v
mMER
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : IN LANGUAGE ONLY
DOMOVIN
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 248
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 24, 1939
LETO XLII. — VOL. XL1L
NEMCI ZAPLENILI AMERIŠKO LADJO
Nekje na Atlantiku so Nemci zaplenili tovorno ladjo City of Flint, ki je bila na potu iz New Yorka v Liverpool in Glasgow. Ladja je last United States Maritime Commission. Poročilo ne pove vzroka zaplenitve, toda Nemci so jo najbrže zaplenili Pod sumnjo, da je vozila prepovedano blago v Anglijo. Ladjo so odpeljali v zaliv Kola v bližini burmanska, Rusija. Iz Rusije je prišlo poročilo, da je ladja dospela v Kola, da je imela nemško zastavo in tudi nemško posadko. Poročilo ne pove, kaj se je zgodilo z ameriško posadko.
Vlada Zed. držav je takoj začela poizvedovati, kakšno blago Je ladja vozila. Ako je vozila več kot 51 odstotkov prepovedanega blaga, potem so imeli Nemci po mednarodni postavi pravico ladjo zapleniti. Ta ladja je 3. septembra rešila 220 oseb s potopljene ladje Athenije, katere je Pripeljala v Halifax.
-o- ,
Francozi so se umaknili iz nemškega ozemlja
Paris, 23. oktobra. — Francosko vrhovno poveljstvo poroča, da so se francoske čete u-ttiaknile iz vsega ozemlja, ki so ga zavzele Nemcem na zapadli fronti v prvih sedmih tednih hojevftnja. Francozi so se.
teh zavzetih postojank u-maknili tako natihoma, da niso Nemci štiri dni ničesar o tem vedeli. Ko so' Nemci spoznali, da sovražnika ni več tam, Pa niso verjeli, da more biti to res in so poslali večje število močnih potrulj na poizvedovanje, če ni to morda kaka zaseda. Francozi so se umaknili nazaj na svoje utrjene postojanke, odkoder bodo vodili bolj obrambeno kot napadalno vojno.
Nemčija se boji upora v Avstriji
Paris. — Pravi Avstrijci so na strani zaveznikov in opozicija Avstrijcev proti Hitlerju je postala od izbruha vojne tako močna, da se že zdaj z gotovostjo trdi, da se bo Avstrija odcepila od rajha ob koncu vojne. To dobro vedo tudi v Nemčiji, ki se tako boje vstaje v Avstriji, da so izločili vse avstrijske vojake iz polkov, ki služijo za Hitlerjevo telesno stražo. Ravno tako so izločili vse avstrijske zrakoplovce iz nemške zračne flotile. Razne starinske umetnosti Nemci pošiljajo iz Avstrije v Nemčijo.
Vse -to je obelodanil nadvojvoda Oto Habsburški, kateri se
lahko ponaša, da Hitler nobenega človeka ne sovraži tako kot njega. Hitler je nekoč zagrozil, da bo uničil to rodbino, ki je gospodovala nad Avstrijo 700 let, predno je bil Hitler rojen.
Oto, ki je po svojem rojstvu pravomočni naslednik na avstrijski prestol, izjavlja, da se bodo narodi ob Donavi po sedanji vojni združili in zajezili Nemčiji pot v centralno in juž-novzhodno Evropo.
Oto, ki živi zasebno življenje v nekem pariškem hotelu, pravi, da je Hitler.Prus, Prusi pa da niso pravi Nemci, ampak ponemčeni Slovani. Pravi Ne-
mec ne mara imeti opravka s Prusom. Z zvezo z Rusijo je Hitler ovrgel svojo masko in se razgalil pred svetom kot pravi boljše vi k, kar tudi je v svojem srcu, trdi Oto.
"Zato so pa naši interesi, naša kultura in naša zgodovina na strani Francije in Anglije," je rekel Oto. "Hitlerju bo nemogoče za dolgo obdržati v sužnosti Čehe, Avstrijce in Poljake. Kakor je Dunaj nekoč ustavil Turke, da se niso razlili preko Evrope, tako bo Dunaj še videl dan, ko se bo postavil kot zid proti sovražniku krščanstva — Hitlerju," je zaključil Oto Habsburški.
Anglija se bavi z načrtom, da se ustanovi v Londonu nemška vlada z vsemi pravicami
New York, 22. oktobra. — Iz Anglije se je dobilo informacije, da se angleška vlada resno bavi z načrtom, da se ustanovi in uradno prizna nemško vlado, ki bi se ustanovila iz nemških izgnancev, ki so danes v Londonu. Strategija take akcije bi bila dvojna, 1) da zavezniki pokažejo nemškemu narodu, da ni vojna proti nemškemu narodu kot takemu in da so zavezniki pripravljeni skleniti mir z vlado, kateri ne stoji na čelu Hitler, in 2) bi bil to odgovor Lloyd Georgu in njegovim pristašem, ki silijo za sprejem mirovnih ponudb.
.Tako nemško vlado v tuje-zemstvu bi priznali Anglija in Francija, pa skoro gotovo tudi nevtralne države. Topogledno se je že vprašalo tudi Zed. države, ki pa še niso odgovorile.
Pogon na vohune v Zed. državah in preiskava ponarejenih potnih listov
Washington, ti. C. — Justi-čni oddelek vlade je pripravljen, da nastopi proti Earl Browderju, generalnemu tajniku komunistične stranke v Zed. Gdansku, minister zunanjih za-|državah, ker je, kot je izjavil
Poroča se, da bi tvorili nemško vlado štirje odlični Nemci, ki žiVe danes v pregnanstvu v Angliji in Franciji. Kancler bi bil dr. Herman Rauschning, ki je bil predsednik sthiata v
Se je bal domov!
V nedeljo zjutraj jr. prišel 11 a glavno policijsko postajo v Clevelandu dobro oblečen moški, star kakih 33 let, ki se mu je pozvalo, da je-precej "prestal" zadnjo noč. Zahteval je od policije, da mu da kot dobremu meščanu postrežbo, saj zato je pa tukaj. Policisti so bili pripravljeni postreči in ustreči vsaki želji zgodnjega obiskovalca, samo naj pove, kaj hoče. Pa je povedal. Zahteval je, da ga zapro in telefonirajo ženi, da je zaprt, in da je bil zaprt vso noč, kar je edini vzrok, da ni prišel domov. Vse drugo, samo tega ne, je rekla policija, ki po postavi ne more nikogar zapreti brez vzroka, pravega vzroka namreč. Možak je žalostnega obraza odšel, dobro vedoč, da se ne bo vse prav izteklo doma.
Nemške podmornice imajo varno zavetje v Murmansku, odkoder dobivajo vso pomoč
Zadnja svetovna vojna je Nemce izmodrila, da so vzeli podmornice in drugo brodovje pravočasno iz pasti, da ž njimi lahko svobodno operirajo po Atlantiku.
PRIPRAVLJENI ŽE OD SPOMLADI
dev bi bil dr. Rudolf Breit-scheid, finančni minister dr. Joseph Wirth, bivši nemški kancler, in Gottfried Trevira-nus, bivši član Brueningovega kabineta bi bil minister brez portfelja.
Zavezniki bi" jčfali""tej novi nemški vladi 2,000,000 funtov šterlingov posojila, da bi postavili diplomatsko zastopstvo v deželah, ki bi to vlado priznale.
Ko bi bila ta nemška vlada postavljena in priznana, bi ji zavezniki ponudili mirovne pogoje glede sedanjega spora.
drag poljub
Worcester, Mass. — Porota je ' obsodila Ivota Galgani na $1100, kar mora plačati za poljub, ki ga "iti dobil ni. Denar bo dobila Vernica Rutkins za poškodbe avtni nezgodi, ki jo je zakrivil !vo. Med njim in Veronico je Sedela tretja oseba in preko te Se Je sklonil Ivo, da bi poljubil ^eronico ter je pri tem izgubil k°fttrolo nad avtom.
Lovska sezija
Lovske postave so letos nekoliko drugačne od prejšnjih.
na fazane in zajce, kar je 8lavna divjačina za naše lovce, odpre 8. novembra opoldne ln Potem je streljanje dovolje-od sedmih zjutraj do 5:30 2večer. Lov na zajce in faza-3e samo štiri dni v tednu in 'Jicer ob sredah, četrtkih, pet-in sobotah. Lov na fazane konča vključno 30. novem-na zajce je pa potem še do *°nca decembra in sicer bo dobljeno streljati zajce v decem-bru vsak dan izvzemši nedelje Seveda. Limit bo štiri zajce na ^an in osem v posesti po prvem lova. Prodaja divjih Tajcev je v državi prepovedala.
Pokojni Frank Gredenc
Včeraj smo poročali, da je umrl Prank Gredenc, star 64 let. V Clevelandu je bival polnih 38 let. Doma je bil iz vasi Dolenje Krtalev, fara Mirna peč na Dolenjskem. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Nežo, dva sina, Franka in Alberta in šest hčera: Catherino Adamič v Burton, O., Uršulo Rakovec, Frances Nago-de, Julijo Karlovec, Anna Hul-sebus, Helen Campola in 24 vnukov. 21 let je bil zaposlen v H. P. American Steel & Wire Co. Bil je član društva sv. Nikole št. 22 HBZ. Pogreb ranjkega se bo vršil iz hiše žalosti, 1017 E. 61st St. v sredo zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče pod vodstvom Frank Zakrajška. Naj ranjki pionir počiva mirno v ameriški zemlji, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Pretep dveh starčkov
V stari kolibi v Brooklyn Heights sta živela dva starčka, eden star 81 let, drugi 61. Prvega so nazivali "puščavnik Mike," drugega ime je pa Edvard Egger. Med njima je prišlo nekaj navzkriž in 81 letni Mike je svojega tovariša tako pretepel, da so ga morali odpeljati v bolnišnico.
Za šolski odbor
Med kandidati, ki kandidirajo za Clevelandski šolski odbor je tudi Led E. Krejci, ki se že nad 25 let ukvarja in pomaga tujezemcem pri pridobivanju državljanskih papirjev. Mr. Krejci je tajnik in blagajnik pri Citizens Bureau, katerega odbora je Mr. George Green ravnatelj. Druga dva kandidata sta Frederick W. Dorn in Mrs. Mary B. Martin. Ti trije obljubljajo, da bodo v slučaju izvolitve gledali, da bo šla vsa politika iz šolskega odbora. Direktor George Green, ki je poznan našim ljudem, ki so iskali državljanstvo, toplo priporoča vse te tri gori omenjene kandidate za šolski odbor.
Zadnje streljanje
V sredo ima Euclid Rifle klub zadnje streljanje na Mo-čilnikarjevi farmi.» Slovo se bo jemalo s pečenim prašičkom in raznimi predlogi. V slučaju dežja, toče in snega bodo šli fantje pa pod kako streho v bližini. Torej pridite vsi! —
Predsednik.
Zaroka
Mr. in Mrs. Anton Femec iz 0150 Tracy Ave. naznanjata Jaroko njih hčerke Mary z Mr. Noda, sinom Mrs. Mary iz 20300 Lindbergh Ave. Cestitamo!
sam, rabil ponarfejen ameriški potni list.
Ravno v času, ko se je justi-čni oddelek pripravljal in zbiral gradivo za ta slučaj, pa je prišlo na ušesa republikanskemu narodnemu ^Iboru, da se je v Zed. državah kar na debelo rabilo ponarejene potne liste, zato so republikanci javno pozvali vlado, zakaj da se ne gane in ne stori tozadevnih korakov, in da je dolžan zvezni generalni pravdnik Murphy a-meriškemu narodu pojasniti glede tega.
Justični oddelek trdi, da se v tem oziru ni ničesar zanemarilo, ampak da se je samo zbiralo gradivo, ki je zdaj vse pripravljeno ter da ima zadevo že v rokah federalna porota.
V New Yorku bodo pričeli z obširno preiskavo glede ponarejenih potnih listov in obenem tudi pogon proti obširni špijo-naži v Zed. državah v prid raznih tujezemskih držav. Vlada je -pozvala uradnike potniške družbe World Tourists, Inc., da predloži vse svoje knjige. Blagajnik tega urada je Aleksander Trachtenberg, član komunistične stranke. Vlada je tudi postavila stražo v tem uradu.
Browderja je obtožila federalna porota krivde in so ga zaprli. Varščina je bila postavljena v vsjoti $7,500. Browder je obtožen, da je dobil ponarejen potni list leta 1934 in 1937. Rekordi tudi kažejo, da je dobil potni list leta 1921 pod imenom Nicholas Dozenberg in leta 1927 pod imenom George Morris, če bo spoznan krivim, dobi pet let ječe in $2,000 globe za vsak prestopek.
Lep rožmarin in druge vrtne rože lahko dobite, če se zglasite na 15311 Hale Ave.
Nemčija dolži zaveznike, da jo hočejo izstradati
Berlin, 22. oktobra. — Nemška vlada pripoveduje narodu, da vsa znamenja kažejo, da hočejo zavezniki Nemčijo izstradati in s tem dobiti vojno. Da je to res, kaže mrtvilo na za-padni fronti, kjer se vrše le manjše praske. Razen malega topniškega ognja in manjših spopadov straž, je na zapadni fronti vse tiho,, trdi-nemško vrhovno poveljstvo.
Nemški voditelji se smejejo zatrdilom zaveznikov, da je nemški narod nezadovoljen in da strada, ko vendar lahko dobe iz Rusije, iz južne Evrope in skandinavskih dežel vse potrebno in kolikor hočejo.
Voditelji so pričeli s kampanjo, da utrdijo moralo naroda. Na shodih se ljudstvu pripoveduje, da stroge odredbe, ki so stopile v veljavo niso nič v primeri s tem, kar bodo morali prestati vojaki na fronti. Po-milujejo nemške žene, ki morajo čakati cele ure v vrsti za živež, toda vse to da je potrebno, če se hoče doseči zmaga nad sovražnikom. "Dokler mo-e nemški vojak dvigniti roko, dokler živi nemška žena, se bo Nemčija bojevala!" je klic nemških vodij.
-o--
New York, vprašuje, kako se morejo nemške podmornice tako svobodno gibati po morju in kje dobivajo kurivo in druge potrebščine, ko imajo vendar zavezniki zaprte vse izhode iz nemških pristanišč. Odgovor na to je rusko pristanišče Murmansk v Ark-tiku, kamor je ušla tudi nemška ladja Bremen na svojem z g o d o v i n s kem begu iz New Yorka.
Marsikdo se niki so zvedeli o tem pravočas-i
V Murmansku je glavni pristan za vse nemške podmornice in za hitre tovorne parnike, ki dovažajo podmornicam kurivo. Murmansk je rusko pristanišče visoko gori na severu, ki je vse leto prosto ledu.
Pogodba med Rusijo in Nemčijo, da sme nemško brodovje rabiti Mormansk, datira še izza premirja pred 21 leti, ki je bilo podpisano v Brest-Litov-sku. Nemci so si hoteli že v zadnji svetovni vojni postaviti
no in so poslali armado gori na sever, ki je te kraje zavzela. Tako je bilo nemško brodovje v svetovni vojni popolnoma zaprto v Severnem morju, ker so zavezniki s pomočjo Zed. držav položili pred izhod na Atlantik mine, da se nobena nemška podmornica niti ganiti ni mogla.
Za to vojno so se pa Nemci pripravili že spomladi in so poslali vse podmornice v Murmansk, še predno je Anglija začela z blokado.
Nemška podmornica potrebuje iz Murmanska v Atlantik dva tedna in ravno toliko zopet nazaj. Toda nemške podmornice lahko krožijo 90 dni, če varčujejo s kurivom. Da pa ni treba nemškim podmornicam prav v Murmansk po kurivo. služijo nemške ladje, ki jih je Nemčija pred napovedjo vojne poslala v to pristanišče in te vozijo podmornicam p,o-
to pristanišče za vse podmor-1 trebščine na dogovorjena menice in bojne ladje, toda zavez- sta.
ŽENSKO TRUPLO V MOČVIRJU
Belle Chase, La. — V močvirju v bližini tega mesta so našli truplo kake 35 let stare ženske, ki je že popolnoma razpadlo. Kupček vej in listja je kazal, da si je hotela ženska zakuriti s tem, da je ribala skupaj dva kosa lesa, kar ji pa očividno ni uspelo.
Card party in ples
Krožek sv. Kristine priredi v sredo 25. oktobra ob 7:30 zvečer prijeten card party in ples v dvorani sv. Kristine. Za ples bo igral Johnny App. Vstopnina bo samo 25c. Pridite vse Članice in pripeljite svoje prijatelje, saj dekleta obljubujejo da bo zabave na koše.
SOPARA ZADUŠILA 4 DETETA
Perth Amboy, N. J. — Komaj bila v sobi še ob 1:80 ponoči in so štiri novorojena deteta zagle- j da so deteta sladko spala. Ko je dala luč sveta, že je stegnila smrt
svojo koščeno roko po njih. Tragedija se je pripetila v tukajšni bolnišnici, kjer je v eni izmed sob spalo šest novorojenčkov, štirje izmed njih so se zadušili od sopare, ki je uhajala iz radiatorja, kateremu je para izbila vijak.	v
Bolničarka pripoveduje, da je
prišla'pa čez pol ure nazaj, je našla sobo polno pare. Naglo je pograbila vseh šest otrok in jih nesla v drugo sobo. Hitro s0 prihiteli zdravniki, ki so z umetnim dihanjem ohranili dvema življenje, za štiri je bilo pa že prepozno. Matere, 'ki so v istem poslopju, niso takoj obvestili o žalostni usodi njih ljubljenčkov.
Prijeten večer
Članice podružnice št. 25 SŽZ bodo priredile prav prijeten večer za svoje članstvo v sredo večer v dvorani nove šole sv. Vida. Servirana bo večerja nakar sledi prijetna zabava. Vstopnina bo samo 25 centov. Priporočamo obilen poset.
Važna seja
V sredo 25. oktobra zvečer ob pol osmih se vrši seja Kluba društev Društvenega doma na Recher Ave.
12,900 V OHIO DOBI VEČ PLAČE
Washington,.D. C. — O polnoči danes je stopila v veljavo nova postava, ki določa minimalne mezde in maksimalne delovne ure. Postava je veljavna za vse Zed. države. 12,-900 oseb bo samo v državi Ohio dobilo zvišano mezdo, skrajšane delovne ure pa 176,000. Minimalna plača bo 30 centov na uro, maksimalne delovne ure pa 42 ur na teden. Kar se tiče izboljšane plače se bo to najbolj poznalo v južnih državah, kjer so bili delavci dozdaj skrajno slabo plačevani. Z novo odločbo bo po vseh Zed. državah prizadetih 690,000 delavcev kar se tiče mezde, a kar se tiče skrajšanih delovnih ur pa 2,380,000 delavcev. -o-
Prerokuje revolucijo v Nemčiji
New York. — Sem je dospel Alfred Duff Cooper, bivši angleški minister mornarice, ki namerava prirediti v Zed. državah več predavanj. Ob svojem prihodu v New York je povedal, da ne bo dolgo, ko bo izbruhnila v Nemčiji revolucija, ki jo bo započela armada. Nemško vojaštvo je zelo razočarano, pravi Mr. Cooper, radi nemške zveze z Rusijo. Nemško vojaštvo je še vedno proti-komunistično. ' Toda čeprav bo začelo revolucijo vojaštvo, pa revolucija ne bo ustvarila vojaške diktature v Nemčiji, ampak najbrže novo monarhijo.
Francija naročila 1500 trukov od White Co.
Cleveland, O. — Francoska vlada je naročila pri White Motor Co. od 1500 do 2000 trukov. Končno število trukov se bo naročilo po 1. januarju, ko se bo videlo, kako hitro jih more družba izgotoviti. Kom-panija zdaj izdeluje 274 trukov za armado Zed. držav. Francoski truki bodo za trgovsko uporabo, torej se jih ne tiče nevtralna postava. Robert F. Black, predsednik White Motor Co., se je izjavil, da dela tovarna že zdaj skoro s polno paro in da vse kaže, da bo treba v prihodnjih par tednih obrat zvišati.
Zadušnica
V sredo 25. oktobra se bo brala v cerkvi sv. Vida ob osmih sv. maša za pok. John Maroltom. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
Koledar'Ave Maria
V Collinwoodu se dobi koledar Ave Maria pri Mrs. Kogovšek,; bodo
Zapadna Kanada se pripravlja za vojno
Vancouver, B. C. — Britska Columbia, kanadska provinca na zapadni obali, se mrzlično pripravlja za slučaj, če bi. obrežje napadlo sovražno brodovje ali pa letala. Zato je vlada rekrutirala civilno prebivalstvo, da se odzove in pomaga za obrambo dežele. Vlada je ukazala, da se takoj postavi varnostne signale za slučaj napadov in sicer v glavnih mestih Vancouver in Victoriji. Dela se načrte, da se mesta lahko takoj zatemne ponoči v slučaju zračnega napada. 300 civilistov se je pozvalo, da začno z vežba-njem, ki bodo vodili vso akcijo obrambe v slučaju napada. Civilistom se je svetovalo, naj si takoj kupijo plinske maske. Vse gasilske postaje se je organiziralo v eno grupo, da deluje kot edinica v slučaju sile. Vsa mesta dobila radio postaje na
15606 Holmes Ave., čez most pa pri družini Kness, 16118 Park-grove Ave. Cena je 50c.
kratke valove, ki bodo stopili v akcijo, če bi sovražnik razbil telefonske in brzojavne zveze.
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 24, 1939
i v
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko.in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 248 Tues., Oct. 24, 1939
Na obisku v stari domovini
Piše Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, III.
Naše potovanje po Italiji — Trst, — Benetke (Venice)
že smo se vozili nekaj časa po hrvaška pesem, katero so peli na-
Stalin ni za zunanjo politiko
Ves ta čas, kar je \ Rusiji komunistična strahovlada, se je iz Moskve zatrjevalo in tolažilo svet, da sovjetska politika ne cika čez meje Rusije, da si Sovjetija. ne želi novih dežel, ampak da ima zemlje in dela dovolj za ruski narod, kateremu hoče dati boljševiška roka vlado proletariata. Tem zatrdilom je svet verjel le v toliko, da boljševiška vlada morda res ne bo šla ven iz svojih mej, ker si ne upa poslati vojske predaleč od doma, dobro vedoč, da bi znal ruski mužik prijeti za cepec in oklestiti tiste glave v Moskvi, ki mu pijejo kri in ki mu delijo svobodo z nagajko.
Da pa Jože Stalin nima skrivnih želj po svetovni nadvladi, je bosa. Razlika je samo ta, da si sveta ne mara zavo-jevatii s svojim orožjem, ampak s zahrbtnim rovarenjem. Zato je poslal na vse kraje sveta svoje plačance, ki so vrtali in še vrtajo ter izpodkopavajo temelje raznih vladnih metod ter pripravljajo pot za svetovno komunistično revolucijo. Takrat bi pa Stalin žel.
Nekaj podobnega smo videli v Španiji, nekaj podobnega se je godilo in se še godi nad Kitajskem. Pa tudi drugod, samo ne tako očitno, na primer komunistično delovanje na Francoskem, v Zed. državah. No, v Španiji je Stalinu spodletelo, čeprav je bila izguba dobro krita z zlatom, ki ga je pograbil še o pravem času. V Franciji so na kratko obračunali s komunisti in jim vzeli moč, v Zed. državah so se pa tudi zganili zadnje čase vladni organi in razne organizacije, ki bodo postrigle peruti rdečim prekucuhom.
Zdelo se je, da potiskajo Stalina v zapeček. Tedaj je pa naenkrat potrkal pri njem nemški Hitler in mu začel slikati prelepe sanje, kako si lahko prav za majhne stroške in sko-ro brez vsakega truda, pridobita obširno Poljsko in ž njo vse severne province, pa ves Balkan na jugu. Ko bo enkrat to v malhi, potem pa hajd dalje proti zapadu, za vrat demokratskim državam.
Lisjak Stalin je takoj videl prednosti (zanj) te poteze. Brez pomisleka je udaril v roke Hitlerju in mu rekel, naj gre naprej, sam da bo pa prišel za njim pozneje, ko bo videl, če bo Dolfe kaj opravil in kako bo opravil.
Pa je planil Hitler na Poljsko in jo v svojem blitzkriegu pohlastal, predno so se Poljaki še dobro zavedli. Tako naglo so prodirale nemške čete proti vzhodu, da so bile že prav pred ruskimi vrati in so se hotele razliti čez romunsko mejo, da se ni Stalin naglo spomnil svoje obljube in pa nevarnosti, da se mu Hitler lahko vsede prav na domači prag in mu zmeša račune. Tedaj je pa naglo poslal nekaj svoje rdeče vojske v Poljsko in lepo prijazno potisnil Hitlerja nazaj, odkoder je prišel, sam se je pa vsedel v kraje, katere je odrešil Hitler.
No, zdaj si je pa mislil Stalin, da so take zmage' jako poceni, pa je gredoč stopil gori k baltiškim deželcam in se jim ponudil za jeroba. Da bo šlo vse bolj gladko, je vzel za pričo svojo vojsko in državniki baltiških državic, Litve, Estonije in Latvije so bili mehki, ko uležane tepke.
"Poglejte no," si je zadovoljno mencal roke Stalin, "kako gre vse to lepo! Saj se mi kar samo ponuja. Komaj da se jih ubranim, teh vsiljivcev, ki hite od vseh strani pod moje zavetje!"
Prigodilo se je pa, da so severni Finci, popolnoma slučajno seveda, prezrli Stalinov blag namen in ga niso vprašali za visoko cenjeno pokroviteljstvo. "No, nič hudega, jih bomo pa na to opomnili," je rekel Jože Grozni in napisal lepo pisemce finskim državnikom ter jih povabil na čaj v Moskvo. Ker so Finci zelo vljudni ljudje, so se povabilu odzvali in se odpeljali v Moskvo. Pa niso Finci samo pošteni in vljudni ljudje, ampak tudi zelo previdni in oprezljivi. Tako se je zgodilo, da se niso peljali v Moskvo na vrat na nos z aeroplani, kot so to delali nemški diplomati, ampak so se vsedli na najpočasnejši vlak in se po najdaljših ovinkih odpravili v Moskvo. Saj se nikamor ne mudi, so rekli.
Ko so tako srebali čaj s Stalinom, jim je hotel ta nadro-biti v čaj mesto sladkih piškotov nekaj zelo starega in ples-nivega prepečenca, ki so ga pa Finci hvaležno odklonili in rekli, naj jim Stalin ne zameri, ampak take hrane niso navajeni. Stalin je debelo gledal in se čudil, ko so se Finci prijazno' poslovili in odšli domov. Stalinu je ušla prva zlata ribica.
No, če ne gre na severu, bo šlo pa na jugu, si je mislil Stalin, tam so ljudje bolj mehki in se dajo obdelavati. Pa je povabil turške prijatelje na čajanko. Tudi Turki so prijazni liudie zadnjih tri sto let in so šli v Moskvo. Tam jim je hotel Stalin servirati nove1 vrste jed, Dardanele v omaki Črnega morja. Za prikuho jim je dal na krožnik nemško in bolgarsko naklonjenost.
Pa je bilo za Turke te jedi preveč. Polne tri tedne so jo Turki pokušali in jo skušali požreti-, pa ni šlo in ni šlo. Položili so žlico na mizo in odšli domov, kjer so se vsedli pod Chamberlainovo marelo, ki jim je nudila prav udobno senco.
Tako je ušla Stalinu druga zlata ribica in zdaj se mu v tepli e v glavo misel,'da on ni rojen za zunanjo politiko. Zato bo odslej raje ostal doma in se po kozaško poigral s svojimi generali i ni diplomati, ki so potrebni čiščenja.
našem ginljivem slovesu od naših dragih v domovini. Vlak prenapolnjen s tujci, ki so prihajali iz Beograda, Zagreba in dalje. Vlak je bil tako prenapolnjen, da smo morali sedeti kar na naši ročnih kovčegih na hodnikih železniških- voz. Z žalostnim srcem . . *. solze se nam še niso bile posušile na naših licih, bili smo kakor omamljeni, ne vedoč kaj se godi krog nas in niti opazili nismo, da se še vedno vozimo po slovenski zemlji.
Vedeli smo samo eno in to je, da smo se poslovili od naših dragih in da se oddaljujemo od naše rodne zemlje in od onih za katere smo se podali preko širnega morja ravno pred tremi meseci. Pogledali smo skozi okno in opazili smo še vedno visoke hribe, še vedno se je razprostirala pred nami slovenska zemlja.
Ker smo želeli videti tudi Italijo, se sedaj nismo vozili mimo št. Vida, ampak po drugi progi, po kateri se do sedaj še nismo vozili. Še vedno šo se vrstili pred nami zadnji dnevi v domovini in v duhu sem videla vse one, katerim sem segla v roke ob slovesu.
Sprevodnik je prišel pregledati naše vozne listke, ker je vi del, da sedimo na naših kovčegih dasiravno smo imeli vozne listke za drugi razred, nam je obljubil poiskati prostor v kakem ku-peju.
Na našem vlaku je bilo tudi več vagonov jugoslovanskih fašistov. Oblečeni so v modre srajce in hlače enake barve in čepice na glavi. Ti so nam ponudili prostor v svojem kupeju. Povedali so nam, da so iz Bosne in da so namenjeni v Benedke, kjer jih pričakujejo italijanski fašisti z veliko slovestnostjo. Sedaj sem šele spoznala, da imajo tudi v Jugoslaviji fašiste, to nam je bilo do sedaj popolnoma neznano.
Ker sprevodnik ni mogel dobiti prostora drugje nam je od-kazal kupej prvega razreda. Tu smo se sestali z Judi, ki so bili namenjeni na Francosko, bili so namreč begunci in zato smo se takoj, podali v pogovor in so sočustvovali z nami, ko so nas videli kako potrtega srca zapuščamo svojo domovino. Govorili so namreč nemško, francosko in angleško.
Kmalu smo bili na italijanski meji — prekoračili smo mejo. Prva postaja v Italiji je Postojna (Postumia). Tu, se je vlak ustavil, da so nam pregledali naše potne liste. Na tej postaji je bilo precej italijanskega vojaštva, oficirjev in uradnikov v slikovitih uniformah, na glavi so imeli klobuke z velikim perjem.
Tu so se vstopili k oknu naši jugoslovanski fašisti in vsi obenem pozdravili Italijane: "živijo Musso, Eviva Italia!" Enako so jim ddzdravili Italijani s tem, da so se odkrili in z rokami mahali v pozdrav. Mene je to pozdravljanje zadelo v srce kot nož, ko sem videla te naše ljudi pozdravljati tistega, ki jim je prizadejal toliko gorja in sedaj so se mu klanjali ... kar razumeti nisem mogla.
Ob treh popoldne smo privozili v Trst. Tu smo morali čakati več ur na prihodnji vlak, ki naj nas pripelje v Benedke. To čakanje nam je prišlo ravno prav, da smo si ogledali tudi Trst, to mesto, ki je bilo last Slovencev, kajti ta luka je bila zelo važna za Slovence. Ogledali smo si mesto in pristanišče in vse kar je zanimivega v Trstu.
Prišel je čas, da se odpeljemo naprej. Zdaj pa je bilo več prostora na vlaku, da smo imeli kupej popolnoma sami zase. Tudi oni fašisti so se peljali z nami. Po vlaku je kmalu zaorila
ši spremljevalci drug za drugim.
Potovanje je bilo zelo zanimivo. Pokrajina je lepa. Na vlaku je zavladal popolnoma drugi duh. Italijanska govorica na ves straneh, tu so italijanski uradniki pokazali svojo veljavo. Vendar, ko so izvedeli, da smo Slovenci iz Amerike, se je tu in tam kateri spozabil in nam kakšno stvar začel tolmačiti v slovenščini.
Bilo je že krog devetih zvečer, ko smo zagledali pred seboj mesto, vse razsvetljeno. Videlo se je, da se bližamo krasnemu mb-stu. Videla se je krasna cesta, ki je pa takoj zginila, ko je vlak zavozil v Benedke. Komaj se vlak) ustavi že zakličem puatrešč-ku "fakini" pridi po našo prtljago.
Na kolodvoru je bila silna množica ljudi krog našega vlaka. Spoznali smo, da so bili to italijanski fašisti v vrstah z godbo načelu, ki je igrala jugoslovanske in italijanske himne in koračnice. Tu so stopali iz vagonov naši spremljevalci — fašisti in si segali v rok«, nakar so se postavili v vrste in odkoraka li proti obrežju med vihranjem jugoslovanskih in italijanskih zastav, dekleta pa so metala našim fašistom cvetje v pozdrav.
Ko sem tako opazovala vrste naših fantov in italijanskih, sem morala priznati, da so naši jugoslovanski fantje bolj "fejst' kot Italijani in ni čuda, da so dekleta s takim veseljem metala cvetlice proti njim.
Tudi mi smo ubrali njih korak in skoro bi lahko kdo sodil, ds smo tudi mi prišli z njim in d smo enega mišljenja. Zdelo se nam je, da godba pozdravlja tu di nas. Prišli smo do obrežja in tu sem vprašala "fakina" kje jc kakšen taxi, a ta nam je povedal da v Benedkah ni prostora za taxi je, ampak samo za čolne.
Pristopili so porter j i razni? hotelov in vsak je hotel privabiti kar največ gostov za svoj ho-
tel. Odločili, smo se za hote Splendido na Marco Piaza. Vstopili smo v Čoln, ki prevaža ljudi od postaje do postaje, kakor tukaj pri nas busi.
Tudi ta čoln v katerem smo se vozili je bil prenapolnjen in je vozil prav počasi po krasnem Grand kanalu. Na obeh straneh kanala so bili hoteli, restavracije, gostilne pred katerimi so na )zkem tlaku sedeli, pri pogrnjenih in s cvetjem okrašenih mizah, gostje in uživali krasoto Benedk. Ni čuda, da imenujejo to mesto najbolj romantično na svetu.
Po 15 minutah vožnje izstopimo, uslužbenec nam je pokazal naš hotel. Najprej smo se registrirali in odložili svojo pritlja-go. S hotelom smo bili prav zadovoljni, najbolj se nam je do padlo, ker so uslužbenci znali angleško. Odkazan nam je bil pro-stor kjer bomo večerjali. To je bil krasen vrt tik ob vodi. Naročili smo si večerjo, katere smo bili v resnici že potrebni, ker bi lo je že precej časa, kar smo v Trstu imeli kosilo. Opazovali smo različne velikosti čolničke, kfso brzeli po Grand kanalu.
Igral je imeniten orkester na violine krasne melodije. Vse to je bilo nekaj popolnoma novega za nas. Kaj takega nismo še videli. Motrili smo goste pri sosednjih mizah, ki so večina vsi govorili nemško in angleško in le malo Italjanov je bilo med njimi, kar znači,, da so gostje največ tujci, ki so se brezskrbnih obrazov zabavali ne meneč se za vnanji svet.
čeprav je bilo že pozno smo se podali po večerji na trg sv. Marka, ki je bil natlačeno poln ljudstva. Ta trg je nekako središče zabav za ondotne prebivalce, kajti to je največji suh prostor, ki
je tudi ves tlakan, a vse naokoli pa je obdan od vode. Tu so imeli koncert na prostem, kjer je nastopalo do sto pevcev in enako število godbenikov. Vse naokrog je polno malih gostilen in pro-dajalen.
Ker smo se namenili prihodnji dan ogledati si vse zanimivosti tega mesta, smo se vrnili nazaj v hotel in se podali k počitku. Postelja se nam je prav prilegla. Minilo je bilo že trinajst ur odkar smo bili zapustili domovino, pa smo že toliko videli in do-iveli. Ko smo si drugi dan ogle-davali mesto, smo morali hoditi ali pa si vzeti čoln namesto iz-voščka, kakor je bilo to običajno v drugih evropskih mestih.
V tem mestu se ne vidi avtomobila pred vsako hišo, ampak čolne vseh vrst — gondole, ki prepelavajo turiste. Enako vidiš tudi povsod večje čolne za prevažanje drugih stvari, kajti tukaj, takoj ko izstopiš iz hiše moraš stopiti naravnost v čoln. Ravno tako vidiš tukaj kmete, ki vsako jutro pripeljejo razno zelenjavo in se ustavljajo pred vsako hišo, da si ženske lahko nakupijo česar potrebujejo.
Tu ni cest, a so toliko bolj krasne vodne ceste ali kanali: Rio Priulli, Rio Ponte Dei Sospiro, Rio S. Barbara, šele kadar se voziš po teh kanalih znaš pravilno ceniti lepoto Benedk.
čeprav imajo tu in tam ob hišah male hodnike in ponekod tudi male mostičke od ene hiše do druge, vendar se vedno hitrejše pride s čolnom. Najbolj slaven je most Rialto, ki je zidan še v 17. stoletju.
Nas ženske je posebno zanima 'o kam neki tukaj ženske obeša jo perilo. Videle smo, da je prav anostavno, kar od ene" do druge hiše napno vrvi in na te obesijo perilo. Nam bi se bilo težko privaditi temu obešanju. V resnici je to mesto nekaj posebnega in izgleda, kakor da je preplavljeno, prave stavbe na koleh. To napravi na tujca nek poseben vtis, posebno še na takega, ki se mudi tukaj prvič, kakor smo bili mi.
Ogledali smo si tudi trg sv. Marka. Najprej smo si ogleda-
i	krasno katedralo z številnimi oltarji in krasnimi oljnatimi slikami po stenah. Ogledali smo
ii	palačo Palaz,e Ducale. Videli :mo krasne sobe in v vsaki je ne-caj posebnega, v eni sem videla sliko, ki me je zelo zanimala in ta je predstavljala "Dan sodbe' in zopet v drugi slika 'Paradiž" teh sob je toliko, da vzame precej časa, če bi hoteli vse ogledati
V	tej palači se nahajajo tudi ječe in sicer globoko pod zemljo vse to smo si ogledali. Te ječe so ponekod tako nizke, da jet nik niti-stati ni mogel pokonci Ogledali smo si tudi sobo, v kateri so bile razne mučilne priprave, na stenah se je videlo še sledove zadnjih jetnikov, ker j bilo na več krajih videti razna besedila vsekana v stene, ki so predstavljala najbrž -zadnje izpovedi teh nesrečnikov, ki so tu kaj prebivali. . . . Strašno!
Kar oddahnili smo si, ko smo zopet stopili ven na sveži zrak ter smo zopet opazovali krasoto zahajajočega sonca. Videli smo tudi "Clock Tower," ki j*e precej visok in raz katerega je krasen razgled na vso okolico. Po ur v tem stolpu se ravna vse mesto in je tudi ponoči mogoče razbra ti čas na tej uri, ker je lepo raz sv-etljena. V tem mestu je 96 krasnih katoliških cerkva. Ima jo pa tudi škotsko, armensko baptistovskc, nemško evangelsko in celo "Salvation Army."
V	tem mestu, kakor povsod imajo razne parobrodne družbe banke, hranilnice, tiskarne in Številne šole, bolnišnice, umobol niča se nahaja na majnem otočku. Najbolj slovita pa je knjižnica in umetniška galerija.
Mnogo razvedrila in zabave nudi to mesto turistom in ni čuda, da vsak, ki potuje v Evropo si hoče ogledati tudi to znamenito mesto, ki hrani toliko zgodo-
vinskih reči in ki se razlikuje od tev tudi poskusit kakšnega so vseh drugih mest na svetu. Po-; ietos pridelali in prepričana sem, zno zvečer smo se že poslovili in odpravili z vlako mproti enemu največjih mest Italije — Milanu. -o--
Jesenski čas se nam je že začel
Newburgh. — Kakor bi eno noč dobro prespali, tako hitro se nam zdi, da je prešel poletni čas. Jesen se je naselila v deželo, ki nam zadnja še krasi naravo pred zimo. Jesen ni sicer tako lepa v mestih, je pa tem lepša zunaj na-deželi, kar pomislimo koliko veselja je bilo v naši rojstni domovini. Kako lepi so bili gozdovi v jesenski obleki v katerih so se zbirale tiče in nam prepevale poslovilne pesmi predno so odletele na jug.
Odletele so od nas nevedoč ali se še vrnejo, ali bodo mogoče omagale na dolgi poti. Opazovali smo jih in sf v srcu želeli, da bi tudi mi dočakali zeleno pomlad, ko bo zopet sonce ogrevalo našo zemljo in ko se bodo zopet vrnile tiče in nam prepevale ter nas travniki razveselili s pomladnim cvetjem.
Jeseni veselo spravlja kmetič svoje pridelke in iz vinskih goric se je slišalo veselo petje in vriskanje in nabijanje sodov se je razlegalo po planinah, po katerih je veselo vriskal pastir, ker je že prišel čas, da žene svoje črede domov. To so nam sladki spomini na jesenski čas v domovini. Tukaj vsega tega ni. Ne čujemo drugega kot ropotanje strojev in nobenega tičjega petja.
Zato so se pa ustanovili tukaj mladinski pevski zbori, ki nam veselo prepevajo. Ko sem opazovala zadnji koncert Združenih mladinskih pevskih zborov, sem se globoko zamislila. Dozdevalo se mi je kot da poslušam tičje petje. Opazovala sem te naše male pevce kako so odpirali svo ja nežna usteca in pazili na svojega učitelja, kakor to delajo mla di tički v gnezdecu, ko opazujejo svoje starše. Kar veselje jih je opazovati, s kakšnim veseljem uživajo kulturno hrano od svojih učiteljev, človek si kar ne more misliti kako je mogoče, da so se toliko vsega naučili.
Tak učitelj kot je g. Šeme v resnici zasluži, da se ga spoštuje in da mu narod v tem smislu da tudi priznanje. Ravno tako pa imajo tudi starši teh otrok veliko zaslug pri vzdrževanju teh zborov, kajti veliko je treba žrtvovati v denarju, z delom in časom. Zavedajte se, da ste v ponos slovenskega naroda.
Dokler bo živela naša slovenska pesem, tako dolgo bomo tudi mi živeli kot narod med drugimi narodi. Zato starši, le vstrajaj-te, ker boste lahko ponosni na svoje žrtve in svoje otroke, ki se ne bodo sramovali prepevati naše lepe slovenske pesmi in se pri tem učili tudi svojega materinega jezika.
Sedaj', v jeseni ko bodo prirejali naši mali pevci svoje koncerte, je naša dolžnost, da jih tudi posečamo. Naši "Kanarčki" pri-rede 5. novembra v Delavski dvorani na Prince Ave., kakor sem slišala nekaj posebnega, nekaj novega.
Za te naše pevce je g. Šeme spisal in uglazbil opereto, ki je posneta prav iz vsakdanjega življenja. Človek bi mislil, da je to malo pretežko za te male pevce, a kdor jih je slišal na zadnjem koncertu, ali pri igri "Luknja v namiznem prtu" in drugih, bo prav gotovo vedel, da bodo izvrstno napravili.
Kaj več o tem bo gotovo napisala Ančka Traven, ker ona ve vse podrobnosti in saj tako veste, da se vse vrši pod njenim spretnim vodstvom.
V Slovenskem narodnem domu na 80. cesti pa bodo imeli pa "črički" veste črički, ki grozdje mehčajo, 12. novembra ga bodo pa krstili in ga bodo dali vsakemu, ki bo prišel na njih priredi-
da vam bodo pod vodstvom g-Ivan Zormana tudi zapeli, da boste prav zadovoljni.
"Kraljički" imajo svoj koncert v nedeljo 16. novmebra v Narodnem domu v Maple Heights. Ta zbor je lepo napredujoč v tako kratkem času.
Torej peli nam bodo naši tički Kanarčki, črički in Kraljički, ki se pa ne zbirajo zato, da bi nas zapustili, ampak zato, da bi nas razveselili s svojim žvrgolenjem. Seveda naša dolžnost je, da jih podpiramo in poslušamo, da nam bodo še dolgo prepevali našo prelepo slovensko pesem.
Slišali bomo tudi Zvon, pa ne še iz nove cerkve, ampak ta glas bo prihajal iz ponosnih prs naših pevcev in pevk zbora Zvon, ki poje že 25 let in sedaj proslavljajo srebrno obletnico.
Pevci in pevke, kakor tudi g. pevovodja, precej dolga je doba vašega napornega in požrtvovalnega delovanja na kulturnem po- j lju za našo pesem. Le še tako naprej. Saj je vendar 'to naš največji zaklad, ki smo ga prinesli s seboj iz stare domovine. Bodite veseli kot so bili veseli naši dedje, ki so se s pesmijo tolažili in preganjali otožne misli. Kjer je Slovenec, tam je tudi slovenska pesem in veselo petje.
Naj se Zvon glasi še mnogo, mnogo dni! čestitam vam in vam želim še mnogo uspeha tudi v bodočnosti. Pozdrav vsem pevcem, Apoloni j a®Kic, ljubiteljica petja. -o-
Člltnicam podr. št. 25 SžZ
V sr.edo večer se vrši nekaj posebnega za članice Slovenske ženske zveze v dvorani nove šole sv. Vida. Kaj bo ta posebnost? Špageti večerja in po večerji pa igra za lepe nagrade. Vstopnina za večerjo bo samo 25 centov, kar je res poceni, če jjremislimo, da se bo za teh 25 centov dobilo poln krožnik špageti z mesom-Potem čašico dobre kave in če bo katera še lačna in žejna se bo pa še dobilo. Preostanek od te večerje se bo porabil za pomoč keg-ljaškim klubom in vežbalnemu krožku. Naše kadetke so se tako izvrstno postavile pri paradah zadnje mesece, da se moramo enkrat skupaj zbrati in jih pohvaliti, da bodo imele še več navdušenja.
Ne bom nič bolj natančno poročala kaj bo vse ta večer, ker potem bi že kar naprej vedele kaj bo, ampak naj bo to tajnost do takrat, da boste še bolj gotovo prišli gledat, kaj da vendar bo vse v sredo večer. Ker je ravn° na 25. v mesecu in mnogo izmed nas gre itak ven ta večer plačat društva, zato bo toliko bolj primarno priti. Torej ne ostanit® doma v sredo večer, ampak pridite v novo dvorano šole sv. Vi' da, ker se bomo prav dobro im<3' le, Začetek ob osmih zvečer. Vabimo prav vse članice SŽZ in posebno od podružnice št. 25. SaJ nas je čez tisoč in če vas prid" saj "en firkelc" vas bo že lepo število. Pripravljeno bo, torej boste prišle? Menda ja!
S pozdravom,
Mary Otoničar, tajnica'
IZ DOMOVINE
—Iz bolnišnice. Iz Slivnice f bil prepeljan v bolnišnico 45 l'3^' ni posestnik Avgust Lešnik, W terega je udaril konj s kopitoi*1^ glavo ter mu razbil obraz-Pekjrah si je pri obiranju sad>a zlomila nogo 11 letna Silva FerS' ki je'padla z drevesa. mttmtt^ntu**^««^
te verjamete al' pa
"Jej, kako fletkan S11".2^! je vaš mali!" pohvali PW® ljica.malega sinčka svoji sv znanki. "Ali se je kaj očetu?"
po svojem
da
"Aha, se je! Samo njegov oče gunevet, ne da bil zraven še fletkan.
,1e bi
j
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 24, 1939
^uu^»ummtnmttm!»»H»:!!nH»!»»»!i»»»»i»»t»tniiittnnHntnK
WINNET0U
Po nemftkem Inlnlki K. M»y»
Izgnali pa jih bomo tako sramo- 40 dolarjev, ki za nje ne bom dal
tno, da si gotovo nikdar več ne bodo želeli nazaj k nam. Določili smo, da jim bomo naj-
posebnega potrdila, ako mi denar koj in pred vsemi temi pričami nakažete. V slučaju takoj-
Prvo in predvsem in takoj po- šnjega izplačila sprejmem le 20
strigli lase in brado vse do kože. Gotovo se bodo nekateri iz-tted prisotnih gentlemanov radi lotili tega zabavnega posla. Kdor nima daleč domov, naj stopi po škarje. Topim in pokvarjenim škarjam bo dala jury posebno prednost."
Bučen smeh je zaoril. Nekdo je odprl okno in kričal na ulico: "Po škarje! Brž! Kukluksarje bomo ostrigli! Kdor prinese škarje, sme vstopiti!"
Kdo bi se bil ustavljal temu zapeljivemu vabilu! Kdor bo Prinesel škarje, sme vstopiti —!
gledati, kako bodo kukluksarje strigli! Ulica je zahrumela od stohogega topotanja, vse je kričalo za škarjami. Nekdo je celo tulil; "Vrtnarske škarje sem! Ovčje škarje sem!" Sheriff je nadaljeval:
"Sklenili smo tudi, da bomo °bsojenos vkrcali na parnik, ki je opoldne prispel iz Austina in ki bo jutri zarana odplul v Ma-%ordo. Tam pa jih damo spraviti na prvo ladjo, ki bo odplula v inozemsko pristanišče. In sicer jih bomo spravili na to ladjo brez ozira na to, kdo so, odkod so prišli in kam je ladja namenjena. Glavno je, da jih izžene-*no iz Texasa. Vse d j tedaj, da bodo vkrcani v inozemstvo, ne smejo odložito svojega kroja, vsi sopotniki naj vidijo, kako mi Texanci kaznujemo kukluksarje. Tudi vezi jim ne bomo sneli in jesti in piti dobijo šele v Mata-gordi. Stroške za potovanje bomo poravnali iz njihovega lastnega denarja. Preiskati smo jih dali in našli smo Pri njih nad tri tisoč dolarjev Lepa vsota, ki so si jo najbrž na-kradli in naropali. Razen tega je sodni dvor zasegel vso njihovo lastnino, posebno njihovo orožje, ter ga bo na dražbi prodal Izkupiček iz dražbe se bo porabil, tako je jury sklenila, za nakup piva in brandyja. Velespo-štovane priče in drugi, ki so sodelovali, bodo imeli priliko, da si oddahnejo od dolgotrajne ob-rjfvnave pri kozarcu piva ali brandyja ter se s svojimi damami porazveselijo pri plesu, ki ga bomo otvorili takoj po dokončanem zasedanju. Jutri zarana pa bomo kukluksarje s primerno £odbo pospremili na parnik. °menim le še, da bodo obsojenci Plesu prisostvovali in zato osta-b na mestu, kjer sedaj stojijo.
Ako ima zagovornik še kaj po-^edati, ga bomo radi poslušali, ce bo uvideven in če se bo ome-351 le na najpotrebnejše. Kajti mnogo časa. Kukluksa-moramo ostriči in njihovo las-,ni'i0 prodati na dražbi, torej Polne roke dela, preden se 2ačne ples."
^romovito, viharno odobravanje — Kar konca ga ni bilo. , l'edsednik in zagovornik sta maj pomirila tuleči vihar. Zagovornik je še enkrat vstal. "Kar bi pe rad povedal v prid ®y°jim varovancem, je tole. Re-^ moram, da je obsodba precej Pa trdota je primerno o-^iijena po določilih, ki predvidevajo pivo, brandy, ples in godbo.
Zato izjavljam v imenu tistih, 1 jih na tem mestu zastopam, da sem z obsodbo zadovoljen. Upam, a bo moje varovance izpodbudi-jf k boljšemu, pametnejšemu in pristne j šemu življenju. Sva-*m jih tudi, naj se nikar ne vr-,ej0 Vec le-sem. Ker bi sicer ni-akor več ne sprejel zagovora in 1 torej drugikrat ne imeli na raz-aSo takega izvrstnega prav-ea svetovalca.
Omenim še, da dobim za svoj dof°VOr °d vsakeS'a klijenta dva arJa. za dvajset mož skupno
dolarjev, drugo pa odstopim v poravnavo stroškov za sodno dvorano in za razsvetljavo. Godce lahko plačamo iz vstopnine, ki jo bcdete pobirali za ples. Predlagam 18 centov na osebo. Dame so seve vstopnine proste."
Sedel je i/i sheriff mu je v vsem pritrdil.
Gledal sem in gledal in mislil, da se mi sanja. Ali je kaj takega mogoče v resničnem življenju —?
Pa res je bilo.
Zagovornik je dobil zahtevani denar in gostje so pohiteli po dame. Drugi so prišli z vsemi mogočimi škarjami. Jezil bi se bil rad, pa se nisem mogel, smejal sem se z Old Deathom vred, kateremu je izid dogodka izredno ugajal.
Kukluksarje so ostrigli in nato je bila dražba. Puške so naglo šle in še dobro so jih plačali. Tudi druga lastnina obtožencev je kmalu izginila. Godci so tudi prišli. Kdo ve odkod in kdo jih je priklical. Štirje so bili, sden je imel klarineto, drugi go-ili, tretji trobento, četrti fagot. Postavili so se v kot in uglaše-vali svoja predpotopna godala. Njihov® uglaševanje ni ravno obljubljalo klasičnega užitka.
Oditi sem mislil. Pa slabo sem naletel pri Old Deathu! 0-kregal me je in dejal, da sva prav ia prav glavni osebi in da sva ;i po tolikih naporih končno res zaslužila tudi nekoliko zabave.
Sheriff je čul njegovo kreganje in mu koj pomagal. Da, celo z vso odločnostjo je izjavil, da bi bilo vse častivredno meščanstvo La Grange globoko užaljeno, če bi ne otvorila plesa. Dal je Old Deathu svojo soprogo, meni pa hčerko na razpolago in pražil, da sta izvrstni plesalki. Dva ;oba da sem mu izbil, on pa da ie mene nekaj krati sunil pod re-3ra, zato sva si takorekoč prijatelja, je dejal, in globoko bi bil .ižaljen, če bi vabila ne sprejel. Skrbel bo, da dobiva posebno mi-
50.
■wn»mmmmmm»mnmmim»tmmmmmmtmnmmmrantmmtmnnni»s
JOŽE GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
Malo pred tretjo uro sva dospela do velikih poslopij Ecce homo in Flagellatio, ki stoje na levo ob cesti Via Dolorosa; tem nasproti, na desno ob cesti pa poslopje bivše turške vojašnice, sedaj arabska srednja šola. Tu je stal grad Antonija, sodna hiša Pilato.va. Ta, z poslopji obdani kraj, je nekdaj tvoril obsežen prostor gradu ali preto-rija Antonija, kjer so se odigrali bolestni dogodki Gospodovega trpljenja: bičanje, z trnjem kronanje, ter smrtna obsodba; tu se je pričel Njegov bridki pot z križem proti Kal-variji.
Tlak nekdanjega preddvora, ki je na levo ter sega, tja do skale, kjer je stala sodna hiša Pilatova, sem si ogledal že koj drugi dan mojega bivanja v Jeruzalemu, zdaj pa sem bil namenjen na kraj sodne hiše, kjer je Poncij Pilat, cesarski namestnik v Judeji, izvrševal svojo sodno oblast, ter v imenu cesarja Tiberija obsodil Jezusa Kristusa v smrt na križu. Tu se mi je ponudila kar dvojna prilika. Prvič, da stopim na kraj nekdanje sodne hiše, drugič, da se tu udeležim pobožno-sti Križevega pota.
Po nekaj stopnicah stopiva na prostor nekdanje sodne hiše, kjer je bil grad na skali; po stenah sedanjega poslopja so bile vsakovrstne rizbe in arabske črke in na prvi pogled se vidi, da je tu šola. Učencev seveda ni bilo, kajti kraj je za ta čas določen za pobožnost Križevega pota; pač pa je ondi bila zbrana množica ljudi, ki so čakali na pričetek te pobožno-*ti. Po moji oc.eni je bilo tam okrog 250 ljudi in morda rajši več. V pisani skupini, katero 40 tvorili domačini in tujci, so
nato pa se obrnemo proti za-padu skozi lok Ecce homo, kjer gre cesta polagoma nizdol v dolino Tyropaeon, kjer pridemo do najnižje točke; na desno stran ceste je gostišče sv. Družine, levo pa prostor tretje postaje, kjer opravimo pobožnost. Tu pri tretji postaji gre cesta po vprek; del ceste na desno gre mimo gostišča sv. Družine, pod imenom cesta kralja Salomona, ki pelje proti Dama-ščanskim vratom; drugi del na levo pa je cesta Via Dolorosa. Po tej cesti gremo od tretje postaje nekoliko naprej, kjer je na levi strani ceste četrta postaja. Tu je tudi cerkev Armenskih katoličanov, kjer sem si ogledal žalostni prizor, ko Jezus z težkim križem obložen sreča svojo žalostno Mater.
Od četrte postaje nekoliko dalje, je peta postaja. Tu se pa Via Dolorosa odcepi od ceste, ki pelje naprej po dolini Tyropaeon in gre na desno naravnost proti zapadu. Na vogalu obeh cest na levo je zidano poslopje, kjer je na steni napis, da je tu peta postaja; v notranjosti poslopja pa je z velikimi kipi ponazorjen prizor, ko Simon iz Cirene pomaga Jezusu nositi križ.
Od pete postaje gremo po ozki ulici, ki se vedno bolj strmo dviga proti zapadu ter pelje proti Kalvariji. Precej časa gremo po prosto z kamenjem tlakani in mestoma obokani ulici ter pridemo že preko moli v njemu neznanem je- cej visoko, kjer je na levi stra-zik'u; ljudje se vedejo vzorno ni ob ulici šesta postaja; tu je pobožno, da, rekel bi, take po- bila menda hiša usmiljene Ve
nih polti ter nošah; bili so preprosti in gosposki, revni in bogati, mnogo civilnih oseb, med katerimi je bilo tudi precej duhovnikov, svetnih in redovnih, ter nekaj redovnic; med pisano množico je bil tudi en škof. Pa tudi brez vojaškega zastopstva ni bilo, zlasti je bil zanimiv visok vojaški častnik v blesteči uniformi, ki se je pridružil skupini, da z drugimi vred sledi po poti, po kateri je Gospod nosil svoj križ. Med to zanimivo pisano družbo, ki je potrpežljivo čakala, je bil tudi p. Adolf Ča-dež, ki naju je ves vesel pozdravil, ter nama prožil desnico. Zelo je bil vesel, da smo se na tem imenitnem kraju sestali kar trije Slovenci, ter me vprašal, kako sem kaj zadovoljen v Jeruzalemu. "še nikjer na svetu kot tu," sem zatrdil p. Čadežu.
Ko je bila ui;a 3 se je pričel Križev pot. Frančiškan prične: Pilat obsodi Jezusa na smrt. Molimo Te Kristus in Te hvalimo — glas mu zveni slovesno otožno, ko moli prvo postajo; vsi drugi pa z molitve-nilci ali rožnivenci v rokah na glasno molijo za njim vsak v svojem jeziku. Toda nihče se pri tem ne spodtika in nihče zato ne gleda soseda postrani,
božnosti se se v cerkvi ne vidi. Vsi v molitev zatopljeni klečijo ter molijo Njega, ki je bil tu na smrt obsojen in po prostoru se razlega prošnja: Usmili se naš, O Gospod! Usmili se nas!
Ko je prva postaja končana se mirno v popolnem redu odpravimo ven na cesto Via Dolorosa, to je žalostna ali križe-va pot, kjer opravimo zunaj na
bili vsakovrstni obrazi različ- cesti pobožnost druge postaje,
SEJA LASTNIKOV APARTMENT HIŠ
Kaj sem hotel! In ker sta se prav tedaj pojavili dami v dvorani, naju je brž predstavil in jeg je bil nemogoč. , Dobri sheriff se je gotovo po kraljevsko veselil, da nama je o-besil boginji svojega domačega ognjišča. Posadil nas je za mi-20; ki je imela le eno slabost, odmerjena je bila samo za štiri o-sebe. Brez usmiljenja sva bila izročena na milost in nemilost dražestnima damama.
Bili sta enostavno sijajni.
Sila dostojanstveno sta se vedli. Seveda. Oče, oziroma mož je bil sheriff, uradna osebnost v La Grangi —. Mama je bila kakih petdeset let stara, pletla je neprestano volneno jopico, enkrat povedala nekaj o Napoleo novem zakoniku, pa za vedno zamrla usta. Hčerka je imela nad trideset let, prinesla si je na ples neko knjigo, pesmi so bile, mislim, in jo je Vkljub peklenskemu šundru in ropotu vztrajno brala, tako se je vsaj zdelo, počastila mojega prijatelja, starega scouta in prerijskega lovca, z duhovito opazko o pisatelju Pier re Jeanu de Beranger in ko ji je starec odkritosrčno zagotovil, da se s tem westmanom še ni srečal, — je utonila v večen molk. Ko so ponujali pivo, se nista ge-nili, ko p,a je prišel Sheriff brandy j em, so oživela njuna lica.
Pri tej priliki me je spoštovanja vredni sheriff počastil z e-ninf svojih sunkov med rebra in mi šepnil:
"Ples se začne! Le kar primi-te jo!"
Dalje prihodnjič
Roy Wenzlick j Dr. Alfred P. Haake
Lastniki in upravniki apart- Vstopnina je prosta s poseb-ment, hiš so vabljeni na zborova- nimi listki, katere se dobi zastonj nje za izboljšanje hišnih odnoša-J v uradih Apartment House jev v širnem Clevelandu, ki se Owners Ass'n of Cleveland, 230 vrši 23. 24. in 25. oktobra v Ho-! Williamson Bldg. telu Cleveland, ki ga prireja! Dr. Alfred P. Haake bo odprl Apartment House Clinic, kot na-1 sejo in rfoy Wenzlick, preds. znanja G. T. Sharp, glavni pred- Real Estate Anaysts, Inc. iz St. tednik.	| Louis, bo glavni govornik.
ronike, ki je podala Gospodu potni prt, da si je z njim obrisal z potom in krvjo obito čelo. Čisto naravno in umljivo je moral biti Gospod od slabosti ves poten, ko je dospel semkaj z težkim križem in Veronika, ko je videla Gospoda, kako izmučen ter ves poten stopa pod težo bremfe'na, Je''hitela nasproti ter Mu postregla s prtem.
V notranjosti visokega poslopja tik ob ulici se pride po treh kamnitih stopnicah v obokan, kleti podoben, prostor, kjer je, kakor pri peti postaji, skoro v naravni velikosti ponazorjen prizor, ko Veronika podaja Jezusu potni prt. Tu v notranjosti, ki' je odprto samo kadar se moli Križev pot, prodajajo razne spominke, ki spominjajo na to bridko pot Gospodovo.
Od tu gremo dalje po klancu, ki se dviga proti Kalvariji, ter pridemo pod obokane prostore, kjer se križajo ulice. Tu preko poprečne vflice na koncu oboka je na vogalu ulic prostor sedme postaje, kjer je majhna lična kapelica, ki je bila to pot odprta. Pod oltarčkom pa je lepo ovekovečen prizor, ki predočuje Gospoda, ko ves izmučen pa oslabljen leži pod težo križa. Z sočutjem v srcu smo gledali Gospoda v brezmejnem ponižanju, ko ves razbit leži na tleh, potem pa smo šli nekoliko dalje, kjer je več metrov više prostor osme po-
staje. Tu je pa že blizu cerkev Božjega groba; toda ker je vse zazidano, ne mojremo naravnost do devete postaje, zato krenemo nekoliko nazaj, do križišča ulic, potem pa po ozki obokani ulici arabskega bazarja ter pridemo po ovinku do devete postaje.
Arabski bazar, ki je drugače skoro divje živahen, ko se kuha, peče in prodaja ter se razlega krik Arabcev, ki se drenjajo na ozki ulici, je bil to pot skoroda dobesedno prazen; vsa arabska krama je nekam izginila, tako da ni bilo nobene gnječe, kot je navadno. In kar je bilo še bolje, da ni bilo treba vonjati neprijetnega vonja, ki puhti iz tistih peči, ter neprijetno udarja v nos. Tu pa tam so stali Arabci ter mirno gledali, ko smo se pomikali po ulici. Ob straneh je stala policija, ki je tu in tudi na nekaterih drugih krajih, koder je šla naša procesija, pazila na red, ki je bil naravnost vzoren. Zlasti .je policija posvečala pa-žnost škofu, ki je z nami vred korakal po ulici in molil; kamorkoli je šel, mu je policija brž pripravila prostor, ter ga s p o š 11 j i vo pozdravljala. Ker sem slučajno korakal blizu škofa, je to še meni zelo prav hodilo, da sem si na ta način lahko vse od blizu ogledal postaje Križevega pota.
(Dalje prihodnjič) -o-
—Avtomobil se je zaletel v voz. Ko se je peljala 64 letna po-setnica Alojzija Remškar z Brezovice iz Ljubljane domov, na Tržaški cesti, v bližini mitnice, se je zaletel v njen voz od zadaj osebni avtomobil. Pri sunku je posestnica padla z voza in se precej poškodovala. Na pomoč poklicani ljubljanski reševalci so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
do številke 100, če pa enkrat lastujemo že stotak, smo pa že kar brez skrbi, če nas zasači kakšna nezgoda, le brez bančnih knjižic ne sme biti noben, niti posameznik, še manj pa družina, nekaj mora biti prihrankov na banki, da odganja-, jo strah v' slučaju -bolezni ali brezdelnosti ali kaj podobnega.
Pri vsem tem pa še ni to vse, da imamo mi svoj denar v naši banki, prav tako dobro je to tudi za našega rojaka, ki mu ta denar posodimo in mu tako pomagamo do cilja, do hiše, do napredka v trgovini in drugače. Vse to, že tolikokrat pojasnjeno šteje v korist naroda. Pri vsem tem, kakor veste, se denar na banki lahko dvigne vsak čas in je, dokler je v banki, tudi zavarovan, le doma po stanovanjih se radi pojavijo nepovabljeni inšpektorji, ki radi pokukajo pod blazine ali v kleti, stikajo za kakšnimi črnimi lonci, včasih si pa tudi miši in podgane dovolijo narediti svoja gnezda iz desetakov in "cVanzgarjev," o tem smo že tolikokrat brali. Denar spada v banko, kjer prinaša obresti in drugim pomaga do boljšega obstanka. Vsi lahko gledamo v bodočnost z večjim zaupanjem, časi se morajo tudi že enkrat sami izgobljšati. Do sedaj nas je vse tlačilo k tlom, da si nismo mogli na noben način pomagati. Vse to pa mora izginiti in slediti mora vsaj primerna in tako potrebna prosperi-teta, da ne bo samo beračenje m,ed narodom. Upam, da smo najhujše prestali in da se ne bo vrnilo nazaj med nas kaj slič-nega, vsaj ne za eno generacijo, kar smo morali prenesti v zadnjih letih je bilo od vse sile, toda za nevihtami in plohami zopet posije zlato sonce.
Za Slovensko banko, Anton Grdina, predsednik.
Banka je napredovala
Danes je^ priobčen račun od zadnjih treh mesecev naše slovenske banke The North American Bank Co. Račun je bil pregledan od bančnih pregle-dovalcev in potrjen in ga prinašamo javnosti, da ga lahko vsak bere in primerja z onim od'30. julija.
Banka je v tem času napredovala za $83,060.59. To je v vlogah trgovske in osebno, commercial and savings accounts. Zadnji izkaz od 30. julija je bil $1,074,646.49. Sedanji pa je $1,157,707.08. Vse, kakor je to v teh časih in razmerah, ko se nekaj v ta namen piše v dobro, nekaj pa kritizira, je vseeno lep napredek in znamenje, da bo banka odse-daj napredovala še z večjim uspehom, za kar gre narodu čast in priznanje. Res, da tu in tam sam malo pokritiziram in zabavljam, to ne sicer iz maščevanja, marveč zato, da bi ljudje spoznali korist in potrebo domače institucije.
Rojaki, le tako naprej! Dokler je banka tukaj v vseh ozi-rih za korist naroda, smo jo dolžni podpirati! Da pa je v
MALI OGLASI
Bilo srečno!
Dobro poznana Mr. in Mrs. Teeno Modic, ki vodita gostilno na 6025 St. Clair Ave. sta 23. oktobra obhajala 2. obletnico srečnega in zadovoljnega zakonskega življenja v krogu svojih številnih prijateljev, in sorodnikov. Tudi mi se pridružujemo in jima kličemo še mnogo let zdravja in a.
Družina Modic
935 E. 67th St.
Dele dobi
zanesljivo dekle za varstvo otroka in lahka hišna opravila, samo čez dan. Brez pranja. Naslov v uredništvu tega lista.
V najem
se da trgovski prostor, z gorko-to, 55 čevljev dolg, 24 širok, ima tudi klet. 16803 Waterloo Rd.
(248)
Išče se
poštena, katoliška družina, ki bi bila pripravljena sprejeti v oskrbo dva otroka in sicer fantek je star 10 let, deklica pa 5 let. Plača po dogovoru. Za naslov vprašajte v uredništvu tega lista.
(250)
Delo dobi
i korist, to sem vam ze nešteto-. . , , v	. .v	.,
...	. , i • i • dekle ali sena za hišna opravila
krat pismeno dokazal m lju-_, .	Tr
, v	. ,	Stanuje pri delodaialcu. Vpra-
dje v splosnem moje trditve o-1	*
BESSfc*. v.•: ws:<•: :■:: mmmmUSm/!-1^
Na vrhu je nemška bojna ladja Admiral Schcer, spodaj je pa francoska podmornica Casablanca. Kadar bosta prišli skupaj, bo neka'j narobe.
dobravajo, ker trdim resnico. Kar je potreba še sedaj, da j storimo kot en mož je namreč to, da vsak svojemu prijatelju priporoči, da sodeluje z domačo banko. Kdor še nima vloge naj to kmalu naredi, ne pričakuje se celih tisočakov, ker jih v mnogih hišah nimajo, tudi ne stotakov, vedno pa je kje v o-mari še kakšen desetak ali pa kakor pravimo kljuka (petak), to je dovolj za začetek, če kdo položi v banko tako kljuko, bo ta kljuka pritegnila za seboj še drugo kljuko in bo nastal desetak, tudi ta bo pritegnil polagoma za seboj še drugi desetak in morda pozneje še kakor pravimo "cvanzgar" in tako so v teku leta ali dveh let pride
šajte popoldne ali zvečer na 856 E. 73rd St.	(252)
GROZDJE MOŠT! Mošt
Concord grozdje, sod ......$11.80
Belo grozdje, sod................17.80
Muscatel, sod .................... 30.00
Vi Concord % Belo............ 14.80
hU Concord Vs Muscatel .. 22.50 Grozdje %
Concord grozdje, tona...... 28.00
Belo grozdje, tona ............ 50.00
Sodi
Sodi od žganja ................ 1.49
Mi vam garantiramo, da imamo najnižje cene.
Ted Mandel 20171 Nicholas Ave. vogal 200th St. KEnmore 3445
Tues., Sat. (x)
AMftfUSkA DOMOVTNA, OCTOBER, 24, 19.19
V	srcu je nosil zločinsko kesa-nje, zaničevan in zasramovan je bil povsod in metali so kamenje za njim, kjerkoli se je na cesti pokazal, poleg tega se je pa grozno bal nesrečne grožnje Balstai-na, laškega krčmarja. Chupin je zapustil Montaignac in je prišel prosit, da dobi v gradu Sairmeuse zavetje.
V	svoji nevednosti je mislil, da veliki gospod, za katerega je deloval, mu je dolžan poleg izplačane nagrade tudi pomoč in zavetje.
Služabniki v gradu so se mu umikali, še vsesti se ni smel pri skupni mizi, da niti dovolili mu niso, da bi spal v hlevu. Pred njega so metali kosti kot psu, in spal je, kjer je mogel dobiti prostor.
Vse to je prenašal brez pritoževanja fn se celo srečnega štel, ker je za tako primerno varnost plačeval tako ceno.
Toda ko se je vojvoda vrnil iz Pariza in prinesel s seboj pomi-loščenje in spravo, de Sairmeuse nikakor ni hotel trpeti navzočnosti tega moža, katerega je vse zaničevalo.
VoivHf je odredil, da se Chu-pina požene iz grada.
Chupin se je ustavljal in pi*i-segel, da ne zapusti Sairmenuse posestva, razven če ga s silo vržejo na cesto, ali pa če sliši enako povelje od vojvode samega.
Vse to so sporočili vojvodi. Slednji se je nekaj časa obotavljal, toda Martial ga je kmalu prepričal, da je najbolje tako.
Vojvoda je poslal po Chupina in mu povedal, da se ne sme več prikazati v Sairmeuse, obenem mu je pa obljubil plačevati malo svoto na mesec.
ŽENSKE IN OTROŠKE SUKNJE POCENI!
Pridite sedaj, dobite po zelo nizki ceni lepo moderno suknjo za vas ali za hčere. Ne odlašajte, ker blago se bo podražilo, sedaj je pa še vse poceni.
Pridite in si izberite! Nekaj plačate in spravimo za vas do vaše pede. Ravno tako tudi plahte, posteljne odeje, kovtre, svedre, spodnje perilo, in vsake vrste obleke. Z eno besedo, vse, kar se potrebuje pri vaši hiši.
Pridite, se vam priporočam,
ANZLOVAR'S vogal 62. St. in St. Clair
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM PohiStvo ln vse potrebščine za dom 66X2 ST. C LAIR AVE. HEnderson 2978
MAR-RET COAL CO.
1261 Marquette RdENdicott 1588 FIN PREMOG! Točna postrežba! Frank J. Cimperman A. M. Klemencic, Sec'y
MAYTAG PRALNI STROJ
iluminast čeber; po f znižanih cenah, Prenovljene Maytag i-pralne stroje dobi- » te od $29.95 naprej.
NORWOOD APPLIANCE and FURNITURE
6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St.
Toda Chupin je takoj zavrgel denarno ponudbo, pobral svoje stvari in odšel ter grozeče vihtel pest proti gradu. Obljubil je silno maščevanje Sairmeuse družini. Potem se je pa podal na svoj stari dom, kjer so živeli njegova žena in dva sinova.
Le redkokdaj je zapustil hišo in to le tedaj, kadar ga je prijela stara lovska strast. Ob takih prilikah se je vselej drzno podal v Sairmeuse ali Courtornieu gozdove in se ni skrival kot včasih, ko je! živel od tihotapstva. Dobil je svoj plen in ga očitno ter podrzno nosil na svoj dom.
Ostali čas pa je uporabil pri pijači, kajti pil je skoro neprestano in vedno bolj nezmerno. Kadar se ga je preko mere nale-zel, tedaj so skušali žena ali pa sinova dobiti denar od njega, in če ga niso mogli pregovoriti, tedaj so ga pretepli.
Chupin jim ni nikdar dal kaj od denarja, katerega je dobil za svojo izdajo. Kaj' je storil z dvajset tisočimi franki? Nihče ni vedel. Sinova sta bila prepričana, da ga je nekam zakopal, toda zaman so skušali izvabiti to skrivnost iz njega.
Vsa okolica je vedela za to in ljudje so smatrali, da je Chupin dobil zasluženo kazen. Nekega dne? je gospa Blanche slišala govoriti vrtnarja na vrtu napram svojima pomočnikoma:
"Mož je največji lopov. Zapreti bi ga morali v ječo, ne pa mu dovoliti, da hodi okoli med poštenimi ljudmi."
"On je mož, ki bo najbolj pripraven za moje namene," je mislila Blanche, ko je' slišala te besede.
Toda kako dobiti priliko, da se sestaneta? Blanche je bila preveč pametna, da bi obiskala Chupina v njegovem brlogu, toda spomnila se je, da hodi na lov v gozdove njenega očeta, in da se bo prav gotovo v gozdu z njim srečala.
"Druzega ni treba kot vztrajnosti in par dolgih sprehodov v gozd," je premišljevala Blanche.
Toda uboga teta Medea, neizogibna njena spremljevalka, je morala z Blanche dva tedna v gozdove, predno se je ponudila prilika.
Nekega lepega popoldneva je Blanche dobila, kar je iskala tako dolgo.
Bil je precej samoten prostor v bližini jezera. Chupin je počasi korakal s puško v rokah in sumljivo pogledoval na vse strani. Ne da bi se bal gozdnega ču vaja, toda kamorkoli je šel, je vedno mislil, da vidi Balsteina korakati proti njemu z onim strašnim nožem v rokah.
Ko zagleda gospo Blanche je skušal se skriti v gozdu, tolda Blanche ga je hitro poklicala.
"Oče Chupin!"
Za trenotek se obotavlja,« po^ tem pa obstoji, vrže puško na tla in čaka.
Teta Medea je bila vsa bleda od strahu.
"Sveti Jezus!" zašepeta in prime nečakinjo za roko, "zakaj kličete tega strašnega moža?'-'
"Ker želim govoriti z njim."
"Kaj, Blanche, drznete se —."
"Moram govoriti z njim."
"Ne, tega ne dovolim. Nikakor ne —."
"Dovolj tega," reče Blanche z zapovedovalnim glasom.
In z nekoliko bolj prijaznim glasom končno reče:
"Na vsak način moram govoriti s tem možem." Vi pa, teta Medea, stopite nekoliko proč, toda dobro pazite na vse strani, in če zagledate koga prihajati, naj bo kdorkoli, me takoj pokli-
čite."
Teta Medea, ki je bila vedno pokorna, je tudi to pot ubogala, dočim se Blanche približa staremu tihotapcu, ki je stal nepremično pod nekim mogočnim hrastom.
"Nu, moj dobri oče Chupin," začne Blanche, "kako ste se danes zabavali?"
"Kaj želite od mene," odvrne Chupin, "kajti da nekaj želite, je pribito, sicer ne bi govorili s človekom kot sem jaz."
Blanche se je morala silno zadrževati, da je zatajila strah in neprijetnost, ker je morala govoriti s Chupinom, vendar odgovori zelo odločno:
"Da, res, nekaj bi vas rada prosila."
"Aha! Prav sem pogodil."
"Samo malenkost je, ki vam ne bo povzročila nobenih težav in za katero boste dobro plačani."
Rekla je to s tako malomarnim glasom, da bi človek, ki ni poznal položaja, v resnici mislil, da se gre za malenkost; toda naj je še tako spretno igrala svojo ulo-go, Chupina ni mogla preslepiti.
"Nihče ne prosi malenkosti od moža, kot sem jaz," odvrne Chupin.
In po kratkem premisleku še pridene: odkar sem služil dobri stvari, dasi sem bil pri tem v nevarnosti za svoje življenje, mislijo ljudje, da imajo pravico prihajati k meni z denarjem v rokah, kadar je treba izvršiti kako umazano delo. Res je, da so me za moje delo dobro plačali, toda najraje bi raztopil vse zlato, katerega so mi dali in bi ga pognal po grlu onih, ki so me pla čali. Ah, predobro vem, koliko velja priproste ljudi poslušati besede velikih. Pojdite po svoji poti, in če nameravate kako zlo dejanje, ga izvršite sami!"'
In Chupin pobere puško ter namerava oditi ko ga gospa Blanche ponovno in hladno odgovori:
"Ker mi je znano, da se vam je zgodilo krivica, sem vas na govorila; mislila .sem, dami bo ste z veseljem služili, kajti jaz Sovražim Sairmeusa "
Stari tihotapec postane pozor ren po teh besedah in obstoji.
"Dobro vem, da sovražite Sairmeuse sedaj — toda —
"Kaj toda?"
"V par tednih se bodete zopet pobotali boste stroške vojne in sprave? Stari lump Chupin pa —."
"Med nami ne pride nikdar več do sprave."
"Hm!" godrnja Chupin. "In če vam pomagam, kakšno nagra do dobim?" .
"Dobite, kar zahtevate — de nar, zemljo, hišo —."
"Lepa hvala! Jaz bi rad kaj drugega."
"Kaj? Povejte svoje pogo je!"
Chupin za trenotek premišljuje, potem pa začne:
Poslušajte! Sovražnike imam — saj se niti v lastnem domu ne počutim varnega. Moja sinova me pretepata, kadar se napijem ženska mi bo pa nekoč strupa vlila v vino; tresti se moram za svoje življenje in za denar. Ta kega življenja ne morem več prenašati. Obljubite mi, da mi preskrbite zavetje v gradu Courtornieu in jaz bom vaš. V vaši hiši bom na varnem. Razume pa se, da služinčad ne bo tako po stopala z menoj kot je v gradu Sairmeuse."
"Zgodilo se, kakqy ste rekli.'
"Prisezite mi pri svojem zveličan ju!"
"Prisegam!"
V njenih besedah je bilo čutiti tako iskrenost, da je bil Chupin pomirjen. Skloni se proti Blan che in vpraša s pritajenim gla som:
"Sedaj pa povejte, kaj želite?"
Njegove male, sive oči so žare le v demonskem žaru; gotovo je pričakoval, da mu bo naročeno, naj koga umori. Bil je pripravljen na vse." Njegova zunanjost je bila ta-
ko strašna, da se ja celo Blanche stresla.
"Prav za prav želim od vas le malenkost," odvrne Blanche, "želim, da bi pazili na Martiala, markiza Sairmeuse." "Vašega moža?" "Da. Rada bi zvedela, kaj počenja, kam zahaja, s katerimi osebami se shaja, skratka, zvedeti moram za vse njegovo obnašanje."
"Kaj? Ali je res to vse, kar zahtevate od mene?" vpraša Chupin.
"Zaenkrat, da. Moji načrti niso še gotovi: Vse je odvisno od okoliščin, za kaj se pozneje odločim."
"Na mene se lahko zanesete," reče Chupin. "Toda dovoliti mi morate nekaj časa."
"Razumem. Danes je sobota. Ali mi lahko prinesete poročilo prihodnji četrtek?"
"V petih dnevih? Najbrž."
"Torej vas bom prihodnji četrtek pričakovala na tem prostoru."
Dalje prihodnjič
Poročilo stanja
The North American Bank Co.
■: m'. ; ~—■—"T
Cleveland, O. Z DNE 2. OKTOBRA, 1939 Glavni urad: 6131 St. Clair Ave. Podružnica: 15601 Waterloo Rd.
PREMOŽENJE
Gotovina na rokah in bankah ..............$	249,129.97
United States vladne obligacije ........................245,865.63
Posojila in diskonti . ...........................................352,608.71
Driv-ri bondi in vrednostni papirji ....................301,312.14
Drugo premoženje ................................................8,790.63
Skupaj ............................. .$1,157,707.08
t ■
OBVEZNOSTI
Osnovna glavnica .........................$	100,000.00
Capital Debentures ...................................90,000.00
Rezervirano za Capital Debentures, obresti in
odplačila .........,................................2,251.24
Preostanek in nerazdeljeni dobički....................56,612.59
Vloge ............................................724,187.10
Javni skladi ............................................................180,000.00
Druge obveznosti ........................................4,656.15
Skupaj ..............................$1,157,707.08
Člani Federal Deposit Insurance Corporation Člani Cleveland Clearing House Association
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska k&toligka podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota
Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 46. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80%
K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem ln mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185
V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota Izplačala tekom svojega ' . obstanka nad $7,000,000
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE; "VSE ZA VERO, DOM in NAHOD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni ln solventni podporn, organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnlne, razne poškodbe, operacije, proti bolezni ln onemoglosti,
K. 8. K. Jednota snrejema v svojo sredo člane m članice od 10. do 00. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250 do $5000 posmrtnlne.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" all "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" ln 30o za razred "B" ln ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $460.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000 posmrtnlne. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto izplačano v gotovini.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00: $1.00 ln 60c na dan ali $5.00 na teaen. Asesment primemo nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja.
člani ln članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. s. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem jeziku ln katerega dobiva vsak član ln članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti kot pravi materi vdov ln sirot. Ce še nisi član aH članica te mogočne ln bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi tako).
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. 8. K. Jednoti. Kjerkoli Se nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 18. do 60. leta. — Za na-daljna pojasnila ln navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ŽALAR, 351 No. Chicago Street. Joliet. Illinois.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostnim in potrtim srcem naznanjamo našim sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je dne 24. septembra, 1939 umrla naša nad vse ljubljena hčerka, oziroma sestra
ANN STRMOLE
ter smo je spremili na sv. Pavla pokopališče k večnemu počitku.
Z hvaležnim srcem se danes tukaj prisrčno zahvaljujemo'vsem, prvo pa preč. g. J. Celesniku, kateri so prišli rajno v njeni dolgi bolezni ob prvih petkih sprevidet, so opravili ob pogrebu sv. mašp za njo ter so imeli v cerkvi v srce segajoč govor. Enaka zahvala naj velja vsem preč. gg. duhovnikom pri fari Marije Vnebovzete. Iskreni Bog plačaj!
Nadalje se zahvalimo vsem številnim darovalcem, kateri so darovali za sv. maše za večni mir naše drage Annie. Sledeči so darovali: Mr. Martin in Sue Strmole, Mr. Fr. Tomažin družina, Mr. Joe Strmole, Mrs. Angela Strmole, Mr. John Marn družina, Mr. in Mrs. Markonic, McCarthy and Posey družina, Mrs. Frances Novak, Mr. Jim Novak, Mr. in Mrs. Frank Pierce, Mr. John Pierce, Mr. in Mrs. Jack Porenta, Mr. in Mrs. A. Race, Mr. Stanley Rakar, Angela Rebeck, Mr. in Mrs. Roth, Mr. in Mrs. Louis Šimenc, Mrs. Mary Simončič, Mr. in Mrs. Jos. Jevnikar, Mrs. Frances Skubic, Mr. Joe Jevnikar, Mr. Anžlovar družina, Mr. L. Koželj družina, Mr. Princ družina, Miss Jennie Krajnc, Mr. Jevnikar družina, Mr. Michael Anžlin, Sr., Miss Ste-fanie Eolcol, Mr. in Mrs. John Slapnik, Mr. Jeran družina, Mr. Ferlin družina, Mr. in. Mrs. Glinšek, Mr. in Mrs. Gril, Mrs. Mary Humer, Mr. in Mrs. Ižanc, Mr. in Mrs. Frank Ivančič, Mr. in Mrs. John Ivančič, Mr. Henry Jurvic, Mrs. Ana Juretič, Mrs. Josephine Kocin, Mr. in Mrs. Andrej Krajnc, Mrs. Josephine Krajnc, Mr. in Mrs. Michael Krajnc, Mrs. Frances Krajnc, Mr. in Mrs. Charles Lavrich, Mrs. Mary Leskovec, Mr. Michael Anžlin, Jr., Mrs. Louis Gorišek; Mr. Anton Stražišar družina, Mrs. Julia Struna, Mr. Charles Susa, Mr. Charles Trček, .Mr. in Mrs. John Trček, Mr. in Mrs. Frank Trepal, Mrs. Velkovrh, Mr. Frank Walland, Mrs. Rose Jakos, Mr. Frank Jakos, Mr. Louis Žagar, Mrs. Johana Zorko, Miss Mary Hribar, Mr. in Mrs. Frank Mathis, Mrs. Ray Šamich, Ford Dept., Cleveland Graphite Bronze Co. Mr. in Mrs. Ignac Novak.
Prisrčno zahvalo izrekamo vsem darovalcem rož, kateri so naši dragi Ani s cvetjem postlali gomilo, in sicer: društvo sv. Jožefa, št. 169 KSKJ, Mr. in Mrs. Frank Ivančič, Mr. in Mrs. Frank Krajnc, Mr. Martin in Sue Strmole, Co-Workers Cleveland Graphite Bronze Co., Mrs. Margaret Mihael, Frances Jakos, Miss Dorothy, botra Ann Novak, sosedje, Dept. Apex Electric Co., družina Jack Porenta, Mr. Joe Strmole, Mrs. Princ hčere.
Nadalje se prisrčno zahvalimo vsem, kateri so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago, in sicer: Mr. A. Mihael, Mr. Mathis, Mr. Frank Ivančič, Mr. John Jakos, Mr. Fr. Walland, Mr. Ižanc, Mr. Jakob Porenta, Mar. George Strekal, Mr. Charles Sutherland, Mr. John Pierce, Mr. Anton Anžlovar, Mr. Martin Strmole, Mr. Fr. Verhotz, Mr. Sfeve Markus Mr. Anton Kušlan, Mr. N. Bindolls, Mr. Louis Juliano.
Nadalje se najprisrčneje zahvalimo Mrs. Mary Princ družini, kateri so nam bili v naših najbrid-kejših urah v pomoč in tolažbo. Zahvala bodi izrečena tudi Mrs. Mary Glinšek za pomoč ter vsem mladim sovrstnicam naše drage hčerke, katere so nosile krsto, ki so sledeče:: Miss Mary Princ, Miss Frances Gril, Miss Frances Trepal, Miss Jennie Krajnc, Miss Josephine Kralj, Miss Mary Porenta.
Iskrena zahvala društvu sv. Jožefa, št. 169 K. S. K. Jednote za častno spremstvo z zastavo na njeni zadnji poti ter vsem, ki so jo prišli kropit ali so spremili našo drago hčerko na zadnji poti. Bog plačaj vsem*'..
Srčno se zahvljujemo tudi pogrebniku g. August F. Svetku za lepo urejen pogreb in vso postrežbo.
Nazadnje se v iskrenih besedah zahvalimo Miss Mary Princ, Mrs. Mary Ižanc, pa Mrs. Mary Princ, katere so tri večere molile rožni venec ob krsti.
Zdaj srečna tam bodi v nebeški višavi v hiši nebeški raduj se tam ti! Potujemo k tebi na večni dom pravi, ob koncu življenja, ko dan pohiti.
Z Bogom! Z solzo ti srce ponavlja, na tvojo gomilo spomini hite; tam gori za vse boš ti prostor1 pripravlja za a ta, za mamo, za druge tam vse.
Večna luč naj Ti sveti!
Martin in Uršula Stnnole, starši, Martin in Anton Strmole, brata.
Mary Strmole, sestra; Sue Strmole, svakinja; Mr. Joe Strmole, bratranec. Cleveland, O., 24. oktobra, 193&.	....... •