/
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Leto XIII. Štev. 150	TELEFON. UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28 67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, sreda 5. julija 1959	NAKOCNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošli 14 din dostavljen na dom 16din. Ii>;i lin	Cena din !•—
Človeštvo ne more živeti v večnem strahu
Dva značilna govora angleškega vo nega ministra Hore- elishe in francoskega zunan ega m nistra Georgesa Bonneta v Parizu — Neoma ne odločnost Anglije in Francife za varnost in svobodo narodov
PARIZ, 5. julija. Obisk angleškega vojnega ministra Hore-Belishe v Parizu se Je spremenil v novo manifestacijo neomajnega angieško-lrancoskega zavezništva in odločne volje upreti se vsakemu novemu mednarodnemu nasilju. Oboje se je izrazilo tudi v govorih, ki sta jih imela angleški vojni minister Hore-Belisha in francoski zunanji minister Georges Bonnet na banketu, katerega je priredila visokemu gostu Francosko-angleška liga.
GOVOR HORE-BELISHE
Angleški vojni minister Hore-Belisha je naglasil v svojem nagovoru, da preživljamo zgodovinsko odločilne trenutke, v katerih se oglašajo vsak dan nove so. vražne grožnje na naslov Anglije, Fran cije in drugih zavezniških narodov. Toda Anglija in Francija se teh groženj ne bo sta ustrašili in bila bi za nasprotnike naj boli usodna napaka, ako bi se Se dalje vdajali prepričanju, da bosta zahodni demokraciji še dalje popuščali in šli v kako novo Monakovo. Dejstvo, da smo doslej storili vse, da bi človeštvu prihranili nove težke preizkušnje, se more tolmačiti le kot našo miroljubnost, nikakor pa ne kot slabost.
EDINOST ANGLIJE IN FRANCIJE , V vsem tem ni med Anglijo In Fran cijo najmanjšega razločka v mišljenju. Obe velesili si zaupata popolnoma in zaupali sta si celo svoje največje vojaške skrivnosti. Londonska in pariška vlada Stojita stalno v najtesnejšem stiku in sodelovanje med posameznimi angleškimi 'n francoskimi ministrstvi je prav tako Popolno, Kakor za svojo varnost la bodočnost bosta pa Angllla In Francija skrbeli tudi za varnost In bodočnost vseh svojih zaveznikov In vseh ogroženih narodov. Angleška vojska postala z vsakim dnem popolnejši bojni Instrument in ni več daleč čas, ko bo štela že milijon aktivnih mož. Obe zahodni velesili sta dovolj močni, da se postavita v bran vsaki tuji volji in da uveljavita svoje ideale.
BONNETOV GOVOR «.o	Hore	Belisbe je spregovoril
francoski zunanji minister Bonnet, ki Je med drugim dejal; Dva velika naroda sta se zdruzila v obrambi skupnih interesov in resnice. Oba imperija obsegata ogrom-na ozemlja in velikanske množice ljudi. Nobena druga politična formacija na svetu ne bi mogla razpolagati 6 tvarnlmi In duhovnimi sredstvi, ki W presegla sredstva angleškega in francoskega Imperija. Od tod pa Izhaja tudi odgovornost, katere se do konca zavedata. Zavarovati morata najprej varnost in dostojanstvo svojih lastnih narodov, nato pa tudi še vseh ostalih, ki mislijo enako. To pomeni, da Franclja Jn Anglija ne moreta dovoliti nikakršne nadvlade v Evropi, bilo s katere koli strani ali po kateri koli skupini sil. Sicer pa le zgodovina sama pokazala, Jja Je taka nadvlada nemogoča. Ponos in hrabrost narodov se nista zmanjšala. Nobena sila ne bo vladala nad drugo silo. ker se bo vsak tak poizkus zlomil ob ‘Stem odporu.
SVOBODA NAD ŽRTVIJO
Tako prošlost kakor sedanjost angleškega In francoskega naroda ne daje nikomur na svetu pravice do utvare, da hi mogla biti katera koli in kakršna koli žr-tev težja od suženjstva. Z naše strani ni bilo storjenega nič takega, kar bi moglo nasprotnike speljati na taka kriva pota. Nato je Bonnet Izrazil priznanje Hore-Bellshi kot simbolu tiste od'očnost| |n pri. Praviienosti na herojske žrtve, na katere je pristala Velika Britanija za svo*o last-uo ln za varnost vseh ORroženHi naro-dov. Anglija in Francija imata Isto dolžnost skrbeti na svetu ra ohranjevanje ti-
ste varnosti, brez katere postane življenje neznosno.
MOČ ZDRUŽENIH IMPERIJEV Nemogoče je, da bi narodi še dalje vsak dan znova trepetali za meje svojih držav ln da bi se vsako jutro znova prebudili v strahu pred nasiljem In vojno, Proti temu smo se sklenili upreti tako gg. Chamberlain kakor Halifax, Daladier in jaz. Da bi dali človeštvu mir In novo zaupanje, delata Velika Britanija in Francija z bratskim poletom za povečanje svojih bojnih sil. V ta namen je angleški narod kljub svojemu tradicionalnemu nerazpoloženju do splošne vojaške obveznosti vendarle sprejel z veseljem njeno uveljavljenje. Ponekod so tudi dvomili v sposobnost Francije, da bi se mogla dvigniti iz svoje prejšnje razrahljanosti, toda ta dvom je bil prazen. Francija še nikoli ni bila bolj edina ln bolj delavna, kakor je sedaj. Zato svet še ne ve, kaj vse zmoreta združena imperija Anglije in Francije. Toda
naš skupni napor nima drugega namena kakor zagotoviti narodom varnost in svobodo. Prijateljstvo in moč obeh sta sposobna premagati vse ovire, ki bi se nam stavile na pot do tega cilja.
PARIŠKI KOMENTAR]!
PARIZ, 5. julija. Današnji listi slavijo angleško-francosko sodelovanje, kakor ga je včeraj poudaril angleški vojni minister Hore-Bel:sha. Njegova izjava kulminira v poudarku vojaške kooperacije obPh imperijev. Nadalje naglašajo, da je spričo od-točnosti Londona in Pariza nastal v Gdan sku premor, ki pa je le Interval med dvema napadoma vročice. Poskusni balon z imenom Gdansk, spuščen v zrak v Berl!-rm, prikazuje nemški tisk kot peklensko prevaro zahodnih demokracij, kajti Nem-č:ja želi le ščititi slabotno gdansko prebivalstvo pred oboroženo poljsko ptemočjo. Listi se izprašujej'', ali n’st3 morda Anglija in Francija tisti, k; dovažata vojni material v Gdansk"5 Vsekakor pa sedanj* umik nikakor ni izguba prestiža, Berlin naj tolaži deistvo da ne gre za prestiž marveč za ohrani*ev miru.
HORE-BELISHA ZOPET V LONDONU
PARIZ, 5. julija. Angiošk’ vojni minister Hore-Belisha je včeraj opoldne odpotoval z letalom iz Pariza v London.
Zaptski
i v
Vojna na meji Mandžurije
SRDITI BOJI MED JAPONSKO-MAND2 URSKIM IN MONGOLSKO-RUSKIM LETALSTVOM. — ZBIRANJE NOVIH ČET IN PRIPRAVE ZA VELIK SPOPAD.
TOKIO, 5. julija. Reuter. Po poročilih | v bližino japonskega letalskega oporišča, tukajšnjih listov se mandžursko-japonske vendar Japonci ne navajajo povzročene ln mongolsko-ruske čete mrzlično utrjuje- škode. Po drugi japonski vesti je okoli jo v bližini Nomonhana na obalah Buir- 4000 sovjetsko-mongolskih vojakov kon-norekega jezera. Med japonskimi in sov-1 centriranih samo v bližini Nomonhana. Jetskimi letali je bilo zopet več srditih Združene japonsko-mandžurske čete se spopadov na meji Zunanje Mongolije in sedaj pripravljajo na odločen napad na Mandžukua. Sovjetska letala so včeraj po mongolsko-sovjetske postojanke. Iz Ulan dobljeni okrepitvi divje bombardirale ja- Batorja, glavnega mesta Zunanje Mongo-ponsko letalsko oporišče.	,	Uje, prihajajo na mejo neprenehoma nove
TOKIO, 5. julija. V zvezi z boji med mongolsko-sovjetske čete. Cenijo jih na tetalskiml silami na meji Zunanje Mon- |več tisoč in pripadajo vsem bojnim for-gollje ln Mandžukua se poroča, da so macljam. sovjetski letalci vrgli veliko Število bombi
Nove diference z Moskvo
ANGLIJA SPREJME GARANCIJE BALTSKIM DRŽAVAM LE, AKO SPREJME RUSIJA GARANCIJE ŠVICI, BELGIJI IN HOLANDIJI.
LONDON, 5. julija. Ves včerajšnji dan so študirali v Foreign Officu kakor na Quai d’Orsayu odgovor ruske vlade, ki ga je Izročil Molotov v ponedeljek zastopnikom Anglije In Franclje. Pri čitanju tega odgovora se je prvi povoljni vtis nekoliko spremenil. Nobenega dvoma ni, da je Rusija sprejela glavne in bistvene točke angleško-francoskih predlogov, toda pojavile so se težave pri postranskih zade-
LONDON, 5. julija. In zanesljivih virov se Izve, da bo izzval odgovor Molotova gotove protipredloge. Zato njegovega odgovora še ni smatrati definitivnim. Razgovori med tremi silami se bodo torej nadaljevali. Rusija vztraja na zahtevi po garanciji baltskim državam, Anffiija pa na garanciji Švici, Belgiji in Holandski. Anglija bo verjetno šele tedaj pripravljena prevzeti garancije za baltske države,
vah. Rusija še vedno dela odvisne svoje ako prevzame Rusija garancije za Holand-jaranclje Švici in Holandrki od angleško- Iško in Švico, francoskih garancij baltskim državam. |
Italijanska sodba o vojni
ITALIJA IN NEMČIJA STA V VSEM M OČNEJŠI OD ANGLIJE IN FRANCIJE - PRVE USODNE POSLEDICE VOJNE ZA FRANCIJO IN ANGLIJO
RIM, 5. julija. Diplomatski urednik agencije Stefani piše: Nasproti bojevitim zahodnim silam je treba še enkrat naglasiti, da sta (talija In Nemčija in bosta tudi bodoče glede oborožene sile močne;31. Italija in Nemčija razpolagata z veliko vojsko, delovno silo in rezervami dočlm razpolaga na nasprotni strani z veliko vojsko samo Francija, toda morala jo bo
razporediti ua Renu, na Alpah, v Tuniziji, Pirenejih, Siriji ln Indoklni. Daladier je govoril o vojni, toda ta vojna bi imela iatalne nasledke prav za Francijo, k! bi po izgubi vse rezerve v mladini bila čisto uničena. Kar se tiče Anglije, bi pa bil prvi nasledek vojne ta, da bi bile prekinjene njene zveze s kolonijami čez Sredozemsko morje.
Koloman vitez Kanya
Madžarsko no. tranje politično življenje je še vedno razgibano in fašistično usmerjeni elementi, zbrani sedaj pod vodstvom »pušči-častih križarjev«, razvijajo kljub oviram s strani vlade vel:ko propagando. Zdi pa se, da jih podpirajo tudi nekateri starejši polifki in med njimi se omenja tudi ime bivšega zunanjega ministra Kolomana viteza Kanye. Kanya je igral v avstrijsko-ogrski zunanji politiki vidno vlogo že tik pred vojno in ob izbruhu vojne. Pozneje je bil med najbolj radikalnimi revizionisti, čeprav ni imel navade nastopati glasno pred javnostjo. Kot odločen prstaš Nemčije in Italije je postal za časa GombOsa zunanji minister in ostal na tem mestu tudi pri Imredyju vse do lani. On je bil tudi tisti, ki je navezal Madžarsko tesno na Rim in Berlin. Zaradi nekih nesoglasij se je pa končno umaknil v zatišje, dasi so njegov odstop motivirali uradno s starostjo in bolehnostjo. Njegovo ime se po odstopu dolgo ni imenovalo n prodrlo je znova v javnost šele sedaj v zvezi z ekstremnim nacionalističnim gibanjem »puščičastih križarjev«.
Razvojne smernice Turčije
Turčijo so goni!« tri glavne sile: pan-islamizem, panotomanizem in panturki-zem. Staroturki so hoteli zediniti ves islamski svet pod kalifatom. Mlado turki so postavili zahtevo opustitve isl-amizma in kalifata ter ju nadomestiti z moderno urejeno državo na zgodovinski osnovi. Tretja Turčija sloni na pan turški ideji čistega nacionalizma, ki izpoveduje zedinjenje vseh narodov turškega jezika. Ve-čina Turkov živi v Rusiji, od Kavkaza do Kaspiškega morja pa dalje v Ruskem !n kitajskem Turkestanu. Turkom iz republik Kirgizov, Uzbekistana, Kazakista-na m Turkmenistana sorodni narodi bivajo še više v Sibiriji, med temi so Ja-kuti najbolj znani. Turčija, sloneča na nacionalni osnovi, bi morala tedaj zediniti Turke, ki bivajo v Rusiji pod svojo streho ali se pa priključiti sovjetski Rusiji. Osmani v Rusiji so mnogo številnejši in ker jačje privlači slabejše. bi tedaj bilo prlrodno, da se turška republika ruski TOlitiki čimbolj približa. (»Nova Riječ«)
Nacisti v Maroku
V	Tetuanu v španskem Maroku je ustanovljena organizacija nemških narodnih socialistov. Sestavljajo jo priseljenci-trgovci in ostanki bivših nemških legionarjev.
Angleži in Francova Španija
Angleški zunanji minister lord HaKiax ;e na obtožbe Franca proti Angliji odgovoril, da naj španski gospod general najprej plača težke milijarde, ki jrh je dobil iz londonske »City« za stvarjanje »nove« Španije. Franco je namreč očita! CHy, da vodi »licemersko politiko« proti njegovi Španiji.
Umrljivost med deco
Na vsakih 100 umrlih odpade na mladino do 15 let na Novem Zelandu 13.6%,
v	Franciji 15.5%, Angliji 16.6%, Nemčiji 19%, Jugoslaviji 44%, Poljski 46%, Bolgariji 49% in v Indiji 51% primerov smrti.
Tako gradijo Ang'eii
Od 1. 1919 do 1937. se je tretjina angleškega prebivalstva, 13,500.000 ljudi preselila iz starih v nove hiše. Z državno pomočjo so v tem času postavili 1,400.000 hiš.
Maribor, 5. julija,
Kakor v zadnjih dveh letih že ponovno, preživlja tudi sedaj Evropa in svet težko mednarodno krizo, o kateri še nihče ne more z gotovostjo prerokovati, kako se bo končala. Poznavalec mednarodnega političnega razvoja pa more vendar že takoj ugotoviti, da se sedanja kriza v marsičem temeljito razločuje od vseh dosedanjih, kar smo jih preživeli po pričetku italijanske akcije v Abesiniji, in da je zato dosti težja in resnejša. To še tembolj, ker jo komplicirajo alarmantni dogodki na Daljnem vzhodu, katerih ne moremo ločiti od položaja v Evropi sami.
Središče sedanje krize je svobodno mesto Gdansk ob Baltskem morju, ki se z naglimi koraki pripravlja za priključitev k Nemčiji, čemur se upira Poljska, pripravljena v skrajnem primeru seči tudi po orožju, da to prepreči. Ako bi pa šlo tu le za lokalni nemško-poljski spor, bi se verjetno tudi ta kriza končala na podoben načn, kakor se je sudetska, češka, klaj-pedska in albanska. Poljska bi morala nazadnje popustiti in Gdansk bi se brez večjih komplikacij priključil rajhu. Toda v ozadju so večje in resnejše zadeve: Gdansk je postal usodno stikal;šče obeh velikih sovražno si nasproti stoječih evropskih blokov: skupine osi Rim - Berlin in skupme Anglije in Francije. Skupina osi je trdno odločena iti dalje po poti, ki si jo je nakazala z načrtom o novi uredit-
vi	Evrope, skupina zahodnih demokrac;j je pa prav tako odločno sklenila postaviti se v bran vsakemu nadaljnjemu poizkusu uresničevanja tega načrta, pa bilo na katerem kol! koščku Evrope. Poljski sami je dala še posebej zagotovdo, da ji bo v primeru spopada priskočila na pomoč z '/so svojo oboroženo močjo ter ji prepustila celo prostost lastne presoje, kdaj so njeni življenjski interesi tako ogroženi, da terjajo oboroženo intervencijo. Ako se narae-ra priključitve Gdanska k Nemčiji res izvrši in ako se Poljska temu upre, se morata Anglija in Francija avtomatično in brez vsakih poprejšnjih posvetovanj postaviti na njeno stran. To bi pa poniendo pričetek nove evropske in verjetno tudi svetovne vojne.
Kljub' temu skrajno nevarnemu položaju vendar še na obeh straneh upajo, da bo mogoče ohraniti mir, samo računi, na katerih grade to upanje, si diametralno nasprotujejo. Dočim so v Londonu, Parizu in Varšavi prepričani, da se sedaj, ko je poluradnih izjavah in govoril odgovornih državnikov nedvomno določeno, da bosta Anglija in Francija brez odlašanja in v celoti izvršili svoje obveznosti do Poljske, priključitev Gdanska k Nemčiji ne bo izvršila, ker pač države osi ne bodo tvegale oboroženega spopada, mislijo na nasprotni strani s prav tako veliko gotovostjo, da bodo ne samo Poljaki, ampak pred vsem tud! Angleži in Francozi nazadnje le mimo sprejeli na znanje novo izvršeno dejstvo; zlasti še zaradi tega, ker se priključitev Gdanska lahko izvrši brez napada na Gdansk ali na Poljsko in bi zato konflikt z Nemčijo morala izzvati Poljska sama kot prva napadalka. Italijanska agencija Stefani je še te dni objavila članek, v katerem našteva vojaško moč osi, ki bi znašala v skrajnem primeru 25,000.000 vojakov, ter japonske prednosti na Daljnjem vzhodu, ki Angliji in Franciji nikakor ne dovoljujejo, da bi se zapletli istočasno v spopad v Evropi in v Aziji. Londonski in pariški listi pa odgovarjajo nasprotno, da je moč angleško-francoskega bloka z vsemi zavezniki še veliko večja in neizčrpnejša in da tudi japonska akcija na Daljnem vzhodu ne more omajati zahodne odločnosti.
Iz tega moremo zaključiti, da ni ne na eni ne na drugi strani volje do popuščanja, in se zato zdi konflikt skoraj neizbežen. Ako bi pa konflikt zares izbruhnil, Gdansk gotovo ne bi bil večjega pomena, kakor je bil sarajevski atentat ali avstrij-sko-srbski spor .leta 1914. za svetovno vojno. Bil bi le povod, nikakor ne vzrok. Vzrok tiči dosti globlje v celotnem razvoju mednarodnega položaja zadnjih let, ki je že davno prekoračil meje miru v dobrem starem snrslu besede in zajadral v vojno stanje, čeprav zaenkrat še brez grmenja topov, a to vojno stanje brez vojne ne izčrpava samo živcev, ampak — kar je dosti usodnejše — tudi tvarne dobrine narodov in držav in žene v tako strašno oboroževalno tekmovanje, da se brez spopada ne more končati drugje kakor v po-
Angleško posojilo Poljski Oomae>
POLJSKA DOBI V LONDONU OBOROŽEVALNO POSOJILO 40 MILIJONOV FUNTOV ŠTERLINGOV. V GDANSKU POLOŽAJ NESPREMENJEN.
VARŠAVA, 5. julija. Poljski veleposlanik v Londonu Raclnski je prispel sem z letalom. Bil je takoj sprejet v avdienco pri prezidentu Moscickem ob navzočnosti polkovnika Adama Koca, šefa poljske finančne delegacije, ki se je pogajala z angleško vlado v Londonu in se le že prej vrnila v Varšavo. Zatrjuje se, da je bil uspeh pogajanj ta, da dobi Poljska v Lon donu posojilo 40 milijonov funtov šterlin-gov, a polovica se bo uporabila za nakup bojnega materiala v Angliji Moscicki je sprejel nato maršala Rydz-Smyglija, zunanjega ministra, finančnega ministra in ministrskega predsednika. Nota gdanske-mu senatu bo odposlana najbrže šele 15. t. m.
VARŠAVA, 5. julija. Angleški in francoski veleposlanik sta se vrnila iz Londo-
na odnosno Pariza z novomi zagotovili svojih vlad Poljski.
VARŠAVA, 5. julija. Položaj v Gdansku je nespremenjen. Zabeležen je le en sam nov incident, ko je skupina nacistov napadla dva poljska poštarja. Vendar ostanejo dalje v veljavi vse poljske varnostne odredbe na mejah.
GDANSK, 5. julija. Vsem poljskim obrtnikom je bila včeraj odvzeta koncesija. Obrtniki bodo mogli nadaljevati delo le, ako jim bo to dovoljeno po naknadno vloženi prošnji
VARŠAVA, 5. julija. Poljska agencija Pat poroča, da sta včeraj letela nad Gdi-njo dva nemška Junkersova aviona in da so Poljaki oddali svarilni strel, ker sta letela preko prepovedanega ozemlja.
Položaj na Daljnem vzhodu
TIENCINSKI LISTI NAPOVEDUJEJO ŠE VEČJO POOSTRITEV BLOKADE. JAPONSKI NAMENI. NOV ANGLEŠKI PROTEST V TOKIU.
ŠANGHAJ, 5. julija. Kitajski listi, katere izdajajo v Tiencinu Japonci, nagla-šajo, da se bo blokada angleške koncesije še poostrila. Obenem poročajo, da so dobile ladje, ki vozijo vzdolž obale, ukaz, naj vrše čez dan in ponoči strogo kontrolo nad tujimi ladjami in čolni. Tuji opazovalci zatrjujejo, da ima sedanja pro-tiangleška agitac‘ja dvojni namen: 1. pritisk na Anglijo za časa pogajanj v Tokiu, ki se bodo pričela danes ali jutri, 2. odvračanje pozornosti od neuspehov, ki so jih zadnje dni dož'veli Japonci na kitajskih bojiščih. Posebno hudi so japonski porazi pred Kantonom, do katerega so Ki
tajci zopet prodrli z močnimi četami.
NEUČAV, 5. julija. Japonci so izdali na-redbo, da morajo vsi tujci takoj zapustiti tukajšnje pristanišče. Tujci so zahtevo odbili in izjavili, da bodo Janponci odgovorni za vso škodo, ki bi jim jo povzročili.
TOKIO, 5. julija. Angleški veleposlanik v Tokiu, sir Craigie je včeraj ponovno protestiral pri japonskem zunanjem ministru Aritš proti slačenju Angležev v Tiencinu in izjavil, da bi v vsakem nadaljnjem primeru bila AngFja prisiljena seči po protiukrepih. Položaj v Tiencinu samem je nespremenjen.
Bolgarski obisk v Berlinu
BERLIN, 5. julija. DNB poroča: Bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister Kioseivanov je na uradnem potovanju v Nemčijo dospel včeraj v Pod-roščico, kjer ga je pozdravila nemška delegacija in bolgarski poslanik v Berlinu. Kioseivanov je obšel častno četo, nakar je s posebnim vlakom nadaljeval pot v Berlin, kamor prispe danes in bo slovesno sprejet.
BERLIN, 5. julija. Ves berlinski tisk posveča pozornost obisku bolgarskega min. predsednika Kjoseivanova. »Diplo-matische u. politische Korrespondenz« piše, da tvorita Nemčija in Bolgarija isti življenjski prostor. »Volkischer Beobach-ter« pa naglasa, da je zastonj trud Anglije, da bi zaprečila pot nemški trgovini na Balkan.
BERLIN. 5. julija. Hitler je odlikoval bolgarskega poslanika v Berlinu, Draganova, z velikim križem nemškega orla.
Rooseveltovo obžalovanje
WASHINGTON, 5. julija. Prezident Roo sevelt je na včerajšnji konferenci tiska dejal, da obžaluje, da predlog za spremembo zakona o nevtralnosti ni prodrl v predlagani obliki in da je to vzrok skrajno kritičnemu položaju v Evropi. Prav s tem, da zakon ni bil 3prejet tako kakor je bil predlagan, bo Amerika potegnjena v vojno. Ameriška državna uprava pa nikakor ne bo popustila in bo ob prvi priliki ukrenila vse potrebno) da pride njen predlog do polne veljave in da se briše sedanja prepoved izvoza orožja.
Važna sefa v Londonu
LONDON, 5. julija. Včerajšnja izredna seja zunanjepolitičnega odbora angleškega kabineta je bila posvečena vprašanju Gdanska, zaradi česar ji je prisostvoval tudi varšavski veleposlanik sir Kennard. Razpravljali so tudi o položaju na Daljnem vzhodu in razvoju pogajanj v Moskvi, Iz krogov sovjetskega veleposlaništva v Londonu se izve, da so zadnji an-
gleško-francoski predlogi napravili v Moskvi ugoden vtis in da je sporazum zagotovljen.
LONDON, 5. julija. Po seji zunanjepolitičnega odbora se je angleški veleposlanik v Varšavi, sir Kennard sestal z lordom Halifaxom, ki mu je dal važna navodila. Kennard je nato z letalom odletel v Varšavo.
polnem izčrpanju vseh sil vse Evrope in vsega sveta, kateremu bi moral sled'ti kaos. Ako nastane res vojna, bo nastala samo zarad; tega, ker se zdi sedanjim evropskim državnikom dokončna izmeritev sil na bojišču še vedno ugodnejši izhod iz sedanjega položaja, kakor čakanje na kaos z orožjem pri nogi.
ANGLEŠKI KRALJEVSKI OBISK
V	BELGIJI.
LONDON, 5. julija. Uradno je bilo objavljeno, da bosta angleški kralj in kraljica napravila državni obisk v Bruslju med 24. in 27. oktobrom tega leta.
HITLER V BERLINU.
BERLIN, 5. julija. Hitler se ie iz Bercb-tesgadena vrnil v BerFn.
PRIJAVE PILOTOV V ANGLIJI
LONDON, 5. julija. Od 1. aprila do
1.	julija se je javilo v letalstvo 12.000 pilotov, lani v istem času pa le 6500.
KAZNI V PALESTINI.
JERUZALEM, 5. julija. Zaradi teroristične židovske agitacije so včeraj vojaške oblasti kaznovale severozapadni del Palestine z globo 5000 funtov.
LETALSKE NESREČE V ITALIJI
RIM, 5. julija. Havas: Neko vodno letalo italijanske vojske se je pri Neaplju ponesrečilo. Vseh 5 oseb posadke je mrtvih. Pri Speriji se je pa ponesrečilo neko lovsko letalo.
INN1TZER ZOPET NA DUNAJU.
DUNAJ, 5. julija. Kardinal Innitzer se je včeraj nenadoma vrnil na Dunaj. V Gornji Avstriji so bile demonstracije proti njemu. Demonstranti so ga obmetavali z gnilimi jajci.
Mariborska napoved. Prevladovalo bo pretežno jasno, malo Ye*rovno 'n toplo vreme. Temperatura se bo malo dvignda. Včeraj je bila najvišja temperatura 24.6, danes najnižja 10.0, opoldne pa 23.6.
Borza. C u r i h, 5. julija. Devize: Beograd 10, Pariz 1175, London 20.7650, New york 443 pet osmink, Milan 23.3250, Berlin 178, Praga 15.05, Sofija 15.05, Bu-drmpešta 87, Bukarešta 3.60.
Naj se pa konča sedanja kriza kakorkoli, končati se bo morala že v najdogled-nejši bodočnosti, kajti odlaganje rešitve ne bo dolgo več mogoče: ali dokončni spo razum ali dokončni obračun! Drugega izhoda ni več. Upajmo z optimisti še dalje v prvo možnost!	-r.
Sporazum se ne da preprečiti
Ideja sporazuma je tako zakoreninjena med ljudstvom, da tudi v dnevnem tisku ne more ponehati. Med glasovi, ki vztrajno napovedujejo končno le uspel zaključek pravičnega sožitja med Srbi in Hrvati, se oglašajo tudi sušaške »Primorske novine«: Pot do sporazuma se ne more in ne sme z nobeno stvarjo več preprečiti. Zdaj se ne dela za tem, da se v imenu te ali one politične skupine dajo Hrvatom nekakšne koncesije, temveč je treba važnemu hrvatskemu delu države zagotoviti napredek, tako da bo zadovoljen vzljubil državo in se v njej po svojih interesih razvijal.
Grol v Zagrebu
Znani politik in član glavnega odbora Davidovičeve Demokratske stranke je kot delegat beograjske združene opozicije dospel v Zagreb. Ker je dr. Maček še na svojem posestvu v Kupincu, se je Grol sestal na posvetovanje z ostalimi prvaki KDK, inž. Košutičem, Šutejem, Vilderjem in Savo Kosanovičern.
Idealizem mladih src
Gorje otroku, katerega vodijo mladostna leta v golo razumarstvo :n mrzlo pre-računjenost! Samo videz je, da otrok ob taki vzgoji raste in zori, v resnici mu odmira smisel in občutje za lepši kos življenja. Zgolj razumska vzgoja ustvarja starikavo mladino, ki bo vse življenje vodila po načelu: kaj mi nese? Razumska izobrazba ostane pomanjkljiva in v življenju take mladine se razbohoti čudna puhlost, nadutost in umazanija. Tod so korenine zaigranih življenj, nesrečnih družin, narodnih odpadnikov, nelojalnih državljanov in brezverskih malopridnežev. Namesto vzravnane cvetke, je rastlina brez sonca ostala samo še čudna spaka in karikatura. (»Koroški Slovenec«)
Zračna obramba Jugoslavijo
Ob priliki posvetitve -novega letaja v Kraljevu je dejal letalski polkovnik Pavle Filipovič: »V današnjih prilikah, ko se vse države mrzlično oborožujejo za obrambo svojih pravic in svobode, se polaga velika važnost ,na zrakoplovstvo. AH smemo mi ostati prekrižanih rok in pustiti nezaščiteno težko priborjeno svobodo in domovino? Mi smo tu, da zbiramo neodvisno od države naša sredstva in moči, da bomo tako ohranili zapuščino dragocenih žrtev.«
Vera In nemika mladina
»Christiliche Volkszeitug«, katoliški nemški list iz Osijeka piše, kako je »MSd-chenlager« nemškega Kulturbunda žalil verski čut nemške mladine. Na Telovoso članice priredile izlet v beočinski pravoslavni samostan. Vsa dekleta iz tabora so morala na pot. Naslednjo nedeljo so bila nemška dekleta na maršu 25 km daleč v Novi Sad, tako da spet niso mogla prisostvovati maši. Kaj bo, se vprašuje list, če bodo vodstvu nemških manjšin še bolj zrasla krila.
Rekordi vrbatke banovine
V	vrbaski banovini pride šele na vsakih 10.276 ljudi po en zdravnik, na 8736 žensk po ena babica. V redkih bolnišnicah je tako malo postelj, da pride 3506 prebivalcev na eno posteljo... Da je tako, ni čudno, saj leži še v državni bolnišnici sredi Beograda po več bolnikov na eni postelja.
Vila gospoda bana
»Zeta«, list iz Podgorice v Črni gori poroča: Pišejo nam iz Dubrovnika, da je na Lapadu g. Peter Ivaniševič, bivši ban zetske banovine kupil vilo za milijon dinarjev. Čudno, od kod ima toliko denarja ko je imel prej, preden je postal ban toliko, da je lahko izhajal. To je bilo naravno, saj je bil profesor in za profesorsko plačo si ne moreš privoščiti ntti izleta od Trebinja do Beograda. Da bi pa prištedil človek milijon din za nakup vile,
o	tem se ne more niti sanjati.
Podpora pravoslavni cerkvi
Minister pravde in finančni minister sta podpisala uredbo o stalni državni podpori pravoslavni cerkvi, ki bo znašala poslej 68,780.000 din.
/M*
Z i izboljšanje železniškega voznega reda
O potreb! uvedbe motornih vlakov med Mariborom in Z danim mostom — &ekai predlogov £3 spremembo voznega reda v lokalnem prometu med Zadanim mostom in Mariborom
železniška uprava je sklicala menda za konec julija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani posvetovanje za sestavo novega voznega reda. Ob tej priliki se nam zdi nujno potrebno, da se dvigne glas za izboljšanje železniške zveze na progi med Ljubljano, in Mariborom; saj se vozni red v severni Sloveniji ni veliko spremenil, odkar živimo v Jugoslaviji, in so železn ške zveze prav za prav istota-ko zanemarjene in j ^mogoče kakor so bile v bivši Avstriji.
Maribor ima z Ljubljano brzovozno zvezo samo z mednarodnimi brzovlaki, a še ti tečejo med Ljubljano in Mariborom
P*šmo uredniku
Gospod urednik! — Kakor blagodejen dežek, ki naj osveži naša, v zapuščenosti tavajoča in veneča srca ter, kakor ognjeni zubelj, ki naj nas oplazi, da bi zagorel v nas na novo močan plamen občutja za slovensko narodno stvar, tako nam je bilo kočevskim Slovencem, ko je prišel med nas glasn k s severne meje — »Večernik« Njegove jasne, odločne in trde besede, ki jih ima zapisane o Kočevski, nam izpričujejo, da se namerava list odločno zavzeti za nas ter našo borbo podpirati. Razumljivo je, da smo zelo veseli zaveznika, ki bo seznanjal slovensko javnost, pa tudi druge o tem, kako se mora biti Slovenec na Kočevskem še po dvajsetih letih za kos zemlje in kruha, za slovensko besedo v šoli, cerkvi in drugod ter za zaščito pred objesnostjo in gospodarskem izkoriščanjem s strani tujerodcev.
Ne morete si misliti, kako dobro nam de zavest, da se brigajo za slovenske interese na Kočevskem naši severni mejaši, ki imajo itak že dovolj skrbi in dela z obrambo postojank našega obmejnega življa. Ko prihajajo od drugod glasovi in glasniki, povzročajoči med nami prepire *n razkole, nas naš severni prijatelj kliče k skupnosti, ki je prepotrebna za vsak korak naprej; Ob današnji razbitosti zavednih kočevskih Slovencev, ki nam tu-jerodci vešče izpodkopujejo gospodarska tla, je kl:e »Večernika« bolj na mestu, kakor kdaj koli. Za vsakršno k napredku stremeče, delo so namreč potrebne strnjene vrste in to še posebno tam, kjer so te vrste bolj redke kot je to primer s kočevskimi Slovenci.
Da ni mogoče brez skupnosti nikamor naprej, to nam jasno kaže ves dvajset-let"‘/P9tek gospodarskega, kulturnega in polit Čnega životarjenja na Kočevskem. — Gospod urednik, lahko si mislite, kako nam je pri srcu ob stalnem ugotavljanju dejstva, da je napredek kočevskih Slovencev po prevratu prav neznaten in, da nam ni biio vsa povojna leta riikdaT posvečene dovolj pažnje. Vsakokratna volitvena poetična paktiranja s tujerodci so nas potiskala ob stran in nam dajala značaj »druge garniture«. Trenja med našimi veljaki in njihova bratenja s tujerodnimi velikaši so nam sproti omajala vsako, s trudom in žrtvami ustvarjeno pozicijo. Kapital, ki je prihajal na Kočevsko, ni bil vložen v tukajšnje, danes kolebajoče industrijske obrate zato, da bi dv gnil celotno gospodarstvo kočevskega ozemlja in dal v prvi vrsti slovenskemu človeku možnosti za zaslužek, marveč zato, da bi si s ceneno delovno močjo ustvaril čim večje dobičke, torej da bi izkor ščal slovenske žulje. Prepotrebnega načrta za gospodarsko oživ-ljenje kočevske dežele ter za temeljito osi-guranje življenjske eksistence tukajšnjih S'oyencev še danes ni!
Mislim, da boste lahko presodil1, da je . ob takšnih pogojih nemogoče pričakovati, da bi se v bl žnji bodočnosti mogel iz-t>oljšat' naš položaj. Toda ob dobri volji ,n Pri skupnem hotenju bomo kočevski Slovenci prebrod:li vse težave. Seveda pa pričakujemo, da bo naše odločujoče le srečala pamet ob današnjih težkih in resnih trenutki ter da bodo pustili enkrat za vselej pOlitikanstvo ob stran, kadar koli bo šlo za kočevske Slovence.
Gospod urednik, bodite nam še nadalje •zvesti in pošteno udarite, kjer je treba! Sprejmite narodni pozdrav!
Kočevski Slovenec.
samo v prvih popoldanskih in v prvih po-polnočnih urah, v vsem ostalem času dneva so potniki navezani samo na potniške vlake z dolgotrajno vožnjo in s starimi vozovi. Edino, kar se je zadnja leta doseglo, je bilo to, da so potniški vlaki iz Maribora in v Maribor dob li nekol ko ugodnejše zveze z brzovlaki, ki prihajajo iz Zagreba in v Zagreb, Ljubljana pa je še naprej ostala prezrta, čeprav neprestano poudarjamo, da je Ljubljana metropola Slovenije in čeprav imamo v Ljubljani direkcijo železnic za vso Slovenijo.
Vprašanje zvez na ljubljanske brzovla-ke bi se dalo pri količkaj dobri volji z lahkoto reš ti z enostavno uvedbo motornih vlakov med Zidanim mostom :n Mariborom, če se motorni vlaki iz tehničnih ozirov ne dajo upeljati tudi med Zidanim mostom in Ljubljano. Iz Maribora bi odhajal motorni vlak okoli 6.30 zjutraj ter bi :mel zvezo z brzovlakom, ki odhaja z Zidanega mosta 8.19 in pride v Ljubljano 9.23. Iz Zidanega mostu bi se vračal motorni vlak po prihodu ljubljanskega brzo-vlaka na Zidani most (10.23), ki odhaja iz Ljubljane 9.20 in bi b:l v Mariboru že ob 12. uri. Zvečer bi odhajal motorni vlak iz Maribora okoli 17.30 in bi dosegel v Zidanem mostu brzovlak, ki odhaja 19.12 in pride v Ljubljano ob 20.16. Motorni vlak bi se z Zidanega mosta vračal v Maribor po prihodu ljubljanskega brzovlaka (21.04), ki odhaja iz Ljubljane ob 20. uri.
V	Maribor bi prispel okoli 22.30.
Ni treba še posebej poudarjati, kolike važnosti bi bile te nove zveze tako za Ljubljano kakor za Maribor. Z uvedbo motornega vlaka med Z:danim mostom in Mariborom pa bi bilo silno pomagano tudi Celju, Laškemu in v poletni sezoni Rogaški Slatini in Rimskim Toplicam. Motorni vlak bi prihajal iz Maribora v Celje zjutraj okoli 7.20, zvečer pa okoli 18.20, vra^ čal pa bi se iz Ljubljane odnosno Zidanega mostu dopoldne okoli ll. ure, zvečer pa okoli 21.30. Laško bi z uvedbo motornega vlaka veliko pridobilo, ker ne bi b;lo le laže dosegljivo za Ljubljančane, marveč tudi ugodnejše zvezano s Celjem in Mariborom. Malo je letoviških in topli-ških krajev v državi, ki bi imeli tako slabo železniško zvezo, kakor oboje toplice med Zidanim mostom in Celjeni. Laško ima sicer popoldne od 14. do 16. na vsako stran po dva mednarodna brzovlaka, en osebni vlak proti Celju in dva proti jugu, skupaj v dveh urah sedem vlakov, zato pa manjka vlakov v drugem času. Tako vozi jutranji vlak iz Celja na jug ob
7.	uri, naslednji pa šele ob 11. uri, da je Laško štiri ure brez vlaka, še slabše je popoldne. Celjan, ki se pride kopat v Laško ali v Rimske Topl'ce popoldne ob 14. uri, ne more prej nazaj kot ob 20.20. Od 15.27 pa do 20.20 — torej pet ur — nima
Laško zveze s Celjem.
Velika potreba je, da bi se med Celjem in Laškim ter Rimskimi Toplicami upeljal nov osebni lokalni vlak, ki bi odhajal iz Celja okoli 9. ure dopoldne in bi se vračal v Celje ob 18. uri, tako kakor je uveden lokalni vlak med Mariborom in Rušami, če bi pa za lokalni osebni promet med Celjem in Zidanim mostom ne b lo mogoče uvesti potniškega vlaka, pa naj bi se razmotrivalo vsaj o tem, da bi se brzo-voznim tovornim vlakom ki že sedaj vozijo ob zaželeni uri med Celjem in Zidanim mostom, priklopilo še nekaj osebnih vagonov, da bi bilo na ta način ustreženo lokalnim potrebam.
Motorni vlak med Mariborom in Z danim mostom bi seveda bil zelo ugoden tudi za Laško in Rimske Topi če. Zjutraj bi bil z obeh strani iz Ljubljane in iz Maribora prihod zelo prijeten, zvečer pa povratek iz Laškega in Rimskih Toplic, ki je danes mogoč samo z avtomobilom, s priključkom na večerni brzovlak v Ljubljano in v Maribor vprav idealen.
Motorni vlak med Mariborom in Celjem pa bi tudi odpravil veliko mizerijo, kar tiče zveze z Rogaško Slatino. V Rogaško Slatno se danes pelješ koinodneje iz Ljubljane samo z opoldanskim brzovlakom, čeprav moraš na Grobelnem čakati od 15.12 do 16.06 in dasi se moraš voziti poleti v najhujši vročini. Za Ljubljančane bi bilo veliko 'ugodneje voziti se iz Ljubljane ob 20. in priti v Rogaško Slatino ob 23. Nazaj grede bi bila iz Rogaške Slatine vožnja mnogo prijetnejša z motornim vlakom od Grobelna dalje kakor pa s potniškim. Maribor bi imel z motornem vlakom mnogo lepšo zvezo na Rogaško Slatino, kakor jo ima danes. Zdaj moraš potovati iz Maribora že ob 5.07 in to s potnišk:m vlakom, dočim bi se z motornim vlakom odpeljal šele ob 6.30, da bi pr šel v RS ob 8.52. Če hočeš danes priti iz Marbora v RS zvečer (22.04)), moraš odpotovati že ob 17.58. Iz Maribora pa odhaja potniški vlak tudi še ob 20.55, ki prihaja na Grobelno ob 22.12, ki pa nima zveze, če bi odhajal iz Grobelna nočni vlak proti Rog. Slatini eno uro pozneje, bi imel zvezo s tem nočnim vlakom iz Maribora, na drugi strani pa tudi zvezo z motornim vlakom, ki bi prihajal z Zidanega mostu. To bi bilo ugodno ne samo za potn ke od Maribora proti jugu ter potnike iz Ljubljane proti severu, marveč tudi za letoviščarje v Rog. Slatini, katerim bi bili s tem omogočeni popoldanski izleti v Maribor in druge kraje.
Predlagane spremembe železniškega voznega reda so za naše kraje tembolj potrebne, ker si pri desolatnih cestnih razmerah, kakršne vladajo danes pri nas, ljudje niti z avtomobili ne morejo pomagati.	rs.
Vlom v ptujsko davkarijo kaznovan
Ponoči na Novo leto je bilo vlomljeno v blagajniške prostore ptujske davkarije. Doslej še neodkriti vlomilci so s silo odprli blagajno ter odnesli iz nje poleg drugega materiala tudi za 317.240 din kolkov. Dolgo ni bilo nobene sledi zaradi tatvine, dokler ni zagrebška polic'ja ugotovila, da prodaja v Novi vasi v Zagreou trafikant Ivan Brglez trafikam kolke. Policija ga je zaslišala in zvedela, da kupuje kolke od čevljarja Franca Kraševca iz Delavske ulice v Mariboru. Zadnji je pri zaslišanju izpovedal, da je zdajal Brglezu za 120.000 din kolkov, kolke pa bi naj dobival proti proviziji od nekega moške-
ga, s katerim se je povsem običajno seznanil nekje na Pragerskem. Kraševec priznava, da si je m slil, da so bili kolki iz tatvine v Ptuju, vendar jih je on prodajal, ker je bil brez dela in je živel v siromašči-ni. Državno pravdni-štvo je dvignlo proti obema obtožbo ter ju obtožilo obrtnega goljufanja, okrožno sodišče pa je obsodi-
lo	37 letnega Kraševca na leto dni in 3 mesece težke ječe, na 1200 din denarne kazni ter na 3 leta izgube državljanski pravic. Brgleza pa na pol leta strogega zapora, na 600 din kazni in na izgubo častnih pravic za dve leti.
C«lf«
c. Polovična voznina je dovoljena obiskovalcem celjske razstave, ki bo v Celju od 29. julija do 6. avgusta, c. Češnja povzročila smrt otroka. 2-let-
nl sinček delavca Ivan Divjak z Oistri-ške vasi je včeraj zjutraj zobal češnie. Pri tem se tnu je češnja zataknila v sapnik. Otroka so takoj prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je takoj po prevozu izdihnil.
c. Umrla jo na Lopati pri Celju 61-letna posestnica Antonija Krajnc.
c. Velik kres je v proslavo sodu slovanskih blagovestnikov sv. Cirila :u Metoda gorel sinoči na Starem gradu. Kresovanja se je udeležilo mnogo Celnnov, Tudi po bližnjih in daljnih gričih in hribih okrog Celja tako po Savinjski dolini m po Pohorju je bilo opaziti precej kresov.
c. Obsojena sta bila včeraj pri okrožnem sodišču v Celju po zakonu o zaščiti države 35-letni Harpf Hartmund. sin pokojnega zdravnika iz Slovenjgradca, ker je vodil propagando za odcepitev Jeia naše države in priključitev istega k neki tuji državi, na 6 mesecev in 10 dni za-
pora in 60-letni premožni posestnik Jakob Pušnik iz Velikih Grahovš pri Laškem na 4 mesece zapora, ker se je v gostilni navduševal za prihod nekega vodje.
c.- Aretirali so šentpavelski orožniki Košaka Albina, ki se ie v družbi nekega Pečovnika Jožeta' klatil okrog in kradel po celjskem okraju. Pri Košaku so našli več zlatih in srebrnih predmetov, 350 din gotovine ter plašilno pištolo. Košak in Pečovnik sta bila pred kratkim izpuščena iz mariborske kaznilnice, pa sta takoj zopet pričela staro »obrt«. Košaka se je posrečilo aretirati, Pečovnik pa je ušel.
c. Tatvina koles. Na Teharjih je izpred hiše narednika vodnika Jožeta Zupaneka neznanec ukradel kolo in ga zap-elja! pod Dimčev kozolec, da bi ga pozneje odpeljal. Kolo so našli drugo jutro pod kozolcem. — Tudi izpred neke gostilne na Teharjih je bilo ukradeno kolo čevljarju Karlu Jesenku. Tatu še niso dobili
c. Nesreče. 38-letnemu delavcu Leopoldu Teržanu je padel v železarni v Štorah kos železa na desno nogo in mu jo zlomil. — 7-letni Alojz Žunter v Spodnjih Po-brežih pri Rečici ob Savinji je spodrsnil na deski in padel ter si zlomil desno roko v podlahtu. — 7-letni dninarjevi hčerki Jožici Osetič iz Malega vrha pri Šmartnem ob Paki se je pri štedilniku vnela cibleka. Dobila je hude opekline po prsih in rokah. — Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici.
PtU
p. Ljubljanski študentje prirede v četrtek, 6. t. m., pod okriljem narodnoobrambnih društev v Ptuju ob pol 9. uri zvečer v mestnem gledališču recitacijski narod-no-obrambni večer pod naslovom »Večer slovenske besede« z bogatim sporedom. Vsi slovensko zavedni Ptujčani iskreno vabljeni. Vstop prost!
p. Razglas mestnega poglavarstva. V smislu čl. 116. zakona o neposrednih davkih je pri mestnem poglavarstvu v Ptuju razgrnjen seznam davčnih zavezancev. Seznam je na vpogled prizadetim davčnim zavezancem v sobi magistratnega tajništva vsak dan med uradnimi urami in sicer vključno do 12. julija t. 1.
p. Hajdinska gasilska četa je priredila v nedeljo svojo tombolo, pri kateri se je sreča prav muhasto poigrala z od vseh strani zbranimi »dobitkaželineži« in s še številnejšimi »dobitkaželjnicami«. Zadnje čase se je »tombolska epidemija« strašno razpasla po mestu in okolici. Vse drvi na tombole, dočim se kulturnih prireditev udeležuje precej manj ljudi...
— To je pa že od sile! Prodajalec mi je Izrecno dejal, da je ta kaktus pritlikavec! ...
Maribor
Za nemimi številkami - mlada življenja
Kaj nam povedo statistična poročila z mariborskih srednjih šoi
Že bežen pogled po suhih in statistično sestavljenih poročilih iz naših srednjih šol nam pove marsikaj. Za temi številkami in statistikami se skrivajo mlada življenja, ki si utirajo pot v svet. Številke so tem dragocenejše, ker govorijo o uspehih, neuspehih in o nadaljnji poti naše mladine. Primerjajmo samo obe mariborski realni gimnaziji in klasično gimnazijo. Najmočnejši srednješolski zavod v Mariboru je Drž. realna gimnazija. Ob koncu leta je imela 827 dijakov in dijakinj, od katerih jih je izdelalo razrede 73.39%, in to 8.95% z odliko, 25.27% s prav dobrim in 39.17% z dobrim uspehom. Popravni izpit ima 15.60%, razred pa ponavlja 9.32%. Na Državni klasični gimnaziji je bilo ob koncu šolskega leta 816 dijakov m dijakinj. Od teh je izdelalo razrede 72.30%, in to 15.44% z odliko, 31.74% s prav dobrim in 25.12% z dobrim uspehom. Popravni izpit ima 16.30%, razred pa bo,moralo ponavljati 9.19%. — Državna nepopolna mešana realna gimnazija je imela v lanskem letu samo 4 nižje razrede. Zavod je obiskovalo na koncu leta 572 dijakov in dijakinj. Od teh je končalo šolsko leto z uspehom 70.81% dijakov in dijakinj. Z odliko jih je izdelalo 10.14%, s prav dobrim 30.25% in z dobrim uspehom 30.42%. Popravni izpit ima 19.74% učencev, razred pa bo ponavljalo 5.95%. Pri procentualnem primerjanju uspehov na teh srednjih šolah vidimo, da so si močno podobni. Ponavlja razrede in ima izpite skoraj isto število dijakov, le na klasični gimnaziji preseneča število odlik in več prav dobrih uspehov kakor dobrih.
Realno gimnazijo je poučevalo 41 učnih moči, klasično 38 in nepopolno 22 učnih moči.
Kako pa je z maturanti? Kam se je odločila mladina po končanih srednješolskih študijah. Odločitev za visokošolski
USPEHI GASILSKE TOMBOLE NA POBREŽJU
Gasilska tombola na Pobrežju je lepa uspela. Glavni dobitke je boginja usode podelila tokrat večinoma najpotrebnejšim. Tako je dobil prvo tombolo 3000 din gotovine železn. Otmar Bizjak iz Studencev, kol oobčinski revež Jože Rojht iz Maribora, drugo kolo inž. Franjo Kovačič s Te-zna, dočim je dobilo nadaljnje dobitke v blagu nekaj pobreških delavcev. Tombola sama je bila zelo obiskana.
OBISK TUJCEV V PRETEKLEM MESECU
Pretekli mesec je obiskalo Maribor 1485 tujcev, ki so skupno prenočili v mestu 4050 krat. Od teh tujcev je bilo 750 Jugoslovanov, 612 Nemcev, 40 Italijanov.
m. Tatvina na Pohorski cesti. Železničarjeva žena Ivanka Turkova je prijavila na policiji, da ji je neznani storilec iz zaklenjene omare v njenem stanovanju na Pohorski cesti odnesel 400 din vredno zapestno uro in 100 din gotovine.
m. Tatvina obleke. Iz stanovanja posestnice Marije Žunkove na Radvanjski cesti je bilo ukradenih za 800 din različnih oblačil.
m. Cirkularka ie odrezala prste 38-1«t-nemu delavcu Francu Krejaču z Meljskega hriba.
m Planinske maše. Aljažev klub SPD v Mariboru bo letos redno oskrboval pet planinskih postojank z mašami in sicer: Pohorski dom (v avg. Marib. koča) — maša ob 9. — Sv. Areh — maša ob 10. — Smolnik, — maša ob 9. — Koča pod Kopo (v avg. Kremžarjev vrh) — maša ob
11,	— Uršlja gora — maša ob 9. — Za planince je pa že v Mariboru na razpolago maša v franč. cerkvi ob četrt na 5. zjutraj. Sezona planinskih maš se zaključi v nedeljo 3. septembra.
m. Z nagrobnimi spomeniki sleparijo.
Na Remšniku sta se te dni oglasila pri županu in pri gostilničarju v C o k 1 u dva sleparja, ki sta se izdajala za kamnoseki Posrečilo se jim je pregovoriti oba
študij je že resna priprava za življenje in zadnja pred osamosvojitvijo. Od 58 maturantov na realni gimnaziji in 42 maturantk se jih je odločilo za medicino 12, za kemijo 8, za farmacijo 5, za filozofijo
8,	za ekonomsko visoko šolo 5, za tekstilno visoko šolo 3, za agronomijo 2, za tehniko 9, za glasbo 5, za umetnostno akademijo 1, za režisersko šolo 1, za bogoslovje 4, za veterino 1, za brodogradnjo 1, za umetnostno obrtno šolo 1, za jus 4, za pomorsko vojno akademijo 1, za ar-
hitekturo 1, za šolo za telesno vzgojo 1, za državne službe pa so se odločili 4 absolventi. — Nasprotno pa se je odločilo na klasični gimnaziji, kjer je bilo vseh absolventov 53, 11 za bogoslovje, 7 za tehniko, 6 za medicino, po 4 za filozofijo in vojno akademijo, po 3 za jus, agronomijo in veterino, 2 za montanistiko, po 1 pa se je odločil za letalsko stroko, za farmacijo, za gozdarstvo, za žumalistiko, za državno službo in za zasebno službo.
Angleški počitniški tečaj
Razstava angieške knjige. V zvezi z
angleškim počitniškim tečajem je organiziral lastnik znane -zagrebške knjigarne g. Breyer in glavni zastop. Eckersleye-vih. učnih knjig.v.veletrg. V. Weixl v Jurčičevi ulici razstavo angleške knjige od klasikov Shakespeareja,. Dickensa, Wil-deja itd. do modernega leposlopja. Nedvomno; bo naša publika izkoristila priliko in pridno segala po teh knjigah,, saj znaša povprečna cena le po 9.— din • komad. Zastopani pa so tudi sodobni, pisatelji, ki podajajo svoja opažanja o aktualnih problemih, kakor: Clark-Tknjuss,: Food problem, Lord Loridi0nderry: Ourselves and Germany, Edward Mowrer:	Germani'
puts the cloek back, A man against Eu-rope itd. Izmed strokovnih knjig bi bil-o• omeniti mali; Oxford dictionary ter Eoker sleyeve angleške učne knjige. Predvsem so razstavljene knjige založništev Pen-guin in Pelican.
Ugodna prilika za mariborske trgovce. »Večemik« nudi našim poslovnim ljudem priliko angleške reklame. Poleg 30 Angležev bodo s takim oglaševanjem zainteresirali tudi ostalih 110 udeležencev angl. tečaja, ki-pripadajo po večini imo-vitejšim ljudem, ki bodo skušali gotovo kriti svoje povpraševanje v razmerju svo lih potreb tekom 21 dni svojega bivanj? v Mariboru.
Maribor, 5. julija. Nocoj ob 20. uri se vrši v Vesni koncert. Po koncertu je ples.
Maribor, 5. julija. Snoči so se podali člani tečaja, preko 100 po ševilu, 'na bližnji grič, da si ogledajo cirilmetodovsko kresovanje. Slučajno so se pridružili skupini APZ ljublj. univerze, ki je žgala svoj kres nad Piramido. Z vrha se je nudil krasen razgled na Maribor. Pohorje in Slovenske gorice, koder je žarelo vse polno kresov. Ob kresu je imel ljubljanski akademik patriiotičen nagovor, nakar je zbor prekrasno zapel vrsto narodnih pesrni. Za ljubeznivost še mu je zahvalil v angleščini direktor F r o d-sham, v slovenščini pa Mrs. C o b ela n d o v a. Večer se ie razvil v prisrčno slovensko-angleško manifestacijo.
English Summer Course
Maribor, July 5th. Following a con-ference yesterday behveen Mr. S t. C1 i s-s o 1 d and the director of the »VEČER-NIK« Mr. Adolph Ribnik ar it: was settled, that apart from the daily oolunui in English, a whole page of the said newspaper will he consecrated every Sa-turday to the English Course. Articles and items of every sort, bolh in Slovene (Serbo-Croatian) and in English are wan-ted, especia!ly, impressions.of the. English abou t Maribor and -Vugoslaviai A:fine story of Mr. McAra, the gentleman wh'o has already become famous in Maribor because of his Scottish kilt, will be pu-blished next.
Maribor, July 5th. This evening at 8 p. m. there will be an informal ceremo-ny in the Vesna. The evening will be opend by a ooncert, after \vhich iancimr will follov/.
Maribor, July 5th. On the eve o' St. Cyrill and Methodius’ Day the whole of the party, more than 100 English and YugosIavs joined quite by chance on the way to a near hill a part of the Acade-mic Choir of Ljubljana university. After having reached the top. they enjoied a lovely view down on Maribor, the Po-horje-mountains and the Slovenske gorice spotted with bondfires. The Ljubljana students lit also a bondfire and sang fine folk songs, after which one of them made a patriotic speach. They were thanked for their kind guidance and sin-ging by director Frodsham in English and by Mrs. Copeland in Slovene, what caused among the Slovene students great enthusiasm. The whole meeting ended in a cordial manifestation of mu-tual friendship.
Kino
* Grajski kino. Daues „Koncert na Tirolskem". Hely Finkenzeller, Fritz Kampers Znižane cene!
* Kino Esplanadc. Do vključno petim film prekrasne vsebine „Ogledalo življenja", Paula Wessely in Atila Horbirger.
* Union kino. „Roman goljufa" pustolovščina najpestrejše vsebine. V glavni vlogi Saša Guitri in Marjierit Moreno.
V žaru narodnih kresnih ognjev
Slovenska zemlja je sinoči zlasti na severni meji zagorela v strašnih ognjih domovinske ljubezni in narodne obrambe
Na sinočnji predvečer praznovanja slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda je zagorela vsa severna meja v morju kresov. Malokatero leto je bilo ob severni meji toliko ognjenih in narodnostnih plamenov kakor letos. Noč je bila jasna, da se je videlo z okoliških gričev daleč po obmejni domovini in onkraj mej, kjer prav tako živi slovenski rod.
Mariborčani so še pred mrakom odhiteli na okoliške griče, kjer so žgali kresove in spuščali rakete, od koder je bil krasen razgled po ognjih, ki jih je zažigalo prebivalstvo po severni meji. Pr: ognjih se je zbrala povsod množica domačega prebivalstva in turistov.
Eno izmed najlepših in pomembnejših kresovanj pa je bilo sinoči pri Sv. Urbanu, kjer so se zbrala na ciril-metodov-skem kresovanju številna narodnostna društva in člani APZ, ki so zapeli večje število ljudskih pesmi.
Ob ognju so kresovalci spuščali tudi rakete. Od Sv. Urbana je bil krasen pogled na Sv. Kungoto in na Grič, kjer so prav tako ob kresih zažigali rakete. Veliki kresovi so goreli nadalje po Po-
horju, nad Slovensko Bistrico in po Slovenskih goricah.
KONCERT V PARKU
Ko je sinoči zagorel kres na Piramid: so se zbrali v mestnem parku Jadranaš; ter zapeli pod vodstvom dirigenta prof. Ubalda Vrabca celo vrsto narodnih pesmi, ki so globoko segle v srca številne publike, ki se je udeležila koncerta v proslavo slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda.
Jadranaši so zapeli Maroltovo »Barčico«, Adamičevo »Zdrava bodi«, Gotovčevo dalmatinsko narodno »Omili mi u selu divojka«, Ravnikovo narodno »Kam si šla« in Tomčevo belokranjsko »Grli-čica«.
Po prvem nastopu je spregovoril o rob F. Škof, ki je poudaril pomen Ciril-metodovskih proslav in obenem pomen slovanskih blagovestnikov, ki sta prinesla luč prosvete vsem slovanskim rodovom.
Za nagovorom so odpeli Jadranaši še kakih deset pesmi, od katerih je publiki najbolj ugajala Devova štajerska narodna »Splavarska« ter »Soča« in češke pesmi, ki so jih morali pevci ponavljati.
posestnika, da sta jima dala prvi 800,! drugi pa 300 din na račun za postavitev nagrobnega spomenika. Ko sta imela sleparja v rokah denar, sta pa izginila.
m. Obrtno gibanje v Mariboru. V me- (
secu juniju je bilo v Mariboru izdanih 14 novih obrtnih pravic, črtanih pa U. Kiff-raanovo trgovino na Aleksandrovi cesti je prevzel trgovec Otmar Kiffman, tvrd- | ka »Radio Maribor«, ki je bila doslej reg. zadruga z o. z., pa se je spremenila v družbo z o. z.
m Razbojnika Kodra so prepeljali v Novo mesto. Iz tukajšnje jetnišnice mariborskega okrožnega sodišča so odvedli v Novo mesto na dosmrtno ječo obsojenega razbjnika Kodra. V Novem mestu se bo moral Koder zagovarjati zaradi nekega zločinstva. Kodra, ki je bil okovan na rokah in na nogah, je spremljalo več orožnikov.
m. Nova jetniška paznica. Za jetniško paznico v mariborski jetnišnici okrožnega sodišča je nastavljena paznica Alojzija Zalarjeva.
Javna zahvala
V	kratkem razdobju je izvršil gospod šef-primarij dr. Mirko Černič nad menoj dve različni operaciji. Njegovemu velikemu znanju in spretnosti pri odstranitvi žolčnih kamnov se imam zahvaliti, da sem rešena neznosnih bolečin.
Isto tako je potekla druga operacija.
Ob tej priliki, ko se iskreno zahvaljujem gospodu šef-primariju, gre moja zahvala tudi gospodu asistentu dr. Kerže-tu, g. dr. Žitniku in častitim sestram za njihov vsestranski trud in nego.
TEREZINA GREGORIČ,
soproga ban. uradnika.
* Del. pevsko društvo „Unakost“ v
Studencih priredi dne 6. avg. 1939 veliko vrtno poletno veselico v gostilni Harlber-ger v Studencih, na kar že danes opozarjamo sosednja in okoliška društva, da blagovolijo ta dan upoštevati. V slučaju slabega vremena se vrši veselica prihodnjo lepo nedeljo.
* Užitka poln Izlet „Putnik-a“ z luksuznim avtokarom od 23. do 25. julija 1939. Triestc—Venezia—Padova—Caporetto Vrbsko jezero popolen 3 dnevni aranžman Ie din 770'—. — Prijave do najkasneje 14. julija pri „Putnik-u“ Maribor, Celje, Ptuj kjer so na razpolago točni sporedi
vožnje! Izkoristile redko priliko 1
* S „Putnlkom“ v Graz v sredo, dne 12. julija za din 100'—, v Celovec (Vrbsko jezero) v nedeljo, dne 9. julija za din 120—, v Rogaško Slatino v nedeljo, dne 9. j ulija za din 50'—. Pohitite s prijavami!
* Pevski zbor ,.Drave" priredi v nedeljo, 9. julija, vrtno veselico pri Tom-šetu v Pekrah. Plps, petje, ribolov, nagradno streljanje in kegljanje. Vstopnine ni.	.	.,
* Dr. Vilko Marin zopet redno ordini-ra, Razlagova 15. Tel. 22-05.
Nočna lekarniška služba (od 1. do
vključno 7. julija): Lekarna pri Zamorcu. Gosposka ulica 12, tel. 28-12; lekarna pri Angelu varhu, Aleksandrova cesta 33, tel. 22-13.	,
Radio
četrtek, 6. julija Ljubljana: ,12. Rusld napevi s plošč; 12.45 Napovedi in poročila, 13.20 Opoldanski koncert RO, 19.30 Deset minut zabave, 20. Kmochianda, venček s plošč,
20.30 Reproduciran simfonični koncert, 21.15 Romunske, španske, bolgarske itd pesmi, 22.15 Za dobro voljo igra RO. — Beograd: 17.30 Popoldanski koncert RO,
18.30 Plesna in lahka glasba, 21. Narodne pesmi, 22.15 Prenos iz kavarne. — Sofija: 18.15 Lahka glasba, 19.30 Simfonični koncert, 21.40 Plesna glasba. — Praga: 16.25 Smetanova opera „Prodana nevesta . — Rim 21. Verdijeva opera „Aida‘\ — Budimpešta: 22. Odlomki iz francoskih operet. — Hamburg: 20.15 Velik operetni večer. Rennes: Audranova opereta „Miss Heyett“. — Bratislava: 1930 Kabaret s plošč. — Bukarešta: 21.15 Napolitanske pesmi. — London Regional: 21. Pester večer z glasbo in petjem. — Milano: 21. Pesem in ritem.
Borzna poročila
Devize. Ljubljana. Uradni teča-j i: London 206.02—209.22, Pariz 116.35— 118.65, Nev/ York 4383—4443, Curili 995— 1005, Milan 231.75—234.85, Praga 149.75— 151.25, Amsterdam 2336—2374, Berlin 1771.12 -1788.88, Bruselj 748.25-700.25. Tečaji n a svobodnem trgu: London 256.40 259.60, Pariz 144.85—147.15, New York 5459.01-5519.01, Curih 1237.62-1247.62, Amsterdam 2907.37—2945.37, Bruselj 931.24-943.24 .
Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 463—465, 4 odst. sev. agrarji 58— 60, 4 odst. agrarji 59 bi., begi. obv. 87 bi., 6 odst. dalm. agrarji 82—84, 7 odst. stab. pos. 110 bi, 7 odst inv. pos. 99 d., 7 odst. Blair 90—94, 8 odst. Blair 99.50— 100.50. Delnice: Nar. banka 7400 d., PAB 212 d.4 Trbovlje 171—172.
Kultura
Ob smrti dr. Franca Derganca
V	nedeljo so po«kopali v Ljubljani bivšega primarija kirurškega oddelka ljubljanske državne bolnišnice, zdravnika, pisatelja in filozofa dr. Franca Derganca, kateremu jc v petek 30. junija dokončala pot življenja neozdravljiva pljučnica. Z njim smo izgubili Slovenci odličnega in marljivega kulturnega delavca, katerega I delovanje jc segalo od ranih dijaških let vse do sedanje prezgodnje smrti in je bilo I zelo mnogostransko.
Dne 26. februarja 1. 1877. v Semiču na | Dolenjskem rojeni Franc Derganc je pričel pisati že kot srednješolec in objavljati svoje prve leposlovne stvari 1. 1892. v ta-; kratnem dijaškem listu »Vesni«. Kot študent med cine in mlad zdravnik je sodeloval pri »Ljubljanskem Zvonu« in drugih časnikih ter časopisih, vendar je že razmeroma zgodaj zapustil leposlovje in se posvetil filozofiji. Kot filozof se je zanimal za življ. vprašanja bolj praktično kakor teoretično in obdeloval snovi, ki niso zanimale samo znanstvenikov, marveč tudi širše sloje imteligence. Posebno pozornost je posvečal filozofskim temeljem sokolstva in vzbudil tako pozornost zlasti tudi pri Čehih. Čehi so mu bili v marsičem sploh vzorniki, posebno pa je bilo mogoče opaziti njegovo pripadnost k filo-
zofskih smerem velikega pokojnega češkega filozofa in državnika T. G. Masa-ryka. Po vsem tem je razumljivo, da je bil pokojni dr. Franc Derganc predvsem velik Slovan, verujoč v moč in bodočnost Slovanstva tudi v časih, ki so marsikomu drugemu omajali to trdno vero. S tega stališča je razpravljal tudi o usodi bolj-ševiške Rusije in možnostih bodočih razvojev ruskega naroda. Vendar je vselej visoko cenil tudi duhovne vrednote zahodne kulture, posebno francoske in angleške, katero je zelo dobro poznal in pisal o njej v svojih mnogoštevilnih razpravah.
Njegovo delo je raztreseno po mnogih časnikih in časop:sih, deloma je pa zbrano tudi v knjigah, šele pred tremi leti je izdal obširno zbirko svojih filozofski razprav pod naslovom »Svetozor«. To zbirko je nameraval nadaljevati, toda smrt mu je načrte prekrižala, zato upamo, da bo opravil zbirateljsko in uredniško delo za njim kdo drugi. Dergančeva dela sicer ne segajo na področja visoke znanstvene filozofije, je pa v njih zbranih toliko lepih in dragocenih misli, da bodo še dolgo zanimiva in koristna in da njegovo ime ne bo tako kmalu pozabljeno. -r.
SLOVENSKE KNJIGE V BOLGARSKI DVORNI KNJIŽNICI.
Pretekli mesec je bila v Sofiji razstava jugoslovanskih knjig, na kateri smo bili Slovenci zelo lepo in častno zastopani. Po Poročilih bolgarskih listov so vzbudile Prav naše slovenske knjige po svoji grafični dovršenosti in zunanji opremi največje zanimanje. Posebno pozornost jim je posvetil ob priliki svojega obiska na razstavi tudi bolgarski kralj Boris. Zaradi tega je Bolgarsko-jugoslovanska liga v Ljubljani poklonila kralju ob priliki zaključka razstave lepo kolekcijo naših knjig, med njimi Album slovenskih književnikov, Grivčevo studijo o knezu Koc-liu, album z reprodukcijami Jakopičevih
i	sjik itd. Pisarna kralja Borisa se je za da-*jlo ljubljanski Rolgarsko-jugoslovanski ’£> zahvalila s posebnim dopisom, želeč s °venski književnosti čim lepši razvoj.
v spisu Opazke ob robu „Kmetov“ o vprašanjih prevajanja v slovenščino, dr. Vito Kraigher pa o Franciji po septembrskih dogodkih. V tej številki je tudi zaključek Ivana Bratka temeljite in zanimive študije ,,Zunanja Lrgo-vina in trgovinska politika .Jugoslavije v zadnjih 10 letih“. študija zasluži pozornost in odpira mnogo perečih vprašanj. Zvezek sklepajo poročila in ocene. V prvih piše 1. A. o petindvajsetletnici ptujskega Dramskega društva, o prireditvah II. Mariborskega umetnostnega tedna pa poročajo Božidar Bajuk (o koncertu), F. šijanec (o likovni razstavi) in Iv. Potrč (o literarnem večeru). Med ocenami obravnava Janko Glaser Silvina Sardenka ..Izbrane pesmi11.
Industrijalce, trgovce, obrtnike in pridobitne kroge sploh obveščamo, da se bo v smislu § 19 finančnega zakona za leto 1939/40 s 1. julijem 1.1. začelo s pobiranjem prispevka v narodni obrambni fond. Lestvica za izračunavanje teh prispevkov od mesečnih odnosno tedenskih službenih prejemkov je izšla v založbi Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru in stane ista direktno v tiskarni din 7*— komad, dostavljena po pošti din 7*50 komad, plačljivo vnaprej.
o. Dva nova šolska nadzornika. Za dravograjski okraj jc postavljen za nadzornika učitelj Ožbe Lodrant na Prevaljah, za brežiški okraj pa je postavljen učitelj Anton Volašek iz Teharja.
o. Kategorizacija ceste. Občinsko cesto od ceršaške tovarne do banovinske ceste je'proglasilo gradbeno ministrstvo za banovinsko cesto II. reda.
c. Promovirala sta danes opoldne na ljubljanski univerzi za doktorja prava gg. Marjan Ogrizek iz Celja in Edvard Valenčič iz Žalca.
o. V Ormožu je zadela v postelji srčna kap tehnika okrajnega cestnega odbora Ivana Mlinariča. Pokojni je že dalje časa
bolehal na srčni hibi, zato so neosnova-ne vse govorice zaradi njegove nenadne smrti.
o. 12 honorarnih zdravnikov dobi službo. Poštno ministrstvo je razpisalo službo za 12 honorarnih zdravnikov, od katerih odpadeta dva na področje ljubljanske poštne direkcije. Prošnje je treba vložiti do konca meseca na poštno ravnateljstvo v Ljubljani.
o. Hiša in gospodarsko poslopje sta pogoreli posestnici Ceciliji Mofaln v Zg. No-
vi	vasi pri Slovenski Bistrici. Ker je bila hiša lesena, je bilo vsako gašenje brezuspešno.
ŠESTA ŠTEVILKA »OBZORIJ«
Letošnja šesta številka mariborskega mesečnika za leposlovje, umetnost in publicistiko je posvečena skoraj v celoti publicistiki. Leposlovje zastopa le Branko Rudolf z dvema pesmima in epigramom ter Tone Čufar z zaključkom novele »Srečanje z ubežnikom'1. Dr. Anton Debeljak je prispevaj spis ^lovstvem sinlrronizem11 (Marcello Fa-
Frtid« ah a rai8her je prevedel nr?v \„ Adamiča poglavje „30 milijonov Novoamenkancev" iz tniice Mv America , dr. .Toža Glonar razpravlja
E. S. BRUCE:
k Petdesetletnica Vodnikovega spomenika. Dne 30. junija letos je poteklo 50 let, kar je bil v Ljubljani odkrit spomenik prvemu slovenskemu pomembnejšemu pesniku Valentinu Vodniku.
k Veronesejeva razstava v Benetkah.
V	palači Giustimani v Benetkah je že nekaj tednov razstava del velikega italijanskega slikarja Paola Veroneseja, ki predstavlja skupaj s Tizianom in Tintorett:jem veliko beneško slikarsko trojico ob prelomu srednjega in novega veka. Veronese je močno vplival na mnoge poznejše slikarje, tudi na slovenske, posebno na Janeza Šubica.
59
Šahovski turnir za prvenstvo Maribora
Sinoči se je nadaljeval turnir z 2. kolom, ki ni prineslo nobenih presenečenj, bilo pa je v znamenju trde in zagrizene borbe za vsako točko, za vsako potezo. Turnirski igralci vedo, da je od dobrega starta največkrat odvisen tudi končni rezultat. Loviti točke v zadnjih kolih je že nekoliko prepozno. Dr. Krulca jc oči-vidno poraz v 1. kolu „izmodril‘. Sinoči je zaigral proti Sumcnjaku zelo podjetno ter z direktnim napadom osvojil nasprotnikovo postojanko. Sumenjakova Karo-Cann obramba ni vzdržala ter je bila partija že po 20. potezi odločena. Koi nato je slavil svojo drugo zmago mladi Lukeš B. proti Nosanu, ki je vodil belo pozicijo sprva sicer prav dobro, pa jo je z nekaj nepazljivimi potezami docela upro-pastil, tako da mu tudi dobra igra v končnici ni mogla „rešiti življenja". Italijanska partija Mohorčič—Mišura je po uvodni teoriji kmalu zavila v končnico, ki ni imela v sebi več ko remis. Vendar pa Mohorčič dolgotrajnega končniškega manevriranja ni vzdržal, pred prostim kmetom je moral položiti orožje. Niemco-vičeva obramba Eferl—Vidovič je dala slednjemu boljšo igro, ki jo je v končnici pripeljal do zmage. Kraljevi gambit Ger-želj—Marvin je bil poučna pozicijska igra
s spretnim laviranjem na obeh krilih ter napadom na slabotno črno točko f7, oko-
li	katere je črni obrambno koncentriral vse figure ter prepustil svojega kralja na nasprotnem krilu „neznani usodi". Bel' je z naglim napadom vdrl na damsko krilo proti osamljenemu kralju, nakar se j« črna pozicija na obeh krilih sesula in beli je pospravil celo točko. Babič je igral podjetno „Spanko‘‘ proti Itegoršku, prešel iz jiozicijsKe previdnosti v napad m s težkimi figurami zavzel nasprotnikov tabor. Ob „materiaini izkrvavitvi" je nato Regoršek predal. Zagrizena je bila
Grunfeldova obramba Lukeš F fortallf,
ki je pa zgodaj prešla v končnico trdnjav. Tu se je „usoda ' nagibala zdaj za belega, zdaj za črnega, naposled pa dala miroljubni remis. V španski otvoritvi je Knccntl vodil kot črni težko; toda vztrajno obrambo proti Ketišu, ki jc nasprotniku ugrabil kvaliteto. Igra je bila v zapletenem položaju prekinjena. Pesek je bil prost, 3. kolo se igra v četrtek zvečer.
Stanje po 2. kolu: Lukeš B. in Mišura 2, Vidovič in Babič X in pol, Ketiš 1 (1), dr. Krulc, Gerželj, Čertalič, Lukeš F., Regoršek in Mohorčič 1, Knechtl pol (1), Nosan poj, Marvin, Sumenjak, Eferl in Pesek 0 točk.
pAUmkikova skrnuost
Zapustila sta zakladnico, jo zaklenila in Šla čez vežo po isti po-fci kakor prej Carrington. Svetloba, ki je prihajala izpod nekih vrat, jima je povedala, kam morata iti. Warren se je oborožil z hiočno vrvico, ki jo je bil odrezal ob zaporu pred skrivnostno sobo. Pritisnil je aa kljuko spalnice in vrata so se odprla.
J Ul je obstala za njim. Rufus Carring-še ni ležal. Sedel je v udobnem naslanjaču in nekaj bral ob soju svetilke. ' resenečen je pogledal kvišku in se zdr->-ll]l, da mu je padla knjiga iz rok na tla.
vVarren je skočil k njemu. Bliskovito »3 je privezal k naslanjaču, potem pa mu
Prebrskal žepe in se prepričal, da nima Orožja pri sebj.
Imenitno!« je vzkliknila Jiil.
Warren je od veselja zardel. Vzel je robec in zvezal z njim Carringtonova za-bestja.
»Vaša igra je izgubljena, Carrington,« •e mirno dejal in stopil korak nazaj.
Carrington jc izprva prebledel kakor *'d, potem se je začudil. Osuplost in jeza sta se menjavali na njegovem obrazu.
'Miss Glenister!« je iznenada vzklik-’1il- »Ali se mislite iz mene norčevati?
Kako ste prišli s tem mladim človekom
v	mojo hišo?«
»Ni vredno nadaljevati to komedijo, Carrington!« je suho rekel Warren. »Dobro ste odigrali svojo vlogo, toda da boste vedeli, zdaj vas bova odvedla na policijo in vas obdolžila umora lorda Drex-leya, Pagea in Fielda.«
Carrington ju je nekaj časa opazoval.
»Ali sta znorela?« je vprašal po kratkem molku. »Ne vem in ne razumem, kaj kvasita. Še nikoli nisem slišal o teh ljudeh. Dvajset let je, kar sem poslednjič zapustil svoje posestvo.«
»To boste povedali policiji.«
Nekaj kakor strah je preletelo Carring-tonov obraz. Potem ga je obšla besnost; začel se je otepati, in toliko, č se mu ni posrečilo prevrniti naslanjač. Warren je zadrgnil vrvico, potem pa je Carring-tonove noge zaradi varnosti zavil še v rjuho, ki jo je potegnil s postelje.
»Svetujem vam, da ne začnete izno-va,« ga je zasopel posvaril Warren.
Carrington, ki je bil ves izčrpan, je uprl vanj- besen pogled.
»Razbojnik!« je zagodrnjal. »In vi!« je nadaljeval in se je obrnil k dekletu. »Za-
upal sem vam! Sprejel sem vas v svojo hišo!«
»Umorili ste lorda Drexleya in skoraj poslali mojega očeta na morišče,« mu je segla Jiil v besedo. »Zdaj sedi v ječi. Morala sem si vzeti drugo ime, da ne kažejo ljudje s prstom za mano. — Ali mu lahko vzameva odtiske prstov?« je vprašala Warrena. — »Tu imam fotografijo odtiskov, ki so jo pred tremi leti prinesle londonske „Times”. Te odtiske so dobili na pištoli, ki je ubila lorda Drex-leya.«
»Trenutek,« je dejal Warren in prikimal.
Stopil je k peči, nastrgal nekaj saj in namazal z njimi prste Carringtonove desnice. Odprl je knjigo, ki je padla na tla, in prisilil puščvanika, da je na prazni strani odtisnil svoje prste. Jiil, ki je vsa drhtela, je vzela knjigo in začela primerjati odtiske na njej s sliko v dnevniku. To bo odločilen dokaz... to do potrdilo Carringtonovo krivdo!
»Moj Bog!« je vzkliknil Warren Clinton.
Odtiski v knjigi in na sliki so bili enaki.
ŠESTNAJSTO POGLAVJE.
WIIliam Beeke se izkaže.
Eleganten, mlad mož se je naslanjal na ograjo, ki je ločila travnik od ceste. Dolgočasil se je. Saj ste že uganili, da je bi! to Eustace. Opazoval je vratolomno ple-
zanje Warrena Clintona in Jille Gleni-sterjeve, potem pa je ostal sam. Ni vedel, kaj naj zdaj stori. Mlada človeka sta izginila onstran grajskega zidu, in zdaj ni vedel, kdaij se bosta vrnila. Zakaj sta takoj skrivaj odšla v Carringtonovo graščino? Eustace tega ni mogel uganiti. Niti sanjalo se mu ni. Čutil je, da je utrujen in niti misliti se mu ni ljubilo. Jezil se je na svojega šefa. Beeke je lepo šel in mu ni da! nobenega pravega navodila. Začel je preklinjati svoj detektivski poklic in je premišljal, ali ne bi bilo najpametnejše, če bi prosil za odpust iz službe.
Iznenada pa se je zdrznil. Njegova ušesa, tenkoshitna kakor indijanska, so dojela šum korakov, ki so se bližali. Najbrž kakšen postopač. Eustace se je potuhnil za živo mejo in zagledal neko čokato bitje, ki se je zibalo na poti. V temi je mladi detektiv spoznal Piperjevo čepico in suknjič.
Eustace je skrivaj stopil za kapitanom, ki je bil zdaj že pri velikih vhodnih vratih. Vrata so se odprla in Pi.per je za njimi izginil. Eustace se je vrnil na svoje prvotno opazovališče, toda dolgočasil se zdaj ni več. Življenje je začelo postaja« živahnejše. Piper je bi! v vrtu, Clinton in mlado dekle pa tudi. Ali je mar Beeke izpustil starega mornarja, da bi odkril mlada pustolovca v graščini? Toda čemu naj bi bilo to dobro?
©alfe sledi.)
Soort
Hrvatska prvaka sta Sernčeva
in Schaffer
V Zagrebu se je zaključilo II. nacionalno teniško prvenstvo Hrvatske. Sodelo-< valo je mnogo igralcev, med njimi tudi Mariborčani, interes občinstva pa je bil radi vročine razmeroma slab.
Ponovno si je osvojil prvenstvo Franjo Schaffer, ki je v semifinalu premagal Sa-riča s 6:3, 6:1, v finalu pa prof. Friedricha s 6:4, 6:2. Skupno z Mayerom si je Schaffer osvojil tudi prvenstvo gospodov v dvoje. V finalu sta premagala par Albaneže-Krstic s 6:2, 7:5.
V damskem sinelu je zmagala Elza Sernčeva, ki je v finalu premagala Jelko Budi-savljevičevo s 6 :2, 6 :3.
Sin Karla Koželuha si je tudi osvoiil dva naslova. V B kategoriji je v finalu premagal Briksija s 6:2, 6:2, prvenstvo iuniorjev pa mu je pripadlo brez borbe, ker je Mariborčan Blanke popreje zapustil Zagreb.
VVimbledonski tenis
Včeraj smo med brzojavnimi vestmi poročali o zmagi Florijanove in Punčeca nad finsko-angleškim parom Cooper-Dear-
di v igri gospodov v dvoje sta naša mušketirja Punčec in Mitič dosegla nadaljnji uspeh z zmago nad parom Coombe-Malfroy v štirih setih.
V damskem četrtinskcm finalu je Danka
Sjjerlingova premagala Angkžinjo Hard wigovo s 6:4, 6:0, Američanka Marble pa s 6:1, 6:4 Poljakinjo .Tedrzejowsko, ki
iS
e preje izločila našo drugo zastopnico 'ovačevo s 6:4, 6:3
INŽ. HANSEN O PLANICI
Planico je obiskal te dni znani norveški graditelj skakalnic inž. Hansen, ki je v 1. 1928—30 treniral naše smučarje. Divil se je velikemu napredku naših smučarjev ter idealnim skakalnicam v Planici ter izrazil upanje/ da se bo srečal z našimi smučarji na letošnjem svetovnem prvenstvu v Oslu. V spominsko knjigo na smuškem domu Ilirije je med drugim napisal svoje prepričanje, da bo, Planica postala center skakalnega športa sploh.
IZREDNO ZASEDANJE MEDNARODNE SMUŠKE ZVEZE Informirani krogi so razširili vesli, da bo po povratku predsednika FIS-« Oest-garaa iz Amerike sklican izredeu kongres FISi-e. Predmet razpravljanja bo, kako naj bi se spravile na spored zimskih olimpijskih iger vse smuške discipline.
PRVENSTVENA TEKMOVANJA SE BLIŽAJO KONCU
Finalna prvenstvena tekmovanja junior-jev in klubov, ki tekmujejo za pokal LNP-a se bližajo koncu. V pokalni konkurenci bosta v nedeljo semifinalni povratni tekmi Maribor—Olimp v Mariboru ter Ljubljana—Mars v Ljubljani, juniorjilSSIv
Maribora pa bodo v Ljubljani nastopili v pni finalni tekmi proti SK Ljubljani.
DRUGO KOLO TEKEM ZA SE POKAL
V nedeljo se bosta odigrali prvi tekmi
drugega kola za SE pokal. V Beogradu se bosta srečala BSK in Ujpest, v Bologni pa Bologna in Ferencvaros.
TROJNA ZMAGA NEMŠKIH ATLETOV
Nemški atleti so se borili v nedeljo na treh frontah: proti Danski, Franciji in Luksemburgu, ter so zabeležili tri zmage. Dance so premagali s 101 :79, Francoze s 106 :45, Luksemburžane pa s 95 :41 točkam.
s Teniški dvoboj Jugoslavija—Nemčija
bo od 28. do 30. julija v Zagrebu.
s Mednarodni teniški turnir bo v Zagrebu istočasno s finalom uacionalnega teniškega prvenstva. Sodelovali bodo predvidoma Mc Neill, Smith, Robertson in Anderson, seveda poleg naših mušketirjev. Turnir bo od 14. do 16. jul. v Zagrebu.
s Pri nedeljskem atletskem izločilnem tekmovanju za klubsko prvenstvo države si je osvojilo prvenstvo Ljubljane Primorje, prvenstvo Zagreba Concordia,prvenstvo prestolnice pa Jugoslavija. — Po doseženih točkah je za enkrat na prvem mestu zagrebška Concordia; točen plasma klubov po točkah bomo objavili, ko bo rezultate tekmovanj potrdila JAS.
s Osiješka Slavija je gostovala dva dni v Sarajevu proti Sasku ter dvakrat zmagala, prvič s 3 :2, drugič s 7 :3.
s Beograjska Jugoslavija je odigrala zadnjo tekmo na turneji po Nemčiji v Berlinu z Berliner SV 92 z rezultatom 1 :1 (0 :1).
s V tekmovanju Avstralija—Mekslko za
Davisov cup vodi Avstralija s 3:0.
Budge svetovni prvak profesionalcev. Na profesionalnem svetovnem teniškem prvenstvu v Parizu je bil Donald Budge mnogo boljši od drugih ter si je osvojil dva naslova. V singlu je v finalu premagal Vinesa s 6:2, 7:5, 6:3. V doublu pa skupno z Vinesom francoski par Co-chet-Ramillon s 6:4, 6:2, 2:6, 6: 4. Med drugim je premagal tudi trenerja našega Davis cup moštva Francoza visaulla.
MALI OGLASI
CENF MALIM OGLASOM V tnalih oglasih ttanc v*akn beseda 41 oar nuitnanii* onssiuibina •• oglat* I* din h.— Draibe orekltcl dopUcvsnlp In ftenitovaniski oclasl din l oo he&edl Na>maiW znesek ca te oelase *• dlo 10— Debele tiskane besede računalo dvoino Oclasn’ tavefc ** enkratno obiavo inaSa din 2.—. Znesek za male oslast- se olačiile tako* or» naročilu aziroma e* * voostatl • oisoiu Nkuoai * naročilom, ali na no ooStni noloinlc* na čekotnl '••Sun it il 400 1.9 olsmene odgovore elede malih oglasov se mora orlloilH znamka za i din
Razno
VELIKO KOLIČINO
normalnih kos iz prvovrstnega jekla do din 15.— in 20. prodaja tvrdka Gustinčič- Ma ribor. Tattenbachova 14
5411-1
GAMBRINOVA DVORANA
najlepši vrt v Mariboru. Vedno sveže Tschelistiievo pivoi vino iz Peker, prvovrstna kuhinja. Abonenti se sprejemajo. 5843-1
KOPALNE OBLEKE
okusne, chiaue modeli, sonce in zrak jim ne škodujeta, v veliki izbiri. Po meri izdelamo že v 6 urah. »Luna«. Maribor, samo Glavni tre 24.
6115-1
SOKOLSKI KROJ
(ali tudi samo surko) za visoko, vitko postavo, dobro ohra njen, iščem. Ponudbe pod »So kolski kroi« na imravo.
6118—1
Sofcolsfvo
1. Na zlet v Sofijo odpotujemo 6. t. m. ob 17.58. Vse edinice si morajo kupiti vozne listke pri kolodvorski blagajni v Mariboru direktno do Sofije. Te vozne listke si preskrbite že dan pred odhodom. Vsi udeleženci pričnejo potovanje v slavnostnih krojih — po navodilih v poslanih okrožnicah. Vsi bratje in sestre, ki vstopijo v vlak v Mariboru, se morajo priključiti skupnemu pohodu na kolodvor. Zbirališče 6. t. m. ob 16. uri v Narodnem domu obvezno v slavnostnih krojih s prapori. Prtljago prinesite s seboj, ali jo pa shranite v garderobi. Zdravo! — 2upa Maribor.
BMW MOTOR
v brezhibnem staniu skoraj nov. z vso opremo, 400 ccm 0. H. V., ter popolnoma novi »Sachs« 98 ccm, oba za polovično ceno. Ogleda se pri Ba-bošek, kloimčarstvo. Ve rini-ska 5.	6120-1
OBRTNE LISTE
za splošno trgovanie z vsem blagom in poljskim« pridelki dam v najem. Naslov: M. Ko ilenc. Maribor-Studenci. A'ek-: sandrova c. 33.____6133 1
ZA POTOVANJE
kovčegi, torbice, nahrbtniki, krušn!ki aktovke, velika izbira. nizke cene. pri Šterba-lu. Meliska c. 2. Trg svobode št. 6.	6137—1
Posest
vttftue
perifa!
Tudi brez mencanja in dr-gnenja, če ga kuhate v raztopini Radiona, bo perilo bleščeče belo. Na ta način varujete tkanine, perilo bo bolj trpežno in Vas bo vedno znova razveseljevalo s tvojo čudovito belino.
RADION BELINA!
PO
C
Moderne naprave kolodvora v Ankari
Po 12 urni vožnji dospe anatolski ekspres iz Carigrada na ankarski kolodvor. Proga vodi izmenoma skozi plodna polja in kraške planine. Povsod se nudi potnikom romantika Bližnjega vzhoda. Toda največje je presenečenje za Evropca, ki izstopi na kolodvoru turške prestolnice.
Pod genialnim vodstvom preroditelja Turčije, Kemala Atatiirka, se je razvila Ankara v evropsko moderno mesto z nad pol milijona prebivalci. Predvsem je ure-
jen kčlodvor, kjer so povsod, v glavnem vestibulu, v restavracijskih prostorih, v čakalnicah, uradih in na trgu pred kolodvorom nameščeni zvočniki. Skupna centrala teh naprav je v kabini, ki je izolirana pred zunanjim hruščem. V njej ima službujoči prometnik tudi svojo govorilnico. Kadar uporabljajo postajo za prenos svečanih govorov na trg, jo ojačijo, prav tako lahko sprejemajo in oddajo vsak obisk tujih gostov na peronu pred trg.
3 STAVBENE PARCELE IN DVODRUŽINSKA HIŠA
radi selitve ugodno naprodaj. Naslov v upravi. 6117—2
Prodam
pohištvo
sobe in kuhinje se pocesii pro da. Tvrteva 7._____ 6111—4
Lepo trokrilno
SPANSKO STENO
plišas o pokrivalo za zofo, se oroda. Kneza Koclia 27-1H. vrata 8.	6127—4
ČEVLJARSKI STROJ CILIN-
DEB - „ u
zelo poceni naprodai. Maribor Turnerjeva 32._______6131 4
SOBO IN KUHINJO
poceni oddam. Zs. Radvanje 112, v bližini tov, svile.
 __________________ 6116—5
STANOVANJE
2 sobi in kuhinja (ena soba je separirana) se odda s l. septembrom mirni in snažni stran ki v Studencih Gregorčičeva j ul- 16.____________6126—5
SOBA IN KUHINJA
z vodovodom in elektriko se 'takoj in poceni odda. Gosposvetska 44, Pobrežie. 6129—5
NOVO STANOVANJE
soba in kuhinja, se takoi od-da. Sp. Radvanjska c. 34. Nova vas.	6130—5
REKORDNO LETO ZA ZVEZDO-SLOVCE
Po dosedanjem poteku je letošnje leto rekordno za astronomijo. Od 20. januarja, ko so odkrili dve novi zvezdi, skoro ni minil teden brez novega odkritja na nebu. Dne 2. julija se je v razdalji 16 milijonov 90.000 km približal zemlji periodičen kotne t, ki so ga odkrili pred 120 leti na observatoriju v Marseilleu. Več desetletij so bili pozabili nanj, dokler ga ni 1858. Nemec VVinneeke spet odkril. Ta komet, ki ga zdaj poznajo pod imenom »Ports-Wimieekev komet«, se je nam približal in sprožil v ozraču elektromagne-tično strujanje, med zvezdoslovci pa veliko zanimanje za njegovo zelo oddaljeno, periodično se vračajoče romanje po vesoljstvu.
PO 300 LETIH NA DAN
Na peruanski obali so opazili ribiči ostanke neke ladje. Pomorska komisija je ugotovila, da so to deli španske ladje, ki se je bila potopila 1. 1638. Na ladji so našli precej španskega denarja iz te dobe. Ko so stari brod temeljito pregledali, so ga znova potopili na nvorsko dno, kjer bo zdaj ostal najbrž za vedno.
MUZEJ DEŽNIKOV
V Gignesu, kjer so nastali prvi dežniki, so odprli muzej za te človeške potrebščine. Izloženi so najrazličnejši modeli vseh časov, med njimi dežnik doža Loredana Iz 1. 1762. Chamberlainov« marele za enkrat še ni tam.
LETO DNI MRTEV V POSTELJI
Neki delavec v Caenu na Francoskem je bil za leto dni dolžan svojemu gospodarju najemnino. Gospodar je zadevo prijavil sodniji. Ko je prišel eksekutor v spremstvu stražnika, so nasilno odprli vrata in našli na postelji mrtvo delavčevo telo. Mož je bil namreč že pred letom dni umrl in seveda neprostovoljne najemnine za ta čas ni mogel plačati...
ANOORCI-
plemenjaki poceni naprodaj. Tyrševa 20.	6134—4
Sobo odda
.s*. Mmtmmmrni
SPREJMEM NA HRANO IN STANOVANJE
Ipavčeva 9, Pobrežie. 6112—7
GOSPODIČNA se sprejme na stanovanje. — Kraljeviča Marka 15, Melje. Vprašati pred po! dne. 6113—7
POŠTEN DELAVEC^
se vzame na Čedno stanovanje in hrano. Koroška 74.
6123—7
X Neobičajna otrokova »reča. V Geri je pograbil tovorni avtomobil otroški voziček, v katerem je spalo dete. Avtomobil je vlekel voziček dalje, ga stisnil ob plot in zmečkal. Po čudnem naključju so iz stlačenega vozička na dnu potegnili živo dete brez vsake poškodbe.
Soomnlte se CMDlf
SOBA S ŠTEDILNIKOM
se odda. Slomškov trg 6. Ben ko. 	6125—7
Išče se
SOLIDNA DELAVKA
na stanovanje. Naslov v upra vi »Večernika«. 6128—7
Stanovanje
. om
TRGOVINA
v kraju s sedežem oblast, se da takoj v najem. Promet od 30- do 40.000 din mesečno. Do pisi pod značko »Solidno 1939« na upravo lista. 6100—5
Odda se
SOBA IN KUHINJA
Zrkovska 35 Pobrežie.
6136—5
Službo aotot
SAMOSTOJNA MODJSTINJA
,z večletno prakso se išče za 'takoj. Kvas Ivan ml.. Aleksan drova 32.______________6114—9
i Sprejme se
I MIZARSKI POMOČNIK
Mizar. stostilna Zarnitz. Koša-. ki, Maribor.________ 6121—9
IŠČEM
pošteno služkmio za vsa dela v hiši. Predstaviti v Maistrovi St. 18, priti.. Jankovič.
_______________6124-9
Sprejmem SLIKARSKE POMOČNIKE
Mirtič Ludvik, Slovenska uli-ca 31. Maribor. 6132—9
UČENKA ZA GOSTILNO
se sprelme. tudi dekle katero zna kuhati in domača dela opravljati sc spreime. Vprašati Aleksandrova 23-11.
6135—9
Zgubljeno
Zgubila se ie SPOMINSKA ZAPESTNA URICA
s srebrno zapestnico. Pošten najditell nai Jo odda na policiji, dobil bo lepo naarado.
6123—IT
Z
ir
s
v
tri
Sp
za
m
Sli
G
tr
bi
a
KOLESA
Wanderer 841
originalna, priznano najboljša kvaliteta po mesečnih obrokih
din 100'- pri
Franc Lepota d. z o. z.
Maribor, Aleksandrova c. 39* ———
Zlato in srebro,
briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup
M. Ilgerfev sin,
Maribor Gosposka ulica asmBsmsBsmmsmsrnamum
Hoiisotii!
Vljudno naznanjam, da sem svojo trgovino s kolesi prenese! z Glavnega trea 17 v Kne za Koclia ul. 4 (prei Tattenbachova) in io prikliučil svo-iemu oddelku za otroške vozičke in športne predmete. — Prinoročam se za nadaljnjo naklonjenost.
6074	Bogomir	Divjak.
Za potovanje
IVAN KRAVOS
Maribor. Aleksandrova 13
DVOSOBNO STANOVANJE
pritlično, se odda s 1. avgustom. Stritarjeva 17. Maribor.
6119-5
Oglašujte v ..Večerniku"
Izd Iti In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborsko tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru — Oglasi po ceniku - Rokopisi se oo riučajo. — Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 In uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni ručun štev II 409.