307. »nilfn.
I Ljiiljui, i soboto a. (min NIL
H. loto.
^m I
.Slovenski Narod* volja 90 p O* ti 1
aa kraje bcvac Avstro-Ogrske:     f za Nemčijo:
;elo leto skupaj naprej, * K SO—
&leta      . •    . * . 25*—
I leta   s »   . § . 13*—
oa sesec   . 4*50
celo leto naprej .... k 55'—
sa Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej .... K 60*—
Vprašanjem glede Inseratov m naj prilozi za odgovor dopisnica aH znamka.
(spodaj, pritličje, levo). Kultov« milo« *!. I, telefon it 85.
Inseratl ae računajo po porabljenem prostora In sicer 1 sest visok ter 54 mm Brok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 vin. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vinarjev. Pri večjih lnserdjah po dogovoru.
Kavi ■arečofti aaj pofljejo naročali* res as |BJT pt ___
■a. sastt flsBKae uuoćbe brci poslat? e deoirja se ae msreaia ilUktr ozirati. »Narodna tisk auro*'* telefon it. 88.
.Slovenski Narod* velja v Lfablfaml 1 dostavljen na dom aH če se hodi ponj:
celo leto naprej pol leta .
44 — I četrt leta naprej 24'— I na mesec .
K 12 - 4'
Posamezna iteviika velja 30 vinarjev.
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se nevračajo. OrodnUtvoi Knallova oiiea it. a (v L nadstr. levo),   telefon it 43
VABILO
:: 5. januarja 1919 ::
r dvorani mestnega magistrata (I nadstropje) v LJubljani.
Začetek Je ob 9. dopoldne, aeja se ca-daljnje ob 8. popoldne.
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo o splošnem političnem po-
ložaju.
3. Določitev kandidatov JDS. za dr-
žavno vijeće in za pokrajinski svet.
4. Poročila zunanjih odbornikov o or-
ganizaciji stranke.
5. Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 26. dec. 1918.
Nacelstvo JDS.
Dr. Ivan Tavčar:
Prehrana in valuta.
(Govor v Mariboru.)
in.
Do ravnoistejra zaključka pridemo na drugem polju, to je na polju ureditve valute. Vprašanja* katera se imajo v tem pogledu rešiti, so tako komplicirana in tako težka, da imajo naše navadne glave, med katere spada tudi moja, samo občutek, da stojimo pred globokim in širokim prepadom, da pa nimamo pojma, kako naj bi se premostil ta prepad. Pri nas so se tega vprašanja oprijeli že različni, ali valuta in kar je z njo v zvezi je od nekdaj rada tako vplivala, da je vsak prav rad govoril o nji, da je pri tem veliko govoril, in da je pri tem nehote zagazil v prepričanje, da je to, kar je govoril in pisal, nekaj nezmotljivega. Mi vsi se še spominjamo obširne in plitve debate, ki je divjala v nekdanjem avstrijskem parlamentu takrat, ko se je v Avstriji uveljavljala zlata valuta. Govorile so se cele reke, ali da ni bilo končno pokojnega Kaizla, bi te reke ne bi prinesle ztata! Tako je tudi pri nas. O valuti hoče vsakdo pisati in vsakdo hoče veljati za strokovnjaka. Zalibog pa je položaj t^k. da je v Slovencih le malo strokovnjakov, ki bi smeli, kadar se razpravlja o ureditvi valute, vzeti v roke pero. Se enkrat ponavljam, da jaz ne spadam med te strokovnjake in da sem na tem pelju ponižen Iajik, ki ima svoje misli, o katerih pa ne pusti veljati, da so nezmotljive.
Eno je gotovo: kakor nas pri prehrani, ako je pravočasno in s pomočjo Srbije in entente srečno ne uredimo, čaka telesna smrt. tako nas čaka gospodarska smrt, ako se srečno in pravočasno ne uredi valuta in vse. kar je z njo v zvezi. Veliko na tern polju se bo rešilo pri mirovni konferenci. Stara Avstrija je napravljala dolgove in papirnat denar je izdajala, tako da je papirnata krona kakor sneg o Božiču padala po celi monarhiji. Zato sedaj mrgole okrog nas milijarde obligacij in milijarde papirnatega denarja, ki ima edino fundacijo v tistem premoženju, katerega je Avstrija imela. Glede tega premoženja, ki bo služilo tudi nam v fundacij-sko podlago, vršila se bo posebna likvidacija, ker je največ tega premoženja v Nemški Avstriji, je pričakovati da bo le-ta hotela vse zase pograbiti in da bo drugim državam pustila prazne posojilne titre in umazane papirnate krone. Upamo zanesljivo, da bo tukaj priskočila mirovna konferenca in zabranila, da bi Nemška Avstrija vse pogoltnila in da bi kolikor največ pogoltnila tudi madjarska državica, med tem ko bi morala odriniti Jugoslavija praznih rok in s polno bisago avstrijskih dolgov m
not! t
Še druga stvar je, ki se bo morala rešiti: rešiti se bo moralo vprašanje državnih dolgov, predvsem tudi vprašanje vojnih posojil. V naši sredi žive strokovnjaki, katerim vse to ne Povzroča najmanjših skrbi in ki to težko bota-rico skušajo oklešček za okleščkom od kolenu prelomiti. Najpripravnejše je, izreči, da so vojna posojila in drugi avstrijski ti tri nekaj takega, kar za nas ne obstoja, nekaj takega, kar lahkoansno
pomečeš v Savo ali Dravo, da bodo valovi vse skupaj zanesli v Crno morje, ker se živ krst za ta avstrijski balast ne bode več brigal. To bi bila najpri-pravnejša, najcenejša rešitev, samo ža-Iibog. da se ne da doseči, ker je vča-siii najpriprostejša reč nedosegljiva.
Kar se tiče avstrijskih rent, jih je dosti v rokah inozemstva; na Francoskem, v Ameriki in v Angliji tiče, in le naravno je. da bodo te tri najmogočnejše zavezniške države delale na to, da Amerikanci, Angleži in Francozi v Avstriji ne bodo preveč izgubili. To je naravno in pričakovati je zatorej, da bo mirovna konferenca dekretirala. da bodo morale posamezne države, katere so nastale iz bivše Avstrije, prevzeti gotov del avstrijskih zaoolžnic. Tukaj pa že vemo. kako se bodo Nemci zvijali in branili. Ta degenerirani narod, ki ie v prejšnjih časih tolkel ob svojo mošnjo in metal po mizi svojo listnico kakor kak konjski prektipec, češ da mošnia in Ustnica veliko več pomenjata. kakor število prebivalstva, bo sedaj prišel z novimi načeli na dan. To smo že čitali po nemških novinah in tudi stari in kle-petavi dr. Steinwender. če se ne motim, je že pisal o tem, da se morajo avstrijski dolgovi razdeliti med nastale posamezne države po glavah prebivalstva. Poprej o svoji manjšini niso hoteli nikdar nič vedeti, sedaj jo pa hočejo r>rav židovsko izkoristiti, tako, da bi tista država, ki šteje največ prebivalcev, morala prevzeti največ dolgov! Da se mi v tako igro ne bomo podajali, je več kot jasno. Prvič zategadelj ne, ker se morajo dolgovi pravično razdeliti med bogate in reveže: bogatin mora nositi glavni davek, revež pa samo toliko, kolikor v resnici zmore. Drugič pa tudi zategadelj ne. ker mi svetovne vojske, katera je povzročila vse gorje, ki sili sedaj nad nas, nismo nikdar želeli. Naša stranka ie bila vsikdar proti vojski, in zakrivil jo je edino !e tisti prokleti nemški teror, ki je hotel požreti celi svet in ki mora sedaj, ko ie boZja roka Nemce ponižala in v nič djala, prenesti vse posledice svoje po-žrešnosti in svojega s kulturo le površno prevlečenega barbarstva. Zatorej upam. da bo mirovna konferenca v Parizu tudi to vprašanje pravično rešila in da ne bo dopuščala, da bi s krivcem trpel nedolžni, to se pravi, da bi tudi Jugoslovani trpeli z avstrijskimi Nemci, ki so v svoji besnosti posegli po meču radi smrti dveh ošabnih, pa vendarle zelo neznatnih oseb!
Jako delikatno bo postalo tudi vprašanje glede prevzetja vojnih posojil. Cujejo se glasovi, ki hočejo predvsem vojna posojila uničiti, ne da bi se kaj ozirali na posledice, ki bi lahko nastale iz tega. Seve, pri rokah imajo argument, ki navidezno prav čedno doni, če pa bližje pogledaš, vidiš, da ie ta argument pajčevina, ki se pretrga, če Ie malo v njo pihneš! Strokovnjaki namreč govore: kdor ie med nami Slovenci podpisal kaj vojnega posojila, storil je to iz hinavščine; ker pa vsako hinavstvo zasluži kazen, naj se razveljavijo podpisana vojna posojila. Gospoda,- o hinavstvu je dandanes, ko ni več prepadov, v katere naj bi skakali naši Kurciji. prav lahko govoriti: prej pa, ko nas je davila avstrijska nest, ko si bil lahko obešen, prei kot si mogel šteti do deset, prej, ko se je tudi pri nas na Slovenskem podpisovalo vojno posojilo v senci bajonetov, prej so bile razmere največkrat take, da se je vojno posojilo podpisalo, ker se je moralo podpisati, če nisi hotel provocirati nemških persekucij, ki bi bile razdrobile še tisto malo. kar smo v potu svojega obraza pri življenju obdržali! Očitati hranilnicam, da so vojno posojilo iz hinavščine podpisale, ko so -ga vendar, da ni dobil vladni komisar vsega v roke in da ni končno vseh vlog spremenil v voino posoiilo. podpisati morale, pri ne-doletnih otrocih govoriti o hinavščini, ko je vendar pupilama oblast vsak založen vinar prepisala v voino posojilo, pri dijaških in drugih ustanovah, ko jih je vlada za vojna posojila kar rekvirirala, govoriti o hinavščini — to vse se mi vidi brez okusa, da ne rabim ostrejšega izraza! Le predočufmo si. ali naj postanejo otroci, ki so imeli bore svoje krajcarje v sodnem depozitu, žrtve dotičnih sodnih predstojnikov, kateri so v resnici uganjali hinavščino, ali so pa stali taki sili nasproti, da se r ubraniti niso mogli! Ravnotako si pred ocujmo, kam bo zagazil naš kmetova lec ki Je svoje težko pridobljene pr hranke izročil hranilnici, pa ijh naj s< daj pri vojnem posojilu Izgubi, in sic^ vsled tega, ker so se morali dotični od
bori tudi pokoriti sili. ki ie visela nad njimi?! In končno naši dijaki, naši berači, naši' revni obrtniki, katerim so predniki zapustili dobrodelne ustanove, ' ali naj pridejo ti ob ustanove, katere ie vlada meni nič, tebi nič brez usmiljenja rekvirirala za vojna posojila?! Tu bi se hinavščina kaznovala nad nedolžnimi, in kaj takega se v kulturni državi ne bo smelo pripetiti!
Zatorej bo morala tudi Jugoslavija napeti zadnjo moč. da bo vsaj nekoliko popravila povzročeno škodo, ker se tu ne gre za hinavce, temveč za ljudi, ki bi končno morali poseči po beraski palici; hinavci, katere hočejo kaznovati naši strokovnjaki, bi se pa v p^st smejali ter igrali zadovoljne gledalce, ko bi se nedolžni justificirali! Tukaj zaupam modrosti jugoslovanskih državnikov, ki bodo gotovo tudi temu vprašanju posvetili celi svoj razum, da bodo položaj tako rešili, da ne bo padel po nas katastrofalno in pogubonosno.
In sedaj prestopam k avstrijskim bankovcem, ki v milijardah frfotajo okrog nas! Ljudstvo samo živi pri tem iiiotanju v največjih skrbeh, ker si je v svesti, da sedanja krona ne bo obdržala svoje vrednosti v tistem hipa, ko bo Jugoslavija izdala svoje lastne bankovce. To je jasno vsakemu izmed nas in nikdo ne pričakuje, da bo 100 jugoslovanskih frankov ravnotoiiko vredno, kakor sto avstrijskih kron. Nastane vprašanje, koliko starih kron se bo dobilo za nove franke. Ce bi se na pr. za 100 kron dobile 80 frankov, bi bila to jako ugodna rešitev. Preneslo bi se še celo, če bi se za 100 kron dobilo 50 frankov. Samoobsebi j* umevno, da tukaj nočem uganjati kakega računskega igračanja. vendar pa čutim, da bi bilo najbolj škodljivo, če bi se tukaj igračah* s kakimi številkami. Stvar je silno važna in v meni se je kri spremenila v led, ko sem moral pri neki priliki poslušati svet, da naj se nova valuta tako uredi, da se za 100 kron dobi 16 novih frankov. Ce bi vsakdo, ki ima danes premoženja 100 avstrijskih kron, imel potem samo 16 frankov premoženja, nastane, posebno po slovenskih pokrajinah, tak gospodarski preobrat, da bi stan beračev obsegal 80 % celega naroda,, da bi bili vsr denarni zavodi v hipu pahnjeni v krido in da bi posebno naše. hranilnice kakor hiše iz papirja skupaj letele! Izključeno bi bilo vsako gospodarsko podvzetje in godilo bi se nam nekako tako, kakor se danes godi Rusiji, ko ie Lienin z ognjem in mečem poskušaj razširiti svoj krvavi gospodarski socijalizem!
Jugoslavija se nahaja — seve, da je položaj še dosti groznejši — v enakem položaju, v katerem se je nahajala leta 1695 Anglija. Takrat so imeli še srebrn denar, nastopila pa je silna devalvacija, ker se je bila ukoreninila razvada, da so sleparji kovani denar obrezavali. V celi kraljevini ni cirkulira! komad, ki bi ne bil obrezan, in nekateri komadi so bili še celo tako zelo obrezani, da so imeli komaj tretjino prvotne vrednosti. Ugnezdilo se je splošno nezaupanje proti denarju, nikdo ga ni hotel sprejemati v plačilo in kupčija se ie. kakor sedaj pri nas izvrševala tako. da se jc blago zamenjavalo za blago. Grozila ie silovita kriza, in vsi so bili prepričani, da je treba kovati nov, polnovreden denar, a prepirali so se o tem, kdo naj nosi vrednostno razliko med novim, kovanim denarjem in pa med starim, obrezanim denarjem. Prepir je bil hud. ali končno ga je odločil zakladni kancler Montague. ki je z veliko svojo zgovornostjo prepričal parlament, da je sklenil, da nosi država to razliko. Vsak je svoj denar pravočasno predložil v to določeni oblasti in dobil je za svoje obrezane kose nove, kovane kose v polni vrednosti. Kaj takega se pri nas v Jugoslaviji pač ne bo zgodilo, vendar pa bi bilo želeti, da bi od vrednostne diference med staro in novo valuto izdaten del prevzela država ter tako položila mogočen temeljni kamen bodočemu blagostanju našega juga. To občutimo vsi, četudi nismo strokovnjaki, in zatorej občutimo tudi, da bo prišel čas. da spravijo naši denarni zavodi svoj denar, katerega imajo še dandanes v Nemški Avstriji, prejkotprej na var-I no, da jih Jugoslavija ne bo prehitela, ker bo morala v gotovem trenotku svo-e meje najstrožje zapreti, da ne bode -lila v njo iz nemške in ogrske države brabljena avstrijska krona. Na ta tre-utek moramo misliti vsi, posebno pa avodi, ker bode pozneje, če pravi tre-utek zamudijo, v škodi, ker ni dvomiti, da bo re lacija med staro in novo valuto v N emški Av-
striji in Madjarski naravnost obupna!
Vprašanje valute se pa zopet ne bo dalo rešiti na ta način, da bi ustanovila Slovenija svojo posebno banko In Hrvatska svojo posebno banko, tako da bi imeli v Jugoslaviji, ker imajo Srbi že svojo državno banko in, če se ne motim, tudi svojo zlato valuto, končno tri posebne valute, kar bi bilo nezmi-seluo, nemogoče in do skrajne meje nespametno. Tudi tukaj nam ne ostaja drugega, nego da se oklenemo Srbije in da z njeno pomočjo in z njenim kreditom reguliramo valuto za celokupno državo. V tem pogledu ni treha nobenih daljših dokazov, stvar govori sama zase, tako da lahko končam, da brez Srbije ni za nas niti telesnega, niti gospodarskega življenja!
Dr. R. Krivic:
Usodepolni računi.
Prišli smo ob Trst, Goriško, Kras in Notranjsko, v veliki meri zato, ker so naši odgovorni vladni krogi prve dni preobrata cincali z združitvijo s Srbijo. Cincanje ni imelo svoj vzrok v pomanjkanju tistega jugoslovanskega čuvstvovanja, za katerega so ljudje žrtvovali svoje eksistence že pred vojno, za katerega so umirali desettisoči in trpeli stotisoči in milijoni. O ujedinjenju pa tudi niso hoteli ničesar slišati, ker so brli neuki mednarodnopravnih norem. Gotovi ljudje so mislili, da zadošča, če se del premagane države (Avstrije) proglasi za samostojnega in da je s tem že izpod zmagova'.čeve pesti. To je bila ugodna zmota, koje posledice bodo bogvekedaj odstranjene našega narodnega telesa.
Toda ni bila dovoli ena zmota!
Dogodki in poročila s Koroškega jasno kažejo, da smo na tem, da zgubimo še Korota n, zibelko staros loven -ske samostojnosti, vojvodski prestol in s tem vso narodno čast.
In zakaj?
Zato, ker napačno računamo in se zanašamo, da bomo napram Nemški Avstriji na mirovni konferenci dobili take meje. kakršne bomo hoteli.
Kakšna zmota, kakšno nepoznanie mednarodnih odnošaiev!
Prvič: Takega zagotovila nimamo v roki in za njim ne stoji do danes nobena izvršilna sila.
Drugič: Če nam na mirovni konferenci tudi priznajo take meje, kakor jih sami hočemo, nam s tem Še ni nikdo ničesar dal. Kajti velik razloček je med: »pravico imaš do te in te meje« ter »v rokah imaš mejo!«
Ce ne bomo imeli ozemlja, ki je naše, že v dobi mirovne konference tudi resnično v rokah, tedaj se mu kar odpovejmo. Sai si morda vendarle ne domišliujemo, da bo kdo za nas pošiljal mednarodno ekspedicijo proti Nemški Avstriji. Ako bi pa sami po mirovni konferenci hoteli z vojaškimi operacijami proti Nemški Avstriji zasesti priznano nam ozemlje, si pa moramo biti svesti, da tega podjetja ne bo nihče prijazno gledal, ker bi ta naš korak po sklenjenem miru bil povod za nemire in malo vojno, ki je Evropa ne bo voljna trpeti.
To vedo tudi Cehoslovaki in zato tako energično zasedajo nemške kraie češkega kraljestva in slovaško deželo na Ogrskem. Ce bi Cehi mislili, da bodo ti kraji njihovi že zato, ker ;ih jim je en-tenta priznala, bi gotovo ne pošiljali v nevarnost tisoče svojih itak izkrvavljenih legij.
Ce hočemo imeti slovenski Koro-tan, ga moramo zasesti!
»prašanje vojne odškodnine v slovenskih krajih.
Določeno ie že, da' ima Nemčija povrniti vojno škodo Franciji, Belgiji in Srbiji. Ostalo pa je do danes še nerešeno vprašanje: kdo bo povrnil vojno škodo, povzročeno po vojnih dogodkih na slovenski zemlji, zlasti na Primorskem. Nadalje je treba rešiti tudi vprašanje, kaj bo s škodo, ki so jo napravile razdivjane tolpe centralnih držav v etapnem prostoru in v zaledju, in kdo naj povrne vso ono ogromno škodo, ki so jo trpeli preganjanci, interniranci, po nedolžnem obsojeni, rodbine justificiranih itd. Tu se gre za ogromne svote, katerih naša mlada država ne bo mogla sama prevzeti, zato je treba pravočasno Iskati vir, iz katerega naj se črpalo tozadevni izdatki
Kar se tiče obnovitve po vojni uničenih krajev  na  slovenski  zemlji, je treba
vpoštevati dejstvo, da so ti kraji pripadali bivši Avstriji. Vsled tega se v zahtevah entente ti kraji niso omenlali, ker se je zaveznikom zdelo samo ob sebi umevno, da ima Avstrija vojno škodo na svoji zemlji trpeti iz svojega. Kljub tema so sc pa že takrat pojavljala mnenja, ki so z ozirom na to, da se gre za slovensko zemljo In pa z ozirom na to, da bi bHa stara Avstrija f!-nancijelno težko v stanu obnoviti te kraje, propagirala misel, naj bi se ustanovil in-ternacijonalen fond, iz katerega naj bi se ti kraji obnovili.
Danes pa ie položaj bistveno drugačen. Kavno kraji, ki so po vojni največ trpeli, so danes sporno ozemlje med Jugoslavijo in Italijo. Ne da bi hoteli preiudicirad vprašanju, komu imajo ti kraji pripasti —• samo ob sebi je umevno, da stoiimo neupogljivo na stališču, da ima pravico do vsega slovenskega ozemlja z Gorico in Trstom vred samo Jugoslavija — se nam je vendar baviti z možnostjo, kaj naj bi bilo s povrnitvijo vojne škode, tako r enem kakor v drugem slnčaju.
Ker se danes zastopa načelo, da je bila od strani centralnih držav zapričeta vojna pregreha na vsem človeštvu, vsled česar je daU človeštvu tudi polno zadoščenje, moramo rudi mi stati na stališču, da imajo krivci povrniti vso Škodo onemu prebivalstvu, ki je brez svoie krivde trpelo po vojnih dogodkih. Mi Jugoslovani nismo imeli z vojno ničesar opraviti. Začela se j« brez nas in proti nam, kakor pričajo brezštevilne persekuciie v začetku in tekom šk&ga imperijalizm BFSK BFS BFS BFSF vojne. Specijelno mi Slovenci smo bili žrtev nemškega imperijalizma ki se nikdar nismo strinjali z vodilno politiko avstrijska vlade v tej vojni, marveč smo s pasivno rezistenco in neumorno skrivno agitacijo pospešili konec vojne in pripomogli po svoji moči ententi do zmage. Čutili smo se kot zaveznike proti centralnim državam se boju j očih sil in smo danes tudi na zunaj pod star os lavni m grbom KaragjorgJeviCeV združeni z entento.
Ker tako Italija kakor Srbija pripadati isti zavezniški skupini, se lurldično položai glede povračila škod v zasedenem ozemljn ne more bistveno izpremeniti, oa naj bi bila končna rešitev v tem spornem vprašanju kakoršna si koli bodi. V vsakem slučaju bodo te zemlje združene z državo, ki se je bojevala proti centralnim državam, z državo, ki je končno ostala zmagovita, hi ki ima vsled tega pravico za svoje državljane zahtevati od nasprotnika povračHo one škode, katero je povzročil s svojim krivičnim dejanjem.
Dolžnost Jugoslavije jo te«* daj na mirovni konferenci zahtevati povračilo vojne Ikode za vse kraje, ki bodo v končnem zaključku mirovnih pogajanj združeni z Jugoslavijo, od Nemčije in onih narodov, ki so v Avstriji pričeli z rojn<\ to je avstrijskih Nemcem in Madžarov.
Še Ie v drugi vrsti, aico bi plačilna moč teh za škodo odgovornih činfteljev ne zadoščala, bi bilo sprožiti misel o ustanovitvi mednarodnega fonda, iz katerega naj bi se ta škoda povrnila.
Nadaljno vprašanje jes kdo naj povrne škodo, ki so jo napravile avstro - ogrske in nemške čete same na lasmi zemlji. Tudi to vprašanje ni težko rešiti. Notorično dejstvo je, da so bili tisti, Id so po naših slovanskih krajih kradli, ropali, plenili in po-Žigal s pravo slastjo.baŠ nemški in madžarski vojaki, pred vsem pa njihovi oficirji, kt so celo navajali vojaštvo k takim činom, češ, gre za veleizdajalsj<£. Slovane. Ne bomo trdili, da se je morda tupatam tudi zgo-dU slučaj, da se je v vojni razdivjanosti tudi kak slovanski vojak pregrešil proti svoji lastni krvi. toda v enem kakor v drugem slučaju je kriv vsemu temu sistem, je .bilo krivo vodstvo armad, to pr* ie bilo v rokah nemških in madžarskih! Vsled tega je samo zahteva pravičnosti, ako se naložb tudi povračilo takih škod krivcem v povračilo.
Mi se ne moremo postaviti na stališče, da bi za taka dejanja morali odgovarjati storitelji, to je posamezni častniki ali vojaki, ki so plenili ali pozigali ali napravili kako drugo škodo. Čim je ugotovljeno, da Je vzrok tej škodi brezmejno sovraštvo nem-štva in madžarstva proti Slovanom, proti katerim ie bila vojna v glavnem naperjena in katere naj bi bila vojna popolnoma str-!a. je tudi jasno, da je za škodo odgovoren moralni provzročltelj, ki naj po tem. Če hoče, išče regresa pri pravem storitelju, Ako bi stal? na stališču, da ima škodo povrniti v vsakem sročajn dotičolk, ki jo je svojevoljno provzročil, je lasno, da bi morda v deset tisoč srnčajlh komaj v enem mogli ugotoviti krivca.
Prav tako pa je tudi jasno, da Imajo Nemčija Avstrijska Nemčija in Madžarska povrniti tndi ono škodo, ki je bila provzro-čena po persekucijah vsled političnega mišljenja Žrtve takih persekucij so bili Izključno le Slovani, kar že samo ob sebi dokazuje, da so bile v zvezi z vsemi dragimi vojnimi čini centralnih držav. Sicer je dolžnost povračila teh škod po odpravi absolutističnega sistema pod pritiskom parlamenta avstrijska vlada že priznala toda popolnoma v nezadostni meri. Mi se z delno odškodnino ne moremo zadovoljiti.   Dati oe
BBBiHHBOH^HSi
5
072
mora nedolžnim žrtvam polno zadoščenje v kolikor je to sploh mogoče. Duševnega trpljenja tem žrtvam itak ne more nihče z denarjem poplačati, kakor tudi ne-številnim rodbinam ni mogoče povrniti nenadomestljive izgube, kojo so trpele, ko jim je razdivjano nemštvo obešalo roditelje. Toda, kar je mogoče, to naj se stori in pri tem naj ne bodo merodajna določila avstrijskega državljanskega zakona Tem žrtvam naj se ne plača storjene škode ampak tudi odišli dobiček in prisodi naj se jim primerni znesek za prestano duševno trpljenje.
Da pa bi se mosle na mirovni konferenci predložiti konkretne zahteve, treba je zbirati tozadeven materijal in pred vsem vsaj približno ugotoviti visokost vojne škode vseh treh kategorij. To ta je stvar naše narodne vlade. Mnenja smo, da je nujno, da se potom političnih oblastev začne ugotavljati vojna Skoda. Me gre se začasno za objektivno ugotovitev prave škode, nujno pa je potrebno, da se zberejo odškodninske p-ifave vseh oškodovancev, tako da se v naikraišem časn pridobi vsaj površni pregled. Olede zasedenega ozemln bi bil potreben drug postopek, glede katerega ne moremo na tem mesni razpravi i ari. Omenjamo pa, da so Italijanske oblasti začele vsaj deloma zbirati tozadeven materijal, zlasti odškodninske prijave vsefa onih oseb, ki so bile žrtev političnih rerse-kucij. Dr. D. P.
Prva gremija/na seja višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
Dne 19. decembra 191$ ^e ic vršila v jnstični palači na slovesen način prva mijalna seja višjega deželnega sodišča, dvoino pomembna radi lega, ker jc bUa to prva takšna seja. ki se je sploh vršila v slovenskem jeziku in pa prva seja viš tega deželnega sodišča v Liubliani. Zač\ :^om seje le nagovoril predsednik višjega deželnega sodišča, gosnod Kavčnik. zbrane člane tega sodišča s sledečimi besedami:
»Dragi gospodje tovariši' Poklican od vlade SMS na to odlično in odgovorno mesto. Vas. gospodje tovariši, ki Vam je izročeno sodstvo v slovenskem delu naše nove države, r.ajsreneje pozdravljam. Znamenit, da. zgodovinski je ia dan. ko se člani prvega slovenskega višjega deželnega sodišča zbirajo v posvetovalni zbor. Prvikrat je V zgodovini našega nciroda. da se bo v notranjem posvetu na višji instanci glasila slovenska beseda in da naše misli in naše sklepe ne bodo težili okovi taje ga jezika
Ali kakor se vsi veselimo tega dejstva, me vendar navdaja rahel dvom. Če bi rs tudi kos težavni nalogi, ki nam jo je pove-rUa vlada S H S. Naše višje deželno sodišče ni to. kar so draga, ni samo višje deželno sodišče, amnak — vsa i začasno — tudi vrhovno sodišče. In sodili ne bomo samo v stvareh zasebnega, ampak dokončno tudi v stvareh javnega prava. Ta je pač onravičenka tanka bojazen, če bodo zadoščale naše moči.da zmoremo to važno in veliko delo.
Ali upanje imam. da bo šlo. Smernice, vo katerih sc ravnajmo, na! so po molih mislih te - le: Predvsem ne smatrajmo za~ bon kot nekaj absolutnega, knt tvorilen element, ampak samo kot sredstvo, ki ga potrebujte država za vravnavanla medsrboinih razmer državljanov in stikov v obratovanji: in gospodarstvu. Niša naloga pa je. to sredstvo prav aporablfati. V to nam je potreba predvsem, da sredstvo semo. gaftaa dobro poznamo. Poznati pa moramo tndi obilježje, življenjske, obratne in gospodarske podlage, na katerih temelfi spor. ki je Iznesen v našo presojo. Če se bomo pri svofih pravorekih ozirali na vse te stvari, potem sem nrenričan. da bodo naše so^fbe pravične. 7aknn. pravo, damrn razmeram prav noorabVrrn. fr rtravičnast. Ta pa bodi ril J našega s t r e m l i e -ni a in če dosežemo, da bo ljudstvo občutilo, da sodimo pravično, potem bomo vedeli, da hodimo no pravi poti m dn prav re-šnlemo poverjene nam težke naloge. To nam bo tndi plačilo za naš trud in pobuda v na^ialinfem vztrajanja nji đeln.«
Nato se ie vršila slovesna zaobljuba članov gremija državi in zakona.
Kako je prišlo do tega, da je Italija priznala Jugoslavijo.
V listu *Rassegna Italiana« pripoveduje Chimienti, kako je prišlo do tega, da te italijanska vlada sklenila priznati Jugoslavijo. Piše med drugim: Treba se pred vsem spomniti soglasnega sklepa vsega ministrskega sveta glede vprašanja o nacionalni rešitvi narodov, podvrženih avstro-ogrski državi. Italija je bila že sporazumno z zavezniki priznala pravico Poljske, da se združi v svobodni, neodvisni državi. To pravico je priznala rudi čeho - slovaškemu narodu. Ta dva naroda sta podajala glede na enotnost plemena in glede geografije jako ugodne pogoje za intervencijo entente. MnogD kompliciraneiše in težje se je pokazalo vprašanje glede oficijelnega priznanja jugoslovanskega gibanja zlasti v odnošajih z Italijo in z ozirom na jamstva londonskega dogovora katera so sklenili z nami zavezniki v novembru 1915. in katera je dal Sonnino v londonski konferenci v avgustu 1917. znova potrditi. Ne dvomim o simpatijah Italije m o najboljših dispozicijah Sonorna za one jugoslovanske aspiracije, ki odgovarjajo pravici in ne zasledujejo pretiranih imperijalisrJčnlh ciljev. Dejstvo, da je bila postavljena med glavne točke naše vojne politična in gospodarska neodvisnost Srbije, govori dovolj o namenih Ital. in zunanjega ministra Sonnina. Qn je vedno z zanimanjem sledil akciji raznih odborov v Ameriki, v Angliji, v Franciji in Italiji za racijonalno rešitev teh narodov in, kakor Je bUa njegova dolžnost, je vedno čuval nad to akcija da ne bi se ustvarili kontrasti z ftalijanskimi interesi na Jadranu. v obrambo katerih je Italija z zahtevami in lojalno sprejetimi jamstvi vstooila v vojno na strani entente. V tem smislu, to ie v smislu, da jugoslovanske aspiracije niso v navskrižju s svetimi pravicami Italije, je Sonnino vpo-števal kriški pakt in potom oni v Rimu, katerega so se udeležili odlični Italijanski politiki, ki so z državno oficijelno akcijo zagotavljali temu gibanju simpatično pridružitev italijanskega naroda Kakor vedno v takem gibanju se je čulo najprvo javno mnenje, potem v trenotku, dozorelem za obvezne izjave, je prišla oficijelna intervencija odgovorne vlade. Ta trenutek Je prišel v septembru 1918. V ministrskem svetu, sklicanem v to svrho. je dat Orlando besedo Sonninn in Bissolatiju. V
živahni diskusiji, v zavesti skupne odgovornost in dolžnosti, delovati za trajen mir. je bilo sklenjeno, da se izreče oriznanje jugoslovanskega gibanja v soglasiu s propo-k zicijami zaveznikov in v smslu programa predsednika VVilsona.
Naš kralj Peter kot bosanski vstaš 1875/76.
Bosanska vataia 1875 ie Petra prvikrat 3Dravila v bližu stik s srbskim narodom. Bil ie Takrat 31 let star. Na vest, da ie bosanska raia dvignila oroži? i>roti Turkom, so v Petru oživeli spomini na borbo viteškega Karaeiore-ia in sklenil te, stopiti na pot tega svojega deda.
Na poti proti Bosni ie Peter iz Zagreba izdal proklamacii<» srbskemu narodu, kier ie naglasak d i ne stremi on za nobeno častjo, neero edino za tem. biti na pomoč svoiemu nesrečnemu Httdstvu. Ta proglas ie taino širil med Srbi: avstro - ogrski vladni krogi so ga
odo vali ter ga nekoliko konfiscirali.
Agenti kneza Milana so imeli nalog, ubiti Petra: avstro - osrrske oblasti so ga hotele aretirati, da bj si 3 tem obvezale MIlana in obeneni rurskega Milana. Peter ie bil prisiljen, nastopati med vsia?i uod raznimi izmišljenimi ir.K*ni. naieešče se ie zval Peter Mrko-nić. Detektivi so radi tega imeli težave, kadar so ga zasledovali. Avstrijski uradi kliub izvrstni špionaži dolgo niso vedeli, da ie Peter med bosanskimi vstainikj in ko so se averili. da na meti bosenski na hrvatskih tleh organizira čete, ga še vendarle niso mogli najti.
Izr»rva ie princ Peter -talno bival v Dubioi v hiši Moie Hor\ aeanina ter te odtod hodil v Gradiško. Jasenovac itd., kier se ie dogovarjal z drugimi vodici-mi, potem pa se ie preseli] v Kosturnico in Jamnioo. kjer ie prav za prav bil njegov tabor.
Dne o oktobra 1>75. ie bilo v šumi šašavi pri Žirovcu skritih kakih 300 do -100 oboroženih Srbov, v i arku blizu Ljubine par dni pozneie kakih 600. Avstrijska graničarska postaja ie vedela poročati le. da ie na čelu vodia, mestno oblečen, ki pa mu niso mogli zvedeti imena Dne S. oktobra ie Peter prestopil bosensko meio in napadel Turke v smeri proti Bužimu. Podzapo-vedniki Petrovi so bili neki Ranko (priimek neznanV Slovenec To-man, ki ie vodil 120 ljudi, in Črnogorec Peter Golubovič . . . Bojna sreča se ie menjala; Peter sam je bil opetovano v smrtni nevarnosti.
Vmes ie P< ter skrbel za nadalinio organiza Lio. Prihaial ie celo v Za-sreb. Dne 1. decembra ie že zopet v boju na otoku Pivnjaku izmed Zamlače in Dvoru, kier so se utaborili Turki. Pa Peter ie videl, da ta način Voievanja ne bo rodil končnega uspeha: Turkov ie bilo na meti mnogo in bili so dobro oboroženi. Tudi so vstaški odbori rovarili eden proti drueremu: Srbi kralja Milana so iih puntali proti Petru. Zato ie Peter za dne 16. in 17. decembra 1S75 sklical skupščino odroslani-kov vseh vstaških čet. da bi se posvetoval: o edinstvu vodstva itd.
Avstrijske oblasti so zvedele za ta skupščino šele. ko se ie razšla. Udeležil se 4e ie tudi Slovenec Miro slav Hubmaier. tiskarski stavec, nekoč topničarski podčastnik, junak lz hercegovske vstale, odposlanci iz večine bosenskih mest itd. Na skupščini ie bil izvoljen vstaški odbor kot nekaka provizorna vlada. Peter ie imel protivnike v onih. ki so bili v zvezi z avstrijskim službenikom Milanom in ki so se bali. da bi Peter dobil prevelik ugled: ti so predlagali, nai se vodstvo poveri Miroslavu Hubmaieriu in ta predlog ie bil sprejet. Nadalje so isti predlasrali. da bi trebalo Petra vobče odstraniti z vstaškega popri£ča: na to ie Peter iziavil. da se on pokori skupščini, a da ona nima pravice, mu braniti, da bi se ne boril za svobodo svoiega naroda: boril se bo dalie kot navaden prostovoljec.
Toda izbor Miroslava Hnbmaiera ni v Bo?ni odjeknil, kakor bi bilo v interesu stvari. Hubmaier ni irr 1 ugleda; zato so poedine čete postonale na svojo roko. kakor prei Tudi Peter se ie s svojo četo bojeval dalie. ter na sam Božič bil v zmagovitem boiu. s Turki pri Dobrem Selu v Bosni. Na to ie Peter odpotoval na Dunai k očetu da dobi od niega potrebni denar. Agenti Milanovi pa so se iznova, trudili najti človeka, ki nai bi Petra spravil s sveta — tudi Hubmaierja so baie nagovarjali, ali on ni hotel na to pristati (Hubmaieria so Avstrijci vieli ter era internirali v Zriniu. a on te pobegnil v Zuri chO .
Marca 1876 se ie Peter vračal preko Zagreba. Petrinin in Gline na svote mesto. Avstrijske oblasti so ga hotele aretirati, a ga ni-o — našle! Peter pa ie živo ngitiral. da se zbero številnejše čete: v Rakviei ie bila velika skupščina, a avstrijski špioni ipak niso vedeli, kie da ie. Dali so si opisati vnaniost Petrovo, telegrafirMi in prosili dimniško ministrstvo, nai iim poroča, kakšen prav za prav ie ta — Peter. Med tem so pa agenti podkupili nekega Toda Ercega. nai zahrbtno ubije Petra. Peter pa se ie rešil.
Vse to poroča po arhivskih virih dr. Aleksa Ivić v svoii novi brošuri >Fraementi iz istoriie bosanskog ustanka 1875 i 1876« (Zagreb. 1918.)
Krivda črnogorske dinastije.
lir
Avstrijci so zasedli "Lovcen brez vsakega strela Princ Peter ie odšel na Cetinie ter tam iavil. da so brigada Crnica in plemena Ceklinianov in Njegošev odlojili orožie. Krali Nikola ie *to vest sprejel z največjim mirom. »Je že dobroc. ie rekel >Črnogorci se bodo že še borili dalie«. Krali se ie na to napotil v Preseko, zadnio obrambno pozicijo na Cetiniu. Tu se ie baš iel umikati general Peianović. Krali Nikola ie zakričal nani: »Izdaialec. novi Branko-vič, zakaj si me izdal, zakai si zapustil Lovcen?« General Peianović pa ea ie zavrnil: >Tzdaialec ni«em inm marveč Ti in Tvoii sinovi,   ki   te ukazali ar- i
madL  naj se omakne uee potrebe in
f brez vsakega boia.< Ko ie krali uvidel
; da so spregledali nlegovo igro. ie v naf-večiem gnevu zaklical: »Pustite me, da izvršim samomor.c Peianović je vedet da krali Nikita svoje grožnje ne bo izvedel, zato se mu ie smet al v obraz. In res se le krali brzo premislil. Vrnil se
ie na Cetinie in od tam v Podeorico. Med tem so Avstrijci zasedli Cetinie brez vsakega boja. Vlada, ki se ie med »em tudi preselila v Podeorico, ie poverila bivšemu ministra zunaniih del Plamencu nalogo da preišče, zakai so voii na Lovcenu brez odpora zapustili svoje poziciie. Na svoiem povratku ie Plamenac poročal vladi, da mu ie poveljnik dotične brigade pokazal pisan ukaz, naj izprazni pozicije in se umakne a ukaz ie bil dan po telefonu in telefonist ie ukaz prepisal na papir. Preiskava o tei stvari se ni mogla vršiti, ker ie bil v afero zapleten — vrhovni povelinik črnogorske armade sam. Dne 20. decembra 1915 le t-ila v Vaaoievičih velika narodna skupščina, na kateri se ie sklenilo, nai se v, črnogorska armada, vsi uradniki in vsi mladeniči preko 15 let pridru-ži\o srbski armadi, da ne pridejo v roke sovražniku. Toda vlada ie izdala ukaz, da ne sme nihče oditi in nih*-e zapustiti svoiega mesta. V Skadru in pri Sv. Ivanu Mednanskem ie bilo zbranih okrog 5000 Črnogorcev. Ti bi se bili docela lahko pridružili Srbom. Dobili pa so povelje, nai se umaknejo v notranjost države, kier so iih vse do zadnjega zajeli Avstrijci.
V zmislu pogriani. ki so se 'Tsila ored kraljevo prosnio za mir bi smeli Avstriicl zasesti samo Lovčen in se ram ustaviti. Toda dogodki, ki so sledili tem pogaianiem. so spremenili situacijo, katero so Avstriici seveda hoteli izkoristiti za^e. Imeli so pred .^aoo ^rbsko armado, ki so io hoteli na vsak način unu-ili. Zato so nadaljevali ovoj pohod, okupirali Cetinie, Bar in vse Primorie. ne da bi se brigali za pogodbo, preie sklenjeno s kraljem Ni-kito. Junaški srbski armadi pa se ie kliub vsem nesrečam posrečilo, da se ie izognila popolnemu porazu in se re-:iia. Ko ie krali Nikita uvidel. da ga ie prevari 1 stari njegov dunaiski prijatelj, ie 6. ianuaria 1916. skrivai zapustil Podgorico. Prišedšl v Skader ie zaklical: >Avstriici so me izdali«. Koga ic on izdal? Kmalu na to ie zapustil .^k.idor ter se preko Brindisa zatekel v Franciio.
Vsi ti grehi, ki se kraliu Nikiti in megovim sinovom očitaio. so splošno znani in dokazani. Ko ie 20. maia 191*3 takratni črnogorski min. predsednik Miliušković podal svoio demisijo, ie vrsrel kraliu v obraz vsa ta očitania. Rekel mu ie: >Vi. Važa rodbina in Vaša dvorska kamarila ste spravili Crno goro na rob popolnega razpada« Vsak član Vaše rodbine meni. da ima pravico delati politiko. Vi sami niste imeli <!ruge želie, kakor da bi se delala v držav protinarodna propaganda. Ome-niam avanture Vašega sina princa Mirka tekom voine, sestanke Vašega sina Petra z avstrijskim polkovnikom Hupko v Gerbaliiu. pogaiania Vašega sina presto iona/ie-dnika Danila z posredovalcem Carrrinattiiem, z grofom Bernsdorffom. ageb^om centralnih držav in končno toliko drugih pregreh, ki ste iih zagrešili Vi. Vaša rodbina in kamarila, da iih ne morem niti našteti. Vidite to so vzroki popolnega propada Crne gore in nienega bankrota,« — Na vsa ta očitania ie krali Nikita molčal, ter s tem molče priznal   svoio krivdo.
Resna beseda.
Ameriški humorist Mark Twain je nekoč razkazal odličnemu tujcu mesto New York. Prilično prideta do vojaškega vežba-Iišča. »Vidite!« pravi Twain: »evo, vrla naša mlada armada, Nalveč jih Je sto t-nikov!« Nehote se spomni človek te besede, ko razmišlja o današnjih naših razmerah. Tudi v Ameriki se je takrat vse šele porajalo, vse je bilo v osnutku, vse navdušeno za mlado prostost in vse je hotelo sodelovati. Nikjer sledu o kaki subordinaciji, o določnem strogem redu, vsak je videl le zlato svobodo in s tem mu je bila dana slavna smernica: Ti. Ti edini si tisti . . » tako je vsak sebi govoril. Vsak ie hotel biti kar »stotnik«! Pri nas sicer še nimamo povoda, navduševati se z neskaljenim veseljem za našo svobodo, zakaj na zapadu nam preti ugrabiti zemljelačni sosed najlepši del naše domovine, kot težka mora nas tlači skrb za najzavednejši del slovenskega naroda. A »stotnikov« v omenjenem smislu imamo že vse polno. Kolikor glav. toliko skoro voditeliev. Nihče ne pozna urejene discipline, tuja mu je vsaka subordinacija. Vsak zase, saj drugi ne znajo! In vendar nam mora priti slej aH prej spoznanje, da bo treba nase moči zbirati in Jih dati brez pridržkov na raznolaganje enemu velikemu stremljenju. Sila vsakega po-samnika ie dragocena, a sama zase ne šteje. Pripravljeni bodimo, da svole zmožnosti posvetimo domovini, kadar nas bo klicala — in to bo kmalu! Takrat pa bo treba skupaj nastopati in dosegli bomo cilj. če bo posamnik — mož ali žena — storil ne le. kar mora temveč kar more storiti. In kar ve!*a za posamnika, to velja v veliki meri za cele stranke. V sedanjem času obsojamo zato iz tega vidika vsako separiranje. Saj je čisto umljivo, da v velikih strankah marsikomu pripadniku, ki se čuti »stotnlkac, ne ugaja ""se do pičice. A gorje \r>em nam, če končno ne bomo tvorili močne armade kadar pride do odločitve, temveč če bomo razdrti v mala kr-delca »stotnikov«! Za tako tero bo čas — po odločitvi?!
Kako se borilo češki legijonarji.
[It. >Vlden. II. Nov.«V
Pred kratkim ie govoril v italiian-skem parlamentu ministrski predsednik Orlando o čeških legiiah. pa 1e rekel: Gospodie! Nekega dne, ko sem se' baš odpravlial iz svoiega urada in sem imel že klobuk na glavi, so se odprla vrata in vstopil ie neznan gospod, ki me ie srčno naprosil, da nai poslušam njegovo prošnio >Kai želite«, ga vnra-šam. >Jaz sem Čeh in bivši avstriiski vojak, sedai sem voini \netnik. Prosim vas, gosnod minisfer. tudi v imenu svo-lih tovarišev za dovolienie. da se moremo skupno z italiiansko armado bojevati proti vašemu in našemu sovralsi-
ku.« Iznenađen sem bil radi te prošnje pa sem opozoril češkega rodoliuba na nevarnosti, katerim bi bili on in njegovi tovariši izpostavlienl ako bi us lizal njihovo prošnjo. Opozoril sem ga nai-prej na to, da bi vsakega zadela smrt, ako pride v avstriisko vietništvo. Njihove sorodnike dom t bi prefcaniali. Poleg tega sem omenil, da se zbori dobro volicev bo i i lit-i m v prvih vrstah. On ie odgovoril, da so vso to že teme! i it o premislili in da ostaneio pri svoii nrošnii. Globoko ganjen sem se mu s spoštovanjem priklonil, podal leciio-narju roko in spreiel niegovo ponudbo. Od tega časa se ie wičelo delovanie čežkih legii na naši fronti. Po deseti >oški ofenzivi sem posetil fronto in prišel k svoiemu staremu znancu generalu Z. V razgovoru o voinih_ dogodkih som ga vprašal mimogrede: Kateri poiav ie najboli učinkoval na te? Na to mi ie odgovoril ta stari preizkušeni voiak: Bil sem na odseka zasedenem po Cehih, tik pred iurišem. Ko ie preneha! topovski ocreni. ie nastala splošna tišina pred navalom. Tedaj t so ?e postavili VI i češki legiionarii 'v svojih jarkih kot en mož in v nastali tišini ^e je varni veličasten spev, niihova narodna himna >Kie dom ie moi« f Na to pa se ie z druge strani začulo nenavadno gibanie in na sovražnih nasipih so se pojavi1 i vojaki, ki so, ne boječ se ognja, t>neli svoje kape ip stali vzravnani pred dežjem krogeli. dokler se ie pela niihova himna. Stali so kakor zid. Taki liudio so to. Bili so to njihovi bratje na avstrijski strani. — Ta govor so poslušali italiianski poslanci crloboko erinieni in ko ie Orlando končal, ie zagrmelo ploskanje po dvorani.
Povratak pešpolka „Nanos" (prejšni 97 polk) v domovino.
Pešpolk »Nanos«, ki so je rekruural iz primorskih krajev in Notranjske, ie prišel deloma dne 26. t. m. v Ljubljano.
Nasl vojaki, ki se jim je po mukepolni vožnji posrečilo po dolgem času priti vendar eakrat lz Rusije domu, so vsi brez izjeme pritožujejo nad postopanjem nekaterih častnikov. Pripoznati se pa mora da so se za moštvo brigali in skrbeli posebno nadporočnik Matek, vojni kurat Žagar in poročnik dr. Ciosar, ki so prišli z vojaki skupno v domovino.
Ko se je pričel nered v stari avstrijski armadi, ie dne 2. novembra prevzel nadporočnik P. poveljstvo polka Nemiki častniki so jo pobrali prod domu. Moštvo je bilo z novim poveljnikom zadovoljno. V Tiraspo-lu se je moštvo celega polka zbiralo iz krajev kamor so bili detaširani, večinoma ob železnici med Odeso in Podvoločisko. Povelinik je moštvu trdno zatrjeval, da je vse ukrenil le da se je dogovoril z zastopniki Romunije, da bo polk odpravljen čez Romunijo z vsem orožjem in provijantom v domovino. Nato je nadporočnik Matek odkorakal s 1. bataljonom na romunsko mejo, da bi tam transport spravil v vagone. Ko je pa prišel na meja je bil razočaran, ker ie bilo romunsko vojaštvo alarmirano in o celi stvari ni nobeden nič vedel. Poveljnik je stopil šele sedaj resnično v stik z romunskimi vojaškimi oblasti «* naznanil moštvu, da Romuni puste sicer transport čez njih ozemlje, a samo pod pogojem, da vsi položijo orožje. Moštvo je bilo tudi s tem zadovoljna poveljnik pa se le temu pretiKo je slednjič uvidel da je vse moštvo za oddajo OLpjja, je pričel pripovedovati, da so na Romunskem veliki transporti Francozov in Nemcev, tako da nI misliti pred 14 dnevi na odhod in da bi se v dozlednem času dobilo vagone. Počela se je pojavljati posebno med Italijanskim vojaštvom nezadovoljnost in nezaupljivost Italijani so se slednjič odcepili in imeli svojega poveljnika Nekega dne je prišel srbski polkovnik Hadžlč na mejo in pozval častnike na razgovor. Vabilu se je odzvala deputacija častnikov in moštva. Polkovnik Hadžlč je deputaciji svetoval naj se polk vrne čez Odeso in Varno domov. . Ves polk Je nato iz Tiraspola odšel v Odeso. Tam so čakali na obljubljene ladje. Slednjič se je posrečilo dobiti dve ladjL Veliko je bilo veselje, pa še večje razočaranje, ko se je izvedelo, da gredo te ladje v Nikolajev in K e rs on. Tam bo moral polk straži ti skladišča proti Petlurovcem. Torej ne v domovino, temveč nasprotno, polk se je hotel porabiti proti novi državni vojski v Ukrajini, ki seveda pometa z nemško židovskim režimom, ki se je ustanovil za Časa avstrijsko - nemške okupacije. Nastal je močen odpor, poročnik dr. Gosar je odločno zahteval, da se moštvo odpelje domov in nastopil proti temu. da bi se drugim delalo tlako in posebno še Židom v korist. Nadp. Matek je nato prevzel poveljstvo. Končno dne 14. decembra zvečer se je polk domenil z Petljarovci, oddal orožje in se še isti dan odpeljal v domovino čez Podvoločlsko, Strij, Budimpešto v LJubljano. V Striju so jim Ukrajinci pobrali ves provijant, konje, ves tren in obleko. Madžari so jih sprejemali zelo uljudno, vsak mož je dobil v cirilici tiskan list kjer se propagira republiko v Jugoslaviji.
Polk je d osel sem v zelo kla vernem položaju. Bilo iih je kakih 1500 mož. Mnogo jih je odšlo domov, kjer bodo seveda — internirani.
Analogija, ki šepa.
Rimski list »L* Idea Nazionale« prinaša po »Corrieru della Sera« izjavo dr. Masarvka glede pripojitve nemške manjšine k čeho - slovaški državi. Dr. Masarvk Je izjavil uredniku »Corrlera« to-!e:
-Na češkem teritoriju, na katerem prebivajo Nemci, se nahajajo tudi Cehi. Nemogoče je, da bi mi dali Nemčiji te naše rojake, Id so že morali trpeti toliko 1et pod pritiskom Nemcev. Sedaj, ko je naš narod triurni i ral, je pravičnejše, da gredo Nemci z nami, namesto da bi ml še puščali Čehe pod njimi. Sicer pa je nastala naša država na načelih pravice in jednakonravnostl. Naši stari gospodarji ne bodo imeli povodov, da b? se pritoževal nad naSo vlado«.
»L* Tdca Nazionale« izvaja na to, da prav dobro, oziroma še bolje se mora Ma-sarvkova argumentacija aoliclrati na analogno Italijansko pravico do jadranskih dežel z mednim prebivalstvom. »Ali moremo mi ??ročiti za vedno jugoslovanskemu ore-<rar»i3nM> rnše «=orojake v Dalmaciji, ki so morali - Hkor govori dr. Masarvk o Cehih v SlezijI — nr»tn>eti že toliko let nod -pritiskom sovražne narodnosti? Mislimo, I da sedaj, ko le I talila triamflraU. le pravic- *
nojše, da gredo Hrvatje in Slovenci z i
namesto   da bi   puščali   še Italijane i nJfnnV
Kar je govoril predsednik Masarvk. velja za razmere na češkem teritoriju. V svoji poslanici je povedal Masaryk, da ozemlje, na katerem   prebivajo   Nemci, ic
čeSko In ostane čeSko, Na to_ozemlje so bili prišli Nemci kot kolonisti in emigranti. Avstrijske vlade so negovale Nemce in ustvarile iz njih »Herrenvolk«. ki je pritiskal in tlačil tudi Čehe. kier ie Ie mocel. V jadranskih deželah živi med Jugoslovani nekaj Italijanov. Avstrijske vlade so na vso moč pospeševale italijanski živel] v primorskih deželah In rru metale pod noge Jugoslovane, da je ponekod, zlasti do mestih, delal 1 njimi kar je baš hotel. Nikdar nI noben Italijan politično In gospodarsko trpel pod ^jugoslo-vanskim pritiskom. Čehi so res trpeli pod Nemci, It^liianl pod Jugoslovani nikdar. Taka ie resnica. 7ato pa analogija v listu »L* Idca Naziona!e< ne drži In so vsa izvajanja le grdo izrabljanje Masarv-koveca imenn. JuRosIovani žive na svoji zemlji, med nje so se zarivali T+altjant in sistem avstrijske vbde je poitalijančll tisoče in tisoče jugoslovanskega ljudstva. /!ato pa ne velja, da naj gredo Slovenci in Hrvati z Ftaliiani, marveč velja, da ostane Jugoslovan gospodar na svoji zemlji iu da manična ?rre * njim Masarvk Je v nemškem gledališču v Pragi pri slovesnem soreiemu svečano zagotovil Nemcem v čeho - slovaški republiki enakopravnost m svobodo. Kar je Italijanov na jugoslovanskem teritorij-, dobe istotako enakopravnost in svobodo. Jugoslovana pod Italijansko vlado čaka narodna smrt. Na zasedenem ozemlju mora obveljati pravica ogromne jugoslovanske večine ob varstvu pravice, pristojne manjšini.
Borba na KorosUem.
NARODNI SVET V PLIBERKU.
Narodni svet za Pliberk in okolico naznanja, da ima svoj sedež v Pliberkn. Tajništvo je v Hbuški občinski pisarni. Pod njegov delokrog* spadajo občine: Mesto Pliberk, Bistrica, Libuče. Blato. Olobasnica in 2vabek. Začasno predsedstvo predstavljajo srg. Karol Dober-šek, predsednik, nadgeometer Josip dvajc, L podpredsednik, Ivan Šenic, II. podpredsednik. Franjo Muller. tajnik. Val. Brandstatter. blagajnik. Predsedstvo je vedno na razpolago in radevo-lie daje potrebne informacije.
17 CELOVŠKIH BOLNIC SO SPODILI SLOVENSKE BOLNIKE.
Iz Pliberka nam pišejo: CelovSka deželna bolnišnica je bila sezidana s po-rnočjo slovenskega ljudstva; tudi k vzdrževanju iste so do danes prispevali slovenski davkoplačevalci. Zdravniki so plačani tudi z našimi davki in z našo pomočjo se vzdržava vse osobje do zadnjem strežaja ter zadnjega pisarja. — Za to službo boginje usmilje-nosti so na mestu samo ljudje blagih src ker imalo opravila z najrevnejšim človekom, t. j. z bolnikom. Ali kaj delajo? Dne A. t in 6. grudna t 1. so ti ljudje vrgli raz sebe krinko in so se pokazali kot popolni barbari: Izgnali so iz deželne bolnišnice vse bolnike jugoslovanske krvi, češ, te ne zdravimo več! Dogodili so se pretresujoči slučaji. Bolniki so prosili milosti, kajti mnogo Jih je bilo. ki niso bili za prevožnio sposobni, mnogo celo takih, ki so bili dan poprej operirani na težki bolezni, mnogi na poti okrevanja. Vsi ti so morali ostaviti bolnišnica njihovo bolnica lastno hišo. — Pa tudi za to dejanje bo prišel dan plačila!
Božično premirje.
Celovec 26. decembra (LJ. k. u.) Kakor poroča Dun. kor. urad, razglaša poro-čevalni urad koroškega deželnega odbora nastopno: Poveljnik nemško - avstrijskih čet na Koroškem podpolkovnik Hulgerth In poveljnik jugoslovanskih čet v zasedenih krajih Velikovec in Borovlje sta se domenila glede premirja, ki naj traja od 24. t m. ob 6. uri zvečer do 26. t m. ob 6. uri zvečer. Mir do sedaj nI bil kaljen. Za Vejlko-vec poteče premirje dne 27. decembra.
Koroški Nemci zopet protestirajo.
Celovec 26. decembra (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Koroška deželna vlada Je 24. t m. poslala Narodni vladi v Ljubljani nastopno brzojavko: »Po ravnokar dospeli vesti so jugosiovansko čete 23. t. m. aretirale nadučitelja Antona Marinitscha v St. JanŽu v Rožu. nadučitelja Ivana Mačka v Kaplji ob Dravi ln mesarja Antona Ogrisa ter jih odvedli v Ljubljano. Deželna vlada koroška protestira ponovno proti tej kršitvi mednarodnega prava In naglasa pogodbo, ki sta jo 12. t. m. sklenila nemško - avstrijska in ljubljanska vlada; točka 3 te pogodbe zajamči obojestransko popolno varnost oseb. Koroška deželna vlada zahteva takojšnjo izpustitev aretirancev In naproša ljubljansko narodno vlado, naj takoj sporoči vzrok te aretacije in kaj se je v tem pogledu uJcrenllo*.
Celovec 26 decembra (Lj. k. v.) Dun. kor. urad poroča: Deželna vlada v Celovcu je 25. t. m. poslala Narodni vladi v Ljubljani sledečo brzojavko: »Dne 23. L m. je jugoslovanska artiljerija obstreljevala obronek pri Žihpolju, nakar je jugoslovanska pehota skušala izsiliti prehod n^a levi Dravski breg Deželna vlada v Celovcu ugotavlja ponovno, da tamošnje čete trajno ogrožajo rmetje in življenje koroškega prebivalstva ter da varnostni organi uorizarjato take izzivajoče napade. Deželna vlada koroška protestira ponovno proti takemu postopanju in naproša Narodno vlado v Ljubljani, naj da vojaškim noveljnikom v zasedenem ozemlju ukaz, naj do določitve mej po mednarodni konferenci takoj ustavijo vsak vpad ▼ dele Koroške, zasedene po nemško - avstrijskih četah, ter nai jamčijo za popolno varnost imetja in oseb tukajšnjemu prebivalstvu«.
MED2IMUR.IE V NAŠIH ROKAH Središče, 26. decembra. Dne 24. t m. so jugoslovanske čete, kakor je že znano, zasedle vseMedžimurje S šta*:erske strani je prekorači melo 16 nehotni polk. pomno/en z mornar;!, e | Varaždina pa so prodirali Srbi. Ca se Je udal brez vsakega odnora. Niše čete so na vseh javnih poslopjih raz-
obesile jugoslovanske trobojnice. Na Glavnem trgu je imel govor na množico medžimurski rojak dr. Ivan Novak. Na kolodvoru ni bilo niti enega uradnika. Vsi Madžari so pobegnili iz Aiedžimurja. Dne 25. t m. je bilo vse Medžimurje zasedeno do Velike Kani ž^. V Čakovcu je izšla menda zadnja številka »Murakoza-Me-džimurja«. Priobčuje članek »Kaj bude z nami?«, v katerem tarna in zdihuje nad bridko usodo, ki je zadela Madžare. Slovensko občinstvo prosimo, da bi pošiljalo v Središče slovenske časopise, da se razdele med narod v Prekmurju in Medžimurju.
Italijansko nasilje v Istri in na Reki.
Z Reke poročajo, da so Italijani v Klani v Istri vdrli v šok) ter jo ople-nili. Šolski arhiv in knjige so sežgali. Pokončujejo tudi vinoCTade. Italijanski kapetan je rekel da bo dajal za otroke hrano samo, ako se bodo učili italijansko. Delajo okope, vozijo municijo in drug: vojni materijal ter se pripravljajo na bojno akcijo. — Italijanski častniki na Reki delajo dobre kupčije z živin o. Razni špekulanti jim dova-' žajo iz Hrvatske živino, katero prevzemajo in odvažajo dalje v Trst. — Na Reki so napadli italijanski vojaki tri Hrvate, po imenu Mile Došen, Anton Došen in Filip Batič. ter so iim vzeli okoli 6000 K Šli so se pritožit na italijansko poveliništvo: tam so iim dali patruljo pa naj si sami poiščejo napadalce. Ko so jih našli, se je patrulja vsedla k njim in Hrvatom zasrrozila, da naj odidejo, drugače jih bodu zaprli. — V tobačni tovarni na Reki ie bilo. ko so prišli Italijani, tobaka v vrednosti 18.000.000 K. Od t etra ie prodano doslej tobaka za 6,000.000 K. materijala za 5.000.000 K -pa so izročili italijanski vojni upravi. Ostali materijal bo izročen v najkrajšem času. Vse trafike na Reki prodajajo kupcem po originalnih cenah vsako kolirino ciea*. cigaret in tobaka. — Na Reki popisujejo Italijani prebivalstvo, ker hočejo pokazati, da je Reka italijanska Na ta način, kakor delajo, iim to ne bo težko. Kdor pravi, da ie jugoslovanske narodnosti, zahtevajo od njega razna potrdila in izkaze, tako da izgubi cel dan. predno si iih preskrbi. Popisne pole izpolnjujejo z navadnim svinčnikom tako da se daio podatki radirati. podpisati pa se mora stranka *j črnilom ali črnilnim svinčnikom.
Iz Mafižors&e.
Budimpešta, 27. decembra (Lj. k u.) Dun. kor.urad poroča: V poznih večernih urah ie padlo na Rakoczvjevi cesti nekaj strelov. Dve osebi sta bili ubiti in sedem je bilo ranjenih. O tem dogodku se poroča: Okoli enajstih zvečer je praporščak narodne straže ki je korakal po ulici na čelu svojega oddelka, pozval k redu pijanca, ki je mahal z nožem. Nastal je prepir, nakar je hitel mornariški praporščak na pomoč. Prišlo je do spopada v katerega se Te vmešavalo tudi občinstvo. Nekoliko pijani mornariški praporščak je oddal par strelov na poveljnika narodne straže in ga nalahko ranil, nakar je le-ta iz silobrana oddal nekaj strelov na napadalca, ter ga težko ranil. Položaj je postal vedno resnejši, vsled česar se je praporščak umaknil in oddal nekaj strelov v zrak in s tem razpršil občinstvo. Drhal pa je začela streljati na stražo, vsled česar je bilo nekaj oseb ranjenih. Redarstvo je poseglo vmes, ter v kratkem času vzpostavilo red. Dve osebi sta bili ubiti* in pet ranjencev so prepeljali v bolnišnico,
Medžimurje v naših rokah.
Budimpešta, 25. decembra. (Ljub. kor. urad.) Glasom dunajskega korespondenč-nega urada poročajo listi iz Velike Kaniže, da so Srb: zasedli Medžimurje.
Budimpešta, 25. decembra, (Ljub. kor, urad.) Glasom dunajskega koresp. urada poroča ogrski korespondenčni urad: Danes je pol eskadrona srbske konjenice in pol storniie srbske pehote dospelo Iz Varaždina v Čakovec
Budimpešta, 26. decembra, (Ljub. kor. urad.) Dunajski kor. urad poroča: Vojno ministrstvo javlja z dne 25. decembra: Jugoslovanske čete so dospele v Medžimurje in s tem kršile pogodbo za premirje. Romuni so zasedli Kološ.
Poročilo z dne 26. decembra: Jugoslovansko čete, ki so zasedle MJklžimurje, so dospele v Dolenjo Lendavo na severnem bregu Mure in tako kršile pogodbo za premirje. V Medžimurje so došla jugoslovanska ojačenja.
Volitve na Madžarskem.
Budimpešta, 24. decembra (Ljub. kor. nrad.) Po dunajskem kor. uradu poroča ogrski kor. urad: Vlada je v svoji današnji seji razpisala volitve, ki se bodo vršite v drugi polovici -»meseca januarja 1919.
Iz Nemčije.
Berolin, 26. decembra. (Ljub. kor. ur.) Po dunajskem kor. uradu javlja *Vor-uarts«: Ob 11. dopoldne je prišlo odposlanstvo mornariške divizije v poslansko zbornico, kjer je bilo več sto vojakov - mornarjev za stražo izvrševalnemu svetu: odposlanstvo je zahtevalo od straž, naj pridejo v grad in v konjušnico na pomoč. Vnela se je živahna debata. Sklenili so, da ostanejo mornarji v poslanski zbornici. V predsobam poslanske zbornice je več mornarjev s puškami m oddelek s strojnicami.
Berolin, 26. decembra. (Ljub. kor. ur.) Glasom dunaj. kor. urada poroča Wolffov urad: Včeraj popoldne je bilo v Siegesallee več shodov, ki so jih sklicali revolucionarni načelniki in zauonfld veleobratov berlinskih. Demonstrantje so nato izprevodoma šli po mestu. Veliko krdelo je odšlo v Lin-denstrasse in zasedlo poslopje lista »Vor-warts«. Policijsko ravnateljstvo je posredovalo in doseglo, da so zapustili tiskamo; sedaj- jo stražijo redarji policijskega ravnateljstva. Predno so redarji zasedli poslopje lista »Vorwaris«, je bilo v njem poy stavljenih več strojnic: pripravljen je blf tudi oklopni avtomobil. .Ta avtomobil SO od-
peljali mornarji, U so vdrli v poslopje Straže so razorožili in postavni svoje straže, med katerimi je bilo tudi več članov republikanske vojaške obrambe. Zagotavlja se, da zasedbo tega poslopja niso povzročile ne politične stranke, ne revolucijonarnl načelniki. Povod tej zasedbi je dala raz-draženost naroda radi obnašanja lista »Vor-warts«.
Berotln, 24. decembra Dunajski kor. urad poroča: O dogodkih na Grajskem trgu doznava VVolffov urad iz verodostojnega vira: Res je, da se je navidezno dosegel sporazum med strankami. Tedaj so jeli nenadoma streljati v gradu in v konjušnici; nihče ne ve, kdo je to zakrivil. General Hoffmann je v pogovoru z Ledebourjem baje izjavil, da je dobil od vlade nalog, naj da povelje, da streljajo. Vlada oporeka temu odločno. Koliko je bilo ob teh pomilovanja vrednih dogodkih mrtvih in ranjenih, doslej še niso mogli dognati. Na Briider-strasse ie videti več krvavih mlak. Del vojaških svetov je včeraj prestopil k mornarjem. Del redarjev policijskega ravnateljstva se je včeraj proglasil solidarnim z mornarji. Udeležili so se včerajšnjih bojev. Dva redarja sta baje padla. Včeraj je bila sela Narodnega sveta. Sklenili so, da morajo takoj odkorakati vse čete, ki nimajo ie garnizije v Berlinu: tako bi se preprečilo nadaljnje krvoDrelitje. Mornarji so ostali v Berlinu. Druge čete so razorožili. \ > ie kriv, še ni razjasnjeno. S politiko ni to g'banje v nobeni zvezi, gre le za vprašanje mezde.
Berolin, 25. decembra (Ljub. kor. ur.) Vojaki, mornarji In narodna obramba so včeraj namesto mestnega poveljnika VVelsa imenovali njegovega pobočnika poročnika Fischerja, poveljnikom berlinskega mesta Poročnik Fischer je izvolitev sorejel. izjavil pa je, da zahteva končnoveljavno rešitev po vlad! do 27. decembra
Odgođen socijallstiškl kongres.
Berlin, 27. decembra (Lj. k u. — Dim. ko*-. urad.)»Vorwarts« poroča, da se je od-g(«iit mednarodni socijalistiški kongres, ki bi imel 6. januarja zborovati v Lausannu. Sklenili so, sklicati kongres šele po volitvah v nemško konstittianto. To vest je priobčil Van Kol. Razvidno je iz te vesti, kako važne so za prihodni mir nekaljene volitve v nemško konstituanto.
Razne vesti.
WIIsonova poslanica.
Pariz, 25. decembra (LJ. k. u.) Po dun. kor. uradu poroča Agence Havas: Predsednik \Yilson je poslal Beli hiši v AVashington poslanico, kjer poroča o zelo dobrem zdravstvenem stanju v Evropi na-hajajočih se ameriških čet ter naglasa zaupanje, ki je prebivalstvo goji do Ameri-kancev. Poslanica povdarja, da je trajen nrir le mogoč, ako sodelujejo vsi narodi, ki se upravljajo sami. Predsednik je uverjen, da Ameriko v letošnjem božiču nobena stvar bolj ne ojačuje, kot ugodno javno mnenje vsega sveta.
WEson v Chaumontn.
Chaumont. 25. decembra (Ljub. kor. urad.) Glasom dunajskega kor. urada poroča Agence Havas: Predsednik \Viison je dospel davi semkaj. Predno še je odpeljal k ameriškim četam, je obiskal Mestni dom. Medpotoma ga je pozdravljala množica z veseliki vzkliki. V Mestnem domu ga je sprejela mestna občina Župan ga je navdušeno nagovoril. Nato je šel predsednik Wil-son na planoto Langresko; ondukaj je bilo vojaško pregledovanje. Po navdušenih besedah generala Pershinga je predsednik VVilson opisal ponos in prisrčno zaupanje, s katerim je ameriški narod spremljal vsako gibanje ameriških vojakov. Čestital je vojakom na tem, kako so izpolnili svojo dolžnost Potem so čete defilirale. Po novih ovacijah je predsednik VVilson zapustil tribuno In se vrnil v Chaumont
New York, 23. decembra (Ljub. kor. nrad.) Po dunajskem kor. uradu poroča Reuterjev urad: VVashingtonski poročevalec »Associated Press* je DooblaSčen, Izjaviti, da se predsednik VVilson protivi vsem predlogom, potopiti vse nemške vojne ladje, predane na podlagi pogodbe za premirje.
Anglija proti boljševizmu,
Berolin, 24. decembra (Ljub. kor. ur.) Dunajski korespondenčni urad poroča: Kakor poroča berlinski korespondent je izdala angleška admlraliteta nastopno povelje na nemško brodovje: 1. Ladje z rdečo zastavo bodo potopili takoj, ne da bi jih prej posvarili. 2. Ž ladjami brez častnikov se bo postopalo po vojnem pravu. 3. Ako zasačijo mornarja pri boljše viški propagandi, bbdo ustrelili vso posadko ladje, na kateri ie služil.
Proti boljševizmu.
Pariz, 26. decembra. (Lj. k n.) Po dun, kor. uradu poroča Agence Hovas: V odseku za zunanje zadeve poslanske zbornice je mii ver zunanjih zadev Plchon poročal o uk* . h. ki jih je vlada sklenila, da podpira krajevne vlade v Rusiji v njihovem stremljenju po pobijanju boljševizma. Zavezniki nameravajo nadaljevati to politiko, nočejo pa nikake intervencije: edini namen aliirancev je, iztrebiti boljševizem v Rusiji.
Francoske izgube,
Pariz, 26. decembra. (Lj. k. u.) Po dun. kor. uradu poroča Agence Havas: Državni podtajnik Abrami je sporočil nekaj podatkov o francoskih izgubah do 1. novembra 1918. Skupno število mrtvih, ujetnikov in pogrešanih znaša 42.600 častnikov in 1,789.000 mož. Od teh je 31.300 častnikov in 1,040.000 mož mrtvih. 3000 častnikov in 311.000 mož pogrešanih, živih ujetnikov pa 8300 častnikov In 438.000 mož.
Portugalska zvesta zaveznikom.
Lizbona, 25. decembra (Lj. k u.) Po dun. kor. uradu poroča Agence Havas: Nov kabinet bo v prihodnjih dneh predložil parlamentu svoj politični program. V deželi je mir. Tnje vojne ladje, ki so Dovodom pogreba predsednika Sidonija Paesa priplule v Tajo, so zapustile Lizbono. Ministrski
svet je sklenil, da ostane Portugalska zvesta svojim zaveznikom in da jim daje svojo pomoč, ki jo bodo zahtevali od dežele.
Bruselj, 25. decembra (Ljub. kor. ur.) Dunajski kor. urad oroča: Ministrski svet pod predsedstvom kralja je sprejel predlogo o volilni reformi, s katero se uvede splošna volilna pravica.
Nota narodne vlade proti koroškemu Landesaussihusu.
fLi. kor. ur.)
Kot odgovor na noto celovške deželne vlade izza 19. decembra t. L, ki io ie dunajski korespondenčni urad 20. t. m. priobčil po raznih nemških listih in ki taji. da so Nemci na Koroškem nasilno nastopali proti Slovencem, ter zatrjuje, da Narodna vlada ljubljanska po svojem koreapondenčnem uradu ve-doma zavija dejstva in v iavnost pošilja neresnična poročila in v kateri koroška vlada zatriuie, da trpi pod terorjem edinole nemško prebivalstvo, do-Mm*koroški Slovenci nimajo nič trpeti pod nemškim nasiljem, ie Narodna vlada v Liubliani koroški deželni vladi ter državnemu uradu za zunanje stvari na L>unaiu poslala nastonno noto. ki io ie s posredovanjem polkovnika Pribice-\ića v vednost dala tudi belgraiski osrednji vladi in vladam naših entent-nih prijateljev. Obenem je vsebino te noto po ljubljanskem koreapondenčnem uradu dala sporočiti tudi vsemu kulturnemu svetu.
Brzojavna protestna nota deželne vlade v Celovcu z dne 19. t. m., v kateri deželna vlada v Celovcu rekrimi-racije Narodne vlade SHS v Liubliani glede preganjanja slovenskega nrebi-valstva na Koroškem deloma zanikava, deloma odvrača krivdoodsebe.daie slovenski Narodni vladi v Ljubljani povod, da osvetli trditve deželne vlade v Celovcu z nastopnimi uradnimi ali po zanesljivih pri* ah   potrjenimi dejstvi.
Omenjena nota deželne vlade v Celovcu zbuia zlasti domnevo, da jugoslovanske čete povzročajo nered po nemških krajih: nemška vlada v Celovcu in dunajska vlada menita da morata nastopiti v interesu varstva nemškega prebivalstva proti takemu ravnanju. Temu nasproti se mora najprej ugotovili, da Jugoslovani niso -Nemcem na Koroškem skrivili niti lasu: ako so morali nastopiti proti posameznim, mir in red v slovenskem delu Koroške ogrožaiočim priseljenim Nemcem ali renegatom, so bile to samo obrambne ukrenitbe, nanašajoče se le na omejitev niih hniskaiooefRt nočetia. Sicer pa so se dogajali vsi oni dogodki le na čisto slovenskem ozemlju, in to med mejami, ki so jih pri poslednji konlerenči v Liubliani nemški zastopniki Koroške sami priznali za strnieno slovensko ozemlje. Na t«m ozemlju nimajo Nemci cisto nič iskati in nimajo nobenega pravnega vzroka, zanimati se za javno upravo teh krajev, še mani pa imajo pravico to ozemlje podrediti samovoljnemu vladanju nedisciplinirane soldateske nemških vojaških svetov na Koroškem: deželna vlada v Celovcu bi morala vendar že enkrat uvideti, da je za vedno konec germanizaciji Slovencev na Koroškem in prvenstvu Nemcev na koroškem ozemlju, kjer prebivajo Slovenci.
Kako ie deželna vlada na Koroškem, opirajoč se na svoje voiaške t vete, izkušala na^srfic uničeval cromu porazu nemškega imperializma nadaljevati svojo pred vojno prakticirano nasilno politiko v slovenskih delih Koroške, naj dokažejo nastopni, iz preobilice nasilnih činov koroških Nemcev izbrani dogodki:
Komai se ie konstituirala deželna vlada v Celovcu in ustanovila voiaška organizacija že so nemški vojaki v Celovcu ob sviraniu godbe šiloma odstranili napisne deske slovenskih pre-livalcev celovških: ondi. kjer jih vojaštvo ni moglo odpraviti, je zahtevalo njih odpravo v imenu poveljnika z nasajenimi bodali in iih sneli potem brez ozira na to. ali so bili napisi slovenski ali nemški.
Vojaške patrole so večkrat ogrožale slovenske goste v hotelu Trabe-singerjevem v Celovcu: dne 2S. novembra je udrlo približno 40 nemških vojakov v ta hotel, da bi aretirali žan-darmeriiskega stražmeštra, ker ie nosil slovensko kokardo na kapi. Slovenski komisar za Koroško Smodei jih je izrecno opozoril na nepostavnost njih početja. oni pa so vendar zahtevali, nai iim predajo etražmeštra. in so preiskali vse sobe, celo posteljo. Mer je spala njegova žena, in ga hoteTi dobiti po vsaki ceni v roke, da bi ga umorili, kakor so se izrazili. Prav tako so pretili v hotelu advokatu dr. Muller-ju le zato, ker ie po telefonu poročal nemškemu vojpškemu poveljstvu v Celovcu o dogodkih in zahteval pomoči Naposled je moral vojakom neznani slovenski komisar za Koroško, Smodej. slišati na svoja ušesa, da ga morajo obesiti. Da bi preprečili vse eventualnosti, so nemški voiaki prerezali V6e telefonske žice v hotelu.
Po osebni intervenciji drugega gospoda ki je poveljniku obširno opisal rtevarni položai. io prišla močna vojaška patrola Pridružila pa se ie silovi-težem in prei.-kala sobe hotela da bi prijela komisarja Narodne vlade SHS v Ljubljani. Smod^ia in ga izročila prej omenjeni usodi. Že tedai so hoteli nemški vojaki najemniki pod vodstvom vojaškega sveta v Celovcu napasti tudi srbsko telesno stražo jugoslovanskega majorja Lavriča, ki ie prišel v Celovec k vojaškim pogajanjem: vendar pa so to opustili, ker so zvedeli, da je srbska telesna straža močno oborožena. \
Že takrat so nemške patrole slovenskim prebivalcem Koroške iemale erarne konje, ki so bili v Celovcu naprodaj. Tako so nemške patrole in vojaki na celovškem kolodvoru, na železnici in na cestah, držećih iz Celovca, jemali Slovencem blago, n, nr. usnje in druge stvari kupliene v Celovcu, kamor so prinesli živeža. Narodna vlada v Ljubliani in slovensko poveri e ni -štvo v Celovcu in njegovo namestnistvo ie pri nemških oblastnikih v Celovcu protestirali ter pismeno in ustno po več
gospodih v Celovcu Drosili pomoči.
Da bi deželno vlado na Koroškem,
oziroma dež. odbor opozorili na resnost položaja, so iima zapretili tudi z represalijami. Toda brezuspešni so bili opomini in pretnie.
Še preden so jugoslovanske čete dospele na slovensko ozemlje v Veliko-vec in njegovo okolico, so Nemci v Sinči Vesi streljali v hišo trgovca Novaka, ravnatelja slovenske gospodarsko zadruge, in ogrožali njegovo gospo. Si/O.
Tisti čas so nemški voiaki pri Kamnu blizu Rekarje Veei napadli nekaj iugoelovanskih vojakov v gostilni-ci: enega jugoslovanskega vojaka so težko ranili, drugega pa celo ubili.
Dne 30. novembra so zasedli srbski in jugoslovanski oddelki slovensko ozemlje do Velikovca ž njim vred, da bi skrbeli za mir in red. Izrecno bodi t ud* tukaj poudarjeno, da ie Velikovec še danes na obstoječem strnjenem slovenskem jezikovnem ozemlju. Navzlic temu ie dne 1. decembra udrlo v ta krai približno 100 mož nemških čet s 7 gor-stami topovimi in 2 oklopnima avtomobiloma pod poveljstvom podpolkovnika iz Celovca in zahtevalo predajo mesta Velikovca. Ko je jugoslovanski poveljnik to odklonil, so nemške čete iele streljati še med podajanjem. Nemške čete so se morale umakniti. Pozneje so Nemci trdili, da so vojaki streljali ne da bi dobili za to ukaz. da so se torej puške sprožile same.
Dne 1. decembra je v slovenskem delu Koroške, namreč v Vrbi ob Vrb-skem jezeru nemška patrola aretirala dva slovenska fanta iz Sv. Ilja v gojilnici, ker sta govorila slovenski, pela slovenske pesmi in imela slovenske znake.
Dne 7. decembra so nemške patrole na slovenskem ozemlju zaprle župnika Razgovška. provizorja Maliia in župnika Dolinaria pri Sv. Mihelu. v Sv. Filipu in Važenbergu. iih vlačile s<->m in tia in iih naposled odvedlo v Sv. Vid ob Glini; tam se ie vsem trem posrečilo pobegniti. Ker so jim nemški voiski večkrat pretili, da iih obesi io, in ker jo bilo potemtakem niih življenje v nevarnosti, so bili prisiljeni, zapustiti svoje fare. tako da sedai ondotni prebivalci nimajo nobenega duhovnika. Pouriarieno bodi. da so Nemci večkrat streljali za njimi. V Kotmari Vesi. torej tudi na slovenskem ozemlju so nemške patrole ponoči iskale župnika Ar-nuža s pretvezo, da ie hujskal slovenske kmetske fante, naj napadejo nemško stražo blizu Humberga pri mostu, ki je na slovenskem ozemlju: rešil se je lo slučaino. Patrole so v župnišču in v hišah in na dvoriščih v okolici iskale še dolgo, in ko župnika niso našle, iz-iavilo. da ga že Pse ulove, ker ga morajo obesiti.
Tiste dni so napadli nemški voiaki jugoslovansko patrolo, hiteči pri Ma-l^m Sv. Vidu pomagat kmetu, ki so mu Nemci porušili hišo: nemški vojaki so streljali na jugoslovansko patrolo s strojnicami in šrapneli.
Politične vesti.
= Furlanija za samostojno republiko. Goriški Furlani so zelo razburjeni radi italijanske okupacije. Grozi jim gospodarski polom. Dan da dan se pojavljajo močnejši glasovi, naj se osnuje iz goriške Furlanije in beneškega furlanskega ozemlja posebna furlanska republika pod imenom: »Venezia Giulia.«
= Kaj je potrebno, da postanemo pravi Jugoslovani? Na to vprašanje odgovarjajo »Pučke Novine« takole: »Treba je. da zamenjamo mržnjo z ljubeznijo in prepričali se bomo, da je popolnoma isto, ako kdo pravi, da je Srb, Hrvat ali Slovenec. To se pravi: Vsak Srb je ob je dne m tudi Hrvat, a vsak Hrvat je objednem tudi Srb. Prav kakor je Hrvat ali Srb Slovenec a Slovenec zopet Hrvat ali Srb. Tako se ima pojmovati naše narodno jedinstvo, a to znači, da smo vsi mi Hrvati. Srbi in Slovenci jeden jedinstveni narod, da smo vsi Jn-goslovani.«
= Centralna vlada in pokrajinske vlade. Predsednik Starčevičeve stranke prava dr. Ante Pavelić se izraža o stališču centralne vlade napram pokrajinskim viadam takole: O resortih, katerih agende opravljajo avtonomne pokrajinske vlade, odločuje v slučaju konflikta med pokrajinsko vlado in resort-nim ministrom ministrski svet, ki nosi odgovornost tudi napram Državnemu VeČu. O vprašanju avtonomne kompe-tence bodo resortni ministri izdajali samo splošno veljavna navodila in vršili generalno kontrolo, eksekutivo pa bo imela v vsakem slučaju v svojih rokah avtonomna pokrajinska vlada kot zadnja upravna instanca. O avtonomnih poslih -bodo imeli nadzorstvo nad pokrajinsko vlado pokrajinski zbori, odnosno pokrajinski sveti. Pokrajinski zbori se bodo izpopolnjevan, pokrajinski sveti pa se bodo sestavljali po dogovoru političnih strank v dotični pokrajini. Ako ne bo mogoče doseči sporazuma, bo odločevalo Državno Veče, Na čelu pokrajinskih vlad bodo postavljeni predsedniki, ki jih bo imenoval vladar na predlog pokrajinskih zborov, odnosno pokrajinskih svetov. V Zagrebu bo na čelu vlade ban. Ta uredba bo v veljavi do velike ustavotvorne skupščine, ki bo nato končno uredila notranjo organizacijo vse države. Sedanji ministri niso več ministri kraljevine S i bije, nego države SHS. Isto velja tudi glede grba in zastave. Samo še nimamo skupne himne. To je treba čim najpreje preskrbeti. In v to bo treba razpisati natečaj za pesnike in glasbenike.«
= Bosanski socijalisti proti italijanskemu imperijalizmu. V Sarajevu so pretekli teden priredili bosenski socijalisti veliko skupščino, na kateri so manifestirali za narodno in državno ujedinjenje Slovencev. Hrvatov in Srbov. Glavni referat je imel prof. Ž. Miloj-ković, ki se je med drugim dotaknil tudi italijansko-jugoslovanskega spora. Izjavil je med drugim: »Sporočamo Italijanom, da je naša svoboda rojena iz krvi naše in da je vzcvetela iz naših grobov. To svobodo se more zadušiti samo v naši krvi in v naših grobovih.c Ta izjava socijalno demokratičnega voditelja je žeta burno odobravanje.
= Novi listi v Sarajevu. V Sarajevu izhajajo tile novi listi: »Srpska Zora«, glasilo srbske demokratske stranke. »Jugoslavija«, organ hrvatske skupine okrog dr. Sunariča. »Jednakost«, glasilo jugoslovanske muslimanske demokracije. »Glas Slobode.«, organ
socijalno demokratske stranke. »Slovenski Jug«, organ radikalno demokratske Omladine«. »Jugoslavinski list« kot naslednik Sarajevovega »Tagblatta« in »Narodno Jedinstvo«, glasilo Narodne vlade.
=a Italijani proti VVilsonu. Wilson je, kakor znano, odložil svoje popotovanje v Italijo. Prišlo je do konflikta med zastopnikom italijanskega imperijalizma z zunanjim ministrom Sonninoni in zastopnikom svetovnega denokratizma predsednikom \VUsonom. Toda VVilson bo prišel v Italijo, Kot uvod njegovemu prihodu ga je pričela italijanska publicistika prikrito in neprikrito napadati. Tako prinaša oficiozna »Tribuna« članek, ki je naslovljen »Bog nas varuj naših prijateljev«, v katerem je jasna ost proti velikemu predsedniku severo-ameribke Unije. Da pa huiskajo italijanski imperijalisti ljudsuo in posebno vojaštvo proti VVilsonu, je že vsakemu dobro znano. Italijanski vojaki in tudi častniki v zasedenem iugosli vvauskem ozemlju le preradi kriče: »Abasso il \Vilson« ter smešijo in sežigajo javno podobe velikega glasnika svobode. Tako so italijanski častniki dne 15. t, m. v Št. Petru Wilsonovo sliko na drobne kosce raztrgali. Nekje na Goriškem je rekel v pogovoru o vojski in miru eden izmed italijanskih častnikov, da bo tudi VVilson poginil (crepera anehe il Wil-son). in potem bomo napravili tako, kakor bomo hoteli. To je plačilo italijanskega »kulturnega« naroda onemu možu, brez katerega ne bi Italijani nikdar prišli iz zagate. Toda VVilson je pre-vzvišen za tako blatenje.
= Madžari rujejo proti Jugoslaviji. Madžari vsiljujejo jugoslovanskim vojakom, ki se vračajo preko Madžarske v domovino letake s tole vsebino: »Srbska braćo! Odtjerali smo kralja. Proglasili smo republiku. Narod uzeo je u ruke moć. Nećemo više rata. Nećemo više biti robovi gospode. Madjarski i srbski narod postali su več braća. Svaki imade jednaka prava. Srbska braćo! Ne pustopajte z nami neprijateljski. Ne mojte osvajati. Stvorite i vi pučku republiku. Položite i vi oružje! Svakom narodu ostavimo svoje područje, civila revolucija-! Dole s kraljevima. Živelo srbsko madiarsko bratimstvo! Živila slobodna pučka republika!« — Iz teh letakov je razvidno, da hočejo Madžari izzvati v Jugoslaviji slične razmere, kakoršne vladajo na Madžarskem. Zavedajo se. da je Jugoslavija v tej obliki, v kakoršni se ie osnovala, silna in moćna. Zato bi radi podkopali temeU, da bi s tem zrušili celo zgradbo. Na razvalinah te zgradbe, tako se nadejajo, bi potem znova lahko zgradili staro Madžarsko, zatirateljico vseh nemadžarskih narodov. Značilno je. da ie tako madžarska, kakor nemška agitacija naperjena v prvi vrsti proti državni obliki Jugoslavije. Madžari kakor Nemci smatrajo kraljevino na jugu kot največjo nevarnost in zato ji skušajo z vsemi sredstvi izpodkopati tla. Madžari skušajo pridobiti za svoje namene Jugoslovanske vojake, Nemci pa jugoslovanske železničarje. Madžari, ki jim nemara nedostaja novcev, delajo z letaki, Nemci pa. ki imajo denarnega papirja dovolj, pa z bankovci kakor je to dokazalo razkritje o mariborskem štrajku. Prepričani pa smo, da se ne bodo posrečili ne madžarski, ne nemški naklepj. Na nemške in madžarske Umanice Jugoslovani več ne gredo, ti časi so že prešli!
= Sarajevski občinski svet šteje sedaj, odkar je bilo vanj kooptiranih 9 socialistov, v celem 39 članov, in sicer
9 katolikov, 9 pravoslavnih. 9 muslimanov. 9 socijalistov in 3 Žid je. V občinskem svetu se osnuje tretje mesto podžupana, ki bo pripadlo Židom.
v — Venezuela za jugoslovanske dijake. Sarajevska »Jugoslavija« poroča, da je vlada južno ameriške republike Venezueie nakazala štipendije jugoslovanskih dijakom v Bosni Potom srbske centralne banke v Sarajevu je dobilo
10 jugoslovanskih akademikov v Sarajevu ustanovo po 200 K in 10 srednješolcev po 100 K. Denar jc iz dijaškega fonda, ki ga je ustanovila venezuelska vlada.
Iz seje Narodne vlade SHS
dne 23. decembra 1918.
Državni urad za zunanje zadeve na Dunaju je svoi čas sporočil Mar. vladi, da je Nemška Avstrija pripravljena dovoliti, da smejo jugoslovanski uradniki, ki se selijo iz Nemške Avstrije, pasirati mejo, ne da bi se jim preiskovala prtljaga, lc> se dovoli v obratnem slučaju isto. Nar. vlada je temu pritrdila z dostavkom da naj se ta pravica raztega tudi na naše begunce v Nemški Avstriji ki se vračajo domov. Dne 22 decembra je državni tajnik zunanjih zadev dr. Bauer brzojavil z Dunaja, da je pripravljen, ugoditi predlogu Narodne vlade, ako se ta pravica raztegne obojestransko ne samo na uradnistvo, ampak na v^e osebe, ki se vsled izpremeiijenih političnih razmer vračajo iz sosednje države. Nar. vlada pritrdi predlogu z dostavkom, da smejo izseljenci večje množine živil, nego so se določile pogodbeno čine 7. novembra 1918 v Gradcu, vzeti s seboj samo z dovoljenjem oddelka za prehrano.
Gospodarski komisar deželne vlade vlade Štajerske v Gradcu predlaga, da se irpostavi med obema državama prost gospodarski promet aa meji. od katerega naj je izvzet samo promet z efektu devizami in tujim deaarjem. Predlog se odkloni.
Deputacija uradništva je izročila predsedniku resolucije obsegajoče 0 točk ki se
nanašajo na izboljšanje gmotnega stanja uradništva. Nar. vlada je izročila resolucije v pretres komisiji za enotno ureditev urad-mšklh vprašanj ki \e sestavljena iz zastopnikov vseh poverjeništev fn posluje url predsedstva Nar. vlade.
Vzame se na znanje poročilo zdravstvenega oddelka o dosedanjem izvrševanju naredbe glede preprečenja nevarnosti, da se potom oseb, ki so bile v vojaški službi bivie Avstrije, širijo  nalezljive, bolezni
pred ljudstvom (Uradni list St T. naredba 77), in o korakih, ki se boda v tej smeri še storili
Predsednik Kranjske deželne banke ^Carol Pollak naznanja, da odlaga svoje mesto. Odstop se vzame na znanje in se izre-6e odstopajočemu predsedniku zahvala za njegovo poslovanje.
Sestava direktorija Kranjske deželne banke se odloži do prihodnje seje.
Državni urad za zunanje zadeve na Dunaju pošilja besedilo dogovora ki naj se ratificira v smislu pogajanj zastopnikov rJemške Avstrije z Nar. vlado v Ljubljani z line 12. decembra 1918. Ker se besedilo ne ne sklada povsem s svoječasnim dogovorom In Je treba novi načrt pogodbe preštudirati in deloma tudi odstopiti v odločitev .skupni vladi v Belgradu se ratifikacija odlom, pač pa izjavi pripravljenost da se o danem načrtu vrše pogajanja V ta na-ien redlaga Narodna vlada da se poprej5-jnji dogovor z dne 7. novembra 1918 po-Ualjša do 15. januarja 1919
V posvetovalno dvorano pride polkovnik Milan Pri biče vi č. ki mu je vcver-Jena organizacija vojaštva v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani. V krasnem, (obširnem govoru je razpravljal ne samo o fevoji vojaški misiji, ampak tudi o drugih Vprašanjih, glede katerih si morajo biti državljani SHS na jasnem, da bo vladalo pra-jro razmerje med posameznimi plemeni in jla bo imela nova armadi. r*s koremre v ljudstvu. Govoru polkovnika Pribičeviča so jsledili poverjeniki z odobravanjem in obljubili sodelovanje v njegovem smislu.
i Narodna vlada le razpravi i al a obšir-jno o dogodkih v Št. Jerneju na Dolenjskem le 22. decembra ob priliki nameravanega loda pov. dr. Pogačnika. Ugotovila se je »glasno potreba, da smo Slovenci sedaj, jko nam preti največja nevarnost na zapa-tfu, edini. Storilo se bo vse. da se slični ob-lalovanla vredni pojavi ne pojavljajo.
Izvrše se nekatera imenovanja v od-iaelku za notranjo zadeve, ki so se že objavila
Policijskemu nadkomisarju Alojzu Kerševanu se podeli naslov policijskega svetnika.
Sklene se, da se mora vsaka prodaja lavnega blaga v večji množini predlagati v seji Narodne vlade, kjer se bo določilo, ali se blago proda in na kateri način. Kjer je le mogoče, naj se prodaja Izvrši potom licitacije.
Inženir Vladislav Fasan. gozdarski svetnik v Zadru - Veštamica. se prevzame v službo pri agrarni operaciji Narodne vlado SHS v LJubljani.
V poštno ravnateljstvo v Ljubljani se hnenujeio sledeči uradniki:
poštni svetnik dr. Ivan Debeljak kot poštni ravnatelj: višji poštni komisar Gre-gorič Alojz kot poštni svetnik; poštni komisar dr. Lamut Ivan: poštni koncipisti dr. Pavlic Franc. dr. Lebar Joško, dr. Janžeko-vič Franc. Veseniak Anton kot poštni komisarji: noštna koncipira dr. Ranotcc Fr. m Matjašč Miroslav: inž. Laurenčič Ernst kot stavbni svetnik, -inž. Osana Marij kot višji stavbni komisar. Glaser Pavel kot računski svetnik. Knrun Janez kot. rac. ofici-jal. Inž. Mally Vladimir kot stavbni komisar.
Načelniki posameznih oddelkov v železniškem ravnateljstvu dobijo kot funkcijsko doklado */s diference med sedanjim plačilnim razredom in VTT. plačilnim .razredom, ker opravi iaio delo. ki so ga vršili doslej nradnfki VII. činovneea razreda.
Mnoge stranke vlagajo še vedno ne-IPOHrovane vloge. Občinstvo se crozori na dolžnost, kolkovati vloge, prav tako kakor pod avstrijsko vlado.
NV v Zagrebu je sporočilo, da so ys!ed imenovanja skupne vlade v Belgradn jnjegove funkcije prenehale in da prideio elani NV v državno veće. ki se sestane čez mesec dni. S tem so upostavl'ene Tedne (razmere m vse pokrajinske vlade, ki so Imele namen, skrbeti za iroravn v prehodni! jđoW, so stavile svoje mand*** regentu na pzoolago. Tudi Nar. vlada SHS v I rnbljft-fed je koncem seje sklenila, da oeda demi-feflo, fn le v tem smislu odrastala brzojavko ministrskemn predsedniku Proriču.
Boi malariji
i.
Sloviti slovenski zdravnik dr. Ivan M a t k o, specijalist za tropične bolezni, snnje sporazumno z jugoslovansko državno upravo velikopotezno smotreno akcijo zoper malarijo, ki preti Jugoslovanom^ vse huje nego drugim narodom, ker so^ naša tla za razploditev in prospevanje žuželke, ki prenaša malarijo, posebno ugodna
Malarija, ki jo naši možje in fantje dobro poznajo izza vojne, je nevarna bolezen, ki se javlja v obliki opetovanih hudih mrzličnih napadov in ki telo tako oslabi, da ne more več zadostno kljubovati povzročiteljem drugačnih bolezni: vsled te oslabelosti ga izlahka zmorejo druge bolezni (španska, pljučnica itd.) in za malarijo oboleli človek kaj lahko postane žrtev smrti. Malarija je tem nevarnejša, ker se je bolnik ne iznebi izlepa. Kogar se je polotila tega ne popusti tako kmalu, ampak ga več let v daljših ali krajših presledkih vedno in vodno zopet pograbi. Šele po preteku povprečno sedmih let opeša njena napadalna moč in se je dotičnik more iznebiti, ako je y njem še dovolj odpornosti. Ker pa je njegovo telo tekom opetovanih obolenj za malarijo tekom let oslabelo tako, da je začelo it vseh svojih delih hirati, je v njem kaj malo odpornosti in velika je možnost, da ga, vsled malarije hirajočesa. v grob položi ta ali ona bolezen, ki bi ji sicer mogel kljubovati z uspehom.
Da uvede akcijo, ki jo je spoznal za nujno potrebno, ako naj se prepreči, da bi stotine Jugoslovanov zaradi malarije in njenih posledic pred svojo dobo morale ood nišo, je dr. Ivan Matko dne 23. decembra 1918 na sej! primarijskega zbora deželne bolnišnice v Ljubljani imel predavanje, Id le pri občujemo v nastopnem.
Iz Rajhenburga pri Sevnici doma. je hran Matko šhidiral na ljubljanski gimnaziji m se navzlic revščini — njegov oče Je bil učitelj — posvetil studim medicine na dunajski univerzi. Profesorji dr. Noorden, Ortner, Stejskal in Zwelg so bili njegovi učitelji. S posebno vnemo je študiral tro-pične bolezni. O uspehih svollh raziskavanj je doslej priobčil 28 samostojnih znanstvenih snisov iz najrazličnejših gran notranje medicine; 18 teh spisov se bavi specijalno z malarijo. S svojimi medicinsko - strokovnimi obfavaml si je mladi naš rojak — šteje komaj 3? let — med učeniaškim svetom v tujini priboril* sloves Izredno nadarfenega Id uspešnega znanstvenika, ki ga medicinski svet že sedaj šteje med svoje kaoacltete. a ||i Dunaju to um t priznanje posebnih za- *
slug za medicinsko vedo štirikrat naklonili izdatno državno podporo za nadaljnja raz-iskavanja in mu poverili samostojno vodstvo znamenitega inštituta za proučavanje in zdravljenje malarije. Dasi je imel na Dunaju odlično in bogato nagrajeno državno službo in čeprav so mu ponudili še sija s ej-Šo, da ga pridrže, je dr. Ivan Matko kot zaveden Jugoslovan Avstriji dal slovo in svoje zdravniške in znanstvenišfce sposobnosti dal na razpolago Jugoslaviji, kjer namerava sporazumno z državno upravo, ustanoviti celo vrsto inštitutov za boj zoper malarijo in druge prenesljive opasne bolezni, da po najboljših močeh pripomore do povoljnoga zdravstvenega razvoja nar:..' Srbov, Hrvatov in Slovencev.
i/esti iz primorskih dežel.
Italijanska nasilstva v Gorici. Italijani trgajo našim liudem raz prsa ameriško iu francoske znake. Italijanska poulična fakinaža ie v Gorici dejansko napadla nekai slovenskih go-spodičon. ki so imele ameriške znake. Posebno se ie odlikoval goriški Italijan Rossl in takozvana soriška italijanska >imeligentnac mladina. Ko ie neka gospodična na zahtevo goriških Italijanov, nai nosi italiiansko trikoi*»r.-. rekla, da ie Slovenka in da hoče ostati pod Jugoslavijo, ii ie neki italijanski >inteligenu pre 1 navzočimi italijanskimi častniki orisolil klofuto. V Trnovem ie neki italijanski Maggiore za-klic.i 1 nekemu dečku, ki ie imel ameriški Meti: via, via, cruesto sporeo.« Tak > se godi po vseh krajih v Primorju.
iz Gorice poročalo: Iz Krmina pri-haj on ani, bivši voiaki. ki so iih imeli tam zaprte več nego 14 dni. Vsi so umazani in premrazeni. ker iih vtaknejo v grde prostore in lim ne dajo nič 16 pa iih bodo zares interni so dr. Poderornik. sod-Damir Feierel. Te dni hoče-. glavarstva razposlati po celi deželi cele zaboje slovenskih letakov, ki bodo naznanjali, kako dobro se bo go-đilo Slovencem v veliki Italiii.
Mentat na slovensko šolstvo. Italijani ka oblast namerava atentat na sko kletvo v Gorici in na Goriškem. Gledo dveh iavnrh slovenskih ljudskih Šol. ki iih ie pred vojno vzdrževala goriška občina, ie sklenjeno, da se pokličejo učitelji iz Italiie, ki slo-\ ensko deco primerno vzgoje, da bo lahko hodila rudi v druere (italijanske-) šole. Kako se bo ta slovenska deca odgajala, ie umliivo. Zasebnih slovenskih šol Italiiani ne puste otvoriti. Glede ljudskega šolstva na Goriškem ie določeno, da bodo čim prei izpremenili učne knjige, za seciai pa učiteistvu zatika zali. da poučuje slovensko deco v italijanskem duhu. Za okrajnega šolskega nadzornika ie določen zagrizen Italijan iz reneeratske družine >Fran-cesco Spazzaoan« ki ic bil že med prvo italijansko okupaciio nadzornik slovenskih šol na Kobariškem in v Brdih fte so bile vse italijanske). -
Z Nabrežine nam poročalo: Ko so prišli 6. novembra Italiiani. smo iih na kolodvora pozdravili kot priiatelie. Kapitan ie govoril v enakem smislu in poudarjal, da ie poslan, da vzdržuje red in mir. Ljudstvo ie klicalo: Živio Wil-spn. živela Jugoslavija živela ententa! Kapitan ie vskiiknil >Ewiva F Italiac. Odzvali smo se z >živio«! Drugi dan so nam pobrali živež, ki ga ie bilo županstvo prevzelo od voinega oskrbovali-sča, 20 vagonov moke. VA vagona soli, 2 miliiona cigaret, konserve. milo itd. I*revzeli so tudi skladišče lesa in želez-nine za obnovitev Goriške, tako da si liudie ne morejo popravljati svoiih sta-novani. Aorovizaciia ie začela slabo delovati. Praviio, da nai potrpimo. da pride vsega polno. Italijanskih zastav ie polno vsepovsodi. Kapitan ie ukazal slovenske napise prebeliti in napraviti italijanske. Karabinierii vstavliaio Slovence in iih hruliio. da zakai govore ta zopern iezik. nai govore italijansko. }'obrali so liudem živino ter io odgnali na 45. div. poveljstvo v Sežano. Sedal vračaio živino vso sestradano. Internirali so bivšega častnika Adamiča in crožniškeera stražrnoistra Biziaka. Izmed železniških nameščencev sta se podpisala le dva za italiiansko službovanje. Bola se ie končno vendar začela in sicer v slovenskem učnem jeziku samo namesto nemščine se uče otroci italiiansko.
Bratje in sestre 1
V mesecu avgustu osnovali smo odsek za saniranie ^Slovenske Sokolske Zveze«, na katerem so bili izvoljeni predsednikom br. dr. Vladimir Rav-nihar. podpredsednica ga. Frnnia dr. Tavčarjeva tajnikom br. dr. Fux. fcla-gainikom br. Makao Hrovatin. gdč. Go-gala in gospod Bonač st.
Odsek se ie zavedal, kake velike nalosre čakaio naše Sokolstvo po voini. Da bode mogoče delovanie Sokolstva. treba ie v prvi vrsti, da se poravna ogromni dolg v znesku skoro 70.000 K, v katerega ie prišla >Zveza« vsled za-tiranosti bivše avstrijske vlade, ki ie vedno skušala Sokolstvo tiščati k tlom in stavila vse mogoče zapreke niega razvoju. Tako nam ie bil Vsesokolaki zlet ravno pred izvršitvijo vseh priprav prepovedan in naši poslanci niso zamogli doseči niti tega. da bi bil zlet dovoljen omeieno. Vse velikansko delo ie bilo izvršeno zaman in »Slovenska Sokolska Zveza« pa si ie nakopala veliko breme, katerega bo mogoče )e potom prispevkov in daril urediti, če hočemo da zamore >Zveza« začeti uspešno s svojim delovanjem.
Ustanovili smo odsek v Času. ko se nam ie bilo bati. da nas bivša nemška avstrijska vlada zopet ne preganja, ustavi započeto delovanie in tako Sokolstvo oškoduie. Vsled tega smo bili navezani na tiho delovanje, a sedai ko so strgane okove v katere smo bili okovani in postali svoboden narod, stopa cdsek pred iavnoet s prošnio. da priskoči našemu Sok o letvu s primernimi zneski na pomoč. Apeliramo tudi na naše denarne zavode, da nakloniio odseku kako darilo.
Sokolska društva prosimo, da vodilo nabiranje daril, nadalie da skušajo T-rirediti kako veselico v priti >Zvezi«, morda tudi s podporo drugih narodnih društev, da bode vspeh čua večji.
Odsek priredi v svrho asanacije dne J, svečana veliko prireditev v vseh prostorih Narodnega doma in prosimo vsa društva da se blagovolijo ozirati na to.
Odsek za nabiranje   prostovoljnih prispevkov za saniranie »Slov. Sokolske Zveze-.
Preokret v Kranjski hranilnici.
Včeraj je imela »Kronj sita hranil-u sejo v prisotnosti vladnega zastopnika gosp. dvornega svetnika Krepka. Na seji se je sklenilo, koopti-ti v odbor te - le slovenske člane: župana dr. Tavčarja, podžupana dr, T r i 11 c r j a, prelata Andreja Ka*la-n a, Antona Kristana, Ivana K n e-z a, Leona S o u v a n a, A. Lili e g a, kanonika E r k e r j a. kanonika Šiško, Feliksa Vrbanca, Janka J a v a n a, dr. Demetra Blei\v e i s a, patra Hu-golfna S a 11 n c r j a in Karla P o laka star. V direktorij »Kranjske hranilnice« so bili poklicani Feliks Urbane kot predsednikov namestnik, L i 11 c g Alojzij in pater Hit gol in S a 11 n e r. Za ravnatelia je bil izvoljen dr. G a 11 e z letno plačo 1S.000 K z dokladami. Navzoči vladni zastopnik je razveljavil vse sklepe.
Dnevne vesti.
— Bel? rad - Ljubljana. Na pozdrav občinskega sveta ljubljanskega je došel iz Beograda na župana dr. Ivana Tavčarja tale odgovor: Beograd. 27. decembra. Predstavitelji prebivalstva prestolnega mesta Beograda, v dno duše uverjeni, da je glavno mesto Slovencev, bela Ljubljana, rodna sestra mesta Beograda, postavila močan del k temelju ujedinjene, nerazd^ljive in jedinstvene Jugoslavije v obliki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod s slavo ovenčano dinastijo Karagjorgje-vičev, Vas prosijo, da ste pred ljubljanskim občinskim odborom in meščanstvom tolmač njihove najprisrčnejše zahvale na bratskem pozdravu. Živela naša kraljevina! Živel naš kralj in ves nicgov dom! Podpredsednik občine: Mihajlo Marjanov ic.
— Odlikovanje dr. Žerjava. Prestolonaslednik regent Aleksander ie podelil dr. Gregorju Žerjavu red svetega Save III. razreda v znak posebnega priznanja za velike zasluge, ki si iih ie stekel dr. Žeriav pri delu za uiedinienie celokupnega našega naroda. — Red svetega Save ie eden izmed treh Čred belega orla, takovski križ in red sv. Save) visokih srbskih redov ter ima pet razredov.
— Občina Medvode ie dobila na poslani pozdrav iz Beograda tak-le odgovor: Njegovo veličanstvo krali Peter in niegova krali, visokost regent prestolonaslednik Aleksander izrekata za prelepi pozdrav, poslan povodom praznika našega uiedinienia svojo prisrčno zahvalo ter se čutita eno s celim narodom, ki se veseli uiedinienia svobodne Jugoslaviie Po naivišiem nalogu šef dvorske kancelariie: Balugdžič.
— Shod JDS. v Zgornji šiš*! jc-preložen na prihodnio nedeljo. Vrši pa se shod v Višnii gori ob 11. uri dopoldne.
— Na znanje. Na višie povelje je ustavljen ves telefonski in brzojavni promet zunai Jugoslaviie. Radi tega nismo dobili nobenih depeš ne od čeho-slovaškega tiskovnega urada na Du-naiu. ne od dunaiskega kor. urada v Gradcu. Zveza z Zagrebom ie še vedno prekiniena vsled snežnih žametov.
— Predsedstvo finančnega deželnega ravnateljstva v Ljubljani razglaša: Si. ianuarjem 1919 prične samostojno poslovati novo ustanovlieno finančno okraino ravnateljstvo v Ljubljani, ki je nastanieno v poslopju finančnega deželnega ravnateljstva v Ljubljani, in sicer* kot dohodarstvena oblast 1. stopnie. finančno okraino ravnatelistvo obstoii iz dohodarstvene-ga oddelka in posebnega pristoibinske-ga oddelka V področje dohodarstvene-ga oddelka spadalo posebno: vžitnina. carina, monopoli, (predvsem tobak), dohodarstveno kazenske zadeve in vodstvo finančne straže, v področie pri-stojbinskega oddelka pa vse zadeve, ki so spadale dosedai v podmčie urada za odmero pristojbin v Liubliani. ki preneha samostoino poslovati z 31. decembrom 1918.
— Trgovska in obrtniška zbornica v Liubliani ima v ponedeliek. dne 30. decembra t. 1. ob 3. uri popoldne v zborničnih prostorih (Beethovnova ulica štev. 10. I. nadstropie) redno iavno sejo z naslednjim dnevnim redom: I Predložitev zapisnika zadm'e seie. II. Naznanila predsedstva III. Naznanila tat-ništva. IV. Zbornični proračun za leto 1919. V. Razne prošnie za podpore in ustanove. VI. Imenovanje zborničnih zastopnikov v šolske odbore obrtnih nadaljevalnih šol v Idriii. Cerknici. Zi-reh. v Toplicah pri Zasroriu in v Smarrnem pri Litii. VII. Rekurz proti predpisu zbornične doklade. Vili. Samostalni predlogi gg. zborničnih članov. IX. Taina seta.
— Stat podatki z okupiranega ozemlja. Odsek Narodnega sveta v Liubliani za okupirane kraie nuino potrebuje vse statistične podatke o društvenem živlienju v okupiranem kraju, zlasti za Notraniski deL V poštev pridejo vsa politična in nepolitična društva verske organizaciie. pevska društva srasilska društva, sploh vse organizacije, ki kažejo velik kulturni razvoj prebivalstva v okupiranem^ ozemlju. Kdorkoli uoda zanesliive podatke o številu članov in delu teh organizacij, napravi veliko narodno delo. Gre za veliko stvar.
— Kje si mislilo Italijani mejo Italije? Pri Rakeku in soloh ob meii ie povsod laški kordon in so postavljeni mejniki z napisom: >Confine d'Italia — Meia Italiie« Res. italiianski apetit le izredno velik! — Italiiani prekrčča-jo vsa slovenska imena naših slovenskih postaj v italijanske spakedranke. Tako beremo za Kilovče >Monte fre-dec Tmovo-Bietrioa  »Terra nueva«.
Jnrdani >Giordano< itd. Kdo nai se is teh laških spakedrank spozna?
— Potniki v italiiansko okupacijsko ozemlje pozor! Potniki, ki potujejo iz Ljubljane proti Logatcu in Pod-brdu. Lmaio navado, da puščajo pri izstopu v kupeiih vse polno najnovejših časopisov, katere potem Italijani vzamejo in prideio tako po ceni do naino-veiših vesti. Opozarjamo vse potnike, da v interesu naše stvari ne puščajo ob meti italijanskega zasedenega ozemlja v kupejih nobenih Časopisov, nr slovenskih, pa tudi ne nemških. Na ta način se podpira le italijanska ipljo-naža. Torej potniki, pozor!
— Italiiani proti našim železu-Carjem. Dne 21. decembra so Italijani aretirali v Logatcu nadrevidenta P« Jernejca in sicer brez vsakega povoda ter ga odvedli v Tr^t. G. Jerneje je imel nočno službo ter ie bil brez vsakega vzroka aretiran, kakor tudi službujoči telegrafist. Oba so imeli čez dan v gostilni pri Rusu zaprta, zvečer pa iu odvedli v Trst. Sumi se. da ie kriv te aretacije sedanji postajni ujačelnik v Logatcu, katerega so Italijani poste-vili. Vsi naši železničarii moralo Lmotl italijanske službena eeHiee in službeno obleko po italijanskem kroiu. Silijo iih da bi se izjavili za italiiansko službo Izdali so tozadevni ferinan. Veliko slovenskih železničarjev ie odpovedalo službo.
—.iliar ^Narodni galeriji< Deko-raciiski slikar gospod V. N o v a k iz Ljubljane poklonil ie >Naxodni galeri-iic znamenito Mencingerjevo sliko 'Kamenanie sv. Štefana-. Z ozirom na velikodušni dar imenoval ie odbor 3-Narodne galeriie«: g. Novak* društvenim ustanovnim članom.
— Gospodje tovariši moderni filo-logi (romanisti) se vabijo na sestanek, ki se vrši v četrtek 2. ianuarja 1919 ob 11. dopoldne v posvetovalnici državne višie realke v Ljubljani. Predmet: ustanovitev odseka romanistov.
— Francosko-sloveiiska organizacija. V Liubliani se je osnovala francosko - slovenska organizacija, z namenom, daiati članom t:roti majhnemu mesečnemu prispevku (10 kr) na razpolago: 1. brezplačno: pouk v francoščini Ctečai za začetnike — nadaljevalne tečaiv? In posebne tečaie za u^itelie): čitalnico, izposoievalno knjižnico; 2. proti majhni ouskodnini: nrcdavania (v francoščini in slovenščini) o važnih tekočih vprašanjih, glasbene in literarne večere, veselice: o. po kolikor mogoče zmernih cenah: posredovalnico za potovanja proti Franciji in trgovsko poslovalnico, zvezano naravnost s Parizom (cim bodo to dovoljevale splošne razmere). Vsi. ki bi se utegnili zanimati za razvoj te organizaciie. nai izvolijo sporočiti takoi po navadni dopisnici svoje ime. svoi stan in naslov gospodu profesoriu Meurville-u, Narodni dom. soba št. 5, v Ljubljani. Število članov bo omeieno. zato ie priporočati, da se odzovete čim preie. ker se bo uredil pozneiši zapisnik članov po vrsti, kakor so pristopali.
— Glede stanovanj bo treba vsekakor nekaj storiti. Polno slovenskih železničarjev ie v Ljubljani, ki ne moreio dobiti stanovanja, dasi je znano, da je bilo iz službe odpuščenih mnogo nemških uradnikov. Vsi tT se sprehajalo po mestu, ne delajo nič. dobivaio še nadalje svojo plačo in drže zasedena svoja stanovanja. Slovenski uradniki, ki moraio ves dan delati, se pa potikajo po raznih luknjah in ne morejo nikjer dobiti primernega stanovanja. To le vsekakor krivično. Odpuščeni uradniki naj napravijo prostor našim, to ie zahteva katere upravičenost pač ni treba še utemeljevati. Človekoljubnost je lepa stvar, a čemu bi bili mi človekoljubni, ko nimaio naši nasprotniki niti senco tega čustva? Isto veli a tudi za rodbino raznih nemških častnikov, ki jih je še vse polno v Ljubljani. Tudi te nai napravijo prostor našim liudem.
— Znižani vozni listki na progah inž. žel. Trgovci in potujoče občinstvo sploh se opozarja na znižane vozne listke za brzo- ali osebne vlake poljubnega razreda z mesečno, trimesečno ali pa celoletno veljavo — ti pa le na daljino do petdesetih kilometrov — na vseh prosrah iužne železnice z izdatnim popustom. Tako na primer stane mesečni vozni listek 1. razreda veljaven za vse postaie do Zagreba 1,70 kron. 2. razreda 102 krone in 3. razreda 63 kron. trimesečni vozni listek trikrat toliko s pravico do neomeiene-ga števila voženi, med tem ko stane ena vožnja v Zagreb K 25*45 v prvem, K 15*15 v drugem in K 9*90 v tretjem razredu. Listki te vrste se naročajo pri vseh blagajnah inž. žel. Prinesti pa je treba fotografijo v vizitnem formatu. Listki se glasiio le na to osebo in so neprenesljivi. Več o tem se izve pri vseh blasrajnah.
— Preveč ročne prtliage na vlakih. Obratno nadzorništvo Liubliana opozarja, da v zadniem času jemljejo potniki v osebne vozove toliko ročne prtljage s seboj, da so hodniki in posamezni oddelki prenapolnjeni, da je revizija voznih listkov nemožna, da je vstopanje in izstopanje potnikov zadržano, ozir. ogroženo in vlaki moraio delati zamude. P. n. občinstvo se opozarja, da ie dovoUeno vzeti v oddelek le toliko prtliage. kolikor ima prostora nad sedežem. Vsi hodniki kakor tudi tla v oddelku morajo ostati prosta. P. n. občinstvo naj v lastnem interesu pomaga vzdržati red in reden promet na naših železnicah.
— Schwarzova vila na prodaj! Baron Schwarz ie končno vendar sprevidel, da mu ni več mesta med poštenimi Slovenci, katere je sovTažil in zoper katere ie napravil svoičas toliko denuncijantskih poročil. Odločil se ie zapustiti Ljubliano za vedno in zato po-nuia svojo vilo v nakun baie za iako nizko ceno. Prav tako! Vsaj mora vendar sam uvideti, da ne more živeti mirno med nami. ki nae ie ovadil in sovražil in nnamo. da bodo temu vzgledu kmalu sledili tudi drugi . . . Tudi tisti, ki so se smelo vrnili . . .
— Ob priliki razpusta avto-kadra SHS izreka svoi emu dobremu noveli-niku nad poročniku Bremen svoio najtoplejšo zahvalo za ves niegov trud In nepristransko delovanie večina šoferjev.
— Brzojav iz Basla. Cenzura za pisma v Švico ie odpravljena ter lahko sedaj naši rojaki Jugoslavije svojcem v Ameriki bres ovir pieojo. Pisna Mi
se zaprto, ako mogoče v rekomandira-
nih ali ekspresnih pismih pošilinio na našega rojaka g. Albina Kunca Ba-sel, Centralb J;n-rr:ivse 21, Schweiz. Vsakemu pi-mu ie priložiti za poštnino in stroške K S"— (tri krone) v banko* cih ter natančen naslov v Amer Pisma prideio gotovo in hitro v ro' e naslovnika. Na drug način ni r >! i mogoče odposlati pisem v Ameriki'
— Umobolne iz štajerske. Kokoške in Primorske, pripeli* io sp valci večinoma neposredno v deželno blaznico na Studenec in sicer največkrat brez potrebnih dokumentov. To po.-topanje ni pravilno in zavod bi v smislu predpisov, bolnika lahko odklonil. V pojasnilo bodi občinstvu pov«-<: ». ». da jo treba vse bolnike, torei tudi •umobolna, zglasiti najprej v sprejemnem uradu deželne bolnice v Ljubljani: za .-prejem umobolnih v deželno Masnico pa ic poleg tega is potrebno zdravniško spričevalo od uradnega zdravnika ali pa od onega ki io bolnika zdravil.
— Kdo ve. kie se nahaia Josip Lukež, doma iz Ljubljane. Služil ie pri gorskem strelskem polke št 2 in ie bil dodeljen delavski s*otniii ruskih vojnih vjetnikov .'k. k. Krfegsgefancsoen Ar-beiterkornpagnie 1884. Feldoost 494) kot računski podčastnik. Zadnii čas je bil na iužno-tirolski fronti. Kdor kai ve o njem. nai blagovoli naznaniti njegovim staršem na naslov: Rudolf Lu-keš, Liubliana, Dolenjska cesta 88.
— Kdo ve kaj o Gustavu UnŠul-() Q iz Rajhenburga ob Savi, poročniku 78. pešpolka. Bil i<» viet v Samari v Ru-Mii, od kjer ie odšel main 1918 v Sibi rijo. Proti povrnitvi stroškov se prosi pojasnil na naslov: Antoniia Ilnšuld. korvetnega kapitana soproga. Raihen-burg ob Savi.
— Kdo ve kaj? Podpisani prosim vračajoče se vojne vietnike iz Rusije kakor tudi jugoslovanske legiionarje če bi kateri kai vedel povedati za Petra Vrleniča. okraj Črnomelj, kateri ie bil viet iuliia meseca 1915 in od tega časa nisem dobil ni ka koga glasu o niem, nai mi blagovoli sporočiti na sledeči naslov: Stevo Vrleni^. Bojanci. pošta Vinica, Belokraiina. Vse stroške mn rade volje povrnem.
— Kdo ve kai? Prostak Fran'-Šmid. c. in kr. vojna bo'nica št. 1313. oddelek II.. soba 105. vojna pošta 333 se je oglasil posledniikrat meseca novembra Od tedai ni od njega nikakega glasu. Ako ve kdo kai od njega, nai blagovoli proti povrnitvi stroškov naznaniti: Jakob Šmid. posestnik Pod-lonkom št. 11. pošta Železniki.
— Kdo ve kai? Praporščak Henrik Mahatsek, dom. inf. polka 97 je bil 20. novembra 1914. v zapadni Galiciji ranjen in ie prešel v ru3ko vietniŠtvo. Bil je v Kiievu in potem v Tomskn. taborišče 28. bolnica 9 Od takrat dalie ni nobenega glasu o niem. Kdor izmed vjetnikov. ki se vračajo iz Rusije, bi kai vede! o niem naj sporoči gospe Kisa von Obereigner. Liubliana, Sv Petra cesta 19. II. nadstr.
— V otroškem zavetišču Deželnega pomožnega društva za bolne na olinčih na Zaloški cesti se ie na sv. Štefana dan vršila božićnica Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih se tem potom lepo zahvaljuie vsem dobrotnikom, ki so omogočili, da so se goienci obdarili s koristnimi in praktičnimi darili
— Božićnico ste priredili Vincen-cijeva in Elizabetna konferenca Marijin i src Oznanienia v Liubliani v nedelio dne 22. decembra t. 1. popoldne svoiim podpirancem. Obdarilo se ie nad 60 rodbin s sbrotami. Bog povrni tisočero!
— Steklarji z dežele se vabijo, da priglase najkasneje do S. januarja 1919 svoje potrebščine na steklu >Zavodu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22c. ki se bo po zaključku priglasov takoj razdelil sorazmerno med interesente.
— Izvoz vina. V svoji seji 27. t m. ie Narodna vlada v Ljubljani sklenila, da je izvoz vina dovoljen, in sicer brez kake omejitve.
— Hitra vožnja avtomobilov. Glas iz občinstva! Že tolikokrat se ie opozarjalo pristojno oblast na brezobzirno drvenie raznih avtomobilov in drugih vozov po ljubljanskih ulicah — žaliboe vedno zastonj. — Čuditi se i e. da se v tem pogledu že ni zgodilo več nesreč. V torek, dne 24. t. m. okoli 7. ure zvečer pridrvel je neki voz. ki ga ie vodil neki častnik iz Dalmatinove ulice, preko Mariiinega trga čez most v Stritarjevo ulico, v tako besnem diru, da ie bilo občinstvo mnenia. da so se konji spla-šili, oplazil na Mariiinem trgu nekega nasama. vrgel na tla in ga vlekel par korakov za seboj. Le veliki sreči in prisotnosti duha tega gospoda je pripisovati, da dotični za vse življenje ni ostal pohablienec temveč odšel le z lahkimi telesnimi poškodbami. — Temu brezobzirnemu drveniu po ulicah posebno pa na križiščih se mora enkrat za vselej storiti konec. — Pozivamo policiisko oblast, nai se vendar enkrat zgane in dotičnike. ki se nečeio držati poticijskih predpisov — tako eksem-plarično kaznnie. da ^e bodo zavedno zapomnili voziti s hitrostio. ki ie tudi na naiboli samotni cesti na deželi. — opasna.
— Štetje in klasifikacija konj. Po razsulu avstro-ogrske armade se je število konj in vozil v naših krajih izredno pomnožilo. Potrebno je, da se dobi pregled čez te konie in vozove in da se dožene upravičenost sedanie posesti. Treba ie tudi ugotoviti potrebo naše iugoslovanske armade. V to svrho v je Narodna vlada ukazala splošno štetje, oziroma klasifikacijo koni in štetio vozov na 6ledeči način: 1. splošno štetje vseh v slovenskih pokrajinah se naha-jajočih koni in vozil, 2. popis vseh koni. ki bo bili do 1. novembra t. 1. last avstro-ogrske armade, ali pa last oseb, ki so spadale k tei armadi. To se zgodi na ta način, kakor se ie to svoiečasrab vršilo pri seznamih ki iih ie sestavljala občina v svrho klasifikacije koni in štetja vozil. Pri vsaki osebi se ima natančno ugotoviti, na kak način ie prišla
v posest konja. Te sezname ima občina sestaviti v dveh izvodih: od katerih enega dooošlje na voiaško evidenco konj v Liubliani Novakova voiašniea. drugi t>a ostane uri občini in se nadalie dopolnjuje Pri klasifikaciji, ki sa vrši v dotičnem kraiu. nai prinese občinski zastopnik ta seznam s seboi. Poleg tega se mora vpisati v te sezname tudi take osebo, ki so konie že prodale; k^misua
307. štev.
.SLOVENSKI   NrAKOD*f dne 25. decembra !9I8.
cvtran o.
ra bode preiskala, v koliko ie imel dotični pravice do teea. Ti seznami morajo dospe i na vsak način, najkasneje -a^ria 1919 na >Voiaško evi-- — " t:   okraina   glavarstva so
ua se ta rok nikakor ne pre--> x -a poveljstva in druge obla-ao nroti potrdilu, oziroma reversu oddajale eraricne konie. iniaio toza-. tie^t.e sezname in prepise potrdil čim-•     e v oslati >Voiaski evidenci konj«. Doba   n začetek   klasifikaciie. kakor tr.ii vse oravice in dolžnosti te komi-.e se bodo pravočasno razglasile. O tem se obvestijo vsa okrajna glavarstva, občine,   orožniške po^taie in šta-ciiska   poveljstva.   Dr. .Lovro Pogačnik L r.
Župan   Kor bar Frane odstavljen.
Narodna vlada SHS ie odstavila stare-cra Sušteršičevega varovanca Franca Eorbaria vsled njegovega samolastne-ga lupanovania ki mu ie težko nai ti primere na celem Kranjskem. Domi--MevaJ si ie. da ie županstvo v njegovi rodbini že kar dedno, no pa — zrušili so se mogočni prestoli — pa se ne bi njegovega siolička prekucnilo? Občani so seveda zelo zadovoljni z nSegovo odstranitviio. Gerentom ie imenovan domačin Fran Selan iz Dobruni. deželni računski revident, ki bo, upamo, spravil v pravi red zavoženo občinsko gospodarstvo.
Ali nai bo tako v Jugoslaviji, da bodo državne ceste po Gorenjskem celo zimo zasneženo in ves promet med posameznim: kraii za mesece prekinjen? Državni cestarji so dobili nalog ne nciemati delavcev in ne orati snega s plugom. Okrajni cestni zastooi čistijo leoo ceste. Ali nai bode državno ceste SHS podobne občinskim? Tako ne sme biti v Jugoslaviji!
Topniški častniški zbor v Celiu je v spomin zedinienia Jugoslavije sklenil: L Iz prostovoljno nabrane vso^e častniškega zbora se ustanovi zaklad, ki bo imel namen podoirati slepe in druge invalidne topničarie celjskega topničarskeira okrožja Statuu in vsota, ki s« ie že nabrala, se razglasi po časopisih. 2. Častniška mena-ža prehrani dva uboga marljiva dijaka srednjih šol. v prvi vrsti potomce pad-liii topničariev. 3. Častniška menaža prehrani opoldan ubožnega invalida, v prvi vršu topničaria. — Z ozirom na točko L se vabi narodno čuteče občinstvo, naj prispeva črtudi z najmanjšimi vsoiami temu dobrodelnemu zakladu, ki se bo naložil v domačih denarnih za-vogIIl Denar naj se pošlje Gospodarskemu uradu   topniškega poveljstva v
u. Zneski in darovalci se bodo me-sečno razglasili po slovenskih časopisih.
— Nesreča v Celju. Pišejo nam: Dne 23. grudna ob pol 7. zvečer ie zahtevala kruta usoda na celjskem kolodvoru med sedmimi žrtvami tudi učitelja iz Rečice ob Savinji g. Karla Planerja Narnenien je bil v Maribor, da preživi pri materi božične počitnice. Bil ie ves čas voine vojak: ohranil se ie zdrav in čil Jugoslaviji, toda sreča mu ni bila mila povozil ga ie osebni vlak ter na tako grozen način pretrgal nit mlademu življenju, materi pa prinese! najhujše božične praznike. — Po-srreb se je vršil 26. decembra ob 3. oo-
ine. Blag mu spomin!
Umrl je včerai v Slovenj gradcu zasebnik g. Miha Fer lan v 84. letu starosii. Pogreb bo 29. t. m. ob 4~ po-l^oldne. Pokoi njegovi duši!
Iz Podkloštra nam pišeio: Posadka Jugoslovanskega vojaštva ie priredila tukaj zelo dobro uspelo božičnico. Pozivu naših Janezov se ie odzvalo civilno prebivalstvo v velikem številu. Pokazalo se ie s tem. da ie liudstvo samo nahujskano po nemških listih z bodočih jugoslovanskih mest Beliak in Celovec. Tam živi oač še nekai liudi. ki trosiio strup med koroške Slovence in .ščuvaio takozvane nemško mislece Slovence nad jugoslovanskim vojaštvom, ampak Janezi se ne boie. Preko mišlie-ne demarkaciiske črte so Nemčurii in-Ternirali kar cele slovenske družine, ker baje ne simpatiziralo z nemško republiko in so se izrekli za Jugoslavijo, i "parno, da bodo tudi ti Slovenci kmalu ziedinieni z ostalo Slovenijo v naši veliki Jugoslaviji. — Janez iz Podkloštra.
Pomotoma se ie pri včeraišnemu obvestilu smrti praporščaka Arnolda Sauni g izpustilo imena Blanda Saunig. sestra. Kamil in Bruno Saunig. brata
Kukalo nazaj. Pri popoldanski predstavi na dan SV/ Štefana v dež. gledališču sta si dve znani osebi izposodili kukala na desni balkonski garderobi. Ker iLh pa še nista vrnili, se pozivliate. da prinesete kukala takoi nazai!
Izgubila se je boa temne barve 1 meter dolga, dne 25. po popoldanski gledališki predstavi. Grede od I nadstropja v gledališču do trgovine Čuden. Pošten najditelj nai io odda proti dobri nagradi v trgovini Krega r. Sv. Petra cest s.
Bila je izgubljena črna. osniata denarnica s srednjo vsoto denarja in dvema preiemnima listkoma barva rije Reich, na ime Laišin Ciko. Pošteni t ai-diteli dobi nagrado. Odda nai najdeno v našem upravništvu.
Zgubila se je srebrna nra kot rudi verižica z obeskom od nemškee-a gleda-Hšča do Sv. Jakoba trga. Naiditeli naj io blagovoli oddati proti primerni na-srradi upravništvu >Slov. Narcda<.
Črna boa ie bila vzeta na božični dan v Nunski cerkvi okoli 11. ure dopoldne. Dotična oseba, ki ie znana- nai jo prinese cerkovniku v Nunski cerkvi.
Rorođno iUMBU
Iz gledališke pisarne. Danes i o-poldne ob 3. se vprizori otroška igra >Pogumni Tonček< izven aboneraeuta, kot otroška predstava ob znižanih cenah. V nedelio popoldne ob % 3. francoska klasična komediia >Namišlieni bolnik< izven abonementa. zvečer ob H S. >Prodana nevesta« za vA« abonen-Te. — V ponedeljek prvič drama ?Tiha sreča« za >B< abonente, v torek popoldne ob 4. francoska opereta >Zvonovi Cornevillski< izven abonementa.
Priitonaite \ Jmtf Nf.
Cluarioa 8 K. iutsnovaina 200 K
DruStvene vesti«
— Društvo »Pravnik* že dolgo ni imelo tako izdatnega in za bodočnost tako mnogo obetaiočega zborovanja. Na vseh poliih se torei kaže veselo po-ralaienie. Zborovanie ie otvoril predsednik dr. Maiaron z dalisim, tehtnim nagovorom. Po pozdravu je označil novo dobo. ki ie slov. pravnikom donesla predvsem narodno pravosodno upravo in narodno nadsodišče v Liub-ljanl Država, ki so iei prej služili, je bila niih mačeha, in ie venomei, osobito glede jezikovnega prava, žalila niih pravni čut. Prepogostokrat ie mora,! slov. pravnik izgubiti vse veselie do svojega lepega poklica in še posebno v bojnih letih, v letih očitnega nasilja vprašati, ali ie sploh še kaka pravica. Pravica in slov. narod sedaj tri-umfuieta nad svojimi stoletnimi zatiralci in sedai lahko slov. pravnik živi prosto svojemu poklicu in z veseliem služi svoji lastni državi. Tudi za društvo >Pravnik* ie nastopila nova doba. Njegovo delo. zlasti niegovo glasilo bi imelo odslei prav poseben pomen. V zvezi z drugimi pravniškimi društvi v Jugoslaviji bi morali stremiti za tem. da dobi Jugoslovan enotno pravo v svoji državi. V tem zmislu bodri na društveno delo in vzklikne: >2ivela naša uiediniena država Jusroslaviia!< Viharno odobravanje ie sledilo tem besedam in sklenilo ee je odposlati brzojaven udanoštni pozdrav regentu Aleksandru in vrhovni državni vladi. Nato se ie vršila razprava o predlogih viš-iesodnega predsednika Kavčnika da bi se prepustila društvena knjižnica v uporabo centralni knjižnici, ki se ima osnovati v iuetični palači, in pa da bi BO dalo društveno glasilo na razpolacro pravosodni unravi za objavljanje njenih odredb. Zlasti o druei točki, to ie o bodočem obsegu in vsebinskem programu >Slov. Pravnika« se ie razvila iako živahna stvarna debata, katere so 80 udeležili Milčinski. dr. Dolenc dr. fikrlj, dr. Sušnik, dr. Oblak. dr. Bvi-geli dr. Regal v. Proti temu. da se da >Pravnikc justični upravi ie prvi izrazil odločne pomisleke predsednik dr. Papež, ker postane s tem »Slovenska Pravnike nekako oficiielno in od vi.-no glasilo iustične uprave. V tem oziru sta konkretno predlagala t. dr Bu Š -n i k in dr. O b 1 a k . da se »Slovenski Pravnik« nikakor ne da na razpolago pravosodni upravi, ki naj samo^oiri') izdaja svoj »Ukaznikr in da se vsaj z ozirom na kočljiv ost vprašanja zadeva odloži. Z malo večino ie bil soreiet predlog, da se zadeva takoi definitivno reši. (potem ko je g. predsednik Kavč-nik izjavil, da ne misli, da bi postal »Pravnik« odvisno glasilo, uroti čemur se ie pokazal močen odpor Konečno se ie sklenilo neku ko v smislu posredovalnega predioga g. dvornega svetnika Gabriielčiča. da se da »Slovenski Pravnik« le začasno na razpolaero iustični upravi in se oreoucri glede oblike uredništvu oziroma odboru rešitev vprašanja, ali nai izhaia >Ukazni k< eventuelno kot prilogo. Soreiel se ie nadalje predlog odsotnega člana prof. dr. Žolireria. ki ga ie zastopal dr Maiaron. da nai društvo otvori ciklus predavanj o srbskem pravu: predavati začneta v kratkem o javnem srbskem pravu gg. prof. dr. Zolger in prof. dr. Pitamic. V zvezi s tem in željami, ki jih ie izrazil v svojem dopisu poverjenik pravosodja, ee je raznravlialo o načinu, po katerem bi društvo pospeševalo spoznavanje različnega jugoslovanskega prava in iziednačenie zakonov. Po nasvetih gg. gener. advokata dr. Okretiča. sekc. svetnika dr. 5krlia in dr. se ie naročilo društvenemu odboru, nai skuša priskrbeti dotičnih pravoslovnih kniig. oziroma predavateljev, tudi iz bratskih pravniških društev in nai sploh organizira to potrebno akciio. Zborovanie ie Trajalo skorai 3 ure.
— Občni zbor društva slovenskih profesorjev se ie vršil v neđelio. dne 15. t. m. dopoldne in popoldne. Takoi ob otvoritvi je zbor poslal sledečo brzojavko Njegovemu Veličanstvu kralju Petru I. in Njecovi Visokosti regentu Aleksandru: »Glavna skupščina društva slovensikh profesorjev v Ljubljani, prvikrat zbrana v svobodni domovini, zedinieni po Vasi zashuriL pošilja Vašemu Veličanstvu in Vaši Visokosti najvdaneiše pozdrave« Ođoosl*h" • tudi brzoiavni pozdravi bratskim društvom v Zagrebu. Belgradu. Sarajevu in Splitu. — Občni zbor ie v imenu po-verjeništva za uk in bogočastie iskreno pozdravil nadzornik dr. Beziak: zgodilo se ie prvič, da ie višja učna oblast pozdravila društvo. Sledila so običaina poročila predsednika in odbornikov. Predsednik se ie zahvalil vsem činiteljem, ki so podpirali društvo duševno in gmotno zlasti neimenovanemu rodoliubu iz Liubliane za velikodušni dar 50 000 K (ki ie postal ustanovitelj posebnega »knjižnega fonda«>. Poročali so tainik dr. Debevec, blagajnik tov. Ulasci j ter personalni referent tov. Jeran. Poroldne se ie razpravljalo o predlogih tov. dr M. Pirca (Maribor), dr Kontna in dr. Šmaidka Snreiel se ie tudi predlog prof. Vadniala glede ko-optacije primernih moči v društveni odbor. — Sestavila se bo obširna spomenica na vlado SHS. 'Odseke bodo sklicali v naikraišem času: odsek slavistov dr. Debevec. klasičnih filologov tov. Hočevar, modernih filolosrov dr. Gregorin. zgodovinar-ic^ dr. Zmavc, matematikov prof. Mazi. V vseučiliško komisiio se odnofiHeio: dr. Debevec. dr Grošeli. dr. Kušar. — Končno se ie vršila volitev: izvoljen ie bil za.predsednika dr. Zmavc: v odbor pa: rav-nateli Bevk. dr. Debevec, Jeran, Mase!i. Gnana, Pavlic, Presl. dr. S a ms a. za namestnika Gniezda in Sodnik in za preglednika računov dr. Kušar in Mazi. Natančnejše tiskano poročilo se predloži tovarišem in javnosti vsaj do 15. ianuaria 1910.
—Silvestrov veeer ljubljanskega Sokola. Po štiriletnem prisiljenem odmoru vrši se letos zopet, kakor že cmeri eno, priljubljeni Silvestrov večer ljubljanskega Sokola t v telovadnici Narodnega doma. To ie prva prireditev ljubljanskega Sokola v prosti. So-kolsrvu prijazni Jueroslaviii. Spored je kakor običajno skrbno izbran. Poleg telovadnih, pevskih in drugih nastopov pokazali se nam bodo zadnjikrat tudi naši nekdanii tirani, seveda dobro zastraženi- da iim oe pride na misel
se zopet polastiti gospodarstva. Sodeluje orkester. »Narodnega gledališča« Za piiačc in iestvine bode kar najbolje ores'-'r-Jieno
— Članice liubliaaskega Sokola imajo sestanek vsak ponedeljek točno ob 6. zvečer v sobi »Slov. Sokolske Zveze« v Narodnem domu,
— Ljubljanski Sokol. Vpisovanje ženskega in moškega naraščaja ravno-tako članov in članic se vrši vsaki dan od 6. do 7. ure v odborovi sobi.
— Slovensko Sokolstvo poživljamo, da kupuje edino sokolske razglednice, ki jih ima v zalogi Slov. Sokolska Zveza, Kupujte tudi krasne sokolske diplome, ki so delo našega umetnika Smre-karja. Diploma siane 5 K ter se naroča pri Slov. Sokolski Zvezi v Narodnem domu v Jbiabliani.
— Seja orirodopisnesra odseka društva slov. profesorjev bo v ponedeljek, dne 30. t., m. ob 3. popoldne v prostorih Slovenske Matice na Konsrresnem trsn Vse slovenske prirodopisce nujno v&-hiino na ta sestanek,
— Pevsko društvo ~Siave«v ie izročilo »Društvu slovenskih časuikar-jev« svoto 200 kron ustanovnine.
— Za (slovanski večer se bodo dobivale vstopnice v nedeljo. 29. t. m. od 10. do 12. ure dopoldne v hotelu Union in na dan prireditve od 7. ure zvečer nadalje pri blagajnah. Od garderobe ie uprava Uniona odstopila in io ie društvo »Slavec« izročilo zanesljivim esebam. ki bodo pazile na najstrožji red.
— Silvestrov večer ; Ljubljanskega Zvona* v gornjih prostorih Narodnega
doma. Med pevskimi točkami svira orkester. V pavi 1 ionih bodo gostom po-ctregle sestre pevke z izborno kapljico, razli "nimi iestvinami. slaščicami itd. Društvo ie nalašč za ta večer založilo dvoje vrst razglednic s času primernimi pomembnimi besedili. Šaljiv moški zbor »Petelinčkova ženite v« bo gotovo vsakomur vše4 Odo lit* ela> gorila: Jugoslavija. Vstopnice so na-prodaj na večer prireditve od pol S. ure dalje uri blagajnah v Narodnem domu, I. nadstropje
— Deželna zadruga izdelovalcev w»davi«-e v Linbliani opozarja svoje člane, gostilničarie in druge odicmil-ee, da ie vsled odredbe Narodne vlade uveden nedeliiki počitek v obrtnem poslovanju. Vsled tega odpade odslej razvažanie sodavičarskih izdelkov ob nedeljah.
— Smučarji novinci, ki žele začetnega poduka, nai se zbero iurri t. i. v nedelio popoldan ob 2. uri 15 minut na dolenjskem mostu — B.
— Smukači (Ski vozači). Re&ek-tanti za smuči (Skil blagovolijo nai se sicnrno do ponedeljka dopoludne oglasi :i v trgovini Kere. Franca Jožefa cesta št. 3.
— »Sokol Vič" priredi Silvestrov večer v restavraciji ».Amerika« na Glineah. Vstopnina 1 K.
— Sokol v Litiji priredi B sodelovanjem pevskega o—.=~va "»Lioa« v Sokolskom domu »Silvestrov večer«. Začetek ob M8. zvečer. Vstopnina 2 K za osebo. Osebna vabila se ne izdajajo. Pogrnene mize. klobasice, tople in mrzle pijače, kruli   p«rivo.
— Sokol in Glasbeno društvo v Ribnici priredita Silvestrov večer. Na sporedu ie petie. spevoisre in burk a. K obilni udeležbi se vabijo vsi >T!ani in društveni nriiatelli. Začetek ,očno ob 8. uri zvečer. Po=ebnia vabil ni.
— Bralno društvo v Mokronogu priredi na Silvestrov večer burko v 3 deiarr'ih s petjem. Začetek ob H% zre čer. Igra se ponovi v nedelio 5. iana-arja ob 3. popoldne, obakrat v gostilni A. M?, i ena.
— Jeseniški »Bokali vabi vse t.ri-iatelie društva napredno občinstvo, ljubitelje poštene zabave na Silvestrov večer v telovadnico (bivša nemška šola"). Do polnoči koncert pevcev in tambura-šev. opolnoči slavnostni govor (brat >Picar). popolnoči ples oroeta zabava. šMjiva pošta vstopnina 2 K.
— Sokol v RacVčah pri Zidanem mostu priredi na Silvestrovo zabavni večer v prostorih c- Gmaineria K obilni udeležbi vabi odbor.
— Telovadno dm>tvo »Sokol« v Sevnici ob Savi priredi le^os^ zopet po štiriletnem odmoru v gostilniški dvorani gospe J. Simonoič »Silvestrov večer« z zelo obširnim sporedom.
Književnost.
— Jugoslavija n svjetlu statistike Pod
ovim natpisom obradio sam na temelju službenih statističkih publikacija sve krajeve, koji ulaze u sklop Jusoslavije u etnografskom i ekonomskom, te če to biti prvo djelo, koje će pružati točnu i vjernu sliku čitave Jugoslavije. Kniica će obasizati više štampanih araka. desetak što većih što manjih tabela kao i preglednu kartu cijele Jugoslavije. Izaći će o novoj godini (1919). te će joj biti cijena 6 kruna (sa Doštarinom 6 K 50 fil.) odnosno 4 dinara (s poštarinom 4 dinara 50 para> to će se prodavati samo uz gotov novac dakle bilo, da se naruč-bina unaprijed pošalje ili uz pouzeće. — loso Lakatoš, publicist. Zagreb. Gun-đulićeva 59.
— »Vedež«. praktičen žepni koledar za 1919 z jako obširnim «rrap"stičnim materijalom in mnogo praznim prostorom za pisanje, se dobiva pri I. Bonacu r Ljubljani. Cena 1 K 80 v. s povzetjem (po Jugoslav^P so v več.
Rfizne sMU
* 5000 lokomotiv je morala izročiti Nemčija ententJ. To znači vrednost okoli 1 milijarde, ker se mora vsaka lokomotiva ceniti na 200.000 kron.
* Gdddid. Nekdanii S^iievski dvorec Godolo hoče madžarska vlada Dretvoriti v deški sanatorij. V tem sanatoriju bi se zdravili dečki revnih uradnikov in delavcev.
* Italijani popravljalo mostove. Most čez Tilment pri Bonziku, potem tri mostove čez Meduno ob cesti Casarea - Po rde-none in most čez Sočo pri Ločniku so Italijani popravili zadnje dni. Popravljajo tod! železnice po Benečiji.
* Amerika ori caku m; ogromno žitno žetev prihodnje leto. Iz VVa^hingtona poročajo, da utegne bfti orihodnja žima žetev po sodb! poHedelskera sveta na i več i a. kar jih pozna zgodovina dežel/. Pričakujejo 765 milijonn** bnshelov.
* Madžarski In avst-ijski arlstofrratfe ▼ Švici ne mirujejo, ampaic vršijo monarhi-
stične in druge politične akcije. Tako pre- ■ drzni so ti visoki gospodje, da jih je morala švicarska vlada opozoriti, da naj bodo mir-ni in naj se nikar ne pečajo z vznemirjajoče* politiko, ker sicer bo vse izgnala.
* Transport nekega zlata* ki ga je . imela Nemčija v smisiu dogovora za pre- j mirje odposlati v Pariz, je dospel tja   dne j o. decembra. Nemčija je bila dobila zlato od Rusije, seveda misleča, da ostane to zlato vedno v nemških rokah, ali kmalu je prišel en ter. mi udarec in rusko zlato je odšlo v Pariz.
* Premoženje nadvojvode Friderika nai se zapleni, iz Prage: Poslanci Mačk ar. Ban osek in drugi so stavili predlog, nai se oremoženie nekdaniega nadvojvode Friderika zapleni in se to premoženje porabi kot odškodnina za škodo, ki ie nastala državljanom češkoslovaške republike vsled internacij.
* Najmanjši denar na svetu. Na malajskem araipelagu imajo denlr najmanjše kupčijske vrednosti. Ta denar je mala krog-Ifica, napravljena iz izločine nekega smolastega drevesa in velja tisoči del enega vi-■aiia. Na teh otokih mora biti pravi eldorado, ko se more celo za tako ma! denar kaj kupit:.
* Revolucija v ljudski šolL Pred par \ dnevi je prišlo v Poznanju med poljskimi j učenci do prave revolucije. Učenci naisia- . rej šega razreda so vprašali učitelja, ali ^e . prične poduk v poljščini. Ko je učitelj to j zanikal, so začeli učenci ropotati in t:, knjige. Nato so se uprli vsi razredi in nabiil nekega nemškega smHja
* Bivši nemški prestolonaslednik in- ! ženir. V nekem razgovoru je rekel bivši : nemški prestolonaslednik, da se namerava , vrniti v Nemčijo kot navaden državljan in i se hoče nastaniti v Berlinu kot Inženir, j Samo če mu bo to mogoče po mirovni kon-terenci, ki hoče temeljito obračunati s pro-vzročitelji vojne.
* Bolni Viljem. Bivši nemški cesar in | cesarica sta še vedno bolna. Oba ležita v posteHi. Vendar jima je že nekoliko odleglo. O bolezni ni znano nič podrobnega. Baje je lahka španska bolezen. Od drugod zatrjujejo, da je bolezen reakcija preraz-draženih živcev. Cesar je izrazil željo, da bi praznoval Božič po nemški §egi.
* Centrala za knjige v Rus^i. Petro-gjadsko poverjenstvo za ljudsko izobr.
je sklenilo, osnovati državno naklado knjig* ker je rusko tržišče ksjfe popolnoma razbito. Osnuje se zato državna centrala za vse založne zavode. Vsi bodo obvezani, svoje zaloge knjig dati na razpolago centrali. Pričakuje se, da padejo cere knjigam prav znamo.
* Vojni dobički nadvojvode Leopolda Sarvatorja. Tudi ndvojvoda Leopold Sal-vator se je lepo okoriščal z vojno. On je preskrboval erarjn razno sočivje, pa ne le svojega pridelka, ampak je tud: mešetari!. Tako je iz Nizozemske uvozil ogromne ko- I ličine konserviranega sočivja in jih ponudil j vojnemu erarju. Njegova ponudba je b;la seveda povelje. Gospod nadvojvoda je za- j
'služil tako pri prometu 80 milijonov kron ^ čistih 20 milijončkov^kron.
* Kako so nadvojvode- dobivali hrab- , r o strte kolaine. Poveljnik nd Bga tirolskega • polka je bil odlikovan s tem. da ie bil nie- . sovemu   polku   prideljen   nadvojvoda Albreht sm nadvojvode Friderika, seveda z I navodilom, da se mladi nadvojvoda ne srce i Izpostaviti nobeni nevarnosti.   Ko >e imel j polk leta 1917. vzdržati hud italijanski na- ) val. je bil nadvojvoda v reservi 3 km za fronto. Pri predlaganju za odI;kovanie se ie >oc z?~.raK rar~;r-
'^ran rudi mladi nadvojvoda. Povelinik na
ie rekel da nadvojvoda ni ime! prilike, od-
IfcovaO se in ga torei ne more nredlasrati ;
v odlikovanje kakor drnge. ki so v
!tali:2.r:sVi ogenj. Nato ;e ^»riše! uV?z. da se
nora predlagati nadvojvodo 73 '
z zlato rrabrostno kolafno in istočasno ie :
bi! poHcoNTuk premeščen.
_______—^——— j
Grenčica »Franz Josef« povzroči j lahko telesno odvajanje z lahko in za- | nesliivo razbrernen;^v;jo prebavil; pospeši izločitev seči ter presnavljanje in čisti krt*_
-J- Prodajalci moke se vabijo, da se zglase v torek, dne 31. t. m. v mestno posvetovalnico radi nakazila moke.
-h Sladkor za januar. Kakor se nam poroča, se je £. Liilegu, ravnatelju ladkorne centrale, ki se ie mudil na Dunaju in v Pragi, posrečilo doseči, da pride sladkor že prve dni v januarju v Ljubljano. Stranke dobe torej sladkor za januar že pričetkom januarja.
-4- Meso na rdeče izkaznice B. Stranke z rdečimi izkaznicami B prejmejo goveje meso v ponedeljek, dne
30. t m. m v torek, dne 31. t. m. v cerkvi sv. Jožefa po naslednjem redu: V ponedeljek, dne 30. t m. od 1. do pol 2. j popoldne štev. 1 do iOO, od pol 2. do 2. ; štev. 201 do 40a*od 2. do po! 3. štev. 401 do 600, od pol 3. do 3. štev. «<01 d o S00, od 3. do pol 4. štev, 301 do 1000. 1 od pol 4. do 4. štev. 1001 do 1200. od 4. do pol 5. štev. 1201 do 1400, od pol 5. j do 5. štev. 1401 do 1600. V torek, dne !
31. t m. od pol 8. do S. dopoldne štev. . 1601 do 1800. od 8. do pol 9. štev. 1801 do 2000, od po! 9! do 9. štev. 200! do 2200, od pol 9. do pol 10. štev. 2201 do 2400, od pol 10. do 10. štev. 2401 do konca.
— Krompir za VIL okraj. Stranke MI. okraja prejmejo krompir v ponedeljek, dne 30. t. m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti po naslednjem redu: od 8 do 9. dopoldne štev. 1 do 150, od 9. do 10. štev. 151 do 300. od 10. do 11. štev. 301 do 450. popoldne od 2. do 3. štev. 451 do 600, od 3. do 4. štev. 601 do 750. od 4. do 5. štev. 751 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, kilocram stane 80 vinarjev.
+ Vo)ne klobase na rdeče izkaznice A. Stranke z rdečimi izkaznicami A prejmejo voine klobase v ponedeljek, dne 30. t m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. dopoldne štev. 1 do 180. od 9. do 10. štev. 181 do 360, od 10. do 11. štev. 361 do konca. Stranka dobi za vsako osebo četrt kilosrrama klobas, kilojrram stane 2 kreni. Stranke naj pripravijo drobiž.
-f Vojne klobase na nneae izkaz* nfce C. Stev. l do 1800. Stranke z rme-nimi izkaznicami C štev. 1 do 1800 prej- , mejo voine klobase v ponedeljek, dne
30. L m. in v torek, dne 31. t. m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: v ponedeljek, dne 30. t. m.
od 2. d > 3. popol. štev. 1 do 200. od 3. do 4. Stev. 201 do 400. od 4. do 5. štev. 401 do 600. V torek, dne 31. t. m. dopoldne od S. do 9. štev. 601 do 800. od 9. do 10. štev 801 do 1000, od 10. do 11. štev. 1001 do 1200, popoidne od 2. do 3. EtCV. 1201 do 1400. od 3. do 4. štev. 1401 do 1600, od 4. do 5. štev. 1601 do 1S00. Stranka dobi za vsako osebo četrt kilograma klobas. ki!o£Tarn stane 2 kroni. Pripraviti ;e treba drobiž.
-i- Jabolka za DL okraj. Stranke IX. okraja prejmejo jabolka na zele.ia nakazila za krompir v ponedeljek, dne 30. t. m. v telovadnici I. drž. gimnazije (rasproti Narodnega domi) po naslednjem redu: od 2. do 3. popoldne štev. 1 do 120. od 3. do 4. štev. 121 do 240, od 4. do 5. štev. 241 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 1 kg jabolk, ter stane kilogram 3 K 50 vin. Pripraviti je treba drobiž.
— Jabolka za 1. in IL uradniško skupino. Stranke I. in II. uradniške skn-pii;e prejmejo jabolka v ponedeljek, dne 30. t m. vtelovaJnie: I. drž. gimnazije (sasatoti Narodnega dom^) po nasled-nem redu: I. uradniška skupina od 8. do 10. dopoldne, I L uradniška skupina oJ K>. do 11. Stranka dobi za vsako osebo pol kilograma jabolk, kilogram stane 2 kroni.
— Aprovizacija južne železnice. Stranke, katere še niso pr^le 00 krompir tretjič, naj ga pridejo iskat prihodnji teci en. ker pozneje se na pritožbe ne bo oziralo. _
— Emisija novih delnic Ljubljanske
kreditne banke, Opozariamo vse lnte-- nte, da 31. t. m. poteče rok za razpisano subskripc;jo novih delnic Ljub-
ljanske kreditne banke, vsled česar ie treba do tega roka predložiti stare deJ-injce v prelrolkovanje v svrho izvršitve dobavne pravice. — V kolikor nove delnice ne bedo subskribirane od starih delničarjev, se lahko oddajo novim re-ilektantom po kurzu K 650. Tozadevna pojasnila in potrebne tiskovine so pri blagajnah na razpolago.
DariSa.
Zaoslepele vojake je prejela komisija
za vodstvo in likvidacijo deželne uprave od vojaškega veteraadcesa društva v Novem mestu znesek 80 kron.
Zasrbsko deco se ie nabralo dne 77. decembra 13.257 kron. Veije zneske so daroval! plemeniti dobrotniki: v Kamniku 1010 kron, gosp. Štele !00 K. g. §arabrm 300 K, ga. Lia Goropova 120 K, ga. Krajne nabrala ob krstni slavnomu orvoroienke g. Pahcrni-ka v Vuhredu 200 K. vodstvo narodne šole v RaThenburgn 947 K. sfražna stotnlji celjskega pešpoTka 540 K. «r. župnik Musi 300 kron. g. Verdnik, Ljutomer. 111 K: obrtao pomožno društvo v ! fuMjani VH} K. narodna šola v Tarenini 165 K 40 vin., ar. srbafcfl častniki 310 K. — V Majra smo preje!*: 246 kosov perila in oblačil ter \2$ parov čevljev.
Povišanie naročnine
Našim cenjenim naročnikom!
»SLOVEV9KI NAROD* velia od novica leta nanrei: Za Ljubljano:
celo leto.....9§ K —- h
pol leta......29 » — 1
četrt leta.....15 a — ■
na mesec.....5 » — »
Za Jugoslavijo in vse dežele bfvsc Av-stro-Ogrs'.e:
Celo leto.....60 K — h
pol leta......30 » — »
čem leta    .   .   .  .  .   15 » — » na mesec    .....    * » 50 * Za Nemčijo 65 K. za Ameriko in drnge države 70 K.
Unravnišfvo >šlov. Narodac.
Izdajatelj m odgovorni uredni! Valentin Kopitar. LasrflfM hi f»> .Vsrrdn* t?«karn
KtSLAVODA
Stran 6«
„SLOVENSKI NAROD" dne ?8. decembra 1918,
307. Štev«
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, da je Vsemogočni našo ljubo In nepozabno
Sento Miro
danes izpred božičnega drevesca poklical k svojim angelčkom. Pogreb bo v petek ob '/2 4. uri popoldne.
T Rasah, dne 25. decembra 1918.
Rodbini:
M. LicMenvrallner ln dr. M 6 o rite k.
Vsegamogočni pozval je k SeW danes na§o nidvse dobro in skrbno ženko, mamico oziroma sestro
Marijo Novak roj. Pilar
soprogo davčnega upravitelja.
Pogreb predrage umrle vrši se dne 2/. grudna ti..ob '/2 3. uri popoldne iz Metlike št 1. na pokopališče Sv Roka. NajblaŽji ženki m mamici naibl žii sromin.
V Metliki, a« Rupi pri Kraja, dne 26 grudna 1918.
Zdravko Novak, soprog, Milena in Zdcak>, hčerki, Jernej
Pit&r, brat
i
i
L.
Tu?n'm srcem naznanjamo prežalostno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo poklical k SeDi našo iskreno ljubljeno hčerko oziroma sestrico, gospodično
Pavlico
učenko 6. razreda mestne iole na Vrtali,
ki fe po daljši mukepolni bolezni v 16 letu -tarostl d^nes ponoči ob 4. uri, previđena s sv. zakramenti, Bogu vdana, nuno zaspala.
Pogteb predrage pokojnice se bo vrli! t soboto ob 3. popoldne iz hiše žalosti Tržaška cesta št. 27. na pokopališče k Sv. Križu.
Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin
V LjBBlJaaf, dne 27. decembra 1918.
Prano in Marija Brenč 6, starši, Anton, brat, Sffici, Ivanka,
Faaća, sestre.
Potrti neizmerne nesreče, ki nas je zadela, naznanjamo, da naše ljube
Vi&e Podkrajškove
ni več.
Vgrabtla nam jo je Španska bolezen, previđeno s sv. zakramenti. — PogTeb je bil 27 dec ob 3 uri popoldne z Resljeve ceste štev. 24. k Sv. Križu.
ZAHVALA.
Obenem se najglobokeje zahvaljujemo za krasne poklonjene vence in šopke Zahvaljujem se gg pevcem za v srce segajoče žalOstinke, sestram Sokollcam, bratom Sokolom I. posebno onim. ki so jo nesli đo groba.
Končno bodi izrečena iskrena zahvala vsem. ki so jo vkljub slabi poti v tako častnem številu spremili do preranega groba.
V LJUBLJANI, 28. dec. 1918.
Ana Podkrajšek, mati — Olga Bizjak, sestra. — Tili Bisjek, svak
_i___&_■ - ■ .     . •
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni m smrti našega nadvse ljubljenega, nepozabnega soproga ozir. dobrega očeta, gospoda
Adolfa Gerjola
trgovca, gostilničarja »n posestnika
izrekam vsem svojo najsrčnejšo zahvalo.
Posebej pa se zahvaljujem telovadnemu dništvu .Sokor, pevskemu društvu »Merkur«, ptečastiti duhovščini sv. Petra, vsem darovateljem krasnih vencev in vsem, ki so na ta ali drug način počastili pokojnika na njega zadnji poti.
Vsem tisočera zahvala.
V Ljubljani, dne 30. decembra 1918.
Globoko žalujoča soproga z otroci.
PtcsM pogrebni *tvo« f Lirti-m'.
Fr. Eosler sodni svetnik v p. in odvetnik, naznanja v svojem is svoje rodbine imena, da je po zdaj zanesljivih vesteh padel ljubljeni, nepozabni sin in brat
nodperuAalk areske Isftie
dne 19. septembra 1916 v boju za svobodo, star 22 let.
Pokopali so ga tovariši Slo-venci v Medildiiu v DobrudŽ».
Vsi, ki ste ga radi imeli in z nami upali, da se vrne iz daljne Rusije, ohranite mu časten spomin l 8187i
Idn»l|saa v decembru 1918
Umrl je v Voloskl dae 8. decembra naš dragi soprog brat vnuk, gospod
Jože Jan
Posledice vojnih naporov so ga spravil* v 29. L njegove starosti v prezgodnji grob.
Ta pretužna vest nam je došla vsled laške okupadje Se le danes.
Za Izkaze sožalja Beg plačaj 1
Ljubljana, 24. decembra 1918.
Jol'ea, sooroga Janko Pav ia, M'1-i. Vera, Bticl brat in sestre.  Jo« p in*   Jan stara mama. 8135
ZAHVALA.
Povt doni prerane smrti nagega nepozabljenega in iskreno ljubljenega sina, brata, svaka In nečaka, gospoda
Stanko Sfrifofa
ras. poročnika
izrekamo vsem, ki so se n« v tem težkem času spomnili s tolažiino besedo, potem darovalcem krasnih vencev in šopkov, častniškemu zboru, vojaškemu oddelku, prijateljem in znancem ter vsem družim, ki so predragega pokornika opremili na njegovi zadnji poti. svojo najtoplejšo zahvalo. Bog, ki gleda v srca, naj j.m poplača to dobi o delo!
K Ljubljani, dne 27. decembri 1913. Žalujoče rodbine: Štritefova, dr. Botterijeva, Zajcova.
Zahvala.
Za obilne dokaze srčnega sočutja ob bolezni in prezgodnji smrti naše fskrenoljubijene hčerke, ozir. sestre, tete, svakinje, gospodične
Pavle Narinko
učitelji*« na Viču,
za poklonjene krasne vence, mnogobrojno spremstvo na poti k večnemu počitku z'asti prt-č. oo. frančiškanom, g. županu Knezu, g. nadzorniku Gabrsku, gg učiteljicam in učiteljem, posebno še domačemu učiteljstvu in Šolski mladini, g. pevcem za ginljivl žalostinki in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iztekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo.
Gfiace, 27. decemcia 1918.
Globoko žalujoči rodbini Gutnik-Marinko.
7jj* nanilf tehniške tvrdke, dooto uve LuolUPlIn den v tvorn cah opremljenih s kotli, ki bi pospeševal (oferiraJ) uvedbo teh naprav, se Išče. Ob intenzivnem delu dober us* eh. OelaSajo nai se samo prvovrstne firme Pražska toviia isolačnich nrostfedku Bravi Wnr-nrove. Pragi, VII. Schaeltora ol. lal^ 8154
sa, politirana, 2 pisalni mizi iz mehkega lesa, 1 zora s 4 stoti, 1 zofa z zraven spadajočo Zimnico, pripravna za otroško posteljo, 1 poltirana mala miza, 1 alfabetični pisemski predalnik. V raša se vsaki dan od 11-2 ure Mes'ii trg štev. 18., I. nad str. 8142
lili - padease - itn« -aarti lit
nje in razpošiljatev preizkus radikalno učmkujočega uničevalnega sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna "isma Za podgaae in miti K 5* -; za sčarke K 9'—; tiaktara za stenice K 2*-; posebaa mečoa tinktura za stenice K 5'—; ■nlcefalec aaaljev K 2*-; prašek proti mrčesom 2 ia 4 K; tinktura prati osen pri Ijadeh 3 K; mazilo za vil pri živini 2 K; prašek za aši f obleki in cerila 2 K; tlakinra za bcihe ari psea K 1*54: ti oltara prati mrčesa na sadja ia zelen iadi (uničevalec rastlin) K !•—. PoSilia po povzetju Zavod za Dokončevanje mrčesa M. J««karv laojrifc 15., Petriajska sllea S.
&3HIII3 23 izdelovanje mfla, prodam A*'HlIIu večjo množino. — Rožna ulica št. 15. 8196
/X mu!oyinf|l debelo plastjo premoga ca površju zemlje kjer se zamore pričeti z obratovanjem takoj, se proda resnemo reflektanta. Potrebne to zadevne informa*lvne podatke dale samo osebno, Kolodvorska restavracija v Žilca. 8167
fftnarf Oženjen, oče dveh otrok, sa-illUui I mostojen, izvežban v vseh strokah vrtnarstva in gojitve nasadov želi premeatti slnibo vsled prodate tu-kaišnjega posestva. Najraje kam na jug Jugoslavije. Govorim in pišem slovensko, hrvatsko in nemško. Vzel bi pod ugodnimi pogoji tudi vrt v najem. Predstavitev radi pogodbe na že-bo. A. Lazar, vrtnar, gra ličina Štela bron pri Radgoni 8163
Časti aaaaammm Sprejem vsak dan med Dlfll PStUjCa. 3. in 4. uro pop. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 8172
1119 U9 v 1 nadstropju za A abonne-LC|fl Ivini men t se proda. Vpraša se: postaj predal loi Sili
Mae odda porabnikom od 100 kg naprej. Kje, pove uptavnlStvo •Slov. Naroda«. 8137
1091 fnk K P1"0*1 Tudi se
LS|i llul ceno  prodaste  a  peot iz
litega železa Mestni trg 25. L 8100
FfltaOMrat l3X18  za  povečanja ob laliepaldl eiektr. luči se prodi s pri-adajučo zahgo papiria vred. Marija 2ebre, Cerktena al. 21, 11. nadstr. 8193
popravna za trgovino na prometnem kraju v Ljubljani ae kapi. Cenj. ponudbe pod .Trgovina 8 97" na upravnI§tvo .Slovenskega Naroda".
Đa&anten latiekvoz. srffi:
Nesseldorf. se proda za mirovno ceno K 1200. Hiainflbaner na Bledo. 8175
7im Ui Jl/nfnii -T- 4-- novi 12 močnega tili! U JRUl l|l usnja, se prodajo. Jos. čeme, Sp. Sika, Jeraejeva cesta št 78.
8179__
FraTo Mn dlorijo izr1™,*",
jaica. Osvald Dobeic, Ljnbljaaa. Martlsova cesta št 15. 8198
vdovec, resnega značaja, nallepše starosti, ae Zeli vsled pomamkania znanja s' naniti z reano mislečo, naobraženo, simpatično, preprosto gospodično ali vdovo v starosti 25-31 let v svrho skorajšnje *e-nitve. Ponudbe na uoravništvo »Siov. Nar.« pod Šifro „Sreća<ai8S". — Samo resne ponudbe s sliko ter natančni naslov. Pri prejšnji vojaški upravi zaposlene so iaključene.— 8185
Uitiirinat — b,vSi v°inl victnik v Ru-IIU1HII! siji — želi korespondirati v ruščini. Naslov: F.M. posuo ležeče Linb-Pana. 8195
Rotneilirns se sprejue k dvema ftolo UUe|IUullila obveznima deklicama zmožna slovenščine in šivanja. Stanovanje in hrano v hiši Popraša se v trgovini G. Čadež, Mestni trg. 8161
M m dobrin kuj
da tudi molzna krava ter 7 malih prašičkov dobre pasme. — Poizve se PoMaaska cesta št 55, Ljobljani. 8144
Zan?slp?a oseHa 5Jfta-«S z
sicer taka, ki se že nekoliko tam iz-pozna. — Kje, pove opravnistvo .Slov. Naroda*. 8177
niško čutečo Jugoslovansko (ne nad 20 let staroj — Resna pisma brez slike na upravnlftvo .Slov. Naroda- pod .Umetnost 8178*.
fftkaptf* Izobražena, stara 22 let, išče JUlf lila, službe pri boljši rodbini, zna tndl dobro Šivati Cenjene poundbe po i tu! predal 10, št Jurij ob jat železa Štajersko, 8173
ftanannia l&em stanovanje obsto-dliOVfottje. ječe iz 3-5 sob za takoj ali pozneje. Cena postranska, posredovalce se nagradi. Ponudbe pod Jati 8M1M na upr. »Slovenskega Naroda«. 8141
Prodajo se otrertki čevlji št. 23, Ytm I moško blago, beli čevlji, kosara, zaboji, lepa štelaža za shrambo aH kuhinjo, lesena banja ter razne druge reči. Ogleda se lahko od 12.—3 ure popold Naslov, pri npr. Slov. Naroda. 8184
im Hrti™ aH« SSUETS
takajia|i trgovec (samski) Reflektira se na prijazno stanovanje s posebnim vhodom In električno razsvetljavo. — Ponudbe pod .Glavni kolodvor 8151* na upr. »Slov. Naroda«. 8151
Brošura
Za bolezen so toplice, za ljubezen jih pa ni.
= se dobi v _
Karodni knjigarni v fjnbljani.
Cena s poštnino 3 K.
Prva specijalna trgovina z rokavicami in parfumi
0. BRAČKO
Dunajska cesta štev. 12.
Iftffvfo Ulftl ktI- 16 iD **l 12 a LOiMC PflSlC naprodaj pri F. K. Kaiscr
šelenburgova ulica št 6. 7401
DthHrtVfl z* eno spalno sobo knplm. roku t TU Naslov pove uprav. »Slov. Naroda'. 8052
m ntt mn, slišiš
Terezije cesti it IS. (Kolirej). 6991
ImiifB tnharn       mo^n (kristali
napi ll aaiUUlO Ponudbe na .Saharin* 8170 v upravo Naroda.
Pruda ss lep fotografski aparat.
Kje, pove upravni*tvo »Slovenskega Naroda«. 81 SO
delo v hiši. Pismene ponudbe pod „Perfekt/8147" na uprav-ništvo >Slov. Naroda«. 8147
l9Tfm1l9 nn^3 se kBP* za damo srednje nrHUHBfl llUid velikosti. Ponudbe na uprav.   »Slov. Naroda« pod .Narodna
■osa 81*5*.
8fo5
Pajimatili Iharelj SsaTiJ^
»rodaj J. Čadet, trgovina klobukov, Mestni
trg. 8145
ftlilta v nišo x priporoča. Prevzame ulliljd vs^ko popravljanje, belo in črno, želi tudi prevzeti traino delo. Naslov pove nprv. Slov. Naroda. 8186
lim mM stvom v le*i legi ln v b.ižmi železnice se agsdas proda
Pismena vprašanja rod »Grajsctsa 8O02" na rpr. »Slov. Naroda«. 80v2
G. BtHor Ferletit ftSg «
prosa, da sporoči svoj naslov prijatelju J. Nemec v Maribora, vTldeaavska cesta it 18. M4S
Brftffofalta v Špecerijski, manufakturni, rlUUfl|Oia(l galanterijski in steklarski otroki dobro iz ve? bana, teli preme niti slnibo. Cenj. ponudbe se pro^t na upr. »si. Nar« pod .Marljiva prodajalka 81S9".
rinrilrl P°dp!sana izjavljata, da nista d IDI (IV. plačnika za dolgove. Id bi jih nared'1 njun sin Jože Prežel}. — Andrej ln Marija Prezelj, Selo št 50 pri Ljubljani. 8188
■niVn nhlnbft twvo tI1 dobro ohranjeno nUSlD BBIK&U ln zimsko suknjo za ve-1'ko osebo, kupim. Naslov pove apravn. SI. Naroda. 8190
ki opravlja  rod! vsa druga I, deta, se sprejme proti dobri plači ln dobremu ravnanja k 3 osebam Naslov, pri uprav. Predstaviti se je od 12.—3. ure pop. 8183
PosoiBa iprava za Usann
jasnila v pisarni  dr. Ivo Benkoviča odvetnika v Ljubljani, Miklošičeva c 6. I. (poslopje Ljudske posojilnice). 8166
iazgletoirj Hm. ^vrsJ^
imitacija ljabavne, glavice, voščifne 8, iste barvne 10, umetniške 12, salonske 16, 18, 20 po 100 pošilja A. Kosiner. Praga, Vršovlce A. S168
ffnpuiS« učiteljica z večletno prakso Jialcjid želi priti zaradi nastalih razmer kot vzgojiteljica k boljši rodbini v
mesto aH na deželo. Vešča tudi v gospodinjstvu. Pismene ponudbe ,Peda-^>gin|a 8174" na upravnBtvo .Slov. Naroda".
tfsnmilia Zamenja se stanovanje v aldulfU9jL predmestju iz 2 lepih sob v L nadstr., z balkonom, vsemi priti-klinami in vrtom s krasnim razgledom za večje v sredini mesta sli predmestiu. Ponudbe pod naslov »Lep razgled/8164* na oprav. »Slov. Naroda«. 8184
lorivrtnar sposoben za vsakovrstno HBfllflau delo v vrtnarstvu, 47 let
star, oženjen, z odraslo družino išče stalno alažbo v kaki grajsčini aH pa v kakem večjem vrtnarstva. Zmožen slovenskega, hrvatskega ln nemSkega Jezika. Naslov peve uprav. »Sloven. Naroda". 8160
OdTrtijfti kudirint.
uradnik, ki >e izvežban v majhnem konceptu, zemljiški knjigi, slovensk. tesnopisja ter strojepisja zmožen se sprejmeta v pisarni dr. Alojz j a Brat-kovtča, odvetnika v Siovenjgradcu. Plača po dogovoru. 8117
RT?H2 Ifltaraa z mr,0&ml zdravili, ste-ULiBU iblidiDu klenicaml ln vsem zdravn. orodjem, vsa za ordin. sobo primerna zdravn. oprava, nadalje vse zobozdrav-niSko orodje z mnogim materijalom, kakor tudi vsa tehnično oprava se, če le mogoče skupno, proda. Aaa Dec. Ko-cečnik v Gornjem Gradu. 8169
Dviisdeiia ksfija,
veleelegantna amerikanska (Sandlan-fer) iz k i kori-lesa od Lim k Co. New-Orleans eno in dvovprežna, z močno bremzo. se proda za za 2000 K mirovne cene. Tudi se proda lahka, elegantna, enovprežna konjska oprava. Ogleda se v Hlmmelbauer na Bledu. 8176
bljanska kreditna banka v Ljubljani
ril
Detoiika glavnica to.ooo.ooo.- kroti.
Stritarjeva ulica štev. 2.
Poslovalnica c kr. avstrijske državne raredne loterije.
fondi nad 2,000.000.- kron.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, uonci in teuu.
nr Soreiema II Kupuje in prodaje vse vrste vrednostnih papirjev, finan-
..i^M^s i«Mitas«a 2— *«*1««%?Z .a2lln \ dra eraricne dobave in dovoljuje
I I
I
32
zvežiirn hTiiigovodia Sb..'11:.^
•akoj. Ponudbe na upr. ^Slov. Nar* »od »Knjigovodja 8023'. 8023
fflVOTna za št™]* in Železnino A . Nag) luVrdhu v Kamniku prevzema stroje vseh vrst in poljedelsko orodje v zelo točno in skrbno popravo. 8271
leHiiMBo sobo bS;Ni-
»Z. J. 2.« Narodni dom, pritličje levo. 7999
B?fl[iB0i motor, tf^i^t
se kopi. Indof, Florjanska al. 27/11 nadstr.
SOOS
aH  u«telj«co i?čejo
Plesnega tiitelia za zasebni plesni
poduk 3 gospodje. Ponndbe na uprav. nSl Nar.rt pod „3 gos^dje 8015" 8015
Mm suita, dai večja množina
po najnižji cent. Rilca stav. 15.
Polzve se Boina
8007
I n^^l v srec*im mesta se 11 teko). LU.«fll Naslov pove upravniStvo »SI. Naroda«. 8014
n novih moških Čevljev št. VI in 6 m dol pa vinska cev se proda po n"zkl ceni. Pismene ponudbe na upr. .Slov. Naroda' pod nMt 7888".
Strni mini sir ,esne trgovine, zmožen &li!mUllijaa bilance, sioV. in nemškega jezika v govoru in pisa\i. dobro verziran tudi v davSčinah, bolni:k-blagajni in zavarovanju proti nezgodam, se išče takoj kot vodja lesni ve letrgovine. Kef<e :tira se le na prvovrstno, resno moč. Naslov pove upr »Slovenskega Naroda«. 8049 i
2 braniki
naprodaj, Sd.
8053
Slika IM.
bdel koleisi
za Jugoslavijo Bonse, Ljabljaaa.
za  leto  1919. Cena K 1*80, Povzetje samo stane 80 v. več. Uaa 8022
DaUv za navadna kolarska popravila se UUlul laCe. Zglasiti &e je pri vratarju mestne pristave Cesta na Koaeljevo St 8.
8045
^^RtO 3li htpi se špecerijska trteriat ^Mt 0|1 RBpI oz. primerni lokali v Ljubljani, Ponudbe pod „Trgovina 8012"
na upravnišUo „Sloven. Naroda"    8.12
IhftTnijI lA **va balkonska sedeža v H'.'JU'liu prvi vrsti ae proda. Naslov pod ,,afccanu. - poštno ležeče Ljubljana. 8013
imM. Umi
skoro nova, se radi adtotovanfa takoj d roda na Marije Terezije cesti »lev. 6, pritličje, 81t4
Mllnsr is žcoar stanu, tt takej strelne nri Konrada Marscaitz v Lištem trga, Spodnfe Štajersko, 8103
Vino. sadjem in Kisla nh
se p > J u go-
slaviji ze lahko razpošilja m naroča pri A. Gset, p. Gatt&nj. 8054
tastih dozah, 1 ft doze po K 15.
lose ro K 28 za tac, mast za Čevlje, te*lje z leaaafari in osniaiiai podplati, tlrk £a fimnate krtače, toaletno milo i.g 9 iriae torbice, lesene to porcelana t pipe. pra*al prašek I. L d pa ■ajalt;.k ttaaa. »čvrsta* o lansko vino, borov:;* car, sMvovko. troDinjevec tajal m kavni in čaj.il nadomestek le ostajeo
flAST, Kras?. 7411
drobna:,ie se razproda Trs: dopoldne.
Zz poročenca prieravno be.o blago, nekaj Ženskih in mošk h nog*vic, črna boa. 2 obleki. 6 metrov blaga, rabljeno z<msK0 in letno sukno, dobre čevlje, dirkalna koto in različne hiine
Id. 1 nadstr. levo. Rnarodjji se
8097
Kroiaška tvrdka K. PUČNIK
niejalka lju&ljana, Sodna ulica št. 3.
zdeluie najelegantneiše angieSke damske kostume ter plaSče in ist"»tako najflnejSe vsakovrstne obleke za gosnode. Razpolagam le z najboljšimi delavskimi močmi. Prevzemam tudi vsaka popiavda in prenarejania.
Uradnik
lesne industrije, rez. računski pod-častn;k, zdrav, energičneea vedrnja neoženjen, star 29 let, z boljšo šolsko izobrazbo, vešč slovenskega, srbohrvatskega ln nemSkega jezika, z večletno prakso pri svetovnih lesnih tvrdkah. kot vodia večje parne Sage Jn kot gozani  manipulant, išče primerne sta* ne službe v ozemlju Jugoslavije. Nastop po dogovoru, spričevala na razpolago  Ponudbe pod »lesna industrija 8162* na upravništva »Slovenskega Naroda« 8162
Vsaka dama naj čita
mojo velezanimivo navodilo o
modernem negovanj*! gradlf.
Iskošen svet  pri  vpadlesti   In pomanjkanju bujnosti. — Pišite zaupno na
Ido Krause, Požun, Pressborg Ogrsko
Scbansstrasse 2. odet. A«.
Slovenska
Na slovenski trgovski Soli v Ljubljani se otvori z novim letom para-relka I trgovskega letnika, ako 6e origlasi približno 20 učencev. Sprejemajo pred v^em iz vojne vrntvstse dijak , ki so dovrfiili spodnjo gimnazijo ali sdodnjo realko ali meščansko šolo. Učenci z manjšo predizobrazbo se morejo sprejeti na podlagi sprejemnega Izpita.
Spretema se vsak delavnik do v§tev5ega 2 januarja 1919 do 10 ure dopo!dne. K vpisovanju je prinesti rojstni list, zadnje šolsko izpričevalo, ubožni list in.K 15 — kot vpisnino in prispevek k učilom. Redni podjk se prične 3. januarja 1919.
Ravnateljstvo*
V restavraciji „prl Roži
v Ljubljani
se toli od 23. decembra naprej
lec klavirjev
O. F. Jurasek
Ljubljana, IVolfova ul. 12. Edini ~m
specijalist^
^S^3r
izvršuje vsa popravHa te strofee.
Privatna plesna šola.
Vljudno naznanja, da sprejme Se nekaj dam in gospodov iz boljših redala v nov tečaj za začetnike, kateri se prične s zadata: o m janaarja — Pismene pijave sprejema Adolf Prasak, pisani asttell v Ljablfsal. 8194
Tovarna klavirjev "
M. ROPAŠ, Celje
priporoča najfinejše klavirje in pianine. Edina jugoslovanska tvrdka.
St. 289
Razglas.
7907
Prodaja vojaških povodnih kuhinj, ki so za vojaštvo neprecenljive vrednosti in zelo drage je vsakomur naistrožje prepovedana.
Kdorkoli je kuhinje ali pa tudi posamezne kotle že kupil, je dolžan da se rait oddaie proti rovračdu kupnine zglasi pri ooveljštvu 11 voj. okr. v L'ubijani v k- nnl oz. pri pristojnem žunanstvu. Kdor pa si je prilasti označene kuhi je nepravdnim potom, je dolžan le-te vrniti na lastne stroške do konca januarja 1919 pri trainskem poveljniku g. majorju Vodopivcu na na dirkališču v Ljubljani. Pri komur dobijo preiskovalni orcani ki se bodo odposlali po vsej aeželi, to dragoceno biago Se po l rebrn*rju 1919. bo razen z vrnitvijo na lasine stroSke kaznovan še z oočutljivo denarno globo ali zaporom.
V LJUBLJANI, dne 11. grudna 1918.
Vođstoo stvarne demohilizaclfe.
W
uuoslavenski LL0YD"
prije „Hrvatski LLOVD
44
Islaai dva, povremeno i tri puta rta tjedan, kao narodno*
gospoderaki Ust
u Zagrebu, *^BB
uvrštuje u redakcionalnome i  oglasnonie  dijelu  nonude i  potražnju trgovaca, obrtnika in industrialaca iz svih područja države SHS. za svakovrsnu robu. Prima, daje i posreduje informacije u tome smjeru. Informativen liat sa sva narodno-gospodarska potanja. '■JK3p~   Ogledni primjeri bresplatno«
Uprava Jug. L!oyda' naiazise u Zagrebu, Moravska ul.br 21.
Najveća slovenska hranilnica!
oiia u
UUBLJANS, Prešernova ulica št. 3
j. tresla konoem leta 1916 y\Qq .... K 66,800-ODO1 bipotečntb ln občinskih posofit . . . . „ 27,600*000' rezervnega zaklada   ........  Vl 2,500*000'
Sprejema vloge vsak dslavnik in [fh obrestuje najvišje po
večje ls nestalne vloge pa po dobavam« 159 Hranilnica |e pupllarno varna. Za varčenje Ima vpeljane lldne domare hranilnike« Posoja na  zemlfisča in poslopja  na K^sniskem proti 5%y Izven Kranjske   pa proti 5 7<% obresti n !n proti najmanj 1D/, oziroma 3 4 % odplačevanja na dolg. V poapira?aje trgovcev in obrhiikov ima nstanovljeno
lar Kreditno društvo.
2. razred.
2o razred.
razredna loterija.
Pri na&i poslovnici kupljene areike ao aadeie:
K 300.000 in 100.000 glavni dobitek:
M. f0202, izžrebana dne 16. oktobra «915, IV. lot.
it. 83805, izžrebana dne 11. oktobra 1017, VII. lot.
S 50 C 00..........ftt 34 154, št 60.609,
S 30.000...............št   68 435,
K 13.000 ........*t. 7.788, 130 189, 108 977,
E   5.000...............št 68.425,
mnogo dobitkov po K 2000, 1000, 800, 400 in veliko dobitke? po 200 K.
3zn!ačali smo na dobitkih za X .,582.053-
Cene srežk: «/i K 80-—, .7» K 40.-, \u K 20—. 7« K 10—.
Prihodnje žrebanje bo 14. in 16- januarja 1919-
Zižrcbalo ae bode 4000 deaflfke* v akepnem zneska K 740 600.
BV  Sreške prodaja *^fS
ljubljanska kreditna banka
I v Ljubljani. I-
kol poslovnica razredne loterije in njene podruZnice v Celju, Celovcu, Trstu, Splitu in
Gorici.
igralni načrti ii vsa nojatoila brezpiaHse. Bilki platijinl takoj brez oblika.
OflbiiDa pralnega mila T::^.
Poizve se v Batni eJIci št 15. 3005
častnik v pisarni, iičt prieerne složbe. Nastcv-pove upr. >rSI. Nar.** 8050
28 lig riemiie mote m?™™&
preskrbi stanovanje (kuhin'a. ? - 3 sobe s priti'd«nami) v mestu. Naslov Dri upr. „SIov. Naroda".
varni al] treu vzamem v najem. Ponudbe fjod ..Gorenjsko 8047" na uprav-nl?tvo »Slovenskega Naroda« 1047
m sicer eno ali dve sobi s kuhinio, plafa do dogovoru. Eventualno tudi s pestiežbo.Pcnudbepod,No»oaesto Se:"*4 na upr. »Slov. Naroda«. Na anonimnn pisma se ozira. 8027
V-tUfrin"'fi 2 meSan'm blagom in !lCl[yol»:»a žotein?no, z velikim »Ida-4HČeai v večjem, Iep?m trgii na Sp. Sta eibkem, z neka^ orali zemlje, brez žace ali z žago, brez *!i z velikimi skbdifčt za seno se «?odno oroda Po-»ve *e nri !idOTfsc Tomše, Podplat ori Ro^tcn S 3. Sta}ersko. 8^8
Bohovo m popoludne od 1 do 4
ure pri postifni Kramar, na dvoriSČu, Glince. Cena Q5 v. kg. Prodaja tvrdka JL Rn&lsn. Linbfjana, Karlovš^a c 15. Ponudim milo za nranje, milo »Dob* cikorijo, čaj, papnKO, sveče, kisovo kisTno, razne esence, vermut vino -.ladko, sadni moSt. Proda se tudi nad 100 hI hrastovih sodov. 7602
ZamepD poj za Heljo. 52?».
8006
Cf^rnvonift z eno so^° 'n kuhinjo za đ!d!iUlQl!]E 2 osebi laćam za januar
ali februar 1919 Naslov pove uprav.
(Slov. Naroda". 8351
ter specijalna vrsta za zimske damske kostume, razpoSilja modna trgovina H. Bldate v Mariboru. 7414
1 rjlinl primeren za prodajo kandit en gros, Lolttl, se išče v sredini mesta Ljubljane. Ponudbe z navdbo najemnine in drugih pogojev na Jos. RajJter, tovarna kandit
v Šoštanju, Štajersko. 8041
(maierja), ocenjenega, brez otrok, oba zdrava, pridna, poštena, snažna
in varčna — Znati mora vsa domača dela kakor pri 2ivlni, na vrtu in polio. Plača po dogovoru. Naslov pove upr. »Slovenskega Naroda«. 7935
I nratTO'Faria treznesa» oženjenega, il jsilaiUilaijO marljivega in sposo-beega, ki razume tudi nemški, Ućemo za našo tovarno v Medvodah, če mo-voče za takojšnji vstop. Ponudbe, najljubša bi nam bila osebna predstava, <o staviti na: Papirnica Gorlćane, poita Medvode. Gorenjsko. 7984
lii n Drista?Bi'i3
•fni^r ifiu:Jtrt Poročnik aH prapor-Af)\\ lufdllU ščaV.lče mogoče tehnično .^obrazen, energičen in sposoben ?i vodstvo obrata;po<*časanlk-f*vali 4, z lepo pisavo, veSč strojepisja in zvežban v pisarniških poslih, ter več etvlterfev - JavtHaov sprejme Vola* a i zavod sa pranje la poprav-s Janje montere v Vevčah potfa D. M v Folta. 8187
sprejme tako! strojilna tovarna SAMSA A Co v Ljubljani, Metelkova ulica štev. i.
Varnost kapitala.
Kdor si hoče kapital za pozne.šo dobo zasigurati naj se zavaruje pri
Prvi češki sploSm defniskf zavarovalni družbi 9,Komna'*vPragi.
Zastorstva po vseh slovenskih krajih, za Kranjsko v Ljubljani Dalmatinova ulica 7. A. Klun G!a\ni ravnatelj te družbe ie moral k vojakom, ker je znal braniti zavod pred avstri»skim vojnim posojilom. 80M
Trgovci!
Oziraje se na vedna naročila vzorcev vljudno poročam, da jih ne pošiljam, dokler ne nastopijo bolj normalne razmere, ter prosim, da pride vsakdo osebno izbrat, ker zaloga je še velika in cene nizke.
Veletrgovina R. Stermecki Celje.
Za BožU in Novo leto
priporoča 6649
i fotografske umetnlšlic stihe
fotografski
A. BERTHOJLD, letni zavod, LJubljana, Sodna ul. 13.
avana „Klub" u Zagrebu.
Priporočjju se Braća Švabenic.
Srbečico, hraste, lišaie
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano .,SKABA-fOr,M'. mašilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni lonček K 3"—, veliki K 5'—, porcija za rodbino K 12*—.
—- Or. L Flescti's Kronen-Apotheke (GyOr), Raab Ogrsko. Zaloga 7a Ljubljano in okolico: Lekarna „pr* zlatem |elennu.
Lfnbl|anat Mariji a trg. 595« ozor na varstveno znamko ,,S^ABAFOBM" "^H
Opravilna številka A I 132q/18-10
8134
s t aterira 89 skllcejefo xapnsćln*kl tipalki. 0. AIktn Šaman, maoi-
stratn! svetnik v Lfu ilfacl, je uniri dne 17. novembra 1918. Vsi, ki imajo
kako terjatev do zapu&Čme, se poživljajo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne 22. januvarja 1016 predp. ob 9 vrl v ttbl 34.
ustmeno, ali pa do tega dne pismeno. Sicer bi ne imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nlkake nadaljne pravice do te zapuščine, ako bi vsled plačila napovedarih terjatev pošla.
Okrajno sodišče SHS v Ljubljani, oddelek L
dne 23 decembra 1918.
Slavnemu bčinstvu naznanjam, da sem prevzel nekdaj slovečo
^ mizarsko obrt ~m
po umrlem g. Viktor Graula v Zg. d liki čt 54, kjer se bodo iz-viševala vsa v to obrt spadajoča dela točno in solidno se tem potom priporočam
Avgast Čeme, mizar.
Delniška glavnica in rezervni fondi
^nr k 103,000.000.- -^m
Stanje den. v!o; na hran. knjižice 31. okt 1917:
k 214,681.380-—. ::
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala na Dunaju. — Ustanovljena 1864,
Preskrbovanje vseh bankovnih  transanci;   n. pr.; Prevzemanje denaroife vlog   na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vredacsfalb papirjev strugo v okviru uradnih kurzniii poročil.  — Shranjevanje in upravljanje (depou) vrednostnih .. ijev in posojila nanje. o4
Vogal Haripii trsr-Sv. Wra cssts (i W M\twwi\ kmT).
i
Ustanovljena 1864. — 33 podružnic
dragotla itd. ^od lastni saKlepora >tra it>e - OpravlHaće c kr. raxr. loterije dcezplačna revizija izžrebanih vreunoatniu jap.rjcv — Promete    vsa -rejama, kiiuaćiia ln aa^aula v A.aar:j&o in la Amerika
a <n pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko apadnjocih iransakcijai* vaekdar brezplačno«
6W^rz0i3vke: Prometna banka LjsbZiana. - Telefon stav. 41
39
5991
Stran 8.
„SLOVENSKI NAKUU*, one 28. decembra iHia
307 stev.
PRISTNO VOLNENE OBLEKE
dobavlja po meri v najkrajšem časa
fi. Jožeta L1
sprejema v popravilo in tudi nove pre-nareja na nove oblike Fran C erar, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Bomtaie pri Linblfanl.  - Cene pri merno nizke, postrežba točna. — 549
Enpnjem nntetno
in splošno vse, kar je starinsko
Posredujem pri prodaii pose.t v
ALBERT DERGANC, brivec
Frančiškanska ulica 10.   60 4
Da zadosti občni potrebi izda v nc" koliko dneh tvrd-a
Bonač v Lfnblianl
2elo pripraven beležni  (tedenski) ko ledar za pisarne, urade itd. Natančne v oglasu, k se priobči v prihodnje - = listu. E-
Proda se stavkilc*
nt ž jI &mm
(Ffirstenhol) 662
v Gosposki ulici v Ljubliant v izmes Okroglo 3600 m2 in travnik na Banu ' izmeri okroglo 18 ha. Pojasnila v od vetniSki nisam* dr. E4wia Av^ire stsck v Ljubljani.   Knafijeva ul. 4
Ura dar* dovclfena. ie 20 let o*> stojeća na t z tare i ša ljubljanska
pssisfiovolslca sfanovaHj inslužr
G. F8«x
Gosposka alica 4, I. nadstropje levo. Priporoča in namešča le boljše sluieV likajoče vsake vrste pnvatno. tr
govsko in gostilniško osobjr. Izbirj različnih služeb, 2lasti za ženske Vestna in kolikor moino hitra postrežb?
zagotovljena. "537 Pri zunanjih aaroČHih znamka za odgovor.
lilo io sode Ignac FoEk v Kraojo
Bsy ©tvarfa
de!en obrat
Ima razpoložljive male množine prvovrstnega jedrnatega ml'a, kristalne sode in kolomaza ter prosi naročb    Natančnejše ponjdbe na zahtevo
Ooxn j
I Omeo3 j
mjmuf Priporoča ae tvrdk a: "SM
JOS. PETELINC
—= Liubljr na =—
Sv. Petra nasip ll l
Zaloga aivalnth strolev In njih pesa nar Dih delov, Igel ln olja, ter dragoga galanterijskega ln
modnega blaga. btotata se proda: Steklo za izložbene omare (belgijsko steklo) komolttuo z val enimi sa-atorl, mera 13!>XiM. 63X184. 5§X1M in eao rabljeno % - 162. Eupl se: Hatlonalna reg'atrfrna blagajna ::—::       novejši model.       ::—::
<2?1
schaffhausen I j Unton»Horlocare |
F. Čuden SiifM
nasproti glavne poŠte
nudi Soecialna trgovina zlatnine u r in briljantov
Čas že le sedaj
da si nabavite pravočasno kot najbolj primerno
eno darilo
Se pravo Izvrstno dišečo tolletao milo vseh vrst pri firmi Milan Hočevar, Sv. Petra cesta itev. 28.
Slavnemu občinstvu vljudno priporočam svoj ::
fotosrnfskl iitellć
Izvršujejo se vsa v to stroko spadajoča dela, kakor: portreti, eknvlceke slikep novećana slike v vsaki obliki m velikosti slike za nagrobne s »omenike !. dr Legitimaei ske slike v nujnih slufaiih seizgotovijo v ?4 urah. Največje podjele za tsvrsevaa'e nokra-tinskib raiglednic Cenik in vzorci se pošiljajo na zahtevo brezplačno.
Zunania naročila izvršujem točno in po primem. cenah.
KUUC FRANC, fotograf
Ljubljana, Wolfova ul. (poteg tranL mostu).
z lesealasl po oplati (ooklje)
v vseh velikostih imamo v zalogi
Cenike pošiljamo zastonj, kot vzorec pa 1 par po poštnem povzetju. Na zahtevo povzorčimo tudi več parov.
biOanka za(iw iz Kina,
sodal Vrbovec p. Mozirja.
*>1G vinarjev
(za dopisnico) Vas stane moj katalog, ki se Vam na zahtevo dooošlje zastonj. C. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, dvorni zala-gatelj Most (Brlz) štev. 195S (Češko). Ia britev iz srebrastega jekla K 7.—, 9.—, 11 —. Varnostni briv-ni aparat ponikiian K 7*50. Dvorezne rezervne kl i nje tucat po K 12.—. Stroj za striženje las ali brade K 26.—, 28.—. Razpošilja se po povzetju ali denar naprej. Zamena dovoljena ali denar nazaj. 1958
Priporočam
»*'»»solina
od priprostega do najfinejšega izdelka.
Fran Škafar, Himska c. 11.
nohištveno in stavbeno strojno mizarstvo.
Eapajem tadi vsako vrsta les.
iUiiloerzalnl mllnzailltfive
(Okl. zav.)
Moj univerzalni ročni mlin je izborno pripraven za mletje maka, dišav, sladkorja, kave, ovsenega riža, orehov, pšeno itd. Ta mali mlin se je med vojno izvrstno obnesel in se lahko rabi za vsako mletev za debelo in fino mletje. — Teža okoli 1 kg. 3074
Komad stane K 24.—
Univerzalni sekljavec za meso K 60.— Drobilnik za kosti..........K 320.—
i Dunaja proti vposlatvi Generalno zastopstvo
Nax Bfthnel, Dunaj IV.,
Nargjnrolnnatraaao 27 :: Akt. P. 17.
Prospekt zastonj. ^Bff
Odpošilja se zneska. —
Touarna peči]
na Viču pri Ljubljani
Anton Ko¥&či£ 1
vljudno naznanja zopetno poslovanje in se priporoča, \ naročila in popravila ae sprejemajo tudi na
Marije Terezije cesti št. 6.
MOD
4 UOX
STUCHLV MASCHKE
v UUBU5MI, Židovska ulica štev. 3 in Dvorski trg 1
priporoča prve vrste
Ser VELOUR-KLOBUKE ~W
najfinejše blago  zadn*e novosti  tvornic v Novem Jičinu, ter
svHene In barfunaste klobuke In čepico.
Po «ravfla ae aarefenaajo III   ser Sal.nl klobmkt fjg ln vestno Izvršujejo.        '     vedno v sslogL
ČEVLJE IN OPANKE
vsak« vrste lahko vsakdo ram nabil« (tampta) le ti naroči
železni last :: (kopito)::
za ceno od B ti«— looo tovarna. Postila po postnem povzetja.
SME V, tvor. stroleva Bjelovar.
Vsakovrstno blago Wm mnfl
za moške in damske obleke
in cele nerazparane obleke
pobarva v poljubnih barvah
podpisana tvrdka. Istotako fjjajp-  kemično očisti fJsH
obleke in drugo blago, da je kakor novo, v splošno zadovoljnost
Podpisana pralnica perila očisti in lika vsakovrstno perilo z neškodljivimi čistilnimi sredstvi«
V svetlo - likalnicl
lika srajce« ovratnike in mansete.
Nadalje pošilja po perilo brezplačno na dom!
Prva in največja jugoslovanska tovarna za barvanje, kemična čiščenje, pranje in svetlo - likanje perila
Tovarna: Poljanski nasip št 4-Podružnica: Selenburgova ul. št 3.
Jos. Relth
Čevlji /
najboljše kakovosti se sopot dobe po dnevnih
cenah, v zalegi tovarno čevljev
v Ljubljani (na Bregu).
a naroetla se v sled sedanjih Izvršujete, tor so priporoča
7164
Prida se      dom, njivo ln travni-
kom v Vel. Laščah St. 73. — Cena 15.G0O K. Več se izve pri lastniku Jenko Stare, Vel. Lašče 73. Istotam se proda Brockhausov leksikon. 8108
sposobnega, zanesljivega in treznega, ki zna s konji dobro in ljubeznivo ravnati ter se zamore porabiti pri kočiji in težki vožnii soreime takej Predilnica In tkalnica t Trilen. Mlademu, krepkemu, oženienemu možu se daje prednost Vstop takoj. Osebna predstava in ponudba za'e! jena. 7943
M.
iz probkovine v vseh velikostih tudi za lekarnane nadomestek .Korkon" za vse steklenice, z leta za sode izdelave Zagrebška industriji zamašite? Ia predmetov Iz prob-koviae. Poslov: Kolodvorska cesta št 17. L. Jnr!c, tovarna Vandalicina nI. itev. 17. teI«t..o il, 769. 7298
Približno 120 Ml dobrera
od leta 1017 se oroda pri Francn Koro-sec, trgovec io posestaik v Gornji Radgoni.
Proda se:
iovo Pack ovo kolo z novo pnevma-'ko, večja množina boljših oovih vret tri deopreine koelle, strel za čis-"enja žita in vrtni aklopoJ atoli ter aalmaHasko vino. — Povpraša se: PreSeraova nllca Ste. 54 1. med 4.
in 5. aro popoludne. 647d
Popolno bolo platno
morete dobiti z vporabo našega izbor-nega loga prašek za platno. Velik prihranek in malo truda pri pranm. 1 za-
voi 150 gr. K 1 —, 450 gr K 2-50. Majnaaj se more naročiti deset za?ajev.
Pri naročilu S kg popust! Razpošilja se po povzetju. Prodajalci dobe popust. Zavod za izraz M. Jankov« Zagreb 15. Petrinjska Sin. Telelon 23-27.
'lom daniti, izdelkov
priporoča gg. trgovcem in cenien. občinstvu veliko zalogo:
rtzffčsfh st&mfiatth ....... §otnov
„ m torbic (cekariev) «.       m preeprižslkov
Itd. 981
Cerar Franjo, tovarnar.
Stob, pošta Domžale.
Mode
p I a d 6 e
kostume, krila« 2652
Eln drugo damsko konfekcijo. Otroška obleke za dečke in deklice. Sotnho i vtno« Športne hi modne predmete priporočat po zmaml onni
M.KrlStoIlč-Bučar
LJakljaaa.   Stari kg t.  Lasku bisa.
Naznanilo.
U soja m ae čast prej 5n jim naročnikom kakor tudi sploh si. občinstvu nazoaaiti, da bo brimlea za postrežbo
zopet odprta.
Tudi naznanjam čast odjema tkam, da bo trgovina sa naprej ves dan dostopna io se priporočani za na daljno oziroma zopetno naklonjenost
Štefan Strmoli,
LJnbijana. Pti Tmt» L
JOS. ROJINA
modni atelje a gospode
= LJUBLJANA =
Franca Jožefa cesta 3.
Vojaške .uradniške
=UNIF0RME=
po meti f nsfkrajlesi času.
Stanje vlog !© zaaialo koncem meseca |aal]a 1918 K 280,000.000*
Podružnica v Ljubljani
Češka indnstrljalna banka
80,000.000'—.
Stritarjeva ulica št 9.
Nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev.
Vsakovrstne bančne traasakclfe.
Vsakovrsme bančne traasakclje.
3X