URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leio XVII V LJUBLJANI, dne 12. maja 1960 | Številka 15 VSEBINA: 46. Odlok, o družbenem planu okraja Novo mesto za leto 1960. 47. Odlok o odškodnini za razlaščena kmetijska in nerodovitna zemljišča v okraju Celje za leto 1960. 48. Odlok o razširjenem zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev v okraju Kranj. 49. Odlok o spremembi odloka o razširjenem zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev v okraju Kranj. 50. Odlok o ustanovitvi okrajnega sklada Staneta Zagarja za podeljevanje nagrad in štipendij. — Popravek. Odloki ljudskih odborov 46. Na podlagi 1. odstavka 16. člena zaikona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 4. člena zakona o (pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njegovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) ter 3. točke 26. člena statuta okraja Noyx> mesto je okrajni ljudski odbor Novo mesto na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 26. februarja 1960 sprejel ODLOK o družbenem planu okraja Novo mesto za leto 1960 P r*v i del SMERNICE ZA RAZVOJ V LETU 1960 1. poglavje Osnovne smernice in naloge Na podlagi določb, postavljenih v družbenem planu razvoja okraja Novo mesto za razdobje 1957—1961 ter v družbenem planu LR Slovenije za leto 1960 in v zveznem družbenem planu za leto 1960, izhajajoč iz do sedaj doseženih rezultatov in gospodarskega gibanja, postavlja družbeni plan okraja Novo mesto za leto 1960 tele osnovne smernice 'in naloge: 1. Letna dinamika razvoja gospodarskih panog se mora v letu 1960 močneje povečati kot v dosedanjih letih, zlasti v industriji, kmetijstvu in obrti, tako da bomo dosegli raven celotne letne proizvodnje in storitev, ki je predvidena v zadnjem letu družbenega plana razvoja okraja Novo mesto za razdobje 1957 do 1961, že v letu 1960. V ta namen je treba ukreniti predvsem tole: — poleg obsega proizvodnje in storitev je treba povečati tudi njihovo kakovost v vseh panogah gospodarstva ; — doseči visoko stopnjo v izrabi proizvodnih in storitvenih zmogljivosti; v zvezi s prednjim uvajati več delovnih izmen v tistih gospodarskih organizacijah, kjer so za to dani pogoji; — organizacijsko izboljšati in učvrstiti gospodarske organizacije v splošnem, še posebej pa na področju kmetijstva in trgovine; — razširiti proizvodno kooperacijo v vseh gospodarskih panogah, kjer je to mogoče. 2. Investicijska vlaganja je treba, zlasti glede razpoložljivih investicijskih sredstev iz lokalnih družbenih investicijskih skladov in iz skladov gospodarskih organizacij, usmerjati predvsem v tiste objekte, ki bodo zagotovili družbeno koristnost v čkn-krajšem roku in ki bomo čimveč prispevali k razvoju našega gospodarstva. To načelo naj velja tako za neposredne gospodarske investicije kakor tudi za investicije v družbeni standard. ? Da se pospešeno poveča gospodarska zmogljivost, je treba predvsem: — da je težišče investiranja v letu 19*60 še nadalje na rekonstrukcijah, zlasti večjih industrijskih podjetij ter izpopolnitvi opreme obrtnih obratov — delavnic; — pospeševati dovršitev že začetih gospodarskih in negospodarskih objektov in jih tako čimprej usposobiti za njihov namen ter tako aktivirati njihove zmogljivosti; — nove investicijske naložbe usmerjati predvsem v že obstoječe obrate, in sicer zlasti tja, kjer bodo omogočile uvedbo več detlovnih izmen ali vplivale na racionalno zaposlovanje delovne moči; — v nove obrale oziroma objekte naj se vlagajo investicije predvsem v primerih ugodne surovinske osnove, zelo visoke rentabilnosti ali izredne splošne družbene važnosti. 3. Da bd dosegli bolj 'smotrno izrabo investicijskih sredstev gospodarskih, organizacij, je nujno v čimvečji meri združevati njihova razpoložljiva sredstva, tako za gospodarske, kakor tudi negospodarske investicijske objekte po zakonitih možnostih. Tudi z združevanjem sredstev je treba zagotoviti tako strukturo investicij, kot izbaja iz smernic tega družbenega plana. Pri razporejanju okrajnih in združenih investicijskih sredstev je treba v okviru možnosti upoštevati potrebe tistih področij okraja, ki zaradi nezadostne gospodarske razvitosti ne ustvarjajo toliko sredstev, da bi si sama zagotovila ustrezen gospodarski napredek. 4. Potrebno je posvetiti vso pozornost pravilni in varčni uporabi vseh razpoložljivih sredstev znotraj gospodarskih organizacij. Na podlagi večje proizvodnje in delovne storilnosti ter sprememb v sistemu delitve dohodka gospodarskih organizacij se v letu 1960 še nadalje povečuje čisti dohodek, s kateirim razpolagajo gospodarske organizacije, hkrati pa se sproščajo pogoji za uporabo amortizacijskih sredstev. Vse to razširja materialno podlago delavskega samoupravljanja im daje pogoje za hitrejši razvoj gospodarstva in komunalnega sistema. 5. Povečati je treba delovno storilnost v vseh gospodarskih panogah, zlasti pa v industriji, kmetijstvu in gradbeništvu. Glede na važnost povečanja delovne storilnosti, ki predstavlja osnovo za ,pospešeni gospodarski razvoj in zboljšanje življenjske ravni prebivalstva, je treba temu vprašanju posvetiti čim večjo pozornost. V zvezi s tem je potrebno, da si gospodarske organizacije zagotovijo potrebni strokovni kader s štipendiranjem v znatno večjem številu. Poleg tega je treba pravilno uveljavljati prednosti obstoječega sistema delitve dohodka znotraj pod- jetij, pri tem pa je treba načelo odrejanja osebnih dohodkov po delovnem učinku oziroma enoti izdelka dosledno izpeljati. V okviru možnosti je treba težiti k uvajanju avtomatizacije v posameznih gospodarskih organizacijah. 6. Se nadalje je treba skrbeti za Zvišanje osebne porabe in življenjske ravni zlasti delavcev in uslužbencev, katerih osebni dohodki morajo biti vedno bolj odvisni od razvoja proizvodnje in večanja delovne storilnosti, tako posameznih proizvajalcev kot tudi celotnih delovnih kolektivov. V skludu s pr edin jim je treba zlasti: — posvečati v mestih in industrijskih središčih posebno pozornost preskrbi s kmetijskimi im industrijskimi izdelki ter krepiti storitvene obrti in servise za nudenje storitev gospodu j stvom; — nadalje je treba razvijati vlaganja za družbeni standard, zlasti v mestih in industrijskih središčih; — na razvijanje družbenega standarda je treba vplivati tudi s primerno politiko razporejanja proračunskih sredstev, da se zagotovijo večja sredstva za komunalo, šolstvo in kulturo, zdravstvo ter socialno varstvo. 7. V skladu s povečanjem proizvodnje je treba zagotoviti večji izvoz kmetijskih in industrijskih izdelkov. V zvezi s tem je treba iskati novih možnosti za plasman navedenih izdelkov na mednarodnem tržišču, kateremu je treba prilagajati njihov sortiment in kakovost. Izkoristiti je treba vse možnosti za povečanje tranzitnega prometa in inozemskega turizma tudi na našem območju. 2. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek 1. Po navedenih osnovnih' smernicah in nalogah tega družbenega plana se v letu 1960 predvideva tole povečanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka: V miilajonih dinarjev tekoče cene 1958 1959 1860 Indeksi 1969 1960 1960 1968 1958 1969 Družbeni bruto proizvod 35.556 39.561 Narodni dohodek 15.971 17.783 Predvideno močnejše povečanje družbenega bruto proizvoda kakor narodnega dohodka izhaja predvsem iz zvišanja cen nekaterim surovinami in pomožnemu materialu, zvišanja nekaterih železniških tarif za prevoz blaga, povečanih materialnih stroškov v zvezi z uvajanjem proizvodnje novih izdelkov, v kmetijstvu pa še posebej zaradi celotnega zajemanja lastnega reprodukcijskega materiala, povečanja materialnih stroškov v zvezi z intenzivnejšo proizvodnjo, v gozdarstvu pa glede na povečanje eksploatacij-skih oziroma materialnih stroškov, zvišanje gozdne takse itd. 47.989 141,2 133,8 120,2 20.529 111,3 128,5 115,4 Z navedenim povečanjem se pričakuje, da bo v letu 1960 dosežen skupni letni obseg družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka, ki je predviden s perspektivnim družbenim planom za leto 1961. in sicer: — družbeni bruto proizvod 100,1 % — narodni dohodek pa 105,4 %. 2. Po posameznih panogah se predvideva tole gibanje gospodarske aktivnosti, izraženo v povečanju družbenega bruto proizvoda: V miMjosnih dinarjev 1958 tekoče cene 1959 1960 1959 1968 Indeksi 1960 i9S8 1960 1959 industrija 15.392 1*7.877 22.552 1*16,1 146,5 126,1 Kmetijstvo 101313 10.461 1*1.996 101,4 1*16.3 114,6 Gozdarstvo 1.094 1.108 1.281 101,2 117,0 115,6 Gradbeništvo 2.005 2.334 2.775 116,3 138,2 1*18,8 Promet 1.025 1.120 1243 109,2 121,2 110,9 Trgovina 860 1.009 1.158 117,3 134,5 114,6 Gostinstvo 770 806 882 104,7 1*14,6 109,4 Obrt 2.903 3.830 4.561 131,9 157,1 119,0 KZ in PZ 1.194 1.016 1.143 85,1 95,7 112,4 5. Ustrezno povečanju, družbenega gospodarskih panogah takole: bruto proizvoda se bo gibal narodni dohodek po posameznih V milijonih dinarjev tekoče cene 1959 Indeksi 1960 1960 1958 1959 1960 1958 195 Ker je združevanje sredstev ena temeljnih nalog v zvezi z vsem intenzivnejšim in hitrejšim razvojem našega gospodarstva, je potrebno, da temu posvetijo vso pozornost tako ljudski odbor: kot tudi same gospodarske organizacije in njihovi organi samoupravljanja, prav tako pa tudi družbene in politične organizacije. Pristojni organ OLO naj izda o načinu skupnih vlaganj ustrezna podrobna navodila po določbah zakon Siki]r predpisov. 3. Vlaganja sredstev ljudskih odborov v gospodarske in splošne družbene delavnosti bodo znašala v letu 1960 skupaj (v tisoč di.nl: 3,620.271 h od tega: — za osnovna sredstva v gospodarstvu 492.913 -— za osnovna sredstva izven gospodarstva 633.167 Skupaj za osnovna sredstva 1,126.080 — za obratna sredstva 136.496 — za odplačilo anuitet 3.186 — za pospeševanje kmetijstva 20.243 — za vzdrževanje cest 106.926 — za pospeševanje drugih panog 11.853 — za stroške državne uprave 2,215.487 4. Skupna sredstva gospodarskih organizacij in finančno samostojnih zavodov, ljudskih odborov, republike in zveze, ki bodo v letu 1960 lahko vložena v osnovna sredstva, bodo predvidoma tale: V milijonih dinarjev Vini sredstev S« £* o if II I5 Investicije apl. družb, delavnositi 'S 0. m Lastna sredstva gosp. org. in finančno samost, zavodov 1,484 351 1,835 Sredstva zveze in LRS 2,088 162 2,250 Investicijski skladi občin 217 — 217 Investicijski sklad OLO 202 — 202 Stan. skladi občin — 577 577 Gozdni sklad OLO 63 — 63 Cestni skladi občin 6 — 6 Cestni skladi OLO 5 — 5 Sklad za kadre OLO — 37 37 Posebni skladi občin — 5 5 Proračunska sredstva — 14 14 Druga sredstva (bančna, druga in združena sredstva) 930 150 1,080 Skupaj 4,995 1,296 6,291 Struktura 79<% 26% 100% Poleg tega bodo predvidoma vložili v obratna sredstva gosp. organizacije in LO 597 od tega: — sredstva gospodarskih organizacij 261 — sredstva LO 136 Da bi se usmerjala investicijska poraba v skladu s smernicami zveznega in republiškega družbenega plana tako glede sredstev gospodarskih organizacij kakor tudi sredstev LO, naj se zagotavlja še nadalje kombinirana uporaba vseh razpoložljivih virov sredstev, da se na ta način omogoči čimvečja učinkovitost investicijskih naložb. 6. poglavje Zaposlenost in delovna storilnost 1. V letu 1960 se predvideva v družbenem sektorju gospodarstva (vštevši z ŽTP in PTT) povprečna zaposlitev 19.987 oseb. To pomeni v primerjavi z letom 1959 povečanje za 9,2 %. 2. Obseg celotne proizvodnje in storitev pa se bo predvidoma povečal precej močneje kot zaposlenost. Tako predvidevamo v letu 1960 povečanje delovne storilnosti, izražene na podlagi narodnega dohodka na enega zaposlenega z 11,5 %. Posebno pozornost pri ukrepih za povečanje delovne storilnosti je treba posvetiti v letu 1960 predvsem industriji, kmetijstvu in gradbeništvu, kjer je predvideno povečanje za 12,2 %, 27,6 % oziroma 13,5%. Od predvidenega razvoja delovne storilnosti bo odvisen tudi razvoj osebne porabe. Vzporedno s tem se bodo v mestih in industrijskih središčih večala razpoložljiva sredstva za investicije v družbeni standard. Poleg organov delavskega upravljanja bodo morali razvoju delovne storilnosti posvečati posebno pozornost tako pristojni organi LO kakor tudi družbene in politične organizacije. 3. Da bi se v letu 1960 tudi na tem področju čim ugodneje izvršil plan, bi bilo potrebno zlasti tole: — gospodarske organizacije, zlasti tiste, ki ne bodo znatno povečavale obsega proizvodnje in storitev, naj proučijo možnosti za zmanjšanje števila zaposlenih; pri tem naj se presežek delovne moči premešča predvsem v okviru podjetij določenega okoliša; — občinski ljudski odbori naj s sindikalnimi organizacijami stalno spremljajo gibanje zaposlenih po posameznih podjetjih v svoji občini ter preprečijo nepotrebno vključevanje nove delovne moči; — stari borci in invalidi NOB naj se zaposlujejo na ustrezna delovna mesta, a v skladu s sistemizacijo delovnih mest; — ženske je treba usmerjati v take stroke in na taka delovna mesta, ki so po delovnem procesu primerna za njih zaposlitev; — gospodarske organizacije naj storijo vse, kar je potrebno, da se poveča delovna disciplina in zmanjšajo izostanki ter fluktuacija delovne moči; — še nadalje je treba zboljševati življenjske in delovne razmere zaposlenih; — izboljševati se mora higiensko in tehnično varstvo ter s preventivno zdravstveno službo zmanjševati število bolezenskih izostankov; — dosledno naj se uveljavlja način nagrajevanja, ki bo prejemke delavcev postavljal v položaj čimveč-je odvisnosti od njihovega uspeha pri delu im od uspešnosti poslovanja podjetja kot celote; — pri nagrajevani ju po ugpeim dela maj ne bodo norme vezane samo na koMčino, temveč tudi na kakovost; — organi delavskega upravljanja in uprave podjetij naj stalno spremljajo učinkovitost sistema nagrajevanja s tem, da prilagajajo način razdeljevanja sredstev za osebne dohodke organizaciji dela in poslovanja; — povečanje posebnega deleža pri dohodku gospodarskih organizacij, ki ga zagotavljajo zvezni predpisi za leto 1960, naj podjetja uporabljajo za to, da se izboljša učinkovitost nagrajevanja; — v okviru celotnih osebnih dohodkov naj se povečuje del, ki se izplačuje na podlagi doseženih učinkov. Na povečanje delovne storilnosti vpliva tudi višja raven splošne in strokovne izobrazbe — izboljšani kvalifikacijski sestav zaposlenih: — zato naj gospodarske organizacije v sodelovanju z ustreznimi organi LO in sindikata zagotovijo zaposlenim strokovno usposabljanje na delovnem mestu; — za tiste gospodarske organizacije, ki zaradi svojega obsega ali načina dela ne morejo organizirati lastnega centra za izobraževanje, naj se organizirajo taki centri za širše območje; — gospodarske organizacije naj na podlagi izdelanega programa uporabljajo sredstva za gospodarske kadre predvsem za izobraževanje delavcev na delovnem mestu. Za uresničenje vseh navedenih nalog morajo ObLO zagotoviti vse potrebno za smotrno politiko zaposlovanja na svojem območju; to naj predvidijo v svojih družbenih planih, upoštevajoč načela, ki so postavljena v tem družbenem planu. 7. poglavje Osebna poraba in družbeni standard 1. Osebna poraba Povečanje proizvodnje, dvig zaposlenosti v gospodarstvu in zlasti še povečanje delovne storilnosti bodo vplivali na povečanje osebnih dohodkov prebivalstva za okoli 16 %. Ob upoštevanju prehoda na ekonomske najemnine za stanovanja in postopnega prehoda na ekonomske cene raznih storitev (električna energija, vodarina itd.) ter kmetijskih pridelkov, se bo realna osebna poraba prebivalstva povečala za okoli 8%. Poraba pri kmetovalcih se bo povečala v odvisnosti od povečanja kmetijske proizvodnje in tržnih presežkov. Pogoj za dvig osebne porabe je skladno izpolnjevanje nalog družbenega plana, zlasti istočasni in skladni razvoj vseh tistih gospodarskih in splošno družbenih strok, ki najhitreje vplivajo na dvig družbenega standarda. Občinski ljudski odbori naj s svojimi družbenimi plani konkretizirajo in zagotove izvajanje smernic višjih teritorialnih enot. S kontrolo in pravilno politiko cen ter z ustrezno politiko lokalnih davščin naj zagotovijo trajno dviganje osebne porabe in s tem življenjske ravni prebivalstva. V teh naporih pa naj sodelujejo predvsem tudi sindikalne organizacije, SZDL in druge množične ter politične organizacije. 2. Družbeni standard V letu 1960 se predvideva nadaljnje povečanje del na področju splošnih družbenih delavnosti. Vendar to še ne bo zadoščalo povečanju potreb, zlasti glede na naglo spremembo strukture prebivalstva in močno migracijo s podeželja v mesta. Osnovna naloga vseh odločujočih činiteljev. je čimbolj smotrno razporejati sredstva. Posebno pozornost je posvetiti kompleksni graditvi rastočih mest ter industrijskih naselij. Nadalje se v letu 1960 pričakuje povečanje proračunskih izdatkov za šolstvo, kulturo, zdravstvo in socialno varstvo. Poleg tega bodo povečani skladi socialnega zavarovanja, vpeljano bo obvezno zdravstveno zavarovanje kmetov. Z novimi ekonomskimi najemninami in ustreznimi organizacijskimi ukrepi občinskih ljudskih odborov pa se predvideva izboljšanje gospodar« jenja s stanovanjskim skladom. 8. poglavje Gospodarski odnosi z inozemstvom 1. Izvoz Na podlagi planiranega povečanja proizvodnje in možnosti plasmana proizvodov na inozemskem trgu se za leto 1960 predvideva povečanje izvoza za 45,9 %, in sider: — v industriji za 56,1 % — v kmetijstvu in gozdarstvu pa za 12,0 % Izvažale bodo predvsem tele gospodarske organizacije: »Kremen«, Novo mesto. Tovarna pohištva, brezice, »Jugotanin«, Sevnica, »Zora«, lesna industrija Črnomelj, »Novoles«, Novo mesto. Kopitarna, Sevnica, Tovarna celuloze in papirja, Videm-Krško, KGP Novo mesto, PZ Novo i'he'stp, GG Brežice, GPZ Sevnica in »Vino«, Brežice. V letu 1960 se predvideva tudi povečanje priliva neblagovnih deviznih sredstev iz tranzitnega in turističnega prometa, in sicer za 50 %. Da bi se zagotovilo povečanje izvoza v navedenem obsegu, je treba storiti vse potrebne ukrepe za ustrezni sortiment v smislu večvrednih končnih izdelkov. 2. Uvoz Da bi se pripomoglo k izboljšanju plačilne bilance, je (potrebno še nadalje slkrbeti za čim racionalnejšo uporabo uvoznih surovin in materiala ter jih, kjerkoli in kolikorkoli je mogoče, postopoma nadomeščati z uporabo domačih ali cenejših. Drugi del RAZVOJ POSAMEZNIH GOSPODARSKIH PANOG 9. poglavje Industrija 1. Industrijska proizvodnja, izražena v fizičnem obsegu, se bo v letu 1960 nasproti letu 1959 povečala predvidoma za 25,5 %. S tem bo dosežena raven proizvodnje, ki je bila v perspektivnem družbenem planu predvidena za leto 1961. Predvideni obseg industrijske proizvodnje temelji predvsem: — na že doseženi proizvodnji v preteklem letu; — na boljši in intenzivnejši izrabi proizvodnih zmogljivosti oz. proizvodnih sredstev; — na uvedbi več delovnih izmen, kjer so za to pogoji; — na razširitvi in izboljšanju proizvodnega sodelovanja; — na že izvršenih in planiranih rekonstrukcijah, zlasti v rudarstvu, kovinski industriji, elektroindustriji, industriji gradbenega materiala, lesni industriji in tekstilni industriji; — na zagotovitvi zadostne preskrbe s surovinami, reprodukcijskim materialom in pogonsko energijo; — na nadaljnjem zboljševanju organizacije dela in tehnološkega procesa; — na širšem osvajanju tržišča. 2. Po posameznih strokah se v razdobju 1958— 1960 giblje fizični obseg industrijske proizvodnje takole: Stroka Indeksi 1959 1960 1958 1958 1960 1959 111 — Proizvodnja električne energije 97,6 98,1 100,5 112 — Proizvodnja premoga 101,0 104,5 103,4 116 — Proizvodnja in predel, nekovin 124,7 120,2 96,4 117 — Kovinska industrija 126,9 252,9 199,2 119 — Elektroindustrija 183,1 256,5 140,1 120 — Kemična industrija 172,6 221,4 128,2 121 — Industrija gradbenega materiala 108,7 135,6 124,7 122 — Lesna industrija 117,2 149,8 127,8 123 — Industrija celuloze in papirja 106,0 120,0 113,2 124 — Tekstilna industrija 151,8 199,3 131,3 125 — Industrija usnja in obutve 110,7 129,7 117,1 127 — Živilska industrija 74,3 87,1 117,2 Skupaj 117,2 147,0 125,3 3. V zvezi s predvidenim gibanjem industrijske proizvodnje se po posameznih strokah predvideva predvsem tole: 111 — V proizvodnji električne energije: Plan predvideva le minimalno povečanje 0,5 %, ker je proizvodnja električne energije v termoelektrarni Brestanica odvisna od obratovanja hidroelek-tričnih central z ozirom na stanje voda, drugi agregat navedene elektrarne pa bo začel obratovati šele s 1. junijem 1961; sama turbina, ki bo začela obratovati maja 1960, pa bo zamenjala dosedanjo turbino, ki bo dana v generalno popravilo. N V zvezi z Izboljšavo preskrbe z električno energijo se v letu 1960 predvideva predvsem: — dovršitev daljnovoda Brestanica—Novo mesto s postavitvijo transformatorskega polja in montažo transformatorja 110/35120 kV v Novem mestu ter enega polja 110 kV v Brestanici; — pripravljalna dela za graditev daljnovoda 35 kV Novo mesto—Črnomelj in postavitev razdelilne transformatorske postaje v Črnomlju 35/20/10 kV; — nadaljevanje graditve daljnovoda Dv »Roto« — Brežice—Bregana v izvedbi 35 kV; — postavitev 17 transformatorskih postaj, da bi se tako nadaljevalo izboljšavanje prenosa električne energije. Poleg tega je treba pospešeno odpravljati pavšalni odjem električne energije. 112 — V proizvodnji premoga: Plan predvideva v celotni proizvodnji sorazmerno majhno povečanje, in sicer 3,4 %. Močnejše povečanje proizvodnje predvidevata rudnik' Globoko v proizvodnji lignita, in sicer 45 %, ter rudnik Kanižarica v proizvodnji rjavega premoga 34,5 % predvsem kot posledico že deloma izvršene rekonstrukcije; rudnika Senovo in Krmelj pa malenkostno znižujeta proizvodnjo za 2 oz. 5 %. Rudnik Senovo zmanjšuje proizvodnjo zaradi ftizkih premogovnih zalog, rudnik Krmelj pa zaradi zmanjšanih odkopnih možnosti v tem letu. V zvezi s pospeševanjem proizvodnje premoga je treba intenzivirati geološko raziskovalna dela pri naših rudnikih. 116 — V proizvodnji in predelavi nekovin: Načrt celotne proizvodnje nekovin izkazuje sicer znižanje za 3,6 %, ker del proizvodnje kremenovih peskov ni zajet v tej stroki, temveč v kemični proizvodnji čistilnih sredstev. Ce bi pa upoštevali del proizvodnje, ki je zajet v kemični stroki, bi bila skupna proizvodnja in predelava nekovin povečana za 5,7 %. V zvezi s tem se predvideva: — pri »Keramiki« Novo mesto povečanje Za 36%, — pri »Kremen« Novo mesto in rudniku Globoko pa manjši padec proizvodnje, in sicer za 5,5 oziroma 5,3%. V letu 1960 naj »Kremen« Novo mesto poveča eksploatacijo kremenovega peska v kooperaciji s podjetjem Rudnik Globoko. Da bi se zagotovil nadaljnji uspešen razvoj proizvodnje kremenovega peska, je treba pospešiti geološke raziskave, v zvezi s predelavo nekovin pa je treba hitreje spreminjati strukturo izdelkov v skladu s potrebami tržišča. 117 — V kovinski industriji: Predvideva se najmočnejše povečanje med vsemi industrijskimi strokami, in sicer za 99,2 %. To povečanje izhaja predvsem iz predvidevanega povečanja proizvodnje v podjetju IMV Novo mesto, ki naj bi v letu 1960 izdelala 900 avtomobilov poleg drugih končnih izdelkov, kar predstavlja povečanje proizvodnje za 150%. Izpolnitev tako visokega povečanja proizvodnje pa je odvisno od izvršitve predvidenih investicij in osvojitve tehnološkega procesa. Predvsem v kooperacijski proizvodnji je treba pospešiti osvajanje raznih avtomobilskih sestavnih delov, ki se za sedaj uvažajo. Močno povečanje proizvodnje predvidevata tudi »Belt« Črnomelj, in to za 68%; tu je treba v proizvodnjo vključiti tudi staro livarno, ki je bila sicer že opuščena, in Tovarna šivalnih strojev Mirna — za 36,5 %, kjer je v letu 1960 treba zgraditi primerne prostore za namestitev novega proizvodnega parka in osvojiti vsaj večji del tehnološkega procesa proizvodnje šivalnih strojev. Poleg tega je treba v tovarni šivalnih strojev nadalje uvajati proizvodnjo tudi drugih postranskih končnih izdelkov^ Pri Podjetju za popravilo železniških voz pa se predvideva povečanje proizvodnje le za 0,5 %. Zlasti kovinsko industrijsko stroko je treba notranje organizacijsko in poslovno učvrstiti, to je glavni pogoj za nadaljnji uspešni razvoj. 119 — V elektroindustriji: Povečanje se predvideva v višini 40,1% in izhaja predvsem iz proizvodnje novih izdelkov. 1EV Ljubljana — obrat j. Kondenzator ji«, Semič predvideva povečanje proizvodnje za 47,1 %, kar bo doseženo zlasti s spremembo sortimenta izdelkov, in to z uvedbo proizvodnje cos fi kondenzatorjev in fluorescenčnih kondenzatorjev. IEV Ljubljana — obrat »Upori«, Šentjernej pa predvideva povečanje proizvodnje za '25 %, in to predvsem na podlagi izvršene rekonstrukcije. Telekomunikacije Mokronog imajo v programu le minimalno povečanje proizvodnje,Pn sicer za 1,7 %. V letu 1960 se pričakuje ustanovitev še enega obrata te stroke v Žužemberku, za kar je potrebno skupno z IEV Ljubljana storiti vse ustrezne ukrepe. Zaradi važnosti te stroke za nadaljnji razvoj našega gospodarstva, predvsem industrije, je treba v letu 1960 zlasti na tem področju pospešiti pripravo elaboratov za njen nagli razvoj tudi v bodočih letih. 120 — V kemični 'industriji: Načrt predvideva povečanje proizvodnje za 28,2%. V Tovarni zdravil »Krka« se povečanje proizvodnje predvideva v višini 25 %, kar bo doseženo s povečanjem obsega proizvodnje v okviru dejanskih zmogljivosti. Nova investicijska vlaganja v letošnjem letu še ne bodo imela vpliva na predvideno povečanje. Pri »Kremenu« Novo mesto pa se bo po predvidenem programu proizvodnja čistilnih sredstev povečala od 40 na 2000 ton. t. j. za 5000%, kar je omogočeno z že izvršeno nabavo novih strojev. Ce se upoštevajo doseženi uspehi v kemični industriji, možnosti za zagotovitev surovin in dr. ter že pripravljeni investicijski elaborati za nadaljnji sistematični razvoj te industrije na našem področju, bi bilo treba tudi v bodoče storiti vse, da bi-se zagotovila ustrezna investicijska sredstva, predvsem za proizvodnjo farmacevtskih in viskoznih izdelkov. 121 — V industriji gradbenega materiala: V letu 1960 se predvideva povečanje za 24,7 %. Najmočnejše povečanje se predvideva v opekarni Brežice, ki povečuje proizvodnjo za 77,2'%, in to predvsem na podlagi deloma že izvršene rekonstrukcije. Opekarni Zalog in Prelesje predvidevata povečanje proizvodnje za 5 %. Pri opekarni Prečna pa se predvideva zmanjšanje za 4 %, ker je bilo preteklo leto za njihovo proizvodnjo zaradi vremenskih razmer, izredno ugodno, s tem pa v letu 1960 ne morejo računati. / V zvezi s pospešeno investicijsko graditvijo in, da bi se zagotovilo rednejše oskrbovanje gradbišč z gradbenim materialom, je treba storiti vse za čim hitrejšo dovršitev rekonstruiranih obratov kakor tudi za graditev novih obratov za proizvodnjo sodobnih gradbenih elementov. / 122 — V lesni industriji: Predvideno povečanje proizvodnje v višini 27,8 % bo doseženo zlasti: — s povečano proizvodnjo v tovarni »Novolest, Novo mesto, in sicer za 66,6 %, kar izhaja predvsem iz razširitve podjetja z novim obratom v Straži, in v tovarni »Opremales«, Novo mesto, ki predvideva povečanja proizvodnje za 28 %. Pri drugih podjetjih te stroke se predvideva povečanje proizvodnje v manjšem obsegu, in sicer: Kopitarna, Sevnica za 9,2%, Zora, Črnomelj za 8%, Tovarna pohištva, Brežice za 5 % in Jugotanin, Sevnica za 0,2 %. Poleg dela kemične industrije ter industrije celuloze in papirja ima v surovinskem pogledu vsekakor najugodnejše pogoje za nadaljnji razvoj lesna industrija. Zato naj se- v letu 1960 nadaljuje priprava ustreznih investicijskih elaboratov, da bi se lahko v primeru možnosti zagotovila ustrezna kreditna sredstva predvsem: — za nadaljnjo razširitev in premestitev obrata lesne galanterije Novoles iz Novega mesta v Stražo: — za razširitev proizvodnje Kopitarne Sevnica; — za ureditev novega obrata za proizvodnjo le-sonitnih plošč tovarne Jugotanin Sevnica, v zvezi z nujnostjo pravilne izrabe surpvin; — za rekonstrukcijo oz. razširitev proizvodnje Tovarne pohištva v Brežicah; Opremales, Novo mesto naj v letu 1960 razširja svojo proizvodnjo v okviru sedanjih zmogljivosti; Zora, Črnomelj naj v tem letu organizacijsko uredi in učvrsti svojo proizvodnjo. , 123 — V proizvodnji celuloze in papirja: Tovarna celuloze in papirja ima v programu povečanje proizvodnje za 13,2%, od katerih naj bi izhajalo 6% iz povečanja delovne storilnosti, ostanek pa iz na novo vloženih investicij. Ce pa bo dana možnost, da se izvedejo ukrepi še za nadaljnje povečanje proizvodnje (da bo znatno zmanjšan čas remonta, in sicer v obratu proizvodnje celuloze od 22 na 8 dni, v obratu proizvodnje papirja pa od 22 na 10 dni itd.), bi se lahko obseg proizvodnje močneje povečal. 124 — V tekstilni industriji: Povečanje proizvodnje v višini 31,3 % bo predvidoma doseženo takole: — v tovarni Novoteks — s 34,4 %, kar bo doseženo v okviru že instaliranih zmogljivosti z uvedbo več delovnih izmen itd. ter v okviru omogočene nabave večjih količin uvozne preje; — v Industriji perila. Novo mesto s 17,1%; to povečanje bo doseženo predvsem v obratu Kostanjevica na podlagi nabavljenih novih specialnih šivalnih strojev in obratu Tkalnica na podlagi nabavljenih 6 avtomatskih tkalskih strojev; — v »Belokranjki«, Črnomelj s 17 %, kar temelji predvsem na intenzivni izrabi sedanjih proizvodnih sredstev; — v »Beti«, Metlika s 6,8 %, kar temelji na delni izpopolnitvi strojne opreme in boljši izrabi zmogljivosti; — Pletilnica, Dobova predvideva v 1. 1960 obseg proizvodnje v višini lanske izvršitve plana z ozirom na še neurejene proizvajalne razmere. Zato bi bilo v letu 1960 potrebno za predilnico Dobova zgraditi nove delovne prostore. Poleg tega naj se v letu 1960 pripravijo potrebni elaborati: — za ureditev prve faze telinoloSkega postopka za proizvodnjo česanca ter za povečanje števila vreten in tkalnih strojev v tovarni Novoteks, Novo mesto; — za rekonstrukcijo oz. preselitev Industrije perila, Novo mesto kakor tudi »Beti« Metlika in »Belokranjke«, Črnomelj v nove poslovne prostore. 125 — V industriji usnja in obutve: Povečanje obsega proizvodnje se predvideva s 17.1 %, in sicer: — v Industriji obutve, Novo mesto s 17,5 %; — v »Boru«, Dolenjske Toplice pa s 6,9 %. V obeh tovarnah bo doseženo navedeno povečanje proizvodnje z boljšo izrabo proizvodnih naprav. 127 — V živilski industriji: Planirano povečanje v višini 17,2 % se predvideva po posameznih podjetjih takole: — v Prehranbeni industriji, Črnomelj za 56,6 %, kar bo omogočeno predvsem s spremembo strukture proizvodnje in z boljšo izrabo proizvodnih zmogljivosti;, — v tovarni Imperial, Videm-Krško za 17,5 %, predvsem na podlagi izpopolnjene proizvodne opreme; — pri »Dani«, Mirna pa se predvideva v letu 1960 isti nivo proizvodnje kot v preteklem letu, predvsem z ozirom na težkoče v plasmanu izdelkov. V Prehranbeni industriji, Črnomelj je treba pospešiti že potrjena investicijska dela ter pravočasno storiti vse potrebno, da se bodo nove kakor tudi stare zmogljivosti čimbolje izkoriščale. V zvezi s predvideno rekonstrukcij () tovarne Imperial; Videm-Krško pa je treba čimprej izdelati ustrezen investicijski elaborat. 4. Na podlagi predvidenega fizičnega obsega proizvodnje se bo v letu 1960 zvišal v primeri z izvršitvijo v letu 1959 tudi družbeni bruto proizvod za 26.1 %. Prav tako se bo v tem razdobju povečal tudi narodni dohodek in sicer za 24,2%. 5. Pri predvidenem povečanju proizvodnje se število zaposlenih v industriji ne bi smelo povečati za več kot 10,8 % oziroma za 906 zaposlenih. V zvezi s prednjim lahko predvidevamo povečanje delovne storilnosti — izraženo v narodnem dohodku na enega zaposlenega'— v višini 12,2%. Povečanje števila zaposlenih je opravičljivo samo v tistih gospodarskih organizacijah, ki predvidevajo znatnejše povečanje proizvodnje. Upoštevajoč tudi smotrnejšo razporeditev že zaposlenih. 10. poglavje Kmetijstvo Stroka Indeksi 1958 1960 1958 1958 1960 1959 Poljedelstvo 112,9 150,7 115,7 — žita 110,7 127,8 115,4 — industrijske rastline 572,0 648,0 174,2 — vrtnine 89,0 117,0 151.4 — krmne rastline 154,7 158,5 102,7 Sadjarstvo 64,5 86,5 154,0 Vinogradništvo 58,9 98,2 165,5 Živinoreja 97,9 119,0 121,6 Domača predelava 58,0 88,1 151,9 Kmetijstvo skupaj 91,7 114,1 124,9 Izpolnitev navedenega povečanja proizvodnje se predvideva predvsem s temile ukrepi: — širše in intenzivnejše uvajanje sodobne agrotehnike vzporedno s povečanjem pogodbene proizvodnje pšenice, koruze, krompirja, krmnih rastlin, sadja in grozdja; — uporaba večjih količin umetnih gnojil pri večkratnem dognojevanju, kot to zahteva intenzivno kmetijstvo; — uporaba sortnega semena in pravočasno zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev; , — pospešeno izvajanje asanacij sadovnjakov, rednega gnojenja in čiščenja sadnega drevja; — širša obnova vinogradov; — povečanje staleža proizvodne živine predvsem na družbenih kmetijskih gospodarstvih ter s tem v zvezi znatne investicijske naložbe za nabavo živine, zidanje hlevov in agromelioracije; poleg tega pa tudi širše proizvodno sodelovanje v pitanju živine; — izboljšanje in večja izraba kmetijske mehanizacije oz. strojev, katerih število je v zadnjih dveh letih v okraju precej naraslo, v letu 1960 pa se bo predvidoma povečalo še za 25 traktorjev in 17 kombajnov. Da bodo sodobni agrotehnični ukrepi pri glavnih posevkih — koruza, krompir, pšenica in krmne rastline — izvršeni, naj občinski ljudski odbori predpišejb za določena območja minimalne agrotehnične mere na podlagi zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč. Proizvodnja bo predvidoma zajela tele površine važnejših poljščin po osnovnih skupinah proizvajalcev: Trt CJ a I llf Ji N d s 8 I l ■s ■aš II ŠŠ O <13 TJ > ^ Pr-A A. Splošni del Kmetijska proizvodnja se bo v letu 1960 v primerjavi z letom 1959 povečala predvidoma za 24,9 %. S tem bi v letu 1960 dosegli letno proizvodnjo, predvideno v perspektivnem družbenem planu za leto 1961, v višini 77,7 %. Po posameznih strokah predvidevamo tole povečanje: Pšenica 10.919 100 - 27 10.792 5.000 Koruza 9.715 42 18 9.655 2.290 Krompir 8.100 50 8 8.042 1.500 Detelje 7.600 169 — 7.451 2.020 Pitnik 467 55 12 400 400 Travniki 20.600 1.100 108 19.592 4.210 Sadovnjaki 2.614 185 54 2.575 400 Vinogradi 6.965 60 40 6.865 1.020 Hmelj 157 68 89 — — B. Kmetijske stroke 1. Poljedelstvo s travništvom V poljedelstvu se predvideva povečanje proizvodnje v primeri z letom 1959 za 15,7 %. V letu 1960 predvidevamo tele hektarske pridelke važnejših poljščin v primerjavi ž letom 1958 in 1959: — v q — Indeksi 1958 - 1959 1960 1959 1958 19 SO 1953 1960 1959 Pšenica 15,5 15,6 20,3 100 131 i 130 Ječmen 13,9 14,2 16,0 102 114 112 Koruza 19,9 23,8 28,0 119 140 117 Krompir 146,5 116,4 180,0 79 125 ^ 154 Hmelj 1,5 11,8 12,5 — — 106 Detelje 42,0 60,9 63,5 145 151 105 Travniki 24,3 36,6 41,0 151 168 112 Vzporedno s povečanjem spredaj navedenih hektarskih pridelkov naj bi se povečala proizvodnja žit za 15,4%, industrijskih rastlin za 74,2%, vrtnin za 31,4 % in krmnih rastlin za 2,7 %. Spomladi leta 1960 se predvideva zasaditev novih 10 ha hmelja. 1 Poleg tega se predvideva zgraditev še 4 novih sušilnic za hmelj, ena pa bo pridobljena z adaptacijo; tako bo mogoče ves pridelek pravočasno posušiti. Ker je od povečanja proizvodnje krmnih rastlin odvisno povečanje živinorejske proizvodnje, je potrebno, da družbena kmetijska' gospodarstva izvedejo načrtne agromelioracije. V Beli krajini bo z melioracijo usposobljenih za kmetijske namene 325 ha zaokrožene površine stel j-nikov in zgrajen specializiran živinorejski obrat, predvsem za pitanje živine. Poraba umetnih gnojil naj bi znašala 14.500 ton aji povprečno 180 kg/ha obdelovalne zemlje. Poleg tega naj se zagotovi potrebna količina kakovostnega semena, deloma s pridelovanjem na družbenih kmetijskih gospodarstvih, deloma od drugod. Občinski ljudski odbori bodo morali bolj skrbeti za pravočasno in obvezno zatiranje karantenskih škodljivcev in bolezni. 2. Sadjarstvo V letu 1960 predvidevamo povečanje sadjarske proizvodnje v primerjavi z letom 1959 za 34 %. Zaradi slabega stanja v sadovnjakih naj se začne redno gnojenje in čiščenje sadnega drevja. V ta namen predvidevamo vključitev 400 ha sadovnjakov v proizvodno sodelovanje. Število redno oskrbovanih sadovnjakov se bo s tem povečalo in v poznejših letih lahko pričakujemo stalnejšo rodnost sadnega drevja. V akciji za izboljšanje stanja sadovnjakov bodo morali sodelovati vsi ustrezni organi ljudskih odborov in zadružni organi. Obnova sadovnjakov: nadaljevanje, intenziviranje in začetek del pri obnovi je predvidena pri posestvih Graben, L,eskovec, Šentjernej, KZ Videm in KZ Brestanica na površini cca 100 ha. V nadaljnji obnovi sadovnjakov naj se upošteva rajonizacija po perspektivnem družbenem planu. Za obnovo bodo sadne sadike vzgojene- v domačih drevesnicah, ki bodo poleg tega pridelale tudi sadni material za druge okraje. 5. V i n o g r a d n i š t v o V letu 1960 se predvideva za 63,3 % večji pridelek grozdja kot v letu 1959. V proizvodno sodelovanje bo predvidoma vključeno 1020 ha vinogradov. Z uvedbo popolne agrotehnike na teh površinah se bo rodnost vinogradov povečala predvsem v naslednjih letih, kpr se pogodbena proizvodnja v vinogradih in sadovnjakih sklepa za več let. Obnova vinogradov je mogoča samo v zaokroženih površinah nad 20 ha. V zvezi s tem se predvideva izdelava investicijskih programov za obnovo v treh skupnostih, t. j. v Metliki, na Bizeljskem in Sremiču. Pri obnovi vinogradov bo treba tako kot v sadjarstvu upoštevati rajonizacijo vinogradništva po perspektivnem družbenem planu. Za območje Bizeljskega naj se izdelajo načrti za proizvodno vinsko klet z zmogljivostjo 200 vagonov. 4. Živinoreja ' V živinoreji se predvideva povečanje proizvodnje v primerjavi z letom 1959 za 21,6 %, kar temelji: — na povečanju staleža živine z lastno vzrejo in z nakupom; — na večji prireji v pitanju prašičev; — na ureditvi pitališč za teleta in pitališč za prašiče na družbenih kmetijskih obratih; — na večji proizvodnji mleka; 1 ' — na boljši vzreji v pogodbeni proizvodnji. Tako se v letu 1060 predvideva: — da se bo številčno stanje govedi povečalo od 64.200 na cca 70.000 glav; — da se bo /povečalo številčno stanje kraV na družbenih kmetijskih gospodarstvih za 970 glav, od tega na ekonomijah KZ 250 krav, število plemenskih svinj pa za 100 glav; — da bodo družbena kmetijska gospodarstva spitala 1700 glav mlade živine, 2000 mesnatih prašičev in 40.000 pohancev; — da bo v pogodbeni proizvodnji spitanih 7500 glav mlade živine, 1925 glav odrasle govedi in 20.500 mesnatih in mastnih prašičev; — da se bo letna molznost povečala povprečno na 1600 litrov mleka na kravo molznico; — da bo umetno osemenjevanje zajelo 77 % ple-menic; — da bodo družbena kmetijska gospodarstva znatno povpčala proizvodnjo krme na njivah in travnikih. Za izvršitev teh nalog bo treba ukreniti predvsem tole: ■ \ — dosledno je treba izvajati uredbo o prepovedi klanja telet, kar bo omogočilo privezovanje telet v večjem odstotku; to bo vplivalo na povečanje staleža govedi in večjo prirejo v živi teži; — v skladu s povečanjem črede je treba zagotoviti sredstva za Zidanje hlevov na družbenih kmetijskih gospodarstvih za cca 1600 stojišč in za ureditev pitališč telet pri KGP Novo mesto ter pitališča prašičev in pitališča telet pri PZ Novo mesto; — zagotovitev zadostne količine mleka v mlekarnah bo dosežena s povečanjem proizvodnje mleka na družbenih kmetijskih gospodarstvih, vštevši zadružne ekonomije, ter z vključevanjem individualnih proizvajalcev v mlečno proizvodnjo, kot predvideva rajo-nizacija po perspektivnem družbenem planu; — kmetijske zadruge bodo morale pravilno organizirati pogodbeno pitanje govedi in prašičev ter skrbeti za pravočasen odkup; — za. zdravstveno varstvo živine bo skrbela veterinarska služba s svojimi preventivnimi in kurativnimi ukrepi. \' • / C. Družbena kmetijska gospodarstva Na družbenih kmetijskih gospodarstvih naj bi se v letu 1960 v primerjavi z letom 1959 povečal družbeni bruto proizvod za 61,6 %. Pri tem predvidevamo tele hektarske pridelke važnejših poljščin v primerjavi z letom 1958 in 1959: I n d ek s 1 1958 r 1959 1960 1959 1958 1960 1958 1960 1959 Pšenica 25,8 28,8 40,0 112 155 139 Koruza 27,5 41,7 70,0 152 250 146 Krompir 201,7 130,0 250,0 65 124 192 Hmelj 1,2 10,0 14,0 — — 140 Detelje 41,0 62,0 85,0 151 208 137 Travniki 26,6 40,0 60,0 150 225 150 Navedeno povečanje družbenega bruto proizvoda bo doseženo: — v poljedelstvu s povečanjem ha pridelkov, kar temelji predvsem na izdatnem gnojenju in na uporabi kakovostnega semena; — z izrabo vseh razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti kmetijskih površin in kmetijskih objektov; — v sadjarstvu na podlagi začetka rodnosti obnovljenih nasadov; poleg tega bodo družbena kmetijska gospodarstva obnovila 46 ha sadovnjakov in S hektarov vinogradov; — na povečanju staleža živine bodisi z nakupom plemenskih krav, bodisi s privezovanjem lastnih telet ter z nabavo telet za pitališča; v okviru tega predvidevajo družbena kmetijska gospodarstva nabavo cca 720 plemenskih krav in zidavo ter adaptacijo hlevov za cca 1000 stojišč. To bo vplivalo na povečanje živinorejske proizvodnje predvsem v letu 1961 in pozneje; — z dvigom molznosti na 2550 litrov mleka na kravo letno; — na podlagi povečanja reje in pitanja prašičev. V skladu s povečanjem staleža živine se bodo družbena kmetijska gospodarstva lotila izboljšanja svojih travišč s tem, da bodo v okviru zveznega natečaja pričela izvajati agromelioracije na površini 141 ha njiv, 196 ha travnikov in 173 ha pašnikov, kolikor bodo dovoljena ustrezna kreditna sredstva. Za izboljšanje mehanizacije bodo gospodarstva nabavila opremo za 4 izmolzišča in 4 traktorje s priključki. Da se bodo sredstva bolje uporabljala in da se bo proizvodnja bolje organizirala, naj se v letu 1960 združijo manjša družbena kmetijska gospodarstva — KG Klevevž, KG Šentjernej, KG Trška gora in KG Struga — s KGP Novo mesto. C. Zadružništvo V letu 1960 bo poslovalo v okraju 50 kmetijskih zadrug in 3 kmetijske poslovne zveze. Zadruge bodo kot nosilec pogodbene proizvodnje in uvajanja sodobnih agrotehničnih ukrepov močneje neposredno sodelovale v kmetijski proizvodnji bodisi na svojih ekonomijah, bodisi v proizvodnem sodelovanju z zadružniki. Poleg tega se bodo intenzivneje bavile z odkupom kmetijskih pridelkov in z nabavo oz. prodajo potrebnega reprodukcijskega materiala. S tem v zvezi naj še preostale zadruge čimprej oddajo splošne trgovske prodajalne, razen 3: Adleši-či, Suhor in Uršna sela; pri teh naj bi se ločitev izvršila kasneje, ko bodo za to primerne razmere. Poslovna zveza Črnomelj bo meliorirala nadaljnjih 325 hektarov steljnikov, že meliorirane površine pa bo obdelovala po obstoječem programu. Da se poveča sadjarska proizvodnja, se bo v okviru zadrug pričela obnova 54 ha sadovnjakov in 60—80 ha vinogradov. Na svojih ekonomijah predvidevajo zadruge povečanje števila krav za 100 glav, poslovna zveza Črnomelj pa za 150. Predvidene so tudi zidave in adaptacije hlevov, da se doseže njihova ustrezna zmogljivost j Poslovna zveza Novo mesto bo zgradila pitališči za 500 mesnatih prašičev in 200 telet. Za izpopolnitev mehanizacije bodo zadruge nabavile v letu 1960 še 21 traktorjev s priključki in 17 kombajnov, tako da bodo zadovoljene najnujnejše potrebe po mehanizaciji. . V zvezi s tem bodo kmetijske zadruge zgradile ustrezno število remiz. Nadalje naj se zgradijo še 4 nove hmeljske in 1 sadna sušilnica. Za odkup in trgovino z reprodukcijskim materialom naj poslovne zveze in kmetijske zadruge zgrade in adaptirajo 3 skladišča. Ena osnovnih nalog nadaljpjega razvoja kmetijskih zadrug mora biti v letu 1960 in v nadaljnjih letih ustanavljanje in razvijanje zadružnih ekonomij na zemljiščih SLP in na zemljiščih, ki so ponuđena v zakup ali prodajo. D. Proizvodno sodelovanje Predvideno povečanje kmetijske proizvodnje bo doseženo predvsem na podlagi proizvodnega sodelovanja, v katerega bo v gospodarskem letu 1959/1960 vključenih skupaj 14.729 ha površin, in sicer 9010 ha njiv, 4210 ha travnikov, 1020 ha vinogradov in 400 ha sadovnjakov. Na teh površinah predvidevamo tele hektarske pridelke: Površina ha Prideleik q/ha % na skupno p o vredno Pšenica 3.000 35 27,5 Koruza 2.290 55 23,5 Krompir 1.300 280 16,0 Pitmik 400 300 85,6 Detelje 2.020 75 26,5 Travniki 4.210 55 ' 20,4 Sado ■ • j alki 400 . — 15,3 Vinogradi 1.020 — 13,6 V živinorejski proizvodnji je predvideno pogodbeno pitanje 7.500 glav mlade goveje živine, 1.925 glav odraslih goved in 20.500 mesnatih in mastnih prašičev. ■ Predvideni hektarski pridelki in predvideno pitanje živine bo doseženo predvsem: — na podlagi pravočasno in pravilno obdelanih površin pred setvijo: — z uporabo predpisianjih količin umetnih gnojil z večkratnim dognojevanjem na vseh predvidenih površinah; — z uporabo sortnega semena domačih in italijanskih sort pšenice, hibridne koruze in krompirja; — s pravočasnim zatiranjem rastlinskih škodljivcev in bolezni z večkratnim škropljenjem; — v živinoreji na podlagi intenzivnejšega sklepanja pogodb ob sodobnem načinu pitanja in s pomočjo veterinarskega varstva; — na podlagi stimulativnih odkupnih cen. Za izvršitev vseh predvidenih nalog v okviru pogodbene proizvodnje so odgovorni poleg kmetijskih zadrug tudi pristojni organi LO in družbeno-palitione organizacije. Vsi ti naj bi nudili svojo pomoč kmetijskim zadrugam pri sklepanju pogodb, kmetijski kader pa bo moral zlasti s strokovnimi nasveti sodelovati piri pravilnem izvrševanju agrotehničnih ukrepov. Kmetijska proizvodnja v letu 1961 bo odvisna od setve, izvršene v jeseni 1960, zato prikazujemo plan proizvodnega sodelovanja za gospodarsko 1. 19'hO/1961 po perspektivnem družbenem planu: Površina ha Pridelek q/ha Prt del ek skupaj ton Pšenica 6.800 53,5 22,791 Koruza 5.000 59,3 29.671 Krompir 3.140 262,7 82.480 Detelje 5.855 85,3 49.950 Travniki 12.368 64,9 80.248 Sadovnjaki 900 — — Vinograidi 2.050 70 hi ! 43.500 V živinoreji bo v letu 1961 predvidoma spitanih 8.500 glav mlade živine, 5.000 glav odraslih goved in 34.100 prašičev. E. Kadri Pomanjkanje strokovnih kadrov je občutno v celotnem kmetijstvu našega okraja. Za izboljšanje tega stanja je bil v okviru srednje kmetijske šole v Mariboru ustanovljen oddelek za odrasle na kmetijski šoli Grm z zmogljivostjo ca 100 gojencev. Dosedanja nižja kmetijska šola na Grmu pa j deluje kot živinorejska-poljedelsika šola na kmetijski šoli Mala Loka. Prav tako bo kmetijska šola Radna pri Sevnici še nadalje sprejemala učence za živino-rejs ko-s adjarsko stroko. Zaradi navedenega pomanjkanja kmetijskega strokovnega kadra je potrebno, da skrbe predvsem vse kmetijske gospodrske organizacije za štipendiranje zadostnega števila strokovnega kadra z višjo, srednjo in nižjo kmetijsko izobrazbo. F. Promet s kmetijskimi pridelki V zvezi s prometom kmetijskih proizvodov je treba izboljšati odkup, pri čemer se naj vsaj preprosto usposobijo zbirna oziroma sortirna skladišča pri vseh kmetijskih zadrugah, da se izboljša priprava blaga za trg in povzdigne nivo strokovnega kadra, ki je zaposlen s tem delom.' Močnejše zadružne organizacije naj odpirajo na mestnih tržnicah svoja prodajna mesta. Za izvršitev postavljenih nalog in zagotovitev pričakovanega razvoja je treba zlasti: — da občinski ljudski odbori skrbijo za vsestransko uravnavo gospodarskih načrtov družbenih kmetijskih gospodarstev, zadružnih ekonomij, kmetijskih zadrug in poslovnih zvez s splošnimi interesi razvoja kmetijstva; — da LO usmerjajo tarifno politiko navedenih organizacij in skrbe za kmetijsko izobraževanje; -— da se doseže''čim popolnejša izraba vseh razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti družbenih kmetijskih gospodarstev in zadružnih ekonomij, ,ki naj se v bodoče pospešeno ustanavljajo in razvijajo; — da okrajna zadružna zveza usmerja politiko zadružnih organizacij v tesni povezavi z ljudskimi odbori in množičnimi organizacijami ter da za smotrno uporabo sredstev, s katerimi bo v letu 1960 razpolagal zadružni sektor kmetijstva, skrbi za vskladi-tev investicijskih planov zadružnih ekonomij, kmetijskih zadrug in poslovnih zvez z osnovnimi smernicami predvidenega razvoja kmetijstva; — da kmetijske zadruge s skrbnim gospodarjenjem krepijo svoje sklade in smotrno aktivirajo sredstva akumulirana pri individualnih kmetijskih proizvajalcih; — da se za smotrnejše investiranje teži v zadružnem sektorju k čim širšemu skupnemu vlaganju sredstev: — da se v proizvodnem sodelovanju organizirajo večji proizvodni kompleksi, na katerih bodo ustvarjeni pogoji za rentabilno izrabo kmetijske mehanizacije. 11. poglavje Gozdarstvo 1. V planu za leto 1960 se predvideva nadaljnje povečanje proizvodne zmogljivosti gozdov, ki naj bi zagotovila vedno večje potrebe po lesni masi. V ta namen je v letu 1960 v primerjavi z letom 1958 in 1959 predvidena uporaba tehle sredstev: v 000 din 1958 1959 1960 Indeksi 1959 1960 ' 1960 1958 1058 1959 Skupna sredstva za gojitev in reprodukcijo gozdov 106.334 173.300 172.900 163,0 162,9 99,7 l Pri uporabi teh sredstev Bo treba skrbeti za čim-večji gospodarski učinek. Eden glavnih ukrepov za pospeševanje gozdne proizvodnje naj bo nega mlajših že obstoječih gozdov, predvsem iglavqev, ter odpiranje podstojnrh jelk m smrek v prebiralnih gozdovih. S tem v zvezi se predvideva v letu 1960 zmanjšanje pogozdovanja v klasičnem pomenu. Urejanje gozdov na območju KGP Novo mesto bo v letu 1960 predvidoma končano. V večji meri se bodo dela na urejanju nadaljevala v gozdovih GG Brežice. V letu 1960 se predvideva izdelava gospodarskih načrtov za ureditev gozdov SLP izven GG. ' Da bi se čim hitreje povečala lesna masa, se predvidevajo v letu 1960 začetna dela za urejanje plantažnih nasadov hitro rastočih vrst iglavcev in listavcev. Dela na plantažnih nasadih topole so v Zasavju že v teku, tako da bo v letu 1960 zasajeno predvidoma 20 ha, na nadal jnjih 60 ha j)a bodo izvedena začetna dela — krčitve, rigolanje itd. ludi na območju Bele krajine se predvidevajo v letu 1960 začetna'dela na površini cca 100 ha stelj-nikov. Poprej je treba za to območje pospešiti izdelavo ureditvenih načrtov. 2. Plan sečnje za leto 1960 predvideva za 8,6 % večji posek v primeri z letom 1959 s tem, da sekamo iglavce še nadalje pod prirastkom, listavce pa nad njim. Tako je predvidena v razdobju 1958—1‘960 tale dinamika sečnje: V OOO m3 Indeksi B5S 1959 1950 1959 1960 1960 4 1958 1958 1959 Skupna sečnja 284,4 311,7 338,3 109,5 119,0 108,6 Indeksi 1958 1959 1960 1&59 1959 1958 1958 1959 Od tega: iglavcev 62,3 64,1 81,3 102,8 150,4 126,8 listavcev 222,1 247,6 257,0 111,4 115.7 103,7 Plan sečnje za leto 1960 zajema tudi posek 23.000 m3 lesne mase, ki bo posekana na negozdnih tleh. Predvideno nizko povečanje sečnje listavcev v letu 1960 v primeri z letom 1959 izhaja predvsem iz premočnega posega v lesno maso listavcev v prejšnjih letiih, ko se je sekalo znatno nad prirastkom, tako da bi dosedanja dinamika povečanja sečnje pri listavcih lahko povzročila neugodno strukturo naših gozdov. Navedeno gibanje sečnje je v skladu s splošno težnjo za povečanjem prirastka iglavcev na račun listavcev ter dviganjem proizvodne zmožnosti gozdnih tal, kot je razvidno iz naslednje primerjave plana sečnje v letu 1960 z letnim prirastkom: Iglavci % Listavci o/o Skupaj "/o Gozdovi gozdnih gospodar. 75 92 85 Zasebni gozdovi 97 110 107 SLP gozdovi izven GG 75 92 88 Vsi gozdovi skupaj 84 104 98 5. Plan blagovne proizvodnje, ki temelji na odrejeni politiki sečnje gozdov, predvideva v primerjavi z letom 1959 povečanje za 35 %. Družbeni bruto proizvod gozdnogospodarskih podjetij in gozdarskih poslovnih zvez se bo v letu 1960 v primeri z 1958 in 1959 gibal takole: V 000 din Družbeni bruto proizvod 4. Da bi dosegli planirani razvoj gozdarstva v letu 1960, je treba izvršiti predvsem tele naloge: — gojitvena dela naj bodo še nadalje usmerjena v povečanje deleža iglavcev, zato naj se nadaljuje podsaditev in podsetev iglavcev v sestoje listavcev; — pri negi gozdov naj bo poudarek na čiščenju iu redčenju predvsem mlajših sestojev, da se zboljša kakovost in dvigne prirastek; — izdelava elaboratov za ureditev plantaž naj bo v letu 1960 v celoti končana; — nadaljevati je treba razmejevanje gozdnih in kmetijskih zemljišč; — gozdove SLP v sestavu kmetijskih posestev je treba gojiti po istih načelih kot gozdove gozdnih gospodarstev; — pri izkoriščanju gozdov je treba povečati odstotek tehničnega lesa ter zmanjšati odpadek. Vse novo zgrajene ceste v zadružnih in zasebnih gozdovih, ki so bile prenesene v letu 1959 na osnovna sredstva gozdarskih poslovnih zvez, naj se v letu Indeksi 1958 1959 1960 1959 1960 1960 1968 2958 1959 1,094.405 1,107.617 1,280.559 101,2 117,0 115,6 1960 vzdržujejo iz amortizacijskih skladov teh poslovnih zvez. 12. poglavje ^ Gradbeništvo 1. V letu 1960 se predvideva v primerjavi z letom 1959 povečanje gradbeništva — izraženega v družbenem bruto proizvodu za 18,8%, narodnega dohodka pa za 23 %, število zaposlenih pa se bo povečalo le za 8,5 %. 2. Povečanje obsega gradbenih storitev izhaja predvsem iz povečanja gradbenih del na razširitvah, rekonstrukcijah in graditvi novih objektov v industriji, kmetijskih obratov in drugih gospodarskih objektov kakor tudi zaradi nadaljnjega povečanja graditve objektov družbenega standarda. Predvideva se, da se bo investicijska delavnost v našem okraju povečala v letu 1960 na 6.291 milijonov dinarjev, od teh odpade na gradbene storitve približno 55 % ali 2.223 milijonov dinarjev. Ostali del planiranega družbenega bruto proizvoda gradbeništva bo ustvarjen izven našega okraja. Predvideno povečanje gradbenih del je zasnovano predvsem: — na izpopolnjevanju in nabavi nove mehanizacije, predvsem za končna dela, ki je še na zelo nizki stopnji; — na pospešeni rekonstrukciji industrije gradbenega materiala; — na uvajanju in uporabi novih vrst materiala. 5. Predvideno močnejše povečanje narodnega dohodka v primeri s povečanjem delovne moči nam kaže, da se bo delovna storilnost v gradbeništvu povečala. Predvidevamo, da se bo delovna storilnost, izražena na osnovi narodnega dohodka na enega zaposlenega, povečala v letu 1960 za 13,5 %. V zvezi s tem bo treba še nadalje zboljševati kvalifikacijski sestav zaposlenih in vplivati s primernimi ukrepi na zmanjšanje fluktuacije delovne moči, ki se v gradbeništvu med vsemi gospodarskimi panogami v našem okraju najmočneje pojavlja. To pa bomo dosegli predvsem z izboljšanjem delovnih in življenjskih razmer zaposlenih. Na povečanje delovne storilnosti bo vplivalo tudi nadaljnje izpopolnjevanje nagrajevanja in povečana mehanizacija del. 4. Da bi gradbeništvo uspešno izvršilo predvideno povečanje proizvodnje oz. storitev v letu 1960 in doseglo planirano povečanje delovne storilnosti ob čim ekonomičnejšem izvajanju del, bi bilo potrebno predvsem: — da ljudski odbori pri potrjevanju investicijskih programov in glavnih projektov dosledno izvajajo vse tozadevne zakonske določbe; — da gradbeni inšpektorji LO dosledno preprečujejo vsa gradbena dela, za'-katera ni predpisane dokumentacije; — da investitorji pravočasno pripravijo ustrezne programe, projekte in drugo potrebno dokumentacijo za predvidena investicijska dela, da bi se zagotovil neoviran in hiter potek gradbenih del; — da izvajalci — gradbena podjetja posvetijo večjo skrb organizaciji pripravljalnih in gradbenih del na vseh gradbiščih: — da občinski ljudski odbori pospešijo izdelavo urbanističnih osnov in zazidalnih načrtov; — da občinski ljudski odbori v vseh večjih kra- ' jih, kjer se za to kaže potreba, zagotove ustanovitev gradbenih remontnih delavnic za zadovoljitev individualnih potreb po gradbenih storitvah in da se na~ta način onemogoča delovanje šušmarjev; — da ljudski odbori zato, da se zmanjšajo stroški gradbene operative, skrbe, da se zagotovi koncentrirana vzporedna gradnja čimveč gradbenih objektov na določenih ožjih gradbenih okoliših; — da občinski ljudski odbori in gradbena podjetja skrbe za izvajanje normativov za zidanje stanovanjskih prostorov; — da preidejo gradbena podjetja postopoma na uvajanje montažnih elementov in novih cenejših gradbenih materialov; — da se naša gradbena podjetja organizacijsko učvrstijo. • . 13. poglavje s iPromet 1. Za leto 1960 se planira povečanje celotne panoge prometa — izraženo v družbenem bruto proizvodu za 10,9’%, narodnega dohodka pa za 11,4%. Pri tem naj bi se število zaposlenih povečalo ne več kot za 33 zaposlenih ali 4,3 %( delovna storilnost pa za 6,8 %. 2. V železniškem prometu: Na področju železniškega prometa zajema naš družbeni plan samo delo Podjetja za vzdrževanje proge Novo mesto, pri katerem se v letu 1960 predvideva v primerjavi z letom 1959 povečanje družbenega bruto proizvoda za 7,2%, narodnega dohodka pa za 6,8%. Navedeno- povečanje izhaja predvsem iz predvidenega povečanja proizvodnje v kamnolomu. 3. Cestni promet: Predvideva se, da se bo v letu 1960 obseg prometnih storitev povečal za 16,3%, in sir"-: — tovorni promet za 12,1% — avtobusni promet pa za 52,2% S tem povečanjem fizičnega obsega prometnih storitev se obenem predvideva povečanje družbenega bruto proizvoda za \2,Vyc, narodnega dohodka pa za 14,8%. Predvideno povečanje bo omogočeno predvsem s povečanjem transportnih zmogljivosti z nabavo novega kamionskega in avtobusnega parka, kar kaže pregled: Indeksi 195-8 1959 1960 1559 1953 lil 3 SCO 1939 Tovorne zmogljivosti: Število vozil 95 1 75 89 80,6 95.7 118.7 Število priklopnikov 20 27 36 155,0 180,0 135,3 Nosilnost vozil ton 616 662 850 107,3 137,9 128,4 Potniške zmogljivosti: število avtobusov , 16 20 28 125,0 175,0 140,0 Število avtobusnih mest 445 651 969 141,8 217,8 155.6 Močnejše povečanje zmogljivosti kot pa obseg storitev tovornega prometa, je planirano zato, ker se večji del na novo nabavljenega kamionskega parka predvideva za nadomestitev izrabljenih tovornjakov. Zaradi vse močnejšega' naraščanja avtobusnega prometa je treba predvsem: — da se uredi v Novem mestu avtobusna postaja.; — da se uredijo avtobusna postajališča, kjer je za to potreba; — da se pri sestavljanju voznih redov avtobusnih zvez upošteva v večji m-eri — ustrezno potrebam tukajšnjega prebivalstva — časovna razporeditev posameznih avtobusnih zvez tako medsebojnih kakor tudi z drugimi prometnimi sredstvi. Občinski IjoicLslki odbori naj v sklladu z večjimi potrebami po avtobusnih prevoznih storitvah posredujejo pri zainteresiranih avtobusnih podjetjih, da se ■vpeljejo primerne nove proge. Glede kamionskega prometa, bi bilo potrebno, da avtotraušportna podjetja v našem okraju v večji meri zadovoljujejo tudi lokalne potrebe p„ prevoznih storitvah. V zvezi s splošnim povečanjem cestnega prometa je treba tudi v letu 1960 nadaljevati modernizacijo našega cestnega omrežja. Tako se predvideva v teni letu predvsem modernizacija ceste Novo mesto—-prelaz Gorjanci. 4. V planiranem obdobju naj se pospeši zgraditev novega poštnega poslopja in oprema telefonske cen- a) po mestu ustvaritve trgov, prometa — v trgov. gosp. organizacijah — v drugih gosp. in drugih org. h) po -novnih vrstah trg. prometa — v trgovini na debelo — v trgovini na drobno Tako se predvideva, da bo v letu 1960 nekoliko presežen nivo blagovnega prometa, kot je planiran v perspektivnem družbenem planu za leto 1960. Na podlagi večjega blagovnega prometa v trgovinskih gospodarskih organizacijah se bo v 1. 1960 družbeni bruto proizvod v primerjavi z letom 1959 povečal za 14,7%, narodni dohodek pa za 15,1%. Predvideno hitro naraščanje blagovnega prometa, ki ga narekuje splošni gospodarski razvoj, temelji predvsem: — na predvidenem povečanju kupne moči in zahtev prebivalstva:'" — na povečanih tržnih presežkih kmetijskih pridelkov; — na povečanju proizvodnje predme tov za široko porabo; — na povečani izpopolnitvi. sortimentov artiklov za široke porabe iz uvoza; ' — na povečanju in izboljšanju zmogljivosti trgovske mreže. Na povečanje prometa v trgovini na drobno bo ugodno vplival tudi prehod splošnih trgovskih delavnosti iz KZ v splošno trgovsko mrežo. Ker v našem okraju ni ekonomskih pogojev za rentabilno poslovanje čisto grosističnih podjetij z industrijskim blagom, naj vsi obstoječi grosisti v letu 1960 preusmerijo težišče svojega poslovanja v trgovino na drobno. V zvezi s prednjim se v letu 1960 tudi predvideva manjši obseg blagovnega prometa v trgovini na debelo, znatno pa se povečuje blagovni promet v trgovini na drobno. 1 2. Zaradi spremenjene strukture blagovnega prometa se predvideva delno povečanje razlike v ceni, in sicer za 4,2%. trate v Novem mestu in prične zidava novega poslopja PTT v Črnomlju. 5. Glede na važnost skladnega reševanja in medsebojnega urejevanja vseh vrst prometa bi bilo potrebno v bodočem obdobju v tem doseči večjo koordinacijo. 14. poglavje Trgovina 1. Celotni gospodarski napredek in razvoj splošnih družbenih delavnosti bosta ugodno vplivala na nadaljnje povečanje blagovnega prometa in večji obseg blagovne- izmenjave. Na podlagi tega bo blagovni promet v letu 1960 porastel predvidoma kot sledi: V milijonih dinarjev Indeksi 1956 1959 1960 1959 1958 1960 1968 1960 1959 — skupaj 11.812 15.113 14.555 111,0 125,2 111,0 9.504 10.125 H. 140 106,5 117,2 110,0 2.308 2.988 5.415 1219,5 147,9 114,3 — skupaj 11.812 13.113 14.555 111,0 123,2 1110 4.090 ■4.488 4.388 109,7 107,5 98,0 7.722 8.625 10.167 111,7 131,7 117,9 3. Da bi se v letu 1960 uresničile planirane naloge s področja blagovnega prometa, bi bilo potrebno predvsem tole: — ljudski odbori naj v sodelovanju z okrajno trgovinsko zbornico izvedejo in učvrstijo novo organizacijo trgovinske mreže zaradi: večanja trgovskih podjetij na drobno, s čimer se bodo povečale neposredne nabave iz proizvodnje; tako se bo izločilo nepotrebno posredništvo trgovine na debelo; podjetja pa bi s tem nudila cenejšo in boljšo preskrbo, poleg tega pa ustvarila pogoje za nadaljnji tehnični napredek trgovine in specializacije po trgovinskih strokah; _ — načelo zdrave konkurence je treba v naši trgovini še nadalje razvijati, to se da doseči predvsem taiko, da so prodajna območja prekrita s ponudbo blaga najmanj dveh gospodarskih organizacij ob sorazmerno enakih pogojih; pri tem je treba upoštevati tehnične in funkcionalne potrebe sodobne trgovine ter predpise o organizaciji servisne službe; — v večjih potrošniških središčih je treba za hitrejše povečanje prodajalnih zmogljivosti nadalje uvajati trgovine s samopostrežbo in prodajalne z nepretrganim obratovanjem; — pospešiti je treba zidavo oz. ureditev skladišč za kmetijske pridelke pri KZ; — razpoložljiva investicijska sredstva naj bi se vlagala v take objekte, ki bodo v največji meri vplivali na odpravljanje motenj v preskrbi potrošnikov; zato naj trgovinska zbornica v sodelovanju z občinskimi ljudskimi odbori skrbi za izvajanje že izdelanega investicijskega programa: — trgovinske gospodarske organizacije naj še nadalje skrbijo za čimbaljšo izpopolnitev sortimentov blaga v skladu s potrebami potrošnikov; — da se nadalje usposaibljajo kmetijske zadruge za zajemanje čim večjega dela kmetijskih tržnih presežkov na svojem območju in za močnejše aktiviranje v neposredni preskrbi prebivalstva; — da se za izboljšanje družbene kontrole v trgovini organizacijsko krepijo potrošniški sveti po strokah; — za njihovo uspešnejše delo naj skrbijo sveti, pristojni za blagovni promet pri ljudskih odborih in stanovanjske skupnosti; občinski ljudski odbori naj stanovanjske skupnosti pooblastijo, da bodo same ali po svojih svetih opravljale funkcijo svetov potrošnikov pri tistih trgovskih podjetjih in' trgovinah, ki oskrbujejo prebivalstvo z živili; — da se s pravilno tarifno politiko stimulira zlasti osebje na odgovornejših mestih in da se dosledno vpelje v trgovskih podjetjih sistem plačevanja po učinku oz. predmetu; —■ s povečanjem blagovnega prometa in večanjem zmogljivosti trgovine ter nove tehnike trgovanja bo treba zagotoviti tudi potrebno število kvalificiranega trgovskega kadra; v zvezi s tem naj okrajna trgovinska zbornica organizira tečaje za pripravo strokovnih izpitov za kvalificirane in visoko kvalificirane delavce v trgovini tako, da bo celotni kvalifikacijski sestav kadra v trgovini ustrezal predpisom in dejanskim potrebam; — da bi dosegel v izvajanju navedenih nalog v trgovini čimvečji uspeh, naj ustrezni organi ljudskih odborov tesno sodelujejo pri reševanju vseh problemov blagovnega prometa z gospodarskimi organizacijami in okrajno trgovinsko zbornico. 15. poglavje Turizem in gostinstvo 1. V letu 1960 se pričakuje, da se bo turistični promet, izražen v številu gostov in nočitev, povečal v primerjavi z letom 1959 za 14,6 % oz. 8,5 %. L ozirom na pretežno tranzitni pomen turističnega prometa na našem področju pa se predvideva v letu 1960 malenkostno zmanjšanje povprečnega števila dni bivanja gostov, in sicer od 3,5 v letu 1959 na 3,4 v letu 1960. 2. Povečanje turističnega prometa in osebnih dohodkov prebivalstva pa bo omogočilo v letu 1960 nadaljnje povečanje prometa oz. družbenega bruto proizvoda v gostinstvu za 9,4 %, narodnega dohodka pa za 12,5 %. 3. V letu 1960 se predvideva v primerjavi z letom 1959 zmanjšanje pribitka na materialne stroške, in sicer od 67 % na 66 %, predvsem kot posledica delnega povečanja materialnih stroškov pri težnji, da ostanejo cene gostinskih stroškov na dosedanji višini. To povečanje prometa temelji predvsem: — na povečanju prenočiščnih in drugih gostinskih zmogljivosti ter — na zboljšanju poslovanja gostinskih gospodarskih organizacij. Gostinske gospodarske organizacije bodo morale v nadaljnjem razvoju v večji meri kot doslej upoštevati povečanje potreb razvijajočega se turističnega prometa in krajevnih potreb tamkajšnjega prebivalstva. Zato bo treba širiti predvsem mrežo tistih gostinskih obratov, ki nudijo prenočišče in prehrano pre- hodnim gostom ter redno prehrano delovnemu človeku. V zvezi s tem bodo morale gostinske gospodarske organizacije, gostinska zbornica in pristojni upravni organi LO skrbeti, da se odpravijo sedanje pomanjkljivosti subjektivne narave in da se zagotovijo sredstva ter drugi pogoji za uspešen in hiter razvoj turizma in gostinstva. Da bi dosegli planirano povečanje turističnega in gostinskega prometa v letu 1960, a deloma tudi pogoje za pospešeni razvoj v nadaljnjih letih, bi bilo potrebno predvsem tole: — nadaljevati modernizacijo in rekonstrukcijo gostinskih obratov in graditev novih turističnih in gostinskih zmogljivosti. Na ta način bodo do konca leta povečane nastanitvene zmogljivosti predvidoma za 80 sob in 186 ležišč. V zvezi s tem naj se v turističnih krajih pospešuje tudi graditev počitniških domov gospodarskih in drugih organizacij; za pospešitev razvoja mototurizma bo zgrajen pri Otočcu motel, s tem bo pridobljenih 62 ležišč in 16 garažnih prostorov; — nastanitvene zmogljivosti je treba povečati razen z zgraditvijo novih nastanitvenih objektov in razširitvijo oz. rekonstrukcijo že obstoječih, še s taboriščnimi prostori in s pridobivanjem zasebnih turističnih sob; — še nadalje je treba vztrajati, da se gostinske nastanitvene zmogljivosti, ki so se svoj čas uporabljale za turizem, so pa danes zasedene od stalnih stanovalcev, vrnejo prvotnemu namenu; — da bi se zagotovil uspešni razvoj družbene prehrane, naj v posameznih občinah, kjer se za to kaže potreba, občinski ljudski odbori ustanovijo posebne komisije z nalogo, da predlagajo ustanavljanje takih obratov družbene prehrane, ki najbolj ustrezajo krajevnim razmeram in potrebam; — poslovanje zdravilišč je treba prilagoditi potrebam razvijajočega se turizma in zdravstva; — v nadaljnjem razvoju organizacije gostinske mreže naj se upošteva načelo, da je združevanje obratov utemeljeno le tedaj, kadar s tem ne bo ustvarjen monopolni položaj in če to vpliva na znižanje stroškov poslovanja. ‘ Nova gostišča naj se ustanavljajo predvsem v splošnem družbenem sektorju, tako da se bo število gostišč tega sektorja povečalo v primeri s številom zasebnih gostišč; ^ — pri določanju pavšalnih obveznosti naj ljudski odbori upoštevajo strukturo in specifičnost posameznih gostinskih gospodarskih organizacij; s primernim določanjem družbenih dajatev naj zagotove stabilnost cen in ustvarjanje potrebnih skladov za ureditev in obnovo gostinskih obratov ter za kritje stroškov v zvezi z vzgojo gostinskih kadrov: — okrajna gostinska zbornica naj še nadalje skrbi, da gostinske gospodarske organizacije sistem nagrajevanja po učinku še v bodoče dosledno izvajajo in izpopolnjujejo; v — okrajna gostinska zbornica naj še nadalje v sodelovanju z ObLO in gostinskimi gospodarskimi organizacijami skrbi za strokovno izpopolnjevanje gostinskega kadra in za večje vključevanje vajencev v gostinske poklice; pozornost naj se posveti praktičnemu učenju in izboljšanju kvalifikacijskega sestava kadra po že postavljenem programu; v zvezi s prednjim naj se pri okrajni gostinski zbornici ustanovi center za strokovno izobraževanje delavcev; — občinski ljudski odbori, okrajna gostinska zbornica ter turistične organizacije in gostinska podjetja naj skrbijo v turističnih' mestih za širše razvedrilo gostov, za zboljšanje komunalnih naprav in za ureditev zunanjega lica turističnih krajev; — gostinske gospodarske organizacije, gostinska zbornica in turistične organizacije naj še v večji meri skrbijo za primerno propagandno službo za pospeševanje razvoja domačega in inozemskega turističnega prometa; — potovalni urad v Novem mestu naj izboljša informacijsko službo in poživi svoje turistično delovanje; — podjetja javnega prometa naj' vpeljejo ob glavni sezoni nove turistične proge; — na odcepih avtomobilske ceste je treba postaviti imformaitivine deske; — več pozornosti je treba posvetiti izdelavi in prodaji primernih razglednic in turističnih spominčkov; — turistične družbene organizacije naj nudijo ljudskim odborom pomoč pri prizadevanjih za pospeševanje turizma in skrbijo za propagandno in informacijsko službo na svojem območju. 16. poglavje Obrt 1. V letu 1560 se predvideva, da se bo skupni obseg proizvodnje in storitev povečal v primerjavi z letom 1959 za 19%. Obenem s povečanjem družbenega bruto proizvoda naj bi se povečal narodni dohodek skupno za 20,1%. Navedeno povečanje obsega proizvodnje in storitev temelji predvsem: — na vse močnejšem povpraševanju po obrtnih izdelkih in storitvah; — na boljši izrabi obrtnih zmogljivosti; — na povečanju obrtnih zmogljivosti s povečanimi investicijskimi naložbami, predvsem za izboljšanje in izpopolnitev opreme ter delovnih pripomočkov, zlasti v •obstoječih obratih; — na organizacijskem izboljšanju in učvrstitvi obrtnih gospodarskih organizacij. Vse to bi v letu 1960 omogočilo uspešen razvoj obrti na našem območju v predvidenem obsegu. Kljub predvidenemu povečanju obrtnih panog v letu 1960 ne bodo zadovoljene potrebe prebivalstva, zlasti v obrtnih storitvah; to se nanaša na posamezne vrste obrti, predvsem iz tehle strok: predelava kovin, električne, kemične in stavbne obrti. Poleg tega pa se še nadalje vse širše in močnejše postavlja potreba v mestih po ustanavljanju in razvijanju servisov za pomoč oz. 'razbremenjevanje gospodinjstev, servisov za popravilo gospodinjskih strojev in naprav, servisov z vzdrževanje stanovanjskih stavb in avtoservisov predvsem v Brežicah, Črnomlju, Novem mestu, Vidmu-Krškem, na podeželju pa potreba po raznih vrstah specifičnih podeželskih obrti. Poleg storitvenih obrti bi bilo potrebno v planiranem obdobju pospešiti tudi ' razvoj proizvodnih obrti, še posebej pa domače obrti, 2. Čeprav predvidevamo v letu 1960 znatno večji obseg obrtne proizvodnje in storitev, se skupno število obrtnih obratov nekoliko zmanjšuje, in sicer za 8 delavnic ali 0,6%. V družbenem sektorju obrti se število delavnic povečuje za 1? ali za 154 %, v zasebnem sektorju pa se znižuje za 25 ali 1,9%. 3. V zvezi s povečanjem obrtne proizvodnje in storitev predvidevamo povečanje števila zaposlenih za 298 ali za 8%. V socialističnem sektorju obrti računamo, da se bo v letu 1960 na novo zaposlilo do 316 delavcev, kar pomeni v primerjavi z letom 1959 povečanje za 15,5%, v zasebnem sektorju pa se predvideva zmanjšanje za 18 delavcev ali za 1,1 %. Hitrejše naraščanje potreb po obrtnih proizvodih in storitvah, kot pa razvoj obrti v našem okraju, narekuje, da tej panogi odločujoči organi posvetijo več pozornosti, tako da se bo nadaljnji razvoj obrtništva usmerjal k čimprejšnji odpravi pomanjkanja obrtnih storitev in obstoječih nesorazmerij. Nezadostni razvoj obrti , zavira ne le zadovoljevanje potreb po storitvah prebivalstva, temveč zavira tudi napredek v drugih gospodarskih panogah, n. pr. gradbeništvu itd.. Predvideno večje povečanje narodnega dohodka v primerjavi s povečanjem delovne moči nam kaže, da se bo delovna storilnost tudi v obrti povečala. Tako predvidevamo, da se bo delovna storilnost, izražena na osnovi narodnega dohodka na enega zaposlenega, povečala v letu 1960 za 112%. 4. Da bi se v okviru danih možnosti čim uspešneje krile potrebe prebivalstva in čimbolj odpravila nesorazmerja že v letu 1960 ter da bi se dosegel predvideni obseg obrtne proizvodnje in storitev, bi bilo potrebno v tem letu izvajati predvsem tele naloge: — občinski ljudski odbori naj z razpoložljivimi sredstvi omogočijo obrtnim gospodarskim organizacijam in obrtnim delavnicam hitrejše povečanje zmogljivosti družbene obrti, zlasti storitvene; — poleg ustanavljanja novih obrtnih delavnic je treba uvajati nove sodobne naprave, stare pa obnavljati; povečanje obrtne zmogljivosti je treba zagotoviti tudi z urejevanjem obrtnih lokalov v novih stanovanjskih in drugih poslopjih; — obrtna zbornica naj sodeluje pri izdelavi vseh predlogov in elaboratov ' za ustanavljanje novih delavnic; s pravočasnimi analizami in sodelovanjem obrtne zbornice pri izdelavi investicijskih programov naj se zagotovi, da bodo razpoložljiva investicijska sredstva za razvoj obrti uspešno in smotrno uporabljena; — po poprej podrobno izdelanih analizah obrti na območju posameznih občin naj obrtna zbornica stavi posameznim ObLO konkretne predloge za ustanavljanje posameznih vrst obrtnih delavnic in, katere obrtne stroke naj imajo prednost pri investicijskem vlaganju in dodeljevanju sredstev; — v zvezi s prednjim naj obrtna zbornica posreduje, da se zagotovijo potrebna devizna sredstva; — za povečanje obrtnih zmogljivosti naj občinski ljudski odbori porabijo, če ne več, vsaj tista sredstva, ki jih obrtne gospodarske organizacije plačujejo v njihove družbene sklade; — načelo čimvečje izrabe proizvodnih in storitvenih zmogljivosti v obrti je treba uveljaviti tudi v obrtnih delavnicah pri podjetjih z drugo osnovno delavnostjo; — razširi naj se proizvodno sodelovanje tako z industrijskimi podjetji kakor tudi med samimi obrtnimi podjetji; — obrtna zbornica naj v sodelovanju i z občinskimi ljudskimi odbori v letu 1960 organizira in poživi delo domače obrti; da bo omogočena redna prodaja teh izdelkov, naj to posreduje obrtna zbornica in tudi predlaga izdelavo izdelkkov, ki bi se lahko izvažali, za kar so dani pri nas vsi pogoji, zlasti v pletarstvu, vezilstvu, lončarstvu itd.; — še nadalje je treba krepiti delo obrtne zbornice za okraj Novo mesto, da bi tako lahko zbornica še v večji meri vplivala na pospešeni vsestranski razvoj obrti na našem območju; — v tem letu naj vpeljejo vse družbene obrtne gospodarske organizacije, ki tega še niso storile lani, nagrajevanje po učinku; pri tem naj obrtna zbornica podjetjem strokovno pomaga; — večini obrtnih strok, zlasti pa še gradbenim obrtem, kjer je nesorazmerje med povpraševanjem in zmogljivostmi največje, so dani vsi pogoji za njihovo večjo zmogljivost z večjim obsegom zaposlitve nekvailificiiranih delavcev, ki se hitro priučijo posameznim fazam dela; obrtna zbornica naj s tečaji omogoči tem delavcem' njihovo nadaljnje izobraževanje; — v sodelovanju z obrtno zbornico, s šolskim odborom in organizacijo ljudske mladine naj družbeni obrtni obrati povečujejo tudi skrb za vzgojo vajencev; s pravilnim nagrajevanjem naj zagotovijo razme-stiitev vajencev po strokah tako, kot jo zahteva razvoj obrti. ' 17. poglavje Vodno gospodarstvo 1. V letu 1959 je začela z delom Vodna skupnost Dolenjske, preko katere so bila že v preteklem letu izvršena mnoga vodnogospodarska dela. Poleg Vodne skupnosti Dolenjske obstoji na našem območju še vodnogospodarska sekcija za spodnjo Savo, kot organ uprave za vodno gospodarstvo LRS. 2. V letu 1959 je bilo izvršenih raznih vodnogospodarskih del v našem okraju v višini 165 milijonov dinarjev; ta znesek se bo povečal v letu 1960 na 260 milijonov ali za 57 %. 3. V tem letu je potrebno, da se uprava vodne skupnosti organizacijsko in kadrovsko uredi ter učvrsti. Dalje bo treba v tem letu storiti vse možu© ukrepe, da se uprava vodne skupnosti preko posebne operativne skupine čimprej usposobi za samostojno izvrševanje vodnogospodarskih del (kadri, prostori, stroji in druga tehnična oprema). Sorazmerno velika družbena sredstva, ki bodo v bodoče vložena v vodnogospodarska dela, zahtevajo tudi, da se vpelje redna služba čuvanja in vzdrževanja zgrajenih objektov. V tem planskem letu je nujno treba doseči ustrezno sodelovanje z ribiškimi organizacijami, ki naj sega od priprave projektov do končne izvršitve del, tako da ribji fond z raznimi vodnogospodarskimi deli ne bo prizadet, ampak mu bodo ta v korist. V zvezi z izvršenimi melioracijami bi bilo potrebno, da kmetijske gospodarske organizacije na melioriranih površinah takoj uvajajo primerno obdelavo, da bi tako vložena investicijska sredstva imela čimvečji gospodarski učinek. V tem letu predvidevamo nadaljevanje študijskih del vodnogospodarske ureditve doline Krke. Melioracija celotnega tega območja bo dala našemu kmetijstvu več tisoč hektarov za sodobno obdelavo primernih zemljišč, kar bo vsekakor zelo pomembno za močnejši nadaljnji razvoj kmetijske proizvodnje na našem območju. 18. poglavje Lovstvo 1. V letu 1960 predvidevamo dvig staleža divjadi za cca 5 %. Pri tem bo padlo število divjih svinj in medvedov, zvišalo pa se bo zlasti število pernate divjadi (fazanov, poljskih jerebic). Število srnjadi sedaj ustreza biološkemu ravnotežju in bo potrebno ta stalež obdržati na isti višini. V skladu s tem bo narastel odstrel za cca 30%; zlasti se bo povečal odstrel pernate divjadi. 2. V letu 1960 predvidevamo kot najvažnejši objekt zgraditev nove voliere v Ragovem pri Novem mestu. 3. V letu 1960 je predvideno nadaljnje povečanje števila članstva, in sicer za 5 % pri istem številu lov- , skih družin. Dohodki se bodo predvidoma povečali za 20 %„ od tega največ od prodaje kož in divjadi ter lovskega turizma. Povračilo lovske škode, ki jo napravijo divji prašiči in medvedi, pa' bo zaradi zmanjšanega staleža te divjadi padlo za 4 %. , / 19. poglavje Ribištvo 1. V letu 1960 je predviden nadaljnji dvig ribištva v našem okraju. Tako ho vloženo v naše vode zaroda in mladic salmonidov v vrednosti 1,5 milijona dinarjev, drugih rib pa za 440 tisoč dinarjev, skupno v vrednosti 1,940 tisoč dinarjev. V preteklem letu je bilo prav tako že dosežemo znatno (povečanje odstotka vloženih mladic (od 4 do 15 cm velikosti), ki se bo v letu 1960 še nadalje močno povišal. 2. V tem letu je predvideno nadaljevanje in v glavnem dokončanje ribogojnice v Prečni. Proizvodnja bo omogočena že med samo graditvijo. V letu 1960 bo začeta akcija za sistematično urejevanje čistilnih naprav industrijskih odplak. 3. Nadaljnje naloge ribištva za leto 1960 so še tele; — okrepiti čuvajsko službo; to vprašanje naj bi se reševalo skupno z Vodno skupnostjo Dolenjske in drugimi zainteresiranimi faktorji; — povečati količino tržnih rib za prebivalstvo, bolnišnice in gostinstvo; — razvijati turistični ribolov. 20. poglavje Denarni zavodi V letu 1960 predvidevamo v razvoju denarnih zavodov predvsem tele bistvene naloge: — še nadalje organizacijsko razvijati in kadrovsko krepiti bančno službo; v zvezi s tem razvijati zlasti sistem komunalnih bank; — prevzeti službo fimainćne inšpekcije in jo je okrepiti z ustrezno zasedbo; — učvrstiti službo družbene kontrole; — aktivno spremljati v finančnih pokazateljih razvoj gospodarskih in splošnih družbenih delavnosti ter posredovati odločujočim organom LO svoja opažanja; — pospeševati zbiranje prostih denarnih sredstev. Tretji del RAZyOJ POSAMEZNIH SPLOSNO DRUŽBENIH DELAVNOSTI 21. poglavje Stanovanjsko-komunalna delavnost A. Stanovanjska delavnost 1. S prehajanjem na ekonomske najemnin« v letu 1960 bo dana trdnejša podlaga za boljše gospodarjenje s stanovanjskim skladom in za njegovo redno vzdrževanje. Ekonomske najemnine pa bodo nujno vplivale tudi na zidavo čimbolj poceni stanovanj. Občinski ljudski odbori, ki v mejah zakonskih predpisov samostojno rešujejo stanovanjsko problematiko na svojem področju, naj storijo ustrezne organizacijske ukrepe (ustanovitev stanovanjskih sku-nosti, ustanavljanje storitvenih delavnic stanovanjskih naselij, pravilno reševanje urbanističnih problemov itd.), tako da ustvarijo trdno podlago za sistematičen, potrebam in razmeram ustrezajoč razvoj naselij. 2. Stanovanjski skladi občin se bodo v tem letu zaradi posebnih razmer na območju le malo povečali; od 555,2 milijona dinarjev v jetu 1959 na 576,6 milijona din v letu 1960 ali za 4 %. Ce upoštevamo še druga sredstva, vstevši sredstva gospodarskih in drugih organizacij ter državljanov, bo predvidoma vloženih v zidavo stanovanj v letu 1960 cca 800 milijonov dinarjev, od tega družbenih sredsitev 654 milijonov dinarjev. V tem letu predvidevamo zidavo cca 550 stanovanj, od katerih naj bi bilo 400 dograjenih, od tega v družbenem sektorju 580 oz. 285, v zasebnem pa 170 oz. 115. 3. Pri zidavi stanovanj je v letu 1960 potrebno predvsem tole: — na obstoječi stanovanjski sklad je treba vezati čimveč lastnih sredstev investitorjev, v tem z ustrezno stimulacijo tudi lastnih sredstev državljanov: — pri zidavi stanovanj za prosvetni, zdravstveni, upravni in drugi kader, zaposlen v organizacijah, ki nimajo sredstev za lastno udeležbo, naj bi ta sredstva preskrbeli ObLO. Se posebej velja to za stanovanja, ki se bodo zidala za borce NOB; — spričo pomanjkanja sredstev Za širšb stanovanjsko graditev naj občinski ljudski odbori skrbijo za reševanje stanovanjskega problema zlasti tistih borcev NOB, ki iz kakršnegakoli razloga niso v delovnem razmerju, stanovanjsko problematiko zaposlenih borcev pa naj učinkovito rešujejo v prvi vrsti njih delodajalci v zvezi z zidavo lastnih stanovanj; občinski ljudski odbori in ZB ter množične organiza- cije nffj stalno nadzorujejo izvajanje teh navodil, poudarjenih tudi v zveznem in republiškem družbenem planu. Organizacija ZB naj skuša poleg tega najti ustrezno rešitev in sredstva, da se že v tem letu začne učinkoviteje in načrtneje reševati stanovanjska problematika borcev NOB; — da bi se omogočila čimbolj učinkovita vlaganja sredstev državljanov v zidavo stanovanj, naj se povsod, kjer so za to dani realni pogoji, ustanove stanovanjske zadruge ali podobne organizacije; — še nadalje si je treba zlasti v družbenem sektorju prizadevati, da se zidajo čim cenejša, nujnim potrebam in razmeram ustrezajoča stanovanja; — pomanjkanje kritičnih gradbenih materialov naj se ublaži z ustreznim projektiranjem ter nado-ščanjem z materiali, ki so na razpolago; s tem v zvezi in, da se odpravi v bodoče to pomanjkanje, naj se vlaga čimveč sredstev, namenjenih za gospodarske investicije, v industrijo gradbenega materiala, zlasti tam, kjer so za njen nadaljnji razvoj objektivni pogoji: — v skladu s potrebami je treba postopoma po-veoevafti zmogljivosti gradbeništva in gradbenega obrtništva. B. Komunalna delavnost 1. V letu 1960 predvidevamo nadaljnje vzpostavljanje, širjenje in učvrstitev komunalnih služb. 2. Pričakujemo, da bo v letu 1960 vloženih v investicije komunalnega pomena cca 140 milijonov dinarjev družbenih sredstev. S širšim vezanjem razpoložljivih sredstev gospodarskih organizacij in prispevkov državljanov bi bilo mogoče ta sredstva še povečati. 3. Da se omogoči nemotena komunalna graditev, je potrebno, da občinski ljudski odbori sistematično pripravljajo ustrezne urbanistične načrte in projekte za nove komunalne objekte in vso drugo graditev. Še posebno pozornost naj občinski ljudski odbori posvetijo rednemu vzdrževanju vseh komunalnih objektov. Zlasti velja to za podeželske vodovode, zajetja, kapnice itd. V ta namen naj ObLO izdajo ustrezne predpise in napravijo primerne organizacijske ukrepe. 22. poglavje Šolstvo in kultura ter varstvo kulturnih spomenikov 1. Čeprav se predvidevajo v letu 1960 obsežnejša dela za povečanje šolskih zmogljivosti kot v preteklem letu, še vedno ne bo krito naraščanje potreb, zlasti v večjih centrih. Zaradi tega naj ljudski odbori iščejo tudi druge možnosti za povečanje in ureditev zmogljivosti, zlasti osnovnih šol v večjih centrih, kjer je zaradi hitrega naraščanja prebivalstva stanje najtežje. 2. V letu 1960 bo v investicije šolstva in kulture predvidoma vloženih 209 milijonov din, v spomeniško varstvo pa 14 milijonov din, skupno 223 milijonor dinarjev družbenih sredstev. V okviru teh možnosti se predvideva predvsem dovršitev že začetih objektov, nadaljevanje obnove med vojno uničenih poslopij in zidava novih osnovnih šol v nekaj večjih centrih ter nadaljnja izgraditev strokovnega šolstva. Povečati bi bilo potrebno vlaganje tudi v zidavo učiteljskih stanovanj, zlasti na podeželju. Doslej se je zidavi stanovanj za učiteljski kader posvečalo vse premalo pozornosti. Pomanjkanje stanovanj je glav- ni razlog flniktuacije učiteljstva s podeželja to tudi iz okraja. Večjo skrb bi bilo potrebno posvetiti tudi ureditvi prostorov za ljudske knjižniee (Norvo mesto, Brežice itd.}. 3. Nadaljnje naloge za razvoj šolstva to kulture v leta 1960 naj bi bili e predvsem tele: — ustanoviti zavod za prosveino-pedagoško staž-bo v okraju; — sikrbeti za kvantitativni to kvalitativni dvig prosvetnega kadra (stanovanja, prejemki, štipendije, dodatno izobraževanje kadra na raznih, tečajih itd.); — Urejati šolske vrtove, drevesnice, čebelnjake, delavnice itd.; — izpopolnjevati šolski inventar to učila; — pripravljati študije o problematiki razvoja in mreže šolstva to kulture v okraju ter načrte in elaborate za predvidene investicije v prihodnjih letih; — skrbeti za nadaljnji razvoj kulturnih ustanov, kot muzejev, študijske knjižnice, ljudskih knjižnic, ustanov za izobraževanje odraslih, gospodinjskih šol, dalje prosvetnih to telesno vzgojnih društev itd.; — kulturne ustanove naj skrbe za čimvečje ustvarjanje lastnih dohodkov in čimbolj racionalno porabo sredstev; — angažirati področno prebivalstvo za prostovoljne prispevke k zidavi objektov s področja prosvete in kulture, talko v materialu, prevozih, delovni moči, denarju in drugem; — zagotoviti ustrezna sredstva za lastno udeležbo pri akciji UNICEF za asanacijo šol. V delu spomeniškega varstva v tem letu predvidevamo predvsem tele naloge: — u stanoviti v sestavi OLO poseben referat za spomeniško varstvo, ki naj pozneje preraste v samostojen zavod; — opraviti potrebna vzdrževalna in obnovitvena dela pri spomenikih NOB (baze in bolnišnice na Rogu, bolnišnice v Pendirjevki, delavnice v Starih žagah itd.); — pri varstvu spomenikov NOB sodelovati z organizacijo zveze borcev, zlasti še pri urejanja partizanskih grobišč; — pri drugih kulturnih spomenikih predvsem nadaljevati že začeta dela; pri projektiranju teh del upoštevati končni namen event. restavracije; — pri obnovljenih stavbah storiti potrebne korake, da se te pravilno izkoristijo to zasedejo z ustreznimi uporabniki (grad Bizeljsko, opatija Kostanjevica, grad Brežice in dr,), ki bodo nato prevzeli tudi redno vzdrževanje teh objektov; — v skladu z zakonom o spomeniškem varstvu vpeljati register kul tornih spomenikov; — opravljati stalno nadzorstvo nad stanjem kul-tirmih spomenikov. 23. poglavje Zdravstvo in socialno varstvo 1. Zmogljivost zdravstvene službe na Dolenjskem zaostaja za republiškim povprečjem in že dalj časa ne zadošča najnujnejšim potrebam našega okraja. Z uveljavitvijo zdravstvenga zavarovanja kmetijskih proizvajalcev s 1. aprilom t. 1. pa bodo potrebe po povečanju teh zmogljivosti še narasle. 2. Predvidevamo, da bo v tem leta na razpolago za investicije v zdravstvo in socialno varstvo 256 milijonov dinarjev. Poleg pričetka zidanja noveiga objekta splošne bolnice v Novem mestu, razširitve in adaptacije bolnišnice v Brežicah bo treba znatno povečati zmogljivosti zdravstvenih domov, postaj to ambulant, zobne poliklinike v Novem mestu itd. 3. V leta 1960 predvidevamo na področju zdravstva to socialnega varstva predvsem tele osnovne naloge: — odločno in hitro je treba povečati zmogljivost zdravstvenih zavodov, pri tem je treba iskati najprimernejšo rešitev, da se te čim hitreje prilagodijo močno naraslim potrebam; — da se poveča ta zmogljivost, bi billo treba aktivirati vsa mogoča sredstva, zlasti tudi združena sredstva gospodarskih organizacij; — potrebno bi bilo skrbeti za zidavo oziroma nakup primernih stanovanj za zdravstveni kader; — prav tako je treba sikrbeti za povečanje zdravstvenega kadra, predvsem zdravnikov splošne prakse, zobnih terapevtov, medicinskih sester to babic; — izboljšati je treba kulturno raven zdravstvenih storitev, za kar je eden od osnovnih pogojev povečanje zmogljivosti; -t- povečana sredstva za zdravstveno preventivo bo treba čim smotrneje izkoristiti, predvsem za varstvo žene in otrok, za varstvo pri delu, redne zdravstvene preglede itd.; — v sodelovanju z zavodom za socialno zavarovanje je treba krepiti akcijo za smotrno varčevanje pri zdravstvenih storitvah (zdravila, specialni pregledi itd.); — v tem letu je treba ustanoviti pri ljudskih, odborih posebne referate za varstvo borcev NO® to jih zasesti z ustreznimi močmi. 24 poglavje Državna uprava Osnovne naloge državne uprave v leta 10(60 naj bi bile predvsem tele: — na novo sistemizirati delovna mesta ter učvrstiti in kadrovsko izpopolniti organe ljudskih odborov; — v ta namen zagotoviti s primerno stimulacijo ustrezni strokovni kader; — izboljšati ekspeditivnost pri poslovanju; — uvajati v pisarne sodobno tehnično in drugo opremo; — glede na sedanje stenje poslopja ObLO Črnomelj je tu neobhodno treba v leta 1960 rešiti vprašanje primernih upravnih prostorov; — še nadalje izvajati čimbolj smotrno varčevanje. - Četrti del EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OKRAJA NOVO MESTO ZA LETO 1960 25. poglavje Amortizacija Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge so oproščene plačevanja amortizacije za gradbene objekte, ki jih ne morejo uporabljati. Kateri objekti se ne morejo uporabljati, odloči s posebno odločbo na predlog gospodarske organizacije iz prednjega odstavka pristojni svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora, po poprejšnjem soglasju pristojnega sveta okrajnega ljudskega odbora. 26. poglavje Prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij 1 V investicijski sklad okrajnega ljudskega odbora Novo mesto se steka 60'% prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij (brez stanovanjskega prispevka), ki pripada investicijskim skladom občin, okraja in ljudske republike, po odbitku deleža LR Slovenije. 2 Na prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij, ki plačujejo svoje družbene obveznosti v pavšalnem znesku, okrajni ljudski odbor mi udeležen. 27. poglavje Zemljarina Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge vlagajo del čistega dohodka, ki ustreza tistemu delu zemljarine, ki pripada okrajnemu investicijskemu skladu v svoj sklad osnovnih oziroma sklad obratnih sredstev. 28. poglavje Proračunski prispevek iz osebnega dohodka deiavcev 1 V letu W60 se oprostijo plačevanja tistega dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, ki pripada okraju, tele gospodarske organizacije: — časopisna in založniška podjetja — d el a vs ko-u služb en ske restavracije im menze — planinski domovi. Navedene gospodarske organizacije vlagajo odstopljeni del tega prispevka v svoj sklad osnovnih sredstev, rezervni sklad ali pa ga uporabijo za kritje poslovnih stroškov. 29. poglavje Skladi okrajnega ljudskega odbora 1 Okrajni investicijski skled Skupna sredstva okrajnega investicijskega sklada, ki se ustvarjajo po zveznih in republiških, predpisih in določbah tega družbenega plana in jih je v letu 1960 dovoljeno uporabljata, bodo znašala 269.132 tisoč din, Ta sredstva bodo uporabljena za tele namene: — za odplačilo anuitet 3.106 tisoč din — za obratna sredstva 64.096 tisoč din — za osnovna sredstva 201.850 tisoč din Od tega: — za industrijo in obrt do 64 % — za kmetijstvo do 10% — za promet do 11 % — za trgovino in gostinstvo do 7% Upravni odbor tega sklada naj pri razdeljevanju teh investicijskih sredstev upošteva gornjo osnovno delitev. 2 Okrajni gozdni skimd V okrajni gozdni sklad se stekajo tale sredstva: — od gozdpv splošnega ljudskega premoženja del cene stoječega lesa, del dohodkov od postranskih gozdnih proizvodov in del dohodkov od plačanih gozdnih taks; — od zasebnih in zadružnih gozdov del prispevka od sečnje lesa v teh gozdovih. Sredstva po prejšnjem odstavku se vplačujejo: — od gozdov, s katerimi gospodarijo gozdna gospodarstva po stopnji 30 % — od drugih gozdov splošnega ljudskega premo- ženja ter zadružnih in zasebnih gozdov po stopnji 5 % Razpoložljiva sredstva okrajnega gozdnega sklada bodo v letu 1960 znašala 63.611 tisoč dinarjev. 3 Okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev V okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev plačajo v letu 1960 občine z območja okraja 123 % prispevka, računano od skupnega zneska splošnega prispevka, ki ga mora jo plačati kmetijski proizvajalci na območju posameznih občin. 4 Drugi skladi okrajnega ljudskega odbora Sredstva drugih okrajmih skladov, ki jih je po zveznih predpisih dovoljeno uporabiti v letu 1960, bodo tale: V 000 din — okrajni kmetijski sklad 20.243 — okrajni cestni sklad 88.600 — okrajni gasilski sklad 5.853 — okrajni sklad za gospodarske kadre 41.208 ' 30. poglavje Proračun okrajnega ljudskega odbora Proračunski dohodki Okrajni ljudski odbor Novo mesto bo v letu 1960 razpolagal s skupnimi proračunskimi sredstvi v višini 691,859.000 din, v tem znesku je vključena tudi dotacija občinam v višini 21,794.000 din. Ta sredstva so zagotovljena iz tehle virov: V 000 din — del, proračunskega -prispevka iz oseb- nega dohodka iz gospodarstva — del proračunskega prispevka iz oseb-osebnega dohodka izvem gospodarstva 227.532 112.122 — del proračunskega prispevka iz sklada skupne porabe 6.231 — del dohodnine od kmetijstva 85.112 — del dohodnine od samostojnih poklicev' in premoženja 33.000 — del občinskih doklad od kmetijstva — obveznih 72.526 — del zemljarine za proračune 4.276 — del državnih taks — upravnih 10.560 — del prometnega davka zasebnikov (brez prevozov) 23.490 — del prometnega davka od davčnib vrednotnic 330 — del občinskega prometnega davka do 5 in 10% 8.705 — del občinskega prometnega davka od prodaje na drobno do 3 % 43.098 — del prometnega davka od piva im žganja 6.565 — 60 % sodnih taks za prora'’ine 16.980 Del skupnih proračunskih dohodkov 652.52? — dohodki okrajnih državnih organov in zavodov — drugi proračunski dohodki — presežek dohodkov iz leta 1959 700 25.711 12.92ll Lastni dohodki OLO 39.332 Proračunski dohodki OLO — skupaj 691.859 Proračunski izdatki Sredstva za financiranje proračunskih OLO Novo mesto se bodo uporabila za tele izdatikov namene: - V 000 din I. del — Prosveta im kultura 28.740 H. del — Socialno varstvo 650 MI. del — Zdravstveno varstvo 22.900 V. del — Državna uprava 324.489 VI. del — Komunalna delavnost 93.500 VEL del — Negospodarske investicije — VIII. del — Dotacije 179.794 Od tega: družbenim organizacijam 56.000 zamostojnim zavodom 13.000 skladom , 89.000 ljudskim odborom 21.794 XI. del — Garancije 20.400 X. del — Proračunska rezerva 21.386 Proračunski izdatki OLO - — skupaj 691.859 31. poglavje Sečnja gozdov 1 V letu 1960 so predvidene za lesa: posek tele količine V ms Iglavci Listavci Skupaj Skupaj 81.500 257.000 358.300 Od tega: a) SLP gozdovi 40.000 67.000 107.000 — KGP Novo mesto 34.900 49.100 84.000 — GG Brežice 5.100 17.900 23.000 b) Drugi gozdovi 41.500 190.000 231.500 — GLPZ Novo mesto 51.500 116.000 147.500 — GPZ Sevnica 9.800 74.000 83.800 Pod točko b) je zajeto 25.000 m3 lesne mase, ki bo predvidoma posekama na negozdnih tleh. 2 Po posameznih občinah so predvidene tele količine lesa za posek v drugih gozdovih SLP im zasebnih gozdovih: V m5 Iglavci Listavci Stoupad Brežice 800 15.300 16.100 Črnomelj 5.965 15.200 19.165 Metlika 1.550 4.650 6.200 Novo mesto 12.150 38.800 50.950 Senovo 1.100 5.800 6.900 Sevnica 7.950 30.200 38.150 Trebnje 6.835 25.500 32.155 Videm-Krško 1.550 22.150 23.700 Žužemberk 1.000 14.000 15.000 Skupaj 38.900 169.400 208.300 3 V letu 1960 se predvideva tale proizvodnja lesnih sortimentov po posameznih gozdarskih organizacijah v okraju: Lesni sortimenti Sikiipna sečnja Gozdna proizvodnja A. Blagovna proizvodnja 1. Les za mehanično obdelavo a) za luščenje in furnir b) za drugo hlodovino 2. Les za kemično predelavo a.) celulozni les b) drugo ' 3. Tehnični les za neposredno imorabo a) jamski les iglavcev b) drugo 4. Drva B. Neblagovna proizvodnja 1. Tehnični les 2. Drva Od skupne sečnje odpade na: iglavce listavce Od skupne gozdne proizvodnje odipade na: tehnični les drva Peti del 32. poglavje Splošni ukrepi za zagotovitev skladnega razvoja gospodarstva in splošnih družbenih delavnosti po predvidevanjih družbenega plana okraja Novo mesto za leto 1960 1 2 3 4 1. Pristojni upravni organi OLO morajo skrbeti, da bodo občinski družbeni plani glede temeljnih razmerij na posameznih gospodarskih področjih v skladu z okrajnim družbenim planom in morajo stalno spremljati izvajanje tega družbenega plana. Okrajnemu ljudskemu odboru morajo predlagati ukrepe, ki so potrebni za uskladitev občinskih družbenih planov z okrajnim družbenim planom ali za njegovo izpopolnitev. 2. Na enak način morajo tudi občinski ljudski odbori zagotoviti v občinskih družbenih planih, da bodo plani gospodarskih organizacij v skladu s temeljnimi proporci občinskih družbenih planov, kjer naj bodo naloge čimbolj določene. 3. Politične organizacije in organi družb^tJ&ga tvr delavskega samoupravljanja naj organizbnjo posvetovanja o tem družbenem planu, razlagajo njegovo vsebino in sprejemajo tudi ustrezna akcijske programe. 4. Da se zagotovi izvršitev nalog zveznega, republiškega, okrajnega in občinskih družbenih planov kot celote, je treba koordinirati delo go«.wiKarsiriU organizacij preko zborov proizvajalcev okrajnega in KGP Novo mesto GG Brežice GLPZ Novo mesto GPZ Sevnica Skupaj 84,0 25,0 147 p 83i8 338,3 73,0 20,0 129,2 73,0 295,2 72,3 19,9 67,4 36,2 195,8 34,5 8,1 26,8 15,0 84y4 2,5 1,0 4,6 2,7 10,8 32,0 7,1 22,2 12,3 75j6 9,3 2,3 13,8 7,5 32,9 4,4 0,8 55 — 8,5 4,9 1,5 10,5 24,4 6,0 1,4 10,6 5,8 23,8 4,0 0,5 2,4 1,5 8,4 2,0 0,9 8,2 4,5 15,4 22,5 8,1 15,8 8,5 54,7 0,7 0,1 62,0 56,6 99,4 0,5 0,1 14,7 9,3 24,6 0,2 47,3 27,3 74,8 34,9 5,1 31,5 9,8 81,3 49,1 17,9 116,0 74,0 257,0 50,4 ti ;s 66,1 37,4 165,7 22,6 8,2 63,1 35,6 129,5 občinskih ljudskih odborov, zbornic, okrajne zadružne zveze in drugih organizacij. 5. Da bi se zagotovilo razporejanje sredstev, s katerimi razpolagajo gospodarske organizacije in ustanove s samostojnim financiranjem, v skladu s smernicami tega družbenega plana, je potrebno, da zbori proizvajalcev ObLO občasno razpravljajo o tej delitvi sredstev. Ce opazijo, da gospodarske organizacije ne uporabljajo teh sredstev kot dobri gospodarji in v skladu s smernicami tega družbenega plana, naj dajo gospodarskim organizacijam priporočila za smotrnejšo uporabo njihovih sredstev. 6. Za zagotovitev koordinirane in smotrne uporabe sredstev okrajnega in občinskih cestnih skladov je treba programe za uporabo sredstev občinskih cestnih skladov in njihove predračune pred njihovo potrditvijo predložiti v mnenje svetu, pristojnemu za urbanizem, gradnje in komunalne zadeve OLO Novo mesto. 7. Da se zagotovijo s planom predvidena razmerja med povečanjem števila zaposlenih ter povečanjem proizvodnje in storitev, morajo pristojni upravni organi okrajnega in občinskih ljudskih odborov stalno spremijaiti izvajanje smernic tega plana in sproti poročati za delo pristojnemu svetu LO o vseh primerih pretiranega zaposlovanja delavcev. Ce se ugotovi, da zaradi tega gospodarska organizacija ne dosega predvidene delovne storilnosti, naj o tem razpravlja zbor proizvajalcev ObLO in da gospodarski organizaciji ustrezna priporočila. 8. Prav tako naj razpravljajo pristojni sveti LO o primerih' investicijske nediscipline. Ce zaradi tega zaostaja investicijska izgraditev, naj o tem'razpravlja zbor proizvajalcev ObLO ter priporoča investitorjem in izvajalcem primerne ukrepe. Sesti del 53. poglavje Končne določbe Svet za družbeni plan in finance okrajnega ljudskega odbora Novo mesto je pooblaščen dajati po potrebi pojasnila k temu družbenemu planu. Ta odlok velja od 1. januarja 1960 ter se objavi v »Uradnem listu LRS« in v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. St. 00-30-7/1-60 Novo mesto, dne 26. februarja 1960. Predsednik OLO: Niko Belopavlovič 1. r. 47. Okrajni ljudski odbor Celje je po 35. in 36. členu zakona o razlastitvi (Uradni list FLRJ, št. 12-140/57) in 64. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/5i2) na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 12. aprila 1960 sprejel ODLOK o odškodnini za razlaščena kmetijska in nerodovitna zemljišča v okraju Celje za leto 1960 1. člen Odškodnina za popolno razlastitev kmetijskega zemljišča v okraju Celje znaša za 1.—4. bonitetni razred 5-kratni, za 5.—8. bonitetni razred pa 6-krami znesek enoletnega katastrskega dohodka tega zemljišča. 2. člen Odškodnina za razlaščena nerodovitna zemljišča, za katera se ne ugotavlja katastrski dohodek, znaša 2 dinarja za kvadratni meter. 3. člen Če se kultura v naravi ne ujema s katastrskim stanjem, se odškodnina določi po stanju v naravi. i 4. člen Osnova za izračun katastrskega dohodka je lestvica, ki jo je potrdila Geodetska uprava LRS pod štev. 04-103/23-59. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po oh javi v »Uradnem vestniku okraja Celje«. Objavi se tudi v »Uradnem listu LRS«. Uporablja pa se za leto 1960. St. 01/3-33-16/1-60 Celje, dne 12. aprila 1960. Predsednik OLO: Riko Jerman 1. r. 48. Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 12. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju 'kmetijskih proizvajalcev (Uradni list LRS, št. 38-191/59) je okrajni ljudski odbor Kranj potem, ko se je izrekla večina zborov proizvajalcev občinskih ljudskih odborov z območja okraja Kranj za uvedbo razširjenega zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev, na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 23. februarja 1960 sprejel ODLOK o razširjenem zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev v okraju Kranj 1. člen V okraju Kranj se v skladu z določbami republiškega zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev vpelje razširjeno zdravstveno zavarovanje vseh kmetijskih proizvajalcev in njihovih družinskih članov, ki so navedeni v 2. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih .proizvajalcev (v nadaljnjem besedilu: zavarovanci), kolikor niso ti zdravstveno zavarovani po drugih predpisih o zdravstvenem zavarovanju. 2. člen Z razširjenim zdravstvenim zavarovanjem se zagotovijo kmetijskim proizvajalcem in njihovim družinskim članom tele vrste zdravstvenega varstva: 1. prevoz z reševalnimi vozili izven primerov 10, člena zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev; 2. zdravljenje zobnih in ustnih bolezni, zoboteh-nična in zobna protetična dela; 3. ortopedski pripomočki in proteze; 4. zdravljenje v naravnih zdraviliščih in okrevališčih. 3. člen Zavarovanci plačajo sami neposredno skladu zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev 50 % stroškov za zdravstvene storitve iz 2. člena tega odloka. 4. člen Za financiranje razširjenega zdravstvenega varstva plačujejo kmetijski proizvajalci skladu zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev letno še: 1. posebni osebni prispevek v znesku 250 din za sebe in za vsakega zavarovanega družinskega člana: 2. posebni prispevek od kmetijskih dohodkov, ki znaša 0,15% prispevka od katastrskega dohodka. 5. člen Razširjeno zdravstveno zavarovanje zavarovancev po določbah tega odloka se vpelje z dnem objave tega odloka v »Uradnem vestniku okraja Kranj«. Pravice iz zavarovanja po tem odloku pridobijo zavarovanci po preteku treh mesecev od dneva objave tega odloka. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Kranj«. Objavi se tudi v »Uradnem listu LRS«. n St. 03-1-43/2-60 Kranj, dne 23. februarja 1960. Predsednik OLO: Vinko Hafner 1. r. 49. Na podilagi 2. odstavka 15. člena zakona O' okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-'89:/52) in 12. člena zakona o zdravstvenem zavarovam j u kmetijskih proizvajalcev (Uradni list LRS, št. 38-191/59) je okrajni ljudski odbor Kranj na seji okrajnega zbora- in na seji zbora proizvajalcev dne 19. aprila 1960 sprejel ODLOK o spremembi odloka o razširjenem zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev v okraju Kranj 1. člen V 2. členu odloka o razširjenem zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev na območju okraja Kranj (Uradni vestnik okraja Kranj, št. 7/60) se del besedila 1. odstavka spremeni tako, da se namesto besed »kmetijskim proizvajalcem im njihovim družinskim članom« vnese beseda »zavarovancem«. 2. člen 3. člen se spremeni im se glasi: »Zavarovanci plačajo sami neposredno 50'% stroškov za zdravstvene storitve iz 2. člena tega odtoka.« * 3. člen 4. člen se spremeni in se glasi: »Za financiranje razširjenega zdravstvenega varstva plačujejo kmetijski proizvajalci skladu zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev letno: 1. posebni osebni prispevek zavarovancev po 250 dinarjev za sebe in za vsakega zavarovanega družinskega člana; 2. posebni prispevek od kmetijskih dohodkov, ki znaša 0,15% od katastrskega dohodka.« 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Kranj«. Objavi se tudi v »Uradnem listu LRS«. St. 01-1-45/4-60 Kranj, dne 19. aprila 1960. Predsednik OLO: Vinko Hafner 1. r. 50. Na podlagi 106. im 10". člena zakona o proračunih in financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52/59) je okrajni ljudski odbor Kranj na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 22. marca 1960 sprejel ODLOK o ustanovitvi okrajnega sklada Staneta Žagarja za podeljevanje nagrad in štipendij 1. člen Ustanovi se okrajni sklad Staneta Žagarja za podeljevanje nagrad in štipendij (v nadaljnjem besedilu: sklad). 2. člen Sklad’ ni pravna oseba. Ustanovitelj sklada je okrajni ljudski odbor Kranj; ta tudi predpiše pravila sklada. 5. člen Iz sklada se podeljujejo nagrade najboljšim prosvetnim delavcem za delo v preteklem šolskem letu im štipendije za študij na fakultetah, akademijah in višjih šolah, za strokovno in znanstveno izpopolnitev ter za šolanje na srednjih šolah, ki usposabljajo pedagoški kader, s pogojem, da se prejemnik štipendije po končanem šolanju oziroma izpopolnitvi zaposli v enem izmed prosvetnih zavodov v okraju Kranj. 4. člen Sklad nima posebnega organa. S pravili določene zadeve s področja podeljevanja nagrad opravlja v ustanoviteljevem imenu svet za šolstvo, določene zadeve s področja podeljevanja štipendij pa komisija za štipendije okrajnega ljudskega odbora Kranj. 5. člen Sredstva sklada se zagotove vsako leto z dotacijo v okrajnem proračunu. 6. člen Administrativne zadeve sklada opravlja za šolstvo pristojni upravni organ okrajnega ljudskega odbora Kranj. 7. člen Svet za šolstvo oziroma komisija za štipendije morata okrajnemu ljudskemu odboru na njegovo zahtevo oziroma -najmanj enkrat letno poročati o uporabi sredstev in podeljevanju nagrad oziroma' štipendij. 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Kranj«. Objavi se tudi v »Uradnem listu LRS«. St. 01-31-28/1 Kranj, dne 22. marca 1960. Predsednik OLO: Vinko Hafner 1. r. POPRAVEK V odloku o določitvi udeležbe občim okraja Koper v skupnih virih dohodkov (Uradni list LRS, štev. 12-41/60) se v peti vrsti 2. člena odstotek dopolnilne udeležbe iz skupnih virov dohodkov, doseženih na ohmočju občiine Koper, pravilno glasi »S^« in ne »6 %«, kakor je pomotoma objavljeno. St. 03-OA-6/19 Koper, dne 26. aprila 1960. Okrajni ljudski odbor Koper Izdala Časopisni zavod »Uradni Ust LRS. — Direktor m odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta TomSlSa«. vsi v Liubljanl — Naročnina: letno 900 din - Reklamaclle se upoštevajo le mesec dni po Izidu posamezne številke — Uredništvo In uprava: Llubljana. Erjavčeva 15 a. poštni predal 330 — Telefoo direktor In knjigovodstvo: 20-101 uredništvo in uprava: 23-579 — Čekovni račun: 600-704/2-399 URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik XVI) Razglasni del dne 12. maja 1960 Štev. 15 Letna poročila časopisnih podjetij in zavodov ter letna poročila in letni programi založniških podjetij in zavodov Št. II/K 4376 PROGRAM ZALOŽBE OBZORJA MARIBOR za leto 1960 Poezija Branko Rudolf: Žvegla potepuhova. Zbirka pesmi. 1150 verzov, 2 avl. poli. Izide januarja. Format 12 X 17. France Filipič: Ptice letijo v daljavo. Zbirka pesmi. 1150 verzov. Format 12 X 17. Knjižna zbirka Nova obzorja Zdenek Pluhar: Križi ob progi. Prevedel prof. Jan Ban kart. 26 avt. pol. Format 12 X 18. Izide marca. Theodor Plievier: Berlin. Prevedel Ludvik Mrzel. 54 avt. pol. Format 12 X 18. Izide aprila. Marguerite Duras: Boj z morjem. Roman. Prevedel Janko Moder. 20 avt. pol. Format 12 X 18. Anton Ingolič: Nebo nad domačijo. Roman. 24 avt. pol. Format 12 X 18. Gianis Sfakianakis: Gospodar na Vaterni. Roman. Prevedel prof. Marijan Tavčar. 19 avt. pol. Format 12 X 18. Maurice Druon: Velike družine. Roman. Prevedel prof. Bogomil Fatur. 28 avt. pol. Format 12 X 18. Učbeniki in pom. učbeniki Franta Komel: Narodnoosvobodilna borba v Sloveniji. 11 avt. pol. Format 14,3 X 20,2. Franc Sušnik: Pregled svetovne književnosti. 30 avt. pol. Format 20,5 X 14,5. Miroslav Ravbar: Pregled jugoslovanske književnosti. Bogato opremljena s portreti pisateljev. 56 avu pol. Format 20,5 X 14,5. Priročniki Dr. Arich Schnindel, dr. Anton Rot: Naravne osnove ljubezni. 11 avt. pol. Format 14,3 X 20,2. Izide marca. Dr. Karl M. Kirch: Knjiga o zdravju in boleznih. 24 avt. pol. Format 14,3 X 20,2. Izide marca. Dr. D. Černelč, dr. F. Rostaher: Zdrav in bolan otrok. Ilustracije Janez Vidic. 11 avt. pol. Format 14,5 X 20. Dr. Fran Šijanec: Pregled slovenske likovne umetnosti. Cca 135 fo-toreprodukcij. 40 avt. pol. Format 20 X 24. Knjižnica za starše Niko Kuret: Igra in igrača. 51 fotografij in ilustracij. 14 avt. pol. For-tnat 14,5 X 20. Izide februarja. Prevedena proza Jean Laffitte: Preživeli. Roman. Prevedla Mara Cepič. 21 avt. pol. Format 12 X 18. Izide marca. Ernest Hemingway: Zbogom orožje. Roman. Prevedel Rado Bordon. 18 avt. pol. Format 12 X 18. Alberto Moravia: Neprizadeti. Ro-uian. Prevedel Srečko Golob. 22 avt. Pol. Format 12 X 18. , Jakob Wassermati!n: Zadeva Mau-rizius. Roman. Prevedel Herbert Griin. 55 avt. pol. Format 12 X 18. , Jara Ribnikar: Zakaj vam je izna-^užen obraz. Zbirka novel. Prevedel dr- Jože Kastelic. 12 avt. pol. Format X 18. Jaro Stovičeik: Oranžna lupina, '-‘furka novel. Prevedel Jože Fistrovo. 17 avt. pol. Format 12 X 18. . Andre Gide: Pastoralna simfoni-Ja. Prevedel Rado Bordon. Cca 12 avt. pol. Format 12 X 18. Razredno čtivo Oskar Htidales: Pionirsko branje 5. in 6. zvezek, V vrtincu življenja, Pot v lepšo prihodnost. 9 avt. pol. Format 20,2 X 14,3. Izide februarja. M ladinska književnost Hans Baumann: Votline velikih lovcev. Ilustracije Jože Ciuha. 6 avt. pol. Format 16,8 X 21,8. Razni avtorji: Čudežni studenec — slovenske pravljice. Ilustracije Janez Vidic. 9 avt. pol. Format 16,8 X 21,8. Oskar Hudales: Fata morgana. 16 geografskih skic. 15 avt. pol. Format 16,8 X 21,8. Ludo Ondrejov: Mladost na samoti. Prevedel Viktor Smolej. 10 avt. pol. Format 16,8 X 21,8. Josip Ribičič: Mihčev škrat. Ilustracije Janez Vidic. 5 avt. pol. Format 16,8 X 21,8. Dramatika . Rratko Kreft: Balada o poročniku n Marjutki. Cca 4 avt. pole. Format 12 X 18. .Slikanice Oskar Hudales: Alenka in zvezdice. Ilustracije Janez Vidic. 0,5 avt. pol. 28 ilustraci j. Format 20,5 X 27. Časopisni zavod »Uradni list LRS« v Ljubljani bo izdal v posebni brošuri ZAKONIK O KAZENSKEM POSTOPKU ter ZAKON O GOSPODARSKIH PRESTCtPKIH z u vodno besedo Sprejemamo naročila ¥ Izšel je izpopolnjen ponatis: Dr. France Černe; Ekonomika FLRJ Prva izdaja tega priročnika za študij, je bila kmalu razprodana. Pisec je delo izpopolnil s sedaj veljavnimi gospodarskimi predpisi, ter s tem v zvezi izpopolnil tudi podatke Na razpolago so broširane in v celo platno vezani izvodi CZ »Uradni list LRS«, Ljubljana, p. pr. 536, Erjavčeva 15a Priročne sličice za os n. šole Rudi Gorjup-janko Zurman: Zemljepis za IV. razred. 60 sličic. Forma, brošure 35,3 X 50. Rudi Gorjup-janko Žurman: Prirodopis za IV. razred. 36 sličic. Format brošure 53,3 X 50. Maribor, 27. aprila 1960. Direktor: Drago Vollmaier 1. r. Razglasi in objave Postavitev stalnih sodnih tolmačev Št. 01-XI-5/8-60 ’ 4438 Z odločbo državnega sekretar;a za pravosodno upravo LRS z dae 28. aprila 1960, št. 01-XI-5/6-60, je bil postavljen za stalnega sodnega tolmača za češki jezik Malasek Franc, upokojenec iz Novega mesta, Cankarjeva ulica 3, za območje Okrožnega sodišča Novo mesto Ta odločba se objavlja po 5. členu uredbe o stalnih sodnih tolmačih z dne 16. II. 1949, Uradni list LRS, št. 7/49. Državni sekretariat Za pravosodno upravo LRS Sprememba priimka St. 05/5-S-1857/1-60 5344 Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, št. 03/5-S-183/1-60 z dne 16. III. 1960 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba priimka Žoharju Adolfu, roj. 16. septembra 1941 v Neustadtu v Avstriji, bivajočemu v Celju, Delavska 16, v priimek »K 1 a d n i k«. Državni sekretariat za notranje zadeve LRS Register gospodarskih organizacij Vpisi OKrožna gospodarska sodišča razglašajo: 487. Besedilo: Gostinsko podjetje »Sloga«, Šoštanj. ■ Poslovni predmet: Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, prodaja toplih in mrzlih jedil ter tobačnih izdelkov. Podjetje je bilo ustanovljeno na podlagi sklepov o spojitvi in ustanovitvi novega podjetja gostišča »Pri stari pošti«, Šoštanj z dne 16. III. 1960, gostišča »Kmečki dvor«, Šoštanj z dne 15. III. 1960,^gostišča »Bife-majolika«, Šoštanj z dne 28. XII. 1959 in gostišča »Pod goricami«, Šoštanj z dne 16. III. 1960, dovoljenje Obč. LO Šoštanj, št. 04/8-48/1-60 z dne 31. III. 1960 oz. št. 04'8-20/l-60 z dne 25. II. 1960. V. d. direktorja: Šmajdl Stane, podpisujeta še Rahteo Maiks. predsednik DS, v njegovi odsotnosti, in Cas Angela, računovodkinja. Vpišejo se tele poslovalnice v Šoštanju: »Pri stari pošti«, poslovodja je Rahten Maks; »Kmečki dvor«, poslovodja je Krajnc Alojz; ^ »Majolika«, poslovodja je Nagode Franjo, in »Pod goricami«, poslovodja je Nagode Franjo. Poslovalnice bodo poslovale po potrjenih pravilih matičnega podjetja: samostojno nabavljajo blago in sklepajo pogodbe na ime in na račun podjetja, po danih pooblastilih. Celje. 21. aprila 1960. Rg III 192/1 912 488. Besedilo: »Avtomacija«, — poslovno združenje za avtomatizacijo, skrajšano: »Avtomacija«, Ljubija-na, Kopitarjeva 2. Združenje bo poslovalo po poslovnem predmetu, ki ga potrjena pravila nadrobno naštevajo. Ustanovljeno je bilo na podlagi pogodbe, sklep z dne 27. L 1960, z ustanovitelji: »Iskra«, tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov, Kranj, »IEV«, industrija za elektrozveze, Ljubljana, »Telekomunikacije«, industrij., za elektroniko in avtomatizacijo, Ljubljana, »TELA«, tovarna električnih aparatov, Ljubljana, »Niko«, tovarna kovinskih in elektromehanskjh izdelkov, Železniki, »TIO«, tovarna industrijske opreme, Lesce in Inštitut za elektroniko, Ljubljana, Teslova 50, dovoljenje državni sekretariat za blagovni promet LRS, št. 03-12/6-60 z dne U. III. 1960. Direktor kome re ial no- telin ičnega biroja: Dobnikar Franc, podpisuje še ing. Klavs Vladimir, elektroinže-nir, šef tehničnega sektorja, in Čeimčec Milan, višji komercialist, oba v njegovi odsotnosti. Ljubljana, 25. marca 1960. R g VI 900/1 709 489. Besedilo: Obrtno komunalno podjetje Borovnica, Borovnica. Poslovni predmet: Nizke gradnje — rekonstrukcija, nova gradnja in vzdrževanje cest, vodovodov in kanalizacije; urbanistično urejevanje in vzdrževanje javnih nasadov in parkov; obrtno gradbeništvo; žagar-stvo; prevozništvo; cementnine — izdelovanje in prodaja; kamnolomi in peskokopi — pridobivanje in prodaja materiala na debelo in drobno; drobna prodaja gradbenega materiala (peska, cementa, apna, železa); vodovodno inštalaterstvo; elektrom-štalaterstvo z javno razsvetljavo; vzdrževanje pokopališč, javnih tehtnic in snage v naselju. Ustanovitelj: Obč. LO Vrhnika, št. 01/2-6/60 «z dne 20. I. 1960. V. d. direktorja: Pavlovčič Ivan, podpisujeta še Ržek Iva, računovodkinja in Maček Anton, predsednik DS, ki podpisuje v odsotnosti direktorja ali računovodje. Ljubljana, 8. aprila 1960. Rc III 461/1 843 490. Besedilo: »Knjigovodski center Črnomelj«, Črnomelj. Poslovni predmet: Knjigovodske in računovodske storitve manjšim gospodarskim organizacijam. Ustanovitelj: Obč. LO Črnomelj, št. 03/3-5/1 z dne 16. III. 1960. Podjetje je bilo konstituirano istega dne. Direktorica: Gros Zlata, podpisuje še Švajger Slava, računovodki-/ nja. Ljubljana. 18. aprila 1960. Rg I 67/1 882 491. Besedilo: Obrtno podjetje »Metai-plast«, Maribor, skrajšano: »Metal-plast«, Maribor, Radvanjska 137. Poslovni predmet: Izdelovanje izdelkov iz plastičnih mas in umetnih smol ter kovinska galanterija. Ustanovitelj: Obč. LO Maribor- Tabor, odločba št. 03l/2-©l-2i/l-60 z dne 7. III 1960. Direktor: Rajšter Jože, ki bo podpisoval samostojno za podjetje v izgradnji, po določbah 20. člena uredbe o ustanavljanju podjetij m ob r tov. Maribor. 30. marca 1960. Reg 34/1 a-2 748 Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: 492. Besedilo: Gozdno gospodarstvo, Nazarje. , Izbriše se Veber Anica, finančna knjigovodkinja. Celje, 30. marca 1960. - ' Rg III 127/7 72? 493. Besedilo: Trgovsko podjetje »Savinja«, Mozirje. Podjetje je bilo konstituirano 23. I. 1960. Rg III 189/3 766 Besedilo: Obrtna delavnica »Ključavničarstvo in vodoinstalaterstvo«. Slov. Konjice. Delavnica je bila konstituirana 11. XI. 1959. Delavnica bo odslej poslovala po novem poslovnem predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Rg VI 66/2 768 Besedilo: Trgovsko podjetje »Re« sevna«, Šentjur. Vpišeta se tile poslovalnici: št. 13, »Prevorje«, Lopaca — Prevor-je, poslovodkinja je Marčen Cirila, in št. 16, Loka pri Žusmu, poslovodja je . Podgoršek Hinko. Poslovalnici bosta poslovali po potrjenih pravilih podjetja. Ustanovljeni sta bili na podlagi sklepa o prevzemu oz. ustanovitvi, dovoljenje Obč. LO Šentjur, štev. 05/1-9/1-60 oz. 05/1 -8/1-60 z dne 16. HI. 1960. Poslovalnici nimata samostojnih pravic. , Rg II82/13 872 Celje, 4. aprila 1960. 494. Besedilo: Obrtno podjetje »Pekarna«, Velenje. Vpiše se prisilna uprava v podjetju. Prisilni upravitelj je Drobne Danilo. Celje. 8. aprila 1960. Rg III 87/6 853 495. Besedilo: Trgovsko podjetje »Tobak«, Celje. Izbriše se Kačič Oton in vpiše Škorniik Amira, nova računovodkinja. Rg I 20/7 830 , Besedilo: Trgovsko podjetje »Sloga«, Prebold. Vpišeta se Mamkušek Antonija, računovodkinja in Fonda Hermina, predsednica u. o., ki bo podpisovala v odsotnosti direktorja ali računovodje. Rg VI 77/2 836 Besedilo: Splošno gradbeno podjetje, Rogaška Slatina. Izbrišeta se Sadovnik Maks, v. d. direktorja in Strašek Hilda, finančna knjigovodkinja ter vpišeta Franic Ivo, direktor in Kunej Avgust, vodja finančnega knjigovodstva, ki bo sopodpisovai v odsotnosti računovodje. Rg VI 67/4 835 Celje, 13. aprila 1960. 496. Besedilo: »Peko«, tovarna obutve, Tržič. Pri poslovalnici v Šoštanju se izbriše Podpac Roza in vpiše Podsten-šek Slavka, nova poslovodkinja. Celje, 16. aprila 1960. Rg III 125/4 854 497. Basedilo: Trgovsko podjetje »Menina«, Vransko. Vpiše se Pestotnik Terezija, računovodkinja. Celje, 18. aprila 1960. Rg VI 76/2 873. 49S. Besedilo: Rudnik rjavega premoga, Laško. Izbriše 'se ing. Mihič Vekoslav in vpiše ing. Ambrožič Jože, novi obra-tovodja jamskega obrata, ki bo podpisoval v odsotnosti direktorja. Rg II 45/3 917 Besedilo: Ključavničarsko inštalaterska delavnica, Rogaška Slatina. Izbriše se Slanič Maks in vpiše Urh Ludvik, novi računovodja. Rg II 17/5 914 Besedilo: Trgovsko podjetje »Donat«, Rogatec. Vpiše se razširitev poslovnega Predmeta podjetja in poslovalnice »Merkur«, Rogatec, kot nadrobno naštevajo potriena pravila. Vpiše se poslovalnica »Konfekcija«, Roga-Cc, ki bo poslovala po potrjenih Pravilih podjetja. Poslovodkinja je Škerjanc Frančiška. Poslovalnica je Pila ustanovljena na podlagi sklepa DS podjetja z dne 14. III. 1960. c!o-^oljenje Obč. LO Šmarje pri Jelšah, H. 04/2-25/1-60 z dne 6. IV. 1960. Poslovalnica nima samostojnih pravic. Rg VI 64 915 Besedilo: Trgovsko podjetje »Dom«, Žalec. Vpiše se, da je Intihar Tone odslej direktor. Rg VI 26/8 913 Celje, 23. aprila 1960. 499. Besedilo: »Trans jug — Reka«, mednarodna špedicija, Reka. Vpiše se poslovalnica v Kopru, Dijaška 1, ki bo poslovala po potrjenih pravilih podjetja. Šef je Šilo-vič Marijan. Ustanovitelj je DS podjetja, sklep z dne 18. Vlil. 1959. Poslovalnica nima samostojnih pravic. Koper, 24. marca 1960. Rg I b 277/1 951 500. Besedilo: Rudnik živega srebra, Idrija. Poslovni predmet podjetja se razširi še na izdelovanje kovinskih in strojnih izdelkov za tretje fizične in pravne osebe. Rg II a 4/10 813 Besedilo: Tovarna čevljev »Jelen«, Tolmin. Izbriše se Fili Cvetka in vpiše Prinčič Irma, nova podpisovalka v odsotnosti direktorja ali računovodje. Rg II a 9/3 814 Besedilo: Mesnica, Vipava. Vpiše se poslovalnica št. 10, Vipava, ki bo prodajala na drobno meso in izdelke. Poslovodja je Premrl Karel. Dovoljenje za ustanovitev je izdal Obč. LO Ajdovščina, št. 05/1-10 71-60 z dne 29. III. 1960. Poslovalnica nima samostojnih pravic. Rg la 75/4 811 Koper, 5. aprila 1960. 501. Besedilo: Obrtna krojaška delavnica, Nova Gorica. Besedilo odslej: Konfekcija »S. marec«, Nova Gorica. Podjetje bo odslej poslovalo po novem poslovnem predmetu, ki je določen v potrjenih pravilih. Rg I a 177/7 812 Besedilo: Splošna plovba, Piran. Vpišeta se Marovt Viktor, direktor nabavnega oddelka, ki bo podpisoval v odsotnosti direktorja in Jančar Zvonimir, direktor obrata obalne plovbe, pa v odsotnosti direktorja v zadevah tega obrata, kapitan Tijan Teodor, komercialni direktor, pa podpisuje v odsotnosti direktorja podjetja v vseh zadevah. Rg Ib 16/15 879 Koper,’ 12. aprila 1960. 502. Besedilo: »Ljudska menza«, Postojna. Vpiše se pripojitev delavsko uslužbenske menze LIP, Postojna, k temu podjetju. Besedilo odslej: Gostinsko podjetje »Ljudska menza«, Postojna. Vpiše se, da Furlan Anton podpisuje odslej kot direktor. Vpišeta se tale obrata v Postojni: »Nainošča«, Kalisitnova 3, poslovodja je Furlan Anton, in »Jelovca«, Kolodvorska 9, poslovodkinja je Brezec Lilijana. Obrata bosta jjoslovala po potrjenih pravilih podjetja. Dovoljenje za ustanovitev je izdal Obč. LO Postojna, št. 03-3-60 z dne 11. IV. 1960. Obrata nimata samostojnih pravic. Koper, 13. aprila 1960. Rg II b 175/2, 3 880 503. Besedilo: Obrtno podjetje za izdelovanje blazinjenega pohištva »TA-PO«, Ljubljana. Izbriše se Bizjak Franc in vpiše Marn Jože, novi računovodja. Ljubljana, 7. marca 1960. Rg V 735/3 564 504. Besedilo: Gostilna »Podrožnik«, Ljubljana. Izbriše se prisilna uprava v podjetju. Izbrišeta se Flisek Vili, prisilili upravitelj in Radešček Rado, računovodja ter vpiše Cehun Janez, poslovodja. Rg I 88/5 752 Besedilo: »Moda«, moško in žensko krojaštvo, Ljubljana-Šentvid. Vpiše se pripojitev šentviške kro-jačnice y Ljubljana, k temu podjetju. Rg II 309/12 711 Besedilo: »Melodiju«, tovarna glasbenih instrumentov, Mengeš. Podjetje bo odslej poslovalo po novem poslovnem predmetu, ki je določen v potrjenih pravilih. R g I 63/17 710 Ljubljana, 25. marca 1960. 505. Besedilo: Avtopodjetje »Slavnik«, Koper. Sedež poslovalnice v Ljubljani je odslej v Moše Pijade ulici 35. Pri tej poslovalnici se. izbriše Ivanuš Marijan, poslovodja in vpiše Bašelj Jože, v. d. poslovodje. Ljubljana, 28. marca 1960. Rg V 819/5 734 506. Besedilo: Gradbeno podjetje »Graditelj«, Kamnik. Podjetje bo odslej poslovalo po novem poslovnem predmetu, kot naštevajo potrjena pravila. Rg II 341/8 778 Besedilo: »Cvetličarne«, Ljubljana. Izbriše se Pust Majda in vpiše Což Bibijana, nova računovodkinja. Rg IV 562/5 772 Besedilo: Splošno mizarstvo, Medvode. Izbriše se Belaj Marija in vpiše Trampuš Vera, nova računovodkinja. Rg I 50/10 774 Ljubljana, 30. marca 1960. 507. Besedilo: Splošno mizarstvo. Dobrim j e. Podjetje bo odslej opravljalo pohištvena in stavbna mizarsika dela. Ljubljana, 2. aprila 1960. Rg III 518/8 782 508. Besedilo: »Brest«, tovarna pohištva, Cerknica. Vpišeta se tile poslovalnici: (obratna menza) delavsko usluž-benska restavracija, Cerknica, in delavsko uslužbenska restavracija, Martinjak 8, poslovodja obeh je Borovič Nikola. Poslovalnici bosta poslovali po potrjenih pravilih podjetja. Ustanovitelj je DS podjetja, sklep z dne 12. Vlil. 1936, dovoljenje Obe. LO Cerknica, štev. 02/1-1584/4 in z dne 5. XII. 1936. Obrata nimata samostojnih pravic. Rg II 276/17 ■ 845 Besedilo: Parna pekarna, Dol. Logatec. Vpiše se pripojitev pekarne Gornji Logatec, k tej pekarni. Izbrišeta se Musar Leopold in Korpar Vita ter vpišeta Logar Rajko, novi poslovodja in Puš Jana, nova knjigo-vodkinja. Rg I 108/5 846 Besedilo: Hotel in bife doma JNA, Ljubljana. Besedilo odslej: Hotel »Partizan«, Ljubljana, Trg OF 16. Rg I 72/4 849 Ljubljana, 8. aprila 1960. 509. Besedilo: Tovarna nogavic »Tono-sa«, Ljubljana-Savlje. Izbriše se Isop Jakob in vpiše ing. Dekleva Vojmil, novi direktor. Rg II 271/19 848 Besedilo: Trgovsko podjetje na debelo in drobno »Resa«, Videm-Kr-ško. Pri prodajalni št. 7, Videm-Krško, je naziv in sedež odslej: »Moda«, Starovaška cesta, blok; pri prodajalni št. 8, Videm-Krško, Starovaška cesta 71, je naziv in sedež odslej: »Hrana«, izbriše pa se Bizjak Martin in vpiše Pleterski Slavko, novi poslovodja; pri prodajalni št. H, se izbriše Pleterski Slavko in vpiše Drobnič Jože, novi poslovodja, in pri prodajalni št. 4, Videm-Krško, je sedež odslej: Cesta krških žrtev 29, izbriše pa se Kaplan Ernest in vpiše Podgoršek Martin, novi poslovodja. Izbriše se prodajalna št. 16, Videm-Krško, Cesta krških žrtev 29. Vpišejo se tele prodajalne: št. 13, Leskovec pri Krškem, poslovodja je Kaplan Ernest; št. 16, Smedniik pri Raki. poslo-vodlkinja je Cerovšek Rozalija; št 20, Podbočje, poslovodja je Malešič Marijan; št. 21, šutna pri Podbočju, poslovodja , je Zorko Alojz, in št. 6, »Kurivo«, Videm-Krško, Dalmatinova 2, poslovodja je Preskar Stane. Poslovalnice bodo poslovale po potrjenih pravilih podjetja. Za prvo poslovalnico nabavlja Kaplan Ernest samostojno blago, ki ga podjetje nima na zalogi do Vs mesečnega prometa ter v ta namen sklepa pogodbe v svojem imenu in na račun podjetja, druge poslovalnice pa nimajo samostojnih pravic. Poslovalnice, razen zadnje, je ustanovil DS podjetja, sklep z dne 14. IX. 1959 oziroma 15. I. 1960, dovoljenja Obč. LO Videm-Krško. Rg V 144/6 857 Besedilo: Čevljarna »Storžič«, Visoko. Izbriše se. Rogelj Ignac, upravnik ter vpišeta Praprotnik Ignac, direktor in Repnik Andrej, ki bo podpisoval v odsotnosti direktorja ali računovodje. Pri računovodkinji Sek-ne Ani se spremeni priimek v Ribnikar. Rg I 133/4 839 Ljubljana, 9. aprila 1960. 510. Besedilo: Trgovsko podjetje »Prvi junij«, Trbovlje. Podjetje je bilo konstituirano 29. IX. 1959. Vpiše se, da je Pecelj Vinko odslej direktor. Vpiše se še Sigman Rezi, računovodkinja, kot podpisovalka. Vpišejo se tele poslovalnice v Trbovljah: veleblagovnica, Ul. 1. junija 1, poslovodja je Korimšek Alojz; »Klefika«, Trg Franca Fakina 50, poslovodja je Ročko Jože; »špecerija«. Obrtniška 14, poslovodja je Kupšek Albin; * »Živila« (K-4), Kešetova 12, poslovodja je Rezar Ernest; »Moda« (K-4), Kešetova 14, posio-vodkinju je Kukenberg Marija; »Tkanina«, Ulica 1. junija 23, po-slovodikinja je Savšetk Malči; »Prehrana«, Ulica 1. junija 23, poslovodja je Mahnič Anton; »Delavski dom«, Ulica 1. junija 26, poslovodkinja je Žabkar Minka; »Komisija«, Ulica 1. junija 17, po-slovodkinja je Božič Alojzija; »Gospodinjske potrebščine«, Vo-densika 32, poslovodja je Potekev Otmair; »Hrana«, Vodenska 10, poslovodja je Dolinšek Franc; »Bevško«, Bevšiko 9, poslovodja je Vidmajer Marija; »Za Savo«, Zasavska 10, poslovod-kinja je Opresnik Marta; »Dobovec«. Dobovec 20, poslovodja je Knez Miroslav; »Doberna«, Hohkravtova 58 a, po-slovodkinja je Planko Mara; »Posetje«, Neža 31, poslovodkinja je Berčon Mara: »Novi dom«, Novi dom 30, poslovodja je Brežnik Mirko; »Postrežba«, Partizanska 45, po-slovodkinja je Cene Olga; »Oskrba«, Partizanska 28, poslovodkinja je Koder Majda, in »Pohištvo«, Partizanska 28, poslovodja je Turnšek Ivan. Poslovalnice bodo poslovale po potrojenih pravilih podjetja. Ustanovljene so bile na podlagi sklepov DS združenih podjetij, o spojitvi in priključitvi k temu podjetju, dovoljenje Obč. LO Trbovlje, št. 05/3-2825/3-59 z dne 24. VI. 1959. Rg V 152/2 881 Besedilo: »Niko«, tovarna kovinskih in elektromehaničnih izdelkov, Železniki. Izbriše se Žumer Niko in vpiše Gregorčič Josip, odslej novi direktor. Rg I 40/4 842 Ljubljana, 13. aprila 1960. 5it. Besedilo: Časopisno založniško podjetje »Kočevski tisk«, Kočevje. Izbriše se Cetinski Matija, v. d. direktorja in vpiše Karničnik Nace, direktor. Rg I 107/5 907 Besedilo: »Avtomacija«, poslovno združenje za avtomatizacijo, Ljubljana. Vpiše se Paternoster Tinca, računovodkinja. Rg VI 900/2 883 Besedilo: Trgovsko podjetje »Cement — opeka«, Ljubljana. Besedilo odslej: »Cement — opeka«, specializirano trgovsko podjetje z gradbenim materialom, Ljubljana, Kurilniška 10 a. Rg I 53/5 884 Besedilo: Tovarna volnenih in bombažnih izdelkov »Volnenka«, Ljubljana. Vpiše se prisilna uprava v podjetju. Izbriše se Nebec Janez, v. d. direktorja in vpiše Rode Bernard, prisilni upravitelj. Rg IH 511/12 888 Besedilo: Modno krojaštvo, Loke. Izbriše se Pok Izidor in vpiše Ašič Irma, nova knjigovodkinja. Rg V 154/2 909 Besedilo: »Žaga Seničica«, Seniči-ca pri Medvodah. Izbriše se De Zordo Jože, poslovodja in vpiše Mikulič Ernest, odslej upravnik. Rg I 52/7 856 Besedilo: Lesno industrijsko podjetje, Preddvor. Pri podpisovalki Drnovšek Anici se spremeni primek v Saje. Rg I 8/4 905 Besedilo: Pekarna Šentvid, Šentvid. Podjetje je prenehalo poslovati in prešlo v likvidacijo. Likvidacijska firma kakor doslej, s pristavkom »v likvidaciji«. Izbrišeta se Šuc Stanislav, upravnik in \Volbang' Vida, računovodkinja ter vpiše Senožet-nik Jože, likvidator, kot novi pod-pisovalec. Rg II 2OI1/II 886 Besedilo: Gradbeno podjetje, Za- ■ gorje. Podjetje bo odslej poslovalo po novem poslovnem predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Rg IV 131/5 908 Ljubljana, 18. aprila 1960. 512. Besedilo: »Rog«, trgovsko podjetje, engros, Novo mesto. Vpiše se pripojitev trgovskega podjetja, Smarjeta in trgovine »Preskrba«, Mirna peč, k temu podjetju. Vpišeta se tile prodajalni: »Šmarjeta«, Smarjeta, poslovod-kinja je Mole Olga, in »Bela cerkev«, Bela cerkev, po-slovodkinja je Drobež Jožica. Ustanovitelj je DS podjetja, sklep z dne 24. XII. 1959, dovoljenje Obč. LO Novo mesto, št. 01-43/1-60 z dne 31. III. 1960. Poslovalnici nimata samostojnih pravic. Ljubljana, 20. aprila 1960. Rg I 95/7 925 513. Besedilo: Splošno kleparstvo, Kočevje. Izbriše se Zamida Franc, poslovodja in vpiše Lisac Ivan, v. d. upravnika. Ljubljana, 21. aprila 1960. Rg I 60/5 924 514. Besedilo: Vinogradniško gospo- darstvo Jeruzalem-Ormož, Ivanjkovci. Izbriše se Fošnar Janko in vpiše Toplioar Janko, novi računovodja, ki bo skupaj z direktorjem ali njegovim namestnikom podpisoval vse finančne listine. Reg 171/IV-17 858 Besedilo: »Elektra«, elektroteh- nično podjetje, Maribor.' Iz poslovnega predmeta podjetja se izbriše trgovanje z elektrotehničnim materialom na drobno. Reg 162/1-9 823 Besedilo: Uslužnostno mesarsko podjetje, Maribor. Izbriše se Trnjar Štefan, direktor in vpiše Kancler Karel, v. d. direktorja, ki bo podpisoval samostojno. Po zakonitih določbah in pravilih. Reg 80/1-4 824 Maribor, 9. aprila 1960. 515. Besedilo: Gradbeno podjetje »Gradbenik«, Lendava. Izbriše se Britvič Pavel, upravnik in vpiše gradbeni tehnik Kiralj Ludvik, direktor, ki bo podpisoval samostojno, po zakonitih določbah in pravilih. Reg 20/1-10 859 Besedilo: Remontno podjetje, Ormož. Izbriše se Cuješ Ivan in vpiše gradbeni tehnik Hergula Avguštin, novi direktor, ki bo podpisoval samostojno, po zakonitih določbah in pravilih. Reg 59I/1V-1 860 Besedilo: Obrtno gradbeno podjetje, Radlje ob Dravi. Iz poslovnega predmeta se izbriše dimnikarstvo in žagarstvo ter vpišejo nizke in visoke gradnje. Reg 176/III 863 Maribor, 14. aprila 1960. 516. Besedilo: Granitna industrija, Oplotnica. Poslovni predmet podjetja se razširi še na družbeno prehrano in gostinske storitve brez alkoholnih pijač za člane kolektiva. Vpiše se obrat družbene prehrane v Cezlaku 16, p. Oplotnica, poslovodja je Se-bunk Simon, ki bo podpisoval za obrat samostojno v vseh zadevah, ki jih obrat samostojno opravlja. Podpisujeta še podpisovatca podjetja: Ivanuša Maks, direktor, samostojno, po zakonitih določbah in pravilih ter Srebre Beno, računovod. ja, pa bo sopodpisoval vse finančne listine. Ustanovitelj je DS matičnega podjetja, sklep z dne 13. XI. 1959, dovoljenje Obč. LO Slov. Bistrica, št. 03/1-12/1-60 z dne 16. III. 1960. Obrat v svojem imenu in na svoj račun nabavlja blago, sklepa pogodbe in odgovarja za prevzete obveznosti s premoženjem, ki ga opravlja ter je lahko stranka v sporu. Maribor, 15. aprila 1960. Reg 72/11-26 861 517. Besedilo: Lesno industrijsko podjetje, Maribor. ■.I Vpiše se pripojitev tovarne furniranega pohištva »Oprema«, Maribor in tovarne pohištva, Maribor, k temu podjetju. Vpiše se razširitev poslovnega predmeta podjetja, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Maribor, 19. aprila 1960. Reg 218/1-23 900 518. Besedilo: Lesno industrijsko podjetje, Maribor. Izbriše se Šušek Rozalija, računovodkinja, ter vpišeta Slavinec Vlado, šef gospodarskega računskega sektorja, ki bo sopodpisoval poleg direktorja oz. njegovih namestnikov z istimi pooblastili vse finanč- ne listane, in Skušek Janez, namestnik direktorja, pa bo v odsotnosti direktorja podpisovai z istimi pooblastili. Reg 218/1-24 899 Besedilo: Obrtno podjetje »Kroj«, Murska Sobota. Vpiše se pripojitev obrtne delavnice »Šiviljstvo«, Lendava, k temp podjetju. Vpiše se razširitev poslovnega predmeta podjetja, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Vpišejo se tele obrtne delavnice: »Krojaštvo in šiviljstvo«, Lendava, Partizanska 60, poslovodja je Benik Ludvik; v Gornjih Petrovcih 69, poslovodja je Smodiš Aleksander, in v Vidmu ob Ščavnici, poslovodja je Ajlec Anton. Delavnice bodo poslovale po potrjenih pravilih podjetja. Podpisujeta podpisovalca podjetja: Sarotar Anton, direktor, samostojno, po zakonitih določbah in pravilih ter Veren Vlado, računovodja, kot njegov sopodpisovalec v računskih zadevah. Ustanovitelj je matično podjetje, za prvo delavnico sklep DS podjetja z dne 6. II. 1960, dovoljenja Obč. LO Lendava, Obč. LO Petrovci-Šalovci in Obč. LO Videm ob Ščavnici. Delavnice bodo opravljale storitve v imenu in na račun podjetja. Reg 4/1-33 893 Maribor, 20. aprila 1960. Izbrisi OKroina gospodarska sodlšCa razglašajo: 519. Besedilo: Gostišče »Kmečki dvor«, Šoštanj. Rg III 23/5 918 Besedilo: Gostišče »Pod goricami«, Šoštanj. Rg III 167/2 919 Besedilo: Gostišče »Pri Stari pošti«, Šoštanj. Rg III 58/4 920 Zaradi spojitve in ustanovitve novega gostinskega podjetja »Sloga«, Šoštanj. Celje, 22. aprila 1960. 520. Besedilo: Obrtna delavnica »Šiviljstvo«, Lendava. Zaradi pripojitve k obrtnemu podjetju »Kroj« predelovanje tekstilnega blaga. Murska Sobota. Reg 87/1-14 896 Besedilo: »Oprema«, tovarna furniranega pohištva, Maribor. Zaradi pripojitve k lesno-indu-strijskemu podjetju, Maribor. Reg 195/1-14 898 Besedilo: Tovarna pohištva, Maribor. Zaradi pripojitve k lesno-indu-strijskemu podjetju, Maribor. Reg 185/1-20 864 Maribor, 15. aprila 1960. Register finančno samostojnih zavodov Vpisi rejništva ljudskih odborov razglašajo: 521. Besedilo: Zavod za posredovanje dela, Grosuplje. Na območju občin Grosuplje in Ivančna gorica opravlja službo posredovanja dela, po danih predpi-slffi. Ustanovitelj: Obč. LO Grosuplje, odločba št. 01/1-03-li/l z dne 9. IV. 1960. Za zadeve in naloge je pristojen Obč. LO Grosuplje — svet za delo. Zavod vodi upravni odbor s predsednikom Permetom Ivanom. Upravnik zavoda je Lesjak Mihaela, podpisuje še Marolt Milka, računovodkinja. Grosuplje, 20. aprila 1960. Št. 02/1-05-1 li/5-60 8S9 522. Besedilo: Dijaška kuhinja Vič, Ljubljana, Tržaška 22. Daje učencem osnovnih šol, dijakom in učencem v gospodarstvu zaposlenih staršev, tistim, ki se vozijo in siromašnim, zdravo in tečno hrano po najnižji ceni, da se učencem in dijakom omogoči redno šolanje in, zdrav telesni razvoj. Ustanovitelj: MLO Ljubljana, odločba št. 120/1955 z dne 15. I. 1953. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za varstvo družine Obč. LO Ljubljana-Vič. Za zavod podpisuje Blatnik Justi, upravnica, samostojno, finančne listine pa podpisuje Gaberšek Zinka, računovodkin ja. Št. 03/3/4-00 80? Besedilo: Zavod za tehnično izobraževanje, Ljubljana, Lepi pot 6. Zavod organizira in proučuje tehnično izobraževanje na področjih družbene delavnosti. Ustanovitelj: Okrajni odbor ljudske tehnike Ljubljana, odločba št. 714/58 z dne 12. XI. 1958. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen izvršni odbor okrajnega odbora ljudske tehnike Ljubljana. Za zavod podpisujejo: Kovačič Vida, direktorica, ing. Škerl Marko, predsednik u. o., ing. Torkar Janko, podpredsednik u. o. in Tepina Jože, član u. o. Št. 05-3i/54-60 810 Ljubljana-Vič, 6. aprila 1960. 523. Besedilo: Zdravstveni dom »Anton Zupan« Mozirje, Nazarje. Prebivalcem občine daje zdravstveno varstvo s tem, da zdravi in preprečuje bolezni, skrbi za zdravstveno prosveto in za zdravstveno vzgojo prebivalstva v občini Mozirje. Ustanovitelj: Obč. LO Mozirje. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet zU zdravstvo Obč. LO Mozirje. Zavod upravlja upravni odbor: Poličnik Zdravko, Sp. Rečica, Cop Martina, Mozirje, Kozovinc Ivica, Šmartno ob Dreti, Miklavc Vlado, Mozirje ing. Vukovič Dragica, Mozirje, Lukač Jože, Prihova, Čeplak Anka, Gornji grad, Horvat Tončka, Nazarje, Kladnik Viktor, Luče, Kopušar Alj oz, Radmirje in dr. Jeraj Edi, v. d. upravnika. Zavod zastopajo in zanj podpisujejo: Dr. Jeraj Edi, v. d. upravnika, Košir Vlado, pomočnik upravnika in Horvat Tončka, zobarka. Vpišejo se tele enote: splošne ambulante: Mozirje, Nazarje, Gornji grad, Ljubno ob Savinji in pomožna ambulanta, Luče; zobne ambulante: Mozirje, Nazarje, Gornji grad in Ljubno ob Savinji; zobni laboratorij: Nazarje in Ljubno ob Savinji; ambulanti za zdravstveno varstvo šolske mladine: Nazarje in Ljubno ob Savinji; posvetovalnice za žene: Mozirje, Nazarje, Gornji grad in Ljubno ob Savinji; posvetovalnice za otroke: Mozirje, Nazarje, Gornji grad in Ljubno ob Savinji; patronažna služba: Mozirje, Nazarje, Gornji grad in Ljubno; babiška služba; Mozirje, Nazarje, Gornji grad in Ljubno; protituberkulozni dispanzer, Nazarje; ambulanta za pregled telovadcev in športnikov, Mozirje; higienska postaja, Nazarje; reševalna postaja, Ljubno ob Savinji; kožno-venerični dispanzer, Nazarje, in upravna služba, Nazarje. Mozirje, 6. aprila 1960. Št. 02/1-34-60 795 524. Besedilo: »Zdravstveni dom Komen«, Komen. Prebivalstvu z bivše občine Komen daje zdravstveno varstvo s tem, da zdravi in preprečuje bolezni. Ustanovitelj: Prejšnji Obč. LO Komen, odločba št. 01/2-2292/1 z dne 9. XII. 1958. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za zdravstvo Obč. LO Sežana. Organ zavoda je 9-članski u. o., vštevši upravnika. Zavod zastopata in zanj podpisujeta: Dr. Merlo Albert, upravnik, nadomešča pa ga Abram Milan, ra- čunovodja. V denarnih in finančnih zadevah sopodpisaljeta Abram Milan ali Hedžet Albin, šef zobne ambulante do 350.000 din. Zavod ima tele enote: splošno ambulanto v Komnu in Kostanjevici na Krasu, zobno ambulanto, ambulanto za šolsko mladino, posvetovalnico za žene, posvetovalnico za o tnoke, patronažno in babiško službo. Sežana, 15. aprila 1960. Št. 05/2-32/1-60 871 525. Besedilo: »Veterinarska postaja Trbovlje«, Trbovlje, Trg svobode 14. Zavod zatira in preprečuje živalske in kužne bolezni, zdravi bolne živali, osemenjuje in zatira jalovost, opravlja gospodarske operacije ter skrbi za prosvetljevanje živinorejcev. Ustanovitelj: Obč. LO Trbovlje, št. 01/1-591? z dne 27. XI. 1959. Za zadeve in naloge . zavoda je pristojen svet za kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov. Organ zavoda je u-pravni odbor, ki ga je imenoval LO Trbovlje. Zavod zastopa in zanj podpisuje predsednik u. o. Uršič Miloš, upravnik, sopodpisuje še Šrubar Mirko, Ballentin Pavla, honorarna računovodkinja, pa podpisuje za finančne zadeve. Trbovlje, 31. marca 1960. Št 03/3-40/1-60 769 Spremembe Tajništva ljudskih odborov razglašajo: 526. Besedilo: Knjigovodsko-revizijski zavod. Koper. Izbriše se Gregorec Osvin in vpiše Stavber Tatjana, nova računovodkinja, ki bo zastopala zavod in zanj podpisovala. Koper, 30. marca 1900. Št. 02/1-101/1-60 725 527. Besedilo: Okrajni zavod za posredovanje dela, Ljubljana, Gosposvetska 17. Besedilo odslej: Okrajna posredovalnica za delo, Ljubljana, Gosposvetska 17. Ljubljana-Center, 19. aprila 1960. Št 03/3-7/2-60 877 528. Besedilo: Nuklearni inštitut »Jožef Štefan«, Ljubljana, Jamova 39. Izbriše se Pauer Božidar in vpiše Novak Greta, nova računska referentka, ki bo podpisovala finančne listine. Ljubljana-Vič, 6. aprila 1960. Št. 05/11-60 S09 Izbrisi Tajništva ljudskih odborov razglašajo: 529. , Besedilo: Zdravstvena postaja, Komen. Ker je ustanovljen nov zavod. Sežana, 13. februarja 1960. St. 05/2-33/1-60 870 Register vodnih skupnosti Vpisi 530. Besedilo: Vodna skupnost za vodno preskrbo Litije in Šmartna, skrajšano: Vodna skupnost Litija-Šmarfno, Litija, okraj Ljubljana. Skrbi za zgraditev, izpopolnjevanje, razširitev, popravilo in vzdrževanje vodovodnega omrežja na območju skupnosti, za redno vodno preskrbo istega območja in nadzorstvo nad pravilno uporabo vode. Delovno območje obsega naselja: mesto Litija (razen krajev Podšent-jur in Veliki vrh pri Litiji), Teneti-še, Šmartno pri Litiji, Ustje, Mala Kostrevnica. Zgornja Jablanica in Spodnja Jablanica. Članstvo je obvezno za vse uživalce stanovanjske pravice na območju skupnosti. Za podpisovanje so pooblaščeni: Skušek Edo, predsednik, Koprivnikar Emil, tajnik in Žnidar Ivo, blagajnik. Ljubljana, 9. aprila 1960. Št. 0802-132/3-60 855 Zadružni register Spremembe Okrožna Gospodarska sodišča razglašajo: 171. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j^ Galicija. Vpiše se Špeglič Franc, upravnik. Celje, 9. aprila 1960. Zadr I 98/12 805 172. . Besedilo: Kmetijska zadruga z d. J., Šmarje pri Jelšah. Vpiše se pripojitev kmetijske zadruge z o. j., Šentvid pri Groibel-nem. Spremenijo oz. dopolnijo se Pravila v i„ 25., 32. in 46. členu. Izbrišejo se vsi člani n. o. in podpi-sovalec Sivka Janez ter vpišeta Narat Anton, upravnik in Kunsti 6 Martina, računovodkinja. Celje. 13. aprila 1960. Zadr I 14/17 838 173. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Vitanje. Izbriše se Kuzman Karel in vpiše Kuzman Jernej, novi upravnik. Zadr I 49i/26 876 Besedilo: Stanovanjska zadruga »Udobnost«, Žalec. Vpiše se Lilija Angela, računovodkinja. Zadr II 23/2 875 Besedilo: Zadružna poslovna zveza, Celje. Obrat Kmetijska strojna postaja, Žalec, bo odslej posloval po novem poslovnem predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Zadr. I 151/484-3 874 Celje, 18. aprila 1960. 174. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Gotovlje. Besedilo odslej: Kmetijska zadruga z o. j., Žale,c-Gotovlje. Vpiše se pripojitev kmetijske zadruge z o. j., Žalec, k tej zadrugi. Zadrugd bo poslovala po poslovnem predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Spremenijo se: prvi odstavek pravil, I. člen, prvi odstavek 16., 25. in 51. člena. Izbrišejo se podpisovalci Cokan Franc, Antloga Franc in Poteko Martin ter vpiše Debelak Ivan, v. d. upravnika. Pri Povše Slavici se spremeni priimek v Kolenc. Podpisujeta še Krašovic Milan in Jošt Anton. Celje, 22. aprila 1960. Zadr I 59/17 923 175. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j.. Koper in okolica. Vpišejo se nova pravila, po katerih bo odslej zadruga delovala. Sedež zadruge je odslej v Kopru, Markova cesta. Pri skladišču umetnih gnojil, Koper, je sedež odslej na Markovi Cesti. Izbrišejo se: skladišče umetnih gnojil, Semedela, transport, skladišče odkupa, Semedela in trgovina s sadjem in zelenjavo v Kopru, Santorijeva ulica. Pri skladišču v Kopru, Markova cesta in pri skladišču Vanganel, se vpiše sprememba poslovnega predmeta, kot nadrobno naštevajo pravila. Izbrišejo se vsi še vpisani člani n. o. in Stepančič Mairiea ter vpiše Pogorelec Franc, računovodja, kot novi podpisoval ec. Pri skladišču na Trgu P. Tomažiča 1 se vpiše novi sedež na Markovi i cesti. Zadr I b 41|/U 744 Koper, 31. marca 1960. 176. Besedilo: Kmefijska zadruga z o. j., Pobegi-Čežarji. . Vpišejo se nova pravila, po katerih bo odslej zadruga delovala. Izbrišejo se: trgovina, gostilna ter mesnica ter vpišejo: skladišče, Pobegi, skladišče, Pridvor 82 in skladišče, Dekani 144, ki bodo poslovali po potrjenih pravilih podjetja. Zadruga bo opravljala tudi prevoze blaga z motornimi vozili za elane. Izbrišeja se še Vsi vpisani člani upravnega odbora. Koper, 12. aprila 1960. Zadr I b 69/10 818 177. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Vrhnika. Izbriše se kolarska delavnica na Verdu. Ljubljana, 28. marca 1060. Zadr II 2O0i/78 739 178. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j.. Polhov Gradec. Izbrišeta se podpisovalca Žužek Danica in Oblak Jože, elan u. o. ter vpiše Leben Marjeta, nova knji-govodkinja. Ljubljana, 9. aprila 1960. Zadr I 91/15 851 179. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Raka. Izbrišejo se trgovina z mešanim blagom in pekarna, obe na Raki. Trgovska poslovalnica na Raki 39 bo poslovala po potrjenih pravilih zadruge. Izbrišeta se Varšek Franjo in Bon Jože, ter vpiše Tomažin Rozalija, nova podpisovalka. Ljubljana, 18. aprila 1960. Zadr V 431/9 911 180. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Gaj nad Mariborom. Izbriše se trgovina »Križ«, Križ nad Mariborom. Vpiše se dovoljenje za prevoz s tovornim avtomo- bilom za potrebe zadruge in zadružnikov. Zadr 48/1-19 867 Besedilo: Kmetijska zadruga z o. Starše. Zadruga bo odslej lahko oprav-1 jala po svojem lesnem odseku tudi gozdna operativna dela, odkupovala sortimente ter jih oddajala na trg po pristojni poslovni zvezi. Zadr 40/1-20 868 Maribor, 8. aprila 1960. 181. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Hoče. Izbriše se dr. Strašek Anton in vpise Kosmerl Zora. nova računovodkinja, ki bo skupaj z upravnikom oziroma njegovim namestni- kom podpisovala vse finančne listine. Maribor, 15. aprila 1960. Zadr 65/1-25 902 182. Besedilo: Kmetijska poslovna zveza »Brazda«, Ljutomer. Izbriše se obrat s samostojnim obračunom »Simentalka«, Ljutomer, ker je poistal samostojno podjetje. Zadr 9/II-19 865 Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Voličina. Izbriše se Štefane Peter, upravnik in vipiše Rep Viktor, v. d. upravnika, ki bo podpisovai samostojno, po zakonitih določbah in pravilih. Zadr 2'9/I-19 ,866 Maribor, 14. aprila 1960. Izbrisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo; 183. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Žalec. Zaradi pripojitve h kmetijski zadrugi z o. j., Zalec-Gotovlje. Celje, 22. aprila 1960. Zadr I 26/34 922 Razglasi sodišč Dražbeni oklici I J 919/59-13 4213 Dne 50. maja 1960 ob 10 uri bo pri tem sodišču prišitima dražba, pare. št. 561, njiva v izmeri 5737m2 pripisane vi. št. 68 k. o. Sp. Hoče. Cenilna vrednost je 114.740 din, najmanjši ponudek pa 76.493 din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer se ne bodo mogle več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zd raži tel ja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 22. aprila 1960. J 148/60-11 4245 Dne 17. VI. 1960 ob 8. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 62 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Novo mesto, vi. št. 975 k. o. Hmeljčič. Cenilna vrednost je 80.620, varščina 8.062, najmanjši ponudek pa 55.748 dim. * Pravice, ki ne bodo pripuščale dražbe, je treba priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer se ne bodo mogle več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja. Si- cer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Novem mestu, dne 23. aprila 1960. I 276/59 4273 Dne 29. VI. ob 8. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin vi. št. 170 k. o. Velika Loka, zemljiška knjiga Trebnje. Cenilna vrednost je 258.732, varščina 25.873, najmanjši ponudek pa 172.488 din. Pritiklin ni. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Trebnjer dne 20. aprila 1960. I 162/59 4313 Dne 29. VI. 1960 ob 9. mrd v sobi 7. bo pri tem sodišču dražba nepremičnin vi. št. 105 k. o. Vrhtrebnje zemljiška knjiga Trebnje. Cenilna vrednost je 586.688, varščina 58.669, najmanjši ponudek pa 291.126 din. Pritiklin ni. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, in sicer bi se j.iih ne moglo več uveljaviti v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Trebnjem, dne 21. aprila 1960. Oklici o skrbnikih in razpravah Postavljeni skrbniki bodo v tožbah zastopali tožence, katerih bivališče ni znano, na njihovo nevarnost In stroške dokler se sami ne zglasijo ali ne Imennjejo. pooblaščence P 54/60 4212 Tožba za razvezo zakona Legovič Jolanda roj. Brajkovič, gospodinja, Šmarje pri Kopru, Ga-žon 62, proti Legoviču Karlu, sedaj neznanega bivališča. Razprava bo 6. V. 1960 ob 7.30 uri pred tem sodiščem v sobi št. 20. Skrbnik je Gombač Danilo, uslužbenec tega sodišča. Okrožno sodišče v Kopru, dne 22. aprila 1960. Oklici dedičem O 25/60-10 4369 Gelt Ivan, sin Stefana, kmet iz Nedelice 89, je umrl 25. IH. 1958 in zapustil oporoko. Dedič je med drugimi tudi Golt Jožef, delavec, zdaj v Franciji. Skrbnik je Franc Kocet, kmet iz Nedelice 68. O 41i/60-7 4366 Horvat Stefan, sin Marka, kmet, je umrl dne 15. I. 1960 v Veliki Polani 88 in zapustil oporoko. Dedič je med drugimi Horvat Jožef, kmet, nekje v Franciji. Skrbnik je Žižek Franc, kmet iz Velike Polane 80. O 22/60-9 4364 Lebar Matriko, sin Marka, kmet iz Hotize 144, je umrl dne 2. I. 1959 v Hotizi brez oporoke. Dedinja je med dragimi tudi Roger Marija roj. Lebar, delavka v Franciji. Skrbnik je Kranjec Jožef, kmet iz Hotize 119. Našteti dediči naj se priglasijo temu sodišču v enem letu od te objave. Po tem roku bo sodišče opravilo zapuščinske obravnave na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, in izjav postavljenih skrbnikov. Okrajno sodišče v Lendavi, dne 12. aprila 1960. O 236/59-6 4365 Hozjan Ana roj. Tivadar, kmetica iz Male Polane 34, je dne 50. X. 1959 umrla brez oporoke. Kot dedič pride v poštev tudi Hozjan Jožef, delavec v Franciji. Skrbnik je Vuk Jožef, kmet iz Male Polane 16. O 2/60-10 4370 Kocet Štefan, kmet, je 29, XII. 1959 v Nedeliei 68 umrl brez oporoke. Dediči so med drugimi Kocet Ivan, delavec, sedaj neznanega bivališča, Kocet Stefan, delavec v Franciji in Kocet Jožef, delavec v Franciji. Skrbnik je Zadravec Jožef, kmet iz Nedelice 66. O 19/60-9 4371 litrop Rozalija roj. Dominko, kmetica iz Gomilic 7, je umrla 10. XI. 1957 v Gomilicah in zapustila oporoko. Dediča sta med dragimi tudi Litrop Štefan, zdaj v ZDA in Nerat Ana roj. Litrop, v Franciji. Skrbnik je Zorko Ivan, kmet iz Gomilic 53. O 230/59-6 4375 Rubendiunšt Jožef, sin Karla, kmet, je dne 18. VI. 1959 v Pincah umrl, nazadnje stanujoč prav tam 60, brez oporoke. Dedinja je med dragimi Adi Jolanka roj. Pustai, kmetica, Letenye, Madžarska. Skrbnik je Sabo Jožef, kmet iz Doline 18. O 219/59-6 4574 Sabo Julijana roj. Horvat, kmetica iz Čentibe 266, je umrla dme 4. VIL 1959 v Čentibi, brez oporoke. Med dragimi sta zakonita dediča tudi Vida Ladislav in Vida Jožef, oba v Kerkateskand. Madžarska. Skrbnik je Vida Ludvik, kmetica iz Čentibe 49. O 242/59-8 4567 Tivadar Stefan, sin Mihaela, kovač, je umni dne 25. V. 1950 v bolnici v Čakovcu, ki je stalno stanoval v Gaberju 124, brez oporoke. Dedič je med drugimi tudi Tivadar Jožef, v Franciji. Skrbnik je Vrbnjak Franc, kmet iz Gaberja 120. O 24b/t39-6 4368 Voroš Karel, sin Ane, kmet, je umni 15. X. 1959 v Gor. Lakošu 59 brez oporoke. Dedinja je med drugimi tudi Bedo Verona roj. Voroš, stanujoča v Ujfalu na Madžarskem. Skrbnik je Rudaš Štefan, kmet iz Gornjega Laikoša 39. Našteti dediči naj se priglasijo sodišču v enem letu od te objave. Po tem roku bo sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi podatkov, s katerimi bo razpolagalo, in izjav postavljenih skrbnikov. Okrajno sodišče v Lendavi, dne 13. aprila 1960. O 266/59-6 4572 Nagy Katarina roj. Kiralj, kmetica iz Dobrovnika 63, je umrla 18. VII. 1959 v Dubrovniku in zapustila oporoko. Dedič je med drugimi tudi Nagy Franc, kmet, v Franciji, ki naj se v enem letu od te objave priglasi sodišču, sicer bo to opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, in po izjavi skrbnika Jurija Hanča, kmeta iz Dobrovnika 200. Okrajno sodišče v Lendavi, dne 19. aprila 1960. O 139/59-7 2921 Vinko Monika roj. Mužinčič, kmetica iz Šafarskega 22, p. Ljutomer, je 4. III. 1944 umrla brez oporoke. Vinko Avgust iz Avstralije in Vinko Mirko iz Francije, naj se priglasita sodišču v enem letu od te objave. Po tem roku bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na Podlagi izjave postavijenega skrbnika Kutnjaka Simona, kmeta, Raz-križje. Okrajno sodišče v Ljutomeru, dne 27. februarja 1960. O 30/60-6 3951 šuman Rudolf, kmet, Sr. Gaste-raj 17, je umrl 23. XI. 1959 brez °Poroke. Brat Šuman Ludvik, zdaj £ Clevelandu 3, Ohio, 1117 E, St., .A, naj se v enem letu od te ob-Jave priglasi temu sodišču. Po prečku tega roka se bo zapuščinska °bravnava opravila in končala na Pudlaig-i izjav postavljenega skrbni-j?' >n podatkov, s katerimi bo so-isče razpolagalo. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 22. aprila 1960. 0 581/60 4246 Stušek Janez, kmet iz Tržišča 15, je umrl 20. I. 1960. Sinova Stušek Srečko in Stušek Jože,, oba nekje v Argentini, naj se v enem letu od te objave priglasita sodišču, sicer bo to po brezuspešnem preteku roka opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi izjav skrbnikov Krese-ta Stanislava in Urbas Janje, tus. uslužbencev, in podatkov, s katerimi bo razpolagalo. Okrajno sodišče v Sevnici, dne 18. aprila 1960. Amortizacije Uvede se postopanje za amortizacijo vrednotnic, katerih imetniki se pozivajo, naj v danem roku priglasijo sodišču svoje pravice, sicer sc bodo vrednotnice izrekle za neveljavne 1 R 179/60-4 4014 Jenič Marija, gospodinja. Stranska vas, p. Novo mesto, prosi za amortizacijo police Državnega zavarovalnega zavoda, podružnice Ljubljana, št. 517014 zavarovanke Rodič Nežke z zavarovalno vsoto 21.100 din. Priglasitveni rok: 2 meseca od te objave. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 9. aprila 1960. Razne objave Razpisi Št. 02-213/2 4314 Razpisna komisija pri Splošni bolnici, Koper razpisuje mesto pomočnika ravnatelja bolnice. Pogoji: Pravna ali ekonomska fakulteta s prakso v zdravstvenih ustanovah ali popolna srednja šola in z najmanj 5-letno prakso v upravnih po-slih bolnice. Plača po zakona o javnih uslužbencih in po pravilniku o plačah osebja splošne bolnice, Koper. Družinsko stanovanre na razpolago. Kolkovane prošnje s 50 din in življenjepisom je treba poslati splošni bolnici, Koper. Razpis velja do popolnitve delovnega mesta. Razpisna komisija Št. 01-1-20/60 4458 Komisija za uslužbenske zadeve OLO Kranj razpisuje tale delovna mesta pri upravnih organih OLO Kranj: 1 šefa strojepisnice s srednjo strokovno izobrazbo, 1 računovodjo — referenta za sklade v odseku za proračun in sklade s srednjo strokovno izobrazbo, 2 referenta z visoko strokovno izobrazbo pri zavodu za planiranje. t geometra s srednjo strokovno izobrazbo pri katastrskem uradu v Škofji Loki in 1 referenta za predvojaško vzgojo s srednjo strokovno izobrazbo. Razpis bo zaključen v 15 dneh po tej objavi. Kolikor mesta ne bodo zasedena ostane razpis v veljavi do zasedbe teh mest. Kandidati naj v prošnji, kolkovani s 50 din, navedejo šolsko izobrazbo in dosedanje službovanje. Komisija za uslužbenske zadeve OLO Kranj St. 05-70/1-60 4459 Razpisna komisija pri Državnem sekretariatu za finance LRS v Ljubljani razpisuje: 1. delovno mesto šefa odseka za razlastitve in zadeve splošnega ljudskega premoženja. Pogoji: pravna fakulteta, najmanj 12 let službe, od tega vsaj 6 let prakse na vodilnem mestu premoženjsko-pravne službe v državni upravi; 2. delovno mesto upravnika zgradbe v Župančičevi ulici 3. Pogoji: srednja strokovna izobrazba in najmanj 5 let službe, od tega vsaj 5 leta prakse iz računovodskega poslovanja državnih organov in zavodov. Kolkovane prijave z življenjepisom in navedbo strokovne prakse je treba predložiti neposredno razpisni komisiji pri Državnem sekretariatu za finance LRS v Ljubljani v 15 dneh po tej objavi. Razpis velja dokler ne bo razpisano usluž-bensko mesto oddano. Razpisna komisija Št. 278/2 4439 Fakultetni svet fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani razpisuje na oddelku za arhitekturo: 1 mesilo docenta za predmet elementi projektiranja, 1 mesto docenta za predmet industrijske zgradbe. Pogoj za mesti docentov: inženir arhitekt; 1 mesto predavatelja za predmet — notranja oprema, 1 mesto za predavatelja za predmet — urbanizem, 1 mesto predavatelja za predmet — stanovanjske zgradbe. Pogoj za mesta predavateljev: inženir arhi-tek, specializacija doma ali v tujini, pedagoška praksa, življenjepis in opis dosedanjih del; na oddelku za gradbeništvo — konstruktivni odsek pri katedri za statiko gradbenih konstrukcij: 1 mesto asistenta za predmet — statika togega telesa; pri katedri za visoke zgradbe: t mesto asistenta za predmet — visoke gradbe; pri katedri za metalne konstrukcije: 1 mesto asistenta predmet — jeklene 'komstniikcje; pri katedri za preiskavo materiala in konstrukcij: 2 mesti asistentov in 1 mesto univ. učitelja za predmet trdnost, 1 mesto univ. učitelja za predmet gradivo in poznavanje materiala. Prometni odsek pri katedri za fundiranje in zemeljska dela: 1 mesto lionorarnega predavate-Ija za predmet — geologija. Pogoj: diplomiran geolog ali inženir geolog; t mesto asistenta za predmet — fundiranje, 1 mesto honorarnega predavatelja zia predmet zemeljska dela in fundiranje (za geodete). Pogoj: gradbeni inženir; pri katedri za ceste: 1 mesto asistenta in 1 mesto univ. učitelja za predmet trasiranje komunikacij in ceste in osnove železnic (samo za ceste). Pogoj: gradbeni inženir (za geodete); 1 mesto asistenta za predmet — ceste (za gradbenike); pri katedri za železnice: t mesto asistenta za predmet železnice II zgornji ustroj in kolodvori, 1 mesto asistenta za predmet železnice I spodnji ustroj in predori. Pogoj: Prosilci za vsa razpisana mesta morajo zadostiti pogojem 85. oziroma 86. členu zakona o univerzi v Ljubljani. Prosilci za mesita rednih oz. honorarnih univ. učiteljev in predavateljev pa morajo imeti še 10-letno prakso; na geodetsko-komnnalnem oddelku: t mesto rednega ali honorarnega docenta ali izrednega profesorja. Pogoj: diploma geodetsko-kulturno tehn. inženirja in 10-letna praksa ali diploma inženirja arhitekture :n 10-letna praksa ali diploma gradbenega inženirja in 10-letna praksa; 1 mesto asistenta. Pogoj: diploma iz geodezije, arhitekture ali gradbeništva in 5-leina praksa za predmet izvajanje urbanističnih osnov, 1 mesto rednega ali honorarnega docenta za predmet komunalno gospodarstvo' in statistika. Pogoj: diploma ekonomske fakultete ali pravne fakultete in 5-letna praksa; 1 mesto honorarnega docenta za predmet agrarne operacije. Potgoj: ploma ekonomske ali pravne fakultete in 5-letna praksa; Da bi se pospešil postopek nastavitve novih učnib in pomožnih učnih moči v zvezi z reorganizacijo univerzitetnega študija, se daje prednji razpis pred končno odobritvi jo sistemizacije novih mest. Število in namen razpisanih mest je zato vezana na odobritev sistemizacije, ki bo izvršena, ko bodo sprejeti novi učni načrti in v skladu z njimi. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in prilogami naj prosilci vlo-že v 50 dneh od te objave na dekanat fakultete, Ljubljana, Tomšičeva 7. Fakultetni svet Pers št. 245/60 4168 Svet fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani razpisuje mesto univ. učitelja za predmet — anatomija in tehnologija lesa, mesto strokovnega sodelavca za predmet pedologija, mesto asistenta za predmet sadjarstvo, mesto asiitenta za predmet geologija s petrografijo, mesto asistenta za predmet kmetijska kemijska tehnologija, mesto asistenta za predmet prehrana rastlin, mesto asistenta za predmet vinarstvo, mesto asistenta za predmet živinoreja, mesto asistenta za predmet botanika, mesto asistenta za predmet mlekarstvo, mesto asistenta za predmet kemi-ja, mesto asistenta za predmet poljedelstvo. Pismene prijave kandidatov z biografskimi in bibliografskimi podatki sprejema sekretar fakultete, Ljubljana, Krekov trg 1 14 dni po tej objavi. Fakultetni svet St. 516, 518 4456 Fakultetni svet fakultete za elektrotehniko in strojništvo univerze v Ljubljani razpisuje na oddelku za elektrotehniko: 1. mesta stalnih ali honorarnih univerzitetnih učiteljev ali predavateljev: za predmeta elektrotenmija, elek-triške industrijske peča; za predmeta elektrotehnologija, mehanska tehnologija; za predmeta elektromotorski pogona, elektroenergetske naprave; za predmet — tehniško risanje in strojni elementi; za predmeta oddajne naprave, teorija oddajnikov; za predmeta sprejemne in oja-čevalme naprave, teorija sprejemnikov in ojačevalnikov; za predmeta meritve v telekomunikacijah, fina mehanika. Pogoj: za univerzitetne učitelje doktorat znanosti ali habilitacijsko delo; za predavatelje diploma inženirja eleiktro- , tehnike, strokovna praksa in smisel za pedagoško delo; 2. mesta rednih ali honorarnih asistentov: 1 mesto za predmet uporaba električne energije, 2 mesti za predmet osnove elektrotehnike III, 1 mesto za predmet teoretska elektrotehnika, 1 mesto za predmet električni stroji, 2 mesti za predmet splošna električna merjenja, 5 mesta za predmet osnove elektrotehnike P. in II., 1 mesto za predmet elektromagnetska nihanja in valovanja, 1 mesto za predmet elektronke in polprevodniki, 1 mesto za predmet televizijska in impulzna tehnika, 1 mesto za predmet pregled regulacijske tehnike in avtomatike, 1 mesto za predmet meritve v telekomunikacijah, 1 mesto za predmet avtomatska regulacija, 1 mesto za' predmet vodenje in razdeljevanje električne energije, 1 mesto za predmet sprejemniki in ojačevalniki. Pogoj: diploma inženirja elektrotehnike z ustrezno prakso in znanjem vsaj enega tujega jezika; na oddelku za strojništvo: 1. mesta stalnih ali honorarnih univerzitetnih učiteljev ali predavateljev: za predmet tehnologija kovin; za predmet mehanska tehnologija; za predmet nauk o toploti; za predmeta vodni stroji, avtomobilizem. Pogoj: za univerzitetne učitelje doktorat znanosti ati habilitacijsko delo, za predavatelje diploma inženirja strojništva, strokovna praksa in smisel za pedagoško delo; 2. mesta rednih ali honorarnih asistentov: 5 mesta za predmet strojno risanje, 1 mesto za predmet osnove trdnosti, 1 mesto za predmet tehnologij3 kovin, 1 mesto za predmet višja matematika, 1 mesto za predmet mehanika, 2 mesti za predmet mehansko tehnologija, 2 mesti za predmet nauk o toploti. 3 mesta za predmet strojni elementi. Pogoj: diploma inženirja strojništva z ustrezno prakso in znanjem vsaj enega tujega jezika. Da bi se pospešil postopek nastavitve novih učnih in pomožnih učnih moči v zvezi z reorganizacijo univerzitetnega študija, se daje prednji razpis pred končno odobritvijo sistemizacije novih mest. število in namen razpisanih most je zato vezana na odobritev sistemizacije, ki bo izvršena, ko bodo sprejeti novi učni načrti in v skladu z njimi. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in prilogami naj prosilci vlože v 30 dneh od te objave na dekanat fakultete, Ljubljana, Tomšičeva 7. Fakutetni svet St. I-h/7-b\. 4377 Fakultetni svet naravoslovne fakultete v Ljubljani, razpisuje na podlagi 137. čl. zakona o univerzi v Ljubljani (Uradni list LRS, številka 25-100^57) tale delovna mesta: 1. mesta rednega ali honorarnega univerzitetnega predavatelja, docenta, izrednega ali rednega profesorja za predmete:7 diferencialne enačbe, analiza I, elementarna matematika z meitodi-ko, biokemija, fizikalna kemija, živalska fiziologija, zoologija, fiziologija in ekologija rastlin, matematični elementi geografije in splošna fizična geografija, osnove geografskega dela in splošna družbena geografija, nauk o zdravilih, galenska farmacija, kristalografija in mineralogija; 2. mesta rednega ali honorarnega asistenta za predmete: matematika, živalska fiziologija, antropologija, geografija, geografija, nauk o zdravilih, galenska farmacija, mineralogija s petrografijo; 3. mesti rednega ali honorarnega strokovnega sodelavca za predmete: geografija, kvartarologija. Pravilno kolkovane prošnje z obširno biografijo in bibliografijo sprejema dekanat fakultete (Trg revolucije H) 30 dni po tej objavi. Da bi se pospešil postopek nastanitve novih učnih in pomožnih učnih moči v zvezi z reorganizacijo univerzitetnega študija, se daje prednji razpis pred končno odobri-tvijo sistemizacije novih mest. število in namen razpisanih mest je zato vezana na odobritev sistemizacije, ki bo izvršena, ko bodo sprejeti novi učni načrti in v skladu z njimi. Fakultetni svet št. 386/1-60 4247 Fakultetni svet fakultete za rudarstvo, metalurgijo! in kemijsko tehnologijo univerze v Ljubljani razpisuje na oddelku za montanistiko mesta stalnih univ. učiteljev oziroma predavateljev; pri katedri za kovinarstvo 1 mesto za predmete: metalurška tehnologija, tehnologija kovin, osnove metalurgije. Pogoj: inženir metalurgije s habilitacijskim delom oziroma doktoratom teh. znanosti. Prednost imajo kandidati z večletno prakso v podjetjih ali znanstveno raziskovalnih ustanovah na področju fizike, tehnologije in metalurgije barvastih in lahkih kovin; pri katedri za oplemenitenje mineralnih surovin 1 mesto za predmete: osnove separiranja mineral, surovin, bogatenje premoga, laboratorijski praktifcum. Pogoj: inženir rudarstva s habi 1 itacijskim delom oziroma doktoratom teh. znanosti. Prednost imajo kandidati z večletno prakso v podjetjih ali znanstvenoraziskovalnih ustanovah na področju oplemenitenja mineralnih surovin; pri katedri za mineralogijo in geologijo 1 mesto za predmete:' mineralogija, petrografija, geokemija in laboratorijsko preiskovamje mineralov. Pogoj: diplomirani geolog; mineralog ali inženir rudarstva s habilitacijskim delom ali doktoratom znanosti s področja mineralogije ali petrografije; na oddelku za tehnično kemijo i mesto stalnega ali honorarnega univ. učitelja ali predavatelja za predmet: tehnologija celuloze in papirja za slušatelje kemijskega odseka. Pogoj: inženir kemije (za univ. učitelja: doktorat znanosti ali ha-bilitae. delo; za predavatelja: strokovna praksa in smisel za pedagoško delo); i mesto stalnega ali honorar, univ. učitelja ali predavatelja za predmet: tehnično risanje za slušatelje kemijskega odseka. Pogoj inženir strojništva (za univ. učitelja: doktorat znanosti ali haibilitae. delo; za predavatelja: strokovna praksa in smisel za pedagoško delo); 1 mesto stalnega univ. učitelja za predmete: splošna kemija, anorganska kemija in organska kemija za slušatelje tekstilnega odseka. Pogoj: inženir kemije (doktorat znanosti ali habilitacijsko delo); na oddelku za tehnično fiziko pri katedri za mehaniko: 1 mesto univ. učitelja za predmet: osnove tehnične mehanike in mehanika hribin za rudarje in metalurge; 1 mesto univ. učitelja ali predavatelja za predmet: osnove tehnične mehanike za kemike in tekstilce; 2 mesti asistentov za mehaniko; pri katedri za matematiko; 2 mesti univ. učitelja oziroma predavatelja za predmet: matema- tika; . 1 mesto univ. učitelja oziroma predavatelja za predmet: opisna geometrija; 2 mesti asistentov za matematiko; pri katedri za fiziko: 1 mesto univ. učitelja oziroma predavatelja za predmet: fizika I; 1 mesto univ. učitelja za predmet: fizikalna merjenja; 1 mesto univ. učitelja za fiziko (elektromagnetno polje in optika); 3 mesta asistentov za fiziko I; 1 mesto asistentov za fiziko II. Pogoji: za univerzitetne učitelje fakulteta iz sorodnih predmetov in doktorat; za predavatelje: fakulteta iz sorodnih predmetov in pomembna strokovna dela iz ožjega področja; za asistente: končana fakulteta iz sorodnih predmetov. Vsa mesta, razpisana na tem odddelku, je’ mogoče zasesti stalno ali honorarno. Da bi se pospešil postopek nastavitve novih učnih in pomožnih učnih moči v zvezi z reorganizacijo univ. študija, se daje prednji razpis pred končno odobritvijo sistemizacije novih mesit. Število in namen razpisanih mest je zato vezana na odobritev sistemizacije, ki bo izvršena, ko bodo sprejeti novi učni načrti in v skladu z njimi. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in prilogami naj prosilci vlože v 30 dneh od te objave na dekanat fakultete, Ljubljana. Tomšičeva 7. Fakultetni svet Št. 386/2-60 4435 Fakultetni svet fakultete za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo univerze v Ljubljani razpisuje pri rudarskem inštitutu oddelku za montanistiko. 1 mesto strokovnega sodelavca za rudarsko tehniko. Pogoj: inženir rudarstva z večletno prakso v rudar, industriji oziroma ustreznih projektantskih organizacijah. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in prilogami naj prosilci vlože v 30 dneh od te objave na dekanat fakultete, Ljubljana, Tomšičeva 7 a. Fakultetni svet Št. 1038/1-60 4167 Fakultetni svet fakultete za splošno medicino in stomatologijo razpisuje za ponovne volitve po 75. členu zakona o univerzi v Ljubljani: dve docentsiki mesti za oftalmologijo, (ločen iško mesto za interno medicino. Prošnje sprejema 30 dni od te objave dekanat fakultete, Ljubljana, Vrazov trg 2/1. Fakultetni sveit St. 1709/60 4596 Svet Inštituta za elektriško gospodarstvo v Ljubljani razpisuje v skladu s 56. členom zakona o znanstvenih zavodih (Uradni list LRS, št. 5/58) delovno mesto višjega strokovnega sodelavca v oddelku za toplotno tehniko. Kandidati za razpisano mesto morajo izpolnjevati splošne pogoje iz 51. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, št. 55/57), pogoje iz 54., 55. in 56. oziroma 105. člena zakona o organizaciji znanstvenega dela (Uradni list FLRJ, št. 54/57) ter 65., 64. in 77. člena zakona o znanstvenih zavodih. KoLkovane prošnje (50 din) z življenjepisom in opisom dosedanjega znanstvenega in strokovnega dela naj prosilci vložijo v 15 dneh po tem razpisu pri upravi Inštituta za elektriško gospodarstvo v Ljubljani, Hajdrihova 2. Svet inštituta St. 02/1-1-29/4-60 4554 Komisija za uslužbenske zadeve Obč. LO Ljubljana-Siška razpisuje tale sistemizirana službena mesta: t. 2 pravnih referentov s pravno fakulteto in nekaj let pravne prakse, 2. 1 šefa odseka za gospodarstvo z višjo strok, izobrazbo in nekaj trakse v gospodarstvu. Nastop služ-ae je mogoč takoj. Prejemki po predpisih o javnih uslužbencih. Položajna plača za pravnika do 14.000 din, za šefa odseka za gospodarstvo do 12.000 din. Pravilno kol-kovane prošnje z življenjepisom je treba vložiti do 25. V. 1960. Kolikor se do roka ne priglasijo kandidati, se veljavnost razpisa podaljša za en mesec. Komisija za uslužbenske zadeve Obč. LO Ljubljana-Siška St. 02/5-1/4-60 4275 Komisija za uslužbenske zadeve pri Obe. T.O Ljubljana-Vič razpisuje na podlagi 164. člena in 5. odst. 56. člena zakona o javnih uslužbencih delovno mesto načelnika oddelka za stplošne in notranje zadeve. Pogoj: višja strokovna izobrazba in 5 let prakse. Plača in položajna plača po določbah zakona o javnih uslužbencih. Pravilno kcdkovane prošnje z življenjepisom prosilci vlože 15 dni po tej objavi na naslov: Občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič, Trg mladinskih delovnih brigad 7. Obč. LO Ljubljana-Vič, komisija za uslužbenske zadeve St. 557/60 4276 Komisija za sprejem in odpust strokovnih in upravnih uslužbencev v lekarni »Center« v Mariboru razpisuje delovno mesto fairmac.. tehnika in farmacevta. Osnovna plača po zakonu o javnih uslužbencih in položajna plača po pravilniku lekarne Center. Ponudbe je treba poslati do 15. junija 1960 upravi lekarne »Center«, Maribor, Gosposka 12. Razpisna komisija St. 01-2/117-60 4555 Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Mariboru razpisuje eno delovno mesto pravnega referenta. Rok za vlaganje prošenj je o 56. členu zakona o javnih usluž-encih 15 dni po tej objavi. Razpisna komisija Izgubljene listine preklicujejo Adam Mihael, Razvanje 4 pri Mariboru, osebno izkaznico, reg. štev. 58055, ser. št. 0165926 in zdravstveno izkaznico, št. 90865. 4553 Ajnik Milan, Ljubljana, Ježica 121, osebno izkaznico, reg. številka 113490/55 (Ljubljana). 4474 Alič Anton, Orehovo 21, p. Sevnica, osebno izkaznico, ser. številka F-0387188 (Krško). 4248 Antolič Janez, Muretinei 4, pošta Gorišnica, »sobno izkaznico, reg. št. 26725 (Ptuj). 4170 Arnavtovič Marija, Podgorica 50, p. Dol pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 4507 Arnavtovič Tosun, Podgorica 50, p. Dol pri Ljubljani, osebno izkaznico, reg. št. 6685 (Bihač). 4508 Arnuš Nežika, Gor. Aleksinae 7, p. Novi Pazar, osebno izkaznico, reg. št. 32475, ser. št. 0274954. 4584 Babnik Adolf, Ljubi jana-Polje 169, pomočniško spričevalo kleparske stroke, izdano 5. VI. 1953 v Ljubljani. 4335 Balič Milenko, Božin, GP »Tehnik«, Škofja Loka, osebno izkaznico, reg. št. 31622 (Split). 4119 Balja Vinko, Pišece 62, osebno izkaznico, reg. št. 10347, ser. št. 0375657 (Krško). 4485 Banutai Rozalija, Dolga vas 120, p. Lendava, osebno izkaznico, reg. št. 4619, ser. št. G-227329 (Lendava). 3493 Barbič Olga, Ljubljana, Poljanska 13, osebno izkaznico, reg. št. 25903/51 (Ljubljana). 4336 Batajič Milan, Medjidja, p. Prijedor, osebno izkaznico, reg. št. 7423, ser. št. 0731510 (Dubica). 4509 Benkovič Barbara roj. Ruos, Ivanci 65, p. Bogojina, osebno iz- kaznico, reg. št. 3114, ser. št. 0084824 (M. Sobota). 4362 Benkovič Jožef, Ivanci 65, p. Bogojina, osebno izkaznico, reg. štev. 3066, ser. štev. 0084776 (Murska Sobota). 4363 Benkovič Stefan, Ivanci 65, p. Bogojina, osebno izkaznico, reg. štev. 8245, ser. štev. 0089953 (Murska Sobota). 4561 Bezovšek Marija, obratna ambulanta »Sava«, Kranj, osebno izkaznico, reg. št. 22120, serijska številka F-0445420 (Šoštanj). 4277 Bizjak Katarina, Potoče 16, pošta Dobravlje, zdaj Ljubljana-Polje 30, osebno izkaznico, reg. številka 12488 (Gorica). 4337 Blažič Zdenka, Rijeka, Kozala 38, indeks akademije za glasbo v Ljubljani. 4338 Bogovič Ivan, Vrh je 56, p. Kapele, osebno izkaznico, reg. št. 33112 (Krško). 4059 Bole Alenka, Kranj, Staneta Žagarja 26, indeks akademije za igralsko umetnost v Ljubljani. 4510 Boltauzer Roman, Ljubljana, Valvazorjeva 3, delovno knjižico, štev. C-156040-1985/57 (Ljubljana). 4183 Bombek Andrej, Maribor, Obrežna 73, osebno izkaznico, reg. štev. 65060, ser. št. 0380159. 4554 Bon Jože, Ljubljana, Prešernova 30, osebno izkaznico, reg. številka 15799, ser. štev. 0353948 (Novo mesto). 4339 Bosić Mustafa, SGP, Nova Gorica, zdravstveno izkaznico, številka 710508. 4278 Bosić Serif, SGP, Nova Gorica, zdravstveno izkaznico, številka 710524. 4279 Bosić Smaj, SGP, Nova Gorica, zdravstveno izkaznico, številka 710321. 4280 Božmar Alojzij, Dolenčice 1, p. Poljane nad Škofjo Loko, osebno izkaznico, reg. št. 15163, ser. štev. 0842437 (Kranj). 4378 Bračko Majda, Limbuš 42, osebno izkaznico, reg. št. 931793. 4555 Bratkovič Jožef, Bakovci 63, p. M. Sobota, delovno knjižico, številka 216566/8401. 4060 Brezničar Emilija, Ljubljana-Čr-nuče, zdravstveno izkaznico, izdano v Osijeku. 4260 Brlogar Janez, Sp. Log 20, pošta Sava, osebno izkaznico; reg. štev. 94740/51 (Ljubljana). 4432 Buček Ludvik, Ljubljana, Linhartova 37, osebno izkaznico, reg. št. 6938 (Črnomelj) in zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 4295 Budak Jure, »Tehnogradnje«, Ožbalt, zdravstveno izkaznico, številka 188137. 3302 Buh Jakob, Bevke 7, p. Vrhnika, osebno izkaznico, registrska štev. 40402 (Ljubljana ok.). 4414 Cafuta Alojz, Ljubljana, Djako-vičeva 57, osebno izkaznico, reg. št. 401 /59, ser. št. F-0890631 (Ljub-Ijana-Siška). 4184 Capuder Ivanka, Vrba 24, pošta Lukovica, zdravstveno izkaznico, izdano v Domžalah. 4185 Capuder Julij, Vrba 24, pošta Lukovica, osebno izkaznico, reg. št. 20897 (Domžale). 4186 Celarc Roman, Ljubljana, Kosovelova 5, maturitetno spričevalo, izdano leta 1952 v Ljubljani. 4187 Cencič Srečko, Stara Fužina 50, zdravstveno izlkaizmico, štev. 691496, na ime Cencič Marija. 4051 Cetin Jože, Tominje 23, p. Ilirska Bistrica, osebno izkaznico, reg. štev. 7422 (II. Bistrica). 4486 Colnarič Marija, Dežno pri Makolah 55, p. Makole, osebno izkaznico, reg. št. 64125 (Ptuj). 3727 Cunja Štefka, Šmartno ob Savi 16, osebno izkaznico, reg. številka 58667 (Ljubljana). 4340 Cvetko Štefka, Maribor, Maistrova 15, osebno izkaznico, reg. štev. 6607 (Maribor). 4488 Gviilaik Štefanija*, Ceiršaik 12, p. Šentilj, osebno izkaznico, reg. štev. 29737, ser. št. 0192450. 4385 Čarf Lidija, Črna 105, osebno izkaznico, reg. št. 65093. 4489 Gerič Ivan, Maribor, Punčar jeva 6, orožni list, št. 644. 4556 Černi Štefan, Renkovci 158, pošta Turnišče v Prekmurju, osebno izkaznico, reg. št. 15186, ser. številka 0239496 (Dol. Lendava). 3798 Čretnik Mira por. Tofaj, Ljubljana, Titova cesta, zdravstveno izkaznico, št. 110716 (Ljubljana). 4580 Čuček Rupert, Zaberk 79, pošta Voličina, delovno knjižico, številka 3318/9584. 4386 Debenjak Marija, Maribor, Pobrežje, Makedonska 12, osebno izkaznico, reg. št. 61640, ser. številka M79829. 4387 Diizdiair Munih, Postojna, Ljubljanska 12, osebno izkaznico, reg. st 37 (Kotor-Varoš). 3664 Djimič Razim, Cerklje 33, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja Gor, Milanovec — Srbija. 4261 -Dobaj Stefan, Rošpoh 19, pošta Maribor, osebno izkaznico, reg. št. 6?180, ser. št. 0169522. 4388 Dobnik Jurij, Velika Varnica 86, P- Zg. Leskovec, osebno izkaznico, reg. št. 47025, ser. št. 0291262. 4389 '■^Dobrinja Anton, Lopar 24/29, p. Marezige, osebno izkaznico, reg. št. ‘*399 (Koper). 4250 Donati Pa n k raci j us, Kisovec 60, . Zagorje ob Savi, zdravstveno iz-azmioo, št. 292184. 4214 Dovč Ljudmila, Sneberje 3, pošta Ljubljana-Polje, osebno izkaznico, reg. št. 133446 (Ljubljana). 4234 Dremelj Anton, Petrušna vas, p. Šentvid pri Stični, osebno izkaznico, reg. št. 129818 (Ljubljana). 4415 Dremelj Jože, Plitvica 2, p. Apače, osebno izkaznico, reg. št. 931/1, ser. št. 0066615 (Gor. Radgona). 3958 Drev Rozalija, Maribor, Limbuška 12, osebno izkaznico, reg. štev. 56821, ser. št. 0193694. 4557 Drevenšek Nežka por. Emeršič, Prevalje 48, osebno izkaznico, reg. št. 33374, ser. št. 0377384 (Slov. Gradec). 4281 Dvanajščak Martin, Strigova, zdravstveno izkaznico, izdano v Čakovcu. 4581 Diih Katarina, Čentiba 78, p. Lendava, osebno izkaznico, reg. štev. 32621, ser. št. 0114431 (Murska Sobota). 4120 Djordjevič Stojan, Črnomelj, Kolodvorska 42, zdravstveno izkaznico, št. 10556 (Beograd). 4380 Fartek Karel, Kočev je, Črnomelj-ska 3, zdravstveno izkaznico, štev. 128075 (Kočevje). 2503 Ferk Franc, Ritoznoj 64, p. Slov. Bistrica, osebno izkaznico, reg. št. 31636, ser. številka 0767486 (Poljčane). 4437 Ferk Mavsar Silva, Maribor, Partizanska 40, osebno izkaznico, reg. št. 40932, ser. št. 0038579. 4390 Ferk Nuša, Štrihovec 40,' p. Šentilj v Slov. goricah, osebno izkaznico, reg. št. 57606, ser. št. 0165479. 4558 Ferk Silvester, Štrihovpc 40, p. Šentilj v Slov. goricah, osebno izkaznico, reg. štev. 47156, ser. štev. 0042399. 4559 Fesel Vilma, Muta 110, osebno izkaznico, reg. št. 29875, ser. številka G-0368585 (Slov. Gradec). 4251 Fideršek Anica, Zg. Radvanje, Ma-cunova 13, osebno izkaznico, reg. št. 26565, ser. št. 27264. 4391 Fikfak Ivanka, Nova Gorica, Pre-šernova 10/1, osebno izkaznico, reg. štev. 18470, ser. štev. 0395782 (Tolmin). 4535 Fink Jožefa, Ljubljana, Breg 10, zdravstveno izkaznico, št. 005723, na ime Fink Jožefa in zdravstveno izkaznico, št. 005724, na ime Fink Mija, obe izdani v Ljubljani. 4296 Fojkar Janez, Sekcija za gornjo Savo v Ljubljani, spričevalo o opravljenem izpitu za opravljača gradbenih strojev. 4341 Frelih Jerica, Radovljica, Gorenjska 7, delovno knjižico, reg. štev. 25, ser. št. 44464. 4171 Frišfcič Franc, Predanovci 23, p. Puconci, osebno izkaznico, reg. štev. 6594, ser. štev. 0088304 (Murska Sobota). 4442 Frtin Rozalija, Zg. Zadobrova 75a, p. Ljubljana-Polje, osebno izkaznb co, reg. štev. 94289t/54 (Ljubi j a'-na). 4512 Gabršček Stanko, Volče 48, zdravstveno izkaznico, štev. 189732 (Gorica). 4122 Gajšt Jože, Šikole 61, p. Pragersko, osebno izkaznico, reg. št. 2052, ser. št. 900442 in zdravstveno izkaznico št 20131.7. , 4392 GAP, avtopromet, Maribor, evid. tablico za avtomobil, številka S-5567. 4216 Gelber Josip, Ljubljana, Opekarska 120, osebno izkaznico, reg. štev. 2'65156 (Sombor). * 4416 Geršak Jožica por. Pogačar, Ljubljana, Videmska 9, Osebno izkaznico, reg. št. 83145 (Ljubljana). 4417 Globokar Pavla, Klečet 4, p. Žužemberk osebno izkaznico, reg. št. 18932, ser. štev. 0309842 (Novo mesto). 4536 Godec Rihard, Zalog 84, p. Ljubljana-Polje, osebno izkaznico, reg. št. 29323/51 (Ljubljana)'. 4543 Gorenjšček Matija, Koseč 11, p. Kobarid, zdravstveno izkaznico, št. 188961 (Tolmin). 3935 Gosak Franc, Planina na Pohorju 6, p. Zreče, osebno izkaznico, reg. štev. 80779, ser. štev. F-0708373 (Celje). 3960 Gozdno gospodarstvo, Nazarje, prometno knjižico za tovorni avtomobil, znamke »TAM 4500«, štev. S-9812 in evid. tablico za tovorni avtomobil, znamke »TAM«, štev. S-5151. 3697 Gradbeno podjetje »Gradbenik«, Izola. evid. tablico za tovorni avtomobil,'št. S-8679. 4173 Grajfoner Angela, Zg. Hoče 40, p. Hoče, zdravstveno izkaznico, štev. 905821. , 4491 Gregorčič Vinko, GP Planum (avtocesta), Djevdjelija, osebno izkaznico, reg. št. 6836. 3902 Gričar Jože, Ljubljana. Oražmova 2, spričevailo o pomočniškem izpitu iz ključavničarske stroke, izdano leta 1950 v Trbovljah. 4297 Grilj Ivana, Zg. Jarše, novo naselje 11, p. Radomlje, osebno izkaznico, reg. štev. 19608, ser. številka 04655/8 (Moravče). 4188 Grmek Marija, Piran, Adamičeva 3, osebno izkaznico, reg. št. 21927 (Koper). 4464 Grobelnik Alma, Skale 106, pošta Velenje, osebno izkaznico, reg. št. 421, ser. št. 0759753 (Velenje). 5903 Grom Anton, Ljubljana, Vrhovci 81, zdravstveno izkaznico, št. 043137 (Ljubljana). 4262 Hadžič Hamdija, Orehovo, kamnolom, p. Sevnica, zdravstveno izkaznico, št. 137192 (Celje). 4381 Hafner Lidija, Maribor, Tržaška 65, osebno izkaznico, reg. številka 4053. 4560 Hauptman Marjan, Vel. Štanga 8, p. Prežganje, osebno izkaznico, reg. št. 17122, ser. štev. 0154164 (Ljubljana). 4513 Hidromontaža, Maribor, prometno dovoljenje, št. S-6493. 4561 Hočevar Ana, Podulaka 1, p. Vel. Lašče, osebno izkaznico, reg. štev. 16878 (Grosuplje). 4189 Hočevar Franc, Ljubljana, Stepanja vas 24. delovno knjižico, štev. 358439/5279 (Prežice). 4263 Hodin Jakob, Ljubljana, Linhartova 36, zdravstveno izkaznico, št. 081908 (Ljubljana). 4344 Hodjič Hasan. Dol. Koprivna, p. Cazin,' zdravstveno izkaznico, št. A-042116 (Ljubljana). 4345 Holzedl Marija, Ropoča 67, pošta Rogašovci, osebno izkaznico, reg. št, 21521, ser. št. 0103231 (Murska Sobota). 2418 Horvat Angela, Žvab 24, p. Ivanj-/ kovci, osebno izkaznico, reg. štev. 19516. 4492 Horvat Jože, Pince 18, p. Lendava, osebno izkaznico, reg. št. 49705, ser. št. 0151415 (M. Sobota). k 1738 Hostej Elza, Ljubljana, Vodna steza 1, osebno izkaznico, reg. številka 1463 (Ljubljana). 4264 Hotko Jože, Bojsno 13, p. Globoko, osebno izkaznico, reg. številka 11744, ser. št. F-0377054 (Krško). 3666 Hortner Viljem. Ljubljana, Rožna dolina. Cesta KVII/ll, osebno izkaznico, reg. št. 13084/50, -ser. štev. F-0635394 (Ljubljana). 4418 Hraš Antonija, Maribor, Bazoviška 4, osebno izkaznico, reg. številka 61182. ser. št. F-0262195. 4395 Hriberšek Stanko, Rožno 41, zdaj Rožno 15, osebno izkaznico, reg. št. 32842. 4023 Hrovat Milka, Ljubljana, Koželjeva 8, osebno izkaznico, reg. štev. 113790. 4022 Intihar Slavka, Ljubljana, Zupančičeva 3, delovno knjižico, izdano v Sevnici. 4265 Isič Zukam, Ljubljana, Stross-mayerjeva 52, delovno knjižico, št. 1215 (Mostar). 4190 Ivanič Frančiška, Ljubljana, Zaloška 77, osebno izkaznico, reg. št. 128839 (Ljubljana). 4298 Jakša Anton, Hrast, p. Suhor pri Metliki, osebno izkaznico, reg. št. 1793, ser. številka 0485105 (Črnomelj). 4283 Jalošič Štefka, Trzin 30, p. Mengeš, zdravstveno izkaznico, številka 144639 (Ljubljana). 4582 Jambrošič Monika, Slovenije ceste, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani in delovno knjižico, št. 161t/3638|69 (Ljubljana). 2500 Jamnik Ludvik, Zg. Pirniče 110, zdravstveno izkaznico, št. 074215 (Ljubljana). 4419 Jeglič Marija, Praproče 3, pošta Podnart, osebno izkaznico, reg. št. 12970, ser. št. F-0821880 (Radovljica). 3954 Jeršič Alojz, Rošpoh 209, p. Kamnica, osebno izkaznico, reg. številka 9880/1. 4220 Jug Jože, Maribor, Maistrova 26/1, osebno izkaznico, reg. št. 10627, ser. št. 0018857. 4394 Jurjevič Ignac, Kraljevci 4, p. Videm ob Ščavnici, osebno izkaznico, reg. št. 16377, ser. št. 0073387 (Gor. Radgona). 4495 Jurkovič Marija, Podgora 14, p. Ljubljana-Sentvid, osebno izkaznico, reg. št. 2, ser. št. 1623890 (Karlovac). • 4346 Kalin Janez, Ljubljana, Cesta na Brdo 23, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 4301 Kapetan Terezija, Loka 23, pošta Fram, osebno izkaznico, reg. štev. 43173, ser. Št. 0877798. 4395 Kastelic Avgust, Zg. Hrušica 48, p. Ljubljana, službeno vozovnico, št. 229 od podjetja Ljubljana-Tran-sport. 4516 Kaučič Antonija, Maribor, Dupleška 57, osebno izkaznico, reg. štev. 14010/4. 4562 Kavaš Ivan, Odranci 143, zdaj Srednji vrh 13, p. Gozd Martuljek, osebno izkaznico, reg. št. 17202, ser. št. 0241512 (Lendava). 4495 Kavčič Silvo, Ljubljana, Župančičeva 11/1, izkaznico medicinske visoke šole v Ljubijani, izdano leta 1951. i 4517 Kavs Jožica, Ljubljana, Rožna dolina 5, osebno izkaznico, reg. štev. 83061 (Ljubljana). 4236 Kelenc Jakob, Bresnica 42, osebno izkaznico, reg. št. 33597, ser. št. 0296260. 5772 Klep Marija, Maribor, Dravska 10, osebno izkaznico, reg. št. 55271, ser. št. 0891512. 4537 Klopčič Marija, Vižmarje 219 b, p. Ljubljana-Šentvid, zdravstveno izkaznico, št. 129922 (Ljubljana). 4518 Kmetijska proizvajalna poslovna zveza, obrat »Meso«, Maribor,' Gosposka 2O1/IH evid. tablico za tovorni avtomobil, znamke »TAM«, št. S-5829. 4224 Kneizovič Marko, Ljubljana, Stross-mayerjeva 52, delovno knjižico, št. 2751 (Mostar). 4191 Knežević Krsto, Kranj, Tavčarjeva 16, zdravstveno' izkaznico, št. 522927. 4175 Kočevar Franjo, Središče 261, zdravstveno izkaznico, številka 824890. 4494 Kogej Jože, Idrija, Kajuhova 4, zaključno spričevalo, št. 2, izdano 29. VIL 1953 od EGŠ Cerkno. 4465 Kohek Aleksander, Dol. Bistrica 151, p. Crenšovci, osebno izkaznico, reg. št. 19054, ser. št. G-0245364 (Lendava). 4026 Kokelj Jože, Reka, Bojska b. b., osebno izkaznico, reg. št. 23077 (Gorenja vas), zdravstveno izkaznico, izdano v Škofji Loki in izkaznico o predvojaški vzgojL izdano v Gorenji vasi. 4475 Kolenc Alojz, Mala Slevica 27, p. Vel. Lašče, osebno izkaznico, reg. št. 16758 (Kočevje). 4519 ^ Kolenko Katarina roj. Gjerek, Žižki 21, p. Crenšovci, osebno izkaznico, reg. štev. 19929, ser. številka G-0244239 (Lendava). 4123 Končan Dušan, Horjul 85, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 4520 Konjar Justina, Srednje Gameljne 23, p. Ljubljana-Šentvid, osebno izkaznico, reg. št. 27028 (Ljubljana ok.). 4521 Korenčan Antonija, Ljubljana, Staretova 14, osebno izkaznico, reg. št. 47792/51 (Ljubljana). 4347 Korošak Rozalija, Maribor, Bračičeva 1, osebno izkaznico, reg. štev. 12159, ser. št. 66008. 4563 Korošec Ivan, Maribor, Poštelska 5, osebno izkaznico, reg. št. 59757, ser. št. 0167632. 4564 Kos Franc, Žerjav 76, p. Crna na Koroškem, osebno izkaznico, reg. št. 829. 4285 Košir Alojz, Podkoren 72, p. Kranjska gora, osebno izkaznico, reg. št. 229001 (Zagreb). 4466 Kotnjek Jožef, Terbegovci 52, p. Videm ob Ščavnici, osebno izkaznico, reg. št. 21625, ser. štev. 0245953 (Lendava). 4540 Kovač Otmar, Ljubljana, Prešernova 50, spričevali: visokokvalifika-čijsko in mojstrsko, elektro-stroke, izdani leta 1957 in 1958 v Ljubljani. 4192 Kozjan Marija, Vanetina, p. Cerkvenjak, osebno izkaznico, reg. štev. 9870, ser. št. 60274580. 4565 Kožuh Ivan, Šujica 21, p. Dobrova pri Ljubljani, osebno izkaznico, reg. št. 48219 (Ljubljana ok.). 4583 Kožuhar Rozalija, Jurij ob Pesnici, p. Zg. Kungota, osebno izkaznico, reg. štev. 49675, ser. številka 0178942. 4596 Krajgar Peteri Muretinci 17, osebno izkaznico, reg. številka 27242 (Ptuj). 4444 Krajnc Ernest, Ribnica na Pohorju, osebno izkaznico, reg. št. 263, ser. št. 0300146 (Radna ob Dravi). 4348 Krajnc Srečko, Ruše 243 pri Mariboru, zdravstveno izkaznico, štev. 191539. 439? Kraljevič Peter, OGP »Konstruktor«, Piran, zdravstveno izkaznico, št. 033481 (Rovinj). 4320 Krampač Rozalija, Semedela 13, p. Koper, zdravstveno izkaznico, štev. ?36094. 4255 Kraner Jožef, Selnica ob Muri 33, osebno izkaznico, reg. št. 67207, ser. št. 0381549. 4398 Kranjc Janez, Zdevno 8, p. Šentjanž, osebno izkaznico, reg. štev. 14104, ser. štev. F-0518414 (Trebnje). 4539 Kraupp Vera, Ljubljana, Ruska D, osebno izkaznico, reg. št. 70290/51 (Ljubljana). 4549 Krička Sretko, komunalno obrtno Podjetje, Vrhnika, zdravstveno iz-Kaznico, št. 115418 in zdravstveno izkaznico, št. 113437. 4287 Kristan Darko, Ljubljana, Orlova K delovno knjižico, številka 3?6S11/82091 (Ljubljana). 4350 . Križaj Marija, Otlica 25, p. Ajdovščina. osebno izkaznico, reg. št. 32356, ser. št. 0328612 (Gorica). 4321 , .Kr°šI Lizika, sadna drevesnica .brosan. Petrovče, zdravstveno iz-Kaznico, št. 868515 (Žalec). 3202 Kunstek Matija, Krčevina pri Vurbergu 115, p. Ptuj, osebno izkaznico, reg. št. 13712. 3938 Magister Marija, Ljubljana-Šent-vid 59, osebno izkaznico, reg. štev. 11504 (Kranj). 4451 Kuntarič Elizabeta, Ljubljana, Na peči 25, osebno izkaznico, reg. štev. 70248 (Ljubljana). 4522 Kurinčič Vinko, Idrsko 61, p. Kobarid, osebno izkaznico, reg. št. 5973, ser. št. 0256683 (Tolmin). 4496 Majer Stanko, Borovnica, zdravstveno izkaznico, št. 046641 (Ljubljana). 4353 Malok Jožef, Selo 67, p. Prosenjakovci, osebno izkaznico, ser. štev. 0119996 (M. Sobota). 4324 Kuzma Koloman, Cankova, osebno izkaznico, reg. št. 22003 (M. Sobota) in zdravstveno izkaznico, izdano v Mariboru. 4584 Laibaher Emilija, Tržič, Bračičeva 3, zdravstveno izkaznico, štev. 520526 (Tržič). 4125 Lajter Irena, Genterovci 8, pošta Dobrovnik, osebno izkaznico, reg. št. 52051 (M. Sobota). 3905 Lakner Avgust, Ljubljana, Ravnikarjeva 10, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 4420 Lang Marica, Razvanje 14? pri Mariboru, osebno izkaznico, reg. št. 59164, ser. št. 0167058. 4599 Lebar Edvard, Zagorje ob Savi, Rove 11, ser. štev. 07357 (Zagorje). 4541 Lene Anica, Maribor, Ulica heroja Šaranoviča 12, osebno izkaznico, reg. št. 52827, ser. št. 0053811. 4566 Lesjak Frančiška, Skorno 56, p. Šoštanj, zdravstveno izkaznico, št.‘ 857881. 3839 Lesjak Ida, Bevče 23, p. Velenje, zdravstveno izkaznico, številka 130573. 4542 Leskošek Olga, Ljubljana, Trg revolucije 18, indeks višje šole za medicinske sestre v Ljubljani. 4450 Leskovec Zlata, Ljubljana-Bežig-rad 18, osebno izkaznico, reg. štev. 42636/51, ser. št. E-0064946 (Ljubljana). 4351 Lesna industrija, Litija, evid. tablico za avtomobil, št. 10772. 4237 Letnar Anton, Šalka vas 36, p. Kočevje, zdravstveno izkaznico, št. 66185. 4323 Likar Silva, Ajdovščina, Gregorčičeva 46, osebno izkaznico, reg. št. 54561, ser. št. G-0342854 (Nova Gorica). 4221 \ 1 Ljubljana transport, Ljubljana, Celovška 164, prometno dovoljenje za avtobus, znamke »FAP«, številka S-2327. ; ' 4352 Logar Amalija, Ptuj, Miklošičeva 5. osebno izkaznico, reg. št. 17982, ser. št. 0274892 (Ptuj). 4497 Malovašič Franc, Smrečje 37, p. Vrhnika, osebno izkaznico, reg. št. 42045 (Ljubljana ok.). 4144 Markovič Štefica, Ljubljana, Gospodinjska 24, osebno izkaznico, reg. št. 21587 (Krapina). 4194 Marn Draga, Gorenja vas 35, p. Škofja Loka, zdravstveno izkaznico, št. 252912. 3906 Maslid Rifet, Podjetje »Gradis«, Ljubljana-Šetvid, osebno izkaznico, reg. št. 223/58 (Ključ). 4266 Matjaž Stana, Ljubljana, Reslje-Ijeva 23, zdravstveno izkaznico, izdano v Travniku. 4238 Mavrič Marija, Bočna 76. pošta Šmartno ob Dreti, osebno izkaznico, reg. št. 15200 (Šoštanj). 4325 Meglič Franc, Dol. Nemška vas 10, p. Trebnje, osebno izkaznico, reg. št. 6092, ser. št. 0510402 (Trebnje). 4222 Merljak Marija-Ana, Šempeter pri Gorici 35, osebno izkaznico, reg. št. 56540, ser. št. 03994-68. 4223 Meznarič Frančiška, Senovo 191, osebno izkaznico, reg. št. 47565, ser. št. F-0591675 (Krško). 4178 Mičić Momčilo, Gradbeno podjetje »Pionir«, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubovijem. 4421 Mihajl Milivoj, Ljubljana, Trg francoske revolucije 6, prometno knjižico za osebni avtomobil, znamke »Fiat 1100«, št. S-13981. 426? Miklavc Viktor, pri Sernec, Lobnica 50, p. Ruše, osebno izkaznico, reg. št. 29013, ser. št. 0367725 (Slov. Gradec). 3503 Milavec Darinka, Ljubljana, Trubarjeva 60, spričevalo 6. razreda gimnazije v Postojni, izdano leta 1959. 4585 Miljenovič Ščepan, Idrija, Gradnikova 5, osebno izkaznico, reg. št. 516, ser. št. 0544487. 4225 Mišič Marija, Draženci 69, osebno izkaznico, reg. štev. 6229, ser. štev. F-0248542 (Ptuj). 4446 Mlakar Anica por. Miličič, Podgo-ra 14, p. Ljubljana-Šentvid, osebno izkaznico, reg. št. 4813/50 (Ljubljana). 4452 Lokar Slavko, Daljna vas 5, p. Škofljica, zdravstveno izkaznico, št. 052511 (Ljubljana). 4193 Mlekuš Ivan, Maribor, Gregorčičeva 23, osebno izkaznico, reg. štev. 3082, ser. št. 0015375. 456? Mlekuš Ivan, Maribor Gregorčičeva 23, zdravstveno izkaznico, štev. 378435. 4568 Mrak Jakob, Logaršče 47, p. Pod-melec, osebno izkaznico, reg. štev. 1812, ser. številka G-0254522 (Tolmin). 4126 * . Mraz Anton, Kamna gorca 12, p. Podplat, zdravstveno izkaznico, št. 64879 (Celje). 3907 Muhič Tončka, Kočevje, Cankarjeva cesta, osebno izkaznico, reg. št. 6146, serijska številka F-0552456 (Kočevje). 4289 Murko Janez, Trata 6, p. Ljubija-na-Šentvid, zdravstveno izkaznico, št. A-148969, na ime Murko Tatja- Nikolovski Blagoj, Ljubljana, 2i-bertova 27, indeks akademije za glasbo v Ljubljani. 4354 Nogy Franc, Ljubljana, Trnovski pristan 12, zdravstveno izkaznico, št. 287865 (Ljubljana). 4524 Novak Katica, Hodošan 91/1, pošta Donji Kraljevac, zdravstveno izkaznico, štev. 872378 (Rogaška Slatina). 4303 Novak Klara, Vrhnika, Mrakova 9, zdravstveno izkaznico, št. 050665 (Ljubljana). 4196 Novak Kristina roj. Grozina, Sela pri Raki 23, p. Raka, osebno izkaznico, reg. št. 37644, ser. št. 0581934 (Krško). 4127 Novak Mirko, Zalog 13, p. Ljublja-na-Polje, zdravstveno izkaznico, št. 225165 (Ljubljana). 4587 Nreca Martin, Ljubljana, Stross-mayerjeva 28, delovno knjižico, št. 6542/729285 (Djakovica). 4304 Oblak Dominik, Toško čelo' 1, p. Ljubljana-Sentvid, osebno izkaznico, reg. št. 20652 (Kranj). 4453 Osterman Marija, Hrastnik 183, osebno izkaznico, reg. št. 28708, ser. št. 0742018 (Trbovlje). 4052 Oštarijaš Vinke, Radlje ob Dravi, osebno izkaznico, reg. številka 128707, ser. štev. 0802917 (Ljubljana). 4197 Ovčar Alojz, Maribor, Ul. 14. divizije 38, osebno izkaznico, reg. št. 5, ser. št. 0504497 in zdravstveno izkaznico, št. 935751. 4400 Pacheiner Vlasta, Ljubljana, Pra-žakova 12, zdravstveno izkaznico, št. 083062 (Ljubljana). 4476 Pajnič Marija, Ljubljana, Njegoševa 6, osebno izkaznico, reg. štev. 55316/51 (Ljubljana). 4198 Parte Adolf, Zg. Jezersko 19, orožni list, št. 1949 za lovsko puško, štev. 2830, znamke »Mausers, kal. 7,9 mm (Kranj). 4544 Pazil Marija, Gerlinci 32, p. Cankova, osebno izkaznico, reg. štev. 54115, ser. št. 0116124 (Murska Sobota). 4128 Pavlič Agica, Tinje, p. Slov. Bistrica, osebno izkaznico, reg. štev. 12392, ser. št. 0386611. 4499 Pavšič Rok, Ljubljana, Cesta v Mestni log 8, osebno izkaznico, reg. št. 122783 (Ljubljana). 4199 Perc Terezija, Verače 32, pošta Podčetrtek, osebno izkaznico, ser. št. F-0779459 (Poljčane). 3310 Perdigal Martin, Koper, Sebinje-va 3, zdravstveno izkaznico, izdano v Kopru. 4588 Perič Novak, Gradbeno podjetje »Pionir«, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, izdano v Bratincu. 4305 Perka Karel, Vrhole 9, p. Laporje, zdravstveno izkaznico, številka 315231. 4569 Perko Boris, Podgora 43, p. Ljubljana-Sentvid, indeks elektro-fakul-tete univerze v Ljubljani. 4268 Peskar Vladimir, Ljubljana, Ulica talcev 5, zdravstveno izkaznico, št. 000913 (Ljubljana). 4423 Pesnic Pavla por. Vaša, Maribor, Betn-avsika 77, osebno izkaznico, reg. št. 27061. 4570 Petek Marjan, Ljubljana, Trubarjeva 54, osebno izkaznico, reg. štev. 81008/52 (Ljubljana). 4200 Peternelj Gabrijel, Jesenice na Gor., Javorniška pot 38, zdravstveno izkaznico, štev. 335772 (Jesenice). 4545 Pirnat Ivana roj. Podbregar, Kapla 32, p. Tabor, osebno izikaznico, reg. št. 10970, ser. št. F-0682788 (Celje). 3506 Pirnat Slavko, Portorož, Fjesa 401, osebno izkaznico, reg/ št. 29400 (Koper) . , 4067 Pišanič Anton, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 97, poročni list, izdan v Novi Kapeli. 4454 Planinc Bogomir, Ljubljana, 2i-bertova 27; indeks akademije za glasbo, izdan leta 1959 v Ljubljani. 4355 Pleš Marija, Jesenice, Titova 28, zdravstveno izkaznico, številka 264039. 4469 Ploh Ivan, Ptuj, Zagrebška 7, osebno izkaznico, reg. št. 1885, ser. št. 0244197 (Ptuj). 4547 Podjaveršek Stefan, Maribor, Murkova 5, osebno izkaznico, reg. štev. 66682, ser. št. 0169024. 4571 Podobnik Karel, Zg. Zadobrova 71, p. Ljubljana-Polje, evid. tablico za avtomobil, št. S-12309. 4269 Podpečan Milka, Slov. Bistrica, Trg Alfonza Šarha 4, osebno izkaz-nico,, reg. štev. 378147, ser. številka 12459. 4572 Poklicna gasilska četa OLO, Maribor, prometno knjižico, številka S-5937 (Maribor). 4326 Pokovec Franc, Ljubljana, Medvedova 7, zdravstveno izkaznico, št. A-032692 (Ljubljana). 4424 Poljanec Franc, Ljubljana, Vi-dovdamsika 14, osebno izkaznico reg. št. 1191, ser. štev. 905110 (Ljubljana). 4525 Popek Stanislav, Industrijska šola Litostroj, Ljubljana, zdravstveno izkaznico št. 112721 (Cerknica). 4239 Potočnik Ivan, Maribor, Miklošičeva 4, osebno izkaznico, reg. štev. 54583, ser. št. 0055455. 4401 Potočnik Peter, Fala 52 pri Mariboru, osebno izkaznico, reg. številka 34950. " 4402 Predan dr. Bojam, Mariboir, Pupinova 6, carimsiko (potrdilo za motor, 175 ccm, št. motorja in okvira 6:i6514, izdano od trgovskega podjetja »Volan«, Ljubljana, leta 1957. 3841 Prelog Ivanka, Ljubljana, Rožna dolina. Cesta VI/41, zdravstveno izkaznico, št. 021507 (Ljubljana). 4526 Pretol Jože, Zg. Selnica, pošta Selnica ob Dravi, osebno izkaznico, reg. št. 66, ser. št. 424166. • 4573 Primorje export, izvozno-uvozno podjetje. Nova Gorica, prometno dovoljenje za tovorni avtomobil — hladilnik, št. S-12330, izdano 25. I. 1960 in karnet za isti avtomobil, št. 449951. 3974 Proizvodnja nafte, Lendava, evid. tablico, št. S-7030 in evid. tablico, št. S-7014. 3842 Prosen Helena, Ljubljana, Kersnikova 11, osebno izkaznico, - reg-št. 124127, ser. št. 0884337 (Ljubljana). 4556 Pulko Maks, Zg. Duplek 45, pošta Duplek pri Mariboru, osebno izkaznico, reg. štev. 5713, ser. številka 0579923. 4575 Pulko Maks, Zg. Duplek 45, pošta Duplek pri Mariboru, zdravstveno izkaznico, št. 913533. 4571 Račič Stjepan, Klevci 135, pošta Sanski most, vojaško knjižico. 440j> Radulovič Mihajlo, Slovenija ceste, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. štev. 7218 (Podravska Slatina). 4425 Rajh Ajitom, Gor. Ključarovci 23, . Tomaž pri Ormožu, osebno iz-aznioo, reg. št. 14937, ser. številka 0239247. 4500 Reljanović Nedeljka, Ljubljana, Zaloška 18, psebno izkaznico, reg. št. 89143/51 (Ljubljana). 4240 Remec Avgust, Črnuče 62, osebno izkaznico, reg. št. 2815 (Ljubljana ok.). 4241 Rižnar Franc, Maribor, Panonska 4, osebno izkaznico, reg. štev. 30818. 4404 Rogiiina Dobnik Julijana, Pobrežje 3, p. Videm pri Ptuju, osebno izkaznico, reg. št. 46882, ser. številka 0291119. 4405 Rojs Frančiška, Zg. Korena pri Mariboru, osebno izkaznico, reg. št. 857, ser. št. 0307267. 4406 Romšek Vladimir, Ljubljana, Sko-polijeva 6, delovno knjižico, izdano v Ljubljani. 4242 Romšek Vladimir, Ljubljana, Sko-poildjeva 6, zdravstveno izkaznico, št. 045775 (Ljubljana).. 4527 Rozman Anica, Dragočajna 16, p. Smlednik, osebno izkaznico, reg. št. 10111 (Ljubljana ok.). 4201 Saksida Stanislava, Ljubljana, Triglavska 34, osebno izkaznica, reg. št. 31982 (Ljubljana). 4589 Samar Joža, Ljubljana, Kajuhova 1, spričevalo o strokovnem izpitu za gradbenega tehnika, številka 19/53. 4306 Samec Ferdinand, Šentjanž 24, p. Dravograd, osebno izkaznico, reg. št. 28714, ser. št. 0367424 (Slov. Gradec). 3732 Satler Franc, Gor. Ivanjci, pošta Sp. Ivanjci, osebno izkaznico, reg. št. 186, ser. štev. G-428423 (Radgona). 4227 Sedivy Konrad, Zg. Kungota 2, osebno izkaznico, reg. št. 42948, ser. št. 195014. 4407 Semrajec Franc, Šmartno ob Savi, P- Ljubljana-Moste, osebno izkaznico, reg. št. 90245/51 (Ljubljana). 4507 Senica Marija roj. Čuš, Globoko ?• P- Rimske Toplice, delovno knji-2ico, izdano v Laškem. 4259 Seršen Anton, Klanec 25, p. Ko-Pienda, potni list, št. 200663, izdan 22- X. 1956 v Ljubljani. 4202 Sindikalna podružnica Uprave silosov in skladišč LRS, Ljubljana, štampiljko z besedilom: Sindikat delavcev in uslužbencev trgovinske in gostinske stroke, PODRUŽNICA, Uprava žitnih silosov LRS, LJUBLJANA. 4204 Škulj Tomaž, Ljubljana, Zrinjskega 6, osebno izkaznico, reg. štev. 130194 (Ljubljana). 4207 Slanic Silva, Kot pri Mirni, pošta Mirna, zdravstveno izkaznico, štev. 926425 (Maribor). 4130 Slaviček Valentin, Ljubljana, Grasselijeva 22, osebno izkaznico, reg. št. 28306 (Čakovec). 4205 Smogave Ferdinand, Zlogona vas 10, p. Oplotnica, osebno izkaznico, reg. štev. 27114, ser. štev. F-0781974 (Poljčane). 4131 Smole Franc, Žubina 9, p. Vel. Gaber, osebno izkaznico, reg. številka 100222/52 (Ljubljana) in zdravstveno izkaznico, št. A-170056 (Grosuplje). 4309 Smole Franc, Žubina 9, p. Vel. Gaber, železniško mesečno vozovnico za relacijo Vel. Gaber—Ljubljana in obratno. 4310 Smrekar Tončka roj. Povše, naselje »Obnove«, Ljubljana-Šentvid, osebno izkaznico, reg. št. 22481 (Novo mesto). 4590 Smrke Vincenc, Trebanjski vrh 14, p. Velika Loka, osebno izkaznico, reg, št. 18290, ser. št. 0341849 (Novo mesto). 4472 Snoj Mihael, Ljubljana, Velebitska 5, potni list št. 103873, izdan 18. VI. 1959 v Ljubljani. 4477 Solce Marija, Ljubljana, Korotan-ska 20, osebno izkaznico, reg. štev. 7650 (Trebnje). 4426 Somrak Božidar, Mirna peč 40, osebno izkaznico, reg. št. 13858, ser. št. 035412 (Novo mesto). 4557 Sordini Roberto, Celje, Trg svobode 3, zdravstveno izkaznico, štev. 064305 (Ljubljana). 4311 Soršak Franc, Zg. Radvanje, Ob Ribniku 20, osebno izkaznico, reg. št. 45721 (Maribor). 4591 Stančevič Tihomir, Maribor, Partizanska 12, osebno izkaznico, reg. št. 1270, ser. št. 0894797. 4576 Stanjko Marija, Ljubljana, Čopova 9, osebno izkaznico, reg. številka 78176/51 (Ljubljana). 4206 Stankovič Milka, Ljubljana, Gosposvetska 15, osebno izkaznico, reg. št. 77847/31 (Ljubljana). 4358 Stanonik Miroslav, Zakobilje 9, p. Poljane nad Škofjo Loko. zdravstveno izkaznico, izdano v Cotiču. 4243 St e gel Stane, Koper, Cesta JLA 13, osebno izkaznico, reg. št. 1581 (Koner). 4502 Strehovec Anica, Vodice 9 nad Ljubljano, osebno izkaznico, reg. št. 122427 (Ljubljana). 4427 Strehovec Pavla, Vodice 9 nad Ljubljano, osebno izkaznico, reg. št. 122370 (Ljubljana). 4428 Svenšek Franc, Pobrežje 3, pošta Videm pri Ptuju, osebno izkaznico, reg. št. 46878, ser. št. 0291115. 4408 Šajk Angeila, Ljubljana, Berne-kerjeva 14, osebno izkaznico, reg. št. 17442 (Ljubljana). 4528 Šauperl Slavko, Maribor, Dogoška 81, osebno izkaznico, reg. štov. 54712, ser. št. 0055504. 4577 Šegula Ana, Rakek, Postojnska 13, zdravstveno izkaznico, št. 058524 (Ljubljana). 4270 Šegula Marija, Maribor-Tezno, Dogoška 21, osebno izkaznico, reg. št. 14587. 4409 Sere Anton, Poljane pri Mirni peči 9, p. Mirna peč, osebno izkaznico, reg. št. 21264, ser. št. 0529925 (Novo mesto). 3979 Sik Vesna, Vodna skupnost. Koper, zdravstveno izkaznico, številka 796464. 4550 Šipek Vilma, Maribor, Kosarjeva 38, študentsko izkaznico ekonomske fakultete v Ljubljani. 4549 Šneler Matija, Sinji vrh 29. osebno izkaznico, reg. št. 176, ser. štev. 0502486 (Črnomelj). 3941 Šlajnar Fani, Ljubljana, Ambrožev trg 2, osebno izkaznico, reg. št. 118208/56 (Ljubljana). . 4529 Stefanič Janez, Dobrava 2, pošta Videm-Krško, osebno izkaznico, reg. štev. 25950, serijska številka 0404240 (Krško). • 5942 Sterman Pavla, Maribor, Gregorčičeva 4, osebno izkaznico, reg. št. 9746, ser. št. 0013956. 4410 Štiblar Jožefa, Petanjci 95, p. Tišina, delovno knjižico, reg. št. 1251, ser. št. 513977 (M. Sobota). 3707 Štrajhar Marija, Ihan pri Kamniku, zdravstveno izkaznico, št.095813, na ime Štrajhar Marija, zdravstveno izkaznico, št. 095814. na ime Štrajhar Mirko in zdravstveno izkaznico, št. 09369, na ime Štrajhar Danijela. vse izdane v Ljubljani. 4592 Štrukelj Igor. Ljubljana, Topniška 10, zdravstveno izkaznico, štev. 29373 (Ljubljana). 4593 štrukelj Mihael, Selo 7, p. Rob, osebno izkaznico, reg. št. 18732, ser. št. F-0019042 ^Grosuplje). 4359 Šumrada Karla. Ljubljana, Gospodinjska 11, osebno izkaznico, reg. št. 30261, ser. št. 0111971 (Ljubljana). 4530 Švajcer Barbara roj. Maršanič, Mislinjska Dobrava 9, p. Slov. Gradec, osebno izkaznico, reg. št. 29004, ser. št. 0567714 (Slov. Gradec). 4179 Teran Ela, Kranj, Kidričeva 21, osebno izkaznico, reg. št. 4152, ser. št. 0180452 (Kranj). 3756 Teran Jože, Kranj, Kidričeva 21, osebno izkaznico, reg. št. 10106, ser. št. 0820809 (Radovljica). 5757 Tolar Stanislava por. Gabršek. Šentgotard 7. p. Trojane, osebno izkaznico, reg. štev. 24054 (Ljubljana). 4172 Tomaž Jože, Prevalje 169, zdravstveno izkaznico, št. 451661 (Mežica). 3708 Tomažin Dragica, Ljubljana, Karlovška 1 b. osebno izkaznico, reg št. 29273/51, ser. št. F-0051583 (Ljubljana) . 4208 Tomšič Vera, Ribnica 65, osebno izkaznico, reg. štev. 17941 (Kočevje). 4209 Toplak Majda, Ljubljana, Komenskega 26, indeks filozofske fakultete, oddelek germanistika. 4360 Toplek Vlado, Dunjkovac, p. Ne-deljnjišče, zdravstveno izkaznico, št. 487335. 4329 Tovarna poljedelskega orodja in Hvarna, Muta ob Dravi, e vid. tablico, št. S-5291 in evid. tablico, štev. S-5245. 4228 Trampuš Milan, Študentsko naselje, Ljubljana, prometno knjižico za motor, znamke »Gogo«, številka S-18337. ' 4244 Trgovsko podjetje «Petrioil«, Ljubljana, evid. tablico za. avtocisterno. znamke »Bedford«. št.. S-242. 4453 Trpin Albina, Ljubljana, Tabor 12, osebno izkaznico, reg. št. 263/59 (Kočevje) in zdravstveno izkaznico, št. 657870. 4271 Tršovec Katarina, Krapje 55, p. Veržej, osebno izkaznico, reg. štev. 15362, ser. št. F-023%92, 4470 Turk Janez, Kozarišče 32, p. Stari trg pri Ložu, osebno izkaznico, reg. št. 137769. 3738 Vabič Marija, Bistrica pri Limbušu. 37, osebno izkaznico, reg. štev. 15253, ser. številka 0587608 (Maribor ok.). 4038 Valant Janko, Ljubljana, Privoz 13, invalidsko knjižico, št. 89!7 (Ljubljana). 4531 Varga Viljem, Markovci 51, delovno knjižico, reg .št. 67, ser. štev. 450205 (P etro v c i - Šalo v ci). 4383 Veberič Matjaž, Maribor, Ul. pariške komune 24, osebno izkaznico, reg. št. 275, ser. št. 0305385. 4411 Veikiar Helena, Koče 44, p. Prestranek, osebno izkaznico, reg. št. 11283 (Postojna). 4039 Videnja Hilda, Ljubljana, Cesta na Brdo, Kolonija 14, osebno izkaznico, reg. št. 114730 (Ljubljana). 4454 Viher Marija, Vidanovci 10, pošta Ljutomer, osebno izkaznico, reg. št. 6023, ser. številka F-0230335 (Ljutomer). 4229 Vižin Marija, Lukovica 29, p. Brezovica, osebno izkaznico, reg. štev. 19806 (Ljubljana ok.). 4429 Voršič Vinko, Podgrad 9, p. Gor. Radgona, osebno izkaznico, reg. št. 20551, ser. št. F-0847601. 4332 Vozelj Marija, Ljubljana, Vodovodna 59, delovno knjižico, izdano v Ljubljani. 4594 Vršič Terezija, Maribor, Meljska 9, osebno izkaznico, reg. št. 48995, ser. št. 0178258. 4578 Vučajnk Vera, Dobova 100, pošta Brežice, osebno izkaznico, reg. štev. 39805, ser. št. F-0384115 (Krško). 4231 Vukobratović Milan, Ljubljana, Dom armije, osebno izkaznico, reg. št. 440652 (Beograd) in vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Beogradu. 4312 Zadravec Avgust, Lipa 158, pošta Beltinci, osebno izkaznico, reg. štev. 56569, ser. št. G-0077318 (M. Sobota) in prometno dovoljenje, štev. 2950 (M. Sobota). - 4295 Zagradišnik Anton, Gornji grad 2, p. Gornji grad, osebno izkaznico, reg. št. 14515 (Šoštanj). 4449 Zaletelj Franc, Klečet 54, p. Žužemberk, osebno izkaznico, reg. št. 24698, ser. številka 0500657 (Novo mesto). 4333 Založniško podjetje »EMKA«, Ljubljana, evid. tablico za tovorni avtomobil, znamke »Deutz«, štev. S-12055. 4235 Zavrl Ljudmila, Ljubljana-Polje 212, osebno izkaznico, reg. št. 79779/ 51 (Ljubljana). 4430 Zidarič Franc, Maribor, Gosposvetska 25, osebno izkaznico, reg. št. 9347, ser. št. 0010557. 4412 Zoifič Erika, Ljubljana, Knezov štradom 39, osebno izkaznico, reg. št. 184 (Ljubljaina-Rudnik). 4532 Zoretič Anton, Ljubljana, Celovška 22, osebno izkaznico, reg. štev. 8 (Šentjernej). 4272 Zorim Framc, Pečica 11, p. Podplat, zdravstveno izkaznico, izdano v Šmarju pri Jelšah. 4455 Zorko Viljamina, Kalce 15, pošta Videtn-Krško, osebno izkažnico, reg. št. 34873, ser. številka 0413183 ( Trbovlje). 5910 Zorman Franc, Utik 34, p. Vodice, zdravstveno izkaznico, štev. 125627 (Ljubljana). 4431 Zupan Irena, Postojna, Kosovelova 8, osebno izkaznico, reg. št. 26059 (Postojna). 4456 Zupanc Aleksander, Ljubljana, Jamova 8, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 4210 Zupanc Marija, Lahovče, p. Komenda, zdravstveno izkaznico, štev. 350890. 4232 Zupančič Anion, Škovec 6, p. Vel. Loka, zdravstveno izkaznico, štev. 70|94 (Ljubljana). 4457 Zupančič Marija, Zloganje 19, p. Škocjan, osebno izkaznico, reg. št. 29015, ser. štev. 0340215 (Novo mesto). 4181 Žbogar Vera, Ljubljana, Trg revolucije 4, zdravstveno izkaznico, št. i2'56Cl0, na ime Žbogar Vera, zdravstv.no izkaznico, št. 169586 na ime Žbogar Dragica, in delovno knjižico, vse izdane v Ljubljani. 4595 Žgur Stanislav, Podnanos 22, evid. tablico za motor, št. 10100. 3911 Žigart Metod, Kalše 4, p. Zg. Polskava, osebno izkaznico, reg. štev. 50239, ser. št. 0480446 (Maribor). 4294 Zmauc Franc, Ptuj, Lackova 6, osebno izkaznico, reg. št. 9293, ser. št. 0252110 (Ptuj). 4182 Žmuc Božena, Ljubljana, Zeljar-ska 1, osebno izkaznico, reg. štev. 36390, ser. štev. 0058700 (Ljubljana). 4478 Žnidarič Framc, Grabe 15, p. Križevci pri Ljutome.ru, osebno izkaznico, reg. štev. 6403, ser. številka F-0230713. 4551 Žnidarič Frančiška roj. Lebarič, Grabe 15, p. Križevci pri Ljutomeru, osebno izkaznico, reg. številka 19984, ser. št. F-0647234. 4552 Žnuderl Alojz, Plitvički vrh 24, p. Gor. Radgona, osebno izkaznico, reg. št. 47905, ser. št. 0177165 (Maribor). 4235 Žbkš Angela, Radovci 20, p. Girad, osebno izkaznico, reg. št. 53119 (M,-Sobota). 4074 Žunič Hasan, mestna kanalizacija, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 144272, na ime Žunič Šefik. 4211 Žunko Ivan, Počehova 31, p. Maribor, vojaško knjižico. 4413 Žunko Karel, Kamnica 80 piri Mariboru. zdravstveno izkaznico, štev. 922345. 4579 Župan Marija roj. Vodopivec, Brezje 12, p. Šentjernej, osebno i|Z' kaznico, reg. št. 18136, ser. številka 0346336 (Novo mesto). 4505 Zaključni računi gospodarskih organizacij za leto 195S AKTIVA Naziv postavke V 000 din PASIVA Naziv postavke V 000 din »UNiTVERSALE«, DOMŽALE' 5 A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev Osnovna sredstva.................. . « « . 41,21-1 Denarna sredstva osnovnih sredstev . s « — B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe . . . . , , , , 2,684 Denarna sredstva skupne porabe . , . , . 88 C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 100,780 D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov................................... 1,582 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev . 54 E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve ........ 18,177 Druga aktiva.................................. 26,552 Sklad osnovnih sredstev...................... 45,510 Drugi viri osnovnih sredstev . . . < . . 1,733 B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe..................... . . 2,503 Drugi viri sredstev skupne porabe .... 179 C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev..................... 58,221 Drugi viri obratnih sredstev . ...«», 14,909 D. Rezervni sklad in drngi skladi Rezervni sklđđ in drugi skladi ...... 5,412 Viri nerazporejenih sredstev ................... 605 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva . . 7,600 Dobavitelji in druge obveznosti ..... 41,380 Druga pasiva................................ 14,569 Skupaj . . 190,711 Skupaj . . . 190,711 V letu 1958 je billo povprečno zaposlenih 235 oseb. Celotni dohodek je bil za 7,7% višji kot leta 1957. Osnovna sredstva so že precej izrabljena. Vodja računovodstva: Marija Breskvar Predsednik u. o.: Milica Erdani Direktor: Stefan Demšar PRODAJALNA »UN1VERSALE«, DOMŽALE A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva . .. . ....... Denarna sredstva osnovnih sredstev . . . B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe ...................... Denarna sredstva skupne porabe .... G. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva ........ D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov . ........... . . Denarna sredstva nerazporejenih sredstev . E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve . ................... Druga aktiva.............................. Skupaj 1,029 45 16,137 105 53 331 82 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev ..... Drugi viri osnovnih sredstev . . , B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe . •......... Drugi viri sredstev skupne porabe . C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev ..... . Drugi viri obratnih sredstev .... D. Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi . . . Viri nerazporejenih sredstev . , E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva Dobavitelji in druge obveznosti . , Druga pasiva .......... 17,783 Skupaj 1,137 879 2,547 172 485 1,975 307 10,280 17,783 din. Podjetje ima svoje prodajalne v Domžalah in Celju. Skupni promet v letu 1958 je znašali 49,680.000 Vodja računovodstva: Marija Breskvar Predsednik u. o.: Milica Erdani Direktor: Stefan Demšar »ŠUMI« TOVARNA BONBONOV, ČOKOLADE, LJUBLJANA 679 A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev Osnovna sredstva...................... . . . Denarna sredstva osnovnih sredstev . » . B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe..................... . Denarna sredstva skupne porabe , . . . . C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva ........ D. Izločena sredstva denarna sredstva rezervnega sklada in dru- ^gih skladov . .\....................... uenarr?a sredstva nerazporejenih sredstev . E. Sredstva v obračunu in druga aktiva SjUpci in druge terjatve................... ril!?a aktiva............................... 64,804 10,339 3 636 154,495 5,840 86,506 8,069 Sklad osnovnih sredstev ........ 73,751 Drugi viri osnovnih sredstev ...... 912 B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe . - . . . .... 1,047 Drugi viri sredstev skupne porabe .... — C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev ......... 70,676 Drugi viri obratnih sredstev ....... 37,023 D. Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi ......... 6,478 Viri nerazporejenih sredstev ........... 6,766 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva . - 65,792 Dobavitelji in druge obveznosti . ... . 63,334 Druga pasiva ........................... 4,713 Skupaj . 530,492 Realizacija je znašala 581,866.883 din. Načrt re-hzacije je bil presežen za 56.4%. Cisti dohodek je Skupaj . . 530,492 znašal 82,991.094 dinarjev. Zaposlenih je bilo 287 oseb. Vodja računovodstva: Marija Potočnik Predsednik u. o.: Rajko Kranjc Direktor: Janez Pleško Stran 252 URADNI UST LRS St. 15 — 12. V. 1960 AKTIVA Naziv postavke V 000 din PASIVA Naziv postavke V 000 din »SUMI«, DETAJLNA TRGOVINA 680 A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev Osnovna sredstva.................................. 705 Denarna sredstva osnovnih sredstev ... 838 B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe ........ — Denarna sredstva skupne porabe ..... 32 C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva ........ 6,776 D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada...in drugih kkladov . 284 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev . — E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve......................... 1,511 Druga aktiva..................................... 107 Skupaj . . . 10,343 Realizacija je znašala din. Realizacija je bila nasproti letu 1057 presežena za 4,628.564 din. Vodja računovodstva: Marija Potočnik Predse Sklad osnovnih sredstev ........ 1,281 Drugi viri osnovnih sredstev................. 405 B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe....................... 32 Drugi vin sredstev skupne porabe .... — C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev....................... 173 Drugi viri obratnih sredstev................. . 2,504 D. Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi........... 297 Viri nerazporejenih sredstev .................... 302 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva . . — Dobavitelji in druge obveznosti................ 5,349 Druga pasiva............................. — Skupaj . . . 10,343 Cisti dohodek je znašal 2,234.331 din. Zaposlenih je bilo 7 oseb. ik u. o.: Rajko Kranjc Direktor: Janez Plesko Ill/MB TEKSTILNA TOVARNA »SUKNO«, ZAPUŽE 677 A Osnovna sredstva A. Viri »snovnih sredstev Osnovna sredstva .......... 134,383 Denarna sredstva osnovnih sredstev ... — B. Sredstva skunne porabe Sredstva skupne porabe..................... 309 Denarna sredstva skupne porabe ..... — C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 171.273 D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov ............................. 7,139 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev . — E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve.................. 70,158 Druga aktiva............................. 26,876 Sklad osnovnih sredstev ........ Drugi viri osnovnih sredstev ...... B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe......................... Drugi viri sredstev skupne porabe . . . . C. Viri obratnih sredstev Skla obratnih sredstev................ . . Drugi viri obratnih sredstev . ...... D. Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad m drugi skladi .............. Viri nerazporejenih sredstev ............... E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva . . Dobavitelji in druge obveznosti . . . . . Druga pasiva ....... .......... 136,001 3,638 2,303 401 70,616 77,505 8,087 3,000 61,900 43,305 3,579 Skupaj 410,338 Skupaj 410,339 Doseženi celotni dohodek je znašal 412,281.175, doseženi dohodek 116,488.002 din, čisti dohodek pa 62,585.950 din. Zaposlenih je bilo 191 oseb. Vodja računovodstva: Toni Zemljič Predsednik u. o.: Franc Potočnik Direktor: Lojze Andoljšek Gr/Ju-114/60 TERMOELEKTRARNA, TRBOVLJE 678 A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev Osnovna sredstva 2.830,099 Denarna sredstva osnovnih sredstev , . . 567,870 B. Sredstva sknpne porabe Sredstva skuone porabe 164,686 Denarna sredstva sknpne porabe . . . • . 2,109 C Obratna sredstva Skupna obratna sredstva — D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in dragih skladov................................. . 8,712 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev . — E Sredstva v obračunu in draga aktiva Kupci in druge terjatve.................... 89,567 Druga aktiva ............................. . . 17,001 Sklad osnovnih sredstev..................... . 3.594,791 Drugi vin osnovnih sredstev ...... . 3,178 B. Viri sredstev skupne porabe 8klad skupile porabe......................... 176,154 Drugi viri sredstev skupne porabe .... — C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev 82,400 Drugi viri obratnih sredstev ....... 13,255 D. Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi................. 10,184 Viri nerazporejenih sredstev ................... 9,718 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva . 53,405 Dobavitelji in druge obveznosti................ 35,358 Druga pasiva.................................. 91,447 Skupat . 3.869,890 Skupa? 3.869,890 Elektrarna je dosegla v letu 1958 visoko proizvodnjo električne energije. Povprečno je bilo proizvedenih 1.2 MWh na zaposlenega. Realizacija osnovne in stranske delavnosti je znašala 1.658.235.591 din. Vodja računovodstva: Franc Grošelj Predsednik u. o.: Lado Tomaž Direktor: Peter Kos Izdala »Uradni Ust LRS« — Direktor to odgovorni urednik: Jože Jura C — Tiska tiskarna »Toneta TomSlča« v Ljubljani