195. Številka Ljubljana, v ponedeljek 26. avgnsta 1895. XXVIII. leto. labaja raak dan uvr+«rf iaimti nedelje in praznike. Ur velja po polti prejeman za a va tro-og« rgke ćessle ta rus lato 15 gld., za pol kta 8 gUl, ta Četrt letu 4 gld., za jsdetl 1 Rld, 40 kr. — Za Ljabljf.no brea pošiljanja na dom aa m leto 13 gld., aa četrt leta 3 gld. 1)0 kr., ca jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa *e po 10 kr. na mesec, po 30 kr. ta četrt leta — Za tnje dete le toliko ve«, kolikor poltnina snaaa. Za oananila plačuje se od Itiristopne petit-vrate po 6 kr., će se oananilo jedenkrat tiska, po 5 kr., te sa dvakrat, in pu 4 kr., će se trikrat ali večkrat tibka Dopisi naj se isvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Oredaifitvo irt npravniltvo je aa Kongresnem trgu fit. 12, Upravniitvo naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, otnanila, tj. vse administrativne stvari. V premišljevanje! Zemlja slovenska krije v svojem osrčju bogate zaklade vsakovrstnih rudnin in Če se ozremo po domovini, vidimo, da koplje in spravlja ie sedaj na stotine krepkih slovenskih rok te rudnine na dan, dasi je industrija pri nas če jako malo razvita in sedaj tudi razmere nje razvoju niso ugodne. Zlasti vsakovrstnega premoga so naši kraji bogati in čim se bodo zagotovila prometna sredstva, začelo se bode v mnogih krajih kopanje premoga, drugod pa leže ti zakladi nedotaknjeni, ker nedostaja podjetnosti ali kapitala. Vsa sedanja taka in jednaka podjetja so pri nas v tujih rokah Slovenec je tam le delavec, le tlačan, podjetnik pa je tujec, kateremu slovenska zemlja bogato obrestuje investirano glavnico. To je čudna prikazen v našem gospodarskem življenju, da se Slovenec, ki je dober trgovec, tako težko in nerad odloči za industrijalna podjetja, tudi če ni za kapital v zadregi in mu podjetje obeta lepe in stalne dohodke. To, da so pri nas vsa taka podjetja v tujih rokah, upliva jako slabo v gospodarskem in narodnem oziru. Podjetja množe proletarijat in uplivajo v nenarodnom zmislu. Le poglejmo, kako uplivajo podjetja v Zagorju, v Trbovljah, na Savi itd. vnarodnem oziru. Slovenske občine so v nemških rokah, usta-novljajo se nemške Šole, uraduje se nemški in kar je narodno, se brezobzirno zatira. Naj se nam ne očita tesnosrčnost. Dobro vemo, kolikega pomena so industrijalna podjetja za vsak kraj, in nikakor ne ugovarjamo njih ustanovitvi, ne moremo pa se ogrevati za to, da bi se tuji ka pital vabil v naše dežele, da bi ta tuji kapital snoval tu podjetja, celo taka ne, za katera je prav za prav treba le delavcev, kakor so rudniška podjetja. Povod, da smo napisali te vrste, nam je dala vest, da se je gori v nemškem „rajhu", v Draž-danab, osnovalo društvo, kateremu je namen, izkoriščati rudnine, zlasti premog, v naših krajih. V tem društva so nekatere imovite nemške banke in društven i ki nameravajo v izvršitev svojega namena zložiti štiri milijone mark. Matiček. (Črtice is življenja.) Na zmernem holmcu poleg male reke, katera se vije po dolgi zeleni dolini stoji žnpua vaa Brezina. Pri reki pod tem holmcem čepi kopica hiš, katero bližnji sosedje imenujejo Pristavico, k« pa ■icer ni znana dalječ po svetu. V jedni teh hiš, obdani z ličnim vrtom, imel je svoj dom Matija Čeligoj ali — kakor se je sam pisal — Celigaj s hišnim pridevkom Matiček. Ker je bil pod zadnjim ime nom bolj znan, imenovati ga hočemo tudi mi Matička. Ako Brno rekli, da je njegovo hišo obdajal Jičen, t j. lepo na gredice razdeljen in marljivo obdelan vrt, moramo resnici zu voljo pristaviti, da bi bil ta vrt ves drugačen, ako bi ga bil obdeloval .Matiček, a ne njegova pridna žena a hčerami. Kje |bi pa tudi čas jemal, da bi se bavil z vrtnarskim Idnlom on, ki je bil kovač, ključavničar, urar, piskro-jvezec, klepar in Bog ve kaj še vse. Prav za prav izučil se je bil le za kovača, v ivsern drugem je bil le samouk. Res je pa tudi, da je »ajši popravljal ključavnice, nre, dežnike, mline za S štirimi milijoni se da že kaj izdatnega storiti. Društvo bo v prvi vrsti gledalo, da pokupi ali pridobi pravico kopanja premoga itd. v vseh naših krajih, če se mu to posreči, bode to hud udarec za naš narod. Upregal se bode v tuji jarem in kopal zaklade svoje zemlje za tujce, ki mu bodo še nasprotovali v narodnih in političnih rečeh. Nekateri posamičniki bodo seveda deležni dobička, kateri bo od podjetja imel tujec, masi naroda pa podjetja v gospodarskem oziru ne bolo koristila nič, v narodnem in političnem pa še škodovala. Tu ni mesto in sedaj tudi ne čas za to, da bi obširno razpravljali o koristi in škodi, kstero prouzroča vsako veliko podjetje. Besede, katere smo zapisali, nam je narekoval strah, da bode tuj kapital se okoristil zakladov naše zemlje. V starih čas-h so imeli ljudje navado, da so vse svoje gotovo imetie hranili doma. Obresti jim ni neslo, a imeli so kapital. Takemu možu je sličen narod slovenski. V zemlji ima zakopan kapital — tujec pa iztega svoje roke po njem in bi si ga rad polastil. Po naši sodbi pa je stokrat bolje, da ostane ta kapital še nadalje zakopan v zemlji, nego da pride v tuje roke. Ako nam ta kapital ne nosi obresti, uživali jih bodo naši sinovi. Ako pride v tuje roke, ne ostane našim zanamcem — nič? Zato pa nimamo uzroka, veseliti se v Draž-danah osnovane družbe in naša skrb mora biti, storiti vse, kar treba, da ostanejo zakladi v naši zemlji tudi naša last. Dolžnost naša je, poizvedovati, kje se v naših krajih nahaja premog in delati na to, da si zavarujemo pravico kopanja, tudi če se ne moremo kopanja koj lotiti. Troški za tako zavarovanje so primeroma malenkostni in prav lahko jih bo vsak posestnik takega sveta utrpel. Mislimo, da bi bilo najbolje, ko bi se osnovala v raznih okrajih taka društva, ki bi preiskovala svet in pokupila pravico kopanja in morda bi se iz teh društev naposled razvila tudi podjetja, bodi zadružna ali privatna, na vsak način pa narodna. Naj bi rodoljubi o tem premišljevali. Naše geslo mora biti: Gospodarski nas ne smejo tujci podjarmiti, zakaj narod samih proletarcev je izgubljen. V IJllhljMIll. 20 avgusta. Prometno ministerstvo Govori se, da se osnuje posebno prometno ministerstvo. Ne da se oporekati, da bi najsposobnejši za to mesto vsekako bil sedanji vodja trgovskega ministerstva sekcijfki načelnik \Vittek. Ta mož je že popr j jedenkrst vodil trgovsko ministerstvo, in se je govorilo, da minister postane, a pri levici ni priljubljen, in so zatorej napele nekatere uplivne osebe vse svoje moči, da ne bi minister postal. Sedaj se tudi levičarji boje \Vitteka in njih listi rinejo na to mesto predsednika državnih železnic viteza Bilinskega. Nikakor se pa ne da tajiti, da ima VVittek za tO mesto mnogo več sposobnosti, nego Bilinski, ki «e šele malo časa peča z železniškimi vprašanji. Wift^k je prijatelj podržavljenja železnic in zna tudi stvar začeti, da židovski kapitalisti pri tem ne obogate, zato pa levica ne mara zanj. Govori ae, da so levičarji voljni Poljakom pustiti tri ali celo štiri portfelju v ministerstvo, da le \Vittek minister ne postane. MeBtne volitve na Dunaju Be sedaj niso razpisane, če tudi je že davno obrok potekel. Pron-semitje bi bili najraje videli, da bi bile v avgusta, a ta želja se jim ni uresničila. Najbrž se bodo vršile šele v oktobru, kakor žele liberalci, vsaj iz znanega ukaza glede političnih pravic uradnikov se da tako sklepati. Zmagali bodo pa vzlic temu najbrž proti-8emitje, če tudi bode borba precej huda. Na Dunaju namreč navdušenje za protisemitizem pojenju;-. Ljudje nimsjo prav zaupanja v protisemitske voditelje, da bi imeli dobre namene. Da bi pa morda podpirali pod krinko krščanskega socijalizma le kis* rikalizem, tega pa ne marajo. Čehi ne mislijo niti pri ožjih volitvah glasovati za protisemite. Stranka svobodomiselnih obrtnikov tudi ni brez pomeri h. Posrečilo se jej je mnogo obrtnikov protisemitske}.'* mišljenja privabiti v svoj tabor. Pomenljivo je. da se tisti obrtniki, ki so do sedaj igrali važno ulogo pri krščansko-socijalnem gibanju, nečejo biti več pro-tiseraitom za orodje. T.iko se je odpovedal mizarski mojster Kruma, ki je bil celo vodja krŠčansko-aoci-jalnega društva, protiseraitizmu. kavo, vezal lonce in razbita torila, krpal kotle, delal mišje pasti i. t. d., kakor pa vihtel težko kovaško kladivo, ko je trebalo kovati ali popravljati kmetijsko orodje. Ker v okoliol BI bilo tacega mojstra, in ker je bil pri vsakem dela dokaj spreten, imel je obilen zaslužek Ali od njegovega zaslužka imela je družina le malo koristi, kajti od Matička do Sodarja na Brezini, ki je točil dobro kapljico, je bilo le deset minut dalječ, in Matiček je bil že tak, da mu je „vince sladko teklo prav gladko." Ne samo o nedeljah in praznikih sedel je Matiček do pozne noči v veseli družbi pri Sodarju, temuč tudi o delavnikih popoludne izmaknil se je rad od doma, a kadar je že pri vinu sedel, ni lahko vstal. Žena je nekaj časa pazila nanj, ter vpila za njim, kadar se je izmuznil : „Kam gres? Doma ostani, ti nepridiprav !M Ali Matiček se ni dal ustaviti. Ni bil osoren, ali imel je vedno kak izgovor, da mora na Brežini kaj kupiti, ali da ima kako drugo nujno opravilo tam. Ko je pa nvidila, da njena beseda nič ne izda, molčala je in trpela. Tudi, kadar je o pozni uri — navadno pojoč — domov se prigugal, molčala je; sicer je morala z otroci vstati, ter ž njim prepevati in celo plesati, dokler ga ni premagal — zaspanec, Ako se je pa branila, razljutil se je silno ter razbijal, da je vse prek letelo. Šla je pa včasih iskat ga v krčmo, da hi ga spravila domov. To se ji sicer ni posrečilo, brez dobička pa tudi ni bilo za njo : pila je ž njim in tudi kaj dobrega založila. Matiček j« bil majhne, suhljate ali čvrste in koščene postave. Kadar je vrgel zamazani klobuk raz glavo, strčali so mu resasti, nekoliko osiveli lasje na vse strani; pod nosom pa je n< sil kratke ščetinaste brke. I/.pod dolgih in gostih obrvi gledale so majhne sive oči, katere so se napele in po bliskovo svetile, kadar se je s kom prepiral Pri taki priliki je kaj rad z glavo potresal in ž njo rinil proti protivniku. Ves obraz je bil dokaj smešen, ker ga je čudno dičil velik, dolg in širok, na kraju zaokrožen nos, kateri se je svetil najprej v rudeči, potem pa v raznih drugih barvah. Govoril je Matiček, dokler je bil trezen, premišljeno, mirno in počasi; ko mu je pa vince ogrelo srce, razvozlal se mu je tudi jezik, in težko se mu je kdo vletel v besedo. Bilo je v nedeljo zvečer. Matiček je sedel pri Sodarju s svojimi prijatelji, kateri so se, kakor je pri vinu navada, kaj modro pogovarjali o dragih časih, davkih, križih in nadlogah, ki tarejo njih stan, tako da kmalu ne bode mogoče uiti ob no- Glasova o grofu Badeniju „Bobeima" je jako nezadovoljna, da Đadeni sestavi le poslovno ministerstvo, ne pa parlamentaričnega, da torej levica ne bode zastopana v ministerstvu. Levica zatorej mora biti jako previdna, predno vstopi v kako stalno večino. Grof Badeni bode potreboval ti dne večine, če hoče, dognati nagodbo z Ogersko in te pa brez levičarjev ne bode dobil, s tem se tolaži glasilo čeških Nemcev. Z Mladočebi in protisemiti, ki sovražijo Ogre, se nagodba ne bode dala dognati. Koalicija je bila pod vodstvom grofa Hohenv/arta in to je bila njena poguba. Sedaj levica ne sme vstopiti v nobeno večino, katero bi vodil grof Ho-henvvart. Levica bode pobijala vsako vlado, ki bi kikor Windischgrat«ova v grofu Hohenwartu videla voditelja zbornice. Cblumeckega glasilo „Tagesbote aus Mabren" se nadeja, da se novo ministerstvo ne bode moglo dolgo držati, ako se ne bode sporazumelo z levičarji. — Sploh je v levičarskih krogih zginilo navdušenje za Badenija, od kar vedo, da ne misli nobenega levičnrja poklicati v ministerstvo. Bolgarija in Ruaija. Neki diplomat se je izjavil, da se besede „ruski" in „protiruski" v Bolgariji ne sinejo vzeti dcilovno. Karavelov in Cinkov hočeta priti do vlade kot ruska prijatelja, Rado-slavov in njegovi pristaši pa kot ruski uasprotniki. ('e pridejo do vlade, bodo pa vladali, kakor sedaj. Cankov je pri vst Jugoslovani združijo na podlagi hrvatskega drž. prava. Govornika so vzdignili na ramena. Od Hrvatov nazdravil je abit. g. Kovačevič slov. akademikom, g JuraČić krasnemu spolu; nazdravilo se je gg. dr. Tavčarju in Hribarju, slov. in hrv. predsedniku abiturijentov. O polnoči sta vladna zastopnika zaključila komers. Tudi zabave je bilo dovolj. Tamburaši so pod vodstvom abit. g. Prešerna izborno proizvajali več komadov, a pevci so peli pod s o j i m dirigentom g. prof. Novakom Tudi Slovenci so nastopili; oktet je pel „Mrak", a najbolj je do-pal kvartet, ki je moral veduo na oder. V kvartetu so bili gg. abit.: Jesenko, Kersnik, Z tvršan in Goršič. Najbolj je dopala hrv. narodna pesen: „U jesenskoj dugoj noć.". Drugi dan v uedeljo dne 11. avgusta je bila v cerkvi sv. Katarine peta maša, pri kateri so peli slovenski abiturijenti Nedvedovo mašo „K Tebi srca povzdignimo" zares izborno. Cerkev je bila natlačeno polna. Po skupnem obedu napravili smo izlet na „Kraljičin zdenac" in Medved grad, kaki dve uri od Zagreba. Tudi gospode se je veldco udeležilo tega izleta, tako da je bilo udeležencev kacili 200. Po narodnem običaju pekli so trije seljaci na lesenih ražnjih odojke m janjce. Pozno v noč smo se vračali vesele volje v mesto. V ponedeljek zjutraj je bil kskor tudi prejšnji dan najprvo skupni zajutrak v „Kolu", a na to skušnje za koncert. Ob 4, uri popoludne je bila v BHrv. domu" skupščina abitorijentpv, na kateti se je razpravljalo o težnjah Slovencev in Hrvatov. Ob 8. uri zvečer bil je veliki ko.icert 8 plejom v vseh prostorih ,IIrv, doma". Godba pašpolka št 101 je svirala krasno komad iz Smetanove opere „ L'buša". Na to je nastopil slov. abiturijent gosp. Miroslav Juvančič ter pel s svojim gadosti močnim iu jako prikupluvim glasom in finim nastopom dve Vilbarjevi pesmi. J. Juvančič žel je obilo pohvale in prrek bil je akupen zajutrek pri Schneiderju, ia dh ti so zapustili slov. abiturijentje v spremstvu svoj'h bratov krasni beli Zagreb, iz katerega so pone li spomine, katerih sigurno še v poznih letih ne bodo zabili. —x. Dnevne vesti, V Ljubljani, 20. avgusta. — (Shod .Slovenskega društva" v čer nomlju ) Udeležba ogromna, navdušenje veliko! S temi besedami je kratko in resnično opisan včerajšnji shod. Dasi je kapelan Pristov pri deseti maši z lece govoril, da se bode vršil shod pod „znamenjem peklenskega satana", ter zbrane pri-duševal, da se ga kot katoliški možje udeležiti ne smejo, bil je ob trah popoludne trg pred gradom natlačen, kar je kaplana Pristova ne malo jezilo Z bledim licem je lazil okrog, ter ostentativno mej govori pisal svoje opazke na beli listek, češ, Vam bom že v „Slovencu* pokazal. Na shodu pa si ni upal ust odpreti in samo jezo je kuhal. Omeniti je še tudi, da je bilo mesto z zastavami okrajen o. in da so, prej, kot ee je pričelo zborovanje, pokali to-pifii, da se je dalječ po belokranjski ravnini razlegalo. Zborovanju, je predsedoval dr. Ivan Tavčar, ter predstavil najprej zastopnika gosposke, gosp. komisarja Lapajne-ta. Potom pa je pozdravil mestni zastop, gospoda župana Srnomeljskega, kakor tudi gosppda župana metliškega in droge metliške goste. *osamezni govorniki ieli so borno pohvalo, in ni ga bilo čuti najmanjšega nasprotstva. Ves shod vršil se je v vzglednem redu. Posamezne govore bodem o posebej objavili. Končno je bila soglasno vsprejeta po županu Schweigerju predlagana resolucija sledečega obsega: Na javnem shodu v Črnomlju dne* 25. avgusta 1895. zbrani izrekamo: 1. ) da smatramo odločno varovanje narodnih in političnih pravic slovenskega ljudstva za neob-lodno potrebno, ker kljubu zagotovilu, katero daje ustava vsem narodom tostranske državne polovice, narod slovenski še vedno ni dospel do ravnopravnosti in se pravice njegovega jezika kratijo slej ko prej skoro v vseh strokah javne uprave; 2. ) da v narodnogospodarskem oziru moramo težiti po popolnem osamosvojenji slovenskega naroda s tem, da se istemu pribori neodvisnost od tujega kapitala, po drugi strani pa skrbi za oŽivljenje domače podjetnosti in okrepi j en je iste s primerno osno-vanimi denarnimi zavodi. Ker vidimo, da narodna stranka slovenska teži za jednim in drugim in je z dosedanjim svojim delovanjem tudi dokazala, da je svoji nalogi kos in da se zato moremo v vsakem oziru na-njo zanašati, izjavljamo: da se bodem o vedno ravnali po načelih, ki jo vodijo pri njenem javnem delovanji in popolno zaupanje gojili do njenega vodstva. Na to zaključil je predsednik zborovanje ter pozval navzoče, da se pri lepem tem shodu spominjajo tudi presvetlega cesarja, kojemu se imamo mi Slovenci toliko zahvaliti, in koji je tudi pri zadnjem potresu nam vsem z nova odkril zlato svoje srce. Temu pozivu odzvalo se je občinstvo z burnimi klici, in navdušenje prikipelo je do vrhunca! Po shodu zbralo se je toliko odličnega občinstva na vrtu gospoda Laknerja izvrstne gostilne, da je bil zaseden zadnji prostor. Mestna godba svirala je narodne in druge komade in vrstila se je napitnica za napit-nico. Govorili so: župana Schvveiger in Zalokar, gospa Schvveigerjeva, dr. Tavčar, Šetina, Ivan Hribar, Kune in drogi. V istini sme „Slovensko društvo „ na uspehe včeraj-šnjega shoda ponosno biti T Čast in slava Črnomlju in Metliki, koji mesti sta pri ti priliki zopet in zopet odkrili narodno svoje lice! — (Posojila in podpore) Uradni list javlja v današnji številki, da je od države določena svota za brezobrestna posojila in podpore hišnim posestnikom v Ljubljani popolnoma razdeljena, da se torej dež. vlada ne more ozirati na novo vložene prošnje ter da jih bode nepregledane izročila mestnemu magistratu, da prošnjikom eventuvalno nakloni kako podporo iz nabran'h miloderov. To naznanilo naa je presenetilo. Ko se je v državnem /bom razpravljalo o podpori po potresu prizadetim krajem, je vlada izrecno obljubila, da se bo porabilo za Ljubljano to, kar se ne bo porabilo za okolico. Za kraje na deželi se ne bo porabilo to kar se je določilo, torej ni uzroka že v naprej zavračati vse prošnje, ako nima vlada morda namena, eventnvalni ostanek vrniti na Dunaj. Kako bode magistrat porabil in sicer občekbristno porabil njemu došle milodare, to je v zadnji seji obč. sveta pojasnil župan Grasselli; iz teh darov torej občina že iz ozirov na davkoplačevalce ne bo potrebnim hišnim posestnikom nič posebuega nakloniti mogla, ker bi sicer morala davkoplačevalcem naložiti nova bremena, pač pa ima dež. vlada na razpolaganje ogromno svoto mi-lodarov, glede katerih porabe se nič ne ve, iz katerih pa bi se prav lahko naklonila kaka podpora potrebnim hišnim posestnikom. Končno bi bilo tudi želeti, da se pojasni, kako je s triodstotnim posojilom. Dri. zbor je pooblastil vlado, da porabi jeden milijon goldinarjev za razdelitev triodstotnih posojil, če se pomisli, da je mesto vsled prečudne cenitve nastale škode dobilo manjšo dri. podporo, nego bi jo potrebovalo, bi bilo le prav in umestno, da finančna uprava stori, kar je dri. zbor dovolil. Doslej pa aa v tem ozira prav nič ne čaje. Uradnemu listu bi bili jako hvaležni, ko bi to stvar pojasnil. — (Potovanje na narodopisno razBtavo češko v Pragi) Program slavnostnih dni 1., 2., 3. in 4. septembra je sledeči : V nedeljo dne 1. septembra. 1. Prihod v Prago ob 7. uri zvečer. 2. Razdelitev stanovanj. Na kolodvoru oglasi se vsak pri odboru, ki bode delil stanovanja. 3 Zvečer ob 8. uri shod v „M e š t a n s k i besedi". V ponedeljek dne 2. septembra. 4. Ob 1 /a9 uri dopoludne shajališče v kavarni HĐ r i s t o 1" na oglu Senovdžnšh namesti in Jindričske ulice. Od tod ob 9. uri odhod na razstavišče, kjer bode ob 10. uri oficijelni sprejem. 5. Točno ob 1. uri skupni obed v Petzoldovi (smicbovski) restavraciji na razstavišču. 6. Ob 6. uri zvečer koncert „Ilirije" (gg Branke, Dečman, Lilek, Pavšek) v koncertni dvorani na razstavišču v korist „1J s t f e d n i matice školske." Vtorek dne 3.septembra. 7. Ob 1/,9. uri dopoludne shajališče v kavarni „Bristol", potem ogled mesta in vseh znamenitosti čeških. 8. Ob 11. uri dopoludne poklonitev praškemu županu. 9. Ob 4. uri popoludne koncert sokolske kapele na „Žofinskem os t rovu". 10. Zvečer „Narodno divadlo" (opera). V sredo dne 4. septembra. 11. Zbirališče v kavarni „Bristol", kjer izletnike pričakujejo Češki voditelji. 12. Izlet v „Novo Ves". — (Zaveza gasilnih društev kranjskih) imela je včeraj dopoludne v mestni dvorani ljubljanski svoj letošnji občni zbor, kateri je bil prav dobro obiskan. Zastopani so bili vsi deli dežele. Načelnik zaveze g. Doberlet otvoril je zborovanje s primernim nagovorom ter v imenu občnega zbora pozdravil zastopnika deželnega odbora g. ces. svet. Muruika in zastopnika mestnega magistrata gosp. svetnika Vončino. Tajnik zaveze g nadučitelj Trošt poročal je v kratkih potezah o zavezinem delovanji v pretočenem društvenem letu, omenjajoč, da je o delovanji že obširno poročalo društveno glasilo „Vatrogasac", katerega naročbo članovom toplo priporoča. Neke stvari pa — pravi — ne smemo zamol-čati, ker je vzbudila mnogo nevolje mej našimi članovi. Zloglasna „Sudmark" poslala je po potresu nekoliko podpore, a ne za naše gasilce sploh, nego le za nekatere članove nemške narodnosti. Ta podpora pa se ni doposlala zavezinemu vodstvu, nego znanim nemškim agitatorjem, ki so denar po svoje razdelili. Tajnik pohvalno omenja, da je večina članov imela takta dovolj, da je denar izročila za-vezini blagajni na razpolaganje. Poročilu blagajnika gosp. A h čin a o računskem zaključku za čas od 1. avgusta 1894. do 10. avgusta 1895. povzamemo, da je bilo 2090 gld. 33 kr. dohodkov in da znaša blagajniški preostanek 180 gld. 70 kr. Po potresu prizadetim članom raznih gasilnih društev kranjskih razdelila je zaveza 1000 gld. podpore. Prihodnji občni zbor zaveze bode v Novem Mestu povodom 20letnice tamošnjega gasilnega društva. Obširna debata bila je o nasvetu gasilnega društva v Dobu, naj se zaveza vnovič obrne do deželnega odbora s prošnjo, da bi le-ta ukrenil, da se imajo gasilnim društvom, ki so v tuje občine poklicana na pomoč, narasli troški povrniti. Zastopnik deželnega odbora g. ces. svet. M u r n i k je obljubil, da se bode prošnja ugodno rešila. Načelnik g. Doberlet je pred sklepom zborovanja naznanil, da bode ljubljansko gasilno društvo prihodnjo nedeljo praznovalo 2 5 letnico svojega obstanka. Ces. svet Murniku priredd je občni zbor burno ovacijo v priznanje njegovih zaslug za zavezo. — (Ogenj v dimniku.) V g. Marije Vence-ljeve hiši na Stolbi vnel se je danes dopoludne dimnik. Oddelek požarne straže, ki je takoj prihitel na pomoč, udušil in pogasil je v kratkem požar. Vzrok požara bilo je pomanjkljivo ometanje dimnika. — (Uradniki južne železnice v Izubijani) priredili so včeraj svojemu šetu postajenačelniku g. Guttmannu na čast v Kamniku pri Fischerju malo slavno8t, pri kateri priliki so mu v spomin na dobo potresa in v izraz hvaležnosti za njega prizadevanja v korist vsemu železniškemu personalu in za njega skrb za materijalno blagostanje osobja izročili krasen srebrn pokal s primernim napisom. ...— (Osobne vesti.) Učiteljem na državni gimnaziji v Kranji je imenovan suplent nižje gimnazije ljubljanske g. Ant. Stritof; učiteljem na državni gimnaziji v Novemmeetu suplent drž. višje gimnazije ljubljanske g Alojzij Vrbnik; učiteljem na drž. nižji gimnaziji v Ljubljani učitelj c. kr. deške ljudske šole v Trstu g Martin S in ko v i Č. — (Potrjen zakon.) Cesar je potrdil od de- ■ želnega zbora kranjskega vzprejeti zakonski načrt glede dobave vode v občinah Črnomelj, Semič, Kot, Telečvrh in Petrovavas. — (Nemški pečat blejske pošte.) Prejeli smo tole pismo: Na Štajerskem, 23. avgusta. Slavno uredništvo! Te dni sem dobil pismo z Bleda, pa kako sem strmel, ko sem zagledal na knvertu samo-nemški poštni pečat: „Veld s!a To je že takšen škandal, da mora vsakega količkaj zavednega Slovenca biti sram do dna duše. Biser cele Slovenije in ne samo kranjske dežele, naš „BIed", naš slovenski Bled, ki so ga opevali od Prešerna do današnjih dnij že skoro vsi pesniki slovenski, se ne sme kazati pred svetom v svoji slovenski obleki in obliki, ampak kot Nemec „Veldes". Mi tukaj ob periferiji na Štajerskem trudimo se na vso moč, da odpravimo na svojem slovenskem ozemlji zadnji samonemški poštni pečat: pritožujemo se pri poštni direkciji v Gradcu, damo zastran samonemških poštnih pečatnikov celo inter-pelirati v državnem zboru — glej Velenje in Rečico! — na Bledu pa rodoljubi brez rudečice na obrazu brezbrižno prenašajo samonemški Veldes! Verjemite m», gospod urednik, to je veliko pohujšanje za ostalo Slovenijo! — „A tko sam sebi dobar nije. nije vriedan ..." itd. Proseč Vas, da objavite v „SIov. Narodu" te vrstice, pisane iz ljubezni do našega Bleda, ostajam z odličnim spoštovanjem Vaš udani I I. — (Predavanje o živinozdravstvu) Z Iga se nam piše: Te dni je gospod okrajni živinozdrav-nik Folakowsky pri nas predaval o živinskih boleznih, posebno o jetiki in poučeval ljudi, kako ravnati V slučajih da živina oboli. Nad 400 kmetovalcev je pazljivo sledilo prezammiv poduk in vpraševalo g. predavatelja za pojasnila v gotovih r»-čeh. Pozno na večer se je ukaželjno ljudstvo razAlo z željo, naj bi se v kratkem zopet tak shod pr'redil; mnogoštevilna udeležitev je pričala da lžauci niso starokopitoeži. — (Resilec življenja.) Blizu Petranovega hotela na Bledu se j« igralo minuli četrtek več otrok. Iz neprevidnosti je padel lOleten deček v jezero in je izginil v vodi. Otroci eo začeli klicati na pomoč, na kar je prihitelo več gostov Petranovega hotela. Slučajno navzoči asistenčni zdravniški namestnik vojne bolnico v Ljubljani g. dr. Maver je skočil popolnoma oblečen v vodo in rešil dečka, ki se je bil že potopil do dna tako, da ga je moral rešilec za nogo izvleči iz blata. Mnogobrojni navzoči si se prisrčno zahvaljevali pogumnemu rešitelju, ki je z nevarnostjo lastnega življenja otel dečka. — (Iz Metlike ) Dne 22. t m. je bila pri nas volitev župana iu štirih občinskih svetovalcev. Županom je bil jednoglasno izvoljen dosedanji mnogoletni župan, posestnik in zdravnik go*p. Ferdinand Salloker. Prvi občinski svetnik je posestnik gosp. Fr. .1 u t raž, drugi posestnik in trgovec gosp Fr. Guštin sen., tretji posestnik gosp. Antou Pro-HKuik in četrti posestnik in trgovec gosp« Karol G o v a n e c — (Volitev župana v Dragi.) Piše se nam: Dne 24. avgusta t. 1. je bila v Dragi volitev novega župana. Volitev je vodil glavar dr. pl, Tlio-niann. Volilo se je dvakrat. Prvič je bil skoro soglasno izvoljen županom g. Pavel Turk, ki je že 12 let neustrašeno in možato kot jeklen značaj in vrl narodnjak stal na čelu obline. Kakor vselej, tako smo mu tudi letos izkazali svoje neomejeno zaupanje. Ker pa je g. P. Turk izvolitev odklonil, bil je županom izvoljen Franc Vesel iz Podpre.ske, svetovalcema pa Pavel Turk iz Drage in Jurij Poje iz Lazeča. Značilno je, da se nasprotna stranka letos niti udeležila ni volitve. — (Zdravstveno stanje ) Ošpice, ki so bile razširjene od početka minulega mesca julija v rednih vaseh litijskega okraja, so popolnoma ponehale. Izmej 76 zbolelih otrok je umrl sam«) jeden. — (Dijaška kuhinja v Celju) razpošilja ravnokar svoje poročilo za deveto društveno leto 1 §94/95. Koncem IX. društvenega leta je imela šestnajst pokroviteljev. Tekom leta nabralo se je darov 1172 gld. 10 kr., razdelilo se je (5072 kosil po 20 kr., torej v ta namen porabilo 1211 gld. 40 kr., vrh tega pa se je dalo i redne podpore v gotovini 14 gld. 50 kr., tako da znaša primankljaj 50 gld. 80 kr., kateri se je pokril s prebitki prejšnjih let. Letos bode potrebovala dijaška kuhinja večjih podpor, ker bode trebi skrbeti tudi za dijake na novi gimnaziji, toliko bolj, ker bodo Nemci napenjali vse sile, da nalove slovenskih dijakov v svoj zavod, kjer bodo delali iz njih janičarje. Bodi torej celjska dijaška kuhinja vsem rodoljubom v obilno podpiranje najtopleje priporočena. Darovi naj se pošiljajo pod naslovom: Dijaška kuhinja v Celju. Letošnji občni zbor se bode vršil v cnljski čitalnici dne IG. septembra t. I. ob dveh popoludne s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, 2 Poročilo blagajnika, 3* Volitev novega odbora, 4 Eventualno predrugačenje pravil, 5. Razni nasveti. — (Nov zdravnik v Celju ) Gosp. dr. Hinko Šuklje, bivši sekuudarij v deželni bolnici v Ljubljani, se je kot praktični zdravnik naselil v Celju. — (Utopljenca) izvlekli so 23. t. m. iz Save pri Boštauju. Star je okolu 50 let, srednje velikosti, precej krepak, čedno oblečen, ima močne brke temne barve, nekoliko sivkaste, brada ni obrita, le porezana je. Na temenu je nekoliko plešast. Pri njem se je našel kos kruha, košček mesa, jedna viržinka, krtačica za brke in 1 gld. 35 kr. denarja. Nogovica je zaznamovana samo s črko F. Pogreb je bil včeraj popoludne. — (Velik požar ) Letovišče Poreče ob Vrb-skem jezeru je bilo v petek v veliki nevarnosti. V prvem hotelu, pri VVahtisu, je nastal požar in ves etabliesement uničil. Na srečo so gasitci spravili iz poslopja petrolej in špirit, sicer bi se bil požar strahovito razširil Nekemu natakarju je zgorelo 4000 gld. denarja, kuharici pa vae imetje. Iz obupanosti je hotela skočiti v jezero, a zadržali so jo pravočasno. — (Deželnozborske volitve na Goriškem.) Gospod Rinaldini, ki je še vedno namestnik v Trstu, zastavlja vse sile, da bi Slovence v deželnem zboru potisni v manjš no. Da to doseže, se je dogovoril z grofom Francem Coroninijem in pripušča, da po Krasu c. kr. aktiven uradnik agituje zoper narodno stranko in skuša prouzročiti razpor pri predstoječih volitvah. Okrajni glavar sežanski grof Schaffgotsch je vesten uradnik in prepričani smo, da bi on ne pripuščal, da uradniki agitujejo, če bi v tem oziru ne imel direktnega ukaza. Torej — — (Imenovanje ) Okrajni sodnik v Komnu g. Henrik C;*zafura je imenovan deželnosodnim svet-ii'kiim pri okrožnem sodišču v Rovinju. — (Slovenska učiteljica v Carigradu ) Gospodična E Razlag, učiteljica v Ljutomeru, je imenovana za učiteljico na avstrijski šoli v Carigradu. Davila i Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod J. Svetič, vzgojevatelj v Ljubljani, 4 krone. Živio rodoljubni darovalec in njega nasledniki! Dunaj 20. avgusta. Neki tukajšnji po-nedeljski list javlja, da Badeni ne misli sestaviti samo upraviteljsko nego določno politično ininisterstvo. Dunaj 2G. avgusta. Cesar je že vzprejel Sturgkhovo resignacijo. Imenovanje barona Pi-dola njegovim naslednikom se razglasi te dni. Bolzan 26. avgusta. Zdravniki so zaradi zdravia nadvojvode Frana Ferdinanda d' Este v velikih skrbeh. Nadvojvoda Karol Lu-dovik se je zategadelj odpeljal v Marijino Celje na božjo pot. Beligrad 26. avgusta. Oticijozno se javlja, da ho Ogerska v kratkem zopet dovolila uvoz srbskih prašičev. Pariz 26. avgusta. Policija je aretovala nekega že trinajstkrat obsojenega anarhista, ker leti nanj sum, da je storilec atentata na Kothschilda, oziroma na njegovega tajnika. Narodno-gospodarske stvari. — Pomanjkanje strokovnih tečajev za staviteljstvo Ovi nekdaj žeje pomanjkanje domačih stavbenih mojstrov in spretnih zidarjev po vseh slovenskih pokrajinah jako čutno. Vsako leto prihajajo k nam italijanski mojstri, z njimi pa cela krdela zidarjev njih narodnosti. Z lastavicami pridejo k na in, z žrjavi odidejo zopet v svojo domovino. Seboj pa odneso leto za letom lepe svote zasluženega denarja, kateri bi pač lahko v rokah domačih ljudi ostal — ako bi domačih slovenskih stavbenih mojstrov dovolj imeli. Da imamo dovolj domačih stavbenih mojstrov, imamo v kratkem tudi dovolj stavbenih osobito zidarskih delavcev. Vsscega mojstra prva skrb bode gotovo, da si preskrbi zadostno število spretnih delavcev. Ze kar preobčutno je pa pomanjkanje domačih stavbenih mojstrov in njih delavcev letos v Ljubi lani, in povsod, kjer je potres bil, dočim Italijanov kar mrgoli. Smelo se sme trditi, da bodo letos in prihodnja leta Italijani par milijonov goldinarjev iz naše domovine v Italijo odnesli. Is tega se pač razvidi živa potreba, da se ž« skoro začne misliti na naraščaj domačih stavbenih mojstrov. Najgoto-vejše bi dospeli do zaželjenega uspeh i, ako bi v tej zadevi Italijo posnemali, l'ehi, ako se ne motimo, so v tej zadevi isto tako posnemanja vredui. V Italiji — na primer v bližnjem Vidmu — imajo tako zvane zimske etavbinske tečaje. V teh tečajih uče se v zimskem času štiri mesece zidarski učenci posebno pa pomočniki staviteljstva. Ti tečaji trajajo tri leta. Po dovršenem tretjem tečaju pr-biti mora vsak udeleženec strogi izpit. Ako ga prebije s povoljnim uspehom, zadobi od vlade spričevalo kou-cesijoniranega .stavbm.sk- ga preddelalca — polirja. Po preteku gotovega števila let prakse — potirstva — prositi zamore za koncesijo mojsteratva. V Ljubljani imamo c. kr. obrtno strokovno šolo. V nji se poučuje pohišno in stavbinsko mizarstvo, rezbarstvo in figuralno kiparstvo, strugarstvo in umetno ko-šarstvo; za ženske šivanje čipek. Ali bi ne kazalo, ustanoviti na tem zavodu i st.avbinske tečaje v navedenem smislu? To vprašanje v prevdarei uioro-dajnim osebam ! Meteorologično poročilo. Avgait | Čas opazovanj« Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri n» ▼ mm. v 24 urah 24. 25. » 9. zvečer 7 zjutraj ii. popol. 736-1 736-1 734-4 18-5« C U 4° C 27 2« C si. jvzh. al. Bvzh. si. vzjvzh. jasno megla pol oblač 00 26. n 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 737-6 7412 740-5 19-8° C pr.m.svzh. lb'0° C sr. Bcver 22-6° C pr. m jvzh. skoro jas. pol obl. dcl. obl. 0-0 Srednja temperatura sol>ote in nedelje 198* in 19-8", oziroma za 19* in 2 0* nad normatom. ZD^rinaJslsst borza Dne 24. avgusta 1895. državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 151 gld. 75 Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. . 196 Donava reg. srečke 5°/« po 100 gld. . . 130 Zemlj. obč avstr. 4*/••/« zlati zast. listi . 121 Kreditne srečke po 100 gld...... 204 Ljubljanske srečke. ........ 22 Rudolfove srečke po 10 gld...... 23 Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. . 170 Tram way-dru At. velj. 170 gld. a. v. . . . 534 Papirnati rubelj........ 1 75 50 50 75 50 75 29»/4 mM m • — ««1 s*! — O * S 2 :S S S 0 *fjj a «g H rt M « MM «0 I * GLAVNO SKLADIŠTE najčistije tužne KISELINE kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu. želodčnem in mehur-nem kataru. Izvrsten je za otroke, prebolele I. in mej nosečnostjo. (15-7) Jiajholjia dijet^ttčna in omimlna pijaca. Henrik Mattoni, Giesshiibl Slatina. Zahvala Za mnoge dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti moje ljube Žene Katarine Žirovnik roj. Mayr kakor tudi za krasne vence in častno spremstvo do zadnjega počivališča izrekam svojo najsrčnejšo zahvalo^ V Št. Vidu pri Ljubljani, 25. avgusta 1894. Janko Žirovnik (1098) nadučitelj Zahvala. Za mnoce dokaze srčnega sočntja mej boleznijo, kakor tudi oh smrti nase iskreno ljubPen«, nepozabne hčere, sestre, svakinje, tete, gOBpice lioopoldisao za mnoge darovane \ enco in zelo mnogobrojno spremstvo do poslednjega počivališča, izreka svojo najprisrčnejso zahvalo (1104) žalujoča rodbina Lampret-ova. Nemeblovano sobico s separatnim vhodom lsoe lameo. — Ponudbe vzprejema npravnistvo »Slovenskega Naroda". (1101 — 1) Meobhodno potrebno je tako za dame kakor za gospode, ki se udeleže potovanja v Prago da si omislijo (1104—1) nepremoćljivi dežni plašč (havelok) iz tirolskega lodna pri znani tvrdki Grićai? c£ Blejać v Ljubljani. Slonove ulice št. 9. Rasponi 1) t* »e tutll pi» poNtf. MT Razprodaja! "VI Nikdar več v življenji se ne nudi redka priložnost, za BsjF* samo 2 gld. ~Wk%) dobiti nastopne prekrasne in koristne predmete. — 35 komadov za 9 gld in sicer: 1 jako elegantna pozlačena nra z lepo verižico, ki točno gre, s 31etno garancijo; 1 prekrasna kravata za gospode od pristne svile; 1 jako lepa igla za kravate z umetnim briljantni; 1 prekrasen častniški portemonnaie od usnja, ličen in trpežen; 1 jako lepa broša za gospe, Pariška f - <;ona; 1 prekrasen prstan od imi-tovanega zlata z lepim kamenom; 1 prekrasen smodkovnlk; 1 prekrasen nstnik za smodke; 3 komade gumb za prsa od double-zlata z siuiili-briljanti; 2 komada gnmb za vratnike od imitovanega zlata z mehaniko; 2 komada mehaničnih mansetnih gumbov; 10 Komadov fim-ga angleškega papirja za pisma in 10 komadov finih angleških zavitkov za pisma. — Vseh teh 35 prelepih predmetov sem primoran oddati za smešno nizko ceno 2 g*ld.. kateri i oMbal »la« v Trbla, Pontabal, lUUkk, O*. lova«, PnuMMfiirii, Ljubno, omm Halathal v Anaaaa, ImU, Grann-1n, NolnaaTad, L«nd-Gaataln, Zali na Jaaara, In omoti, Ourlh, Stajrr^ Lino, Bndaja^tta, PlaanJ, Marijina vara, Kgsr, Karlova vara, Fran. oo*a »ara, Prago, Ulptljo, Dunaj Amitattan. ca a uri 10 min. ifutrat maaanj vlak v Novo maato, Koeavfa. Ob F. mH tO min. «J«► 4. ur* popolurttv oaabnl vlak v Trbta, Baljafc , Oalovao, Franaana-. faate, Mf Salathal ▼ Solno^rad, Land- Oaataln, Zal) um Jaaaru, Lao-moat, Bragnl«, Ourlh, Oaiiero, Parla, čna Klalo Beifllng, Siarv, Unoh Otnondan, Iachl , ftudajavloa, Plianj, Marijina var«, Mgar, Vramaov* vara, Karlova vara, Prago, IJpako, OnnaJ vi* Amititun. Ob 7. *tr4 VO min mWw maianl vlak v Novo OMH, Koč »v) a aaaun taga ob nadaljah In praanlklh ob B. Mri 90 anltatat popolndna oaobni vlak v Leai-e-HIad. Prihod v Uabljano (jni. kol.). Ob #. —Ti 5¥ m*«m. mjMtr<\) oaabnl vlak • Dunaja vla Anitoltan, Up- tlja, Praga, Pran novih varav, Karlovih varov, Bgra, Martjlalh vatov« Planja, Budalavlo, HolnoirraiU, I.looa, Hto/ra, Oalondaoa, laohla, Ana. •aaa, Zali* na jaaaru, I*eud Oaitolna, l.)nbnaga, Oalovaa, Baljak*,, PraaaanafMta, Trblša. Ob 8. mri 19 mUm. mJutrtO nalanl vlak to Kooavja, Novaga aaaato. Ob 11. uri 90 m«w. <*ot>otMttu» oubnl vlak a Dunja vla A»aitattonk Idpatja, Praga, Pranoovlb varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih. varov, Planja, Budajavt«, Solnograda, IJuoa, Btavrn, Partoa, Oanav«k Ourlh a, Bragnioa, tnomoita, Zalla na Jaaani, Laad -9 aatalna, l^obnaga, Oalovoa, Poatobla, TrbUa Ob 9. uri 99 min. popotutim* maianl vlak to KoAavja, Novaga alaata* Ob a. uri OH miM. pojtolurit** aiabnl vlak ■ Duuaja, Idubaaga, Salathala, Baljaka, Oalovoa, Pranaanafaato, Pontabla, Trblaa Ob 9. uri O uUm. nmčrr oaabnl vlak a Dunaja preko Araatottonn la UobneuK. Rrllaka, Oalovoa, Pontabla, TrbUa Ob 9. uri 93 Mteav n«W metani vlak to Kooavja, Novega Maita. Raaun toga ob nadaljah in praanlkih ob 10. uri 40 minul avaoar oaobn vlak to Laaeu-Bleda. _ Odhod ls lajabljano (d^. kolj. Ob t. uri 9» min. mfutrtrf v Kamula. a 9- s OO . papofMaTtM , . „ tO. „ lO „ eW*r „ „ (aladnjl vlak to ob nadaljah tn praanlkih.) Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob O. uri OO min. mfutrt^f to Katmilas . . II. . I« . <*ot».l« priporoča po nizki ceni „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. St. 7095. (108-)—t) Dne 31. avgusta 1895. I. ob 8. uri zjutraj prodajalo se bode v deželni hiši star les, škili, opeka, žlebovi, vrata, okna, parketi, stare peči, železje itd. Stvari ae lahko pregledajo in se kupni pogoji zved6 vsak dan od 12.-1. opoludne ln od 6.—7. ure zvečer v deželni hlftl. Od deželnega odbora kranjskega. i. Zbv£. Eckier stavbno in galanterijsko kleparstvo, izdelovanje orna-mentov iz cinka in kovopisnih del Koiizejske ulice št. 1 Ljubljana Dunajska cesta št. 7 priporoča so za prevzetje : a (269—7) vseh v to stroko spadajočih del, zlasti stavbnih del vsake vrtite iz poljubnega materijala, krovna dela v lesnem cementa in strelnem kleja, daljo vsa umnažanja iu popravljanju, ki ho s tem zvezana. Napravljanje strelovodnlh naprav po pruukusenih sistemih v stro-kovnjuski solidni izvršitvi po zmernih tonah. flkladliče lesnega cementa, streineg-a laka, atreinejra kleja, kakor tudi vsegu hline^a in kuhinjskega orodja. V mojo stroko spadajoča naročilu ali popravljanje točno in po oenl. 1'rorttlMiui NlruNlint na rulit<-%ttiij«> xhmU»ii| lir«'« daljulli vlroskov. Razpis. V zmislu §§. 7 in 12 postave z dne" 23. junija 1892 dež. zak. fit. 35 razpihuje podpisana občina službo občinskega zdravnika a sedežem na Kiilitiit^m moMtii z letno plačo 700 gld. Prošnje za to službo z dokazi, predpisanimi v §. 15 gori navedene postave in popolnega znanja slovenskega in nemškega jezika, naj se vložijo konen Ne|i(rnibra 1895 pri podpisanem županstvu. Županstvo v Loki pri Zidanem mostu dne 22. avguata 1895. (1090) Anton Kajtna 1. r. oooooooooooooooooooooooooe « VABILO. o — •Posojilnica v Crnomlji registrovana zadruga z neomejeno zavezo imela bode izredni občni zbor dnć 22. septembra t. 1. ob 3. uri popoludne v posojilnični pisarni v Crnomlji. Dnevni red: 1. Posvetovanje in sklepanje o nakupu grada v Crnomlji v last posojilnice. 2. Posvetovanje in sklepanje o slučajni prodaji posojilnične hiže v Crnomlji. K obilni udeležbi p. n. zadružnike uljudno vabi (io9i) načolstvo. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NoIIi. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne",