112. Številka._Ljnbljana, v sredo a 8. maja 1898._XXXI. leto.
slovenski ima
Izhaja v»ak dao sveder, in mil nedelja in praznike, ter velja po poeti  prejem an ta avstro-ogerske de*els «a ne leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za fetrl leta 4 gld., za je*1en mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnhlj«. ic *>ree poaljanja na dom sa m leto 13 gld,, za četrt leta 'd gld. 30 kr, ca jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rakuna se po 10 kr. na ajeeec, no 80 kr. sa Četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina snasa. — Na narocbe, brez istodobne vpofiiljatve naročnine, se no ozira. Za oznanila plaAti.e m od Sttnstopnc petit-mtte pn ♦> kr., Ce se oznanilo jedenkmt tiska, po 5 kr   6e se dvakrat, m po 4 kr., te se trikrat ali veckr&t tiska. Donist naj ae tzvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in aprsvnittvo je na Kongresnem trgu fit. 12, (i p r a v a t s t » n naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ouamla, t. J. vavj administrativne stvari.
Telefon št.
mttmmm^m     i   ■   i  d ■ _ jiilMJi- 'i . w i > ■ ' .--1-f—T" .    , T~Tr~- — T~ Ti T-n-■-*-»-m t
Zaradi jutrišnjega praznika izidu prihod-aji list v petek, dne 20 maja 1898
Ob prihodu knezoškofa Jegliča.
Prihodnji petek bode novi knezoškof obhajal slovesni evoj prihod v nade deželno stolno mesto. »Sprejem bode slovesen — in na kur Se več pomena pokladamo — prav srčen, in brez vsakega nepotrebnega gledališkega dama, ki se dostikrat pojavlja pri tacih sprejemih. Sedaj, ko še nimamo dejanj, po katerih bi sodili, je naravno, da nasproti novemu kneiu in škofu ne moremo zavzeti druzega stališča, nego ono, ki je upravičeno samo ob sebi. Ne dajemo mesta nikakemu nezdravemu pretiranju, dobro vedoč, da najboljši škof katoliške cerkve ne sme in ne more prekoračiti gotovih mej. In nikdar oJ škofa Jegliča ne bodemo zahtevali, da naj s svoje vzvišene stolice prestopi meje, kojih katoliški prelat prestopiti ne sme. — Vendar pa pri njegovem prihoda odkritosrčno izjavljamo, da se veselimo tega prihoda. V prvi vrsti zate gade 1, ker je škof Anton zvest in udan sin svojega naroda, tako, da se mu ne bo treba šele jezika učiti, kadar bode hotel govoriti s svojimi verniki. Dragic pa zatega« del, ker gojimo pred vsem nado, da bode novi škof napravil mir v ti kronovini. Narodne stranke in katoliške narodne stranke tudi novi škof ne bode zlil v jedno celotno stranko: to doseči bi mu ne bilo mogoče, in kaj tacega od njega tudi narodna stranka ne pričakuje, in v očigled dostojnosti, koje mora vsaka stranka vsaj nekoliko imeti, tudi pričakovati ne more. V tem pogledu je vse jasno, in na tem polju ne pričakujemo od novega škofa ničesar, kar bi bilo nezdravo, pretirano. Mi ga le prosimo, da naj napravi mir mej narodom, to se pravi, da naj prinese z ozirorn na politične boje v deseti s sabo nekaj tistega modernega duha, ki navdaja n. pr. ogerske škof«, in pred vsem vzornega škofa Josipa Jurija v Djakoveml   Visoki cerkveni
LISTEK.
A jaz pojdeml
Spisal Evatahij. (Konec.)
In žel sem v bogati meri sadove te ofici-jalnosti T
Zdi se mi, da sem poročal o filistejstvu Pavlinih' očij. Ah da!... O svojem času so znale vzplamteti tako gorko, srčno in boječe, da mi je sastala kri od srda in ljubosumnosti . . .
Prihajal je k nam — „k nam* ! — mlad človek z zmagonosno veselim obrazom in krepko zavihanimi brki. Kadar je vstopil v sobo se je zdelo, da se je vse naokrog hipoma vzdramilo izjspanja. Govoril je hrupno in z bučnim smehom, hodil z gromečimi koraki od stene do stene, da je žvenke-tala svetilka na stropu. In njegove besede, — samo navadno, vsakdanje blebetanje, brez vsacih okraskov. Ta Človek je bil poet!
Jaz sovražim poete iz dna svoje duše. Kdor »i predstavlja te ljudi samo iz njihovih eteričnih verzov, ta ne pozna niiti trohice njihovega resničnega značaja. Na papirju idealen, mehak in fin,— * ko odloži pero in zeklene vrata za seboj, tedaj «toji pred tabo očiten filister; ostavil je doma vse vijolice, zefirje in lunine -Sarke in ne nastopa nič »oljše od navadnega izvozčka -, .
knezi so, a radi tega ne nasprotujejo vsakemu posvetnemu mnenju, in če se s tem mnenjem dostikrat tudi ne strinjajo, ne uničijo svojega nasprotnika z velikim cerkvenim svojim uplivom, in ž njim ne počenjajo tako, da more nehote priti do zavesti, da ga ne odriva samo škof od sebe, nego da ga odriva od sebe cerkev sama! V pretekli dobi se je pri nas ravno tukaj veliko grešilo: iz cerke so nas podili, in radi posvetnih zadev so se na umeten način vsak dan kovali novi sovražniki cerkve in vere same, ter so se potem z obi I i m hrupom in krikom pred celim narodom vlačili po sramotilnih odrih ! Ta umetna fabrikacija sovražnikov cerkve in vere bode pod škofom Jegličem pač ponehala, in upamo, da bode odptiHtil težake, ki so sedaj imeli svoj posel pri ti fabrikaciji! Dasi niti tre-notek ne pozabljamo, da bode imel novi *>kof vzlic sedanjim slavospevom težaven, in čez vso mero de-likaten položaj — posebno tudi nasproti katoliško-narodni stranki — vendar pričakujemo, da se mu zgoraj omenjeno posreči. Potem pa bode deželi v istini dobro došel, potem postane za deželo pravi — Bonaventura! —
Dr. Gregorec pa nemški državni jezik.
S Štajerskega, 14. maja 1898.
Čudom se čudimo, da nobeden naših, zlasti Štajerko slovenskih listov, Še ni prinesel kakega članka o najnovejšem govoru našega državnega poslanca dra. Grtgorca, v katerem je na dosti jasen način predlagal, da bodi nemščina sredi vseh drugih avstrijskih jezikov ip»k državni jezik. Čudimo se, pravim, da nevolja, ki se izraža povsod zaradi tega govora ni našla javnega odmeva v kakem našem glasilu. Ztkaj razen o špansko-amerikanski vojni in o italijanski revoluciji se o ničemer toliko ne govori pri nas, ko baš o dr. Gregorčevem nepatrijotičnem govoru.
Bog ve, zaveda li se novorerkovski canonicus perpetuus, kaj je povedal v državnem zboru ? Ve-li, da je  čisto  nemogoče,   da bi bili neneraški jeziki
ravnopravni, če se le rahlo, in theoria proklamira nemščina državnim jezikom V Ve-li naš poslanec, da je naš preziraui slovenski jezik, če bi bil Gre-gorčev preilog sprejet, v tistun trenotku čisto logično potisnjen v kot, potisnjen nota bene od nas samih? Ve-li naš poslanec, da bil to pravi pravcati narodni in moralni harakiri ? Ali ne ve naš dr. theologiae, da je samomor velik greh zločin ? In kaj takega priporoča on narodu Bvojemu?!
O prečudne metamorfoze ! Iz radikalca se je dr. Gregorec prelevil čez noč v rnehkepa oportunista! Veselita se, Scboaerer in Wolf 1 Ti pa, grčavi Ca t o, Božidar Ilaič, obrni se trikrat zaporedoma v grobu, ko zveš, kako zatajuje tvoj program tvoj naslednik na poslanskem sedežu !
Govori se, kakor rečeno, veliko te dni o dr. Gregorcu, govori se to in ono; govori se tud», da je bil za svoj govor inspiriran iz mariborske kne-zoškofovske palače. Nam se to domnevanje ne zdi neverjetno. „Slovenski Narod" je meseca decembra lanskega lela obširno pisal o tem, kako pri mariborskem ordinarijatu našega materinega jezika nič kaj ne marajo. Javna tajnost je, da vlada kaj rada pritiska na epit-kopat, če boče po ovinkih kaj doseči. Javna tajnost je tudi, da zahteva tudi knezoškof mariborski s'epo pokorščino v političnih rečeh; vemo tudi, da je dr. Gregorec v novejšem času bodi v tem oziru obljubil pokorščino.
Cesar eedaj pred vsem pričakujemo, to je, da našo južnoštajersko politično društvo stori kako izjavo o nemškem državnem jeziku Gregorčevem ter svojega predsednika javno desavura. Tega pričakujemo, to zahtevamo! Ali zato pošiljamo poslance  na Dunaj, da bodo ondi kopali — grobe?!
Iz avstrijskih jezičnih bomatij ni je druge rešitve, nego popolna narodna avtonomija, narodni federalizem.
Nemški državni jezik ! In mi najšibkejši na-rodič, ki ee že zdaj zvijamo pc d peto vsegamo-gočne nemške oligarhije, mi da bi sami prosili, naj tista peta, z želpzom birokratizma podkovana, še trje in brezobzirneje stopa po nas?!
Da bi Ne bila vsaj za par korakov oddaljila ' Toda ne I — prav mej durmi, vpričo mene jo je pritisnil k sebi in poljubil na ustna, da je zazve-nelo po vsi sobi! Rad bi se videl tisti trenorek v ogledalu! Iz zadrege sem prestavljal svoj kozarec po mizi in gledal sramožljivo v stran. Ona se je nasmehljala in  čudovita  rosa je zakrila njene oči.
„Oh Vi, kako ste predrzni!**
Izvila se je iz njegovih rok pečasi in s poželjivimi kretnjami Meni pa se je zdel ta prizor tako poseben in neverjeten, da sem zahteval o.l nje ka-koršnega koli pojasnila.
„A ti si videl, da se mstmmcgla ubraniti. .. Ustavil me je mej durmi.* —
Nasprotno! Jaz sem bil prepričan, da bi se bila jako lahko ubranila!
„Pavla, ti me ne ljubiš! Zdi se mi celo, da gledaš name samo tako z viška ... da se na tihem norčuješ iz mene —
Njene oči so se veselo smejale:
„Ti ljubček moj, kako bi se ne mogla norčevati ?«
„— in da me smatraš za groznega bedaka, ki ni sposoben za druzega kakor za — oti-cijelnost ..."
A kaj je odgovorila na te moje otožne besede?
„Evatfthij moj dragi, kako si smešen, kadar se jeziš iu pritežuješ; to se ti čisto nič ue poda .. .u
Samo polagoma sem prišel do spoznanja svojega strahovitega položaja. Tako trdno so se zadrgnile vezi krog mojega telesa, da se nisem mogel okreniti nikamor in da na kako rešitev sploh ni bilo vredno misliti. Spominjam se, da sem se bil nekega dne odloČil:
„ Nikdar več ne prestopi moja noga onega praga!"
Ali mislite, da sem mogel spati tisto noč? I Zdelo se mi je, da sem napravil nekaj nepoštenega, protinaravnega; neznana sila je razdrla hipoma vse moje sklepe in takoj drugo jutro sem se poklonil in prosil odpuučenja.
Čutil sem, da sem izgubljen za vedno. Moja oficijalnost je stala trdno in neomajano, in neke nedeljo ae je vršila zaroka. Pavla je povabila tistega hrupnega poeta, a jaz nisem govoril ž njim ves večer niti besedice; tudi ni bilo treba; bučal je neprestano sam ter nas obsipal z najčudovitejšimi anekdotami. Ob slovesu je pogladil Pavlo po licu, a meni jo stsnil roko, da some zaboleli vsi prst«; nakremžil sem ustna, ona pa se je nasmejala, vzela svetilko in posvetila gostu do vrat . . .
„ Notar iz Koritovja išče koncipijenta."
In jaz pojdem v ttoritovje! Tam za devetimi gorami me ne Dajete živa duša. Moja ladija se še ni potopila; mogoča je še rešitev, dokler ne za-narje zadnja iskrica svobodne volje ... A treba je,
Mi berači, ki nimamo ne svoje univerze, ki nimamo niti jedne srednje šole, niti vseh svojih ljudskih šol — mi naj še te cape političnih pravic, I ki za silo pokrivajo našo nagoto, sedaj vržemo v stran?! Kdo zahteva kaj takega od nas? Jeden naših poslancev!
Nemški državni jezik na predlog slovenskega poslanca I A trikrat krvava ironija !
Kaj pa hočete še več? Poveljni jezik naše armade je nemški ; poštne znamke in kolki so nemški; parlamentarni jezik na Duneji je nemški; državne izkušnje so nemške; železnice po zemlji slovenski — razen na Kranjskem — so uemške ; cerkev pospešuje, kakor je dokazano, g-rmanizacijo . . . In tako dalje, in tako dalje! Iu vi gospod dr. Gregorec, slovenski državni poslanec š-> nimate dov< lj te nemščine? Da, da, slovensko politično društvo, gani se in govori! Tu gonj er.
V 1 Juhi luni, 18. maja. Naknadni kredit 30 milijonov. V vojnem odseku tgerskih delegacij sta vojni minister Kriogs-hammer in skupni finančni minister Kallay ut.-ine Ijevala naknadni kredit 'JO milijonov. Kor pa sta niinistra poročata strogo zaupno, ne izvedo o t- h utemeljevanjih niti delegacije, Se manj pa davkoplačevalci temu je prav za pr^v teh 50 milijonov tako nera»lejano in t*ko m-glo potrebno. Oliedbe, za katere je treha tedaj 30 milijonov, so se ukrenile baje že za 5asa grško turške vojne in ko je nastala na Balkanu \e! ka m-va n »t, >'a bul; ne splošen požar. Vlada je ukrenila toli ogromne od redbe kar na svojo roku, na da bi bili imela za to od delegacij pooblastila. Vzlio temu je voj. odat k oger. delegacije naknadni kredit po kratki debati votiral!
Razmerje  Avstrije  in   Nemčijo  se  je v Badnjem času baje p:ecej ohladilo, zato ni omenjal trozveze niti   nemški,   niti  avstrijski cesar  v pre-stolnem nagovoru.    Glede  tega  pi^e konservativni „Linzer VolkablatL": Dozdeva se, da govorica, ki je pripovedovala o nes tglasju mej obema cesarjema povodom draž lanskih slavnostij, ni bita brei podlage. To seveda ni znano, kaj je povod odtujenja. (Jovori se pa v najširših krogih, da Prosija ne podpira  !e   moralično   notranjih   Lom t i   v Avstriji, ampak jih Deti tudi materijalno.   Neka vest trdi celo,   da   je   obstrukcija   plod    velikansko prirejene intrige, v ta namen,  d» bi   avstrijska vnanja politika, ki je iskala v Busiji   zanesljive zaslorabe, prišla zopet v popolno zavisnost od Prusije. Ali so ti nabori resnični, ne  moremo  določiti, gotovo pa je,  da niso  v  nasprotju s tradicijonalno politiko Prusije preti Avstriji.    Čudno je, kake nazore moramo včasih  poslušati   vkljiib   navidezni trozvezni intimnosti.   Pred  dlje časa smo ae nesli z nekim gospo lom. ki menda precej natančno to-ina odno-šaje in  struje v  Nemčiji  ia ta  gospod je rekel: „Zapomnite si moja besede! Prvo vojno,  ki jo bode te   imeli   Avstrijci,  imeli  jo   bidete   z nemško državo." — „Linzer Volksblafct" ni s temi besedami poved.ti nič novega, kajti slovanski listi in slovan-
da ne umaknem z vso previdnostjo in opreznostjo; jeden sam nepremišljen korak, — in zopet se zaplete moja noga v pogubno mrežo . . . Napravil bi celo uro ovinka, da mi ni bilo treba mimo tiste usodepolue hiše. Pa ni mogoče. Žito si poiščara zaprt voz, etisnem se v kot in pomaknem klobuk na oči. Ni vraga, da bi m« kdo — —
A tu je postrežček . . . Gospoda moja, z gi-njenim srcem vam stiskam roko! Še zadnji iskreni pozdrav mojim ljubim prijat ljem! — Morda se no vidimo nikdar več, zato vas prosim, oprostite mi to s.lzo . . . Vrjemifo, da mi je težko, — a zlata svoboda, fo je prvo ! . . . Bodite zdravi in spominjajte se name!
* * *
DoBtavek poznejšega datumu.
Ali mislite, da sem bil resodtel? Kaj še!... Voz se je pripeljal pred gostilno in jaz sem izstopil. Pavla se je nekoliko čudila mojemu zaprtemu vozu, a jaz sem se izgovoril, di sem sedel vanj samo iz raztresenosti. Postrežček pa se je vrnil na kolodvor po kovčtge.
— Lani jo bila pcroka . . . Kako se počutim z ženo, o tem iz različnih vzrokov nečem veliko govoriti; na svetu je mnogo stvarij, ki je dobro, da jih človek pusti pri miru . . .
Sinoči naju je posttil tisti prokleti poet in obljubil je, da danes zopet pride . . .
ski poslanci so vedno nagla-ali, da ima od trozveze j Avstrija le škodo in troške!
Ruske reforme. Napredni car Nikolaj II. se
je lotil sedaj revizije vseh državnih institucij zanemarjene osrednje Rusije. .Nov. Vreraja* z velikim veseljem pozdravlja ta carjev ukrep ter piše: Hvala Bogu! Zadnji čas je bil, da se žalostne razmere v sredini carstva odpravijo. Nadejamo se, da napoči sedaj tudi sredini boljši dnovi!
Špansko ameriška vojna. Novih važnejših poročil z bojišča ni. Španska oklopna eskadra pod admiralom Cevero je od plula proti jugu ter je pri holandskem otoku CuraQao in v Inki La Quaira, venezuelskega glavnega mesta Caracas naložila premoga z lastnin transportnih parnikov, ki so bili i n li za ta namen že pred začetkom boja pripravljeni. Španska eskadra ima torej kuriva v izobilju ter je s tem Amerikance iznenadila. Španska eskadra se izogiblje ameriškim eska Jrain ter jih ikuia toliko prt motit*, d:a bi ji šlo s pota in bi mogla prodreti v luko Havane. Potem bi imela maršal Blanco in admiral Cevera proti Amerikancem iktlpBO iikc jo, pri kateri bi drug drugega podpirala. Ameriški eskadri pod Sampsonom iu Scblevem pazita sedaj na to, da ustavita špansko c s kadro na morju ter jo prisilita k boju. — Španska vlada hoću vpeljati sedaj na IV.ipinih važne reforme. On iotno prebivalstvo zahteva pred vsem, da se zapro neštevilni samostani ter da se vsi meniski redovi z oboka pošin.0« Španska vlada jo v to dovolila ter bode dala dotičnim relu.'om v Španiji odškodnino. l>:ž os se predeli večina na Špansko ! — Duslc-j so poklicali Amer.k.iuci že 125.000 mož k oroiju in uvrstili 05 000 pros'ovoljcev. — Rekonstrukcija S.tgastmega ministerttva je napravila najboljši vtisk v dešeli.
\z občinskega sveta ljubljanska
V Ljubljani, 17. maja.
Seje, kateri je predsedoval župan Hribar, se je udeležilo 26 občinskih svetnikov. Overova-te'jima sta bila imenovana obd. svetnika Tur k in Z i b u k o v ec.
Zupan Hribar je n oznanil, da mu je doš-l odgovor deželnega pred* dništva ua prošnjo obe. svetn, naj bi ur dni list?' mesto dosedanjega poro-ilca pošiljal k sejam druzega poročevalca. Dež. predsedništvo je odgovorilo, da ima v teta ozira odločevati laitmk Uradnega lis'a, ne dež. vlada, licer pa da je uradni list o s^jah ob';, sveta poročal objektivno, če pa no se mu, kakor drugim listom, prim -ril--- kake pomote, je to lahko popraviti. Zupan je prosil, naj VZame obč. svet ta dopis na znanje.
Ob", svet. »Plan ta n  se je oglasil k temu županovemu poročilu, reko, da mora dopis deželne vlade na  vsacega objektivnega   človeka napraviti ž.ti i ten atis. Obč. s.et je prosil, naj pošilja uradni list k njegovim  sejam  drugega  poročevalca, in je to utemeljeval z dokazi. To je h>> 1 obč. svet dolžan storiti svojemu ugledu, štor d je to, ker si jo svest svojih dolžnosti   OdtfpVOl  kaže, da se časi spreminjajo, in da se luč pravice ne delt jednako. Tu gre za moža, ki povdarja sedaj, da je Nemec, dasi teče v njegovih  žilah  slovanska  kri, in tu je dež. predsednik: razvil vse drugačne nazore,  kakor pred petimi leti, ko je spravil ob kruh prejšnjega urednika, Slovenca, baje, ker je  grešil   proti   taktu, v resnici pa zato, ker ni  poročal samo o nemškem, nego tudi o slovenskem  življenju v n »šem mestu. Stdaj, ko so dokazane razne  neodpustne breztakt-nosti   sedanjega   urednika,   sedaj   dež. vlada tega moža še ščiti z besedami,  da uredovanje lista ni njena stvar, ampak  stvar  lastnika uradnega lista. Laibacher Z-ilung nosi na čelu cesarska i orla, in lisci, ki imajo ta znak, so vladni in vlada je zanju odgovorna. Danes noče im%ti vlada nobenega upliva na uradni list', prav kakor da jo cesarski orel privatni grb gosp. Bamberga, zdaj je vlada tako skru-polozna, di odklanja za list vsako odgovornost, do-čim si jo lastila takrat vso odgovornost, ko je bilo odsloviti urednika - Slovencu.   To je nov dokaz, da se s Slovenci vse drugače postopa  kakor z Nemci. V minoli volilni borbi je  uradni  list  prinašal mej inserati razne pozive in tudi v uradnem delu skuša! uplivati na volitve, a dež. predsednik ni vsega tega nič zapazil. Vzlic temu zatrjuje  zdaj,  da postopa list objektivno. Neuraevara, kako hoče dež predsednik z nami govoriti o tem, je-li uradni  list objektiven ali ne, ko pravi, da ga list nič ne briga. Obč. svetu nedostaje sredstev, da bi mogel v tem oziru kaj storiti, svoje  mnenje o postopanju dež. predsednika pa naj izrazi vsaj s  tem.  da vzame njegov dopis z obžalovanjem na znanje. (Pritrjevanje.)
Župan Hribar je izrekel govorniku grajo, ker je dejal, da je dež. predsednik baron Hein prišel kot satrap v deželo, češ, ni prišel kot satrap, ampak kot cesarski namestnik.
Potem je župan Hribar naznanil, da se pripelje knezoškof dr. Jeglič dne 20. t. m. v Ljubljano
ter je povabil obč. svetnike, naj se udeleže vzprejem a in intronizacije, katera bo dne 22 t. m.
Po prečitanji in odobrenji zapisnika zadnje s-je je obč. svetnik Len če nujno predlagd, naj se naroči županu storiti nemudoma vse potrebne korake, da se še letos začne zgradba j ust ič ne palače. Vlada je postavila v proračun primerno svoto, a črtala jo je, ker je vsled nemške surovosti bdo nemogoče rešiti proračun. Ker h jč> vlada izvršiti za več milijonov druzih dol, dasi tudi tega denarja dež. zbor ni mogel dovoliti, ni umevno zakaj naj ima L ubijana škodo. Sedanji sodni prostori so jako slabi in je nujno potrebno, da se poskrbe drugi, povrh pa nimajo stavbeni obrtniki skoro mč d Ia m bi imeli veliko škodo, ako se stavba zavleče, kar bi tudi oviralo mostno regulacijo. Uzrokom je torej le preveč, da mora mesto želeti, naj se z zgradbo justične palač« še letos prične.
Obč. svet je vzprejel ta predlog in potem prestopil na dnevni red.
Podžupan dr. vitez Bleivveis-Trs teniški je v imenu odseka ad hoc poročal o županovih nasvetih glede praznovanja cesarjeve vladarske petdesetletnice. Po želji cesarjevi naj bi s^ ta jubilej ne praznoval s hrupnimi veselicami, ampak z dobro-delnimi Čini. Obč, svet je v tem smislu tudi sklenil sezidati hišo za sto mestnih ubožcev in napraviti ljudsko kopel. S tem pa še ni storil vse svoje dolžnosti, kajti treba je prebivalstvo na slovesen načm opomniti ca to velepomstnbno slavriost. Al hoc izbrani odsek zatorej predlaga:
l.) D jo 17. avgusta na] so vrši v Ljubljani shod županov slovenskih občin. Pri tern shoJu skloniti bode udanost.ua adresa in izbrati Odposlanstvo slovenskih županov, katero bode  poklonilo in <zro-odo adreso Njeg.vonm Vel čaost.u OssarjU Kranu Josipu.   2.) V slavnostni seji občinskega sveta naj se izvoli petorici, katera naj  bi dn« 2 decembra t. 1. aH pa oni dau. ki bode v  to določen, poklali la se njegovemu Veličanstvu cesarju ter mu izrazila v imSUU občinskega sveta le-tega iu pa VSSga prebivalstva   ljubljanskega  čutila   ncomahlive zvestobo in udanosti in pa najadanejsa voščila k potil setletnici, združena z Iskreno žoljo, da bi dobrotno nebo modrega vladarja njegovim narodom še dolgo ohrando. 8 ) Za učence in uenke VSeh ljubljanskih ljudskih šol priredila naj bi se 30. dne novemb a v de/.eluera gledališču predstava, pri ka'eri naj bi se uprizarjale pol g kake p trijotično,   nalašč  v ta ranieu spisane igre, žve slio dogodkih iz življenja cesarja Frana Josipi I, ter p de in dekla-movale domoljubne in rodoljubne pesmf. 4 ) l-*ne 1. de-c-inbra naj b, sa priredila v Ljubljani splošna razsvetljava, kitere pnčetek bi se nazuaol  s petimi streli iz topov na Gralu. Ob 8. uri naj bi bil po mestu rairazov vojaške godbe. 5 ) Dne 2 decembra naj bi se proglasil za narodni praznik, vsled česani morale  od 10. ure  dopoldne naprej  vse prodi jalnice zaprte ostati. Mesto  naj  bi se okrisilo z Zastavami,    Posebno  naj  bi  so  ta dau praznoval takole:   a) Ob sadnih zjutraj nazaani   21 strelov z grad i,  da je napočil slavnostni dan in po mestu gre vojaška godba kot budn;c:i.    b) On 9. uri slo-vesaa maša z zahvalno pesmjo za  vse učence m učeuke mestnih šol v cerkvi pri sv. Jakobu c) Opo-ludne pogoste so vsi stavnovniki mostne ubožnice B pečenko in vinom; župan ali pa člen obč. sveta pa jim pojasni pomembo dne s primernim nagovorom,    č) V  deželnem gledališču p-iredtti „Dramatično društvo" in  „The iterverein" v dnevih, katere do'oči deželni odbor, 2 ali iJ slavriost^ predstave, izmej   katerih   mora biti najmanj jedu i brezplačna. 6.) Med učenke in učence ljubljanskih   ljudskih šol razdele se slavnostni spisi  in  sličice cesarjeve; za višjo dekliško šolo prepusti se kuratoriju, da sestavi slavnostni program. 7 ) Meščanom, ki  uživajo mesečne podpore iz zaklada meščanske imovine in pa onim mestnim ubožce n, ki uživajo stalna podpore iz nbdžnega zaklada, izplačajo  se dno  1. decembra podvojene mesečne podpore. 8.) Mestnim pomožnim uradnikom, slugam in redarjem izplača se dno 1. de cembra t. I. za 25°/0 večja  mesečna služmna, kot navadna  9 ) Za izvršitev teh predlogov dovoli obč. svet svoto 7000 gld. in ker je za jubilejske slav-nosti v proračunu Že postavljenih 5000 gld. dovoli občinski svet, da se pokrijejo večji izdatki v znesku 2000   gld.    it    lanskih    blagajnicu h prebitkov 10.) Gospodu županu se prepusti, ako ho hoče poslužiti   od   raznih  tvrdk   pod  št.   1G577,   1514 1, 159G0, 15585, 15108 ponujenih, za jubilejsko slav-nost namenjenih tvarin
Obč. svtt. Plantan je predlagal, naj se o predlogih na slovesen način sklepa, naj se torej vzprejraejo en bloc.
Obč. svet je vse predloge sog'asno vzprejel en bloc.
Obč. svet. dr. Stare je v imenu personalnega in pravnega odseka poročal o izidu zadnjih dopol nilnih volitev v obč. svet in o ugovorih zoper postopanje volilne komisije v II. in v 1. volilnem razredu. Volilna komisija za drugi razred je bila o1'-klonila 18 glasovnic, ker niso bili oddani obrazcih, izdanih po magietatu Proti temu so se nekateri volilci pritožili in pravni odsek je mnenja da je ugovor utemeljen. Tudi proti volitvi v prvem razredu je bil podan ugovor in sicer proti temu, da sta častna meščana grof Harracli in dvorni svet.
3!^"" Dalje v prilogi.
Priloga „Hloveuskemn iNarodo" 6t. 112, dnć 18. maja 18*)8.
Šuklje glasovala po pooblaščencih. Pravni odsek je bil mnenja, da ta ugovor ni utemeljen, ker sta bila rečena častna meščana po svojem poklica sadržana udeležiti ne volitve osebno. Poročevalec je predlagal: 1) Izid volitev v 111. razredu se vzame na znanje; 2.) Ugovor proti razveljavljenju v II. razredu je veljaven; 3.) Izid volitve v II. razredu se spozna veljavnim; 4.) Ker sta obč. svetnika Šubic in Komove dobila najmanj glasov, naj odloči žreb, kdo je izvoljen na tri leta in kdo stopi na mesto prof Hraskega ter je izvoljen samo na jedno leto; 5.) Glasova, Katera sta odcMa častna meščana grof Harracb in dvorni svet. Suklje sta veljavna; 6.) Volitev v I. razredu se pripozna kot veljavna.
Obč. svet. Plantan je omenil, ki ko nečuveno podlo in surovo je nemško Časopisje pisarilo o zadnjih volitvah in di je člene volilne komisija predstavljalo, kakor da so to Ijndje, ki ne poznajo nobene pravice in ki svoje nasprotnike v blato mečejo. (J. vernik pravi, da so nemški listi tudi nje^a grdih, zanj pa je samo čast, ako ga taki listi in taki korespondenti napadajo. Ker pa se mu je očitalo, da je govornik v II. razredu nemškim volil-cem krstil volilno pravico, naj se stvar vender pojasni. Volilna komisija odločuje z večino glasov, govornik kot načelnik pa niti prilike ni imel gla sevati, ker načelnik glasuje s mo kadar je na obeh straneh jednako število glasov. Komisija je sama Hklentla, odkloniti na neuradnih obraza ih oddane glasove, Govornik izjavi, da on kot jurist priznava, da je pravni in personalni odsek zavzel pravo stališče. Ker pa so Nemci metali na člene komisije kamenje, ker so jim predbacivali največjo krivičnost, škodoželjnost in svojevoljnost, je treba vender kon-statovati, s kakimi sredstvi so delovali nasprotniki. Z goljufijo so prišli! V vohlskem imenika za 11. razred je vpisan pod št. lO.'Jo kot volilec „dr. Anton Wallner, realčni profesor." Govornik pravi, da je kot načelnik komisije Wallneria trikrat, določno vprašal, če je res doktor, in VVallner je trikrat določno zatrdil, da je doktor. Vsled tega je VVallner glasoval v drugem razredu, kjer pa ni bil upravičen glasovati, ker ni doktor. (Klici: Ćujte! Ćujte!) Govornik prepušča predsednic tvn, Izvajati iz tega kažnjivoga dejanja konsekvence. Istina je, da v Ljubljani ni dr. Antona Wal|nerja, ampak da je samo suplent Anton VVallner, ki ima volilno pravico v tretjem razredu. VVallner je volilno komisijo nalagal, on je pred javno oblastvijo govoril neresnico, in to bodi pribito na večne čase, da se bo vedelo, s kakimi sredstvi so se nasprotniki borili pri volitvah. (Živahno pritrjevanje.)
Obč. svet je vzprejel vse predloge personalnega in pravnega odseka. Žreb je odločil, da je obč. svet. Komove izvoljen za tri leta, obč. svet. Šubic pa za jedno leto.
Župan Hribar je pozdravil nove obč. svetnike, izrekši nado, da bodo z isto unemo kakor drugi tovariši delovali za korist mesta. Osebne zahvale naj nikar ne pričakujejo, a zadoščenje jim bodi zavest, da store svojo dolžin st in da delujejo za blagor mesta. Pripravljeni naj bodo na prigovarjanje in očitanje od tiste strani, ki je že v volilnem boju pokazala, da od nje ni nikdar pričakovati priznanja ker jej ni za stvar. Stranka ki je dolgo let ne-plodovita bila, ki ni dosegla prav nikakih uspehov, je najmanj upravičena očitati kaj narodni stranki, ki je mesto skoro prenovila in se more izkazati z znatnimi blagajniškimi prihranki. Obč. svet prepušča lahko z mirno vestjo sodbo o svojem delovanji slovenski javnosti, za nemško pa se mu ni treba brigat<, ker nemška ne bo nikdar pravično sodila. Obžalovati je, da je obč svet izgubil dva čestita in marljiva tovariša, dr. Gregoriča in Trčka Župan je prosil, naj ga obč. s\et pooblasti, da jima sme izreči zahvalo za njiju delovanje, čemur tbč. svet pritrdi.
Potem se je vršila volitev podžupana. Oddanih je bilo 25 glasov. Podžupanom je bil izvoljen dr. Karo! vitez Bleivvois-Trsteniški s 24 glasovi, jeden glas je dobil dr. Tavčar
Podžupan dr. vitez Bleivveis-Trsteniški Be je zahvalil za novic izkazano mu zaupanje in izjavil, da volitev v z prej me.
Pri volitvi osmero stalnih odsekov — finančni odsek se je na predlog podžupana dra. vit. Blei-aveisa pomnožil na 7 členov — so bili izvoljeni:
v magistratni odsek (načelnik župan Hribar) obč. svet.: dr. vit. Bleivveis, Plantan, dr. Stare, Šubic in Žužek;
v personalni in pravni od sok obč. svetniki: dr. Tavčar (načelnik), dr. Maj ar on mač. namestnik), dr. Hudnik, dr. Krisper, Plantan, dr. Stare, Svetek;
v finančni odsek obč. svetniki: Sene-kovič (načelnik), Svetek (nač. namestnik), dr. Hudnik, Lenče, Mally, dr. Požar, dr. Stare, Zabukovec in Žužek;
v stavbni odsek obč. svetniki: Žužek (načelnik), Pavlin (nač. namestnik), dr. Hudnik, Klein, Komove, dr. Majaron, dr. Požar, dr. Stare iu Velkovrh;
v policijski odsek obč. svetniki: dr. vit. Bleivveis-Trsteniški (načelnik), dr. Majaron (nač. namestnik), Grošelj, Plantan, Škrjanc, Zabukovec in Žitnik;
v šolski odsek obč. svetniki: Šnbic (načelnik), dr. Požar (nač. namestnik), Dimnik, Grošelj, dr. Krisper, Senekovič in Zabukovec;
v olepševalni odsek obč. svetniki: dr. Požar (načelnik), Velkavrh (nač. namestnik), Dimnik, Dolenc, šubic, Žitnik in Žužek;
v odsek za uboge (načelnik župan Hribar) ob\ svetniki: Grošelj, Hribar. Klein, Koza k, Predovič.
Tem volitvam so sledile dopolnilne volitve v posebne odseke in so bdi izvoljeni: v klavnično ravnateljstvo obč. svet. Kozak; v direktorij mest-nga nžitnmskega zakopa obč. svetnika Klein in Senekovič; v direktorij mestnega vodovoda obč. svet. Šubic; v direktorij mestne elektrarne obč. svetnika S e n ek o v i č in Šubic; v regulačni odsek obč. svetnika Klein in Komove; v odsek za nadzorovanje zgradbe topničarske vojašnice obč. svet. Šubic; v disciplinarno komisijo obč. svetniki dr. Hudnik, dr. Stare in Svetek; v odsek za ustanovitev mestne godbe obč. svet. Svetek; v loterijski od^ek obč. svet. Senekovič; v pokopališki od-ek obč. svetnika Predovič in Senekovič; v komisijo za odmenenje vojaške takse obč. svet. Kl- i n; v nab mo komisijo ob.^. svetnika Klein in Predovič.
Po z'.ršt-nib volitvah jo ob*11, svet. Tur k čital dolg govor, v katerem je obč. svetu očital „nizke misli", ker je pri volitvi v odseke izvolil v važne odseke s« me „privilegirance* in preziral govornika in njegove somišljenike.
Župan Hribar je grajal govornika radi izraza „nizke misli", češ. da je ravno obč. svet. Turk najmanj opravičen očitati komu „nizke misliu. Sicer pa je tudi očitanje, da so v važnejša odseke izvoljeni sami ..privilegiranci" povsem neosnovano, kajti vsi členi odsekov so bili izvoljeni s o -; glasno, in torej obč. svet. Tnrk ni bil opravičen, govoriti v imenu kacih tovarišev, ampak kvečjemu v svojem imeni.
Obč svet. dr.  Stare je   poročal  o prošnji magistratnega tajnika dra. Jana za podaljšanje dopusta in je predlaga], naj se prosilcu podaljša do-! pust za tri mesece. — Sprejeto.
Obč. svet. dr. Požar je poročal o županovih predlogih  glede  naprave  vremenske hišice, glede i zgradb-1 železnega rastlinjaka in clede naprave tlaka i na desni strani Poljanske ceste  Cvetličnjak je nujno i potreben, ker je sedanjega  lesenega vsako leto po-i pravljati   in  bi  samo  letos  poprava   veljala   nad i I 1000 gld.;   za   vremensko   hišico s* je že več let j postavil večji  znesek v proračun, kateri   pa se ni j J porabil, tlakovanje Poljanske   ceste  pa je priznana i I nujna potreba.   Poročevalec je predlagal, naj se za j zgradbe cvetličnjaka  dovoli 6090 eld..  za zgradbo j I vremenske  hišice,  ki bo stala 875 gld.,   dočim bo 1 ' temelj veljal 125 gld., skupaj 1000 gld, s pristav-! kom, da naj olepševalni odsek določi,  kje naj vre-j menska hišica stoji, za napravo hodnika na Poljanski cesti   pa   naj   se dovoh 4370 gld. in naj se magi-j stratu naroči, da celo takoj izvrši    Denar je vzeti iz   lanskega   blagajničnega   preostanka   v znesku I 27.000 gld.
Župan Hribar je pripomnil, da je ta denar vzeti od svote 27.000 gld., katera je naložena na jedno knjižnico, česar pa ni taka umeti, kakor da bi bd to ves preostanek, ker še nedotaknjeni preostanek znaša 00.000 gld.
Obč. svet. dr. Krisper  je  vprašal,   če   mu J poroČevab c jamči, da ustreza načrt rastlinjaka naj-modernejšim potrebam   in  če bo trajen, na kar je i poročevalec  obč. svet. dr. Požar odgovoril, da je j železo vsekako trajnejše  kakor  les, da pa je bilo financ, odseku le izre<i se, jeli cvetličnjuk potreben ali ne, glede konstrukcije pa pristoja sodba drugim organom.
Župan Hribar je pojasnil, da so se cvetlic njaki take konstrukcije povsod dobro obnesli. Forma mori ostati, ker se postavi cvetiičnjak na stari te melj, sicer pa je mestni vrtnar izrekel, da je načrt napravljen po   najnovejših skušnjah. — Glede vre- ! menske hišice je župan   pojasnil, da je bil prvotno za  to,  naj  se  postavi   pred „Narodnim dimom", zdaj pa ee mu zdi, da bi bil v „Zdezdi" zanjo primernejši prostor.
Obč. svet. Pavlin je rekel, da se mu zdi znesek 1000 gld premajhen za vremensko hiš co in je priporočal, naj se stvar vzame natančno v pretres, da bo lepo prirejena, na kar je poročevalec obč. svet. dr. Požar pripomnil, da je firma Ka-petler na Dunaju ponudila vremensko hišico za 875 gld.. da torej troški ne bodo znašali nad 1000 gld (Konec prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 18. maja. — (0 prihodu knezo škofa dr. Jegliča) piše se nam: Sprejem bode na peronu in pred kolodvorom južne železnice, kjer bode postavljen s cvetlicami in zelenjem okrašen šotor. Na desni strani Šotora zbral se bode stolni kapitelj, na levi občinski svet, v sredi med obema pa narodne dame, v katerih imenu bode gospođici na Silva Drčeva po primernem nagovoru izročila presvetlemu knezo-škofu kito cvetja. Stolni kapitelj pozdravi knezo škofa na peronu, župan pa pred šotorom Po prej omenjenem damskem ogovoru peljal se bode kne-zoškof med špalirjem narodnih društev in šolske
mladine po Dunajskej cesti, Preširnovih ulicah, Marijinem trgu — kjer bode postavljen slavolok — in Špitalskih ulicah v stolno cerkev. — Glede razvrstbe pri špalirju določeno je, da budo takoj pod kolodvorom stala društva z zastavami, za njimi gojenke višje dekliške šole, potem nčenci in učenke ljudskih šol in za temi ostala nČilišča. Želeti je, da bi se občinstvo, ki pride pozdravljat svojega novega višjega pastirja, razvrstilo za špalirjem iu da bi z g n ječanjem pred južnim kolodvorom ne otežavalo mestni redarski straži vzdrža-vanja redu. — Serenada bode istega dne zvečer pred škofijo, takoj, ko prispo bakljcnosci, ki odidejo točno ob polu devetih izpred „Narodnega doma". Svirala bode najprej vojaška godba dva komada, potem bodo pa združena pevska društva zapela tri pesmi. — O prihodu vlaka na kolodvor in pa o prihodu knezoškofa pred škofijo sprožilo se bode na Gradu vsakokrat po pet strelov iz topov. — Hiše po ulicah, koder bode obhod, okrašene bodo z zastavami V slučaji neugodnega vremena, bode se sprejem vršil na kolodvorskem pe ronu, kamor bode imelo vstop le omejeno število osob; bakljada in serenada pa v soboto večer.
— (Osebna vest.) Asistent v ljubljanski dež. bolnici, gosp. Ivan Premrov, je imenovan okrožnim zdravnikom v Litiji.
— (Protibursevske demonstracije pred sodiščem Gosp. župan Hribar dopo-dal nam je z ozirom na naše poročilo o protiburšovskih de-monstraoijah pred sodiščem naslednji pripis: „Ker ne želim, da bi se komu krivica godila, prosim slavno uredništvo, da konštatovati blagovoli, da glede Matevža Rasbergorja nisem izpovedal, da je bil 28krat kaznovan; temveč, da je mestna policija imela 28krat opraviti ž njim, da pa iz aktov nisem mogel natančno razvideti, kolikokrat je bil kaznovan. — V Ljubljani, dre 18. maja 1898. Ivan Hribar župan. — Pri tej priliki se nam zdi potrebno opozoriti poklicano ob-lastvo na lažnjiva, pertidno zavita poročila o razpravi radi protiburševsk.h demonstracij, katjra je priobčil „Grazer Tsgblatt*. Vlada je pred kratkim naročila vsem oblastvom, da morajo neresnična poročita v 1 isti ti popravljati. Tega ukaza po naši sodbi ni izdala s-mo, da se nanj — po?abi, kadar gro za nemfike olstrukcijske liste.
— (Vzprejem knezoškofa dr. Jegliča.) Vsem č a s t i t i m narodnim damam ljubljanskim, posebno pa členicam tukajšnjih ženskih podružnic družbe sv Cirila in Metoda naznanjajo tem petom teh podružnic združeni odbori, da se zbero dame k slovesnemu vzprejem u knezoškofa dr. Jegliča pojutrišnjem, v petek, ob 11 uri dopoludne vse pred južnim kolodvorom. Zbirališče pred Filipovim dvorcem, katero je naznanil odbor ^Šentjakobsko - trnovsko podružnice, tedaj odpade. — Šentjakobska - trnovska moška podružnica sv. Cirila in Metoda uljudno vabi vse svoje p. n. gg pokrovitelje, usta-novnike, letnike in podpornike, da ee blagovole polnoštevilno udeležiti vzprejema knezoškofa gosp. dr. Jegliča v petek, dne 20. t. m. ob polu 12 uri dopoludne. Ciril Metodove družbe moški udje se zbero na hodniku od mestnega vodnjaka do stolne cerkve nasproti škofje
— t Koncert gospo. Verhunčeve.) Naša rojakinja, operna pevka gospč. VVrhunčeva, priredi v soboto, dne 21. t. m. v veliki čitalnični dvorani v „Narodnem domu" koncert, za kateri se kaže mej ljubljanskim občinstvom največjo zanimanje. To zanimanje je toliko naravnejše, ker je gospodična Verhunčeva pri občinstvu v najboljem spominu še izza časa. ko je prebivala v Ljubljani, sa prodno je nastopila svojo karijero. Zadnji čas je gospodična Verhunčeva gostovala v Poznanju kjer je nastopila v nHJraznovrstnejših velikih partijah ter glasom nndotnih listov bila ljubljenka vsega občinstva. V dokaz, khko so ondotni kritiki sodili gospč. Ver-hunčevo, naj navedemo nekaj recenzij iz „Posouer Zeitung". V Leoncavallovi operi „1 Pagliacci" je gospč. Verhunčeva pela „Neddo". Rečeni list piše o tej predstavi: „Gospč. Verhunčeva je kot „Neddau zopet brilirala s svojimi višjimi registri in razgrela in zavzela občinstvo v duetu s Silvijim". V „Lo-heegrinu" je pela „Elso". Kritik pravi: „Na isti visoki stopinji (kakor predstavIjalec Lohengrina) stala je gospč. Verhunčeva. Izražala je jako značilno naraščajoči strah in srčno tesnobo radi Iju-bimčevega rodu, dokler ni nazaduje kakor v vizi jonarni razburjenosti preplašeno vskliknila „labed, labod** in vprašala ljubimca, od kod da je. Tu se je gospč. Verhunčeva povspela do viška umetnosti in je s tremolom svojega glasu občinstvo očarala." V Thomasevi operi „Mignon" je gospč. Verhunčeva pela naslovno ulogo. O njej so je kritika izrekla takole: Gospč. Verhunčeva je ulogo Mignon rešila v pevskem in v igralskem oziru tako, da bolje ni bilo želeti. Karakterizovala ja izborno in znala vsa duševna razpoloženja vrlo dobro izraziti. Ustvarila je umotvor, katerega ni možno prehvaliti," „Gospč. Verhunčeva je ustvarila poetiško podobo sanjavega otroka.   Tudi v pevskem oziru je pra-
vilno izrazila to razpoloženje. Stopnjuje od pesmi mPoznaš-1» deželo11 srčne boje strasti do srečnega izida, je pretrennjoče dušne borbe umetniško vživo-tvorila". V „Židovki" je pela gospč. Verhunčeva nlogo „Rehe". List je pisal o njej: „V partiji Rebe je imela gospč. Verhunčeva zopet jedVnkrat priliko, brilirati s svojim krasnim glasom in dokazati, da je srednja lega njenega glasu prav tako metalično zvonka, močna in mila, kakor visoka lega. Igrala je s temperamentom in naravno." Te jako laskave ocene svedočijo, da se smemo pri sobotnem koncertu nadejati izrednega užitka. Za ta koncert, pri kateremu sodelujeta gg. K. Hoffmeister in Jul. Ju-nek, je določen naslednji vspored: 1 a) G. Mey r-beer: Pesem Selike iz opere „Afričanke" b) Fr. Schubert: Brezmorna ljubezen. 2 a) Max Bruth: Kol Nidrei, za cello s spremljevanjem glasovirja. b) K. Davidoff: Pri vodometu, za cello s spremljevanjem klavirja. 3. a) Fr. Grbič: Pri zibeli. b) K HorTmeiBter: Poletna noč. c) A Nedved: Strunar-jeva pesem 4. L. van Beethoven: Arija Leonore iz opere „Fidelio". 5. L. van Beethoven: Sonata za cello in klavir. 6. Ch. Gounod: Valček Margarete iz opere „Faust". Klavir tvrdke Stingl iz zaloge bratov Lorenz Začetek ob 8 uri zvečer. Cene prostorom : Sedež I. do IV vrste a 2 gld.; V. do IX. vrste a 1 gld. 50 kr. ; X do XVII. vrste a 1 gld. — Stojišča a 50 kr. — Dijaške vstopnice a 30 kr. Vstopnice se dobivajo v belenburgovi ulici v trafiki g. Šešarka in na večer koncerta pri blagajnici.
— (Narodna čitalnicah Čitalniški odbor naznsnja tem potom svojim členom še jedenkrat, da priredi jutri, v četrtek dne 19 t. m., z dopoldanskim vlakom izlet na Smarjetno goro pri Kranji. Ako bi bilo vreme ta dan nengodno, se preloži izlet na nedeljo dne 22 maja
— (I Ljubljansko kolesarsko društvo) priredi dne 19. maja t. I društveni izlet na Grosuplje. Zbirališče ob polu 2 uri popoludne v društveni dvorani pri Virantu. odbod točno ob 2 uri
— (Parnik na Ljubljanici ) Včeraj »o 7. uri zvečer se je na Ljubljanici prikazal lični parnik g. Komika z Vrhnike m je obudil občno senzacijo. Na Ljubljaničnem obrežju se je zbralo na stotine gledalcev, ki so pofrpežljivo čakali, da se j mali parnik vrnil. Paroik, s katerim se je vozilo kacih 10 os*?b, je primeroma hit o plul po Ljubljanici do šenpeterskega mostu in nazaj do Kotni ko vega skladišča na trnovskem pristanu. Parnik, ki jako dobro funkcijonira , bo začenši z današnjim dnem redno vsak dan vozil z Vrbnika v Ljubljano in nazaj ob nedeljah pa bo -oz l po dvakrat na dan. d' poldne in popoludne. Vožnja s parnik« m bo slasti sa izlete jako prijetna.
— (Pozor, pivopivoi!) Plzenska nemška pivovarna boča napraviti na Kranjskem zalogo piva. Opozarjamo občinstvo, da se pristno, toli slavno plzensko pivo vari samo v meščanski pivovarni. Akcijska pivovarna, ki se izdaja kot jedino pivo-varsko podjetje v Plznu, pa je šele pred nekaj leti ustanovljeno, je v židovskih rokah in se vedno postavlja na nemškonacijonalno stalšče, katero pa rado zataji, kadar lovi slovenske groše. Pozor torej, pivopivci in krčmarji!
— Vrhniška železnica.) Občinski odbor vrhniški priredi povodom pnčerka zgradbe vrhniške železnice dne 23 t. m. slavnost prvega slovesnega vhoda Vzpor^d slavnosti ja: 1.) Zbiranje ob polu 10. nri dopoludne v čitalnici; 2 ob 10- uri tiha sv. maša pri sv. Trojici; 3 zajutrak na prostem pri sv Trojici, o slabem vremenu pa v gostilni Mantova; 4. ob 12 nri odhod na stavišče kolo dvora; 5 ob polu 1. uri slovesni vbod po načelniku konsorcija ; 6  ob 2. uri banket v čitalnici.
— (Novo bralno društvo) se ustanovi v Travniku pri Loškem p toku.
— (Tombola.) Mmisterstvo notranjih dal je dovolilo gasilnemu društvu v Gnrjab, da sme tekom letošnjega leta v društvene namene prirediti efektno tombolo.
— (Požar.)   Dne 10. t. m. je zgorela kajža Josipa Jakšetiča v Kur.-zavem pri II. Bistrici. Jak šetič ja na sumu, da je ogenj  sam in nalašč zanetil, da dobi zavarovalnino,  vsled česar je bil izročen okr. sodišču v II. Bistrici.
— (Veliki izgredi v Gradci) Iz Gradca se nam brzojavlja: Vojaška godba bosenskega polka od zadnjih velikih izgredov ni več javno svirala. Včeraj ja prvič nastopila in to ja dalo nacijonalcem in soc. demokratom priliko, da so uprizorili velike izgrede. V Steinfeldsko pivovarno se je priteplo več sto nemških buršev, ki so toliko časa vpili „Ab-zug Bosniaken" iu „Ileil Germania", razgrajali, žvižgali in razbijali, da je godba odšla, na da bi bila začela svirati Po njenem odhodu so dijaki peli vDie Wacht am Rhein". Na vrtu Annensiile je godba pač začela svirati, a pred vrtom zbrani razgrajači so jo toliko časa obmetavali s kamenjem, da je koncert opustila. Godbi je prišla na pomoč jedna kompanija vo akov. Nemci so vojake in redarje obmetavali s kamni. Več vojakov in policijskih organov je bilo ranjenih. Izgredi so bili velikanski. Policija je brez eneržije postopala.
— (Čitalnica v Brežicah) ima svoj občni zbor dne 22. maja z navadnim vzporedom in pri-
pravlja za mesec junij veliki vrtni koncert z vojaško godbo.
— (Nadškof dr. Missia) je bil včeraj v Trstu, kjer je obiskal namestnika grofa Goessa in se je odpeljal danes v Gorico. Nudikot js odklonil vsak poseben vzprejem v Gorici.
— (Političen agitator na zatožni klopi.) Pred okrožnim sodiščem v Rovinju se je v ponedeljek začela kazenska obravnava proti najsrditejšemu sovražniku istrskih Hrvatov in najstrupenej-Šemn laškemu agitatorja, Karla Martmolichu. ki je bil na zadnja urednik pulj-kega lista „11 Giovine PensieroV Martmolich je igral veligo ulogo v laški stranki ali na zatožno klop ni prišel vsled svojega političnega delovanja ampak vsled vsakovrstnih velikanskih goljufi'. Obravnava ia ni končana.
— (Slovenska hranilna zadruga ▼ Alc-ksandriji) Slovenski rodoljub g. dr. P e č n i k je
za Slovenca v Egiptu ustanovil v Aleksandriji hranilno zadrugo, katera vlaga prihranjene novce pri goriški zadiugi. To je važen korak, kateri ja storilo slovenstvo v Egiptu.
* (Dijaška revolucija ) „Obzor" poroča: V bolgarskem mestu Dubaici je buknila na tamošnji gimnaziji prava revolucija. Mej dijaki ja nastalo nezadovoljstvo, ker jim je ravnatelj zabranit, da hodijo v čitalnico, kjer morejo dobiti tudi političnih listov. Upornim dijakom se je pridružil tudi neki profesor, zato ga je ravnatelj suspendiral. Suspen-d i rancu pa je priredilo meščanstvo, ki je na strani dijakov, ovacijo ter ga je spremilo, ko se je odpeljal Ko je prišel drugi dan ravnatelj v V. razred ter je vprašal, kdo izraej petošolcev je tudi spremljal „onega osla", planil je jed*n dijakov na noga ter zavpd: „0*sl ste Vi!" Nato je nastal velik krik; dijaki so napadli ravnatelji ter ga iz-tirali iz sobe. Prav tako so zapodili ravnatelja iz vseh drugih razredov ter ga naskočili, da je komaj odnesel celo glavo. Baje se je branil z revolverjem! Na poziv ravnatelja je poslal mestni sodnik ognje-gasce, ki so dijake napadli ter mnoge tako pobih, da leže sedaj v bolnici. Meščanstvo je priredilo vsled fega velike demonstracije proti oblastvom. Več bolgarskih gimnazij pa je brzojavno pozdravilo dijake v Dubnici.
* (Človeške zvari.) Kmet Miško Nemes v Kanvavaru je živel z dvema svojima omoženima pastorkama v prepovedanem razmerju. Ker se je mož jedne teh dvah pastork branil, da trpi one-čaščenje svojega zakona ter je vrgel očima svoje lepe, a nesramne iene nekega dne iz hiše, sta sklenila Nemes in Kata Szabo, da umorita ljubo sumneža. In nekega večera sta ga napadla s sekiro, pa pobila na tla ter ga hotela še z vrvjo zadaviti. Na srečo so prihiteli ljudje, ki so na pol mrtvega Szabo iztrgali iz rok ostudnih morilcev. Orožniki sa zverske zločince seveda takoj odpeljali.
* (Blazen morilec pri pogrebu) V ogereki vaai kis Jer o je kmet Peter Kosstaa pri pogrebu hčere n krat znorel ter je postal basen. Napadel in psoval ja pogreben, žugal duhovnika s koso ter mu strgal knjigo, potem se je vrgel na svoio ženo ter jo smrtno ranil, končno pa vsekal še svojo taščo I6krat. Potem je pobegnil, da so ga jedva ujeli. Obe ženski sta vsled ran nmrli.
* (Usmrdenje hajdukov.) B^ligrajski časopisi poročajo, da so minolo soboto v Belemgradu ustrelili dva roparska hajduka, KosiČa in Jovaoo-v i.".a, katerima je dokaztno 24 umorov. Nad 6000 ljudij je gledalo usmrčenje nesrečnikov. Ko sta hajduka padla, planil: so nekateri na njuna trupla, da bi jima vzeli obleko, [je s težavo so jih zavrnili vojaki. Z obleko so hoteli dotični ki seveda — „coprati". V ponedeljek pa so ostrelili v Belemgradu zopt-t tri hajduke
* (Z 80 leti na vešala) pojde v Stanislavu Matej Višnijevski, ker je pred 14. leti umoril in oropal družino oštirja Taunanbausa.
* (Pošta in — samomorilci.) Ta dni je oddala na pošti v Triarju neka mlada dama na naslov nekega častnika brzojavko sledeče vsebine : Danes ponoči se bodem v hotelu .Veoedig" ustrelila. — Dotična dama se ja res usmrtila, ker uradnica o nameri dame niti v hotelu niti pri policiji ni nikogar obvestila. Dotična uradnica je srna trala /a svojo prvo dolžnost „uradno tajnost" ter je zato — molčala. Listi so se mnogo prepirali, ali je delala uradnica prav ali ne. Veči »a je trdila, da bi uradnica morala brzojavko zavrniti in damo polic ji naznaniti. Pač je življenje človeka važnejše, kakor taka „uradna tajnost", ki nikomur ne koristi!
* (Obleka iz kurje koža) Veliko senzacijo je vzbudila v Parizu nedavno razstavljena obleka ekscentrične gospe Montbaude. Narejena ja namreč iz ustrojene kurje kože; slavni slikar Edmond Gillet pa je na to nenavadno, baje krasno toaleto naslikal mladike najlepših vrtnic. Da je bilo treba za to obleko ustrojiti kožice 800 in še več kokošij, je pač verjetno. 0 trpežnosti tega krila pa bi človek seveda skoro dvomi).
		
	Slovenci In Slovenka I no zabita družba a v. Cirila ln Metoda 1	
I I
Davila i
Dredniitvn nslega lista eo poslali:
Za dražbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Josip Lavrenčič v Ljubljani 10 kron namesto venca na krsto g. Franje Tratnik v Dolenji vasi pri Cerknici. — G. F. Šentak na Vranskem 7 K. iz nabiralnika gostilne „pri Slovanu" na Vranskem. — Skupaj 17 kron. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki.
Za Prežimo v spomenik: G Roza Janda, soproga c kr. rud. preskuševalca v Idriji, 10 kron, kot posebna čestitk* pesnika. — Živela!
Zahvala. Tukajšnji trgovec g. Jos. Petri č je daroval ubogim u'-eneem I. mestne petrazredne deška ljudske šole nad 700 zvezkov. V imenu ubogih učencev toplo zahvalja podpisano vodstvo gosp. Petriča za znatno darilo. — Vodstvo I. mestne deške p e t r a z r e d n i ce v Ljubljani.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 18. maja. Uradni I st javlja, da
je predsednik višjega sodišča v Gradcu, Fran Schmid, trajno upokojen ter da je imenovan vitezom in tajnim svetnikom. Bivši justični minister Iv. Nep grof Gleispach pa te na njtgovo mesto imenovan predsedn kom graškega nadsodišča. — Dr Friderik Perko v Celovcu je dobil vitežki križec Leopoldovega reda
Dunaj 18. maja. Ministra Thun in Kaizl sta se danes zjutraj vrnila iz Budimpešte. Izjavila sta ogerski vladi, da hočeta poskusiti s prvim čitanjem nagodbenih predlogov. Vzlic temu bode ogerski kabinet rešil užitninski davek samostojno ter prepustil dunajski vladi, da vkrene glede tega po svoji volji.
Dunaj 18. maja. Mornarični odsek ogerskih delegacij je sprejel resolucijo, ki izreka uado, da stavbe novih bojnih ladij, ki so se danes dovolile, ni smatrati za začetek velikega ladijevnega načrta, nego da se izvrši le v dos danjem okviru inornaričnega načrta, Sodi se, da bode radi te resolucije izvajal viceadmiral S paun konsekvence ter da bode v kratkem odstopil.
Gradec 18. maja.    Včerajšnji izgredi dijakov in socijalistov proti vojaštvu so zbu dili v mestu veliko vznemirjenost.   Bati se je novih konfliktov, ker korno poveljstvo nikakor ne misli opustiti koncertov bosenske vojaške godbe.   Izgredi so bili večji, kakor se je po ročalo. I/gredniki so kamenali tudi infanterijo. Poveljevajoći stotnik je grozil parkrat, da bodo vojaki streljali    Pri izgredih je bil neki feld-vebelj a palicami pretepen, več vojakov in po licistov je bilo s kamenjem do krvi ramenih, a tudi več meščanov je dobilo rane s kopiti pušk.   Restavraterja Sleinfeldake   pivarne in Aninih dvoran sta danes zavrnila vse burše, ki so hoteli v gostiloične lokale.
Gradec 18. maja. Vojni minister Kriegs-hammer je izdal ukaz, vsled katerega izgubi 38. rezervnih Častnikov svoje Šarže. Vsem 38 kaznovancem je dokazano, da so se udeležili pogreba delavca Rittuerja, ki Je bil pri no vemberskih demonstracijah proti Bad niju ubit.
Praga   18.   maja.   Državni poslanec H ero ld  ]e poročil mladočeškemu eksekutiv nemu  komiteju, da radi osebnih napad - v od loži državno- in deželnozborski mandat. Komite? mu je izrekel nato vse zaupanje ter ga prosil, naj resignacijo zopet umakne.
Budimpešta 18. maja. MornariČui odsek je izjavil ogerskim delegacijam, da imajo Spauuovi ladijevni načrti le namen obrežnega varstva, da pa na kolonijalno politiko nihče ne misli.
Budimpešta 18. maja Franc Košut je 8ta\il v parlamentu ostro interpelacijo radi velikanskega naknadnega kredita ter zahteval, naj se izreče vladi radi njenega nepostavnega postopanja graja
BellgTad 18. maja. Sodišče je Pasi č a oprostilo tožbe veleizdajstva.
Pariz 18. maja. „Temps" in .Journal des Debata" se obširno bavita s poročilom .Frankfurter Ztg"-e o rusko avstrijski zvezi ter povdarjata solidarno, da objavljeni tekat morda res ni avtentičen, a da je bistvo ven-dsr le resnično.
Akcijska pivovarna t Flznu hoče si napraviti t Ljubljani zalogo — kar je popolnoma nepotrebno, ker imamo tu že zalogo „prifltnega plzenskega piva, katero vari le meščanska pivovarna v Pisna In nobena druga!" Druge zaloge torej ne potrebujemo! rjor,)
Za prebivalo« mest, uradnike Itd. Proti tež-fcotrin prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni ,,>l«■ J1 -v 8eidlitz-pra>i*k", ker upliva na prebavljenje trajno in nravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekur A. MOLL, c in kr. dvorni zalagatelj, na DLJNAJI, Tac-.hlauben 9. V lekarnah na deželi je isn eno zahtevati MOLL-ov preparat, r.a-enaraovan z varnostno znamko in podpisom. Manj kot "2 fikatljici se ne pošljeta. 3   (5—7)
Dobro domače zdravilo. Mej domačimi zdravili, ki se kot bolečine lajšajoče in hladilno mazilo vporabljajo pri prehljajenjih, savzemlje prvo mesto v laboratorju Rich ■ terjeve lekarne v Pragi iz lelano L1NIMENT. CAPJS1CI COMP. Cena je nizka : 40 nov6., 70 novč. iu 1 gld. steklenica; vsako steklenico je spoznati jo znanem rudeoern sidru
Umrli so v Ijuitlji.nl;
Dne 16. maja: Marija Kavčaa, posestnica, 57 let, Strmi pot .'it. *J, otrpnjenje »djuft.
Dne 17 maja: Ivan Olivan, umirovljen policijski ofi-cijal, 75 let, Tržaška cesta št  11, a, ostarelost.
V deželni bolnici:
Dne 15. maja: Uarbara Hrome, kajzarjeva žena, .18 let, jetika. — Meta Hoj t, dninarica, 53 let, jetika. — Ana Ahcin, šivilja, 52 let, jetika. — Loreuc Čcrtanc, dninar, 44 let, mrtvoud.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 3Utt'2 m.
I	Stanje C;ih opa baro-zovanja ' metra 1 v mm. i	i«? s g	Vetrovi	m m ■s s e Nebo       S E ° -C -r tU »
17 18. n	9. avefter j 732 6 7. sjut raj ; 732 G 2. popol. I 732 0	136 20-0	al jvih si. jvzh si. sv/h.	del. obl. del. jasno     0 0 del. jasno
Srednja  vcerajSnja temperatura  15 6,   sa  1*3' nad nor malo m.
dn>  18 maja lb96
maja
Siupni državni dolg v notah..... 102
Sinpni državni dolg v srebru    .... 101
Avstrijska zlata renta....... 121
Avstrijska kronska renta 4%..... 101
0.:erskn tlata renta 4°0....... 120
O merska kronska renta 4u/0..... i*9
Avstro-ogerske bančne delnice     .   .   . 911
Kreditne delnice ...... 3f 6
L>ndon vista........... 120
Neraiki drž. bankovci sa 100 m.irk     .   . 58
20 mark........... U
2) frankov..... ..... i»
Italijanski bankovci    ....       ... 44
C. kr. cekini........... 5
Dne  17   mnja 18H<
4°/0 državno srečke iz I. 1MM po 250 gld. 163
Državne srečke iz I. 1864 po 10O gld. 197
Dunive reg. srečke 5°,0 po 10t» gld.    .   . la9
Zemlj obe. avstr. 4'//u zloti zast. listi 98
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   , 156
Ljubljanske srečke......... 22
Rudolfov« srečke po 10 gld...... '27
Kreditne srečke po 100 gld...... 199
Tramway-dnist. velj. 170 gld. a. v.  .   .   . M9
Papirnati rubelj.......... 1
gld - kr.
. 85 ,
, 75
■ M .
. 25 .
tO 85
92»/,
7H
56
10
66
gld
50 50 50 70
75
75
87«/4
kr-
izurjenega solicitatorja.
<7V*3—1)
Placa po dogrvoru.
Matej Bežan
e. kr notar v Žužemberku.
Zdravišče
Krapinsko Toplico
od zBLMirjatisko železniške postaje ..Zabok-Kraptmke-Toplice' * oddaljene za jedno uro vožnje, bo odpr'e od 1. aprila do konca oktobra. 30° do 35" B gorke akratoterme, ki eminentno upHvalo proti protlnu, mitični in členaki rsvmi, in »ll>b posledičnim belisnim. pri likii, nevralgiji, kožnih bolesnih in ranah, kronični Erightijeri baloni, otrpnonju. kro ničnem materničnem vnetju, eksudstu parintermalnUi vezin. Velike basinske polne, separatne kopeli, kopelji t mra-moraatih banjah in tusno kopelji, izvrstno urejene potilnice thudariji), masata, elektrika, šved. idravilna gimnastika. iriležna itanovanja Dobro in ne drage gostilne; stalna topli"ka godba. Obširni senčni sprehodi itd. Od 1. maja vozijo slednji dan nmnibusi v Zabok in Polčane. Kopal fiki zdravnik dr. Ed Kil — Erosure se dobe v vseh knjigarnah. *■ rospekte ia poročila pošilja
(62» *>) kopallako ravnatelj »tvo.
D° 1 Junija ia od 1. septembra stanovanjsko
tarife 26°/0 aaiaaae.
Trgovski pomočnik
18 let 8t«r, iztrjen v večji trg-vini z mešanim blagom, t-l'>vfn.skttga in neredkega jezika popolnoma zmožen, želi avojo sedanjo službo premeniti
Ponudbe vzprejem a apravništvo wSlovpnakeg;i Naroda" pol   Trgovski pomočnik" (772—3)
Izvod iz voznega reda
viljivta od dne 1. maja 1808 ltts.
Odhiid Is IJanlJasnr jns. kol. Proca f ei Trni«
Ob 12. nri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovet Fransenfeste, Ljrhno; čez Selzthal v Ausse, Soloograd; v,v Klein- Reifling v Sb-vr. Line, na Danaj via Amstetten. — 01 7, nri 5 ni. zjutraj osobni   vUk v Trbiž,   Pontsbi'1, Beljak Celovec, FranzeiiHiesn«, Ljubno. Dunaj ; fer. Selzthal v Sn n prad; čez KleinRe U ing v Line. Budfljeviee, Plzenj, Marijine vare, Ileb, Frsncove vare,  Prng.», Lipsko, Cez Amstetten na Danaj. —  Ob  11. nri f>0 m. dopoluih e asobni  vlak v Trbiž, Pontabel  Beljak, Gelovpr, Ljubno,  Sehthal, Onnaj — Ob 4. nri 2 m. popolndne onoOni vlak v Trbi* Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnntcrad, L-mh - Oastein Zeli ob jezeru.   Inornotit, Bregenc, Čarih, Oenevo Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line,   Badejevice,   PIzeui Ma rijine VHre, Heb,  FVancove vare,  Karlove vare, Prago, Lip sko, Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 16 min. zvečer osebni vlak v I.<■!-<•■ ISN« 1 — Progi v Noro ■■■«••«to  It   v Ha-<fev|e.   MeSani v'ati: Ob  6. uri 15 m. -jntraj, ob 12. nri 6B m.   popoludne, ob fi. ari 3<» r- . zvefer — l*rlbo<t v LJubljano j. k.  IVoin   Ia Trblia.   Ob  5. nri 46 m. /■jutraj osobni  vlak  z Dnnau   via Amstetten, iz Lipskega, Prage,   Francovih varov, Karlt vih varov. Beba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solro /rada, Linca. Stcyra, Ausneet, Ljuhna, Celovca, Behaka. Fran'.ensfeste. — Ob 7. uri 5"> >nin. zjutraj osebni vlak  iz Lesec-Bleda. — Ob 11. uri   17 m dopoludne osni m vlak   i Din mu  via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plznja. Budejevic, Solnogrj»da, Linca, Stejrra. Pariza. Genevr   Curiha, Bregenca, Inomosla Zella ob jezeru, Lend-Gasteina  Ljnbna. Celovca, I^inca, Pon-tabla. — Ob 4. uri f>7 m popohdne osobni vlak z Dunaja, Ljubna,   Selzthala,   Beljaka   O lovca,  Franzensfeste. Pon tabla — Ob 9. ari ti m. zveče osobni vUk z Dunaja, Linuka, Prage, Francovih  varov, Karlovih varov, H ba, Marijinih varov,   Plznja, Budejevic.  Linca Ljnbna,  Beljaka, Celovcu Pontabla. — froga Ia N'ov<kh siieMta In  ls Hoeev|a jMeSuui   vlaki: Ob 8. uri  11* ta. zjutraj,  ob 'A. uri 3« m. popoludne in ob H. nri .'(:> m. zve&er. — tšillao«! Is I.Jtib-IJmu>- d. k. v Kamnik. Ol '*. ari '23 m. zjutraj, ob 2. uri :"i m, popoludne, ob 6. uri 5<> n   in oh 10, nri 2 > min. zvečer, p. slednji vlak samo  ob nedeljah in pravnikih. — Prihod v L|ul»lfaiBO d. k. Is Kasuiaiilca. O)  6. uri 5K m. zju i rit j. ol   II   nri  H m  dopoludne,  ob  ti. ar    10 m.   iu ob it. uri ni min. zvečer., posle In ji vlak samo ob nedeljah m i>raznikih. (IV-112
Starosta no zvepleno kopali&če na Hrvatskem
Ifanždiaskč toplic« -S«
ob zagorski železnici (Zagreb Čakovec).
Analiza po dvornem svčtniku profesorju dr. Lud-wigu I. 1»94. 58° C vroč vrelec, Ivtpljeno mahevje, neilose^'jivo v svoiem del v.inji pri nis-'čni ikrai-ii in koitecici v cleak'.h boienih v z gibih in ctrpnenju po vnetici m zlomlezlu kosti, protinu, živčnih boleznin, boleznih v kolki itd . rersllh bolezrih, poltr. h in tajnih boleznih, kroničnih baleznih ob-;11, mehurnem kataru, ikrcfeljnih, arglelki bo.1e:ni, kovnih diskrazij&h, n. pr. 2as:rapljecja po živem irebiu tli svir.cu i, t. r1
Pitno zdravljenje ^
m 7 čreTih. pri ziali z ii itd. itd.
Klektrika. — RKaaltti «.
ZravillA6e z vsem komfortom. celo leto odprto; sezona trxja od 1. nuja do I. oktobra PrekrAsei velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna ziravlika godba, katero oskrbujejo č^ni orkestra sagrebike kr. opera.
Pleme zabave, koncerti itd.
Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus ^oste. Tudi s«» na razpolago posebni vozovi in se je zaradi <stih piej  obrniti na oskrlmistvo kotališ a.
Zdravniška pojasnila dsje kopališki 'tlr«vuik doktor A. LoBghino. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnino prosto
m b—5j oskrbniitvo kopališča.
Mesna zenitna ponudba.
Mlad a*oatllnl6ar in kavarnar v prijaznem trga koder je predilna in druge tovarne, poroćil bi se rad takoj s jrospioo ali mlado vdovo z nekaj premotenjem, vajeno k temu obrtu ali da bi imela veselje do taistega.
Ponudbe s sliko pod J. M. na upravniStvo „Slovenskoga Naroda«. (732—1) Jamoi zo popolna tajnost.
z dobrimi spričevali, 21 let star, izueen v ve>ji trgovini X mešanim blagom, iell Jednako službo nastopiti takoj ali v mesecu avgustu, eventuvalno v začetku oktobra. — Naslov pove iz prijaznosti upravniStvo „Slov. Naroda-.
«>•
e
odba
Mcngiška
priredi V77H)
v nedeljo, dnć 22. t. m.
KONCERT
na vrtu gosp. Janeza Levca v Mengšu.
Vstopnina 20 novč. Dame proste.
Začetek ob 1 »4. url popoludne.
astr Koncert vrsl se 1« ob ugodnem vremenu. "«■■
K obilni udeležbi vabi odl^Ol*.
Trgovina z galanterijo in igračami
Iv. Kordik-a
Ljubljana, Presirnove (Slonove) ulice št. 10-14
priporoia svojo bogato zalogo
emajlirana * uliiujs e posode
prve vrate, kakor tudi
patent-lonce z bakrenim obitkom
in druge jednake reci po priav nisltlb cenals;
nadalje:
namizne svečnike    nože in vilice
iz pakfona, medi in alpake.       za salato,  deserte iu drugo,
Različne reči ia alpake ln alpaka-srebra iz najboljše c. kr. priv tovarne W. Bach-maun & Comp. z Dunaja.
Zussan|a naročila isvriu|**|o se točno In p«»
■itsklla crs»li. (»it.ri - i t)
J. N. Potočniki
priporoča svojo
krojaško delavnico
na Dunajski cesti štev. 14 (S v Matijanovi hiši. K
Izdeluje moška oblačila kar naj
boljše in prav po ceni; oskrbuje uniforme |S
c. kr državnim in žflezničmrn nrađoikoin. W
Poaebno p* priporoča Č6 duhovščini A
k. r je zelo npr* t>n v izrlelavaojt duhovniških |S
j oblačil, talarjev m mančikov-ov.  (<;i3—8) jS
oooooooooooooooooooooooooooooooo^n
Za spomlad in stavbeno dobo!
Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš.
OralM, brsiif, lopate, motike, krasuipe, vile, vsakovrstne iamc pile, lo iicl železoliti in pluSfi.'-vit>:» 11UM|[r<iliiil Uri i), različna ssilaarakas, te-
siirNkn, fcsljsaeavut« f»r»ki,    ktoaika Iu
u s u |MS*wkss o>ro«lja. atcdlliilkl, pmul, ko. vsauo In «aljatuo s«— Uzo. vsakovrstno k si* klu|wke oro«i|e, ko« v«an|M in »kun, v rasla I m eele bi««. 2elesnl> ik«   aiae   sa oboke,
Zaradi opustitve trgovine
oblastveno dovoljena      (603—16)
popolna razprodaja
vsakovrstne železnine
^ po tovarniških cenah ►
Najlepfia prilika gosp. trgovcem vsakovrstno železnino najceneje si naroč ti.
Andr. Druškovič
železarija, Mestni trg št. 9/10. Otn?oO<iqoqSBOWOeonoottooaog»OBao
ni, s.f..rj«» sa Mtn>pv, <lri»t. un< ln dra«, vsakovrstne leht-iiic*', vsakovrstna piti-•!'■«■» Ina: uieslug-usUs, pakfuuaata, bakr*iit», tiiukatUf iM'lain erun in poclulzaua. Trombe sa votlo la guojulco; avetlllte zss voso*e; različna kovanja sa ko« elje. Ht|u«isliileeT me*
■ IngHM.e kl|uke, paute In aapane, pletene   onsare Iu pipe as pivo itd itd. itd.
S
s
s s
C37B
1
Iffl J    JOSIP REICH ►
4 likanje sukna, barvarija \ i in kemična spiralnica ► I Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4^
4 se priporoča za vsa v to stroko spada- k, J joća tlela, f
* Postreiba točna. — Cone nizke, r ir -V 'V -ejr     <ejF ^ejjr W     <W "V
niiiiniimiimi i
Ljubljana, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval <40>
lastnega izdelka  za damo,  gospodo in
otroko je vedno na izbero. Vsakersna naročila   izvršujejo se točno i u po niAi ceni.  Vao more ne shranjujejo in zaziiRiuemijojo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
iiiiimmii
L^orAlojzij Erjavec £L\
«(42) čevljarski mojster I S v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 |
^ priporoča se prečast. duhovščini in b1;iv. jj občinstvu za obilno naročevanje rszno« •J Vrstnik oblivali, katem izvršuje oend, 5j pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja £ od n.ijfinejSe do najpriprostejše oblike. ■J Mere shranjujejo. Vnanjiiu naročilom ffj tiaj se blagovoljno pridene vzorec. JEJ '8iSveSr'«jy*«^v ^'^"^'^]^*^J?^?'?X*'"'*X*'"'«5r O
tl^oderci
caoaapi
«o«ew>KM
oe»us^smi<w*jeK*iK*J
(43) 8
Pekarija in slaščičarna
BUfia trgovin Stari trg št.
2. Jakob Zalaznik.
Podružnica:
Vegove ulice št. 12
Tu se dobiva Ikrat um dsii eieze, ukuuniu *4lr*av«» !■• mImhZiio pe-kursko pffivo, vseh vrst kruh n» «m|(i>« raen kruli in |ire|ie«i-nvv (Vanille-Zvviebak) V svojih »'h-cm nmlcuh postrezam točno z »»»t II ne j *i ■■• hn»Iu<1iiJ tu 4 !»«*«■«v o m, Hliulol eđom in s ti n lini »rletiituil likerji ter z HVruiu tli -vinom. £ Posebno opozarjam na rine i n«i i |auMke krof e in nititkr h smetano ua|iolurne,
OIQttQWQ<IOyfQI*PMOttPNQlCI^^
izvrstne fapone.nj najboljši izdelek pj
0(45)        n«Joon.«J« pri Oj
S ALOJZIJU PERSCHEl
Pred škcfljo 22,       uuiu In««, ju
j Avgust Hepič j
J Ljubljana. Kolezijske ulice št. 16, J
t (M V" Tmoveai {
♦ se priporoča »lav. občinstvu in naznanja,
f da i/.»telujo m popravlja viakovntns J e »ode lz hrastovega ia mohkeg-a »
♦ lesa po najnižjih cenah. — Kupuje * J ln prodaja staro vinsko posodo. *
F. Cassermann
krojač za civilne obleke ia raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalugatelj o kr. unif. blagajnice drž. železnio uradnikov V I-i:vT.lo-j3.rii, Šelenburg-ov© ulice št.
se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepromooljlvih havelokov po BSjnoteJli {mconi in najpovoijnejsih conah. Angleško, francosko iti fu/emsko robo ima na skladišču — Ogf. urednikom se priporoča /a izdelavanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor ■ablje, modo, klobuke itd., gg. c. kr justičnim uradnikom pa za izdelavanje
talarjev in baret.
priporoča po coni
Hugo Ihl
v Špitalskih ulicah štev. 4. ^    Svata Hborl S
V L|ubijana, FranćidkanNke nlice 4. r
* Pleskarska mojstra c. kr. državne in ff ^ c. kr. priv. južne železnice. ^
p Slikarja napisov,
*p    ttavblnska ln pohištvena pleskarja. t Tovarna za oljnato barve, lak ?
in pokost. (44) S
Zaloga ort«»nt»!n*>ua k»rb»tlne|a. j Masćoba za konjska kopita in usnje. K
i—g—•—"—m   i"i '"sjjr^n.ssjn
Največja izber najnovejšega jI
svilnatega blaga]
enio in UnrvnHto,
za cele obleke in bluze, priporoča |io najulsjlli oeuak (47)
Alojzij Persche
Pred Škofijo 22, polog mestne hiše.
I
t I
i
^^^^^^^^
H jvečja tovarniška zaloga
HENRIK KENOA
Ceneni lepi klobuki za dame.
\>dno /.adnje novosti. INipratlja
se urno in prav po ceni. Moiliii ;;:rnnli Fniaku in listni.
(60)
LJUBLJANA.
It)
i Fran Kaiser I
t prodajalec hiciklov i
I       \r. prvi It tovarn. &
i (4« Ljubljana g Š   Šelenburgove ulice 6. t
\ iJrtr Nsjboljie urejene dolav- J
Nsjboljie urejena dolav-za popravljanje blolklov ln šivalnih strojev. ~WXm f
klobukov
po najnižji ceni
pri
(50)
J. S. BENEDIKT-u
I^Jn t-* i ais   ,  Hi ari 1r^.
i
Toma lokiitTa i
>li r _*}wat
J. J. NAGLAS 1
Ljubljana <51) Turjaški trg štev. 7.
Hehanih
(2)    Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16. v Ljublja ni.
Šivalni struji po najnižjih conah
Iti« iU.<- in dru^a v to stroko spadii-jofta popravila izvrši doliro in cono. V nanj i n-iiMi-ila*!' turno i/.vrsujojn.
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo °';J)
Poljanski nasip št. 8 (Eaicbora kiia
priporoča svojo bogato zalogo
6tcdili-iih ognjišo
BUsJpriproMLejMlh, kakor tudi iikjII-ii. |-.:i«. z lolto  medjo ali meKingom
montiran.h za obklada s pefillioenri ali kablami. 1'opravljMHJH liitro ln po . ...i.   Vnauja naročila ue hitro izvrsč.
Darila za vsako priliko! Frkl Hoff mann
urar v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoma svojo iMJverjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, is tnlo, jekU in nikla, kakortudi
Ljubljana, l)iiii!ijttl«a eesta nt. Vi.
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in velocipedov.
.\»jnižje ecne.
S% atenskih ur, budilk in salonskihur
se le dobre do najflnejie kvalitete po nizkih oenah. Novosti v žepnih, kakor tudi v stenskih nrah vedno v zalogi. 56 Poprave se Izvršujejo najtooneje.
iciklisti!!!
Jopce, nogfovice pasove, kravate
najceneje priporoča
_Alojzij Perschć
£ Hi »m škofijo 22 poleg mnetne hiše.
41 ^oisr-zMsun^acras??^^
Anton F^r^e^l^c^jr
Sv. Petra cesta št. 6 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 6
priporoča svojo veliko zaloj;o
gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plašče v za gospe, nepre-močljivili liavelokov itd.
i>^> mori se po najnovejših usoroih iu po najnižjih cenah solidno in najhitreje Isgotbsljajo, (57)
Pran Detter
Xj3*a."fc>lja.net, Statri trg- ^t©-<^. 1. Prva In najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu 8e tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam hvojh  i/.vrstno nIisiiso-resiilee in ni I u tilnike, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. (58) Ceniki ss>etonJ ln poštnine prosto.
v največji izberi in po I     najnižjih cenah
ftrakovekvencem^S
z ali brez napisov v vseh barvah
(59) priporoča
LKarl RecknagelJ
V   ni Mestnem trgu.
L
18
8908
W2
-1* Urnduo <lo voljom«. (7^8)
1 najstarejša posredovalnica siaoGvaaj in slutei
Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni
priporoča p. n. gospodi nekaj prav brhkih, čednih, vsrč-nib in samostalnih liiatiiarir, pridne blatne z dobrimi spričevali in nekaj močnih Urklet in resna dela.
Novourejeno, senčnato
vežbališče za kolesarje
44 na vrtu stare bolnice ^
(Duna ska cesta.)
Vpraia se pri: Slo h i HCC al" Ji'hJcm'bb. zaloga koles, (7«>y—3)
d biva se po najnižji ceni pri   (29y—13)
A udi < .in iTjI«iu4M*-jii v Zagorji ob Savi.
Pfi VOCfOBBB] i»> Nliirm In l»r#.o|»vii*>na iii-imIii v/prejme we (»ko j pod primernimi pogoji (771—2)
poštna praktikantinja.
KjV? pove upravniStvo „Slovenskega Naroda".
Kdor želi imeti dobro kolo (bieikelj po niski ceni, naj f:e obrni do men« in prepričal rp bode. da Imam ko« lesa i7. n*jbofyl« an^lešk« tovarno Hellkal Premier in tudi i/, tovarne Pacb v (irudni ter ll drogib dobrih tovarn.
Ceniki in natančna poročila ho na razpolago.
d Pavel Bizjak v Kranju.
Primerna darila za birmo.
Podpisani priporoča si. občinstvu, svojo veliko zalogo raznovrstnih
i»k,
v'
po mogoče nizki ceni.
Z odličnim •poštovanjem \
Josip Črne
urar
Kongresni trg 4, v Gerberjevi hiši.
J^lefni kraj Laverca\
IS celini vožnja omili lisico v i v. IJ ul»l parno v B,ii-vt'i'co. Y*u2to ncilcfjo in tih |irti%ii ili ih. »e Je
VClO X «lll€*BBl  1.   111 Sij il.
Omu I bil«i itoin na sv. Jakoba trgn pred gostilno ..gii*E umestili MifriacHen'*« Odvosbo se ia LtJiiliUfkiits s (Dl» II. uri «logM»lii<8iie in ob 1 SI. uri g»o&M> illtltie« Ak>
se poprej naroči in je d<>volj os^b za vožnjo, ne ta h ko odpelje uni-i j *»u h , v katerem ima 20 Ijnd j prostora, tudi ob ."i. is s-i popoln ii bi l" v tlM'fJit*. Ako «<• pravopisno naroČi, j »* OCllll nllll* vciIbio h» rtiziioliaKtiiijr. fesi;« vožnji flO novo. Za poriočne vožnje1 'jO IlOVt*. za osebo. Z t vožnjo, ki B6 naročajo oh delavnikih je cena '545 nov t*. p<> dnevi in po nofii jedn kt.
V ialetnem krajo 5>;%*4-r<-ii hh oddajo od 15. junija do 15 septembra I ml i rrilur noIm*. kot požrln;i »fsmo-\*iiij;i i j- «>il f.jmiijii lu«li |m»|»olnii k opcij hib i*»iv.|)o1si^<». Bi —
novo ! v Laterma novem drevoredu. Novo:
Od nedelje 15. maja naprej
vsak d*n (784—L')
svetovnoslavno gledališče učenih psov,
(93
1
m m
i
m
1 m
m M
i
H m
Eroz konkurenco.
Ncr. pins ultra!
/uv("* hliavfr ijoei pii<t<'l|
ki igra iz oporo „Marta" napev .,Zadnja m/a" in 20 drugih
najbolje divsirimili miniatur-peov, Znižano »ono prostorov: Zaklf, Bedel 60 kr. 1 prostor 40 kr, II. prostor  80 kr. Stojiftte i& kr. Otroci in dijaki na sodiščih polovico. l'red.<uw mo VHak «lan ob 1.« ti. tn M. uri ■ veter.
Ziveoi
Iiikmioi mil ItveJta nsattjke.
Isti so ko najsadnje predstavljali «> mesec o v  v lhidiinprštanski razstavi  in jih je Mbfudovala najviSji gospoda. Vatopolne Ur.
Vnmi« tlim o«i i>. ure zjuirnj «lo n. ure avecer,
Blbora jo /.n vsakogar nepojmljiva zagonetka v svoji spominski vednosti.
Birmanska darila.
Priporočani svojo
največjo bogato zalogo
vseh vrst žepnih ur in verižice, zlate, srebrne, tula in niklo ve, uhane, brose, za pestnice, verižice za okolu vrata, obeske, prstane
in sploh vse novosti !><> ii*i j bi i > j i 1 m <*<*i» j ili
proti dobri postrežbi in garanciji.
Fran Čuden, urar v Lijunljani.
^y   Ceniki tudi po poŠti zastonj. (663—4)
R
i
w •>
m m-t>
m
-K
■X
■H
Zavarovalni agenti
Bje I m«'*«- )«» /:i neko ? c     :d ■ .%/ajcimio #,iivarui»!nl«'o •#.n Kranjsko, F*ogoji ug< <mi. Ponudbe na ..l':aiu cntliolicca**, ■., BUcskeratrasae i 1.
7»;
Zgradba okrožne bolnišnice v Postojini
oddala se bode
potom zmanjševalne dražbe
katera se bode vršiJa dne 25. majnika 1838. leta dopoludne ob lO. uri
v občinski pis: rn v Pttstoiini.
(H)ris in prevdarfk lžita v ob'm^i pisarni v Po-t jit)i v pregled« Stroški prpraCunjeni no na ISS.SOO j;'**« Pismenim penndbam je priložiti 10% varISino,
Stavbni p goji se 1-odo naznanili | >r* i prićetkom dražbe.
Zdravstveno okrožje v Postojini
dne 25. aprila lv,.'S.
(78(1—S)
NačalniB : ^' i«'«!«'.
o$oefteoo«o««e«fiooeoooaoviooo
S
S    Kranjsko društvo v varstvo lova. *
Vabi lo
8
VI. rednemu glavnemu zborovanju |
S
a a
«
5
4^ ki bode
A dne 26. maja t. 1. ob 7. uri zvečer v restavraciji „Mayr
5 — o
0 Dnevni t-<»cl:
jata 1.) Bačaoako porodilo za loto ik»7.
82.) Porodilo revizijskega odbora. 3.) Volitev štirib odbornikov. 4.) Volitev revizijskega odi)t»ra za leto 1M»Š.
85.) Posebni predlogi. Samostojni predlogi za glavno zborovanje morajo se naznaniti najmanj osem dnij poprej pri društvenem odboru.
V Ljubljani, dne 12. maja 18(.>S. OĆLToor
oooooooooooooooooooooooooo
(718 -2)
S tem se otvarja XX. kralj, ogerska
državna blagotvorna loterija
katere Čiatl dohodek so po sklepu Nj. c. in kr. npost. Veličanstva vporabi za nastopne dobrodelne namene, to je: 1. zaklad, ki so ima ustanoviti  za ncimovite dri,   uradnike,  vdovo   in  sirote,   8.   „I.adisbivova"   otrofija bolnica v t'irkvenici; 3. rQisellHu delavska sirotuiSnica v Zolvora - Lipcso5   4. Josziv • društvo ;  &. obfina Buruti-jeva) bolnica v Erdodidektl; 6. Klotildino otročje zavetišče  v HudapeSti; 7. dobrodelno društvo  ^»»spej v Kološvaiu;   8. družba velice^a petku;  i), društvo belega križa v HekcSkem koinitatu. Ta loterija ima  vsega skup 76yi dobitkov, ki po igralnem načrtu skupno znašajo 365.OOO kron, in sicer:
1  glavni dobitek
l
1
1
'2 dobitka .... T> dobitkov ....
160.000 kron DO.« i)0 „ 2U.O0O 10.000 „ b.OOO „ 2.00O ,,
10 dobitkov 20
r»o 100
1000 „
a l.OOO kron ,    500 n n    10O „ ,     60 „
r,       20 „
-     10 .
Žrebanje bode nepreklicno dno 30 junija 1898. Veaka srečka velja 2 gld. a. v.
Srečko se dobivaja: l*ri loterijskem ravnateljstvu v Budimpešti (1'ešta, glavni carinski urad, poluuadstropje), — pri vseli loterijskih, solnih in davčnih uradih, pri večini poštnih uradov in po vseh mestih in večjih krajih pri prodajalcih srečk.
Budimpefita, v aprilu 18'J8.
(650—8) Kralj. oger8ko loterijsko ravnateljstvo.
K"a prodaj je dobro ohranjen
pripraven tudi za gostilne na deželi. — Več pove .1os|]» Kramar, kavarnnr v Ljubljani, ▼ Bahovčevi hiwi na Ce^kotovem h vetu.   (78«—2)
Froiajal&ica in tasarnica
podpisanegi jo
na Starem trgu št. 2, Kleparska steza.
Priporočam se slavnemu občinstvu za obilna naročila.
fras-, Vekoslav Vanino.
2snitev7 I
40 let star vdovec, poštar na deželi £ z lepo penzijo, želi se z jo do 36 let staro, !£ domačo vzgojeno poštno odpraviteljico £ poročiti. — Ponttdbfl vsprejetna iz prijaznosti |£ pod ..Resna žeilitev" upravniStvo ,,Sloven- £
skesa Naroda".
(71*1-1) S
... m
> A^k.a«k, Varsl.znamka: Sidro. ^k A^a^k.
I
is Rlchter-Jeve lekarne v Pragi priznano Izborno, bolečine tolažeče mamilo;
po 40 kr., 70 kr in 1 gld. »« dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to (I606—34)
splcsno priljubljeno domača zdravilo
vedno   le v izvirnih  steklenicah   * nafio varstveno znamko ,,Sidru"  iz  K <-liter jeve  lekarne in sprejme naj se iz opreznoati  le take steklenice kot pristne, ki imajo to varat, znamko.
RichterJevalekarna pri zlatem levu v Pragi.
Privatni uradnik
aell avojo Me<lan)o alnibo h|iriiueniti.   Isti je v
odvetniških in notarskih poslih popoKoma izurjen in so-sebno tndi zmožen samostojn > koncipirati.. Reilektnje se le na službo v odvet ruski, eventnvalno tudi v notarski pisarni v I.Jul»l|ani. Naslov pove upravniStvo tega lista.   (789-1J
Izdelava perila
za gospode, gospe in otroke
na debelo ln drobno
o
O
-M 08
>
d
N
> a
g s
pi _
O 0» cd
O .0 1-4
O .E O
cd
08
O
Mraje«> m k »spori«
bal ilfon,  xl.dk. praa, hraa ■■Tratnika, 1t.» uaa.et 37 rnt, 1 komad po gld. 110 4o t 70 t komad    „     .    B'iS  n Ig —
Hra|o« mm <le«k4>
t 4 Telikoatih, kakor ttfuraj 1 koraait po gld. I-—do l 40
• komad   „    ,   6-7»  m 7.74
M|M»«ljttr hln<* Vnl^> m yr«>a|M><l4>   6  ktknvotla
I kun   po gld. — 80 do l 40
• kom.   a     „      «»0,7 ah IV <n rHluliiui
gld. 1 no do 110 |U |inrav mnimri ..d k<d   s'9U do < bu
lil klMUlKllIT
predsrujOnikoT od gld.8 36 do A' —
O
e v
3
M
O O
►1
o
o
o« ar
Za kroj bre« graje in za točno poitrtibo
jamči tvrdka
O. «7. 8 J3LS«S^L^ST
V   I ^jlll>ljlLIli
ki s perilom oahrhuje mnogo o- ta kr. častnikov iu o in kr. inornarloo.
§fkW Cenike slovenske in nemške poSilj« na zahtevo brezplačno. ~V*ej (531—f>)
ki je zmožen v goti^nem zlogu dobro rezlati, m% takoj viprejme pri (790—1)
Alojziju Frogfar-ju v Celovcu.
(7tX)—:»>
poštni in rajaini .ptitilj
vzprejme se doc 15. junija pri
poštnem in brzojavnem uradu v Krškem.
Ivan Kordik v Ljubljani
Prešlruote (Slonov*-) u lire At.  IO— 14
priporoča
(74.1-3)
elastične vezi za trte
tmJbol|*e vrNle It« po nlskl ceni.
Zunanja naročila se točno ter po postnem povzetju izvrSe.
^^ ^ *t* ^a^j^^.^»^.3a^>?X
•6
4
4
cfCcz- pii ovojem odfioSu ia ŠStštiJG nioctti tttctjnit pcofoviti M od ončotttifi pzcdzagifi +ni pzijatetjev, ototim to po tem potu tet ftfičcm:
cRca ^Vcto Sivi vzfi &avcdni tizcžfii zo2ofJti6i / ©Azanitc +ttc v Sfa^ofiotnem opominu!
2 j}ogromJ
£aaoslao Schmentner.
V £>ju6ffani, 16. maja 1898.
W
r r \
V V
Naj no vej de in najbolj de
Is: 1 © To ul 3s: i Ih.
za g-ospode in dečke
lnlrlke prvlla »VNtrl|wkllm.  neimiltlh, Utallfan-Mklli iu laiiKleAlilla tovarn
priporoča v najbogatejši izberi  in  po najnižjih cenah
O. Je Hamann
IVIot-iliii tVfg Ht. H.
Zaloga klobukov
(4l ti-7)
o kr. prlvllegfovanih
dvornik klob. tovarn
W. Ol Pless, Dunaj, in J. Picliler, Gradec.
Klobuki a« |»o lasMtnl iilr|ovl «la*e> Iu po ImhIuI nnpoti-dl 4il»llke ia<lelju|e|4» 1» ■* vsprejeneetj«» ■Ihri klobuki sat t»t*rtioii|«* la aaio«lerulc4»v»4i|o.
RENNAB0R +
©bieiklov!
Najboljše vrste kolesa
tu- in inozemskih tovarn (Peug^eot, Brenna-bor, Itiglet Cycle „American" in dr.) priporočata
podpiran ca
po kolikor mogoče nizkih cenah.
Vsa v to stroko spadajoča |»0|iriavllim se
bodo tr eno. solidno in po ceni izvrševala.
Ceniice razpošiljava na 2S5Xli.t-3Tro.
Z vrleupoHoviinjem (309—13)
Bohinec & Majcen
Dunajska cesta št. 5. Istotam tudi mehanična delavnica.
Naš zastopnik v Molfovem je g, J. Medved.
u
i u
n
ikJjr«-ai«h_
-iav-^ajs-T-^n!
Otvoritev gostilne.
Slav. občinstva usojam Bi uljudno naznaujati, da sem dne 29. t. m. \' Otvoril |y,
v Koi\juških ulicah št. 9 (Nuschakova vojašnica)
II
gostilno „pri zlatarju
z vrtom in kegljiščem.
Poskrbel sem aa dobro pljaoo, in sicer točim pristna doleijnka in drug* vina, potem vedno sveta Auer-Jevo pivo, dalje bodem vedno lahko postregel s mrzlimi Ia gorkim! jedili po zmernih eesah.
Za obilen obisk se priporoma z orlličnim spoštovanjem
Lijudcvit čorne
(794—1} gostilničar.
J
d
a
8
Redka prilika za izredno ugoden nakup!
Usojam si velečastitemu p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da bodem vso svojo zalogo blaga, to je
j uvele, zlatnino in srebrnino
mej tem naj zadnje novosti, od dne II. nifija naprej prodajal po lastni kupni ceni in tudi pod njo.
Vele spoštovanjem
J. JK
(7!»3—3 j
juvelir v Ljubljani.
i ...j,, liif di! iu u       tu m ured ciik t J d hi ti N n M i
fiaafnina in fiak .Narodne Tiakarne".
RJ
33