23. HnflhL
p^M|^y flPafJBBBBBB) V BBafSaeVl CMS.
I MMJM. IjMit )■■# MM.
...JtBI. Mir;
'                                     i^————^———^—^——^»^■■.                     —^^—i——^^—ppM—^^—                       ^■              ■   ■                       ■                                                      ...                         i^i—^                                        mm
BI   B^      ^^^H          ^^^^8(                        H      ^^^^B             ^|   Ba               BBBa       BBBM                    BA    Bani         al BA       BaYJ                          BF               BBBbI                                            BA.    BBBb                          Bb              BBBBI      BBBBI        BBBB]      BBBBI          BBBBI      Baaaal
^B BA        Bi                     BJ     ka              BJ     Bi                BBBBBBV             B^BB|      BBBJ         Bi         vfl                 BBBj        BI                     B vBJ   B_v           BBBBj                                  BBBb     VBBBBf         BBBB^^^VbBBm           BBBBI     BBBBI        BBBbI     BBBbI                Bm     H
mMmMtmMt Prostor 1 m/m X 54 m/m za navadne  in male oglase 80 vin., bi uradne rezglete  1*20 K. xa poslano  in  reklame 2 K   -  Pri naročila
nad 10 objav popast Vprašanjem  tfede insefatov naj  se  priloži  znamka a odgovoc.
VpravBHvrve „Slov. Naroda"  in  „Nerodna  Tiskara*'1   &aal!ova allca at. 5, prttlićao   — Telefon St. tO.
„BletaaakJ  Hared4   eeejB
e J»ioeUrt|.t celoletno tuprej pUĆaa  .   K I2ty — polletno ..•••••»•    60'— 3 mesečno.   .,„.*„    3*>— 1       .........I*-
Se
¥ IM1I—IM ■
estoftetno......    K140 —
petletno .   .  .   ,'V •  •   „ 70 —
3 meaceno . ■. '.  ...   „ 35'—
Novi  naročniki na) pošljejo v prvič neroftrtno   vedno  SV  po nakaznici. Na samo pismena naročila brez podatve deiucje se ne »oremo ozirat:.
Telefon «er. 14.
^/mW'   Woliopleov ne) vračev   ^K
Posamezna Itevilka vali« 60 vinariav.
Italija in mi.
(Iz vojaških krogov.)
>IT Piccolo« z dne 1& t m. je tfffnesel iz Rima odgovor na raz.pra-vo v »Slov. Narodu* »Naše meje s strategičnega vidika«. Ta članek, ki je brez dvoma potekel izpod peresa veŠČaka. nam kaže, kakšne lepe načrte smrjejo Italijani zoper nas pod pretvezo obrambe velike Italije.
Jasno in brez ovinkov nam povedo, naj tvori Sava državno mejo. sedanja demarkacijska črta naj bi bila opazovalna črta za nase vojaške Dokrete v Savski dolini. Ljubljanski in Ribniški kotlini, Wilsonova linija pa naj tvori zadnjo obrambno točko za Trst. Istro in Gorico.
To je ideal  italijanskega   člati kana, kristalizirana rešitev    obmejnega vprašanja v laškem zmislu.
Vprašamo, kako si potem predstavljajo gospodje Italijani našo obrambo? Ljubljano in vse južne kot- | line bi morali izročiti prvi dan Italijanom, s čemer bi oni dosegli to. kar so zahtevali že v londonskem paktu — da se izbriše Slovenijo z geografske karte.
Pa rudi \Vilsonova črta za nas m niČ boljša. Kje bi naj bila naša obrambna črta, . ako imajo Italijani Mangart. Triglav. Nanos in Učko goro v rokah?
Ako bi se mi postavili na isto Stališče, kakor Italijani, bi z isto pravico lahko zahtevali mejo na Til-mentu, za opazovalno črto na zapadnem bregu pa Sočo. ter obrambno črto na Krnu, Nanosu in Učki gori.
Italijanski veščak zatrjuje, da potrebujejo Italijani 20 dni, da premaknejo svoje glavne čete do zaščitne obrambne črte. Tega jim sigurno ne bo treba, ako bodo ščitili italijansko ozemlje na Soči. Vrhu tega pa jim v tem slučaju ni treba računati z našim napadom. In kai sledi še iz stališča, ki ga zavzema italijanski strokovnjak v »Pfccofa« ? Da Italija ne privošči Jugoslaviji ro bene obrambne črte in da je njena glavna težnja, da se da Jugoslavija pod vojaško kontrolo in da je od nje v vsakem oz i r u odvisna. Takisto se da tudi sklepati, da imajo Italijani namen, ako bi se Jugoslavija njihovim zahtevam ne uklanjala, jo napasti, zasesti takoj Savsko dolino in Ljubljansko kotlino in nam tako sploh onemogočiti, da branimo Slovenijo. Samo ena železnica vodi iz Hrvatske in Srbije pro ti Italiji — to je proga Beograd-Z:t-greb - Zidani most. Koncentracija naših čet bi se mogla izvesti samo v tem slučaju v Zadrebški in Karlov-ški ravnici in s tem bi bila izsrublie- I
na že ob prvih napadalnih operacijah vsa Slovenija.
Slovenske pokrajine so pač Lahom v vojaškem in gospodarskem oziru trn v peti, ker leže kot klin med Avstrijo in Italijo in ker obvladajo vse za Trst važm železnice-Ljubljana - Trst. Celovec - Podbrdo. Cirn več železniških prog imajo Italijani v rokah, lem večji vpliv imajo v gospodarskem oziru. posebno i ozirom na Trst. ki ne more živeti brez železnic v zaledju, marveč mora propasti.
Za to je Italija od vsega začetka zasledovala proti nam agresivno politiko tako v političnem, kakor gospodarskem oziru in sicer od tistega trenotka, ko se ie porodila naša kraljevina.
\ ojaško nam jemlje Trst in vso istrsko obal s Kvarnerom in Reko, daimatinsk \ obal od Zadra do Splita., jadransko - balkansko obrežje od Skadra do Valone in skoraj vse otoke, prepušča nam samo malo neznatno okence: obal od Sušaka do Zadra brez vsakega pristanišča m dalmatinsko obrežje od Splita do Boke Kotorske s pristanišči Split in Kotor. Boka Kotorska je vezana z zaledjem samo z ozkotirno železnico Brod - Sarajevo - Mostar - Zelenika, Split pa sploh do sedaj še nima zveze z zaledjem.
Italijani torej hočejo biti gospodarji vsega Jadranskega morja in vse istočne obali, da nam lahko vsak hip zapro edini pristanišči Split in Roko Kotorske.
Ker je pa Slovenija zvezno središče ir>ed celo Jueoslavijo in Jadranskim moriem. zato zahtevajo Italijani čim največ slovenskih ze-meU in nadvlado na Liubljanskn kotlino, da v vsakem slučaju spravijo to .središče v svoje roke in nas sploh gospodarsko uničijo.
\ obče ie iz vse italiianske politike razvidno, da se Italija pripravlja na n<>v napad in sicer na Slovenijo. I ničiti nas hoče, dela nato. da se bodo vršile v naših krajih bodoče bitke, s katerimi resno računa že danes.
S tega \idika se sesujejo vse T razne fraze italijanskega tiska o obrambi. Kai pn potrebuje obrambe \ elevlast . ki je v vojnem Času postavila na bojišče 250 nešpolkov. blizo J0O bersaljerskih batalionov. v<\d 300 aloinskih čet, razen tega pa razpolaga še z velikim številom lahkega in težkega topništva.
Kraljestvo S!1S. s svojimi 14 mi-Ifjoni  r?feb'vnlstva  se  pač ne  more
primerjati z voigško silo Italije,  ki ima  bhzu 40 milijonov prebivalcev.
Vsak pošteno misleč človek bo pripoztial slabejši državi boljšo obrambno črto nego močnejši, o tem pa v Parizu sploh niso premišljali, marveč nam kratkomalo diktirali črto, ki jo jt hotela imeti Italija. Takšno postopanje ni pravično, marveč goli rop nad narodom, ki je toliko krvavel za antanto. Seveda vsak ropar se boji, da mu izropa-na vendarle še ne iztrga krivični plen.
Italijani so, ko je šlo leta 1915 an-tanti slabo, iz nje izsilili londonski pakt, v katerem so posegli po naših krajih z namenom, da Slovence udu-še. Avstrija je razpadla, za kar nima Italija posebnih zaslag. izpolnila se je le njena večna Želja. Vsakdo je mislil, da se bV»do Italijani sedaj umirili in si v^eli po WiIsono-vem principu ozemlje, v katerem žive kompaktno. Toda no nrevratu so šli preko londonskega paleta in si prisvojili čisto slovenske zemlje do Triglava. Vrhnike. Loža in Reke in s tem dokazali, da jim je samoodločba narodov deveta briga.
Ako bi se Italijani zadovoljili i itafijan. ozemljem« bi ne bilo treba ne njim, ne nam misliti niti na napad, niti na obrambo, mimo in složno bi lahko živela oba naroda ob ostro začrtani jezikovni meji. ki bi bfla rudi državna,
Sedaj pa. ko vrife po Wf!sono-vi črti 400.000. po londonskem paktu več kot pol milijona Jugoslovanov pod italijanski jarem, bo oživela v Jugoslaviji iredenta, kakor je živela k: delovala nekoč v Italiji zoper Avstrijo.
Po odhodu Wilsonovem iz Pariza se je pojavil v Antanti namesto načela samoodločbe narodov tisti kruti irnneriializem, ki je prej vladal v Nernčiii in ki ^a je antanta pobijala in pobila. PogaziJ se je nemški imperiializem. a na njegovih razvalinah je nastal drugi, ki hoče nas Jugoslovane še hujše zasužnjiti, kakor so nas zarobili Nemci. Slovenija bo v bodočnosti druga Makedonija.
Toda Italija se vara. ako misli, da si bo m-pravila iz tujih in kulturno visoko stoječih narodov, ki jih oodjarmfja. dobre državljane. NaSi Krašovei, Oončan».Tržačani in Istrani so preveč zavedni Jugoslovani, da bi podlegli JtaHjJinjkcJHa machiavel-lizmu.
Na videz, na zunaj bodo morda te kraje poftalijančib. jim dah* italijansko prevlako. toda jedro bo ostalo naše. slovensko. Duha, duše podjarmljenih Jugoslovenov pa ne bodo ubil in naj mobilizirajo tudi vse svoje sile. Ta duh je, ki oživlja in živi!
In ta duh bo vstvaril iredento, pred katero se bo tresel tudi Rim! Jugo-sloveni smo mirni in krotki ljudje, kakor ves svet, tako si želimo tudi mi blagodejnega miru. Toda dražje, kakor mir pa je nam svoboda, za ka-tero smo pripravljeni žrtvovati vse prav vse. Sedaj je spregovoril Pariz in spregovoril je tako. kakor ni-miio priSakovaR. Njegova beseda je nas presenetila, osupnila, ni pa nas spravila   iz   ravnotežja.   Nasprotno.
i »oslej so nas ve2ali razni, oziri. sedaj so odpadli tudi ti. Proste so nam roke. sedaj bodo sledila dejanja!
Pripravljate nam na zapadu drugo Kosovo. Hladnokrvne nas ostavlja tudi ta katastrofa, ker smo v dno duše uverjeni, da bo tudi za to Kosovo prišlo maščevanje, osve ta. groznejša in strašnejša od prve. zakaj od Triglava do Balkana se že razlega klic: Jugoslavija iredenta vstani!
V slovo.
»Pere la ViCtoire - Očka Zrna* ga i gospod Jurij Clemenceau je malo hitro odšel z oficijelnih desk. Vče-' raj še prva oseba v Franciji in Kn-tenti, je danes samo še uvodni član-kar -prostega človeka«\
Kaj to pomeni, ni treba razlagati. Zato ic moral imeti francoski narod važen vzrofc, da se je odločil do tega koraka.
Clemenceau je bil zadnja desetletja mogoče najinarkantneisa politična osebnost Francije. Ce je bil minister, je imel svoj jasen program, ki ga ie hotel izvesti, in čim večje ie bilo nasprotovanje, tem bolje se }e počutil. Kadar pa je padel kabinet, $e ic vrnil k svojemu listu, napisal vsak dan en članek, o katerih so rekli Francozi, da jih je treba brati z besednjakom v roki, in napadal vsako vlado iz principa. Tudi v svetovni vojni ni ime! usmiljenja z raznimi ministrskimi predsedniki, bili so premalo bojeviti, premalo odločni. In ko se je začelo govoriti, da bo zmagal tisti, ki ima močnejše živce, so se v Franciji spomnili na Clemenceau-ja in njegove živce ter ga posadili na stolec ministrskega predsednika. Takrat je bilo vsakemu jasno, da bo šla vojna neusmiljeno dalje, dokler se ne zgrudi eden ali drugi. Nemci so takoj rekli, da so vsaka pogajanja »s senilnim starcem nemogoča«. In niso se zmotili. Clemenceau se ni hotel pogajati, on je hotel diktirati.
Sestala se je mirovna konferenca, ki je izbrala Clemenceauja za predsednika. In mož je pokazal, da je tudi tukaj na svojem mestu. Bran-des se peča v svoji knjigi »svetovna katastrofa- tudi z vlogo Clemen- , ceauja kot predsednika mirovne konference in je mnenja, da je pripisovati velik del njegovih uspehov jezikovni znanosti. Dočim niso razu- i meh" Angleži in Amerikanci nobene francoske besede in Francozi nobene angleške ter se je moral prevajati stavek za stavkom in je izgubil s tem vse, obvlada Clemenceau angleščino kot francoščino, ker je živel dolgo let v Ameriki. Poleg tega |e baje svoj govor, ki ™i\ je drža! naj-
[ prej francoski, nekoiiko nenatančno prevajal Angležem in Amerikancem . . .
Pa naj bo temu. kakor že. Cle-i menceaujeva vloga na konferenci ni \ bila nič manjša kot v vojni. In tega i se je tudi zavedal.    Ko je general Matičin,   >pušica   v sovražnikovem mesus izgovori! par nedolžnih političnih besed v Mainzu, ga je tako? odpoklical in niti odgovoril  na Fo-chev protest.
Prišla je volitev predsednika francoske republike. Pruski Francoz, Victor Aubertin, trdi sicer kakor po navadi bolj zavoljo duhovitosti kot zavoljo resnice, da Clemenv ceau sploh ni tiote* postati prefeefr nik - ker se čutf mnogo premlad i za tako oficijelno — hladno mesta Tudi če hi bilo tt> res, se moramo ' vprašati, kako da ni narod naravnost vsilil tega mesta svofenm ljubljencu — poleg tega pa le Clemear-ceau priglasi! svo)o kandidatovo to propadel!
Ker se ie končala vofttai po njev govi volji, je hotel narediti Clemen-ceau tudi mir po svoji želji. To se n* dalo in ni dalo, dokler manjka na konferenci ruski narod. To |e Clemenceauja tako razburilo, da }e viv gel v obraz celemu ruskemu narodb nezaslišana žaljenja. Tu pa se fe spotaknil. Francozi namreč dobro vedo — četudi ne priznajo — da se brez Rusije ne bi bi! zgodit »čudeč na Marni« m da bi bilo sploh vse precej drugače. Občutijo tudi, da bodo najbrže kmalu zopet rabili Rusijo (ah* bo tudi Rusija njih?!) — fn poleg tega bi racfi dobili nazaj svoje milijarde! Za to ceno so žrtvovali tudi Clemenceauja zlasti ker ga za sedaj nujno ne rabijo!
Zato bi bilo tudi pri nas dobro, da začnemo malo manj hvaliti gospoda Clemnceauja in se začnemo nekoliko bolj zanimati za ruski narod. Pa ue na ta način, da bf Šle naše čete branit britski Imperij pred boljševiki, da bodo Italijani tem faž*-je izvedli svoje načrte.
Mi nismo dolžni gospoda Clemenceau ju prav nobene hvale.    Ce
LISTEK.
Tolminski:
Pel hnuih priseg     za resnico m pravico.
h.
Tiste čase je delil v Tolminu pravico do 50 cesarskih goldinarjev kot bagatelni sodnik gospod Linver-no. velik čudak dalmatinsko - ar-navtskega pokoljenja. Govori! in pisal je jugoslovanščino, komponirano iz vseh narečij od Boke Kotorske pa do Soče. Justična uprava ga je bila namreč premetavala vsakih par mesecev na najrazličnejša mesta dalmatinska, istrska in goriška, to pa najbrže v želji, da naj bo vsak kraj vsaj nekaj časa deležen tega odličnega sodnika. Gospod Linvemo, ki je bil samoposebiumevno neoženjen, svoji predpostavljeni gosposki ni prav nič zameril ten večnega  preklada-
nja in če so gospodje na Dunaju upali, da ga s tem prisilijo v pokoj, so se prokleto motili. Njegovo službeno geslo je bilo: Bolje ranjen, nego uMjea.« Pa mirna Bosna In kovčeg v roko!
Poleg njegove čudežne jugo-slovanščine, katero je za silo razume! vsakdo, popolnoma pa morda k večjemu kak izredno podkovan slavist, ki bi bil pa moral poznati vrhu tega še temeljito vsa italijanska narečja na vzhodni obali Jadranskega morja, je bila poglavitna lastnost gospoda Lin verna, vsaj odkar se je bil zasidral končno v Tolminu, njegov strašni strah pred — kolero. > Nič ni pomagalo, da je bila prav tisti Čas vsa srednja Evropa prosta te šibe božje; gospod Linverno je videl nevarnost te bolezni za vsakim vogalom in zlasti v vsaki jedači in pijači! Edino orožje, edin spas zoper to strašno nevarnost mu je bil limonin sok. Vedel je sicer, da prenašajo to bolezen gotovi bacili, toda o velikosti teh* mikrokozmov je imel precej meglene pojme.    Predstavljal si jih
to Irnt n*»1ralr#» numiSe bolhe, kafri nc-
koč je na dotično vprašanje starega davkarja nevoljno zamrmral: *Roba di millimetri. roba di millimetri.« — Pa pravijo učenjaki, da Jih gre nekaj milijonov teh živalic na en štirjaŠki milimeter!
Prav zaradi tega, ker je bil glede dimenzij kolerinih bacilov precej na nejasnem, pa je bil strah r. Lin-verna pred njimi tem večji. Prepričan je bil. da se jih zamore ubraniti le s celimi potoki limoninega soka. Nabavil si je torej toliko zalogo tega koristnega sadu 01 piu sano fruito — ga je imenoval), da bi bila za silo zadoščala za ves sodni okraj. Nikdar ni pokusil niti jedi ne pijače, da bi je ne bil preje izdatno desinficiral z limonino kislino; pa naj je bila to juha, pečenka, katerakoli močnata ali mleč-nata jed, ali pa vino, kava, mleko ali pivo. Vrhu tega ni imel v žepih nikdar manj kot šest limon, katere je na sprehodu v svrho desinfekcije okuženega zraka jedel, kakor hruške; v pisarni pa ie stal na njegovi mizi poleg tintnika vedno Štefan poln limonade, v kakršni se je naposled najrajše tudi—kopal
Pa že čujem zoper ugovor kritičnega bralca! To pot da pretiravam? Da takih originalov ni na svetu? Posebno, da jih ni bilo v tistih zapuščenih tolminskih gorah? Prosim! Potem bržčas tudi ne boste verovali v tistega kontrolorja v sosednem C. ki je na posebne praznike zajutrkoval sirova jajca z lupino vred in jih žalil s par Štamperli pristnega petroleja? — Ali pa v onega drugega javnega funkcijonarja isto-tam, ki je pri takih prilikah odličnim vnanjim gostom na čast in v zabavo pojedel skorjo od pol hleba najzani-krnejšega, že takorekoč živega sira in to stvar poplaknil s pol litrom laškega olja! — In vendar vam lahko pripeljem na željo dvajset živih in po-., vsem verodostojnih prič, ki bodo vse potrdile, da, sta v resnici živela ta dva originala, ki morda le zaradi tega nista postala artista svetovne slave, ker sta imela to smolo, da sta se mogla producirati Ic v najožjem krogu maloštevilnih inteligentov 74 kilometrov od železnice in od sveta. Prosim torej, da se opuste taki neumestni m naravnost žaljivi dvomi o
moji resnicoljubnosti!
in s>edaj moram podčrtati še tretjo posebno lastnost gospoda sodnika Lin verna, ki je za našo do-godbo še največje važnosti. To je njegova velika antipatija zoper pravde in njegovo slepo zaupanje v po-j stenje - tožnikovo. Nelogično, neverjetno, da, naravnost nemogoče se inu je zdelo, da bi priromal kmetic ali pa kramar pet ur daleč do sodišč^ naperit proti komurkoli krivično alf celo lažnjivo tožbo in na ta način tratit svoj lastni dragoceni čas, vrhu pa zlorabljat posvečeno institucijo državne posvetne justice. Zato je m priori zaničeval kot moralno manj vrednega človeka vsakega toženca, ki se ni dal kontumacirati, in zelo redki so bili slučaji, da bi bil bagatelni sodnik Lmverno kako tožbo zavrnil! Pri razpravah je bi! silno lakont-čen in običajno se je razvijala razprava, kadar se je toženec drznil odzvati vabilu na razpravo, nekako takole:
Sodnik:   »Toženi, kad dal   Ote"
Stran 2.
»SLOVENSKI NAROD- dm ». januarja 19201
Štev. 93.
je voda vojno proti Nemcem In Jih i mogoče kaj dal, nam ni dal zato 4a premagal, ni to delal zavoljo nas I da nam, ampak da oslabi Nemčijo! ampak zavoljo sebe. In če nam je I                              jiM j*rk#vič.
Proti ttmuiiKKeiii upeiOMzao.
Zborovanje v Beograda.
LDU. Beograd, 25. januarja, Dante ob desetih se je v dvorani Kazina vršil po iniciativi akademske omladina iz okupiranih krajev veliki shod proti frnperUalističnim težnjam Italije na Jadranu. Shoda se je udeležilo več tisoč oseb. Otvoril za ie g. Ive Matosič, ki se je zahvalil prisotnim za mnogoštevilni odziv in po ognjevitem govoru predlagal za predsednika shoda dr. Anta Biankinila. Predsednik ie nato v ogorčenem govoru obsojal postopanje entente, zlasti njeno nehvalež-nost napram Srbiji, ter prošlavi jal Wil-sona kot edinega pravega našega zaščitnika. Za njim ie govoril poslanec dr. V u k o v i č, ki je naglasal, da smemo sprejet! samo one meje, kjer preneha naša govorica. Nadalini govornik > Josip Kopač (socijalist iz Trsta) ?e Izvajal, da so trije starci v Parizu h< teli amputirati Živ od od našega narodnega telesa ter se pri tem niti mal^ niso ozirali na pravice do samoodločbe s katero nas je ententa poziv Hala k udeležbi v svetovni vojni. Dejal je nadalje, da ie bil pred kratkim v ItaliM, kjer so mu Italijanski sodrugi zagotovili, da nas bodo podpirali pri vseh naših upravičenih zahtevah. Nas protest ;prorj postopanju oficielnc Italije ne bo rodil nobenega sadu. V našo hišo je treba uvesti socijalno pravičnost in demokracijo, da se tako pripravimo na dan končnega osvobojenja naroda in vseh tlačenih stanov vsega sveta. — Kot četrti govornik je nastopil posl. dr. Nikola Subotič (radikalec\ V svojem govoru je izvajal med drugim, da 'je bila tri tedne pred takozvano italijansko zmago pri Vtttoriu Venetu, ki v ostalem nikoli ni obstojala, poslana iz Šibenika brezžična brzojavka, s katero se Je obvestila ententa, da so se jugoslovenski kraji odtrgali od monarhije. Poveljnik italijanskega brodovja ie potrdil sprejem te vesti. Po premirju so prišli Italijani v naše kraje ter lagali, da ne prihajajo z osvoboicvalnimi nameni, češ da se ozemlje prijateljskih narodov ne okupira, marveč da nam pomagajo v prvih dneh naše svobode. Ta Italijanska podlost se }e pokazala v Času, ko so oni okupirali naše ozemlje, pokazala pa se je še bolj iasno v Parizu. Omladina, ki je sklicala ta ■shod, bo brez dvoma znala izvršit* m ožitvorlti to, kar ves jugoslovenski narod želi in hoče. (Bnrv-o odobravanje). — Dr. Ivan Marija C o k, poslanec iz Trsta, je v svojem govoru pozdravil 'shod v imenu Trsta. Istre in Gorice !n vsega zasedenega slovenskega Primorja. Nato je razpravljal o ultimatumu in naglasal, kaj je storila Srbija, kaj pa Italija tekom svetovne vojne, Antanta je vedno govorila, da se bori za pravico; danes pa postopa čisto drugače. Srbija je žrtvovala zaveznikom skoro vse, kar je Imela. Italija !e žrtvovala bore malo ali pa ničesar. Z ogorčenjem spominja govornik na besedičenje An-tante. ki Je nastopala kot zaščitnica ma^ih narodov, sedaj pa stavlja ultimatum mladi Jugoslaviji, ki je, reprezentirana po Srbiji, dala zaveznikom vse, kar je imela; ultimatuma pa ne stavlja veliki Italiji, ki se nikakor ni odlikovala po zavezniški zvestobi ali požrtvovalnosti. Danes torej imamo pred seboj ultimatum, vendar to so zadnji utripi imperializma. Naš narod bo zmagal. Njegova zmaga bo obstajala v njegovem brezpogojnem in popolnem ujedinjenju. Na to le govoril dr. Grgo An-gjeljnovič. Gavro StoJič, industrijalec z Reke. je pozdravil shod v Imenu Reke In dejal, da bo javjl naši
Toženec: »Gospod, jaz nisem dolžan c ...
Sodnik: (pol čaše limonade): Nema toga! Samo se pita, kad češ platit?
Toženec: »Zlepa nikdar. Poslušajte moje ugovore zoper tožbo!«
Sodnik: (polno čašo limonade): Poznam ja one furkule, nema toga. Stemnelj slmo i kad češ platit?
V petdesetih slučajih od sto se rnn je posrečilo, na ta način doseči .»poravnavo«, v ostalih pa je razpravo prelagal In odlagal toliko časa, da se le toženec omehčal, ali pa tožnik naveličal
Zato je Linvemo tudi smrtno sovraži! goriške odvetnike, ki so ga ob svojih redkih intervencijah pri takih gorskih idilah (ftačas Se ni bila Iztekla železnica po soški dolini) sem tertja vendar le orlsilill, da je moral izreči razsodbo. Takrat trn Štefan limonade nikdar nI zadoščal! —
Temu možu je prlSla torej v roke tožba Antona Blazutiča zoper na-Sega znanca Pičulina, in Iz povedanega blagovoli naj snoznatf cenjeni bralec, da^ rajnega Pičulina v Tolminu ni čakala lahka naloga v njegovem boju zrn. pravico In resnico.
.CDatf* priMami             '     *
Reki, da srce jagoslo v enakega Beograda bije za svojo Reko, ki mora biti In bo naša. Apeliral ie na omladino, nai izpolni svoje dolžnosti v polni meri in končno i z vojuje popolno ujedinjenje našega naroda. — Nato je govoril profesor beograjskega vseučilišča Antonov ič, kg ie delal: Mi starci stavljamo vso svojo nado na omladino jngo-slovensko. katero vidimo danes tukaj složno in ujedinjeno za naše svete narodne ideale. Mi smo narod, katerem« se ni nikoli nič darovalo; mi smo narod - trpin, Pepeika Evrope. Nas preganjajo vsi mogoči sovražniki, toda nai si zapomnijo pregovor: Pritisni te jače, sve to vise skače. Mi pa hočemo živeti tako, kakor vsi ostali budje. Za-kličimo, da nas čuje vsa Evropa: »Ne vdamo se niti sedaj, niti kdajkoli!« — V imenu črnogorske omladine je govoril Miro Stojanovič, ki je dejal: Protestom iz vseh krajev Jugoslavije proti novim robskim verigam, katere pri-tfravba našemu narodu forum brezsrČ-neiev v Parizu, pridružuje se tudi glas protesta črnogorske omladine. Italijanski imperjalisti or<an;ziralo v Gaeti čete iž plačanih jugosloven.ckih izdajalcev ter jih s pomočjo svojih posadk v Baru, Ulcinju in v severni Albaniji pošiljajo v notranjost našega ozemlia Ne moremo se več zadovoljiti s politiki po poklicu, ampak moramo zbrati vse sile mladega naraščaja jugoslovanskega in stvoriti čvrsto falango za obrambo našega narodnega edinstva in svobode vseh delov nase zemlje. — V imenu beograiske komunistične omladine ie govoril Franio S a v k o v* i č. Govoril je tudi Vaša C u b r i 1 o v i č, udeležnlk sarajevskega atentata, ki je dejal med drugim: Zahtevamo, da se jadransko vprašanje že enkra: reši. P* Annunzjo, Nitti, Lloyd Oeorge in drugi imperiah-sti nai vedo. da smo dosedaj sli z njimi, od sedaj pa borno Šli z vsakim, če b' bil to tudi Scheideinann, Ljenin ali kdorkoli. Začeli smo to vojno, zato jo na moramo tudi zmag*»nosno dokončati. — Kot zadnji govornik je nastopil beograjski poslanec Svetozar Ojor-g J e v i č. ki je po daljšem govoru predlagal tole rezolucijo: Meščanstvo Beograda, prestolice Srbov. Hrvatov in Slovencev, na shodu, sklicanem dne 2$. januarja 1920, protestira proti vsakemu miru, k? bj odtrgal od našega narodnega telesa katerikoli del V globokem prepričanju, da bi tak mir dal povod novfm ^ojnam in nemirom v Evropi, naš narod, k j se že dolgo vrsto let bori za *vojo svobodo in ujedinjenje, ne bo nikdar priznal takega vsiljenega miru, ampak bo v ^r?meru potrebe znal tndi z orožjem v roki oživotvoriti svoje pravo do ujedinjenja. Zato apelira na vse prosvetliene narode sveta, celo na italijanski narod sam, nai prenrečfio. da se tajc mir vsili našemu narodu. Energično zahtevamo od vlade Srbov, Hrvatov jn Slovencev, da odločno odbije vsak predlog glede mjru, ki bi kohčkai ogrožal pravico na£e države do obstoja, — Resolucija je bila soglasno sprejeta. Nato je sloviti guslar Petar Peronov i ć zasviral na svojih Ja-vorovih gosfih narodno pesem, k? poživlja brate Jugoslovene k slogi in edinstvu. Ta prizor Je izzval med prisotnimi vihamo navdušenje. Po shoda so se udeležniki napotili v sprevodu do stanovanja prestolonaslednika Aleksandra, kjer so zapeli vse tri narodne himne. Odtod je velfka množica« broje-ča več tisoč ljudi, krenila k ministrstva za zunanje stvari, kjer se je vršila ravno seja ministrskega sveta. Množica je navdušeno klicala kraliu Petru in regentu Aleksandru ter prepevala narodne pesmi. Nato je odšel sprevod proti ulici, kjer se nahaia italijansko poslaništvo, kjer so manifestanti med klicanjem proti Italiji in popevanjem narodnih davori i dospeli do poslopja, so zadeli na kordon orožništva. ki je varoval poslaništvo. Množica je izražala svoje ogorčenje z Žvižganjem in klicanjem proti Ttalfli. Ko so orožnik! poizkušali potisniti demonstrante nazaj, so t] prebili kordon !n se približali tik do niše. Demonstracija pred italijanskim poslaništvom je trajala četrt ure. Nato so krenili manifestanti proti ulici Miloša Velikega. V tem hipu je dospel oddelek orožnikov na kouijh. ki so pozvali množico, naj se raztde. To aa je tudi zgodilo.
Zborovanje v Zagretm.
LDU Zagreb. 26. januarja. Dna 25. januarja 1920 Je Jugosfoven-januarja. Dne 25. t m. Je Jugosloven-sko akademsko podporno draftvo sklicalo shod vseh akademikov, da protestirajo proti italijanskem« ImperDalla-mo. Shodu je predsedoval tovari* Kaven, Navzoč je bil tadi rektor zagrebškega vseučilišča, ki Ja omladino pozdravu |n naglasal važnost današnjega položaja. Nato so poročati tovariši: Aa-člč, Bltežnlk In Oortan. Ker le mirovna
Umaga katere ae etfao man pravita* rešiti jadransko vprašanje, dovedla do puhle traže, smatra omladina, da Ja ea> sa delegacija v Pariza uoataU otvti ta jo zato poahlia, mM miejafj Pariz ter ne dovoli, da bi oatal le ae nai človek pod tuji« gospodstvom. Pe shode se ie razvil protestni izprevod, kateremu sa ćelu je na prošnjo omladine korakal rektor dr. Polič, Izprevod se je aatrno pom kal od vseučilišča do Jelaćićevega trga, kjer ae ie med popevanjem bbnen razšel.
Zberovaale v (Meta. Iz Osijeka poročajo: V nedeljo, dne 25, januarja popoldne je bila velika protestna skupščina glede odločitve vrhovnega sveta v jadranske vprašanju. Sprejeta je bila resolucija, ki so jo brzojavno odposlali ministrskemu predsedniku. Resolucija se glasi: »Zahtevamo pravično in hitro rešitev jadranskega vprašanja. Zahtevamo, da se naši delegaciji v Parizu naloži, da nikakor ne sme podpisati miru. ako bi povsem ne zadovoljil naših upravičenih zahtev. V imenu vseh stotisočev herojev, ki so padi! za našo svobodo, zahtevamo od državne vlade, da ostane v tem usodnem trenotku močna in stanovitna. Pretrpeli smo razmerno najtežje žrtve izmed vseh narodov na svetu in da bi sedai bili ekonomski sužnji grabežljive Italije! To se utemeljuje z londonskim dogovorom, ki je bil sklenjen brez našega privoljenja. OsijeSkl meščani nikdar ne bodo priznali sramotnega miru. ki nam zapira izhod na morje. Protestiramo protf temu načinu miru, ne smatramo ga pa za nas obveznega. Borili se bomo proti nJemu z vsemi silami in z ustvarjanjem močne iredente nrotf Italiji..
Zborovanje v Novem mestu.
Iz Novega mesta nam poročajo: Vesti iz Pariza o hudobnih naklepih zoper našo domovino in naše zasužnjene brate so spravile vse mesto pokonci. Zbrali smo se v Narodnem domu. Dvorana in stranski prostori so se nagosto napolnili ljudstva vseh slojev. Štirje govorniki so obrazložili zbranemu občinstvu težki položaj. Sprejela se je ob soglasnem živahnem pritrjevanju ta-le resolucija: »Stanovništvo Novela mesta in okolice globoko vznemirjeno po vesteh o zapadni meji. je na javnem shodu sklenilo to-le resolucijo: Odločno ugovarjamo, da bi se katerikoli kos naše. nad tisoč let celotno naseljene domovine ob Adrijl in na Koroškem odtrgal proti volji naroda. Ugovarjamo proti Wilsonovi črti, ker stojijo Primorska mesta zapadno od nje na Jugoslovanskih balkanskih tleh in ne na Italijanskih. Tembolj še ugovarjamo proti sedanji demarkacijski črti. ki še globlje reže v našo domovinsko zemljo in bi pol milijona našega naroda izročila v sužnost državni oblasti Italije ter stalno ogrožala nase glavno mesto Ljubljano. Zahtevamo, da pripade k Jugoslaviji slovenski del Koroške, cela naša Primorska in Kranjska, naša Reka in naša Dalmacija z vsemi otoki. Ker je balkansko vprašanje iz-prožilo grozno svetovno vojno, zahtevamo, da se prepusti balkanska zemlja Balkancem In da se ne ustvari kal novim sporom. Nikdar ne bomo priznali drugačne rešitve.c Resolucija se le odposlala v nadaljnje ravnanje vladi, ki naj tako spozna neomajno voljo naroda. Po zaključku shoda je tisočglavi zbor se navduševal ob pevanju narodnih pesmi. Naposled so zborovalci odšli v skupnem obhodu po mestu m spotoma nadalje pevaii ter ogorčeno vsklikali proti hudobnemu in barbarskemu sovražniku naše domovine.
Zborovanje v Kamndlku.
LDU Kamnik, 26. januarja. Begunci in izseljenci Iz zase-denga ozemlja so na svojem včerajšnjem shodu v Kamniku sklenili nastopni protest: Nameravana nasn-na rešitev jadranskega vprašanja In u ve! Javljen je londonskega pakta ni drugega, kot nadaljevanje večstolet-nega nasilja avstrijskega in Italijanskega, katerega hoče sedaj ententa sankcionirati. Samoodločba narodov, boj za pravico In osvoboditev narodov so bile le prazne besede, s katerimi so nas varali Danes završuje-jo nad nami najstrašnejši zločin, kar jih poena zgodovina. In temučenlh duš kličemo svoj protest In jffi pred večno pravico obtožujemo najgrie-ga zločina nad nami. Ne poznamo In ne priznavamo o jadranskem vprašanju nlkakega pnirta. nekake črte, pri kateri smo samo objekt barantanja, anmak zahtevamo edino pravično rešitev, da narod zasedenega ozemlja sem   odločale o svoji   usodi
naaara|ts n •eavamaai sua*i»
Politično vesti.
m Krtn v ecfcrafeskl vin« aa
filevangii ie voda* nI rešena. V ospredju Je nov načrt, ki meri na ta da U ae reeort za notranja dela nevtraliziral, podpredsedniško mesto za združilo s poverjenlštvom za socialno skrbstvo. Vest, ki kroži, da M bil demisloniral predsednik dr. Žerjav, Je docela neresnična.
~ Radi dogodkov v železatškfi delavnicah v Mariboru. V četrtek. dne 22. t. m. je prišlo na koroškem kolodvoru v Mariboru do burnih dogodkov. Socijalno demokratski delavci, ki so po večini zagrizeni nemški nacijonalcl. so napadli narodno misleče delavce in jih hoteli s silo vreči na cesto. Ker so bili narodni delavci v manjšini, bi se bilo socijalnim demokratom to posrečilo, ako bi ne prišla pravočasno na lice mesta vojaška in policijska komisija, ki je napravila konec rabukam. Ž osirom na te dogodke so narodni delavci priredili dne 25. t. m. shod, na katerem so sklenili to-le resolucijo. 1. Vlada naj takoj prepove izdajanje socijalno-demokratskeea nemško pisanega tednika Volksstrmrne« v Mariboru. 2. Oni delavci v Mariboru, ki so imeli svojčas namen zapustiti našo državo, naj se takoj odpuste in pošljejo preko meje v Avstrijo. 3. Vlada naj zabrani in prepreči terorizem inter-naciionafc, s katerim skuša potlačiti na tla slovenske delavce. 4. Koroški kolodvor nai takoj zasede srbsko vojaštvo. 5. Nemški ulični napisi v Mariboru nai se nadomeste s slovenskimi in 6. Trgovce in obrtnike se naj orisill. da napišejo na svoje table imena v pravilni slovenski obliki. Zborovalci so končno Iziavllt, da bodo za izvedbo svoiih zahtev sami skrbeli v slučaju, ako bi pokraflnska vlada v tem ožini ne hotela ničesar ukreniti
prvega poziva In občinske volitve. Beograd. 27. januarja. Demobilizacija prvega poziva se v kratkem izvede, nakar se bodo raznisale občinske volitve že koncerni februarja.
» Imenovani« ooslanjkov naše kraljevine v Madridu, New Yorkn, Berolimi in Toklhi. Beograd. 27. januarja. Včeraj je bil podpisan ukaz o imenovanju novih poslanikov. Za poslanika v Madridu je imenovan dr. A. Tresle* - Pavičić, za poslanika v New Yorkt! Jovan JovanoviČ. za poslanika v Berolinu dosedanji poverjenik za uk na Hrvatskem dr. Roje in za poslanika v Toki ju poslanec in podpredsednik demokratske zajednice dr. Ivo Orisom ono.
=* Za naše invalide. Beograd. 27. januarja. Včerajšnji ministrski svet se je bavi! tudi z vprašanjem preskrbe naših invalidov in dovolil v ta namen kredit 25 milijonov dinarjev mesečno, s čimur se imajo izvršiti regulacije invalidnih doklad in pokojnine vdovam hi sirotam padlih vojakov. V Srbiji in Crni gori se bodo te doklade izplačale v dinarjih. v novih krajih pa v kronah. S tem je storjen prvi korak za izboljšanje bednega stanja našth invalidov. Vsa briga za Invalide se bo koncentrirala v ministrstvu za socijalno skrb in bo nosilo to ministrstvo po vladnem sklepu odslel naslov: ministrstvo za socijalno politiko in invalide.
at Iz demokratske stranke. Beograd, 27. januarja. Demokratska stranka sklicuje za & februar strankino konferenco za moravsko okrožje v Ćuprijo. Konferenco sklicuiejo Mflisav Radofkovič. Boža Vidakovič in Bora Milošević.
ULTIMATOM NI POLNOVrZLJAVEN UKREP    MIROVNE    KONFERENCE.
LDU Beograd, 27. Januarja. »Beogradski Dnevnik« poroča: !z Pariza se javlja, da še nI nastopil poslednji tre-notek trn nogaianla v jadranskem vnrašaniu. ker meni ameriški poslanik Wallace. da Je bila njegova navzočnost pri oddaji ultimata jugoslovenski vladi samo Informativnega značaja, namreč da bi referiral o tem svoj I vladi. Ker ameriška vlada še nI naznanila svojega mnenja slede ultimata In ker se smatra Italija v tem vprašanja za Interesi-
želja PranciJelnAngnje kt vsled tega
nkrep erirovae konference. Jugosloven-ska vlada sodi, da se šteje ultimatum od 22. januarja dalje, to Je od dne, ko Je prejela uHtmatom ki ne od onega dne, ko so ga v Parizu Izročili Jugoslovenski delegaciji Velik del francoskega fa angleškega časonisja spremila oddalo ultimata z nevoljo.                   .
ULTIMATOM ZAVEZNIKOV IN NAŠA VLADA. — NOVA  DEMARSA.
Beaajrai. 27. Januarja. Vlada Je prejela včeraj več važnih Informativnih poročil od naše mirovne detegaciie v Pariza, ttčočlh se ultimata zaveznikov Jogoslaviif. Kakor se čuje, le deUa tndi le —nfiliuili več veJnlb km-levk. Rok aa odgovor naše kraljevine na uftlmaluni zaveznikov le Ml podaljšan aa 4 dni in poteče letrt, dne 36* le-anarla eb U. encMne. Ministrski svet bna danes potioldac vašao sejo« aa ka-
*c Neuspeh Kristanove arisOe. LDU. Beograd. 27. jamarja. »Pravda« Javlja: Poročali smo že, da je Ml minister Kristan z železniškim ravnateljem Savčićem v Berlinu, da nabavi za Jugoslavijo lokomotiv in vagonov. S pristojne nemške strani se Je obljubilo, da se bo odstopilo aH prodalo nekaj lokomotiv. Sedaj pa je jugoslovanska vlada dobila uradno poročilo, da to nI mogoče. To je nepovoljno« zlasti ker |e število dobrih lokomotiv v Jugoslaviji vsak dan manjše in treba Je odpraviti to pomanjkanje, ako se hoče preprečiti popolna kriza v prometu.
»s Opozicija in pogalanla. Beograd, 27. januarja. Nadaljujejo se konference opozlcijonalcev. kak odgovor naj da opozicija vladi na pismo, v katerem Izraža vlada načelno pripravljenost, da vstopi opozicija v koncentracijski kabinet Dr. Drinko-vič in Stojan Protič sta bila sprejeta od regenta Aleksandra v avdijencl, iz česar Je razvidno, da želi krona, da pride do sporazuma med vlado in opozicijo. Drinković in Lorkovič sta oo dolgih konferencah z radikalcT odpotovala v Zajrreb, da se dogovorita s svojimi tovariši glede deflnltlvnega odgovora opozicije vladi. Ta odgovor bo sestavljen še tekom tega tedna, ko pridejo predstavite!!! vsetr opoziclionalnih strank v Beograd. — V političnih krogih se domneva. 6m pride s sigurnostjo do sporazuma« ker nalaga sedanji historični moment vsakemu politiku dolžnost, da zapostavi svoje politične težnje v ozadje, ko fne za nas toliko važno rešitev jadranskega problema.
= Afera čr. Koroščevega - Jen-kovičevega fižola. Beograd. 27. januarja. Afera takozvanega Janko-vič - dr. Koroščevega fižola razburja beogradske politične kroge vedno bolj m bolj. Znam Veiizar Jankovič je kot minister prehrane v zadnjem srbskem ministrstvu naročil za Srbijo v Ameriki več sto vagonov fižola po ceni 28 dolarjev za 100 kg. t. j. 1 kg za 26 K. Ta fižol Je dospel iz AmerV ke, ko je bil dr. Korošec minister za prehrano. Naloga dr. Korošca bi bila.' da se razdeli ta fižol med ljudstvo, odnosno, da dožene njegovo kvaliteto in se uveri. ali je fižol sploh užiten. Tega na bfvš? minister dr. Korošec ni storil, marveč je o celi zadevi kratkomalo molčal, tako da je ostal večinoma pokvarjen fižol nerazdeljen fn se je pokvarilo še ostalo, kar je bilo dobreea. Tako ima vlada sedaj še nad 300 vagonov fižola, kar reprezentira vrednost nad 80 milijo nov dolarjev. Izključeno Je, da bi država ta ffzoi mogla prodati po tako visoki ceni. posehno še. ker je skoraj ves pokvarjen. Vlada sedaj ne ve. kaj bi s fižolom počela In kako bi popravila ogromno škodo, ki Jo je zakrivila malomarnost dr. Korošca. Najbolje bi bilo. če bi dr. Korošec in JankovIC pričela prodajat! fižol na javni dražbi, uverjen! Pa smo. da med kupci ne bi bilo ne radlkalcev. ne klerikalcev.
= Madžari stavilo pogoje. LDU Budimpešta, 27. januarja, (č. T. U.) Kakor javlfa »Reichspostc iz Budimpešte, podpiše madžarska mirovna delegacija mirovno pogodbo le pod temi tremi pogoji: da se Izvede* v ozemljih, k! se Imajo odstopiti, ljudsko glasovanje, da se dovoli prost gospodarski promet med Madžarsko in ozemlji, ki se bodo odstopila, in da se zgotovi varstvo narodnih pravic madžarskim manjšinam, bivajočlm v teh krajih.
ter! se bo razpravljalo In sklepalo * odgovoru, ki za nai da naša vlada na ultimatum zaveznikov. Predvčerajšnje manifestacije po celi naši kraljevini so napravile v vseh političnih krogih močan vtis. Včeraj popoldne sta posetila francoski in aneleški poslanik ministrskega predsednika Lj. Davido-vica ob času. ko se Je vršil ravno ministrski svet. Kakor čuiemo. sta Izvedla francoski m angleški poslanik demaršo. da sprejme naša vlada od zareznilmv jI stavljeni uMhnatum. V diplomatskih krogih se zatrjuje, da ni napravilo postopanje teh dveh gospodov najboljšega vtisa. Danes ob V* 12. dopoldne se vrši na Terazljah pred hotelom Moskva velik protestni shod, ki ga Je sklicala beogradska akademska omladina, da manifestira za naše okupirane kraje m protestira proti italijanskemu imperijalizmu in nasilju, hI ga hočejo Izvesti zavezniki nad našo kraljevino.
JADRANSKO VPRAŠANIH PPFT* REŠITVIJO. — ITALIJANSKI OPTIMIZEM. LDU Trst, 27. januarja. »II Plccolo delta sera« poroča Iz Pinta z dne 26. Januarja: Ura rešitve Jadranskega vprašanja ie prišla. Politični krogi ore-stolnice se skoro ne brigalo več za stavko železničarjev, ki počasi nojema. Vsa pozornost se obrača v Pariz, kjer bo v nekoliko urah Jugoslovanska delegacija podala svol končuoveliavn! odgovor. Davi se Je razširila vest« da ie odgovor jueoslovenske vlade ie dospel v Palazzo Braschl, kamor ga ie seoro-čfl Milferand. Kasneje pa ae Je doaaa-
štev. 83.
.SLOVENSKI NAROD* dne 29. Jamunfa 1920.
i_______________u .. m—n------:--------------*"----                                             f ■■____
Stran 3.
g*, da prre za pomoto. Jako dober vtis iapravljajo vesti o samozavestnem zadržanju Reke. Povsod odobravajo upravičeno stališče* ki Ka italijanska vlada zavzema in vztraja na njem tudi t>o intervenciji ameriške vlade. Razpoloženje je odločno in resno.
ITALIJANSKE SPLETKE.
LDU Beograd, 27. januarja. ^Pravda« piše: Italijani so v Parizu razširili vest, da Srbi niso interesiram' na jadranskem vprašanju. Italijani so začeli poslednji trenotek inscenirati spletko, ki pa ni uspela. Manifestacije pri impo zanrnem shodu v Beogradu so pokazale, da stoji stvar drugače. Obenem so naši bratje imeli protestna zborovanja v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Osjeku itd. Te manifestacije našesra naroda so najboljši dementi one rimske potvore. Ne moremo misliti, da bi nato še dvomili v Parizu in Londonu o naši edinosti.
DOGOVOR   MED VLADO   IN   BIVŠO NARODNO   BANKO    PODPISAN.
Beograd, 27. januarja. V nedelio je bil podpisan dosrovor med našo vlado in bivšo Narodno banko kraljevine Srbije, s čimur se ta spremeni v emisijsko banko kraljevine 5rfS. Dogovor stopi v veljavo dne 1. februarja 1920.
BOLIŠrTVIŠKA   AKCIJA    NA    PROGI ZAJEČAR   -   PARAČIN    KONČANA.
Beograd, 27. januarja. Boljševiška akcija med železničarji na progi Zaie-čar - Paračin je zatrta. Promet na tej progi je zopet vzpostavljen in ie proga pod vojaško upravo.
RANJENCI IZ RUŠITE SE PREPELJEJO V NAŠO KRALJEVINO. Beograd, 27. ianuarja. Dienikinova armada bo v kratkem zapustila Rusiio. V kratkem pride 30.000 ruskih ranjencev preko Bolgarije v naše kraie.
PADANJE KURZOV V CURIHU.
Dunai 27. januarja. Valutni kurzi na vseh evropskih borzah, zlasti pa v Curihu. so v zadnjih dveh dnevih neverjetno padli. Vzrok tejra padca, čigar posledica je bila. da je nemška marka padla še nižje, kakor čehoslo-vaška krona, je, da so dunajski listi, na čelu seveda »Neue Freie Presse«. pričeli razširjati tendencijozne vesti, da so boljševiške čete vdrle že v vzhodno Galicijo. Ta vest je zbudila na borzi v Curihu pravo paniko. Poljski in ukrajinski vladni krogi danes zatrjujejo, da so vse te vesti o prodiranju boljševikov v Galiciji prosto izmišljene. Istotako Je neresnična vest, da bi bili boliševiki že vdrli v Indijo. Kakor se zatrjuje s kompetentne strani, so boliševiske čete še nad 400 angleških milj oddaljene od mej Indije.
KAKO VLOGO IGRAJO NEMŠKI GENERALI V FUSKI BOLJŠEVI-SK1 ARMADI. Dunai, 27, januarja. Pariški »Ma-tfn« poroča iz Londona: Sibirske čete ruske boljševiške armade stoje pod poveljstvom nemškega generala BlCcherja. 28. boljše viški polk rdeče armade je pod poveljstvom nemškega generala Isena zavzel Omsk. Nemški generali in voiaški strokovnjak! so pridelieni v Moskvi raznim višjim boljševiškim vojaškim komisijam.
DEL NEMCEV SE SE VEDNO NAVDUŠUJE ZA VILJEMA. Berlin, 27. januarja. Današnja *Kreuzzeitung« prinaša ob priliki današnjega rojstnega dne bivšega nemškega cesarja Viljema oduševljen članek, v katerem slavi zasluge Viljema za Nemčijo in kateri končuje: »Prepričani smo, da se vrnejo v kratkem časi pruskega kraljestva!« — »Deutsche Zeitung« prinaša istotako dote slavospev Viljemu in končuje: »Kdor hoče sodelovati, naj se pripravi!«
NOVA NOTA   RADI   VILJEMA.
LDU Amsterdam, 27. januarja. fD. kor. ur.) Po »Telegraafu« javlja poročevalec »Dallv Telegrapha«, da se bo nizozemski vladi radi izročitve Viljema II. poslala nova nota, sestavljena po odboru pravnih strokovnjakov zavezniških vlad. Pričakovalo se je takoj oo-četkoma. da bodo pogajanja trajala dali Časa
LDU Rerolm, 27. januarja. (DKU) »Kreuzzeitung« prinaša vest lista »Times«, po katčri je Llovd George po svoiem povratku na Angleško iziavil, da jamči za to, da bo bivši cesar Viljem izročen in obsojen.
»VORVVKRTS«   O   KONCILUANT-
NOSTI NAPRAM VILJEMU.
Berlin, 27. januarja. Ob priliki dogovora med Rusijo in fJohenzoIler-zi piše >Vorw3rts«: Zakon, ki se je sklenil med Prusiio in reprezentantl dinastije Hohenzolllern, Je za Viljema jako ugoden. Za nekatera privatna posestva dob? Viljem visoko odškodnino, na drucri strani pa se mu zagotovi, čst ostane nebroj posestev, gradov, industrijskih podjetij itd. Se nadalje njegova last Istotako ostane Se nadalje lastnik raznih Industrijskih akcij, hipotek in drufcih bonitet, katere so druge države svollm pregnanim tiranom odrekle. Tudi dohodki Iz kronskih posestev v iznosu 100 milijonov mark letno pripadejo Se nadalje Viljemu v porabo. — List se zsrra-2a nad takim sočutjem s trinogom, n
je vzrok svetovne vojne m neizmernega gorja.
ATENTAT NA  ERZBERGERJA.
Berolln, 27. januarja. Zdravstveno stanje ministra Erzbergerja, na katerega je bil včeraj izvršen atentat, se je tekom današnjega dneva poslabšalo. Puls se ie zviSal od 118 na 110, k temu pa se je pridružila §e visoka vročina. Da bi se odstranila kroglja pri sedanjem položaju, ie izključeno. Erzber-gerja se polotava veCkrat omedlevfca. Vsied atentata je bil proces Erzberger ca. Helferich preložen. Neki Časnikar je obiskal starše atentatorja, ki so izjavili, da popolnoma odobravalo atentat sina, da pa le obžalujejo, da se ni atentat popolnoma posrečil in da ni njihov sin ministra  Erzbergerja ubil.
KONKURZ VELIKE FIRME ZA BORZNE SPEKULACIJE.
Dunaj, 27. januarja. Velika firma za borzne špekulacije Bintr je danes napovedala konkurz z 10.000.000 K pasiv, Vslcd tega konkurza je prizadetih še mnogo privatnih firm za borzne špekulacije.
IZ SEJE   BITDGETNEGA ODSEKA.
Pitna«, 27. januarja. Budgetni odsek je odobril vladno predlogo glede uvedbe tobačnega monopola v Avstriji. Minister Zerdik je ob tej priliki poročal budgetnemu odseku o gospodarskih odnošajih. ki vladajo med Avstrijo in sosednimi državami.
POSVETOVANIA RADI I. VOJNE-GA POSOJILA.
Dunai 27. januarja. V prostorih poštne hranilnice so se vršila danes posvetovanja o raznih finančnih transakcijah. Pri tej priliki se je razpravljalo tudi o 1. avstrijskem vojnem posojffa, ki bo zapadlo 1. aprila t. I. Ugotovilo se je, da bodo dežele sedanje avstrijske republike prizadete ob tej priliki s približno 1 milijardo kron.
AVSTRIJA ŽIGOSA.
Dunaj. 27. januarja. Danes se je pričelo z žigosanjem eno in dvokron-skih bankovcev.
MADŽARSKI DRŽAVNI POGLAVAR.
LDU. Budimpešta* 2r». januarja. (DKU). Kakor doznava »Pester Lloyd« s pristojne strani, bo madžarska vlada predložila narodni skupščini predlog, naj se izvoli začasen drfavnj poglavar. O osebi, kakor tudi o obsegu in značaju oblasti državnega poglavarja naj bi odločnla narodna skupščina. Nato bi ffuzsarjev kabinet podal svojo demisijo državnemu poglavarju, ki bi poveril enemu izmed Članov večine nalog, da sestavi nov kabinet. Novosestavlte-n! parlamentarni kabinet bi se potem predstavil narodni skupščini in bi razvil svoj program.
VOLITVE NA MADŽARSKEM. LDU. Dunaj. 26. januarja. (ČTV.) Končnoveljavni izid volitev v madžarsko zbornico bo razviden šele. ko se bodo izvršile ožje volitve dne K. februarja Od 164 kandidatov je 50 v ožjih volitvah. Doslej ie izvoljenih 59 poslancev soglasno, od teh 21 krščanskih socialcev in malih kmetovalcev. Grofa Apnonvi in Andrassv sta bila feyoH*tia lzv*n strank.
UPOR   V   MOSKVI. LDU Pariz, 27. ianuaria. (DKU — Brezžično.)   Iz   Jurjevega  poročajo,  da so se v Moskvi uprli voiaki.
13 nafe kraljevine.
—  Za preskrbo Dalmacije. Beograd, 27. januarja. Včeraj dopoldne se je vršila pri ministrskemu predsednik Davjdoviču konferenca radi preskrbe Dalmacije z živih kateri je prisostvoval tudi poverjnik za prehrano \z Dalmacije g. Dubokovjč. Dosegel se je popoln sporazum glede hitre in dobre prehrane dalmatinskega prebivalstva.
—  Vnra&mfe vojaških šol. LDU. Beosrrad, 27. januarja. Na interpelacijo dr. Anejelinoviča. zakaj še niso bili uvrščeni gojenci vojaSkih So! v Mariboru. Karlovcu in Petrova-radinu. Je vojni minister odgovorit, da je bil tozadevni ukaz izročen prestolonasledniku regentu v podnis.
—    Amerika za porušeno Srbijo. Beograd. 25. januarja- Kakor poročajo iz Marsailla, je odposlal ameriški Rdeči križ 242 ton raznega blaga v pomoč porušeni Srbiji.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 26. januarja 1920.
—   Z našega vsenđlhlca. Kakor Izvemo, sta v&iedeželnosodna svetnika dr. Krek In dr. Skumovič tudi imenovana za svetn. vrhovnega so-diSča v Zagrebu, a sta se odločila za univerzo. Prof Krek Je Imenovan za stolico rimskega in državljanskega prava, dr. Skumovič pa za stolico dvilnoprocesuafneira prava. Izredni profesor dr. KuSej prevzame stolico za cerkveno pravo.
—  Glavni poverjenik Ministrstva za agrarno reformo se Je vrni! te Beograda In sprejema stranke zopet y torkih ta pet^h od 10,-13. ure,
telet   trt.   baona,   Vetrtnj   am  Ko-roSkem.
— Na DJiHaii avl Veffctovc« se snuje ljudska in Selska Mitnica. Kulturna jn narodna druitva ter posamezni rodoljubi se prosilo, da prispevajo s knjigami ali denarjem. Pred letom dni je imela vas še nemški značaj, odkar pa se čaje v šoli In uradih mila materinščina, se ljudje zavedajo svojega rodu hi bi radi čitali lepe slovenske knlhre. Darila sprejema šolsko vodstvo na Djekšah pri Velikovcu.
—  Nerodnost! pri onlačllnlel v Stri-tarjev) ulici. Občinstvo se pritožuje radi protekcije, ki jo uživajo nekatere osebe od strani osobja, ki imajo v obla-Čilnlci posla. Stražnika navadno ni p pravem času na mestu, da bi napravil red pri mnogobrojnih ćakaleth. ki čakajo večkrat oo dva dni, da bi prišli na
{ vrsto. V četrtek se je dosrodilo, da je šlo enajst elegantno oblečenih dam In gospodov v dolgih žametastih plaščih in kožuhih, pokazali nekaka »pooblastila« in bili na občo nezadovoljnost drugih Čakajočih takoi puščenl v obla-Čilnjco. T:*m so ti ljudje potem izbirali nad eno uro. Za njimi je prišel gospod s hčerko, stražnik mu je samo salutira! in g? spustil notri. Večkrat prihajajo Ijudie z debele in zamujajo, ne da fr kaj opravili, oo cele dneve in več. Treba k pred vsem protekcije takoj odpraviti, ker vzbujajo opravičeno nevoljo in poskrbeti na kak način — morda z uvedbo posebnih dni za mesto m posebnih dni za deželo — da se tudi pre-
I dolgo čakanje odpravi.
—  Ljubljanski odvetniki imajo v | Četrtek dne 29. t. m. točno ob 20. pri f *S!ontT* vgften staa*wsfcJ sestanek.
—  Dva planinska plesa se vrSita v nedelio    1. februarja.    V Narodnem  domu  v
i LJubljani ga priredi v večjem Stilu osred-\ nje društvo, v Borovljah na Koroškem pa •■ novoustanovljena podružnica. Oba se bosta kosala v sijajnostf- Najsi nas mika po dol-! cem presledku priljubljeni ljubljanski ples, ? dolžnost nam veleva, slasti Gorenjcem le-\ tos, v času plebiscita, da se napotimo v kar j največjem Številu na korofkl ples. Sicer pa ; vse kafe, da bo boroveljskl pod načelom i okrajnega glavarja dr. Ferjančiča bi IkivaV I no tamošnfo posadko ter po predpripravah ' sodeč letos ne le najlepSt na odrešeni zem-; !]i, marveč tudi za LJubljano. Vse podruž-\ niče bodite zastopane m gospodičnam na ; uho povedano, da bo tam manjkalo plesalk. [ kar Je vsekakor redkost prve vrste. Pone-i deljek rendervous udeležencev obeh ple-; sov na fedo Blejskega Jezera, kjer bo svf-' rala vojaSka godba popoldan drsalcem, ! zvečer v ZdraviSkem domu prosleeem Iz [ Korotana In Ljubljane (posebni vlak) ter [ blejskim Sokolom kt se zberejo k sprele-i mu od svoje veselice. Pester bo pogled v 1 tem bisernem svetu na drsalke In drsalce v
■   planinskih, sokolskih hi narodnih krojih. Za
■   tople sobe in pijače in laško solato je skrb-I Ijenoc
Namesto  venca na ferato umrlega no* . farja   gosp.   Ivana  Plantana    ie    darovala ; Mestna  hranRnlca  ljubljanska    »Slovenskemu  Rdečemu križu« vsoto 200 kron.
—    V Novem Jorku |e 21. decembra 1919 umrli ga. Cma Ahčlnova. rojena Rotterleva. sestra se. EvgenUt Sublčeve.
—   Na Ortenekv Je otnrl g. joatp Ooederer. graščinski oskrbnik, star 68 let. Bil ie 43 let oskrbnik na tradu Kosferfeve rodbine. Užival je spfojno spoštovanje In nvaževanje. B?as mu spomin!
— Nesreča na tod«. Mladenič Karoi Urbančlč, 19 let star, % Ollitc St. 43, se je s svoiimi tovariši drsa! na ledu na baJerju pod I^ofnikom. kjer so nekdaj Neme? KolfH svof drsamf šport. Predvčerajšnjem ob pol 5. pa *e ie Urban-čfčn naenkrat vlomil led ter je padel v dva metra globoko vodo. Z vsemi af-i lami se ie skušal rešiti, prijemajoč se za tod. W se mu Je pa vedno naprej lomil. Položaj ie postal zelo kritičen. Kjejrovi tovariši so ra slednjič re*ili s pomočjo velikega droga.
—  Ukradeno kolo. O. Francu De*-iranu. stanu jočeu v Gledališki ulic! št. 10, je bjlo danes ponoči ukradeno kolo. zmmka »Kinta«, črno prcpleska-no in skoro novimi plašči. Pred nakupom %e svarj.
—   Dva soda petrofefa sta bfla ukradena Delavskemu konsumnemu društvu v Spodnji Slškl. — Dva soda petroleja pa le poHcfJa zaplenita na friavni cesti 5i?ka-§t. Vid.
— Zaplemba tobaka. Polletja le zaplenila trgovki z mešanim blarom Frančiški Brišek v Florijanski ulici 120 zavofev tobaka.
— OM* zker »2eest*ca tetovadaeia kratta Sokola L« st Jo vrsU v nedeljo 25. t. m. ob 8. zjutraj v Mestnem doma. Staro-sttofe sestra Maafca Komaaova fe poadra-vtta ■•vroče ter pedala lacrpno sliko delovanja krofka, nakar jo podala sestra Kr-žetova tajniške poročilo. Sestra Pogačnl-kova |e podala natančno poročno načelnice o delovanja krotka v telovadnici Blagajniško poročilo Izkazale premozeala I1.4B7 kron €6 v, protačua za leto 1920 na MjMO dohodkov m 5*00 g Izdatkov, torej 0300 K prebitka. Krotek šteje 527 članic. Na pred7 log prngtndalc računov se podeli odbora absofatorB. Pri nato sledeči* voHtvah le M IsvuHea sledeči odbor: starostlafa so-atra Seiko fla»   podstaroattaila   sestra    M.
(niče sestre: V. Pogačnik, SircelJ, Novo* kradska, Krže M., Klemenčič T^ Počivalnik A^ Clgoj A^ Rozman, Jezeršek, Oerganc X« Oogala A.: namestnice sestre: Jerše, Ka-dunc, Accetto A.; preglednici računov se* stre Erjavc in Savnik. — Članarina se zvt-5a od 1 K na 2 K mesečno, prispevki zo-Jenk pa ostanejo v sedanji viSini. Sprejelo se je nato Še nekaj nanovo priglašenih članic, nakar so se rešile Še nekatere interne zadeve.
ženski telovadni krožek Sokola L v! Ljubljani vabi na Telovadno akademijo, kt jo priredi v soboto, 7. svečana v dvorani Union z naslednjim sporedom; 1. Članice H vzorne proste vaje. 2. Deklice — proste vaje. 3. članice — orodna telovadba. 4. žen* ski naraščaj — proste vaje z loki. 5. Članice — ritmične čeSke proste vaje za vse-sokolski zlet v Pragi L 1920. 6. Skupina. Po Akademiji ples. Sodeluje popoln salonski orkester Sokola I. Začetek ob pel 8. zvečer. — Vstopnina 10 K, sedež posebej 10 K;  za  člane  v  predprodaji  z  izkaznico
6   K, na dan prireditve 10 K. Predprodaja vstopnic 5. in 6. svečana pri tvrdki Z. Gor-janc, Mestni trz It. 3, poleg magistrata, pred prireditvijo pri blagajni. K obilni udeležbi vabi odbor.
—  Občni zbor Sokola I. V nedeljo, 25. t. m. ob °. »dopoldne se Je vršil v veliki dvorani Mestnega doma občni zbor Sokola L, ki ga je otvnffl s primernim nagovorom starosta br. dr. Pavel Pestotnik, pozdravljajoč zastopnike Župe in bratskih druStev, ki so prihiteli na občni zbor. Iz tajniškega poročila br. Dermelja posnemamo, da je druStveni inventar po dolgem rednih in 3 Izredne seje. druStvo pa 6 odsekov, ki so marltlvo delovali. Državnega posojila le podpisalo druStvo 10.000 K. Knjižnica Je v najlepšem stanju, 30. decembra pa se je društvo vsied sklepa ljubic obč. sveta pridobilo lepo stavbiSče. — Po poročilu br. matrtkarja M. Cerneta je Štelo druStvo začetkom L 1°20. 032 rednih te 51 ustanovnih članov, skupaj torej 983. — Ig poročila gospodarja br R. Turka posnamemo, da je društveni inventar po rolgem iskanju spravljen v red in je cenjen na 90.000 K. \z blagajniškega poročila posnamemo, da je društvena imovina narastla od 56.000 K Iz L 1918. na 105.990 K 71 v, prt čeamr pa ni vštet inventar in letošnji Izvleček bančnih obresti. Najzanimivejše Je bilo poročilo br. St Vidmarja. Id nam podaja jasno sliko velikega dela, Id ga vrli Sokol I. v telovadnici. Za izobraževalni odsek je poročal podstarosta br. Marolt, na-glašnjoč delo Sokoli I. i na prosvetnem polju, zlasti prt preda van j Hi in v knjižnici. — Poročilo orkestralnega odseka Je podal br-Počivalnik. Odsek Šteje  14 članov. Imel je
7   odborovih sej in 11 javnih nastopov. Za lepe uspehe gre v prvi vrsti hvala kapelniku br. L. Pahorju. — Sledili ste nato poročili vesellčnega in pevskega odseka, ki ste pokazali agilnost društvi tudi na tek dveh poljih — Na predlog odbora se zvila članarina od 1 K na 2 K mesečno la a*f, spremene pravila v smislu sklepov novo*1 sadskega sabora. Spreleti so se nato ie no> vopriglašen! člani, nakar je bil prt volttvaf izvoljen soglasno sledeči odbor: starosta br. dr. P. Pestotnik, I. podstarosta br. Ma* rolt, II. podstarosta br. Lj. DermelJ, načelnik br. St. Vidmar, odborniki br.: Svetin) N., Rozman R„ Čeme M., Cerne C, Medlo« Ažman, Smrekar, Turk R., Zupančič, Oor-Jane, Prosenc, Zaje, Dos tal, Sajovic J. švajgar V., Lunder. Bajželj; namestniki br.: Tratar, ZavrŠnlk. Bolh ar; pregledniki računov br.: SkuŠek, Potočnik, Jeretlna.
—  Občni zbor »Društva za zgradbo al vzdrževanje Sokolskoga doma Sokola La: se Je vrSIl v nedeljo, 25. t m. v veliki dvorani Mestnega doma. Starosta Sokola I. le povdarjal važnost prepotrebne zgradbe« njen načrt In vse finančne operacije, Id bo*; do potrebne, da se Izvede projekt, ki bo odgovarjal dejanskim potrebam Sokola U Program za letos bi bil, da se Izdela letno telovadile, ogradi prostor, vpelje vodovod in elektrika, za pozneje pa da se zgradi stavba, Id bo res odgovarjala vsem telo-vadskim. hlgijenlčnim In kulturnim težnjam Sokotstva. V ta namen se bo osnoval pose-bej Se stavbni In finančni odbor, Id bosta oba pazila na uspešen razvoj društva v prid stavbe lastnega doma. — Na predlo* odbora se zviša mesečna članarina na 1 K, ustavnovnlna pa na 200 K. Iz blagajniškega poročili posnamemo, da le društveno premoženje naraslo od 32.728 K 60 v na 4*103 K 07 v. — Pri voHtvi odbora so ae lzvoAli sledeči bratje: presednik br. Ivam Pestotnik. p<*lpredsednlk br. dr. P. Pestotnik, odborniki br.: B. Vodeb, T. Accetto, Pr. Vrečar. J. Span, I. Kernc, Jančar, Oor-Janc. Bežek. Capuder, KopPIva, L. StibU Cenčur fn sestre Seiko, Kokalj. OorJancf za namestnike br.: Turk A.. Zupančič A, Ankete in Portlč, za preglednike računom br.: Skušek, Potočnik, Jeretlna. — Po srn-ključnih besedah br. staroste so se zborovale i razšli.
—  Občni zbor »Drairva ca zgradbo Bi vzdrževanje Sokolskege doma Sokola H.« se le vršil v nedeljo, 25 t m. ob 9. dopoV dne v telovadnici na Prulah. Predsedniško poročno Je podal br. Krapež Milko, po* vdarjajoč važnost lastnega doma za aokok stvo sploh. Izčrpno tajniško poročilo le podal br. Hiršman, povdarjajoč, da Ima društvo 173 rednih in od teh M ustanovnih! članov. Med letom so umrli 3 člani Is bhv gam!5ke*a poročila posnemamo, da je Imelo društvo v preteklem letu 8139 K 73 v^ dohodkov in 344 K 97 v Izdatkov, toref 7T49 IC 76 v prebitka. Premoženje društvo je znašalo koncem leta 1910. 13.891 K, po* množilo pa se le do danes na 20.381 It. — Na predlog preglednikov računov te le podelil blagajniku in celemu odbora absolo-torl). Članarina se Je določila na 10 K letno, ustanovnlna pa na 200 IT. Na obenem zboru je bilo nabranih na predlog br. Pavlina 244 K 70 v. — Pri nato sledečih volit* vafc le bit Izvotlen ta-le odbor: predsedn* br. Milko Krapež, podpredsednik br. Peter Stark, odborniki br.: Kocjan, Iflflman, Bratovi, Roje, Kolesa, Bere, Skodlar, Krw žan, Bst R^ Stana T; za namea talke bt: I^^rovač la Canaaa; aa ip^alaaMp a>
| g^vewHnsflrasui ■aaaaaaiStašBn ^^^^a s sedežem v Beogradu ae namerava ustanoviti po načrtih ministra g. Kristana. Polovico kapitala bi dala država, polovico zasebniki. Namen banke bf bil v prvi vrsti skrbeti za ustanavljanje in povzdig© Industrijskih strok: lesne. Železne, kemične. Minister Krl-staa je b|l včeraj v Ljubljani ter imel sestanek z zastopniki vlade in denarnih zavodov v tej stvari. Sestanek fe bil iirformativnega značaja.
—Cenzura |nao*«sk|h listov. Inozemske liste pregledujejo Še vedno posebni cenzurni organi. Privoščimo jim to zabavo, protestirati pa moramo najodločneje proti tem«, da vrSjjo ti organi svoj posel tako počasi jp malomarno, da pridržujejo te liste cele dni in da Jih izročajo adresatom 5e le po Štirih aH 8 dneh. ako lih sploh izroče. Sicer pa, ali imajo ti organi splob pravico cenzurirati 1'ste, ki jih dobivajo uredništva in uradi? SvojeČasno ie ministrstvo odredilo, da je za redakciie listov in urade uvoz inozemskih časopisov svoboden. Toda visoka cenzura se za to odredbo ne briga in »cenzuri« nu po svoie baš te liste. Ali ni nikogar, ki bi napravil red pri cenzuri?
—   Kje so akt|? Kakor smo informirani, je okrajno glavarstvo v Radovljici takoi po prevratu vooslalo pover-ien'*tvu za uk in nogočastle v Ljub. liani vse akte, ki so se nanašali na de-nunciiacije narodnega učiteljstva v radovljiškem okraja. Radi bi vedeli, kle so nahajalo sedaj ti akti, \z katerih bi se dalo ugotoviti vse tiste poštenjake, ki so med vomo opravila!? umazan posel avstrijskih konfdentov in ovaduhov. Nadejamo se, da se t! spisi niso izgubili.
—  Pojasnilo. V člančiču »Kalne vodeč priobčenem v našem listu dne 24. t. m., se je med drujrim trdilo, da le svojeČasno »položil avstrijski Waren-verkehrsburo 2 milijona mark fn 1 milijon frankov pri našem dunajskem poslaništvu, ki se za ta denar n| brisa!©, tako da ie ta. novec ležal Jam od sredi novembra preteklega leta do začetka januarja«. Oospod poslanik n. pr. .fosm Pogačnik nas je naorosll ugotovit?, 6a avstrijski Warenverkehrsburo n? nikdar oola?ra! denarja prj poslaništvu, marveč vedno le pri delesratu z* Bosno dr. Ceroviču, k\ Je bil obenem tudi načelnik jusro-slovenskega urada za blagovni promet 5 to ugotovitvijo odpadejo tudi vse konkmzlje. ki so se nanašale na osebo sroso. poslanika Josipa Pogačnika.
—   Do skrajnost? otorCent. Z ozi-rom na nofco v našem'listu s"f. 7 * dne 10. t. m. pod srorenjim naslovom nam poroča poStno in brzojavno ravnateljstvo, da mu ie znan nered v poštnem prometu med Nov?m mestom ?n KfS-kim. RavnateHsrvo je bito uvedlo meseca septembra dnevno avmobifno vožnjo. Ker pa se je bil avtomobil pokvaril in ni bilo drusesra na razpolago, je bilo treba zopet uvesti vozno poŠto. Z 19. januarjem se je vpellala med Novim mestom in Kostanjevico redna vozna pošta, ki odhaja ob 7. uri zjutraj iz Novepra mesta In nrlbaja v Kostanjevico ob 10. nr| In 30 m|n., Iz Kost anjevice pa se vrača ob 13. uri 30 min. in prihaja v Novo mesto ob 17. mi. Na ta način fmafo Brusnice, St Jernej in Kostanjevica dnevno poštno zvezo in je tipanje, da ee ta zveza tudi ohrani.
' — Dobrovoljcem. Poživljalo se Člani - dobrovoljci, ki so vložili prošnje ttt j čevlie in odeje, da pridejo po te v društvene prostore. Kolodvorska nHca štev. 3, ob navadnih uradnih urah. vsak delavnik od 16. do 18. are. — Društvo ?u£oslov. dobrovoHcev za Slovenim v Ljubljani.
—   Povi ate% inaoMOvennafli vojnik , ujetnikov Iz Italije. V soboto. 24   t m. okoli    18. ure dospe!    le    Iz Maribora transport jueoslovensklh vojnih ujetnikov, ki lih Italija kljub ponovnim protestom od nale strani In od strani dra-tfh zavezniških vlad do danes nI hotela odpraviti domov.   Do Maribora le štel cel transport kakb 300 oseb. veči- | na od njih pa. Hrvati In Srbi. so se od- i peljali nrotl Hrvatski In drnefm novo- ! osvobojenim nokraflnajn, vLfubllano !Wi I je prišlo samo 65. Transport se le vkrcal blizu Vlcenze in vozil preko Irnis-brueka in Dunaja.    Uletnlkl so tožili o zmrzovanju v živinskih vozovih m pomanjkanju *orke prehrane oo AvstrlH, kier so dobil! samo dvakrat črno kavo. V Italiji se jim nI sodilo dobro, vendar ; oa so bili oni, ki so bfll uvrščeni v do- | lavske    centurije,    bofle    preskrbljeni. kakor on! po taboriščih. Pripovedovali I so, kako so itatllanskl poveljniki kazno- i vati cele centurije,   kadarkoli   je kdo pobegnil: odtecnffi io ao voc dni vsem kavo.   katero so uovetlnlkl   ootem ta svoj račun prodata!! kmetom. Razum-IJvo le, da so se kmeti takih beaov veseliti m z nihnl morda tndt — poveU-nlkl. Tudi drugače so Im komandanti cijranffl: vsak mof bi tmef dobiti aa dan oo 40 cenlezmlov. Uletnlkl na so doofll krafkomato oolo v oodnts m btanca kt < s tem le Mlo tod! otačllofmravljena    I
—    Pi lutorcl   trftaflkcajB   Kaoani j •prosilo   zavedne   primorske  rofake,
da Jim pposltejo kaare knjbjf«. narovi fttat aa nnilkaan aal BMlOnT V. UriHav
Stran 4.
•SLAVENSKI NAROD- dne 29. januarja 1920.
itev. 23.
čunov pa br,: Mtrn r% J. Smole ki idr. O. Fetttich. Predsednik se ie zahvmUl sa aae-lažbo in zaključil zborovanje.
—  Občni zbor Sokole v So. SUkl ae |e
vršil v nedeljo, dne 25. L m. v drultveal telovadnici. Starosta brat Ivan ZakotaJk |e otvoril zborovanje, nato so podali ostali funkcionarji svoja poročila. Is njih smo posneli, da se Sokol v Šiški zaveda svojih zvišcnih nalot. Za starosto je bil izvoljen brat Ivan Zakornlk, za podstarosto pa brat Milan Cimerman. Med vojno je šišenskemu j kol u izginila prva tajniška knjiga. Ker le za društvo ta knjiga zelo valna, prosimo ako bi za i no« e! dati kdo pojasnila kje da ae ta knjiga nahaja, da javi to odbora.
—   Cerkniški Sokol ima svoj redni občni zbor na Svečnico, dne Z svečana ob pol 3. popoldne v društveni sobi št 166 z običajnim dnevnim redom. Prosi se polno-številne udeležbe. Odbor.
Sokolsko društvo v Zlreh priredi dne &. februarja 1920 ob 4. popoldne Javno telovadbo s prostimi vajami, petjem, deklamacijo in prosto zabavo s plesom. Sodeluje orkester  loškega   Sokola.
Sokol v Ptuju ima v nedeljo, dne 1. februarja ob 20 uri v Čitalnici svoj letni občni zbor z običajnim sporedom. Sestre m bratje, udeležite se polnoštevilno Prijatelji dobrodošli. Zdravo!
Za zgradbo Sokolskoga doma v Spod. Šiški je nabral njen marljivi predsednik br. Peter Stepic: br. Peter Štepfc 200 K; t-Bolafio 200 K; g. Zonnan 200 K; g. Štele Jernej 100 K; g. Dežman 100 K; tovarna vozov v Spodnji Šiški 100 K; g. Pogačnik 80 K; g. Bizjak 50 K: Neimenovani 50 K: dobitkov darova! predsednik Peter Stepic v vrednosti 264 K. — Odbor se rudi vsem ostalim darovalcem iskreno zahvaljuje za darila in dobitke, enako vsem marljivim In vestnim nabiralcem ob priliki Silvestrove-ga zabavnega večera društva. — Za zgradbo Sokolskega doma v Spodnji Slškf: Odbor
Kultura.
—   Repertolr. Opera: Januar 28. irtJa, Mignon, abonement B—30. 29. četrtek, Boheme, abonement A—30. 30. petek, Mignon, abonement E—30. 31. sobota, Boheme, abonement D—31. Februar 1. nedelja, Rusalka- izven abonementa. Drama: Januar 2S. sreda, Pepelka. izven abonementa. 29. četrtek, Korenček. Ženitev, izven abonementa, uradniška predstava. 30. petek, Na dnu, abonement C—30. 31. sobota, Brezdno, abonement B—31. Februar 1. nedelja popoldne. Na dnu, izven abonementa. Zvečer, Hlapci, izven abonementa, delavska predstava.
- Iz gledališke pisarna. Na vprašanja od najrazličnejših strani radi gledaliških predstav L polletja, priobčujeroo: v repertoarju I. polletja so bite igrane do 25. t m. sledeče predstave: 1. Dnevi naleta Življenja. 2 Oče. 3. Pikova dama, 4 Favn. 5.Mme Butterfly. 6 Postiljon iz Lonla-roeau. 7. Striček Vanja. 8. Manoe. 9. Tat 10. Dijak prosjak. H. Hoftmanove pripovedke. 12. Kasi j a. 13. Pikova dama. 14. Protekcija. 15. Gozd. 16. Rigoletto. 17. Hoff-mancve pripovedke. 18. CoppeJia, Kraljica lutk. 19. Pepelka 20. Mimogrede. 21. Lena Helena 22. Na pologu. 23. Rigoietto, 24. Prodana nevesta. 25. Hlapci. 26. Korenček, ženitev. 27. Rusalka. 28. Rusalka/2. 29. Na dnu. 30. Sanje- Te predstave so dobili vsi A, B, C D in E abonomenti razven sledečih: 18. Pikovo dama/2 na A. 26. Korenček. Zenitov na D. 23. Rusalka/2 na B, C, D, aato »o pa dobili 31. Mignon na D in 32. Nočni čuvaj na C, tako, da je dobil vsak abonement že po 29 predstav in ostane za prvo uolletje še samo za vsak abonement ena predstava. Z 30. predstavo v abonement konča I. polletje, kar se bo zgodilo pred-vldno krog 1. februarja. Prosimo vse p. a. abonemente I. polletja, Id reflektiralo na podaljšanje za II. polletje, da se zglase ie pred 1. februarjem v pisarni tajništva v jpernem gledališču ter prineso seboj stare legitimacije-vstopnice. Po 1. februarju se bodo neaboniranl sedeži oddali brez izjemno novim reflektantom in se potem ne bo mogoče ozirati na prav nobene reklamacije.
—  Pepeflta dvaisetič v sezoni. V sredo, dne 28 t m. se vprizori »Pepelka« dvaisetič v sezoni. To ie v drami redek slv-čaj. Občinstvo, ki j* »Pepelko« tako navdušeno sprejelo, JI bo ob redkem jubileju gotovo tudi Izkazalo svojo naklonjenost Pri predstavi sodeluje godba Dravske divizije, celokupni na novo Študirani balet ia vse dramsko osobje. Režijo vodi gospod A. Danilo.
—   Srbobrvatsfci Jezikovni kvzL Umsko leto smo imeli srbohrvatske jezikovne kurze. Letos ie začel Je prof. Ileilč s srbo-hrvatskimi literarnimi predavanji (gimnazija na Poljanah, H. nadstropja, v sredo In soboto od 6.-7. ure). Kje pa so jesikoval tečaji? Mi, ki smo lani pohajali tečaja, M želeli letos nadaljevati.
—  »Naša država«, spisal dr. Karel Capuder. Cirilova knjižnica, 1. zvezek. Maribor, 1919, Cirilova tiskarna. Cena s poštnino 4 K 20 v, brez poštnina 3 K 50 v. Strani 120. — Cirilova tiskarna pričenja izdajati knjižnico, kjer se bodo obravnavali predmeti Ia našega zemltepisfe ziodovlae, narodopisja ter duševnega ta kulturnega življenja sploh.
Mutna rebrna In 9090-danke ortonlzacOe.
Gospodarske organizacije in korporacije v LJubljani so na svojem sestanku dne 27. t m. soglasno sprejele sledečo resolucijo, sprejeto dne 20. t m. t Zagrebu od ta-mošnjlh gospodarskih organUacH. Ona slove:
U komunikeja dri. vlade od 15. L 1930. označena dinarsko kronska novčanica, kolom se ima otpočeti povlačenje krunskih novčanica, natiskana je kao dinar osnoTOP dinarske Jedinice a ima se žigosati krunskom oznakom s obe strana take* da svnlrt Jednoj dinarskoj troga** fadatM
varaju četiri   krunska   Jedinice kao stalni 1 natiskani raanujar, kao stalan odnos vrijed- j
nosti i zmed j u krune i dinara.
Faktično a iknnssmliiai Mtetu prove- i dtna relacija nije npotreaijaaa samo sa at- ' kup bankovnih dinara Kf. Srpske Nar. pri-vilegovane banke da time posjednicima te dinarska novčanice dade Istu tečajnu vrt- ; jednost kakva Je ona što |u oal daja a sa- j mjenu sa nova aovčanica, nego Je protag- i nuta i na sve kraae krunskog područja, to jest izrečeno Je sa sve kruna kransknga područja, da Je dinar četiri pata vrijede«! od krune, odnosno kruna četiri puta manje vrijedna od dinara.
Prema tomu dakle nova dinarsko krunska novčanica prisilno ostanovljaje sa uvjek s obzirom na krune faktično najvažniju etapu sprovedbe devalvacionog principa t ). relaciju 1 : 4, uzevli za bazu Jaču novčanicu, kojoj se time stvara podloga za buduči otkup platežnog sredstva krunskog područja sa četiri puta manje brojčanih Jedinica.
Za ustanovljenje tečaja jugoslavenske krune, odlučna je bila u jednu ruku činjenica, da Je trajno r»to obustavljen izvoz robe iz krunskog područja, dok Je u drugu ruku bilo orlučno, da se Je I ograničen izvoz robe sada dozvoljavao samo uz uplatu protuvrijednosti u strano) valuti, pa je taj izvoz iz krunskog područja upotrebljen putem devizne centrale za podignuče tečaja dinara. Nadalje odlučno utjecala je na tečaj jugoslavenske krune Činjenica, Sto se Je napose kod uvoza neophodno za svakidašnji život potrebne robe gotovo za cijelo kraljestvo SHS kupovnina. koja se redovno mora podmiriti u valuti zemlje, odakle se roba uvozf, dobavljala na tal način, Sto se je krunama nabavljala odnosna strana valuta i to djelomice izravnim kupovanjem strane valute za krunu, a djelomice tek tim. da sa je za krunu nabavio dinar, s tada za ovaj tek dobavila strana valuta. Posljedica toga bila je. da je ekonomska snaga i izvozni kapacitet krunskog područja Um putem upotrebljen za dizanje tečaja dinara prema Jugoslavenskog kruni, a za rušenje tečaja jugoslavenske krune, kojoj je tim putem podignuta ponuda a eliminirana potražba.
Kako je mediutim i taj umjetno uzrokovani tečaj jugoslavenske krune ostao bez utjecaja na ekonomsku funkciju platežnog sredstva krunskog područja, te ie kupovna snaga Jugoslavenske krune i dinara ostala u našoj narodnoj privredi u prosjeku jednaka, to riješenje drž. vlade ekonomski bezrazložno ustanovljuje relaciju 4 : 1 t J. da su Četiri kupovne snage platežnog sredstva krunskog područja jednake jednoj kupovnoj snazi platežnog sredstva dinarskog područja, ma da su kupovne snage Jedinica platežnih sredstava Jednog i drugog područja sasma jednake.
Time Ito sadržaj i oblik nove novčanice sastoji u fiiiranju stalnog razmjera krune prema dinarima 4: 1, ma da bude ta aovčanica i odriješena od metalne podloge, uvjetovano Je. da se snagom krunskog područja mora najprije dinarska jedinica nove novČ~ lice podignuti n. pr. sa 400 santima, ako će se krunska jedinica nove novčanice podignuti samo na 100 santima.
Put kojim je pošla državna vlada Je ekonomski neispravan; Jer nova dinarska jedinica sadržana u novoj dinarsko krunskoj novčanici, nije istovjetna sa na metalu fundiranim dinarom Kr. Srpske privil. Narodne banke, dočim Je nova jugoslovenska krunska jedinica u povodu svog legaliteta i jamstva naše narodne privrede za nju bolja od dosadanle Jugosl. krune. Taj put ni je nadalje uopće podesan za rlieSenje vilme optlcalnog kontingenta krunskog područja, jer se kontingent ne može ustanoviti dedukcijom iz bilo kojeg devalvacionog razmjera. kle niti tz ustanovljenoga razmjera 1  :    .
Bude li se snizio kod provedbe potonjeg razmjera kontingent novčanica prema konačnoj dinarskoj Jedinici samo na Jednu četvrtina današnjeg kontingenta, to nema dvojbe, da će uzmanjkati količina novčanica potrebnih za svtadaaje saobraćaja u krunskom području, pa ce se potrebne nove novčanice morati Izdavati mimo današnjeg kontingenta platežnog sredstva, a ne na osnovu današnje količine faktičnog platežnog sredstva, kao što Je to prirodno. Time će bftf krunsko područje nanovo oštećeno.
Odbtvil iz prometa prigodom markiranja povučen* 20 odst, preostala količina jugoslavenske krune ne nadmašuje predratni krunski opticaj u većem omjeru nego U Sto se današnji dinarski opticaj odnosi prema predratnom. U povodu toga 1 sa ovoga razloga predloženi put devalvacije nije ekonomskom potrebom mottvlsan. Dapače osumljeni put dovesti će 1 do devalvacije dinara, odnosno sniziti njegovu vrijednost ispod današnje.
Navedeni put devalvacije nepotreben je i s toga, što ie državna vlast kod ustanovljenja razmjera 1 : 4 sigurno polazila sa uobičalne 1 prigodom markiranja kao neop-stojne. dokazane predpostavke, da Ima n opticaju u naioj državi 10 do li mffjarda ki unskih novčanica.
Primljenlem a praksi — mrmo optftcaj-nog broja i kupovne snage amtefnog sredstva krunskog područja — uzrokovati ee ta} put u povodu u njem zadržane sprovedbe devalvacionog principa dslnje aflno po-skuplJIvanle najpotrebnljm »vezam namirnica na krunskom području. Za podmirenje potrebe, sa koju Je dostajalo jedna kupovna snaga, morati ee ee pitguaVim vreeVnfa bnđnceic stalnog dinar* dani a aiotatlUed-no,t eaHH kupovne saage, dok ee Ismofrat dohodci krmamog područja neon Jshpere-meno nikako, a najmanje četiri mria pesre ćatt Jer preaTozeat pet ne nasaat svoj raz-log u narodnoj privredi, nM nimiukog ntm dinarskog našeg područja.
Konačni efekat bi« če t znamo razaranje samog predratnog narodnog boaatatva krunskog područja, koje se izražaje u brojci Jedmlcaa alatefnog sredstvi, a da za tal gubitak niti n dinarskom oodručju ne ntm stvorena nova ekonomska protuvrijednost JCredtt države ČC Stradali a cY*e   Obnove i
kada za anjvfla arenananv                            •
Svim tira dakle će nužno, a nepotrebne, nasu ekonomski snaga krunskog podrnčln, a za državu ča silno oslabiti samo vrelo poreznih prihoda. Neopravdana i neosnovana devalvacija platežnog sredstva velike večine žitellstva nase države ignori-sanje kupovne snage toga platežnog sredstva bit će od kobnih posljedica za državu Jer će sttno oslabiti samo vrelo poreznih prihoda te će ubitačno utjecati, kada će država biti prisiljena služiti se vjeresijom kod kuće Ili Inozemstvu da pokrije svoje bilo redovne bilo izvanredne potrebe.
Francuska je u novim krajevima iskupila marku po predratnom tečaju, jednosti, Italija sa 60 santima, dakle za preko 1 dinar, a u Belgiji je ratni novac izmjenjen u jedno) polovini sa novom novčanom jedinicom, a u drugoj polovici sa zadužnicom, kao i u Češkoj.
Ne možemo dakle prihvatiti predloženo riješenje, te smatramo opticaj dvaju platežnih sredstava manjim zlom od predloženog riješenja, pa tražimo da se jugosla-
venska kruna zamenji al pari za vlastitu na tu novčanicu, bez ikakve relacije prema dinaru izključivši takodjer zvaničnl kurz, a ustanovljenje relacije neka se propusti parlamentu, nakon što se izvozom i ekonomskom snagom krunskog područja tečaj nove nerelacionirane jugoslavenske krune ojača. Pripravljeni pa smo sad kao uvjek, da radi unifikacije platežnih sredstava odkupimo bankovni dinar po privredno utemeljenom ključu.
Držimo, da ovo ekonomsko pitanje ne smije preći na stranačko polje, pa smatrajući isto pitanjem o bit i ne bit ukupnog našeg Života, molimo u interesu naše opće narodne države centralnu i sve pokrajinske vlade, te sve narodne predstavnike bez razlike stranaka da uklone pogubni put, kojim se je u tom pitanju pošlo, to prije nego 11 to pitanje sidje na ulicu i postane razornim sredstvom stranačke borbe kod najširših slojev, koji će prvi osjetiti posljedice svake ma i maskirane devalvacije svog platežnog sredstva.
najnouefša poročila.
ITALIJANSKI SOCIJALISTI ZA SAMOODLOČBO. LDU Trst, 25. januarja. V dneh 11. do 13. januarja se je vršilo v Flo renci posvetovanje italijanskega socialističnega narodnega sveta (Con-siglio Nazionale Socialista), ki je bilo vsled nejasnega notranjega in zunanjepolitičnega položaja Izredne važnosti. Debata je odkrila idejni razkol v Italijanski socialistični stranki, razkol med maksfmalisti (Bombacci. Serrati) in reformisti (Modigliani. Turati, Treves). Razpravljalo se je tudi o mednarodni politiki fn o Jadranskem vprašanju, o katerih predmetih sta zastopala svoje staliSče z ene strani Serrati (mak-simalist), z druge strani reformist ModigHano. Po daljšem poročilu o ruski revoluciji je prešel Serrati na jadransko vprašanje. S socialističnega stališča je dokazoval potrebo posvetovanja z italijanskimi socijalisti, z onimi Julijske Benečije in Jugoslavije, ne z domnevo, da bi rešili ta problem, ampak da znova poudarjajo princip samoodločbe narodov. Pobijal je nacionalistično idejo in dokazal da ni pravično, da Interesi velike manjšine povzročalo nemir mllHonom in milijonom Hudi. Zavračal Je geslo: «Reko Rečanom«, kakor bi zavračal one, ki bi hoteli dati železnice železničarjem. To velja tudi za Trst, kakor za Ciper, Malto in za vse druge krate, ki se nahajalo v istem položaja. Toda teh problemov buržoazija ne more in ne bo rešila. Le potom udejstitve proletarske moči bodo rešena vsa narodnostna vprašanja. Posvetovanja so se udeležiti zastopniki nad 60 deželnih zvez. med njimi tudi trentinske in takozvane Julijske Benečije (Passi&li, Puntar, Regent, Callini in Bcnetti) in vodstvo stranke izven Lazzariia, ki je bolan.
ITALIJANSKA  VLADA  NF POPUSTI.
Tf»i 7f. januarja. H Piccolo« prinaša iz Rima brzojavko 24. t. m.: Agencija Štefani poroča: »Nekateri listi so javljali, da se je obravnavala tekom včerajšnjega Nittijevega razgovora s poslanikom Barrerom tudi eventualnost o dovolitvi nadaljnega roka Jugoslaviji za odgovor na definitivni Italijanski predlog o ureditvi jadranskega vprašanja. Ta vest nima nikake podlage, ker se v pogovoru ni dotaknilo vprašanje podaljšanja.« Ta vest vzbuja v Rjimu najugodnejše vtise, ker hoče očfvidno poudariti, da je pripisovati tridnevno podaljšanje roka dovoljenja Jugoslaviji za odgovor na ultimatum edino inicijativi angleške in francoske vlade. Z ozirom na Jugoslovenska izvajanja vzdržuje Nitti pravico, ki jo je uveljavljal in ki so jo zavezniki priznali Izvesti londonski pakt v celoti
NOV KOMPROMISNI PREDLOG? Tr*t, 26, Januarja. »II Piccoioc poroča iz Pariza, da bodo Jugoslove-ni poskušali po preteku dovoljenega jim roka še nadalje zavlačevati rešitev jadranskega vprašanja in da se dela v Beogradu na novem kompromisnem predlogu, ki se ga v francoskih krogih že predvideva in ki bi bH: razsodniltvo Wilsona. S tem bi se povrnila konferenca zopet na ono točko, na kateri je stala ob sličnem predlogu od strani. Jugosfovenov-pred desetimi meseci. Francoski krogi so vsled tega prepričani, da tekoči teden vprašanje H ne bo rešeno.
VPOKLICI NA REKL Trat, 26. Januar)«- »II Piccolo« poroča« da je sklical Consiglio Nazionale na Reki izredno sejo z dnevnim redom: Izjava komandanta o politični situaciji Jn predložitev dveh za-koffsJrff! načrtov za obrambo Reke, k) določata obligatoren vpoklic peterih letnikov. Zdi se. da bodo vpoklicane tudi ženske za sanitetno službo.
USTANOVITEV  VSB8LOVANSKE TMOVmtE  ZBORNICE.
Prag* 2T- Januarja. Tu se je sprožita misel, da,bjseustanovilavseslovaji-
sta trgovska zbornica, ki t* 9al zajto-
pala v trgovskem oziru interese vseh slovanskih držav ter pospeševala zveze med trgovskimi krogi predvsem Će-hoslovaške,  Jugoslavije in Poljske.
PREK! SOD V BUDIMPEŠTI.
LDU Budimpešta, 21, januarja. (D. kor. ur.) OKU javlja: Poveljništvo bu-dimpeštanskega policijskega okoliša je zopet proglasilo preki sod. po katerem se bodo kaznovali nastopni zločini: ropf umor, požig, javno nasilstvo, zločesto poškodovanje tuje lastnine, pobeg, pripomoć pri kršenju zapriseženih vojaških obveznosti, plenjenje, ustaja in upor. Vojaške ali civilne osebe, ki bi se proti tem zločinom pregrešile in ki so še podrejene vojaškemu kazenskemu zakoniku, bodo obešene ali ustreljene. VOJNI  ZLOČINCI.
LDU Berlin, 27. januarja. (Dun. kor. ur.) Kakor doznava »Achtuhr Abendblatt« iz Bazla. prinaša »Mor-ningpost« iz Pariza nastopno vest: Na izročilni listi stoje imena 34 poveljnikov nemških podmornic. Da bi Ludendorff in Hindenburg ne bila na listi, ni v Parizu in Londonu nič znanega. Jugoslovenska vlada je vrhovnemu svetu predlagala, naj se izroči bolgarski kralj Ferdinand, ki živi v Nemčiji.
MESO NA DUNAJU. LDU Dunaj,   21. januarja.    (ČTU? Dne 39. t. m. M zopet podraži meso na Dunaju. Kilogram bo stal po kakovosti od 99 do 124 K.
BRUSILOV, POVELJNIK RDEČE ARMADE. LDU Praga, 21. januarja. (ČTU) Kakor poroča »Venkov« iz Londona, prevzame general Brusilov poveljništvo nad rdečo armado, ki ima začeti ofenzivo proti Poljski. General Brusilov se je ponudil Trockemu na razpolago, ko je izvedel, da je bil njegov sin na povelje Deniikina ustreljen.
ESTONSKO - SOVJETSKI SPORAZUM.
LDU Nauen, 21. januarja. (Brezžično.) Kakor se javlja iz Revala, so pogajanja med Estonsko in sovjetsko Rusijo skoro končana. Soraznm se Je dosegel skoro v vseh točkah. BoIjš*e-viki so opustili svojo zahtevo, nai se estonske utrdbe na nevtralnem ozemlju porušijo.
BALTSKE DR2AVE PROTI SOVJETOM.
LDU Nauen, 21. januarja. (Brezžično.) Glasom vesti iz Helsingforsa je konferenca zastopnikov baltskih držav in Poljske, ki je dne 23. zaključila svoje poslovanje, predlagala, naj nobena imenovanih držav ne sklene s sovjetsko Rusijo posebnega mini. Finska. Potiska in Latiška so glasovale za predlog, Litva se je glasovanja vzdržala. Estonska pa je bila proti. PADANJE MARKE IN KRONE. Čarih. 26. januarja. Nemška marka je padla včeraj na tukajšnji borzi na 7 cent., avstrijska krona pa na 1 centfm. Poooidne se avstrijska kro-na soloh nI več notirala.____________
6ospo(Me vesti.
Borze.
Beograd. 26. januarja. Valute: Jugoslovenske krone 24*95. 25, (25): dolarji 2320, 23'40, (23*30); avstrijske krone 11. 13, (12); čehoslovaškc krone 38, 40. (—); devize: Dunaj 9*25, 10*25; Prav-a 39. 41*50.
LDU Curin, 27, januara. (ČTU) Izplačila na Dunaj 1.60, na Prasro 5.5, avstrijske krone žigosane   in nežteosane
LDU Praga,   27. Januarja.    (CTU) j Izplačila na Dunaj 28, na Curih 1.308.5. j
LDU Dunaj, 26. januarja.   (CTU) ! Zairreb 25&-270, Praga 340-dGB, SHS krone 225—240.
IzPRO SOulSCIl
— Psevdonimi ▼ farnih kniteah. Tudi v rojstne matice se včasi zabele-žulejo psevdonimi. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem ie pokazala neka vzklicana razprava« da ie nezakonska mati navedla namesto pravega očetovega imena fingirano in Je dobil otrok djvno ime »Capak« Darinka. Stvar le ostalim sorodnikom bila zelo v sramoto jn zakonska Lovro jn Mjnka K., stanujoča v Roinj dolini, sta v obrambo rodbinske čast! nastopila proti svojemu ! svaku Valentinu KL, ki ie povzročitelj tega rodbinskega Ikandah, kajti trat i
je s svojo sestro Ivanko R. razmerje, ki je prekoračilo meje bratovske ljubezni Ta »Capak« je dal povod pravdi pred okrajnim sodiščem v Ljubljani, kjer je prvi sodnik obsodil na tožbo Valentina oba, Minko in Lovrenca, na 100 K denarne kazni ali 6 dni zapora« Deželno kot vzklicno sodišče pa je na vzklic obtožencev razveljavilo prvo-jr.Stančno sodbo fn oprostilo oba, češ da ni bil podan moment lavnosti, ko se je o stvari govorilo popolnoma diskretno v stanovanju.
—  Kako so se ljubljanski dezerteru skrivali? Pred ljubljanskim deželnim sodiščem je neka razprava nudila malo slikico o življenju dezerterjev, ki so se koncem leta 191& na vse načine skrivali pred fronto. Tako je Valentin K- postal dezerter in se skrival na Barju po raznih jarkih in pod mostovf. Napravil si je strelskim jarkom primerno, udobno skrivališče, zakrito z res-jem in vejami, tako da nihče ni mojre! slutiti, da biva tam kako dezertersko bitje. Tako se jih je skrivalo po Barju vseoolno dezerterjev in poznavalci razmer jih cenijo na več tisoč.
—  Za kako ceno se lahko prisesa? Iz spisov kazenskega senata pri deželnem sodišču izhaja, da se ie neka priča, delavka v tobačni tovarni, izjavila: »Za eno meseno klobaso lahko desetkrat krivo pričam!«
—  Amerlšk? mislil ukradeni kakao. Dne 12. junija 1919 je dospela na glavni kolodvor večja nošiljatev za amerško misijo. Vbk ie stal doljro časa na kolodvoru. Dne 18. junija 1919 ponoči pa le izginilo iz plombiranega vlaka 528 kg ameriškega kakava V vrednosti 24.00H kron. Ta ukradeni kakao je razpečaval >vin&ki trgovec« Ivan Deltreppo Iz Ka-nafanara, kateri je moral Po njegovi izpovedbi kot »revoljcilonar« bežati iz svojega kraja pred Italijani. Ljubljansko deželno sodišče ga je včeraj obsodilo na šest mesecev ječe zaradi de-ležnostl tatvine. — Razprava ie obenem nudila sliko, kakšne strasti valove v ^'.zvanih verižniškjh in tlhotapskib krogih.
—  »Sploh casopfsov ne berem!« Ie dejal delavec I. MikolfC iz Sneberij pri D. M. v Polju, ko mu je sodnik v sobi št. 28 ljubljanskega okrajnega sodišča predočil, da je obtožen, ker si je prilastil erarično puško in jo ni oddal pristojni oblasti. Sodnik ga je opozoril, zakaj ni oddal orožja, ko je bilo v vseh časopisih objavljen poziv deželne vUr 'de. Odrezal se je z zgorenjim izrekom. Obsojen je bil na 30 K globe.
DruStvene vesti in prireditve.
—    Maturantsko društvo poštnih prometnih In čekovnih uradnikov v Ljubljani vabi svoje člane k važni Širši odborovi seji, ki se vrši v petek 30. t. m. ob 20. uri v restavraciji gospoda Mraka na Rimski cesti.            Odbor.
—  Pevski zbor »Glasbene Matice« v Ljubljani vabi k plesnemu venčku ki ga priredi v soboto, 7. svečana 1920 v zgornji veliki dvorani Narodnega doma v Ljubljani. Svira godba Dravske divizije. Začetek ob 20 .uri. Toaleta koncertna. Pristne slovanske narodne noše dobrodošle. Vstopnice se dobivajo v predprodajl le v pisarni pevskega zbora Vegova ulica 7fl. od 18. io
30.  ure in na večer venčka pri blagajni.
Pododbor Združenja gledaliških Igralcev Srbov, Hrvatov hi Slovencev v Ljub-ljani priredi strokovna predavanja iz igralske, muzikalne in literarne umetnosti. Kot predavatelje je gori imenovani odbor povabil naše najboljše umetnike in strokovnjake. Predavanja se bodo vršila v dramskem gledališču ob nedeljah od 10.—12. dopoldne. Vsem Članom in gojencem dramatične Sole bo vstop k predavanjem prost. Nečlani In vsi. ki se zanimajo za ta predavanja, dobe v pisarni pododbora Združenja
gledaliških igralcev SHS v Ljubljani (dramsko gledališče od 14.—15. pri gosr. Pregarcu) vstopnico proti malemu plačilu. O vsakem predavanju bo pravočasno objavljeno: ime predavatelja, snov predavanja, dan itd.Pododbor Združenja gledaliških igralcev v Ljubljani Je ustanovil tudi strokovno knjižnico za člane, kjer bo ▼ prvi vrsti zastopana dramatična literatura, rmi-rikalna literatura, strokovne knjige o igralski umetnosti Itd Ker so knjige dandanes zelo drage in ker Ima pododbor Združenja malo sredstev na razpolago, naproša tem potom vse ljubitelje in prijatelje Igralske umetnosti, da bi pripomogli k ustanovitvi čim večle knjižnice in daroval! knjige, brošure, mesečnike itd. Knjige, darove, revije 1. dr. se hvaležno sprejemajo v pisarni pododbora Združenja v dramskem gle*-dališču. Strokovna predavanja In strokovna knjižnica je za slovenske igralce velike važnosti« zato upamo, da ae bodo vsi prijatelji slovenske gledališke umetnosti odzvali našemu vabilu In pripomogli novoustanovljeni knjižnici.
—   Slov. pevsko društvo Krakove-Tr-■ovo v LJubljani ima zabavni večer v soboto, 31. Januarji 1920 V veliki dvorani hotela »Union«. Godba dravske divizije. Nastopi društvenega zbora. Srečolov. Ples, Blagajna se odpre ob 7. uri, začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 6 K za osebo. Pred-prodaja vstopnic pri g. Milko Krapež, Jurčičev trg in g. V. Brarui, Florjanska ulica.
—    Prvo slovensko pevsko dnrftro »Ura« v Kamnin ima avo} redni občni zbor L svečana t I. ob- 10. dopoldne v društveni sobi. Odbor.
—   Narodu« Cttalnke v Novom aoaeeu ima svoj radni letni očni ibor v soboto im
31,  prosinca ti. ob 20. url v društvenem domu. Vse p- n. članstvo ta vljudno wa*t k on« ottlnl. adelailaV
<a£3*p: *r323^ ." -Ur "I '*   * '
štev. 23,
.SLOVENSKI NAROD* doc 23. januarji 1920.
Stran 5.
—   Društvo  i«Jts*ts*lti  ■■Niš—juh   s«
vzajemno podpiranje ob smrti v Unbtfanl irra svoj redni občni zbor mi Svečato* dno 2 februarja točno ob 9. dopoldne v šolski sobi uiavncza kolodvora z običajnim dnevnim redom  K obilni udeležbi vab! odbor.
—   OrsurfzacUa rojma mvaOdov priredi dne 29. t m v vsih prostorih Narodnega doma svojo prvo veseKco s sodelovanjem z- Povheta in camizttske sodbe. Vstopnice se dobijo v predprodaji v trafiki Šelenburgova ulica It I is na dan veselice pri blagajni ob 7. zvečer.
—   Dnrlrvo en Varstvo In oskrao vanje revufn In zanemarjenih otrok Vlšnjesor-skega sodnesa okraja ima svoj občni zbor 31. prosinca 1920 dopoldne ob 9. v sodnij-skih prostorih. Spored: 1. Poročilo predsednika, tajnika In blagajnika, 2. pregledanje računov za leto 1919
—   Narodna Šola v Litiji. Vsled splof-ao izražene želje, vprizori litijska šolska mladina tretjič In sicer 2. februarja 1920 čarobno bajko vSnegulčica in Škratje« v prostorih Sokolskega doma. Čisti dobiček *c namenjen za šolske potrebščine revnim |
Šolskim nrrnaaaL K eaaai naslajat vabi odbor.
— Onritvo poštarjev m pošta* oe> eravn&ov lina dne 2. februarja t 1. ob le, url 'v postnem uradu Ljubljana 4 svoj «-redni občni zbor, h kateremu so člani uljudno vabljeni. Na dnevnem redu je raspust društva.
Ajert&visaeile-
t Prodaja petroleja na A - izkaznlee.
Na vsak prvi odrezek petrolejske A - izkaznice be dobi ! liter petroleja, ki stane 8 K, v sledečih trgovinah: Za I. okraj: na st, 556—615 pri Vrhovcu; za II. okraj: na Št 931—980 pri Jerančičn; za III. okraj: na St. 75S—780 pri Sokllčn: na št 781—1000 prt TuSarju, Spodnja Šiška; za IV. okraj: na St. 732—800 pri Zorčiču. Dunajska cesta; na St 631—731 pri Kugovniku, Vodmat.
t Prodala petroleja na B - izkaznice.
Na vsak prvi odrezek petrolejske B - izkaz-I niča   Se  dobi   Dol   litra  netrnleia   v   sledečih
trsovinaa: Za t okraj: aa it 380—345 pri Zirkelbacha; sa II .okraj: na St S9S—418 pri Mnieliču; sa ni. okraj: na St 172—311
pri Kranjcu: na st 312—438 pri Tesarja, Spodnja Šiška; sa IV. okraj: na st. 818 do 600 pri Ješetu.
t Prodaja setroteia aa C - iiiiiiiln za obrtnike. Na vsak prvi odrezek C - Izkaznice za petrolej se dobi 1% litra petroleja v sledečih trgovinah: Za L okraj: aa St 132—116 pri Mehle - Vrečarju; za II. okraj: na St. 73—113 pri Jerančiču; za III okraj: na St. 136—158 pri Sokllču; za V. okraj: ua št. 131—185 pri Zorcu. S tem je zaloga petroleja začasno izčrpana.
Poizvedbe*
Izanbfl se ie lovski aes brak, snežno*
bele barve, srednje visok, na hrbtu in ušesu ima malo rjavo liso, resaste dlake, trSa-tega repa. Kdor ga najde dobi 100 K nagrade. Oddati ga je pri hišniku Francetu Hasterju v Ljubljani. Miklošičeva cesta 8, Gospod, ki si je v nedeljo pri predstavi  »Rfgoletta-  izposodil na levi balkon-
ski garderobi daljnogled, se poživlja, da ga v najkrajSem času vrne, ker je dobro zma po imenu in bo sicer izročen policiji. Na Sflvestrovem večeru Ijnajjanskega liiafa 80 se izgubili trije zvezki »Lavori-ke< hi ena pesmarica. Ker izgouttelJ pme-nteao nujno potrebuje, prosi poštenega najdfteffa, da Izgubljeno vrne eventualno proti odškodnini odboru ljubljanskega Sokoli
Izgubila se ie v torek črna usnjsta denarnica z manjšo vsoto denarja od Bohoričeve ceste do belgijske vojašnice. Pošten najditelj se prosi, da bi io vrnil, ker )• v denarnici naslov, ki je za izgubitelja vefrkega pomena. Odda naj jo v konzum-nem društvu za vodmatski okraj proti primerni nagradi.                                              696 ■                            gj*
Ustnico uredniStoo.
Oospod Davorin J u d e n i ć v Ljubljani: Prosimo, da se zglasjte te dni v našem uredništvu med 15. in 16. uro.                                      Uredništvo.
Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Odgovorni urednik: Božidar Vodeb.
Razpis nagrade. Dne 30. novembra 1910 so bile na progi Ljubljana glavni ko-lodvor-Zidani most in sicer v bližini Zaloga ukradene iz vagona št. 135.254 G. Mad vlaka *t. 538 štiri bale manufaktumega bfaga v skupni teži 459 kg ter ie bila lastnica te pošiljatve tvrdka Izidor Pesing iz Mitro-viče odškodovana za veliko svoto. Doti&-niku, kdor storilce izsledi aH ovadi In pripomore, da dobi tvrdka Izidor Pesing vsaj četrtino ukradenega blaga nazaj, se zavezuje s tem navedena tvrdka izplačati nagrado v znesku 10.000 K (desettisoč kron). Kdor bi bil v smislu tega razpisa do nagrade upravičen, naj se javi v odvetniški pisarni g. dr. Josipa Furlana, v Ljubljani, Sodna ulica št. 1.
{divja totaia £sw: ■ss
»troiel. t. St Viđ  St.  19, sad IJabijiso
634
lmw se zlatarski tajnei Jaška
Dernata. St. Siska Žiserteta ai  270. 652
Večja množina štedilnikov
je naprodaj. Poirve se: Jeranova nI. Številka 1L                                      10424
jUlIBUlIll Usferlek trgatisi i otsaala siagsa ▼ Mireahergu.                          543
ftfrnfffi ftfll visok, ra zdel j i v, dobro UilUiRi 3IUI, obranjen, se proda. — Cenjene ponudbe na upravo lista pod ,Stol na prodaj 677'                          677
i}* m za 15 letno deklico mesto ml K učenke v kaki trgovini na de-ieti. Ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod .Deklica §71*.
DiUr ^oi>ro »ivežban se iš^e na na-auafJ vadni vodni mlin z več tečaj« Nastop takoj. Ponudbe naj se poslieja na urravn. Slov. Nereda pod: Urino. ««.                                                      614
Raitatiflllis    izurjena    v    strojepisju Vlili lilllja,    zmožna    slovenske    in nemška   stenografije,   se sprejme   pri Zreti sle?, trgercev pri   Psdmiitci LJis Ijaaake kreditne sanke v Celja.          612
mfa   ilira  v  originalnih   zabojih   po JUW  JOlld 1440 komadov po K 1 50 komad. —   Ponudbe  na   Em.Sasssc v Rfcfatcs. tSier. SUicrska).                      544
KlRnjKRltlllO. v^ir^JZ
korespondence      popolnoma      veSčo sprejme Petrolejska tfrsiba Miri ser    608
------------------------------------------%-------------------
Potaja »nti
Naslov pove uprav. Slov. Nat.           660
Tinta i mtiaim Mum "£"
ponudr>e pod .raralii 170* na upr*f. Slovenskega Naroda.                         670
Hlia* tikasfbl aar ,šče ne me b; sva no
«161   lilOMftl  Pil      soho v sredini mesta.    Cenjene   ponudbe na   upravn. Stov. Naroda pod:   .Zakeaskl par W
627
MU 4 k« J ■«« se kupi sa na verigo nUlU ■■ PCa in električna bakrena Ž ca, debelost 5—7 mm v dot fini 340 mti. Naslov; Ifta Ktnlt, filtnl alia, OoaZale.                                               617
KM« iralilta za imami. &M
knjigovodstva in vsa; deloma glasb no laobravu     Strojne tsvarse in  livarne d i. Ljnbl.la; -.                                               626
lite a Migovi^ zšlTrst.
polito znanje dvornega knjigovodstva. Prošnjam je priložiti zadnje so'sko li-pričevalo in Izpričevalo o praktični -do sob nos ti. Ceatrama »prava sa trgav-ski preaet t iaszemstveai v Beograda, psarifsict t Ljikjaii                          646
Vaatnri fiaia zmožna popolnoma slc-nMlBlI Ulji; venskega, nemškega je-z ka v govoru in f5savi. strojepisja, kakor tudi samostojno voditi knjigovodstvo, se sorejme takoj proti dobrim pogojem. Ponudbe: fttsMl« irfjovina Hoppe eV Valjah, Maribor, SrtsaaoJ.i
Kiia Umati Hm "rkEr
Duaaisks cesta kretsča mslokrvne. nervozne, oslabele odiasle in otioke. Naročila proU povzetju.                         108°
i---------------1——.——m»»^—               i
Html« miriti msnalMM » »Rinii fflii prati afeim
iitlnvka   Ponudbe pod .Zatajevala!ca/
UIloIH. 8S9*   na   noravniStvo   lista.
PapalEom sansstiju Inatoristlsla.
zmožna slovenske, nemške po možnosti tudi laike In francoske korespondence, te sprejme takoj v večjem mestu na Gorenjskem. Ponudbe prosim pod s.fro .naatailitlaJi/47V na uprav. Slov. Naroda.                                                       475
Kali n)HftV\ ztio krotka žival, se «MJ IrOHJI, proda. Kje, pove uprav. Slcv. Naroda.                                           655
Kfl tfi D,idnaJ polena starejša sobarica; UIC dE Znati mora lepo likati in kipeti peri.o Plača dobra. Reflektira se le na staiejie in take, ki imajo letna izpričevala. Ponudbe s sliko se prnsi. Naslov pove upr. Slov. Naroda.     653
htflhSfifS     ^e s'u*bc v t(atco ka-nilflflllil  varno na rajši na Štajersko.
Pismene   ponudbe   na   upravn.   .Si<w.
Naroda* pod .Stifertke §73-             673
Zamuja a stamaije l^hš:
stropju za stanovame z dvema sobama m kuhinjo Stranke brez otrok imajo prednost VpraSa se Rimski cesta st 19 U nadstropje.                                        675
Rflfflnfl PraKtlčn:> izvežban v trg. u uUlJOu, obrtnem knjigo odstvu, računi stvu, korespondenci in bilanci, zmoZct 4. jezikov, je na raznoligo 2 do 3 ure dnevno v Liubljani. Ponudbe na u rav Slov. Naroda pod .Praktična ir. etbas 688*                                                      681
Iklnfiffll več'e in suno« P° tno^nosti ilUflOult,   v sredini mesta,  sa išče -a
takoj ali kasneje. Ponndbe  na  Al. lila*
tete.    lnonttia   ekspedicija,    Ljailjasa,
Kongresni trg It 1                                  fe6t"
HjyB stroj. *^:wj:,
ekspedicija, Kosgresai trg S.                  662
Drnrisialbs izurjena več strok. botJS« rluUdJalHO, moč, želi sluSbe na deželi ali v mtstu. Vstopi tudi kot blagajnl-čarka. Ponudbe na upravniStvo Slov. Naroda pod .Slni&a «57".                    657
Pozor, lovci!
V petek 23« t« m. ob 8. url zvečert mi je iz motena stanovanja« Miklošičeva cesta itv. 8V niel lovski pes brak, čistokrven Istrijen. Pes je O let starv močne postave, posebne globokih prs, bel ko sneg, ime ne desnem ušesu in ne hrbtu mole rumeno liso, je pribil!no S7 om visok in BO om dolg. Dlake je resaste, dolgih visečih ušes, košatega etegnjenege repa, ki ga na koncu za spoznanje na levo krivi« Ime mu je Sultan« Okrog vratu nosi močen usnjet evretnik ne zedrgo iz rjevege usnje, z dveme nikljas tirne obročema in enako ploščioo brez napiea. Pes je iz Ljubnege pri Podnartu in jo je ubnel najbrž proti domu. Toda ker je zelo krotek, je mogoče, de ee je £e tu v Ljubljeni ali pa v ljubljanski okolioi komu pridružil«
Vse evo je lovske prijatelje in znance prosim, naj vsak v svojem okolišu melo poizveduje za tem psom in nml ljudi opozerja, de dobi. kdor psa izsledi lOO K naorede, da pa tleti, ki bo psa skrival, zapade sodišču.
LJUBLJANA, tlne 28. januarja  1320,
Dr. Ivan   Lovrenčič
predsednik „Slovenskega  lovsksgs društva" Liubliana. Miklošičeve oeste št. 8.          697
Evženlja žabic javlja v svojem in v imena svojih bratov Adalberta in Brunona Rotter, da je njih sestra, gospa
[i uoi m. Rotier!
21. decembre   1919   po   kratki bolezni v New Yorku mirno zaspala.
LJUBLJANA, 28. januarja  1920.                    674
Po pol vagona prima svetlega a temnega
lanenega fimežd
aa Jugoslavijo
K želi takoj kupiti. Nujne ponudbe na
ntrel HKltiifeani. le L aattaln 31 %£:
Zahvala«
Ob britki izgubi naše blagopokojne vsegdar nepozabne mame in taSCe, ozir. sestre, tete, svakinje itd., gospe
Emilije Maurer
izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so obiskovali in tolažili vdano trpečo bolnico, vsem, ki so nam dajali uteho in tolažbo, častiti duhovščini, sorodnikom, ki so prihiteli tudi iz daljnih krajev spremit blago rajnico na zadnji poti, gospema, ki sta prišli zadnji dan izkazat ji poslednjo čast, vsem prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sočutje, sploh vsem, ki so se nas spominjali v teh težkih dneh in nam skušali lajšati bolest. Srčna hvala vsem in vsakemu posebej.
RAKA - KOČEVJE, 22. januarja 1920.
Žestilo« OaAlL
Zahvala.
Za izraženo sožalje povodom smrti nepozabnega soproga, gospoda
Ivana Plantana
šolarja v p. Itd.
za številno čaSčeče spremstvo in   poklonjene   vence izreka tem potom vsem svojo najprisrčnejšo  zahvalo
Hedvlka Plantan.
Zahvala.
Povodom nenadomestljive izgube našega nadvse ljubljenega soproga, skrbnega očeta, dobrega brata in zvestega družabnika, gospoda
Alojzija Uher
smo prejeli obilo dokazov iskrenega sočutja, kar nam je velika tolažba v naši boli. Bodi izrečena vsem naša najprisrčnejša zahvala.
Zahvaljujemo se dalje »Ljubljanskemu zvonu* za v srce segajoče žalostinke, nadalje darovalcem krasnega cvetja in končno vsem, ki so spremili ranjkega na njegovi zadnji poti.
Globoko žolulofl rodbini Uher.
Preminul je po ncomomem deln in trpljenja polnem življenja naš predobri oče, ozir. nepozabni brat in blagi zaščitnik, gospod
JosipJioederer
no mučni bolezni v 00. letu atarostl.
T        Pokopan bo v četrtek dopoldne na pokopališča na VeL Poljanah.
>e aitoaio, dne 26. janiija 1M&
Potrta obveščava javnost, da sva izgubila zvestega in neumorno delujočega oetobnika, gospoda
Josipa Goedererja
ki it 43 let nesebično deloval za našo družino.
V pokojeJtra bova pogrešala največjo oporo in plemenitega svetovalca.
Blag mu spomini                                      ,v.
Ha StSMBBi «K iT. jtauMfa IMS
•vam h» Oska* Koaler.
«vu«ii  O.
„SLOVENSKI NAROD* dne 29. januarja 1920,
štev. 23.
ŠPEDICIJSKI ODDELEK i
Prevažanje vsakovrstnega blaga na mariborskem trgu, špedicija vseh vrst, zacarinjanja, prevozi z nabiralnimi vozovi na vse strani, selitve s patentiranimi vozovi, vskladiščenja raznega blaga in pohištva.
■ajveoje doanaoo podjotje v Jugoslaviji
„BALKAN"
Trgovska, špedicijska in komisijska delu. družba. — Podružnica MARIBOR.
CENTRALA s                                                PIŠAM* i                                            PODRUŽNICE:
LJUBLJANA.              Rciserjeva ul. 1. Telefoa interurb. 375.     TRST, DUDAJ, BEOGRAD.
Radna ivtze z najvačjlaal tu- In inozemskimi tvrdkaml.
BLAGOVNI ODDELEK:
Prodaja vsakovrstnega kolonijalnega blaga na debelo, import ter eksport, prekmorske kupčije.
KOMISIJA:
Prevzame se vseh vrst  blago w pr><.|._
SfRjNiR tnunkega sastavljeoti
spretnega   železninarja,  ^amosto no, rtarejio moč pod ugodnimi pogoji. — A, Sata*. LJnblJtM, Zalešia cesti.   4c;
OM« nz (to.) SsiSMl
aB đrovprežen, se proda pri J. Jelenei r levev aesta, kjer se lahko pregleda
TeiHka za 5 kg, z međeolmi tolpi k fini nemimi utežni si
M tria PluN. Kje, pove upra\ nt^tvo lista
Taloga pohištva- in tapetniška delavnica
: BRATA SEVER:
(taatjaaa, Gospesfctska cesta (Koiticj) priporoča vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.           Vabimo na ogled.
Avmtn Hotelska Mama se m.
9*ti mora verzirana v mesnih kakoi tudi močnatih jedilih. Ponudbe s sliko, zahtevo plače, ter možnost vstopa se prosi. Reflektira se same na prvemtae moti  Naslov pove uprava Rata.       654
PrlporoCa se  si. občinstvu
Ivan Čarman
izdetovateli nsnjatiri dokolenic
Za> Slika it. 42.
%A   i                ki se razume na sadje-
lf FI Il2| rel° in zelenjav > in se *•■•••••> zamore Izkazali z zadevnimi dobrimi spričevali se sprejme v. trajno službo na posestvo na Dolenjskem. Prosto stanovanje In dobra plača. NatančnejSa pojasnila pri OT BAMBERGU, Ljubljana. KofeoVoi\ • ulica štev. 13/1   nadstr.                         1
Wliil »nltcmi pomafjiik iniii.ii ■jpttj agggtjft m jtogi uri thmM i Liotiliani ali oioliti.
i
Bfeslov   pove   upravnistvo   lista 647
t vin fa
z vrtom na Gorenjskem, eno uro od Bleda. Zelo pripravno za letovišča rje. Cena po dogovoru. Cenjene ponudbe na upravo lista do 15. februarja 1920 {»od »Gorenjec 67SV                                  678
Vel.ka zavarovalna družba išče za Ljubljano. Maribor, Celje, Kočevie. Dravograd, Rogatec-: latino in Podplat po enega inetanililn prQti dobremu vrfodobrega IdalBjlIlAtl plačilu. Pri prevzemu celega inkasa se Želi zavar-Ičlna. Ponudbe s podatki dosedanjega življenja in poročila na naslov ,Za 35* na     Amionc.-Exped.    Pastei^er,    Graz.
Kolesa
rabljena,  kupuje
J. GOREČ,
Ljubljana, Gosposvetska cesta 14.
•tupiffij
takoj hišo, tudi vilo v Ljubljani
ali pa njeni bližini.   —  Cenjene
ponudbe   na    upravnistvo   lista
pod .1/644*.
I   tnrftM (IVI II ^Prejmejo takoj v trajno I  alireiR IlfllJB delo    M-Jdni  balon  F ScljaK, VVoliova ul. 10                       648
Strnarske Bsistre B    «rr
varee d. d. Ljubljana.                          625
Rokliffl stafa lo lct§ k* "na veliko ve-UCallU!, selje do trgovine, želi vstopiti koi učenka v trgovino    Vstop takoj a1 i
pozneje Ponudbe aa Frtnsiška Martipcič Pndab   št.  14.,   Stari  trg. via Vel   Latče.
633
V nafta* tacata
:: lokal::
za malo trgovino z mešanim blagom s stelažami vred, kakor tudi stanovanje in kuhinjo na prometnem kiaju, najraje kje v bližini Ljutomera ali Ptuja, event tudi kje v Prekmurju. Cen. dopise prosim pod: .Jsgostofsn 687" na upravnistvo Slov. Naroda.                          687
Prodajo te
tri skoraj nove obleke in črna nova suknja za dečka od 15—17 let, popolnoma nova obleka pa za večjega gospoda Dalje dva vinska sodčka po £6 litrov, moško kolo in jako lepo ohranjen tetovadni sparit. Izve se: Goro-DOfa ulica 3. 11. nadstropje leto od 2-5 popoldne.                                              685
Čemu fcupufete =! = toliko podplatov?
Eo par letno zad ostaj r, če si  naročite
,ALOL<
za Uboljeanje podplatov. — Cena ' ttekl. K 5 -. lastoaalkl aa Ideal«. ,
lesnik Fr. Ćecćte de dr. Mojstrana.
Cigaretni papir s
6club.   Abndla.   Clnb §m Sa-   <
mttm pripoi -ča  na   debelo     <*•-  t
ptn>-c^    OraniLiabi>>»itt   1
Mastoi trg it- II.                M     i
Pra?i               574 J
Umt\ kostanj i
prodaja v vsaki množini kg a 2 K,  -
postavno na kolodvor VaraMIn-  '
ske Tovile«                  i
tvrfta Ftrio Ineriatn In M I
Varaždinske Toplice - Hrvatsko.
nerodne IknilSuTMF
i Ljikljni. Pniinm illu 7
iiiiintiiiNiMiuiMHtmiiiHniiiHiinmiiimi
je mrzila zastopstvo
vseh   narodnih   in  historičnih
jugoslov. slik
izdanih po Patru NlhoHću,
Opozarja se zlasti na najnovejšo in natbofjšo reprodukcijo
noten resenta.
Slike se ogleda lahko v knji-karni, kjer se dobe tudi vsa :: natančna   pojasnila. ::
Narodna
knjigarna
1 |f|auif telovadne društvo Sokul v luSfll. Domžalah ku.-i dobro ohranjen 8 oseina klavir (Stutzhugel) ali ptani-- no. Tozadevne ponudbe z navedboce-h ne naj vpošl ejo na zgoraj omenjeno _   društvo.                                               636
3___________
I Dr. Bogdan Deri!
i ordinira bresolaćao vaak daa od t- pol 4. do pol 9. v otroakl bolalci, 3   Streliaka aiiaa 15.                          422
.::Izurjeno uradnico::
*        atonopratin j oprofmo
: dr R. PipuS
¥ Martbonia
!:: \xsmm M:
(Ceresm-natBitickier)   607
'     razne kakovosti oddaja le na 5                          debelo
\ Pelreleiska iižfa ■ kito.
1 Tovarniški uradnik.
zanesljiv, vešč dežel, jezikov in nemščine, se išče. Ponudbe z navedbo referenc na Tvornico koža
And. Jakil, Karlovac.                    598
mr Kupim ^m
vsako množino hrastovih hlodov od 25 cm debeline naprej, kakor tudi hrastove deske 25 do 30 m/m debele oziroma nažagane frize za parketne deščice. Ponudbe s ceno franko vagon Ljubljana aH odpošiljalna postaja na Ivan Šiška, tovarna parketov in oarna žaga Ljubljana, Metelkova allca 4.                                    10938
ftiro min.
rumenega „Speciol" in temnega polraf inircnega
odda
petrolejska iitili Marihr.
599
Spref«e s«
ELEKTRIČAR,
ki  je ropolnoma   -možen  vodstva  m montaže nove električne naprave,
DELOVODJE
prt stavbenih betonskih poslih in
MIZARSKI DELOVODJA
ozironr*
MONTER.
Peaadae z navedlo dosedanjega slaiaeva-ajt   zahtev glede plače ia s »tepisi izati-Čeval aa                    605 I
V!MK0 HHJftt - valitni mttt - KmU.i
Kaline mole
(bobne), pločevinaste kapaje v vsaki množini ter po naivišii ceni tvrdna BraaaJk Jt Trltmch, trg«viaa s ielezom Ljubiiana   Cankarjevo aakretie it. 1.    -7
Prva jiifroslovanska zlatarska delavnica Alo|alj Faaha   Seienburgova   ul.
iem suMro zliti ifl srebra ^ Siah,
priporočam veliko zalogo zlatnine, sre-brni ne, ur, brihantov i. t. d. vsa popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno. 7928
.4DRUT
Mirodilnica in zaloga
fotografskih aparatov ter
potrebščin.
Lfibljasa. tepi iL i
Barvita za obleke „TEKLA41. Praln praSki. Čistila za slamnike „STRO-BIN". Nadomestilo tobaka. Nadomestilo toaletnega mila. „ROŽNI PRAŠEK" najbolfSe sredstvo za negovanje polti. Preizkušeno dobra sredstva proti moljem. — Parflmi in dišave. Sredstva za konzerviranle jajc — — Koncesijonirana zaloga strupovi
Naročite al In borita
Onrtiii papir
i tuljci za cigatete naveliko!
GOLUB
SAMUM
CLUB EXTRflBIS
FLOP BELMONTE
TABU
RIZ CASIM0
AtMUlY
SUBLIME
Prodaje sa skladišta saiao aa velito Ćirilometodska
naklad, knjižara: papinikadJ.
Zagreb, Prerađovićev trg br. 4.
U vašem je interesu nabava cigaretnog papira iz   vrela.
Cijeniti ia zahtjev franko!
: Prime bosanske:
slive
v sabollk po 13 Mlogr.
Čokolada
Bonbona
Kakao
Kavni prldatak
Konjak
Rum
Likarji
Šampanjec
■ainlano vino
Mandalnl
Roalna
Dlaav«                           «*
Paradižniki
■tla
Jas. Fahiani. UeKiana
Razpošilja po  celem   kraljestvu od 5 kg naprej poštnine prosto.
Čebele!
Reelna bavarska lirma išče ftafcupovalce za čebele. Dober postranski zaslužek za kmetovalce. Kapital se da na razpolago. Ponudbe s številom, ceno i. dr. pod „M, N. S. 206M na Ala Haasensteift a Voglar, MOndieii.
Stara In nova rtfgčj* tfina vedHO v zalooL
aaaaaaaaal                    ■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaam
Več pove  E. VAJOA, vinske kleti,   {akOVBC, Hediimurje.
BRZOJAVI: Vajda, Čakovec.                            TELEFON: 4, 33.
Specijalna   kroiaćaica  za  dame in gospode    po    najnovejših   modelih
S. Potočnik, Llnblfans, haaalM ti/lat
Za dame ia gospode moderno opreoljesi modni salon prve vrste. Za aarocaike. ki prinesejo blago, Ista postreiba. Obraćanje.
breja 5 letna  medjimurska  kobila,   liceneovan 1 Ta leten simodoiski
plemenski  bik čiste  pasme,  breja  simodolska  telica,   par 6letnih
vprežnih konj. C VAIOA, Ca kova c,  Hedflmurje*
Telefon: 4.                                                    Brzojavi: Vajda, Čakovac.
Rendczvout afoajantnoaja svata.
Vsak dan ob 5. uri caj.
Prancesld, hokRdski IHterji. — Pristni amerikanski drlnks.
G R A Z, Burggasse Nr. 6.
Skaboform m zonet dobiva!
-i
Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim  kože  zahtevajte v naj-bližnji   lekarni   preizkušeno   in   zdravniško    priporočeno
dr. f leseha originalno Skabajormoto mazilo.
Ne maže, ne pušča barve, brez duha.   Po vteranju puder „Skaboform. Dobiva se po vseh lekarnah. Generalna zaloga za Ljubljano
in okolico
Rfl*€i*~cl iS*j*^:raf:fcaT
——— „pri Zlatom ielenu" IT. Marljlo trt> —aa—
Km im nagrado.
kdor mi preskrbi kakršenkoli lokal za trgovino ali agenturo (pisarno) oziroma v to porabljeno stanovanje.
Pripravljen sem po sporazumu dati na svoje stroške prezidati aH renovirati.
Ponudbe prosim pod   .TRGOVIMA   680* na uprav. „Slov. Naroda*.                                                                 68C
Menjalnica S
i Uiiliaal KiMinb iliu, ustreli ju burni,
sprejema vloge aa tekočI račnn ia hranilne
knjižice. — Kopajo valnte Ia devize po
najvišjih dnevnih cenah. — Ima stalno v
zalogi velike množine tale valnte.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
gg ■■■■iiii.i +~*c ^SS              MT StritorJava ulica štev. 2. ^Ht               w*r *•*»** i*** •*•**»* *~^w*
Podružnice   v   Snlitu.   Celovcu.   Trstu.  Sarajevu.   Gorici.   Celiu   in   Mariboru.
a F1   Sa^afnaiessHsnnl  ^Vssssl
vloge na knjižice in tekoii raiun
proti uoodaaaMi obrastavaaia
Kapule ia prodaje vsa vrsta vadnostnih papirjev, valut _____                         in dovoliuje                          ___
■aF"     vsakovrstne KREDITE    "VI
LmMm a tt* »NarodM Ojkan*..