21. številka Ljubljana, v četrtek 27. jannvarja 1898. XXXI. leto lahaja vnak dan neffr, iaimtl nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeiuan ca avetro-ogerake dežele aa tm leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljn Mi y to KroS pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., aa četrt leta 3 gld. 30 kr. aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. ca Četrt leta. — Za tnje dežele toliko ve£. kolikor poštnina anafta. — Na narocbe, brez istodobne vpošiljatve naročnine, se no ozira. Za oznanila plačn.e «e o« Atinatopne petit-vrate po 6 kr., če se osnanilo jedenkrnt tiska, po 5 kr, ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj «e isvolž frankovati — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav niitvo je na Kongresnem trgn st. 12. llpmvnifitvu naj a«' blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Telolon rtfc. :« t. Štrajk nemških profesorjev in dijakov. Kdor iSe ni verjel, da strjš nemški profesorji in nemški vieokošolci na č■ lu revolucionarnemu gibanju, katero se je v zadnjih mesecih pr javilo v »enih mestih, tisti mora to verjeti sedaj, po štrajku praških visokošolskih profesorjev in dijakov. Ta štrajk drastično osvetljuje duha upornosti, ki navdaja tisti del nemškega prebivalstva, ki si je izvolil za voditelja VVolfa. Neprestani izgredi v Pragi, katere so provzro-čali nemški dijaki s tem, da s > češko prebivalstvo na razne načine dražili in izzivali, so dali povod, da je vlada za nekaj časa prepovedala, nositi vsakršne čepice in trakove. Storila je to, da obrani javni red in mir, da prepreči čedalje pogostejše de* mons t racije in izgrede, in da obvaruje v Pragi živeče Nemce eventuvaln«h napadov. Ta prepoved je dala poved, da so vsi funkci-jonarji nemškega vseučilišča v Pragi demisijonirali, da so profesorji nemške tehnike sistirali svoja predavanja, nemški vieokošolci pa da so sklenili, da za sedaj ne obiskujejo nobenih predavanj, za soboto pa da skličejo shod nemških akademikov v Lto-mefice, kateri naj odloči, ali naj nemški dijaki sploh še obiskujejo praške visoke šole ali naj jih korporativno zapuste in začno akcijo, da se te visoke šole premeste iz češke Prage v kako nemško mt sto na Češkem. Da je vladna prepoved juridično popolnoma utemeljena in politično opravičena, o tem pač ni dvoma, a Če so vzlic temu nemški profesorji radi nje začeli štrajk, je to samo dokaz, da hočejo imeti v Pragi za vsako ceno nemire in boje, toliko časa, da bi vlada začela z vso svojo močjo preganjati češko prebivalstvo. Ministerski predsednik baron Gantsch je kot ačni minister pri naj razno vrat nejai h prilikah pokazal, da zna biti jako energičen. Vsakdo je pričakoval, da pokaže svojo eneržijo tudi sedaj napram renitentnim profesorjem praških nemških visokih šol, a to pričakovanje se ni izpolnilo. Ministerski predsednik je zadnji čas izgubil vso eneržijo in mesto da bi bil spomnil praške profesrrje na njih dolžnost poslal je se kcijskeg* šefi v naučnem mi-niaterstvu, Hartla, v Prago, da posreduje pri profesorjih in rbj-.kih, kateri se delajo strahovito razžaljene, ker i i m je vlada za nekaj časa prepovedala, provocirati čfško prebivalstvo češke Prag \ Sfrkc'jfki šef Hartel se je včeraj vrnil iz Prage in o uspehu svoje diplomat čne misije predložil vladi posebno poročilo, o katerem se je še včeraj posve toval ministerski svet. Doslej še ni znano, kaj je ministerski svet nkhnil, prekliče-li prepoved, nositi burSevske trakove n znake, ali je ne prekliče, a zli se nam, da utfgne vladni uk ep biti dalekosežnoga pomena. Mogoči sta samo dve eventuvalnosti : da vlada varuje svojo avtoriteto, in pusti prepoved v veljavi, ali pa da prekliče prepoved in kapitul ra pred nemškimi študenti in njih buršikoznimi profesorji. Seveda bi bilo mi-1 ti, da se cesarska vlada ne poniža, da bo znala varovati svoj ugled in državno avtoriteto, in da se ne uda terorizmu nezrelih nemških buršev in njihovih zapeljivcev, nemških profesorjev. Ali pri nas je vse mogoče in zategadel se lahko zgodi, da vlada prekliče svojo prepoved. Po našem mnenji bi imelo to jako slabih posledic. Preklic prepovedi bi bil na sebi provokacja češke Prage in gotovo bi se zopet primerile demonstracije in izgredi, toliko bolj, ker ni upati, da bi nemška mladina v prihodnje skromnejše in poniž-nejše nastopala kakor prej. Zajedno pa bi bil preklic prepovedi popolna kapitulacija vlade, osmešil bi državno avtoriteto in bil bi dokaz, da sedanja vlada nima dosti moči in sposobnosti voditi v sedanjih burnih časih državno ladjo, da ni kos svoji nalogi. Vlada živi v veliki zmoti, ako misli, da je državna kriza rešena, ako ae ji le posreči pomiriti Nemce in razgnati tisto parlamentarno večino, katere najvažnejši del so slovanski poslanci. Že dlje časa se kaže, da Gautsch ni pravi mož, kateri bi mogel urediti zavožene naše razmere, a če se ukloni celo trmi nekaterih buršev in njih profesorjev kla-verne veljave, potem pa je najbolje če pobere kopita. V I4J11I1I Jikiil. 27. jannvarja. Nemški deželni poslanci v Pragi niso izstopili iz deželnega zbora, kar različne nacijonalne čurnalista jako jezi. Prorokovali so namreč z veliko gotovostjo, da poslanci po odklonitvi Schlesin-gerjevega predloga nemudoma odstopijo, a prorokovi) nje se ni in se morda sploh ne bo izpolnilo. Wolfovci so s svojim generalom vred blamirani. Kakšne zvezi imajo ti zagrizeni listi s poslanci, pa najivno izdaja glavno nemekonacijonalno glas lo na Češkem: „Deutsche Ztg." v Liberc*h, ki piše: w Nemški deželni poslanci torej niso izstopili in ne bodo, kakor stvari sedaj ttoje, sploh izstopili. Vzroki za obstanek nam n so znani, kajti nam in, kakor slutimo, tudi ostalim nemškim časopisom niso došle o tem nikake informacije, niti kaka sporočila o bodoči taktiki. Vse časopisje in skoraj ves nemški narod je trdno pričakoval, da izstopijo po odklonitvi Schlesingerjevega predloga nemški poslanci. Dejstvo, da se to že v soboto ni zgodilo, se je razlagalo tako, da izdado poslanci kako rjavo in manifest na nemške volilce ter da bodo v ponedeljek prav gotovo izstopili. Toda niti to se na splošno razočaranje ni zgodilo, dasi narod noče imeti s Čehi nobenega opravka več. Ako bi se bil izvršil izstop v soboto, obdajalo bi poslance navdušenje, vriskanje in pozdravljanje. Toda še ni prepozno. Še se more najti (!) prilika, da izstop'jo, saj vemo, da je jako veliko (torej ne vsi !) poslancev zi abstinenco. Zakaj si baš liberalci nakrat toli trmoglavo drže deželnega zbora, ne vemo, menda vendar niso . . ." Tu se je liberalska „Deutsche Ztg." ugriznila v jezik in umolknila Iz vsega pa posnemamo, da nimajo nemškoriHcijonalni listi s poslanci nikakih zvez, da je torej njihovo hujskanje le maslo dot čnih žurnahstov; da nimajo nem ki deželni poslanci nobenega vzroka za svoj izstop, nego da ga morajo šele iz trte zviti, — in da vlada mej liberalnimi in natijonalnimi poslanci prav velika nesloga tako da so zadeli že drug druzega sumničiti. Dunajski Čehi so trn v očeh antisemitov. Luegerjanci ne vedo, k*j bi v občinskem svetu in deželnem zbo u sklenili, s čimer bi Čehe hujše za- LISTEK. Iz pisarne. (Slika. — Spisal L. Savec.) Sama sva sedela v pisarni s solicitatorjem Skorjo. Sedel je pri okna pri svojem pulta z na-vskriž položenima nogama, in solnčni žarki, padajoči skozi okno, so mu oblivali obraz. Nos se mu je blestel v najrazličnejših barvah, posebno v oni, ki izdaja, kdo Črez mero uživa rujno vince in druge pijače. Tudi glava, gola kakor repa, če jej odtrgaš perje, je odbijala solnčne žarke kakor ogledalo. Pušil je sultanko ter si z levo gladil rej en i trebušček. Nič posebno dobre volje ni bil danes Skorja. Vlekel je obraz v gube ter jezen otepaval nadležne muhe. Našobil je ustnice ter cmoknil z jezikom, kakor bi mu ravnokar kozarec novine zlezel po grlu. .Ali kaj, ko si srne človek tako redko privoščili kaj dobrega. Oj, če bi prišel še jedenkrat na evet, Bog obvaiuj v pisarno! Saj se je hudič raje spremenil v kozla in tudi v svinjo, kakor pa v Bjakarskega konja in pisača. Pa kaj hočemo? Plavati moramo, ko smo že jedenkrat v vodi." Nekdo robato potrka in v sobo prikrevsa kmet s „štibali" čez kolena in s polhovko na glavi. „ Dober dan jim voščim " „ Dober dan, dober dan, oče. No, kaj vas pa boli?" pAli so onf dohtar?* „Jaz sem dohtarja namestnik, pa tudi doktor." „ Kj, gospod, boli me, boli; cela polovica me boli. — Ali ste oženjeni, gospod?" „Še ne.* sO, potem pa niste skušali še nič hudega na svetal Ženska vam je vrag, ženska. Bog vas obvaruj te nadloge!" „No, ne tarnajte toliko, pa povejte, kaj bi radi 1* „1 kaj bi rad, ločil bi se rad od tega spaka, če mi morete pomagati." „Lahko, lahko. Tožbo na ločitev zakona bomo napravili. Pojte z menoj, da vas vzamem na protokol, poveste mi vzroke." Skorja ga pelje v drugo sobo ter samo pripre vrata, tako, da se je čula v prvo sobo vseka besedica. „ Tedaj zakaj bi se radi ločili ?■ „Prvič: zaradi tega, ker me v jednomer pretepa. V nedeljo privoščim si ga navadno par meric, kakor se spodobi vsakemu kristjanu, in žena tudi poleg mene. Ko prideva na večer domov, pa vzame, kakor bi znorela, kar jej je pri roki ter hajd nad me. Drugi dan pi otroci, ki vse to vidijo, vpijejo po vasi: Našega ata so sinoči mama natepli. Ali ni potem človeka sram ?* rDa, res lahko, posebno tacega velikana." — Zopet rahlo trkanje in v sobo stopi mala, suha ženica. .Ali so gospod doh'ar doma?" .Da, doma, pa so v oni sobi," ji odgovorim; .ravno je nekdo pri njih. Sedite tu na stol in nekoliko potrpi e I" — In ženica sede. „Kak vzrok imate še?" se oglasi zopet Skorja v sosednji robi .Ali vam ni, gospod, to dovolj, če vam povem, da je moja žena nesnaga, pa ne žanska. Kar to povejte pred sodnijo, pa bo." Ženica v moji sobi pri teh besedah kar po-bledi. napne ušesa, ter pomakne stol bliže k vratom druge sobe. .Ali meni ne pomaga prav nič če povem pri sodišču, da je vaša žena ničvredna, če pa tega dokazati ne morem. Povejte dejanja!" „ Zadnjič, ko sem prišel na večer nekoliko pozneje domov, ko po navadi, videl sem — —" Pri teh besedah p* najelenkrat plane ženica iz moje sobe v drugo ter sk čy pred osuplega Skorjo ter prestrašenega Ižanca. deli in razžalli. Predlog Koliakov, ki naj bi ulušil vse nižjpavst ijske šole za Čehe, je znan. Obč. svet pa je sklenil, da se ne sne pri mestnih službah nastaviti nobenega C*, ha ter da se komunalna dela ne smejo oddajati C*-hom. S tem so češki obrtniki jako zadeti. »Prvo politično Češko društvo", ki je priredilo že protesten shod preti predlogu Koliska, priredi 0 febrttvarja ho drugi shod v Ressourci poleg parlamenta Iz vs >ga je očitno, da niii židovski liberalci niso bili toli krivični, in Slovanom zagrizeno sovražni, k ikor so kršćanski socijalisti pod dr Luegerjem. Drejfuso^a afera Izjava nemškega držav-nega tajnika Biilovvi, da ni bila Nemčija z Drey-fusom v nikaki zvezi, je vzbudila v Parizu ne p i-pisno senzacijo. Z iman .se trodi večina listov prikriti to senzacij », zaman s..- nekateri RttloW > izjavo celo povsem zamolčali, v Parizu se vendarle v v-«eh političnih in nepolitičnih krogih govori o tem. Posl. J.uires 1 ocu iznova interpelirati vlado, naj i:ua« nuj^ ime vlasti, kateri naj je Drevfus izdal vele-važne vojaške tajnost'. Vie.da s« pač m bo Upala izjavti, da je r.iilovv lagal! Govori se, da bodo tudi Avstrija, Italija in Sjmmja izjavili, da niso imele) z Dieyfi.'om nt be iega opravka. Čnn dljs bolj prodi a mnenje, da tiči v aferi Rusija ali pa je Drevfus le žrtev sleparjev, ki so a tem skand.ih m odvrnili pnzorrost od svojih mahinacij. — Zola je že dobil posiv pred sodišče. Oda al se je takoj s pinmom na vojn v a ministra, kateremu j«' pormv I svoje ob lol/itve in sume ter je vje do tične častnike navel imenoma. Glavni njegov namen je izzvati pravilno revizijo Drevfusovega procesa, pri kateri pridejo na dan vsi akti (doalej je ostal glavni akt skrit!* ter se zasl ši o pri odprtih vratih in pred civilnimi s o d u i k i vse priče. Oficirski kor zahteva , da zahteva v-wan utegne postati še vzrok resnim konti krom rrej An. 1 jo in Rusijo in možno je, da Anglija izvrši svoje grožnje t'r napove vojno. Britski poslanik v Pekingu zahteva, da se odpre Angležem Ta ien-vv in, ter izjavlja, da n*1 odneha njegova vlada v tej točki niti %\ la*. Iz Peterburga pa se poroča da Rusija pod n kakimi pogoji ne dovoli, kar Anglija zh'eva, in tudi če priddo skrajnosti. Brez Tal ei-vvaua nam-rč ni niožn ) tirati iti luke Port-Arthur, z. t > si že nekaj tednov ruske Indije v Taliju w tnn. V Rusiji s' nadejajo, da bo i-.ončuo Angliji '(0 11»* le odne 1) da Francija je povsem na strani Piiis;je. Vabil j k drutbi sv. Mohorja „Z združenimi močmi!4 je ges!o pre-Bvitleiv.u vladarju nagemu Frančišku Jožefu, kateregi vladarsko petdesetletnico letos slovesno obhajajo ud ni mu avstrijski narodi In m^j t-mi Slovenoi gotovo no'emo biti in ni mo zadnji! Cesarja svojega slavnostni dan primerno proslaviti, pripraiIja se tudi nisa družba sv. Mohorja Z.tfo pa danes ko se obračam.) do miiih Slovencev Z običajno prošnjo in prijaznim povabilom: naj v „Ti bom že dala pozneje d mov hoditi, pokveka ti dolgi, krevljaška! T-daj d b t ar jem b š ti me ne v zobe nosi tako!" Čef, čef ja pokalo cd obeh stranij, poJem pa Se mu je razjarjena ženica še zarili v las^, tako da sva imela s Skorjo precej trula, da s\a ju spra-v la narazen, /ena se je tresU od jeze m*.ž pa je — jokal. Sedij pa povzdigne Skorja svoj veličini glas, obrnivši se k možu: „Vi hočete veljati za rnoža v;, ki javkate tu ko tepeno otroče, vi, tak velikan, trpite, da vas pretepa taka-le mušioa tu! J\-av se vam goli. Sramujte se!J Obrne se k ženi ter kriči: „Vi pa .ste se vedli In v moji pisarni surovo, nasilno, napadli sto n i-silno svojega moža. Vsled tega vas bodem ovadil in tedeli bo lete najmanj jeden mesec* Z na stoji nekaj časa osupla, potem pa jej jamejo n.^krat. padati solze po suhljatem obrazu. ,0j gospo1, nkar te sramote! Še nikdar nisem bila zaprta Saj nisem mislila tako hud ^. Nikdar več ga no bodem tepla." „Nikar, nikar ne napravite tega! Nikar je ne tožite; nasledke in pokoro nosil bodem potem jaz," je začel prosti mož. „Dobro. Samo pol tem pogojem opustim ovadbo, da mi tu slovesno ob'jubita, da sa ne bo-deta nikdar \eč prepirala; vi pa poaibno, da ne prav obilnem številu vstopajo tudi letos v kolo Moborjanov, za to povabilo ne najdemo primernejšega gesla od onega, katero služi že 50 let cesarju Franci ku Jožefu. „Z združeni mi močmi delajmo za družbe sv. Mohorja rast in čast", — kličemo danes ter želimo, da naš klic odmeva p ivsod, koder se čuje in govori slovenska beseda. V družbi sv. Mohorja združimo se Slovenci in deluj mo na to, da ne bde vasi na Slovenskem, ne hiše, k imor bi ne romale njene knjige. Kolikor bolj so dobre knjige razširjaj) mej Iju iatvora, tem veo žlahtnega sadu obrode za posameznika kakor za ves narod! Po lepem branju so bralcem zbistruj » um, razširja se pogled v m i rs: kateri stvari, srce se najema milili čutov, beseda materaa sa jim vednj bolj omilujl in versko kakor narodno ž vljonja He zbija in dviga. In t.tko prav vsestransko delujejo Mobor• jeve bukve. Podajajo tečno dušno hrano s tem, da tolmač jo in razš rajo versko resnice; za gospodar stvo in za droge reči podajajo premnogo koristnih naukov, za prosti čas pa ti ponnjajo z lepimi po vestmi Z pesmimi itd. mnogo vspodbude, pa prijetnega veselja in kratkočasja ! Prevažni je zato za nas Slovence čas, ko se nabirajo novi udje n se vabijo k zopetuemu pristojni stan Moli irjani. Do niarljivii in požrtvovalnih poverjen kov naših, do vseli rodoljubov, duhnnkov kakor posvetn h, do vseh, ki jim je mar reč slo venska, obračamo se torej z iskrmo in nujno prošnjo: no odnehajte v vneur in domoljubnem trudu za družbo n:*$o ! Nabirajte pridno udov, ohranite nam vse stare, pridobivajte no/ih, da bode dražba zopet rastla in napredovaa Slovencem v korist in tu ii v čast pred vnanjm svetom l Ob vsaki ugo lui pr 1 ki naj zastavijo prijatelji dru ^be s/rjo zjo /orno besedo zanjo, naj vabijo in opominjajo, n j tudi Žrtvujejo v ti namen, da nas n kd > kolikor mogoče zanimiv in por Ji m Krasile ga bodo tudi razhčne podobo. Torej roliko izvenredno lepih knjig za jeden sam goldinir! N t j nihče ne zamudi priskrbeti si jih, naj bi si denar moril tudi prihraniti na drugi strani. Posebej so tem potom obračamo Se do gg. slovenskih pisateljev z is ;reno prosn|o, naj nikir ne zamjo nase družb», m irved naj jo pridno zalagajo s plodom svojega umi in trndal Dostavljamo, naj se nam vpisovalne [»de gotovo pošljejo «li» IS. linami, k t kor zahtevajo društvena pravita, da sa ogrom io d-do v ti-kirni ne zavleče in da jo mogoče knjiga ob pravem času dodelati in razposlati. Lo oni, ki v pravem času pristopijo in ob jednom polljejo ud-nitio, se m uejo »teti zi ule. Noudje pa morajo plačati za knjigo kakor po knjigarnah, mmreč 3 gld. 50 kr. Bog blagoslovi na priprošnjo sv. Mohorja skupno naše delo v prospeh družbo in napredek naroda slovenskega V Celovcu, dne 23. januvarja 1893. 1. Oilbt*rm Dnevne vesti. V Ljubljani, 27 januvarja. — (Poezija in proza.) Prej di smo naslednji dopis: „Temeljem § 1(J. tisk. zak zahtevan, da glede na Vaso notico „Poezija in prosa" v listu z dne 26. jannvarja 1898 objavite naslednji poprave'i : Ni res, da sem, ko sem hotel odložiti svoj mandat, utemeljil to s tem, di m rja odsotnost škoduje moji pmarn!. Nt tes, da so n> k iteri gospodje prevzeli n ilogo, d t aplattirajo vso zadevo tako, da ostanem lahko poslanec, ne da bi imel vsled t ga kako škodo v pisaroi« Ni res, da se je kaj taceg v na kateri koli način zgodilo. V Ljubljani, dne 27. januvarja 1898. Dr. Ivan Š n š t e r š i č , državni poslanec*. — Dostavljamo, da se je naš dopisnik sam udeležil shola klerik :lnih zaupnikov in da jo po njegovem zatrdilu lahko dobiti celo vrsto prič, ki p^trda njegovo navedbo. — t Osebna vest.) Sanitetni mdzornik, višji okrajni zdravnik gosp. dr. Fran Zupane, je imenovan deželuovladnim svetnikom in sanitetnim refo-rentom pri deželni vladi kranjski. — (Deželni zbor) imel bole svojo V. sejo dne 23, januvarja ob 10. uri dopolu Ine. Dnevni rod: 1. Branje zapisnika IV. doželnozborske saje dne 2o. januvarja 1898 2. Naznanila dež-dno-zbor-ske a predsedstva. 3. Priloga 4G. Poročilo deželnega odbora g'ede uvrstitve v eestaem okraju ljubljanskem se nah-ijajoče, na Jezici od dunajske državne ceste čez Savije, Kleče in Vižmarje do njenega stika z ljubelsko državno cesto pri distančnem kamna kilometer 7 400 vodeče občinske ceste mej okraj aa ceste. 4. Ustno pomočilo upravnega odieka gleda razdružitve spiske občino Brusnico v dve s 1, — posestnika Jakobu Soncu v Cerkvenih ul cah št. 25 v dimniku ogenj, khteri sta pa takoj pogasila posest nizova žena in pa stražnik Martin lladaloj. Vnele so so bile saje, ker ni bil dimnik že dolgo časa osnažen. — (Javno nasilntvo ) Včeraj popoludne napadel je ta Kodelijev.tan posestvu neki moški natakarico Ano Nem in in jo s palico pretepel in jej z nožem grozil, da jz> bodo zaklal, če se mu ne bode udala. No to je Zbežal, Mestnemu policijskemu nadstražniku Josipu Herzngu posrečilo se je poizve-deti napadovalea in ga aretovati. Napadovalec je znani tat Josip Orne vulgo Pogdenk, kateri je sedaj tudi na sumu, da jo kradel po Poljanah iu po Kurji vasi kokoši. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani ) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od lt» do 22. januvarja kaže, da je bilo novorojencev 20 (= 29-70°/0o) umrlih 22 (= 32 67 <"00), mej njimi jo umrl za vratico 1, za jetiko 3, vsled mrtvouda 2, za različnimi boleznimi 10. Mej njimi so bili tujci 3 (= 136 %), iz zavodov 3 (= 136 °/0). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za dušljiviui kašljem 1, za vratico 1 oseba. — (Nesreča.) Iz Trnova pri II. Bistrici se nam poroča: Predstojnik našega sodišča, deželno-sodni svetnik Josip Kovač, se je minolo nedeljo vračal z najetim vozom iz Knežaka, kjer se je mudil v uradndi poslih, domu Na slaboznani cesti Sombije Globovnik Trnovo pok var la se je zavora in ko: ji so se splašili. Svetnik Kovač je skočil z voza in je le neznstno ranjen. Voznik pa, ki je ostal na vozu, je danes vslsd dobljenih ran umrl. Zadnji čas je, da se ta cesta vender jedenkrat preloži! — (Ustrelil) se je dne 24. prosinca Jožef Petrič, stud. phil., v Vel. Trnu pri Krškem. Vzrok je baje revščina, da ni mogel nadaljevati svojih študij. — (Pri občinski voli t vi v s t Petrn t j Savinjski dolini) izvoljeni bo slovenski kandidatje tudi v I. razredu, in sicer j ed n o g I as n o s 1 3 glasovi. Nemškutarsk^ stranki se v I. in II. razredu ni udeležila volitve. Ista je računala do zadnjega trenutka, do začetk* volitve, na gotovo zmago ter strastno agitirala; pon ijalo se je volilcem denar, svinje, polivali ao že tedne i i tedne, Uko da je občinski tajnik Kol S-k šo zvečer pred volitvijo s poponlim prepričanjem pripovedoval, Bkaj hočejo ti, Lenkova zmaga je gotova." Pa prišlo jo drugače. Iu ko so nasprotniki videli mahati navdušene čete naših slovenskih vulilc^v na volišče, spoznali so, da je ogiomna večina na slovenski strani, da je bitka za njih i/.gubljena. Vrgli so torej pttiko v koruzo ter popihali izven šestorice, katera je b la že na voliš u, ter ni vedela o tem pobegu ostalega krdela Lenkovcov. Zmagali smo torej sjajno v hudi volilni borbi. Slava vrlini slovenskim volilcem, ki so stah neomejeno kakor skala I — („Narodna čitalnica' v Gornjemgradu| priredi na Svečnico, dne 2 februvaria t. 1 , v gostilni gos|». Josipa Mikttia veselico s sledečim vzpo-redom: 1 (Jedališka igra: li o uro doktor", burka v jednem dejanju, nemški spisal A. Keicb, poslovenil Jaka Ahioveo. II Petje, katero oskrbuje iz prijazno ti slov. pevsfco društvo »Gornjigrad*. III Ibis. Pred igro. me*j posameznimi pevskimi točkami in pri ple>;u svira alavnozoana ciganska kapela Henrika Roja. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnini: za Hedež 60 kr, za stojišč * 30 kr Ker je cisti donesek namenjen za zgradbo „' Gornje graške koče" »Siov. plan, društva, se radodarnim d meskom ne stavijo meje. — (Dež. zbor iaterski ) Lahi so jako nezadovoljni in lahko je mogoče, da nastane mej njimi in vlado še konti kt. Vlada ni samo svojevoljno premestila dež. zbora iz Poreča v Pulj, auipik zahteva etd-tj tudi, naj se d ž*-dni zbor izreče o njeni nameri, jirfmestti okrožno sedišče iz Rovinja v Pulj in r^zd liti koprski sodni t.kraj v dva okraja — k*r je seveda Laha močno raz dražilo. Lahi pričakujejo, da pride namestnik grof Goeis sam v 1'ulj in da odg ivori na njih protest proti preroešćenju dež. zbora. — Ples akad. društva rSiovenija".) Vabila za ta ples dunajskega slovenskega dijaštva, ki so ravnokar doteka na, začela se bodo v teku prihodnjih clnij razpošiljati, na kar s tem opozarjamo slovenske rodoljube na Dunaju in v domovini, hd >r j želi kakih in! >nnacij, obrne naj se na „Siovemjo", I Wien VIII., Led"rergi8se 20 ali I. Universitat. * (Ženska deputacija na Dunaju.) V nedeljo je pr šlo na Dunaj 20 gospej iz Erdeija, katere so hotele vročiti Nj. Veličanstvo v posebni avd'jeuciji adreso proti madjarizaciji mestnih imen na SeđmograSkem. Deputaciji predseduje go-pa dr. Fritscheva. Adieso je podpisalo nad 6)00 sedmo -graških žensk, ki v^e prosijo, naj si ohranijo njihovi rojatvenl kraji sta a im-jua. Toia cesar jih ni sprejel, ker b moralo Banffvjevo ministarstvo pas*d. * (^Največji tunel na svetu) V Koloradu počno delati tunt 1, ki bode zvezal različne rudnike, kat-re ločijo sedaj bregovi; ta tunel bole 50 klm dolg. 4 metre visok in 5 metrov širok. Za razsvetljavo tunela bode treba 950 žarnic, za ventilacijo pa zgrade posebne dimnike v oddalji 200 metrov. Zračunili so, «11 bodo morali ta tuael delati celih 20 let. * (Velika nesreča na morju.) Ne lavno je odplul norveški parobrod „ Na vrt" v severno ledeno morje na morske kito. A za vozil jo mej velikanske ledene ploče, katerih so ni nikakor mogel osvoboditi. Kapitan z ženo in otroci se je jeiva rešil na mali ladjici na Capper-Island 30 mož pa je ostalo na ledenih pločnh, krr se je ladija potopila. 14 j h jo od mraza, strahu, gl elu in napora umrlo, drugih 16 pa je rošila po dvanajstih dneh ladija, katera je tudi lovila kite. A od teh 16 so štirje zblazneli, drugi pa so od glada že strašno propali. * (Lov na volkove v Zjedinjenih državah.) V postavodajalstvu so dovolili 12 000 dolarjev za premije za pobijanje volkov, za vsacega volka so določeni 3 dolarji. V obče so mislili, da bode ta svota zadoščala do konca leta, a porabili so že 18.000 dolarjev. Volkov je v tej in v sosednih državah toliko, da lov na nje daje dober dohodek. V poslednjih mesecih so ubili 10.000 zverij ; samo jeden lovec je ubil 300 volkov. * (Na gromadi sežgali.) Indijanca Geisva je nedavno tolpa ljudi privezala na drevo, nanosila drv in zažgala; le osmojene kosti so še ostale. To se je dogodilo v Maud, Oklahoma. Indijanec Geisv je došel k družini Sinv ns, ki je stanovala na zemljicu tega Indijanca in ženo prosil vode. Potem je prosil ženo za eedlo, a žena mu tega ni hotela dati, zato jo je vlekel iz hiše in tam pobil s kopitom puške na tla, da je umrla. Žena je imela malo dete, doma pa so bili sami otroci, ki niso mogli prenesti ma- tere pod streho. Zato so ponoči mrtvo truplo požrla svinje. Sosedje so zvedeli o tem umoru in ulovili 20 Indijaoco/, najstarejši otrok umorjene matere pa je spoznal morilca. Darila i Uredništvu našega lista so poslali Za družbo sv. Cirila in Metoda: SI. po- soj il niča na Slapu pri Vipavi 10 kron, kot darilo družbi. — G. Štefan K lun, gostilničar in posestnik v Ljubljani, 4 krone — G. Davorin Les j a k. učitelj v Rušah, 9 kroni, daroval gosp. Matiji L'chrenvvallner m mestu vstopnine k neki veselici. — Skupaj 16 kron. — Ž.veli rod ljubai darovalci in njih nasledniki ! Knjitevnost. — ,Popotnik*. Vsebina: Naši organizacija, (Idejalist.) — Praktični razum. (dr. V. Korun.) — Ne zuiituj božjih d.irov (J. Cernko.) — Društveni vestni k. — Dopisi in razne vesti. — Natečaji in mseratt. — Slovensko ruski slovar L snopič. Spisal profesor A. Suvorov. — Trst. Tisok in naklada fakarne Dolenc. To je naslov 32 strani obs-*zajo-čemu snopiče, na kateri opozarjamo. Telef jnifcna in brzojavna poročila. Dunaj 27. januvarja. Dežel Bi zbor go-renjeavstrijski je včeraj vzpre.il re3o'ucijo, s katera zahteva, naj vladi premeni jezikovne naredbe, češ, da je ž njimi oškodila nemško pnsest in koristi nemškeg i rnvoda, in naj, uva-žuje* oprav.č« ne zahteve Nemcev, reši je likovno vprašanje zakonitim put m. Resolucija zahteva daje, naj se Češka razdeli v tri pokrajine, ne da bi se prtu* en-la sedanja koiistitucijonalna ob ika monarhije in naroča dež. odboru, naj izdela zbkon, s katerim se nemi Čin i proglasi 70, jedini učni jezik v vseh gorenjeavatrij sirih deželah O tej resoluc ji je poročal dr. Eiea-bocb, k» je v svojem govoru zahteval, da naj vlad« vzdži prtdpravice nemškega j zika v celi drža?i in naj jih uveljavi, koder so bile od Stranj ene Dunaj 27 januvarja Vsi tukajšnji listi razpravljajo o Ebenhochovem go^oiu. Nemški Isti vseh vrst so blazni veselja. „Ostd. Rimd-schau" pravi, d* je Ebenhochov govor zrnata nemskonacijonzlne m s i ntd klerikalizmom., „Neuts V. Tagblatt' pa saittra iz|i»vo gore nje;.*strijskega dež. zbora za dokaz, d. so nemški klerikalc pri zna ii opravičenost nenških pritožb in nemškega boja Korist-1 u em, da je c kr. kortspondt n?ni urad dva velevažna odstavka i/j>ve gorrnjeavstiijsk ga dež zbora nalašč in namenoma izpustil iz svojega poročila io ju popolnoma ut jil. Duna.) 27. januvarja. Shod sedmograških gospe in gospodičen, kateri je bil za danes določen, se De bo vršil. Prirediteljicam se je s pob nom namignilo, da ne smej» paktirati z avstrijskimi strankami glede Ogerakih stvarij. Praga 27. januvarja Govoreč o izjavi gorfnjeavstiijskiga dež. zbora, pravijo „Narodni Listy", da so nemški klerikalci s to izjavo desnico razbili in da triumfira z i e-d i n j e n o Nemštvo nad Čehi, Poljaki in Slovenci. Praga 27. januvbrja. Hartel je profesorjem nemške tehnike zagrozil, da se tehnika takoj zaključi, ako p'ofesorji ne začno v ponedeljek predavati. Profesorji so se udsli. Nemški burši so že začeli delati na to, da bi v slučaju, ako bi se bila tehnika zaključila, začeli nemški dijaki tudi v Gradci, v Inomostu in drugod štrajkati in poskusili vlado prisiliti, da bi zaprla tudi tiste visoke šole. Danes zvečer je na vseučilišču shod nemških akade mikov, katerega se udeleži tudi rektor. Srno 27. januvarja. V današnji seji deželnega zbora se je primeril mučen prizor. Mej govorom poslanca Pokornega je prišla v zbornico stara žena, noseč na roki otroka, in koj za njo nje mož. Prosila sta, naj se že vendar reši njiju prošnja za miloščino, o kateri deželni zbor že pet let razpravlja, ne da bi jo rešil. Sluge so moža in ženo šiloma odstranili iz zbornice, ker iz lepa nista hotela oditi. Pariz 27. januvarja. Porotna obravnava proti Zoli je določena na tri dni, a reservi-rani so še trije dnevi zanjo. Narodno-gospodarske stvarf. Novi ekBekutivni red. Let< s ni .Slitaž", hitrih voženj po gladki sneženi poti, toda z novo eksekurijo pojde tako hitro kakor 8 sernni in kmalo bn očitno vse beraštvo na Slovenskem. Tisti ki je pr» nemškem eksekueijskem redu sestav i I naš novi ekaek eij*ki red, je še precej pametno misli! toda njegov načrt so d< bili v roke p< shuiei in vprnSanje je, če jd dobro, kar so poslanci predrugačili. V naSem parlam^ntn imajo prvo besedo fevdalci in kar je ž njimi lvezano, potom pa kmetje. No\emu eksekiunjskemu redu se po'.na. da so fevdalci krpali na prvotnem v hi d n*-m načrtu. Tendenca je, varovati kmeta, in obvarovati veleposestvo, katero ima kmeta za delavca. M'nel na sebi je lepa, ne glede na egoistične nagibe, kateri so jo narekovali zakonodajalcu, ali pametno hi se bila morala izvršiti. Kmetska posestva pe po novem ekiekucijskem redu ne smejo prodati izpod dveh tretjin cenjene vrednosti. Ako se pomisli, da stane prodaja precej mnogo, velja \od>te|ja eksekucje, kadar mora posestvo izMcitirati. to p-ise.stvo vsaj toliko, kolikor je bilo cenjene. Cenilo se bo seveda \isoko. Kmet sodi o zemljiščih v-e drugače, kn kor drugi ljudje, on ne rai'una svojega dela in dela svojcev na rento. Kupiti zemljišče na dražbi bo v prihodnje redk a a *j >—> Čas opazovanja Stanje barometra v mm. 1 1 Temperatura v °C Vetrovi Nebo et -a S i 0 cu > 26. 9. xvečer 747 B — 22 si. svzh. jasno 27. 7. EjntrHj 747 5 — 6« ur. jzah. megla 00 • 8. popol. 746-1 — 15 si. svzh. oblačno Loterijske zrecke 26. januvirja. V Brnu: 4, 20, 88, 15, 44. Srednja včerajšnja temperatura — 2 8', za 0 8° pod normalnm. ID-U-anaJslca. borza dne 27. januvarja 1898. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru .... Vvstrijska zlata renta . ,..... \vstnjska kronska renta 4° „..... Ogerska zlnta renta 1' „....... 0pers*ka kronska rentit 4°/<,..... .\vstro-ogerske bančne delnice .... Kreditne delnice......... London vista........... SemSki drž. bankovci za 100 m.-rk . . . 20 mark............ 10 frankov........... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... Dne 26. januvarja 18*1 I*/« državne srećke iz I. I HM po 250 gld. Državue srečke iz 1. 1864 po 100 gld. Dunnva reg. srećke 5°/0 po IGO gld. . . Zemlj. obč. avstr. 41 (J zlsti zast. listi Akcrje anglo-avstr. banke po 200 gld. . Ljubljansko srećke......... Rudolfove srećke po 10 gld...... Kreditne srećke po 100 gld...... Traumav-drust. velj. 17o gld. a. v. . . Papirnati rube I j.......... 102 gld. 60 kr. 108 , 50 „ 122 „ 05 i 102 . 60 n 121 „ 20 ■ 30 • osa , — r 357 , 50 190 - — ■ 58 „ 77' I It W 11 . 76 • 9 - bi n 45 - 3 t n 5 . 68 u 162 gld. 1*9 , 180 i 98 „ 162 „ . 26 . 188 . 477 . 1 - kr. 25 75 60 7* 25 50 27«/« I. številke letnika 1897 „I-jub« ljanskega Zvona" se kupijo. Upravništvo „Ljubljanskoga Zvona". Ces, kr. avstrijske jfž državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1897. leta, Odhod la Ljubljane jnž. kol. Praga *ei Trki*. Ob 12. uri 5 m. po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfeste, Ljabno; čez Selzthal v Ansse, Solnograd; će* Klein Reifling v Steyr. Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontab«d, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dnnaj; čez Selzthal v Solnograd ; čez Amstetten na Dnnaj. — Ob 11. uri 50 m. dopolndn« osobni vlak v Trbiž, Pontahel Beljak, Celovec, Ljubno, Sela« thal, Dunaj. — 0b 4. uri 2 m. popolndne osonni vlak v Trbil, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lena (Instein, Zell ob jezeru, Inomnst, Bregenc, Curih, Oencvo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Linč, Bndejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lip-sko, Dunaj via Amstetten. — Prog« v Novo mestn la v Ko«ev|e. Ob 6. nri 15 m. zjutraj mefiani vlak. — Ob 12. uri 65 m. popolndne mefiani vlak. — Ob 6. uri 30 ni. zvečer mefiani vlak. — Prihod v I.|ul»l|ano. j. k. Prog« la Trblia. Ob 5. uri 52 m. ajutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno* grada, Linča, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fran-zeosfeste. — Ob 11. uri 20 no. dopoludne osobni vlak s Du-naia via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Solnograda, Linča, Stevra, Pariza, Geneve, Curi ha, Bregenca, Inomosta. Zella ob jezeru, Lend Oasteina, Ljubna, Celovca, Linča, Pontabla. — Ob 4. uri bi m. popolndne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — 0b 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Progo Iz Novega nieata Im la Ko«ev|a* Ob 8. uri 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. uri 32 m. popoludne rae&ani vlak. — Ob 8. ari 35 m. zvečer mefiani vlak. — Odhod la I.|ubl|wuo d. k. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. zvečer. — Prihod v L.|ubl|ano d. k. la Kamnika. Ob 6, uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. ari 30 m. zvečer. (17—21) Napovedbe (fasije) za osebno dohodnino in za prihodnino (rentntno) * (113—3) izdeluje in pojainila o tem daje Jos. Perhauc, konces. privatna pisarna, Marije Terezijo cesta st. 3, v pritličji na levo. Mlad, p' šten rokodelrc bi se rad poročil z deklico ali mlado vdovo, ki ima 200 do 300 gld (134-2) Ponudbe naj 6e blagovolijo poslati pod: .Takoj* posto reatante Ljubljana, V1ZITN1CE priporoča „Narodna Tiskarna41 po nizki ceni. Wamnananm»r Veled oklepa c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 12 prosinca 1898. leta, E 113 98 1, prodajalo se bode na javni dražbi v petek, dne 28. in v soboto, dne 29. prosinca t. 1. v l>)nl»l)ttiil. n h Kv. Jakoba trgu nt. &, in v ponedeljek, dne 31. prosinca t. 1. v Spodnji Slskl v BklfZdlHČU ^?prl raci" dopo;adne od 9. do 12. nre in popoludne od l/t8, do 5. are različno špecerijsko blago sodif zaboji i. t. d. Fr. Fran Vok (141—1) o. kr. notar. Srećke za princa Evoena spomenik. 1 Predzadnjih I iT teden. (71~?) OlUVllI llohltrklaVaVMnlBnH • ^^-^ vrednotiti. ^©»rliofor-Je^Tra. lekarna „pri zlatem državriem jabolku 4 Iliinal, I.« Hlni;er«traH««> it. 1*V J. PsBrlofur-jBTo oi!8j»'«» ""ilice ataroznano, lahko odvajalno in od mnogih z oh u priporočano tiomače zdravilo. Th kroglice so irste, ki so že več desetlet občfjjttvu man pod imenom J. Paerhofer-Java kri Alatllne krojilo« it ho priatne I ije o tamo v lekarni ,,prl zlatem državnem Jabolko", DnnaJ, t, Sli -■-'•tranao 10. Od t. h kroglic »tane: 1 ikatljloa s 15 krog-Uo<*uai 81 kr.', 1 zvitek ■ 6 ikatijloaml 1 gl&. 5 kr. Cv ue poprej vpofilje denarni znesek, pntem atan« po tnine ] . poftiljatev: 1 zvitek kroglic 1 gld. 25 kr., 4 zvitk* 2 gld. 30 kr., U /vi 3 85 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 6 zvitkov 5 gld. 20 kr.t 10 zviti (Manj ko 1 zv.tek so ne more pošiljati. ■ (64—3) Prozi so lznono, , J Psarhofer-Jsre odvaja1 no Vroglloo' zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrova v*k tlji - •.■ . avodilu o uporabi Btoj»6i podpis J. Paerhofer in sicer z mdaO Balzam ozeblino Srečke h r»0 kr. priporoča J. C. Mayer v LJubljani. zoper J. Paerhofer-Jav- 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto poliljatvijo »>•"> kr. J. Pseihoterjev 8i»k iz ozkega trpotca i^ltk. J. Pserhofer-jev balzam r/anpr a«am »n ■»1 steklenica zoper rane, i&o kr. Taniiochinin-pomadn pf;^ hofer-Jeva, najboljše sredstvo za rast las, 1 pu&ica 2 gld. Zdravilni ohliž za rane pok. prof. Btendel-a, 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto pofiiljatvijo 75 kr. Univet žalna čistilna sol A. W. Bulrloh-a, domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld tZZF" Razen tu imenovanih preparatov so v zalogi se vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevtiske specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zabtevanje točno in najceneje. Poilijatve po poeti Izvršujejo se najhitreje proti temn, da ae prej vpoilje denar, vodje naroObe tndl proti povzetju zneska. i/azr če ae preje vpoilje denar (najboljše a postno nakaznico), potem Je poštnina mnogo oonejsa, nego pri poilljatvuh proti povzetja. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".