajanja vendarle nadaljeval« ta sicer * sredo ali v četrtek in to v Budimpešti, v Szege- dinu ali pa v Calotzi. Nadaljevala se bodo na pobudo Romunije. Madžarske zahteve ostanejo nespremenjene, V Budimpešti ugotavljajo, da se bodo pri pogajanjih morali najprej baviti * ozemeljskimi vprašanji, šele nato. ko bo to vprašanje rešeno, je Madžarska pripravljena pomagati Romuniji pri reševanju njenih narodnostnih vprašanj. Diplomatski krogi v Budimpešti v zvezi i nadaljevanjem pogajanj med Madžarsko in Romunijo izjavljajo, da je Romunija vsekakor pod vplivom Berlina in Rima spremenila svoje stališče in da je pripravljena namesto narodnostnih vprašanj sprejeti kot podlago za nadaljevanje pogajanj novo mejno črto med Madžarsko in Romunijo. Budempešta, 27. avgusta. AA. Stefani: Zunanji varnostnimi ukrepi je bila snoči Budimpešta zatemnjena. Budimpešta, 27. avgusta. AA. Stefani: Zunajni minister Czaky je snoči ponovno sprejel romunskega poslanika. Takoj za njim je Czaky sprejel italijanskega poslanika. Berlin, 27. avgusta. DNB: O priliki komunikeja o prekinitvi romitnsko-madžarskih pogajanj v Turn-Severinu izjavljajo na merodajnem mestu v Berlinu ponovno, da pričakujejo, da bosta obe zainteresirani državi našli odgovarjajočo rešitev, kakor se na splošno pričakuje, da bodo vsa vprašanja jugovzhodne Evrope med seboj rešile zainteresirane države same. Na istem mestu poudarjajo, da je v Berlinu znano, da rešitev teh vprašanj ni niti enostavna niti lahko in da nastopajo pri poskusih za končno rešitev velike težave. Itočasno povedo tudi, da ta vprašanja niso takega značaja, da bi jih sploh ne bilo mogoče rešiti. Zato mislijo, da bodo odgovorni državniki imeli med seboj vzajemno zaupanje in odločnost, da bodo vsa nasprotja izgla-dili. Isti krogi poudarjajo, da morajo odgovorni državniki zainteresiranih držav vedeti, do katere meje lahko gredo pri svojih sklepih. Nemško stališče v teh vprašanjih se ni spremenilo od sestanka v Salzburgu pa do danes. Isti krogi poudarjajo, da je v komunikeju najvažnejši tisti stavek, ki pravi, da se bodo pogajanja še nadaljevala. Frand|a |e sama kriva svoje usode Milan, 27. avgusta. AA. Stefani: V včerajšnji izdaji objavlja list »Popolo d Ilalia« čianek, v katerem pravi, da so Francozi sami svojo zemljo spremenili v podrtijo, da bi tako služili angleškim interesom in sebi, v sovraštvu do Italije. Sedaj sami občutijo, kaj pomeni nehvaležnost, kadar jo izkaže bivši zaveznik. Francozi ne morejo prenesti tega. če se jim z angleške uradne strani sporoča, Vesti 27. avgusta Vse naprave ▼ pristanišču v Narviku so že skoraj popravljene. Čez Narvik bodo kmalu zopet začeli izvažati švedsko železo. Prebivalstvo se vrača v Narvik. Italijanski politični krogi jx>udarjajo, da so neresnične govorice, ki poročajo, da je prišlo do spopadov na meji med Albanijo in Grčijo. Italijanske čete niso nikjer prekoračile grške meje. Posebno nemško gospodarsko zastopstvo je odpotovalo v Moskvo. V Moskvi se bo začelo zasedanje gospodarskega odbora, ki je bil ustanovljen s pogodbo z dne 11. februarja t. 1. Po določilih te pogodbe se mora nemško-sovjetska komisija sestati vsakih 6 mesecev. Po italijanskih podatkih je Italija meseca julija uvozila iz Nemčije 1&S.700 ton premoga. V mesecih od aprila do julija je Nemčija uvozila v Italijo 414.400 ton premoga. Zaradi tega ugodnega razvoja v prometu s premogom bodo italijanske oblasti ublažile prepoved uporabe tujega premoga. Pretekli teden je v Nemčijo dopotovalo 22.000 belgijskih delavcev. V Belgiji pa se prijavlja zmerom več delavcev, ki hočejo na delo v Nemčijo. Pretendent na Irancoski prestol vojvoda de Guise je umrl na svojem veleposestvu v Larachu v francoskem Maroku. Bil je star 66 let in bo sedaj njegove pravice na francoski prestol uveljavljal njegov sin Henrik, ki se je pred desetimi leti poročil z neko portugalsko princeso. Nemška vlada je na velesejem v Leipzigu povabila vse diplomatske zastopnike tujih držav, ki so akreditirani v Berlinu. Včeraj zjutraj je tako d potoval v Lipsko jugoslovanski poslanik v Berlinu dr. Ivo Andrič. Madžarski narodni socialisti so izvolili novega predsednika svoje stranke. Za voditelja stranke ie bil izvoljen vpokoieni maršal Efgem Ruskal. Odslej se bo stranka imenovala *Ma-džarska narodno socialistična stranka-c. Veliki mednarodni velesejem v Lipskem se je začel v nedeljo. Na velesejmu so pri rejene ogromne razstave iz vseh panog nemške proizvodnje in je na velesejem iz vseh strani Nemčije prišlo izredno mnogo obiskovalcev. Prvi dan je na razstavo že prišlo okoli 500 tujcev. Angleški zunanji minister Halilax se je včeraj odpeljal v Dover, kjer je pregledal vsa obrambna dela na obali. Tajnik pokojnega Trockega je poslal brzojavko ameriškemu zunanjemu ministru, v kateri protestira proti temu, da ameriška vlada ni dovolila pokopa Trockega v USA. Predsednik turške vlade se je z zunanjim ministrom zelo hitro vrnil s potovanja po lurciji. Predsednik vlade je takoj podal poročilo predsedniku republike, nato pa je hitro odpotoval v Carigrad. Brez ozira na vojno bo Nemčija še naprej izvažala proizvode radiofonske industrije. Na velesejmu v Lipskem razstavljajo radiofonske tvrdke celo vrsto novih tipov radijskih apa-ratov. . Član mednarodnega odbora Zveze krščanske mladine dr. Olton je bival dalj časa v Nemčiji, kjer si je ogledal taborišča za ujetnike. Po svojem prihodu v Newyork je izjavil, da dobivajo jetniki v Nemčiji isto hrano kakor civilno prebivalstvo in nemški vojaki, ki so na dopustu. Splošen položaj ujetnikov v Nemčiji je zelo dober. Te dni so se uspešno končala posvetovanja med zastopniKi Japonske, Sovjetije, Mandžukua in Zunanje Mongolije o končni ureditvi obmejnih vprašanj med Mandžukuom in Zunanjo Mongolijo. Velesejem v Bariju, ki bi se moral vršiti v septembru je bil jx> odredbi italijanske vlade odložen na poznejši čas. Romunska vlada je imenovala tudi za tretjo petrolejsko družbo >Unirea< svojega komisarja, ki bo nadziral to družbo. Kapital družbe zna-ša 750 millj. lejev in je največ v angleških rokah. Generalni ravnatelj te petrolejske družbe je bil Anglež Matherson, ki je bil pred kratkim izgnan iz Romunije. Guverner slovaške narodne banke bo odpotoval v sredo v Berlin, kamor ga je pozval nemški kmetijski minister. V Madrid je dopotoval novi italijanski ambasa- dor Lequio, ki bo generalu Francu predal svoje akreditivne listine. Madžarski minister za trgovin« in industrijo \ ar-ga je a posebnim vozom odpotoval v Lipsko in na Dunaj, kjer si bo ogledal sejem. V Sofiji je bilo ustanovljeno bolgarsko-spansko društvo, katerega namen je poglabljati gospo-darske in kulturne odnošaje med obema dr-žavuma. Za častnega predsednika je bil izvoljen tukajšnji španski odpravnik poslov, za predsednika pa bolgarski poslanik v Madridu Kejkov. Ameriški člani kanudsko-ameriške komisije za obrambo so prispeli v Ottawo. Danes bo prva seja. Ameriško finančno ministrstvo bo podvzelo ostre ukrepe proti tistim, ki bi skušali v Ameriko vtihotapiti ponarejene dolarje. Kakor je znano, so v Lizboni odkrili neko družbo, ki je ponarejala ameriške dolarje. Neka visoka osebo >tt iz londonskih krogov je izjavila letalskemu strokovnjaku agencije Reuter, da je verjetno, da se bodo v prihodnjih dneh nemški letalski napadi nad Anglijo stopnjevali. To se da sklepati iz tega, ker Nemčija pomika svoja letališča vedno bolj proti Angliji in vežba svoje pilote v nočnem letenju. Zlasti je pričakovati večjih nočnih napadov. da je doživel podvig v Flandriji, ko so reševali angleške trupe, polom. To je posebno poudaril Churchill v svojem zadnjem govoru. Uradna Francija v Vichyju se sedaj lahko potolaži s tem, da «o angleške trupe utrpele v Somaliji podoben poraz in jih je zadela ista usoda, kakor francoske * Flandriji. Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 27. avgusta. Goste jesenske megle so zavalovile že nad Ljubljano. Počasi prehajamo v jesen. V vremenu izkušeni možje zatrjujejo, da bo prav lepa in sončna jesen. Kmet se take jeseni vese It. Ha mu ho vse lepo dozorelo. Naši poljedelci hite sedaj kosit otavo in zadnja dva dneva sta bila po godu koscem, grabljicam in kme-tom.^Utihnilo pa je jutranje prepevanje koscev, kajti mladi kosci so bili večinoma poklicani k vojakom, stari možje, vsi utrujeni in koščeni, pa prihajajo zjutraj resno in zamišljeno na travnike, kjer vihte svoje za lepo otavo mori1-no orodje. , ' , •» H f Zakaj :e Ljubljanica naglo naraščala? Pri zadnjih nalivih pretekli četrtek smo lahko opazovali, da je Ljubljanica silovito naglo naraščala. Sprva smo si ta pojav tolmačili tako, da so morale' pasti nekje v okolici, posebno v Polhovgrajskih Dolomitih ogromne množine dežja, da so tam nastali pravcati orkanski nalivi. Temu ni bilo tako! Bili so res tudi okoli Polhovega gradca hudi nalivi, toda ne katastrofalnega značaja. Meteorološki zavod je prejel od svojega vremenskega opazovalca na Vrhniki g. Ivana Škvarče kratko poročilo, ki je v mnogem pogledu, tudi v hidrografičnem, prav poučno in zanimivo. Poročilo kratko navaja hudi naliv, ki je bil povsod v Sloveniji pretekli četrtek, 22. t. m, dopoldne. Poročilo navaja, da je »danes (22. t. m.) od 7 do 12.>0 padto na Vrhniki 90 mm dežja!« Torej je morala tam besneti res pravcata nevihta. Dalje pravi poročilo, da je v času od 2. ure 20. avgusta do 7. ure 22. avgusta padlo na Vrhniki 91.9 mm dežja, torej v 58 uran 50 minutah kar 182.9 mm. Te ogromne množine dežja so pač povzročile, da je Ljubljanica začela naglo naraščati in da je v gornjem toku okoli Bevk proti Podpeči prestopila bregove ter poplavila bližnje travnike in njive. Povzročila je znatno škodo. V pasjih dneh mnogo dežja Ze v ponedeljek sjiio omenili kratko vremensko bilanco za pasje dneve. Po točnih po-nih podatkih meteorološkega zavoda je padlo v času od sv. Jakoba do sv. Jerneja, v pasjih dnevih od 24. julija do 24, avgusta v 15 dneh 240.4 mm dežja. V prvih pasjih dneh 28. julija je bil silovit naliv, ki je trajal od t do 7 in nato od 7.40 do N.40 omenjenega dne. Padlo je takrat 46.5 mm dežja. Hude nalive v avgustu smo že omenjali. V pasjih dneh je bila dosežena najvišja temperatura 28. julija, namreč +28.6* C, najnižja pa dne 30. julija, +8.4* C. Lansko leto so bili pasji dnevi prav vroči. Bilo je 16 deževnih dni samo s 65.7 mm dežja. Zelo vroč dan je bil 5. avgust, ko je termometer kazal kar +31.2° C. Pasji dnevi 1. 1958 so bili prav tako, kakor letošnji, zelo deževni. V 17 dneh je padlo 250.5 mm dežja. Takrat pa je kljub deževju vladala prav 'pasja vročina*, ko je termometer 27. julija zaznamoval celo +31.1° C Skala mu razbila glavo 2e včeraj smo kratko javili, da je bil v nedeljo dopoldne sprejet v ljubljansko splošno bolnišnico kamnolomski delavec Mirko Gorjup, doma iz Sela pri Vačah. Velika skala mu je padla na glavo ter mu prebila lobanjo. Bil je zaposlen v kamnolomu industrijalca Birole iz Zagorja. V soboto je bil tako nesrečen, da se je na njega zvalila velika skala. Sprva se je še sam dvignil in skušal priti domov. Pozneje se je onesvetsil. Prepeljali so ga domov, nato pa je hotel drugi dan v nedeljo iti sam k zdravniku. Potoma mu je postalo slabo. Zdravnik je odredil, da je bil prepeljal v Ljubljano. V nedeljo popoldne je podlegel hudi poškodbi na glavi. Reševalna postaja drugače ne zaznamuje nikakih nesreč. Okoli polnoči so bili reševalci telefonično poklicani od policijske stražnice na Tyrševi cesti, da se tam nahaja neki poškodovanec, ki ga je treba prepeljati v bolnišnico. Čevljarski pomočnik, 60 letni Jože Štanger, doma od Sv. Križa pri Litiji, je šel počasi proti domu. Spodtaknil se je ob kamen tako nesrečno, tla si je močno prebil lobanjo. Poškodba je huda. ■> i Večne tatvine koles Kolesarski tatovi postajajo od dne do dne drznejši. Njim od policije napovedani boj je skoraj brezuspešen. Za kolesarske tatove bo treba uvesti strožje kazni, kajti kolo je pri nas postalo nujno potrebno vozilo. Včerajšnji Policijski dnevnik< zaznamuje kar pet kolesarskih tatvin. Kolesa so bila vredna do 5000 dinarjev. Anici Pečnikovi je bilo izpred Delavskega doma na Gosposvetski cesti ukradeno žensko kolo’ »Miele« vredno 1000 din. Bilo je črno pleskanj s prostim tekom. Tovarniška številka 581.916. — Jožetu Kogovšku je bilo izpred hiše št. 279 nafCelovški cesti ukradeno moško kolo >Steyer<- črno pleskano, vredno 1500 din. Tovarniška številka 732.226. — Na Vodnikovem trgu ob stojnici pri Znjajskem mostu je bilo ukradeno Tonetu Tomazinu kolo »Excelsior«, črno pleskano, vredno 1000 din. Tovarniška številka 001.418. — Črno pleskano, 900 din vredno kolo je bilo odpeljano Janezu Oblaku izpred hiše št. 180 na Celovški cesti. Tovarniška številka ni znana. — Moško kolo, neznane znamke h neznane tovarniške števike, je bilo ukradeno •zpred gostilne Oblak na Glincah Stanetu Robidi. Kolo s svetilko je bilo vredno 1080 din. Tudi na deželi je bilo po raznih krajih ukradenih več koles v vrednosti 10.000 din. Kolesarski tatovi vodijo prav dobičkanosne posle' 7. ukradenimi kolesi. Dobe še Se vedno ljudje, ki • kaj radi kupujejo ukradena kolesa. Pravijo, da je v bližini Ljubjane prava poslo-vanica za ukradena kolesa, toda tatovi so zelo pretkani in jim nihče ne more do živega. Vsaj za enkrat! L ublfanski velesejem Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. bo v Ljubljani XX. velesejem kot 47. velesejemska razstavna prireditev, od 31. avgusta do 9. septembra. Velesejem bo bogato založen. V splošnem delu bo razstavljena: Strojna in kovinski industrija, fina mehanika. Radio in elektrotehnika, razsvetljava in kurjava. Vozovi, bicikli, šport. Poljedelski stroji in orodje. Mlini. Lesna industrija, pletarstvo, ščetar-stvo, igrače. Tekstilna industrija in konfekcija, klo-bučarstvo, čipkarstvo. Usnje in konfekcija. Krznarstvo. Papir in pisarniške potrebščine. Kemična industrija. Fotografija. Živilska industrija. Stavbarstvo. Glasbila. tSeklo, porcelan, keramika, bižuterija. Razne novosti. Posebne razstave: Pohinštvo in stanovanjska oprema. Mala obrt. Razstava o obrambi pred napadi iz zraka. (Sodelujejo: Zaščitni urad mestnega poglavarstva ljubljanskega, ministrstvo vojske in mornarice, kr. banska uprava dravske banovine, Drž. higienski zavod in Gasilska zajednica v Ljubljani.) Zobna tehnika (priredi Društvo zobnih tehnikov ob svojem 30 letnem jubileju). Naša vsakdanja prehrana (priredi Zveza gospodinj). Razstava perutnine, golobov in kuncev (priredi Društvo »Rejec malih živali« v Ljubljani). Turizem (priredita Zvezi za tujski promet v Ljubljani in Mariboru). Razstavo motornih in brezmo-tornih letal ter modelov (poda ljubljanski Aeroklub »Naša krila«). Razstava cvetja in zelenjave (Vrtnarski odsek Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljni). Razstava likovne umetnosti (organizira g. Anton Kos, trgovec z umetninami v Ljubljani). — Dne 8. septembra bo nagradno tekmovanje harmonikarjev Da ustrežemo tudi tistim, ki Se niso imeli priložnosti slišati znamenitega pevca predvajamo ponovno pevski v e 1e f H m Giuseppe Luga t' W TH!!^ W Predstave ob 16., 19. in 21. uri VETKU KINO UNION, tel. 22-21 ,'Ljudski" kruh bomo dobili Nova uredba določa mletje enotne moke in uvaja enoten kruh za vso državo Belgrad, 27. avgusta, j. Eden izmed ukrepov, ki jih je vlada včeraj ir.dala, je uredba, s katero se uvaja pri nas enotna krušna moka. Uredba je bila izdana zato, da se zagotovi nemotena in zadostna preskrba ljudstva in vojske s kruhom in da ee onemogoči špekulacija z boljšimi vrstami moke. Uredba določa, da bodo oblastni organi na račun Privilegirane izvozne družbe odkupovali od pridelovalcev vse odvisne količine pšenice po ceni 300 dinarjev za stot. Odvisna pšenica je tista, ki ostane čez porabo v domačem gospodinjstvu in sicer določa uredba, da se sme računati na vsako osebo v gospodinjstvu po 300 kg pšenice, oziroma po 240 kg moke. Oblastni organi bodo opravljali posle prisilnega odkupa za Prizad ali pa za aprovizacijske ustanove, katerim bo vlada zaupala preskrbovanje prebivalstva s hrano. Oblastni organi bodo stalno nadzirali prijavljene zaloge pšenice in bodo smeli pregledati tudi poslovne knjige in druge dokumente. Ti organi bodo tako določili količino pšenice, katero bo Prizad odnosno aprovizacijska ustanova prisilno odkupila. Uredba dovoljuje, da si pridelovalci ohranijo za setev primerno količino pšenice in jo smejo potem tudi prodajati, in smejo pri tem zvišati ceno semenske pšenice za največ 30%. Da bi se hrana pravilno razdelila na vse kraje države, se uvajajo odpremna dovoljenja, brez katerih nihče ne bo smel odpeljati več kakor 200 kg pšenice. Obenem določa uredba, da bodo smeli mlini mleti žito le tako, da bo 100 kg pšenice s 76 kg hekto-litrsko težo dalo poslej največ 10% bele moke in zdroba, 70 kg pa mora biti®presejane krušne moke. Za mletje take moke je treba uporabiti pšenico, ki je pripravljena tako, kakor se običajno pripravi za mletev. po peki. Zato bo nočno delo v pekarnah prepovedano. Oblasti pa lahko dovolijo sem pa tja izjeme od te prepovedi. Uredba določa nato visoke denarne in zaporne kazni za vse, ki bi kršili določila te uredbe. Kazni sežejo lahko tudi do pol milijona dinarjev, zaporna kazen pa znaša lahko eno leto. Kazni izrekajo redna sodišča. V podjetja, ki bi se ne držala odredb te uredbe, lahko trgovinski minister in hrvaški ban postavita komisarje, ki bodo skrbeli za nemoteno in pravilno poslovanje podjetij. Murska Sobota V Prekmurju brnijo mlatilnice. Pesem mlatilnice je za žitorodno prekmursko ravnino najlepša pesem. Dan mlačve je za prekmurskega kmeta velik praznik, saj je od pridelka žita odvisen njegov obstoj. Na dan, ko pri hiši brni mlatilnica, ne sme manjkati najboljših jedil iq tudi vino mora mora biti zraven. Različnih dobrot so deležni mla-tiči. Seveda ni to praznik brezdelja, temveč težkega dela. Že zjutraj na vse zgodaj gospodar požene mlatilnico, ki drobi polno in težko klasje do poznega večera. Le včasih obstane kolesje mlatilnice za kratek čas, da se mlatiči lahko okrepčajo. Gospodar pa veselo, če je dobra letina, šteje in zvedavo gleda v vreče kamor se iz mlatilnice vsiplje zrnje — plod matere zemlje. V avgustu se vse povsod v prekmurskih vaseh sliši pesem brneče mlatilnice in sedaj bo te pesmi kmalu konec, ker je žito večinoma že omlačeno. Mlatilnice so velike, ki istočasno ži^p očisti, razbere in lahko namlati na dan tudi vagon žita. Zato Cene krušni moki bo določila drugostopna ob- | [e *®_or? ?.?' last za svoje področje po navodilih urada za nadzorstvo nad cenami. Za sedaj je določena najvišja možna cena din 4,— franko mlin, za kružno moko pa bo določena za 0.55 dinarja višja cena, kakor pa znaša v tistem kraju nabavna cen pšenice. Za proizvodnjo kruha se emei uporabljti le krušna moka. Cene »ljudskem^« kruhu bodo določevale upravne oblasti 1. stopnje po navodilih urada za nadzorstvo nad cenami. S krušno moko bo dovoljeno mešati moko drugih žitaric ali plodov in bodo cene takemu kruhu patem posebej določene. »Ljudski« kruh se bo smel prodajati šele drugi dan Razne zgodbe iz sodne dvorane Kršil |e nevtralnost - Zanmva razprava v dvorani št. 79 -Obsojen starešina finančne kottole i Ljubljana, 27. avgusta. Vse mogoče zanimivosti se zadnji čas razvozlavajo tam na sodišču v dvorani št. 79, pa tudi mala soba št. 28 v pritličju dostikrat razgalja tn odkriva mnogim velike in redke zanimivosti o vrvenju, drvenju in brnenju človeškega življenja. Vse pride naposled pred sodišče, ko ljudje skušajo drugače na najrazličnejše načine zakrivati svoje hudobije in norčije, Najprej zanimiva zgodba, ki daje nekak odraz sedanjih vojnih viher in iger. Uredba o zavarovanju nevtralnosti je nekako zvezana s členom 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Bil je v soboto prvi primer, da je sodnik sodri po tej uredbi in obsodil nekega mladega gospoda na denarno kazen. Neki akademik tam nekje na zapadni meji je prinesel od nekod več letakov, ki so vsebovali pač kršitev nevtralnosti v smislu objavljene uredbe o zavarovanju nevtralnosti in so ti letaki napadali neko vojskujočo se stran-ko, potegovali pa so se za nasprotno. Ta gospod akademik je te letake širil v svojem domačem kraju in jih nekaj položil tudi v neki slaščičarni. La« trn'k slaščičarne je bil toliko neoreviden, da je pustil te letake na miru. Pa ju je prijela roka pravice! Državno tožilstvo je oba, akademika in slaščičarja obtožilo prestopka po čl. 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda o državi v zvezi s členem 1 točka 2 do 5 uredbe o zavarovanju nevtralnosti. Obtoženca sta v bistvu priznala. Prvi se je izgovarjal, da ni smatral vsebine letaka za kaj kaznivega in da je bila stvar popolnoma legalna. Drug* pa je navajal, da sc pač bili neki papirji v njegovi slaščičarni, toda ni stvari naprej razširjal. Kazenski sodnik po edinec okrožnega sodišča, pred katerega je ta zadeva prišla, je obsodil akademika na 500 din denarne kazne in 9 dni zapora. Drugega je oprostil vsake krivde 'n kazni. Akademikov branilec je prijavil proti sodbi priziv in revizijo. Državni tož'lec nasprotno je prijavil priziv zaradi prenizko odmerjene kazni. 2e zadnjič smo emenili, da je položaj nameščencev finančne kontrole zelo težaven, delikaten in naporen, kakor tudi zelo odgovoren. Nameščenci te državne ustanove so razmeroma 6la>bo plačani. In čudno, da se mnogi nameščenci te stroke spozabijo ter skušajo dobiti vire 6vojih dohodkov na stranskih kolovozih. Pred dnevi emo objavili oprostilno sodbo, ki jo je izreklo okrožno 6odišče proti nekemu organu finančne kontrole, obtoženemu zločina zlorabe uradne oblasti odr.osno podkupovanja. V soboto je bila pred kazenskim sodnikom — poedinccm druga, prav značilna razprava proti nekemu starešini finančne kontrole, ki je uradoval na zapadni meji. Zanimiva afera se je dolgo pletla in je naposled tako končala, da je bil starešina glavnega oddelka finančne kontrole v Dol. Logatcu obsojen. Leteča kontrola banske uprave je lani septembra kontrolirala zalogo vina pri logaškem trgovcu Jakobu Verbiču. Nepravilno, kakor povdarja obtožnica, je ugotovila primanjkljaj vina ter je bil trgovec na podlagi te ugotovitve obsojen na primerno denarno globo zaradi tihotapljenja vina. Pravni oddelek finančne kontrole pri direkciji financ v Ljubljani je pozneje dognal, da je ta letača kolona napravila pogreško v škodo stranke, To situacijo je izrabil starešina glavnega oddelka finančne kontrole v Logatcu Adolf Vavda in od trgovca izvabil 500 din z izgovorom, da rabi za »mazanje« nekega uradnika v Ljubljani. Obtožnica celo navaja, da je dobil kar 2 krat po 500 din in je tudi zahteval, da naj trgovec v njegovi nabavni knjižici briše dolg 200 d:n. Starešria oddelka finančne kontrole Vavda Adolf je bil obtožen prestopka zoper službeno dolžnost v smislu §-a 394 k. z. Zagovarjal 6e je bistveno tako, da je bilo niemu dano le nosoiilo, ki gj je nameraval vrniti. Glavna priča Jakob Verbič je izjavil, da nič ne ve da bi bil Vavdi posodil 500 din. Priča je pač coienii, da mu je obtoženec dejal: »Treba je sameznik-kmet, temveč imajo mlatilnice le boljše stoječi kmetje ali drugi privatniki, ki jim je to prav za prav obrt. V vsaki večji va6i je ena, kvečjemu dve mlatilnici. Lastniki mlatilnice hodijo z mlatilnicami, ki so večnoma na parni pogon, od hiše do hiše ter mlatijo. Lastnik mlatilnice dobi od namla-čene množine žita 5—6%, v nekaterih krajih tudi več. Sicer ta delež ni velik, vendar je tudi to denar in se posebno v slabih letinah le pozna. Morda da ne bi bilo napačno, če bi se v Prekmurju mislilo na kakšne strojne zadruge? Dela za novo ljudsko šolo oddana. Prejšnji te-teden je bila razpisana dražba za gradbena dela pri projektirani ljudski šoli. Dražbe se je udeležilo več podjetnikov, med katerimi je bil najnižji ponudnik neko čakovsko podjetje z imenom Kirch-feld. Vsa težaška, zidarska in železobetonska dela je podjetje prevzelo za din 1,950.149. Z delom 60 že začeli in mora biti stavba še letos v surovem stanju pod streho. Ptuj Sadjarsko društvo v Sv. Vidu pri Ptuju, Pred tremi leti je bilo ob vznožju Haloz ustanovljeno Sadjarsko društvo, ki ga vestno vodi preds«4nik in šolski upravitelj g. Beloglavec. Njemu gre Zasluga, da se je društvo sploh ustanovilo in da deluje. S strokovnim* predavanji in sadjarskimi tečaji poučuje svoje člane, ki jih ima letno 30 do 40, S članarino in raznimi podporami so si nabavili lastno sadno škropilnico, ki se je člani in tudi nečlani pridno poslužujejo. Člani pa so za vestno škropljenje prejeli od Prizada nagrade. Prav tako je Prizad podelil podpore onim, ki so zasadili nove nasade mladih sadnih drevesc. Letos pa si je društvo postavilo nalogo, da si zgradi lastno sadno «tišilnieo. In res, zgradili #o jo ob vznožju Haloz, da bodo predvsem, revnejši sloji Haložanov lahko nasušili za dobro zimsko hrano precej sadja. Ne moremo ei misliti, koko važna je taka sušilnica v krajih, kjer primanjkuje kruha, pa je še vendar nekaj sadja. S šušenjem sadja pa ee zmanjšuje tudi množina alkohola. Te dni dovršujejo v sušilnici še potrebna dela, da bo mogla letošnjo jesen že služiti svojemu namenu. dati gospodu na finačni direkciji kako nagrado za ugodno rešitev « Obtožencu je dal res 500 din, ne kot nagrado, marveč samo za to, ker je bil vesel, da je bila njegova pritožba ugodno rešena. Bil je trgovec prvotno obsojen na globo 36.000 din zaradi utajitve trošarine na vino. Sodnik je izrekel sodbo, s katero je bil Adolf Vavda obsojen na 3 mesece zapora, na 600 din .denarne kazni in na 250 din povprečnine, pogojno za 3 leta. STREL HJ Bandillo se je bal Towleyevega srda, ker je tovarnar hotel dati hčerko v zakon kakemu milijonarju. Računal je samo s poroko, ki bi se skladala z njegovimi računi, kar je tudi odgovarjalo njegovi grabežljivosti in poslovnim računom. Za kaj drugega sploh ni hotel vedeti. Ljubezen ;• gotovo smatra! za nepotrebno bedarijo. Allice in njen copatarski mož. Slad «e je moral nasmehniti. Do nek« mere je bila Allice ženski partner za tovarnarja konzerv. Ponosno it* bila, pa zv(ta in sebična. Njen mož je Vw1 popolna ničla. Nanj se sploh ni ozirala Ni dvoma, da sta Allice in Jack Boley bolj mislil« na to, kako bosta naredila čim večji dobiček v svoji trgovini, kakor pa, da bi bogastvo dosegla po trnjevi poti umora, Harry Ruvan in njegova goska sta bila človeka enakega kova S stališča zavarovalniškega ni bil» dvoma o tem, da bi bil umor nekaj silno ugodnega, kar je lahko vplivaU> na veliko število tistih, ki se bodo še zavarovali. Toda po drugi strani si Slad sploh n< mogel misliti, kakšen bi bil Harry pri dejanski izvedbi umora, Kar #e tiče njegove žene Eve, pa bi ta prav gotovo smatrala, da kaj takega ni zadosti »fino« 36 Ostala eta še Bancon in sobarica. (Starega slugo Peela in kuharico Aple ja Slad avtomatično črtal iz seznama sumljivih). Bancon je nedvomno zahrbten in zloben človek, pa tudi sobarica v tem pogledu ni zaostajala za njim.Oba sta sodelovala in sta ga tnala zelo prebrisano potegniti za no*. Bancon bi b*l zmožen izvršiti celo umor. Da je bil kaj takega zmožen, najbolj dokazuje okoliščina, da je zaprl okno na mansardi za Sladom, Izpoved dekleta, da jo ja na hodniku napadel neki človek, bi utegnila biti resnična, prav tako pa tudi izmišljen«. Med ee-boj sta od cih in zato se je trudil, da bi vso krivdo zvalil na dekleta. Obdolžil jo je umora Huberta Kuvana. Morebiti se je to zgodilo samo iz mržnje? Toda zakaj ga je njegova mržnja zapeljala, da le prav njo obtožil umora? Ali to nj dokaz, da je on o tem umoru vedel nekaj več? Ali ni mogoče, da sta Staridge ad je nenadoma začutil veliko potrebo po smehu Tajna vrata v lesenem zidu, vse to se mu je zazdelo nekam neverjetno. Hotel se je od sren naemejati tudi 6ametnu sebi, da nato ni prej P°-mislil Niti malo ee ni mogel nagniti, ker se je cev samokresa čedalje bolj vdirala med njegov* rebra. Detektiv je nenadoma občutil trudnost. Pad bi zaspal, se odpočil in na vse pozabil. Z roko si ie pogladil čelo. Tisti hip je občutil, da se je samokres še bolj zaril v meso. Tisti pritajeni glas ga je ponovno opominjal: »Ne premaknite se, saj sem vam že enkrat rekel: Tretjič vam ne bom, vi te-pecl« , „ ~ m jn V tem glasu je bilo nekaj porogljivega in zaeniehljivega in to je Slada še bolj zjezilo. Vse 6e mu je zazdelo kot osebno izzivanje. Z npjve,čjim naporom se je obvladal in zbral v«e svoje sije, , ki so Ja pogostokrat potegnilo iz najtežjih neprilik. Občutil je na sebi roke v rokavicah. Sam pri sebi je premišljeval ali naj hitro skoči v stran, se nagne in se vrže neznancu med noge, toda stol mu je delal napoto pri izvršitvi tega manevra. Slad je čut‘1, kako mu je neznanec obračal žepe. Denar v njegovem žepu je šumel. Slad je pogledal na roko, toda ničesar ni videli kar bi m« dajalo kakšen znak, ker je bila roka v bombažnih rokavicah. Ni mogel videt' blaga rokava, ket je bil obrnjen pro*1 svetlobi. ,: ledai ie Slad slišal neko prijafen* menje in takoj nato mu je neznani /*a taknil nekaj na oči, verjetno zvit/?". Zadaj mu je robec trdno zvezal 1,1 je pritisk samokresa prenehal- ,*a čutil na svojem tilniku vrofi d'h tU|e.a’ ko se je ta na#iil čez n vtaknil roko v njegove notr*«)® Ž.CPC R1' njiča, iz katerih je potegnil Ku- vana in ključ od predal^ Takoi nato »e je tujec umaknil in SI*djM#»l zvok, k. ie bil »odobsn zvoku, kadar, >• Od tu isitam Minister za pošte, telegraf in telefon je podpisal nov pravilnik, tf katerim ureja vprašanje pola-laganja izpitov v poštno-telefonsko-telegrafski stroki, Obenem je minister predpisal poseben pravilnik o delovanju vrhovne komisije. Prav tako je podpisal pravilnik o delovnem času osebja, zaposlenega pri poštah. V načelu je bilo odločeno, da noben uslužbenec ne more delati nepretrgoma več kakor 12 ur, razen tistih uslužbencev, ki delajo v ambulantnih poštah. V takem primeru pripade uslužbencu dvakrat večji prosti čas, kakor pa traja njegova služba. Pred nekaj dnevi je oblast v Zagrebu odredila nove cene za kruh in pri tej priliki določila cene, ki so bile za 50 par nižje kakor prejšnje. Peki so nato povzdignili svoj glas in rekli, da jih časopisje in javnost po krivici napada, češ da niso storili ničesar, kar b ne bilo v skladu s predpisi, Na to izjavo pa je mestno poglavarstvo izdalo sporočilo, v katerem je navedlo imena šest pekov, ki so se pregrešili proti določilom oblastnih odredb. Proti vsem šestim je uveden kazenski postopek. Špekulacija z žitom in moko je dovedla do popolnoma nemogočih pojavov. Znano je namreč da spada tudi Srem v bogate žitorodne kraje in prav tam so začeli ljudje doživljati primere, da je zmanjkalo moke in žita, čeprav ga ni bilo poprej na trgu in ga torej niso mogli trgovci iz drugih pasivnih krajev države pokupiti. Tako poročajo iz Vinkovcev, da je tam zmanjkalo moke. Niti mlini niti trgovci nimajo blaga na zalogi. Oblasti pa so dognale, da gre za ed'nstven primer brezvestne špekulacije, ki so jo zganjali mlinarji. Tako je neki mlin mlel noč in dan, moko pa prodajal le ponoči svojim prijateljem in znancem v velikih količ.nah, čeprav prepovedujejo, zakonska določila kopičenje prevelikih zalog živil. Podobno je bilo tudi s koruzo. Zmanjkovati jo je začelo v pasivnih krajih, še bolj pa v žitorodnih krajih. Oblasti so bile povsod brez moči, kajti mreža špekulantov je tako razpredena in tako spretno zapletena, da je krivcem težko priti na sled. Parnik in jadrnica sta trčila v zlarlnskem kanalu v soboto. Trčila sta parnik »Lika« in jadrnica »Zagreb«. Oba sta bila natovorjena s cementom 'n podobnim blagom. Motorna jadrnica se je tako Poškodovala, da se je takoj nato potopila. Včeraj se je zgodila nova nesreča. Nasedla je italijanska motorna jadrnica »Eros« na grebenu Šilo blizu Vranja. Jadrnica je mislila zapluti v vranjiško pristanišče, da bi naložila cement. Jadrnico so pomožne ladje kmalu po nesreči potegnile in jo odvedle v ladjedelnico v popravilo. S premetenim trikom so trije goljuii olajšali kmeta Imbra Horvata iz Varaždina za 18 jurjev. Kmet je prišel na sejem, da bi kupil konja. Ker pa so prežeči goljufi zaslutili, da ima mož denar, so ga speljali s preizkušenim trikom na led. K Horvatu je pristopil lepo oblečen moški in mu rekel, da je našel listnico in da si bosta najdeno rezde-lila. Odšla sta v gozd, tedaj pa sta prišla nenadoma še dva moška. Prvi je začel kričati, da je izgubil listnico in zahteval od kmeta, naj mu svojo pokaže. Horvat je listnico pokazal, toda goljuf mu jo je vrnil takoj rekoč, da ni njegova. Potem se je spravil na Horvatovega spremljevalca in začel njega psovati, češ da je odnesel najdeno listnico. V prepiru zaradi izgubljene listnice so trije neznanci odšli. Ko pa je kmet na sejmu že kupil konja, pa je hotel račun plačati, je s strahom spoznal, da ima listnico prazno. Nasedel je bil prevejanim goljufom, ki so mu olajšali denarnico za celih 18 jurjev in izginili brez sledu. kmetijska pridelovalna zadruga v Srbiji) katero vodi bivši minister Voja Gjorgje-vič, je lansko poslovno leto zaključila z lepim dobičkom. Na zborovanju zastopnikov vseh 163 včlanjenih zadrug je bilo ugotovljeno, da je imela zadrg d lani za 4,100.000 dinarjev čistega dobička, od česar bo vrnila zadružnikom tri in pol milijona dinarjev. Zadruga je kupčevala s 36 vrstami pridelkov in jo prodala blaga za 4000 vagonov povrh tistega blaga, pri čigar prodaji je posredovala ali pa kmetom dajala navodila pri neposredni prodaji. Nu proslavo 25-letnice bitke na Mojkovcu v Crni gori se pripravljajo v Srbiji in Crni gori. Majkovačka bitka pred 25 leti je bila nov; dokaz črnogorske hrabrosti, ko je 4000 Črnogorcev do nog pobilo avstrijsko vojsko, ki je imela nalogo prodreti skozi Črno goro in zapreti umikajoči se srbski vojski umik skozi Albanijo proti morju. Črnogorskim četam je tedaj poveljeval Miloš Medenica, ki živi Se danes. Avstrijci so bili presenečeni nad porazom močne njihove vojske in so mislili, da je bilo najmanj 100 000 mož na črnogorski strani, ker si sicer niso mogli predstavljati, da bi peščica hrabrih junakov mogla poraziti in pobiti veliko in moderno opremljeo vojsko. Uredbo za ustanovitev nemške zasebne gimna-*ije v- Zagrebu so na predlog bana banovine hrvat-ske podpisalj včeraj kr. namestniki. Uredba^ do-j ^ s* smejo letos z začetkom šolskega leta let« *riiie razret,i gimnazije, pozneje pa vsako retniP*^- i—Za nov' učni zavod veljajo sicer v rimnaziip m31’ .'fakor se jih morajo držati druge vala zinrehšPa118 , zasebno gimnazijo bo vzdrže-skovat? i obod n P 1 a 11 s k a cerkvena občina. Obi- žS« ~ «■»#«»* maJF(rfmitveUrffi%?^D se kar noče prečke in srbske delavske in namešČenst7o?ganizSe so predlagale razdelitev urada in ustanovitev treh samostojnih nosilcev zavarovanja, in sicer no eden Zai Slovenijo, za hrvatsko banovino in za srbske Pokrajine, Da bi delo pospešili, so zastopniki hrvaške delavske organizacije in zastopniki hrva-ske organizacije zasebnih nameščencev včeraj obi-skali predsednika vlade Cvetkoviča, podpredsednika or. Mačka, bana dr. šubašiča in ministra dr. Bu-dislavljeviča ter dr. Sinoljana in jim predložili »Y°)c predloge za ureditev tega perečega vpraša-EJk o%atr so rekli, da je delavsko zavarovanje Inm, Va,ŽUo vprašanje, da ga ne morejo pustiti v P in da zahtevajo, da se takoj reši tako, da oo v skladu z novo ureditvijo države, torej s politiko sporazum, v državi. • . , radl Povišanja plač železniškim nameščencem J" c,;eJ«,yC:e”V sp se oglasili pri prometnem ministru !‘ nit,- Fn ministrih dr. Suteju in dr. Smoljanu zastopnik! Zveze hrvatskih železničarjev. Minister . ob,iubil vso svojo podporo, prav •a*%iii a ™'S- dr' Smoljan. Prometni minister inž. P*'J* rekel, da predstavlja sedaj vpra- šanje plač železniških uslužbencev in delavcev glavnp vprašanje, ja katero se bo vlada zavzela. Glavni tajnik HSS dr. Jurai Krnievič nri proslavah sporazuma v Zagrebu ni bil navzoč, temveč se je mudil v količi Splita in imel razgovore s tamkajšnjimi veljaki stranke. pred odhodom iz Splita je v izjavi povedat da je zelo zadovoljen s svojo potjo in c*‘? da bodo njegovi razgovori s krajevnimi veljaki imel, ugodne posledice za delovanje tako političnih organizacij, kakor tuctf za delovanje vseh ust?nov. Dr. Krnjevič je odpotoval iz Sjifota v Dubrovnik. ' Šahovski turnir v Celju Rogaška Slatina, 26. avgusta. Danes zjutraj so se odpeljali igralci z avtobusom v Rogaško Slatino in odigrali predzadnje kolo turnirja. Opoldne so bili igralci gostje zdraviliške uprave, ki jih je lepo pogostila. Drašič: Jerman. Najprej sta končala z igro Drašič in Jerman. Jerman, ki je včeraj s porazom proti Bernerju izgubil dragoceno točko za čim boljše mesto, je danes po izmenjavi figur hitro pristal na remis. Grašer: Žuk. Grašer je kot beli zopet igral svoj priljubljeni sistem v damskem gambitu ter pričel hitro z napadom na kraljevem krilu. Prišel je do izvrstne pozicije, a je prehitro žrtvoval figuro za 2 kmeta in napad 2uk se je po težki obrambi rešil in prišel v končnico, kjer je s figuro več dobil. Šmigovec : Šorli Po kraljevo-indij-skem začetku je žrtvoval Šorli damo za trdnjavo. Šmigovec pa se je takoj revanžiral s svojo damo, ki jo je dal za lovca in 2 kmeta. Nastala je pozicija, kjer je imel Šmigovec boljše šance, a bi partija gotovo končala remis. Šorli pa je spregledal celo trdnjavo in partijo predal. Ta izguba je nekoliko poslabšala njegov položaj za 2. ali 3. mesto. Marek: Popovič. Marek je v napadu predrl nasprotnikovo kraljevo krilo, prišel s svojim kmetom na 8 linijo ter postavil na desko novo damo. Popovič se je tedaj vdal. Savič: Mlinar. Igrala sta igro damskega kmeta. Mlinar je stisnil belo pozicijo, nato pa žrtvoval figuro. Saviča je postavil pred mat ali pa izgubo dame. Savič je partijo predal Mišura : Bcrner. V zmajevi varianti siciljanke je dobil Berner zaradi nasprotnikove napake kmeta. Nato je prišel z napadom do dobljene pozicije, kjer je Mtšiua žrtvoval kvaliteto. Pred matom se je Mišura vdal. Šiška : Pavlovič. Šiška je izbral v francoski otvoritvi Tarraschevo varianto ter imel iniciativo. Da bi jo še nadalje obdržal, je dal v končnici kmeta. Ob prekinitvi ima v trdnjavski končnici Šiška prostega robnega kmeta, a kmeta manj. Partija bo verjetno remis. Medan: Šubarič. Šubarič je odgovoril na kraljev gambit s Falkbe-rovim proti gambitom. Medan je poleg gambitnega kmeta dobil še enega in lepo pozicijo. V časovni stiski pa je dal damo za stolpa, figuro in kmeta. Partija je bila prekinjena, a se bo končala najbrže remis. Gottlieb je dobil točko proti Majstoroviču. V torek je prost dan in se bodo igrale le prekinjene partije. Zadnje kolo turnirja pa se bo igralo v sredo dopoldne. Stanje po XVI. kolu je: Berner 1254 (1); Šiška 1154 (1); Šorli 11; Šubarič 10J4 (1); Jerman 1054; Gottlieb 954; Šmigovc, Mlinar 854 (1); Marek 854; Pavlovič 8 (1); Drašič 7 (1); Mišura 7; Popovič 5'A\ Medan 5 (1); Savič 5; Majstorovič, Žuk 4; Grašer 254. Pod imenem svofe sestre se fe poročila da bi se izognila kasni Maribor, 26. avgusta. Mali senat mariborskega okrožnega sodišča je Y soboto razpravljal proti A-ntoniji Pušnik, žagarjevi ženi iz Bistrice prt Limbušu, ki se j«?morala zagovarjati zaradi nedovoljenega odpravljanja telesnega plodu. Sodišče ji je izreklo kazen enega leta in osem mesecev strogega zapora. Razprava proti Pušnikovi je bila sicer tajna, vendar je sodišče svojo javno sodbo obširno utemeljilo. In prav ta obširna utemeljitev nam razkriva svojevrstno, včasih kar pustolovsko življenje te ženske. Večkrat predkaznovana Antonija Pušnik je bila rojena 8. februarja 1902 v Tatri v Italiji, od koder je s svojimi starši in svojimi šestimi sestrami prišla v naše kraje. Ko je dorasla, Je postala služkinja in služila v raznih krajih. Na kriva pota je zašla že v mladih letih. letih 1923 in 1924 je bila zaradi raznih tatvin štirikrat kaznovana pri celjskem sodišču, leta 1924 pa v Ljpbljani na dva meseca in pol strogega zapora, poleg tega pa tudi na izgon iz države, ker je bila italijanska državljanka. Izgnali pa je niso takoj, ker je pristojno okrajno načelstvo v Celju sodišču sporočilo, da njena pristojnost v Materio v Italiji še ni uradno ugotovljeno. Ko pa je bilo to tudi uradno ugotovljeno, je Antonija izginila in je ni bilo več mogoče izslediti. In sedaj se začne njena pustolovščina. Antonifa se spremeni v Angelo Po obsodbi in odsluženi kazni ter po grozečem jj izgonu iz države, se je Antonija pojavila v Rušah, toda ne več pod svojim pravim imenom Antonija, namreč pod imenom svoje sestre Angele, rojene 22. marca 190G v Orehku v Italiji. Pod tem imenom se je v Rušah dne 25. maja 1930 poročila z Antonom Pušnikom, takratnim tesarskim poniod*-nikoni iz Loga. V Rušah je tudi pričela z zločinskim poseganjem v še nerojena življenja, kakor jo je spravilo 22. sept. 1939 na zatožno klop. Pri tej razpravi je Antonija seveda nastopala kot Angela, saj je pod tem imenom nastopala tudi kot poročena žena. Zaradi odprave telesnega plodu nekaterim ženskam, ki so bile tudi obsojene, in sebi, ji je bila odmerjena sedemmesečna kazen. Kazen je bila razmeroma nizka zato, ker pač »Angola« še ni bila predkaznpvana. Sodba ni takoj bila pravomočna in ji zato ni bilo treba takoj nastopiti kazni. To pa je »Angela« izrabila in še preden ji je bilo treba nagtopitj kazen, je izginila. Pustila je svojega moža in dva otroka. S seboj je vzela le svojo štiriletno nezakonsko hčer. Po dolgih poizvedovanjih se je oblastem posrečilo, da so jo odkrili v Ložnici v Srbiji. Tukaj pa je, kako, ni ugotovljeno, izvedela, da so ji oblasti na sledu in da jo bodo prijeli. V trenutku je pospravila svoje reči in izginila iz takratnega skrivališča ter odpotovala v Slovenijo. Tukaj pa so seveda orožniki bili nanjo opozorjeni. Ko je v Marenbergu izstopila iz vlaka, je padla v roke orožnikom, ki so jo takoj odvedli v sodne zapore, njenega nezakonskega otroka pa so oblasti izročile v oskrbo sestram v Melju v Mp-iboru. Na sodišču pride njena prevara na dan Na sodišču so jo začeli zasliševati zaradi novih dejanj odprave plodu, ki jih je izvršila že pred izrekom prve sodbe, so pa šele pozneje prišla na dan. Ta zaslišanja pa so postala zanjo usodna tudi zato, ker so odkrila vso njeno preteklost. Tudi sedaj je v začetku zasliševanj navedla, da je 38 letna Angela, poročena Pušnikova. Preiskovalnemu sodniku pa se je tokrat zaradi njenega zunanjega iz-gleda zdel od nje naveden datum rojstva sumljiv. Navajala je tudi imena in bivališča vseh svojih šestih sestra. Le glede »sestre« Antonije se je delala nevedno in trdila, da ne pozna ne imena in ne bivališča njenega moža. Sum je postajal vedno močnejši in tako se je sodišče odločilo, da je zaslišalo tudi njeno mater Frančiško Mahne, ki živi v Celju. Ta pa je pri zaslišanju podala senzacionalno izjavo, da zaprta Angela ni Angela, marveč Antonija, da je rojena v Tatri v Italiji 8. febru- arja 1902 in da je prava Angela poročena z nekim Lampretom in da se že od leta 1939 nahaja v Esse-nu v Nemčiji. Dalje je še izjavila, da se je Antonija skrivala pod imenom svoje sestre Angele zato, da bi na ta način svojemu sedanjemu možu prikrila svojo preteklost in mu zatajila svoja dva nezakonska otroka. Pod težo teh materinih izpovedi s6 je vdala tudi Antonija in priznala, da je že bila predkaznovana. Mariborsko sodišče je nato od celjskega in ljubljanskega sodišča dobilo vse spise, ki se tičejo nje in tako se je sodišču kar naenkrat razkrilo njeno pustolovsko življenje. Pri sobotni razpravi jo je mali senat, ki mu je predsedoval sodni svetnik Kolšek, obsodil na eno leto in osem mesecev strogega zajvora. V to kazen je šteta tudi prva, še ne odslužena kazen v višini sedmih mesecev strogega zapora. K tej drugi razpravi jo je iz sodnih zaporov morala za roko voditi jetniška paznica, ker je bila Pušnikova silno slaba. V zaporu si je namreč sama odpravila plod. Takoj po dejanju so jo oddali v bolnišnico, od koder se je zopet morala vrniti za sive zidove jetnišnice. Tudi za to dejanje se bo morala zagovarjati in bo tako prišla še enkrat pred sodišče. Svojo besedo o Pušnikovi je kazensko sodišče izreklo. Besedo bo še sedaj imela cerkvena oblast, ker se je bila s svojim sedanjim možem poročila pod tujim imenom. Nastaja namreč vprašanje, ali je zakon veljaven, če se izkaže, da je zakon neveljaven, bo ženska ostala sama, tovariši v življenju ji bodo le njeni grehi, ki so jo tudi spravili za zamrežena okna kaznilnice. SP OR T Jug si lasti zmago nad Viktorijo w razmerju 64 : S7 ■ ■ ■ ' ■ : ) ; r , • j - V nedeljo zvečer je bil v Dubrovniku povračilni dvoboj med domačim Jugom in sušako Viktorijo. Za srečanje je vladalo izredno zanimanje in je bilo prisotno rekordno število gledalcev. Zal pa je pri tem srečanju prišlo do nesporazumov, zaradi katerih je Viktorija od nadaljnjega tekmovanja odstopila. Pri prostem plavanju na 1(10 m sodniki na cilju namreč niso mogli določiti vrstnega reda. Pri tej točki so nastopili štirje naši najboljši sprim terji; brata štakula od Juga in De filipjs ter Cur-tini od Viktorije. Pri 50 m na obratu je bil I.ovro, Stakula nekaj pred ostalimi tekmovalci. Pri cilju na 100 m pa niso sodniki mogli ugotoviti, kdo je bil Boljši. Prisodili so prvo mesto L. Stakuli v časii 1:01.2; do-čim so za vse ostale tri tekmovalce smatrali, da je bil to mrtvi tek. Vsi trije ostali tekmovalci so imeli čas 1:01.4. Viktorija s tem ni soglašala in zaradi tega ni hotela nadaljevati tekmovanja. In r° u° P^avaD. 'n plavalke Juga v ostalih disciplinah nastopili sami. Vrhovni sodnik inž. Roje iz bplita se je mnogo trudil, da bi spor med Jugom in Viktorijo izgladil. Toda Vikforijaši so sprva trmasto vztrajali pri svoji prvi odločitvi-vo*;' 80 IT*,0 °d.Plavali program brez (Viktorije. !,s» c Je Viktorija spoznala svojo napako in ;« tl uuZa v?ako ,ceno noseči nadaljevanje dvoboja „ ■; c., 0 pripravljena na svoje stroške ostati orz:'r .se en dan- ° *em pa Jug Hi hotel dohit v ia 07 sn’a.,ra- da je ta plavalni dvoboj pa s 5 0 točkami v svojo korist. Waterpod!o' j oz.o-7^,3z?,'”' d\,vtf°Ue ,b'] Prekinjen ob stanju -hi,-7 točk za Viktorijo, V regularnem poteku dvd-boja so bili naslednji rezultati: 400 m prosto: t. Žižek (J) 4:49.4; 2. De Filipis (V) 5:05.2; 3. Curtim (V) 5:09.2; 4. Miloševič (J) 5:09.3. — - ——.... » ~ Dve štoparici sicer neur*dni 'in ena uradna štoparica sta pokarali, da je žijek preplaval »400: metrov v Času 4:47. 100 m prosto ženske: 1. Dunjič (V) 1:17.4; 2. Krmpolič (V) 1:18.2; 3. Petrovič (J) 1:20.5; 4. Jazbec (J) 1:21. 100 in hrbtno moški: 1. Ciganovič Luka (J) 1:12.4; 2. Vidmar (V) 1:14.7; 3. Ciganovič Marko (J) 1:16.2; 4. Sabljič (V) 1:19.4. Zadnja regularna točka je bila 200 m prsno za zenske. Poznijakova je nastopila s poškodovano nogo in v zadnjem času ni mogla trenirati. Prav tako je brez treninga nastopila tudi druga Jugova plavalka Orličeva. V finisu je zmagala Viktorijašica Boršičeva z rezultatom 3:21-6, kar je letos najboljši čas v tej disciplini. Dve desetinke slabša je bila Poznijakova, Orličeva (J) 3:37, Candrlič (V) 3:53. Ob tem stanju je bil regularni dvoboj med Jugom in Viktorijo prekinjen. V ostalih disciplinah, t. j. 100 m hrbtno ženske, 200 ni hrbtno moški in v obeh štafetah so nastojiili samo Jugovi plavači in plavalke. Nesporazum, zaradi katerega je bil dvoboj prekinjen, ne kaže najboljše discipline pri naših plavalnih klubih. Strop te te sesul nanj Nova Štifta pri Gornjem gradu, 25. avg. V soboto, dne 24. t, m. se ja tragično ponesrečil znani krčmar na Idiličnem prelazu Čer ni ven Rudolf Pustoslemšek: V kleti, skopani v breg za krčmo, mu je zaradi zimskega mraza razpokal betonski obok, ki se je te dni začel zaradi neprestanega deže\da vedno bolj udirati. Nesrečnega dne je krčmar Rudi hitel reševat iz kleti ves inventar in v trenutku ko je hotel odvaliti zadnji sod, sta se »trop in zemlja nad njim zrušila in krčmarja pokopala pod »eboj. Na njegove klice je prihitela žena, ki mu pa sama ni mogla pomagati. Naključje p* je hotelo, da v času nesreče ni bilo žive duše kje v bližinj. Šele čez čas so precej oddaljeni sosedje Rudija potegnili mrtvega izpod ruševin. Dobil je lažje poškodbe na glavi, zlomilo mu je nogo, smrt pa je nastopila zaradi zadušitve Ža njim žaluje mlada žena; starši in sorodniki, nič manj pa ne številni znanci in prijatelji, ki so bili mnogokrat deležni njegove vesele dobrote in usjužppsti, Saj je ■* njegovi krftti vrh strme gorske ceste rad t*k*l okrepčila viakdo, pfa naj ga je pot pripeljala z gorenjske ali s savinjske strani. Vremensko poročilo »Slov. doma« Kra; Barometer-sko stanje Temperature v C1 s5 X S > > — X 5« ■o tč c X — Veter (smer. Jakost) Pada- vine 53 o vnemo podpihoval močna mohamedanska plemena, da naj napovedo Angležem jehana ali sveto vojna Sveta vojna je bila zato nevarna, ker so fanatična mohamedanska plemena mislila, da kdor ubije v sveti vojni nevernika, doseže v nebesih večno zveličanje. Hadži je bH razposlal vsem plemenskim poglavarjem pozive. Poglavarji so razglasili na vsej meji sveto vojno in pozivali stotisoč bojevnikov za napad na Peshavvar. Da bi versko strast še bolj razvneli, so voditelji širili zlagane vesti, da namerava vlada pod pretvezo sarda zakona vpeljati zdravniški pregled vseh deklet. Sarda zakon je bil zakon, ki je prepovedal ženitev moških deklet pod štirinajstimi leti. Te zlagane vesti naj bi vzpodbodlc še nezavedna plemena. Stari Hadži je moral pred leti bežati v gore, ker so nastala med njim in angleškimi oblasti nesoglasja zaradi verske vzgoje. In od takrat naprej je storil kar je mogel, samo da je podpihoval sovraštvo proti Angležem. Ko je imela vlada polne roke dela z Gandhijevim gibanjem, je Hadži mislil, da je prišel čas, ko bo poravnal stare račune. Na potu v Carsaddo in nazaj smo imeli priliko opaziti posledice takega podpihovanja. Sicer so vaščani in kmetje kazali spoštovanje do Evropejcev tako, da so se priklanjali in pozdravljali s »salanm«, toda med vso potjo nismo srečali domačina, ki ne bi godrnjal, pokazal hrbta in molčeč dokazoval svojega sovražnega razpoloženja in mišljenja. Angleški častniki v Carsaddi so nnjn opozarjali na to, da naj se vrnemo v Peshavvar po drugi poti, ker sicer je zelo verjetno, da nas bodo postrelili. Ko sem zjutraj zapuščal Peshnvvnr in čakal na postaji na vlak, sem slišal, kako so kakšnih dvajset milj daleč pokale bombe, ki so jih metala letala nn lladžijeve ljudi. Te razmere na severozahodni meji niso stvarno imele nobene zveze z Gandhijevim gibanjem v vroči in prašni indijski dolini. To je bilo nadaljevanje stoletnih bojev med Angleži in divjimi plemeni na »strehi sveta«. Srečanje i Gandhijem. "i r I* Indije sem odšel, ne tla bi videl majhnega, rn.invega In suhljatega moža, ki je povzročil najnenavadnejše politično gibanje t zgodovini in ki je zajelo ves narod. Ves čas, kar sem bil v Indiji, je bil Mahatnm Oandhi zaprt. Kljub vsem mojim poskusom, da bi dobil dovoljenje in Gandhija obiskal, mi Angleži dovoljenju niso boleli dati. Nanj sem naletel šele naslednje lei„, ko je prišel v London na konferenco k okrogli mizi. Prvi? sem se srečal z njim pri čaju v hotelu Dorchester. Oblečen je bil v svojo običajno domačo obleko »dhoti«, ki je bila narejena I* belega domačega bombaža in je izglodala kakor vrečevina iz indijskega platna. Njegove rujave in žilnale noge so bile gole, stopal« pa so mu tičala v grobih sandalih domačega izdelka. (Dalje prih.) tržišča kave, porodile spet velike skrbi pridelovalcem kave iz Brazilije, Kolumbije, Venezuele in Guatemale. Navedene države, kjer pridelajo največ kave na svetu, so se začele med seboj pogajati o sredstvih, s katerimi bi bilo moči odstraniti krizo, ki je nastala zaradi tega, ker se je zmanjšal izvoz kave. Ne more se pričakovati, da bi te države pri svojih medsebojnih posvetovanjih in pogajanjih našle učinkovito sredstvo, da bi spet poživile izvoz kave v druge države. Tiste države, v katere je izvoz kave tudi spričo današnjih težkih razmer mogoč, prav gotovo ne bodo znatno povečale svojega uvoza kave, vsaj v tolikšnem obsegu ne, da bi mogel vsaj kolikor toliko nadomestiti izgube, ki so nastale zato, ker ni izvoza v druge države. Treba je upoštevati, da so mnoge evropske države zaradi sedanje vojne prenehale kupovati kavo na ameriškem trgu. Začasno je prenehala biti kupec kave tudi Nemčija, ki je še leta 1038 skupno z Vzhodno Krajino (bivšo Avstrijo) sama uvozila 2.06 milij. metrskih stotov kave in ki je bila pref4 vojno glede na porabo kave med vsemi državami na drugem mestu. Letos spomladi so prenehale uvažati kavo še nekatere druge države. Treba je imeti pred očrni tudi dejstvo, da so pred vojno 1938 evropske države porabile 41.90% celotnega pridelka kave. V USA pride na vsako osebo letno 5.6 kg kave Med vsemi državami, ki še zdaj uvažajo kavo iz omenjenih južnoameriških dežel, so samo Združene ameriške države mogle znatno povečati svoj uvoz, oziroma svojo porabo. Združene države so do sedaj uvažale po 9.01 milij. metrskih stotov, kar predstavlja skoraj polovico vsega pridelka. (49.9%). Povprečno je prišlo v USA na vsakega človeka na leto po 5.6 kg kave. To vsekakor ni maloč Spričo tako velike že dosedanje porabe je težko misliti, da bi se v Združenih državah v bodoče mogla poraba kave še povečati. Pri takšnem stvarnem stanju je razumljivo, zakaj južnoameriške države komaj čakajo, kdaj bodo mogle spet vzpostaviti trgovske zveze v Evropo — pravi na koncu to poročilo iz nemškega vira. Belgijski delavec piše iz Nemčije V Bruslju, ki je danes pod nemško oblastjo, je te dni objavil tamkajšnji list »La Natioo Belge« pismo, ki ga je svoji materi poslal nek belgijski delavec iz Nemčije. V njem piše med drugim: Po kratkim sem dobil svojo prvo plačo 30 mark. Delam 58 ur na teden, vsak dan po 10 ur, le v sobotah po 8 ur. Ob nedeljah sploh ne delamo. Za primeren denar lahko dobim dobro in obilno hrano. Upam, da ste doma vsi zdravi in da mi boste kmalu kaj pisali. Radio Program radio Ljubljana Torek, 27. avgusta. ^ Jutranji pozdrrv — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Pisana šara (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Kako je Jeiačič postal ban (dr. Nikola Lalič) Zgb — 19.40 Obiave — 20 Deset minut zabave (g. Fran Lipah) — 20.10 Vulkanska gibala človeške duše (g prof. Etbin Bojc) — 20.30 Pevski zbor »Cankar« — 21.15 Koncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Wurliike orgle in havajske kitare (plošče). Konec ob 23. Drugi programi Torek 27. avgusta: Belgrad: 21.10 Ruske romance — Zagreb: 21.30 Radijski orkester — Bratislava: 21.30 Slovaške pesmi — Brno: 22.35 A. Co-relli: Sonata za gosli in klavir — Praga: 20.25 Mladinski zbor — Sofija: 21.20 Lahka glasba — Beromiinster: 20.15 Komična opera — Budimpešta: 20.25 Mascagni: »Cavalleria rusticana« — Horby: 20.55 Kabaret: — Rim-Florenca: 20.30 Simfonični vokalni koncert — Neapelj-Bari: 21 Pesmi in melodije — Kodanj: 21 Radijski koncert — Sottens: 19.10 Violinski koncert. Sliki, ki sta bili narejeni nekaj sekund druga za drugo in ki nc potrebujeta nobene razlage. Topovi, ki bruhajo granate čez Kanal Angleži računajo, da jih imajo Memci montirane na železniških vagonih, da jih tako lahko vsak hip odpeljejo v zaledje, če bi bili v nevarnosti Ves čas, odkar traja sedanja vojna v Evropi, ni bilo skoro ničesar slišati, da bi kje na bojiščih uporabljali kakšne težje topove, razen tistih, s katerimi vojskujoča 6e tabora nastopata proti sovražnim letalom in jih zbijata na tla. Novo obdobje, o katerem se zdi, da je zdaj že nastopilo, pa naj bi bilo označeno 6 tem, da bodo imeli »veliko besedo« tudi topovi težkega, najtežjega kalibra. Zdi se, da takšni topovi v prejšnjih spopadih sploh niso bili potrebni, ali pa vsaj ne prikladni, če ne bi se jih Nemčija prav gotovo tudi poslužila, saj je vendar znano, da jih poleg drugega učinkovitega orožja tudi ima. Bojno polje pa je zdaj čisto drugačno, kakor je bilo na primer v vojni proti Poljski ali Franciji. Zdaj oba nasprotnika loči morje, čeprav je to le razmeroma ozki Rokavski preliv. Ker proti Angliji ne bo mogoče poslati v boj sodobne konjenice — tankov, na katerih je slonela vsa udarna sila proti Poljski in Franciji, je bilo treba dati besedo drugačnemu orožju, takšnemu, ki bi ga bilo moči uspešno Uporabiti tudi proti najhujšemu sovražniku Nemčije, roti Angliji. Spregovorili so težki nemški topovi, i eo čez Kanal vzeli na piko jugovzhodna angleška mesta in tudi konvoje, če bi se pojavili, oziroma bi jih nemški letalci opazili. Iz angleških poročil se zdi, kakor da so bili Angleži tudi s temi težkimi nemškimi topovi računali. Pravijo, da takšni topovi ne morejo doseči kakšnega večjega vojaškega uspeha, kvečjemu da lahko vznemirjajo prebivalstvo. Vznemirjajo pa ga res, kakor se vidi iz zadnjih poročil, ki pravijo, da so ljudje iz jugovzhodne Anglije že začeli zapuščali tiste kraje, ki jih granate iz nemških topov lahko dosežejo. Upoštevati pa je dalje treba, da imajo tudi Angleži takšne težke topove, saj eno zadnjih poročil govori tudi o tem, da so angleški topovi obstreljevali Calais, ki je tostran Rokavskega preliva. In kakim' so nemški topovi, ki bruhajo ogenj čez Kanal? O tem so začeli razmišjati angleški stro- kovnjaki in si o njih že ustvarili svojo sodbo. Pravijo, da so ti topovi verjetno kalibra 300 ali kvečjemu 350 mm, torej takšni, ki jih v angleški mornarici splošno uporabljajo. Po njihovem mnenju morajo biti montirani na velikih železniških vagonih, 6 katerimi jih Nemci lahko prepeljejo vsak hip do skrajnih točk francoske obale, kadar pa bi bili v nevarnosti, pa jih hitro spet odpeljejo nazaj v zaledje. Angleži pravijo, da jim je bilo že prej znano, da Nemci razpolagajo s takšnimi topovi, čeprav se jih niso posluževali tudi v bojih v Flandriji. Trdno so tudi prepričani, da udejstvovanje daljnostrelnih topov začenja novo vojno obdobje, ki pa po njihovem mnenju tudi še ne bo prineslo glavne odločitve. Tudi francoski vojaški strokovnjaki razpravljajo o topovih in o vojaških metodah, katerih se poslužujejo pri sedanjem vojskovanju, ter prihajajo do zaključka, da imajo Nemci na severni francoski obali takšne topove, ki nesejo morda celo 140 km daleč, tako lahko obstreljujejo tudi London. Toda ti topovi trenutno streljajo samo čez Rokavski preliv, ker hočejo predvsem povzročiti večjo škodo na britanskih napravah ob obali. Izstreljena granata iz takšnega nemškega topa potrebuje eno minuto, da preleti razdaljo med obema obalama. Umrl je sloviti italijanski graditelj ladij Lui-gi Orlando. Uvoz v državi Peru je meseca junija padel za 23% v primerjavi z istim mesecem preteklega tela, izvoz pa za 19%. Po vrednosti se je uvtjz dvignil za 3,5 milijona, izvoz pa je padel za. 49 milijona. Kadar je kake vrste blaga na trgu le preveč, izgubi ceno. ko se ljudje ne potegujejo mnogo zanj. Vselej je torej križ, takrat kadar ga je dovolj in kadar ga primanjkuje. V prvem primeru za tiste, ki ga prodajajo, ker so cene nizke, v drugem primeru pa za kupce, ker blaga ni na izbiro in je povrhu še drago. Lep primer, kako skušajo prodajalci obdržati pridelku ceno, vidimo na kavinem trgu. Pogosto beremo v časopisih, kako so na primer v Braziliji (»metali ogromne količine kave kar v morje, da zaradi preobilice tega žlahtnega pridelka ne bi cene kavi preveč padle. Torej rajši s kavo v morje, kakor pa da bi bila poceni in bi se kupci preveč razvadili. Razmere na kavinem trgu so bile v raznih časih kaj različne, odvisno pač od drugih razmer. Na kavinem trgu so našle izraza tudi današnje izredne razmere, ko je svet zajela nova vojna. V zvezi s tem prihajajo iz držav, kjer pridelujejo največ kave, zanimiva poročila, zanimiva toliko -bolj, ker je tudi kava eden tistih pridelkov, ki mu je zaradi sedanjih težkih razmer na svetu cena tako poskočila, da si ga lahko privoščijo le bogatejši ljudje. — Poročilo nemškega poročevalskega urada pravi med drugim: V preteklem letu je na kavinem trgu nastopilo še kolikor toliko ravnotežje, za kar se je treba zahvaliti dejstvu, da so ponekod začeli saditi manj kave, na drugi strani pa, da je bil tudi pridelek slabši. Letos pa so se z ozirom na to, ker so odpadla razna evropska Največje je... Največja celina je Azija, ki ima 45 milijonov kvadratnih kilometrov in je štiri in pol krat tolikšna kot Evropa. Največjo vodno površino ima Tihi ocean, ki meri 170 milijonov kvadratnih kilometrov. Največja globina morja je vzhodno od Filipinov, kjer so izmerili globino 10.000 metrov. Najvišji kraj 6veta, kjer bivajo ljudje vse leto, je vas Gartok v Tibetu, ki leži 4470 m vi6cko. Najvišje stoječe mesto sveta je La Paz v Boliviji (3680 m). Najvišje ležeče jezero 6veta je jezero Ticicaca na meji Bolivije in Peruja (3810 m nad morsko gladino). Največje število prebivalstva ima Azija, kjer biva 950 milijonov ljudi (v Evropi pa okrog 550 milijonov). Naj večje mesto sveta je London, ki ima 8 milijonov ljudi. Največji demant sveta ni Kohinor ali Culinan, marveč Jonker, ki 60 ga šele pred nekaj leti našli v Južni Afriki in 60 ga lani prodali v Londonu za 32,600.000 din. Kupil ga je neki ameriški draguljar in ga razkosal na več delov. Največ zlata na svetu daje Južna Afrika; oa drugem mestu pa je Rusija. Največjo univerzo na svetu imajo v New Yorku, ki šteje nad 32.000 študentov in 2.400 profesorjev. Največji radio aparat na svetu je v Ameriki; membrana meri v premeru 1 meter. Največja železniška nesreča v svetovni zgodovini se je pripetila 12. decembra vojnega leta 1917 na francosko-italijanski meji. Uradno poročilo je določilo 543 mrtvih in 243 ranjenih. V Nemčiji bo kmalu več moških kot žensk Izid ljudskega štetja leta 1936 je pokazal, da je bilo v Nemčiji tedaj 37.09 milijona moških in 39.5 milijona žensk. Po ljudskem štetju, ki jebilo izvedeno lan 17. maja, pa se vidi, da število moških v Nemčiji hitreje raste kot pa število ežnsk. Podatki tega zadnjega ljudskega štetja namreč kažejo, da je Nemčiji hitreje raste kot pa število žensk. Podatki jonov žensk. V treh letih je število moških naraslo za 4.5 odstotka, število žensk pa samo za 3.2 odstotka. Če bo šlo tako naprej, bo imela Nemčija kmalu več moških kot žensk in se bo pridružila tistim redkim državam, kjer že danes moški prevladujejo. Italijanski letalci se odpravljajo z motornimi čolni na vodna letala, ki čakajo na morja pred pristaniščem. Za )o*o«tovan*k