t PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAROQNE PODPORNE JEDNOTE Ureénllkt ta upramlâkt MIT South Lawadale Ava. Office of Publteottea: MST South L«wad*)« Ava. Telephon«. Rockwell 4904 a, un. maUjpi et spociel wete ol provided for la CHICAGO SS. ILL.. ČETRTEK, t. SEPTEMBRA (SEPT. ». 1948 SubocrlpUoa UM Yaarly ÔTEV.—NUMBER 173 1 IOS. Act Of Oct. I. 1917. authorised on June 4, 1919. . Državni volilni odbor odločil proti progresivni stranki Njeni kandidati ne bodo na glasovnici v lili-noisu. Vložene peticije niso imele dovolj pod« pisov kvalificiranih volilcev Springfield. 111.. 1. sept.—Državni volilni odbor je soglasno odločil proti progresivni stranki in naznanil, da njeni kandidati ne bodo na glasovnici pri volitvah 2. novembra. Člani odbora so državni avditor Arthur C. Lueder, republikanec, Francis S. Wilson, demokrat, in Walter T. Gunn, republikanec. Wilson in Gunn sta člana vrhovnega državnega sodišča. « Odločitev odbora so pozdravili voditelji demokratske in republikanske stranke. Bali so se namreč, da bodo kandidati obeh strank izgubili vpliko število glasov pri volitvah v novembru, ako bi kandidati progresivne stranke prišli na glasovnico. Pred odločitvijo so krožila poročila, da bo odbor priznal progresivno stranko za legalno in da bodo njeni kandidati prišli na glasovnico. Vzrok akcije proti progresivni stranki je zaščitena tajnost. i "Po pregledu peticij, katere je vložila progresivna stranka, smo ugotovili, da nominacijske peticije kandidatov te stranke niso uključevale podpisov 200 kvalificiranih volilcev v vsakem izmed 50 okrajev v državi, kot določa državni volilni zakon," pravi izjava volilnega odbora. "Iz tega razloga smo razveljavili nominacijske peticije." William Miller, državni direktor progresivne stranke, ni komentiral odločitve volilnega od bora. Stranka je dobila nadaljnji udarec, ko je okrožni sodnik L. E. Whilhite naznanil, da državni tajnik Edward J. Barrett ne bo obtožen žaljen j a sodišča. Odvetniki progresivne stranke so obdolžili 'Barretta, da se ni pokoril odredbi sodišča, da mora potrditi nominacijo Pauline K. Reed, kandidatinje stranke za državnega tajnika, Barrett je pod v prisego zanikal, da mu je bila zadevna listina predložena v potrditev. Sodnik Willhite je potem izjavil, da Richard Watt» in Edmund Hafield, odvetnika progresivne stranke, nista predložila zadostnih dokazov za zavržen ie Barrettove izjave. Zaslišanih je bilo 23 okrajnih klerkov. Trdili so, da so neveljavni podpisi na peticijah znižali število pod legalni minimum 200 podpisov. V 41 okrajih je bilo zbranih dovolj legalnih podpisov, ne pa v 50, kot določa zakon. Watt je pred odborom ostro obsojal državni volilni zakon. Dejal je, "da v bistvu onemogoča kandidatom nove .stranke, da bi njihova imena prišla na glasovnico. Prepričan sem, da je več tisočev volilcev v Illinoisu za ustanovitev nove stranke, toda pred nami je le 80 do 100 imen, ki nas lahko diskvalificirajo." Watt je pozval volilni odbor, naj da progresivni stranki vsa j koristnost dvoma,, kjer dvom obstoja. Odvetnik Will F. Costigan iz Bloomingtona je v imenu nasprotnikov progresivne stranke kritiziral Watta, ker je obsojal zakon. Dejal je, da je bil sprejet v državni zbornici in da se mu ie treba pokoriti, dokler bo v veljavi. Ruski voditelj Zdanov umrl Odbor CIO podprl Trumana Ignoriral je proteste opozicije Waahlngton, D. C., 1. sept.— Eksekutivni odbor Kongresa industrijskih ()^jganizaci j se je kljub protestu IZ članov izrekel za podpiranje, predsednika Trumana v volilni kampanji. Zadevna resolucija je bila sprejeta s 35 proti 12 glasovom na viharni seji odbora. Resolucijo je osebno podpiral Philip Murray, predsednik CIO. Resolucija hvali pogum predsednika Trumana in njegova načela. Odbor ga je zagotovil, da bo delal in storil vse. da bo Truman izvoljen za predsednika Združenih držav pri volitvah v novembru. Odbor je obsodil newyorike-ga governerja *Thomaaa E. De weyja, predsedniškega kandidata republikanske stranke. Izjavil je, da je kandidat velebiz-nisa. Bil Je smeren v kritiziranju Henryja A. Wallacea. pred sedniškega kandidata progresivne stranke, ki ima oporo pri levičarjih. "Odločitev večina odbora ni mandatorična," je dejal Murray na sestanku s časnikarji. "Vsaka unija ima proste roke in lahko stori, kar hoc*." Izjava pomeni. Ida bodo vodi teljl najmanj 12 inij CIO lahko agitirali za WallaWa Te unije imajo okrog milijon članov Voditelji oatalih unij bodo podpirali Trumana v volilni kampanji. Murray Je napovedal, da se bodo voditelji nekaterih levičarskih unij premislili in p"d» pnali Trumana. ' Aretacije katolikov v Cehoslovakiji Praga, Čehoslovakija, 1. sept. —Policija je aretirala načelnika samostana dominikancev, enega duhovnika in devet katolikov v Znojmu v bližini meje med Mo-ravijo in Avstrijo. Obtoženi so, da so pomagali nekaterim politikom pri begu iz Čehoslovakije v Avstrijo. Samostan je bil začasno skrivališče politikov. Bil je tajnik osrednjega odbora komunistične stranke « Moskva. 1. sept. — Andrej A. Ždanov, član mogočnega Polit-biroja in tajnik osrednjega odbora komunistične stranke, je včeraj umrl. Uradno naznanilo pravi, da je podlegel težki bolezni. Ždanov je bil med ustanovitelji Kominforme. Pred nekaj tedni se je udeležil seje Kominforme v Bukarešti, Rumunija. Kominforma je takrat napadla maršala Tita in druge voditelje jugoslovanske komunistična stranke in jih obdolžila, da so se izneverili Marks-Leninovi liniji. Smrt Ždanova je pretresla rusko ljudstvo. Dne 25. julija se je z drugimi sovjetskimi vodite Iji udeležil letalskih proslav v Moskvi. Javnost sploh ni vedela, da je bolan. Ob smrti je bil star 52 let. Ždanov, zunanji minister. V. M. Molotov in L. P. Beria, na-čenik ruske tajne policije, so bili večkrat omenjeni kot vodilni nasledniki premierja Stalina, kadar bo slednji umrl. Uradno nazpanilo pravi, da je smrt Ždanova velika izguba za komunistično stranko in rusko govornik in propagator idej Sta lina in Lenina. Pogreb Ždanova bo v četrtek popoldne z Rdečega trga v Moskvi. Njegovo truplo bo pred pogrebom ležalo na odru v dvorani poslopja strokovnih unij. Ždanov, kakor'Stalin, je bil rojen v Družiji. Imel je velik vpliv in besedo v življenju So vjetske unije kot tajnik osred njega odbora komunistične stranke. Domače vesti Nov grob v Mich lg an u Flint, Mich.—V tej naselbini je umrl Mathew Ouotinčič, član društva 459 SNPJ, star 84 lat, rojen v Kolovčah, Notranjsko. Tukaj zapušča dva sinova in dve hčeri. • It Clevalaada Cleveland.—V Colllnwoodu je umrl Frank Slosar, doma i* Klana pri Volovskem, član HBZ in SMZ. Tukaj zapušča dve hče rl, v Toledu, O., brata Josepha, v West Virginiji pa brata Jakoba. Žena mu je umrla 1026.— Dalje ja v Colllnwoodu naglo umrl radi srčne kapi John Lovšin ml., star 41 let, rtojen v Cle-velandu. Zapušča ženo, tri otroke. očeta Johna, brata in dve poročeni sestri —Po dolgi bolezni je umrla Mary Francel iz Collinwooda, rojena Kerže, stara 54 let, doma is Žlgmaric pri Sodražici, v Ameriki 46 let, članica društva 137 SNPJ. Tukaj zapušča moža Josepha, sina, dve poročeni hčeri (eno v Detroitu), tri brate (enega na Elyju, Minn.), sestro in tri vnuke.—Po parte-denski bolezni je umHa Antont-a Vidmar, rojena Sever, stara 72 let, doma Iz Hinj pri Žužemberku, v Ameriki 56 let, vdova od 1924. Tukaj zapušča tri sinove, dve hčeri, brata, šest vnukov in dva pravnuka, v starem era ju pa sestro. Lebanon za pogajanja z Izraelom Beirut, Lebanon, 1. sept.—Vlada se je izrekla za direktna pogajanja z Izraelom, židovsko državo v Palestini, v svrho rešitve palestinskega problema. To je prva uradna arabska izjava, izražajoča voljo za pogajanja. "Arabski voditelji naj sami in brez pritiska s strani zapadnih držav odločijo glede direktnih pogajanj z Izraelom," pravi izjava. "Izgledi so za izravnavo nesoglasij." Opozicija proti diktatorju Kaiieku Hongkong. 1. sept—Opozicija proti kitajskemu diktatorju Či-angu Kaišeku narašča. Marša LJ Cišen, ki je bil član Kalšeko-vega generalnega štaba, potem pa se spri z njim, je napovedal da bo ustanovljena nova kitajska vlada v bližnji bodočnosti kot opozicija proti Kaišekovi vladi Sedež nove vlade bo v severni Kitajski, ki je pod kontrolo ko munističnih sil. AMERIŠKE IN BRITSKE OBLASTI BODO ZDROBILE NEMŠKI TRUST Frankfurt, Nemčija. 1. sept.— Ameriške in britske vojaške oblasti so naznanile, da so se odločile za zdrobitev ogromnega nemškega kemičnega trusta I. G. Farbcmndustrie. Skrbele bodo, da bo trust ostal zdrobljen. "Cilj vojaške vlade v Biconi-ji je preprečenje podviga kemičnega imperija," pravi naznanilo. "Neodvisne enote bodo formirane in tekmovale med seboj v okviru novega ekonomskega programa nemških industrij." Več tovarn kemičnega trusta bo prodanih. Število še ni dolo ¿eno, toda besednik vojaške vladi» je dejal, da bo odločitev o li-ksidaciji trusta padla v bližnji bodočnosti. Prodajanje tovarn bo v območju nemških oblasti. Program ae bo začasno izvajal samo v ameriški in briUki okupacijski coni, potem pa se bo raztegnil na francosko okupacijsko cono Ameriške in britske oblasti ao se odločile za samostojno akcijo Posvetovale se niso z Rusi, ki kontrolirajo v/.hodno Nemčijo Akcija predstavlja odpravo kon trole štirih velesil nemškega k< mičnega trusta. To Je posledica razkola gl«le Nemčije med So vjetsko unijo in /apadniml drža vami. AmeriÊko-britsHi na^rt določ »kupno kontrolo nemškega ne mičnega trusta in ustanovitev skupnega odbora. Trinajst di rektorjev kemičnega trusta je bi lo fia obravnavi pred ameriškim sodiščem v Nuernbergu spozna nih /a krive vojnih zločinov In obsojenih v zapor. Ker uradniki ameriške m In it •tke vojaške vlade z.ivzem«|o sta I išče, da je zdrobitev kemičnega trusta v bistvu nemška zadeva bodo Nemci udeleženi v izvaja nju mérta Nemci bodo imenovani za zaupnike, toda vse kora ke. ki bodo podvzetl. bodo mo- Vallace odpotoval vAlabamo Predsednik Truman obsodil drhaftka nasilja Pogajanja premeščena v Berlin Sestanfek vojaških governor jev štirih velesil Barlln, 1. sept. — Pogajanja med zapadnimi državami in Sovjetsko unijo, ki naj bi zlomila rusko blokado zapadnega Berlina, ki traja že 69 dni, so bila premeščena iz Moskve v Berlin. V Berlinu so se sestali vojaški governerji Štirih velesil. Ta Je prvi sestanek med njimi po petih mesecih. Z diskuzijami o praktičnih ko«* rakih, ki naj bi omogočili pretile ruske blokade zapadnega Berlina, je povezan kompliciran tehnični problem. Ta je Izhod Is confuzije, katero Je povzročil obtok dvojnega denerstva v Bar-inu, kjer šivi 3,250,000 ljudi. Prva seja med vojaškimi governerji je bila v poslopju, kjer e glavni stan zavezniškega kontrolnega sveta. Trajala je eno uro. Vojaški governerji štirih velesil nlao objavili formalna ls-ave o rezultatu po saključenju «•je. General laicIun D. Clay, ameriški vojaški poverner, je izjavil, da se bodo governerji ponovno sestali danes in nadaljevali razgovore. Doznava se, da se bodo seje udeležili tudi svetovalci vojaških vlad In razprav-jali o tehničnih detajlih denarnega problema. Cilj bo dosega sporazuma o enotnem denarNtvu. Državni department v Wash-ngtonu je naznanil, da je bilo predmet razprav na seji vojaških governerjev vprašanje preklica ruske blokade zapadnega BerlU na. Vojaški governerji so dobili Tito reorganiziral jugoslovansko vlado Podpredsednik Kardelj dobil pozicijo zunanjega ministra. Njegov naslednik je Nesko« vič, bivši srbski premier Belgrad. 1. sept —Maršal Tito iiča. Dr. Pavle Gregorlč, bivši je nepričakovano reorganiziral minister brez portfelja, je bil i- Ashevllle. N. C.. I. sept. — tfenry A. Wallace, predsedniški kandidat progresivne stranke, ja odpotoval v Birmingham, Ala. središče "rebelnlh" diksikratov. Skoro na vseh shodih v mestih v Severni Karolini, na katerih e govoril, so ga člani nahujska nih belopoltnih drhall obrneta vali s klopotcl in gnilimi para dižniki, ker stalno naglaSa, da morajo imeti zamorci iste politične in ekonomske pravice kot belopoltcl. Izjema je bila samo v Ashe villu, kjer je Wallace govori včeraj. Množica okrog 1,500 ga nI motila s sovražniki vzkliki in shod se je mirno končal. "Ljudstvo v Severni Karolin hoče mir, ne vojne," Je dejal Nočemo, da bi Rusija posegala v naše zadeve In mi ne mara mo posegati v zadeve drugih držav." Wallace se je /.«hvalil udele žencem shoda za prisrčno spre jetje in dostavil, da so ga v dru glh mestih države motile in nad legovale neodgovorne oaebe, Predsednik Truman je v izja vi obsodil drhalska nasilja proti Wallaceu. Ko je skušal go voritl na shodu v Charlottl, so padali klopotcl in gnili paradiž niki na tla v bližini Wallacea Slišali mi ae vzkliki "Ljubitelj zamorcev" »n "Vrni se k Stali nu v Moskvo." Namestniki zunanjih ministrov priznali polom London, 1 sept.—Namestnik» zunanjih ministrov štirih velesil eo priznali polom razgovorov glade bodočnosti bivših Italijan skih kolonij v Afriki, Zadnji aejl je predsedoval G. N Žaru bin, namestnik ruakeg« mnenje ga ministra Molotove Namest niki so sestavili poročila, katera bodo predložena zunanjim ml nlstrom štirih velesil. Ako ae sladnji ne bodo mogli zedtrutl jugoslovansko vlado. Prekinil je svoje počitnice na Bledu v Sloveniji in sklical zasedanje predsedstva narodne skupščine, ki je odobrilo njegov dekret glede reorganlziranja vlade. Vsi člani novega kabineta so komunisti. Tito se je pripeljal z avtomobilom pod močno vojaško stražo v poslopje parlamenta. Najvažnejša sprememba je povišanje Edvarda Kardelja, podpredsednika vlade. On Je dobil pozicijo zunanjega ministra. t Stanoje Simič, dosedanji zu nanji minister, ki ni komunist, e postal minister brez portfelja. Kardelja ja nasledil kot podpredsednik vlade Durbalaguj Meskovič, član Politbiroja in »ivši srbski premier. Drugi podpredsednik Je Aleksander iankovlč, dosedanji notranji minister. Tito, Kardelj in Ranko-vič so bili glavna tarča napada n obsodbe Kominforme. Naznanilo o roorganUiranju vlade ja objavilo predsedstvu narodne skupščina. To uključu je osem članov eksekutivnega odbora in 26 članov posvetoval nega odbora. Svetozar Hukmanovlč je bil izbran za rudniškega ministra. Nasledil Je Baneja Andrejeva Rodoljub Colakovlč Je bil Isbran za ministra znanosti In kulture menovan za načelnika odbora za zdravstvo. Izgleda, da je reorganisiranje vlade rezultat zagotovila, ki je bilo dano na nedavnem kongre su komunistične stranka v Bel-t*radu, da bo stranka strnila svoje vrste ln povečala kontrolo nad vlado. navodila od pooUnlkov>aapadnlH jy TTOVl TtorîfljS V VlSdt ni držav in sovjetske vlada v Moskvi. Poročilo trdi, da je prišlo do sporazuma med njimi glede denarstva v Berlinu. Ako bo pri šlo do sporazuma tudi med vo aškimi governerji na konfuren ci v Berlinu, bo to prvi sad razgovorov v Moskvi. Sklicanje saje vojaških governerjev v Berlinu e koncesija Amerike, Velika Britanije in Francije Sovjetski uniji. Delavci v Cuatemali apelirajo na vlado Guatemala City, Guatemala 1. sept —Organizirani delavci so apelirali na vlado, naj jim pre skrbi orožje, da bodo lahko bra nlll deželo pred možnim pučem prot (komunističnih grup, ki ima o oporo pri reakciji. Največja delavska unija je naznanila, da bo okllcala generalno stavko ako bodo skušale protikomuni «tlčne grupe strmoglaviti vlado predsednika Juana Arevala. Vo d i tel j i unije so pozvali vlado, na pod v/.a me drastične korake pro domestilo komisije za umetnoat in kulturo, katere načelnik je bil Vladislav RibnJkar. Za poljedelskega ministra Je bil imenovan Mijalko Todoro-vlč, Nasledil Je Petra Stambo- Carey ne bo pričal pred odsekom Washington, D. C., L sept.— James B. Carey, tajnlk-blagaj nik Kongresa industrijskih oiga nlzaclj, je dejal, da ne bo nasto pil kot priča pied kongresnim odsekom, ki vodi preiskavo komunizma v strokovnih unijah Objavil Je pismo katero Je naslovil kongrasniku Kerstenu članu odseka, V pismu Caray pravi, da je zavrnil sllčna pova bila prej in da zavrača tudi sa danje povabilo kongresnega od seka, naj nastopi pred nJim kot priča. Schuman potrjen kot premier Dobil je večino glasov v narodni skupščini Parla. 1. sept —Robert Schuman Je bil potrjen kot predsednik nove francoske vlada v narodni skupščini. Za potrditev je glasovalo 322 poslancev, prnti pa 195 poslancev. On Ja član ljudske republikanske stranka. Schnman Je bil predsednik vlade, katera Je padla pred 33 dnevi. Socialisti so mu odrekli podporo, nakar Je reslgnlral. Odobriti niso hoteli proračuna za vsdrševanje In ojačanje oboroženih sil, Za potrditev Schumana kot premier j a so glasovali poslano! njegove stranke, socialisti ln socialni rad i ka Id. Proti so glaao: HaUJujmumsti. Oarednjl odbor komunistične stranke jo praj naznanil, da stranka ne bo podpirala nove vlade. Francija je zabredla v vladno krizo zadnjo soboto, ko so premier André Marie ln člani njegovega kabineta reslgnirall. Schuman je apeliral na skupščino za jKKlporo. Dejal je, da bo morala Francija povečati produkcijo, da se bo postsvlla na trdne ekonomske noge. Ako je ne bo, bo žlvljenakl standard padal ln znašla se bo v novih krizah. ti vsem tujcem, ki se vmešavajo kot agenti leakcije v notranje zadeve dežele. o bnd'»čnnetl kohmlj, bo generali «alobnti uradniki ameriške reina »kopfc-in« Zdrušmlh na in britske vojaške vlade lodov podedovala predem, ARMADA BO SPREJELA DESET TISOČ REKRDTOV V NOVEMBRU Chicago. I. sept — Obrambni! v aunado. Vsaka država bo mo-tajnik James Forrestal Je nazna-1 rala dati določeno kvoto rekru-ml, da Imi armada sprejela I0.ÍHN) ,tov. Fantje v starosti IM lel ae rekrutov v starostni gru|»l 24 In morajo registrlietl. IimIh |*»zvnril 25 let v novembru Obvezna vo- ne Ixalo v armado eno lelo. Za laška služba bo tiajala 21 meso- one. ki se ne bodo registrirali, rev, Dostavil je, du mornarica, «i določene težke kasni. Vojni letalska sila in zbori pomoršča- veterani so Izvzeti «al vojaške kov ne bodo sprejemali rekrutov i službe, kakor tudi poročeni mo-rio ;gj Junije prihodnjega leta, *kí i» oni, ki imajo važna delal Ameiike je spiejela sistem v industrijah, vojaške konskhpcije v mirnem ¡ Armstrong je dejal, da se bo-času Čez 20,000 nabornih ura- do mladi moški, ki eo bolni, lah-dov je bilo ustanovljenih lie-1 ko regiatrlrall pozneje Po v proč-(istracije ae je pričela v ponde- no število rekrutov iz Illinois« ae I nt povečalo na 30.000 v januarju prihodnjega leta Zakon vojaške kotiakr ipcije, ki Je bil spiejet v kongieaii. do lore poveCunje armade na 790, prvi registrirati v nabornih ui«- 0U0 mož do julija prihodnjega leta V Chicegu a« je v ponde-Polkovnik Paul C. Armstrong. Ijek registriralo 12,000 moških naborni direktor v Illinoleu. je /a vojaško službo Armstrong J« izjavil, da čaka na navodil« l* j napovedal, da »e Is» registracij- _ Washington«. p»»tem p« lai'»dio-| skl ustroj izl»olj»«l in |mm»|j«*4|I 1 le-lih v soglasju i zakonom, ki čil, kolibi rekrutov bo pozvanih ' proceduro ,je bil sprejet v kongresu Ijak in zaključena bo IB septembra, Pričakuje se, da se lar v tem /asu registriralo O.IHKMHH) moških v starosti Ml do '.{fl li t Olli, kl so stari 2f> let, ar morajo Holandske čete v akci ji Zdrobiti skušajo muslimansko državo TaalmallJs. Java. 1. sept.—Ho landske čete so v akciji še šest mesecev, da zdrobijo muslimansko državo v zapadnem delu Jave, ki je v bistvu država v dršavl. Muslimanska država ae imenuje Daru! Islam. Dršava lina predsednik«, devet članov kabinet« In armado več tisoč mož. Muslimansko gibanje na J avl je staro več let in lina zaslombo pri |>reb!velcih Muslimanska država Je bil« ustanovljena po sklenitvi premirja med IhJundijo in Indono-ško republiko. Njen predsednik je bivši učitelj. On Ja sbr«l okrog seli« močno silo, ki se odločno I m »i i proti holandsklm četam. Molandska poročila le redkokdaj omenjajo operacije proll silam muslimanske držav« v za« padliem delu Jave i Prihod razseljencev v Ameriko Washington, l>, C, sept.— ligo Car lisi, načelnik komisije za razseljene«, je naznanili da ho pitalo 2,1*00 do 3,000 laza« Ijencev iz K.vrope v Ameriko v oktobru. Čaru«! bo odpotoval prihodnji teden v Evropo, kjer bo usUnovll organizacije, ki bodo ornogtičlle prihod 206,000 ras* srl|enccm v Ameriko v dveh PROS V ETA Četrtek, 2. septembra ims PROSVETA THE ENLIGHTENMENT glasilo ni LArnmrx slo NARODNE PODPORNE JEDMOTS (Im CMsapa) «n m tata. UM aa pol leta. $2.00 m ¿etri leiei M Cook Co. HJO sa colo let'-. »4.75 m pol loto; sa IbommI?« ULM Subscription t mim t for the Unitod S Ute« (except Chicago) end M 4M p« year. Chicago end Cook County M-M per eounlrtae sil 4m per yoec. In (liHil Ud.) m vrnejo poiif>olol)u le v tluiaj j. ¿o Je prtlošU on urnimi Mi litin «M unsolicited artictas will no« hO mah ee etoeiea. pleye. when accompanied by sell-addressed and »tamped envelope. Uslar ne vse. ker Ima «tik s ttatetnt PROSVETA 2S&7-M So. Lawndale Jim. Chicago 23, Sadovi Kominforme—IV Ko so v Moskvi prošlega februarja sestavljali obtožnico proti Titovemu režimu, politbiro najbrže ni računal, da se mu bodo v Belgradu postavili po robu. Moskva je najbrže računala, da bodo Tito, Kardelj, Djilas in Rankovič enostavno klonili, priznali svo je grehe, obljubili, da so bodo "poboljšali" in se ravnali po direk tivah Kominforme (Moskve). To bi bilo v skladu z vsemi podob nimi incidenti v komunističnih vrstah žirom sveta, zlasti pa v Rusiji. Toda zgodilo se ni nič takega. Ako bi bil Tito a svojimi kolegi vred v zadnji vojni p»evedril v Rusiji, kakor so to storili Rakosi Ana Pauker, Togliatti in mnogi drugi vodilni evropski komunisti bi ob taki obtožnici gotovo klonili glave, se tresli pred Kominfor mo Jn priznali svoje grehe. Ker pa so skozi štiri leta sltoro vsak dan zrli smrti v obraz, vodili neprimerno osvobodilno borbo od začetka do konca in obenem polagali temelje novi Jugoslaviji, tega nlao storili, marveč se smatrali enakovredne in enakopravni, t ruskimi vodilnimi komunisti, ki so v zadnji vojni tudi nosili ogromno breme gfgantične borbe proti nacijski oboroženi sili. In ker Titov režim ni hotel priznati svojih grehov,' marveč j udaril nazaj po Kominformi (Moskvi), ji vrgel v obraz, da so vse obtožbe zlobna fabrikacija. brez stvarne podlage in da jugoslovanska vlada najbolje ve, kaj je dobro in izvedljivo v Jugoslaviji dalje, da so jugoslovanski komunisti pripravljati! na vsej črti so delovati z "bratskimi" komunističnimi strankami, predvsem s So vjetsko Rusijo, odklanjajo pa vsako diktaturo od zunaj, so se pa pežem v Moskvi smrtno zamerili. Sli so še dalj in dejali v svojem odgovoru in polemiki, da oni prav tako dobro razumejo mar ksizem in leninizem kakor kdorkoli v Kominformi. Ko je namesto skesanja prišel ta upor iz Belgrada, je Komin forma pognala v borbo proti Titovemu režimu vse'"bratske" komunistične stranke. V tej borbi ae najbolj odlikujejo ne preveč "krateki" komunistični prvaki v Rumuniji, na Ogrskem, v Čeho-slovakiji in vidalijevel v Trstu, nekoliko manj na Bolgarskem, najmanj pa na Poljskem. Več- debelih polen so zmetali na Titov režim tudi francoski in italijanski komunisti. Kolikor nam je znano, je stal Zdsnnv (zdaj že mrtev) bolj tiho v ozadju in v imenu ruskega politbiroja dirigirul ta boj. ^¡Ict&jovL njd&ipL nadJilbitL Kaj *e bo izcimilo iz te ljute in povsem neprimerne borbe med komunisti, je velika uganka Moskva je k tem konfliktom dosegla vsekakor to, da je likvidirala vsako možnost ustanovitve balkanske federacije v bližnji bodočnosti in lahko tudi za daljšo dobo. Povsem možno je. da je bil to tudi glavni cilj za sprožitev te borbe proti Titovemu režimu. To sicer ni v interesu balkanskih narodov kakor tudi ne v interesu evropskega in svetovnega miru. Ampak to je v Moskvi postranskega pomena. Kar v očeh Moskve šteje, so — ruski interesi. Zato se je tudi v tem primeru zateklo k znanemu imperialističnemu načelu: "Deli in vladaj". S tem konfliktom je Moskva zasejula nove mržnje na Balkanu. Pred tremi leti je bila Moskva naklonjena ustanovitvi balkanske federacije. Potem pa je politbiro prišel do zaključka, kakor vse kaže, da bo Moskva luže kontrolirala In dominlrala posamezne "suverene" države kakor pa bi kontrolirala močno balkansko ali podonavsko federacijo, ki bi poleg Jugoslavije, Bolgarije in Albanije vključevala tudi Rumunijn in Ogrsko, eventuelno morda tudi Avstrijo in Grčijo. Na drugi strani je govor tudi na Poljskem in Cehoslovaškem o eventuclni spojitvi obeh držav v fede-iscijo. Kot podlagu /a to naj služi novo "Porurje", ki ga Poljska in Cehoslovaška nameravata razviti v Slez.ljl. V ta namen sta že obe državi sklenili pogodbo in sprejeli začetne gradbene načrte. Kakor vse kaže, so zdaj vse take grupacije Evrope v pokrajinske federacije v konfliktu s tekočimi stremljenji in ambicijami — lahko tudi strahovih Moskve, ki postaja bolj in bolj zagonetna Po našem globokem prepričanju bi se lahko Rusija veliko boli oddahnila in počutila varno, ako bi spremenila svojo politiko in postala naklon|ena reoiganiziianju Kvrope v število — tri uli štiri — pokrajinsko federacije, vse več uli manj socialistične ali kumumslične. Ako b< prišlo do tega, bi se tudi Amerika počutile bolj varno in bi bili mtlitansti in imperialisti potisnjeni v defenzivo. Danes so v ofenzivi, deloma radi strahu pred Rušilo in komunizmom, deloma radi svojih lastnih imperialističnih in hegemonističnih st*eml)e>nj, kakor tudi vsled bojazni pred novim l'napod*r«kim krahom Val trije faktorji igrajo važno vlogo. * Kaj bn ta konflikt prinesel Jugoslaviji, kako ae bo Titov režms relit tz njega, je veliko vprašanje Ako bo pričel s »Učno likvi derijo opozicije, pristašev Komtnfoime Iz prepričanja ali pa radi nezadovoljnosti, ker ne gre vse gladko, ker dela režim mnogo napak, deloma radi neizkušenosti in deloma radi zgrešene poli tlke — ako bo v likvidaciji s\.ijth nasprotnikov iz laatnih vrat posnemal Stalinov iriim, I»«» na eni strani zabredel v pravo stra hovlado, v pravi "turški terorizem", na drugi strani pa bo ustva ril tak odpor med ljudstvom, da se bo nekega dne lahko znešH pred odpito revolto, lahko pred novo čistino vojno, kt bi bila prava nesreča za vae jugoslovanske narode Taka tragedija bt bila v zadoščenj* i* medna* odni reakciji z Vatikanom na čelu. P»i našem mnenju se Titov te/tm lahk o trvleče tc te velike dl le me edino s tem ako »e zatne, ne k terorirmu, marveč k — de- Zadev« izgradnje novega narodnega doma v Detroitu Detroit. Mlch.—Meseca junija 1. 1923 je bila organizirana organizacija z imenom Slovenski narodni dom. Izvq|jen je bil odbor, kateri je dobil nalog, da gre takoj na delo in uredi vse potrebno, kot določajo zakoni države Michi^an. Vsi so se obli-girali za nakup delnic, zaeno pa šli na delo, da prodajo čim več delnic. Načrt je bil, da bomo lahko v nekaj let zgradili svoj narodni dom. V ta namen smo prirejali različne priredbe, koncerte in piknike. S tem je bijo ogromnega delu in požrtvovanja. In ko smo že prišli do cilja, priplezali do vrh plota» smo zopet zdrsnili dol. Vendar pa nismo odnehali ali vrgli puške v koruzo, temveč naprej delovali z namenom, da enkrat gotovo dosežemo naš namen, zgradimo narodni hram, dom naše kulture, središče, kjer bi vzajemno delali za koristi in napredek našega življa v Detroitu. Ker so pri Slovenskem narodnem domu skoraj vsi člani SNPJ, smo bili vedno prepričani, da nam SNPJ ne bo odrekla posojila. Leta 1082 smo delničarji in člatii SNPJ ^rašali za gotovo vsoto. Tedaj Imo namreč prišli do vrhunca. Na zemljišču je že stala parna lopata in oukala na povelje, da se zarije v zemljo. Načrti so bili že izdelani in s. kontraktorjem že skoraj podpisana pogodba. Tudi od mestne uprave smo dobili dovoljenje za graditev. Toda SNPJ nam ni dala zadostnega posojila, manjkalo nam je še (3,000. Kaj se je zgodilo? Zopet smo zdrknili navzdol, v jamo, iz katere smo se komaj izkobacali. Ta nepričakovana nesreča pa nam ni vzela poguma, nas ni upognila, in šli smo po začrtani poti naprej, dokler se ne uresničijo te naše želje, da sezidamo nov in moderen narodni hram, ki bi bil vsem detroitskem Slovencem v ponos. Akcija za zgraditev novega doma je v teku že nad 25 let, in tako smo delničarji, ki smo započeli to delo, starejši za 25 let, zato smo prišli do zaključka, da je treba mladih moči za izpeljavo tega velikega podvzetja, in tako smo na letni delničarski seji izvolili same mlade moči v direktorlj in jim poverili vse posle. Seveda, s tem ni rečeno, da smo se stari delničarji popolnoma umaknili, temveč še ved no posečamo vse direktorske se- WTT7T " HMHMHSM boste imeli tako zaželjeni narodni dom prav kmalu"! — V. CAINKAR, gl. predsednik. Sa eno vabila na pjlorik društva 748 in kaožka t PS Cteveland. O^-V nedeljo bo zopet prav prijazno na izletniški farmi SNPJ, kjer bodo imele piknik članiee društva 3vul>ode 748 SNPJ in krožka 1 Progresivnih Slovenk. Vsakdo dobro ve, kadar te naše napredne ženske kaj priredijo, je vsakikrat dosti razpoio ženja in domače zabave. Da bodo pripravile tudi kaj dobrega za |>od zob, je tudi gotova stvar. Za ples pa bo igrala pristna slovenska godba. Tonej v nedeljo vse "kar leze ifi gre" na farmo SNPJ. Člani Food Tobacco fc Agricultural WoTlrere-unlJe (CIO) prispevajo aa obrambe odvetnika Johna CaugMana. ki ga vidite na aUid s njegovo druiino. Ta odvetnik Je to untlo večkrat zagovarjal na aodiščlh, aadaj pa mu reakcfja v Seatflu, Wash.. Aula od v sod odvetniško licenco Is raaloga, ker nasprotuje tako svane-mu "majhnemu neameriškemu" odaeku v državi Washington. Naaadnjaiki elementi v državi Waahlngton hočejo posnemati svojo bratce v lininjinmiesii odaeku sa raziskovanje protla morilke dejavnosti ln ošmirati am več napradnlh državljanov z "rdečkarjl" in prekucuht. met znatno dvignil in na splošno se je dvignila živahnost in aktivnost v starem poslopju, Mladi ljudje, nove ideje, dosti navdušenja, ki je tako potrebno pri vsaki akciji. Ne smem pozabiti, da so naši mladi nasledniki po prevzemu uradnih dolžnosti obljubili, da bodo še to leto izgradili nov, moderen dom. Za to so želi veliko odobravanje od strani starih delničarjev, zaeno pa smo jim obljubili, da jim bomo z vso vdanostjo pomagali, da se naš skupni smoter končno uresniči. Sli so takoj na delo, izdelali načrte in tolmačili zamišljeno stavbo, kakšna bo dvorana in drugi prostori. Večina delničarjev se je zadovoljila z novimi načrti. Potem je odbor predložil načrte tudi mestni upravi, katera jih je odobrila in izdala dovoljenje za graditev. Nato so predložili delo izgradnje raznim stavbenikom, kateri so navedli razne cene in pogoje. ' Do tu je šlo vse gladko, vse pravilno, brez kakšnih zaprek. Imeli smo tudi zagotovitev, da bomo že lahko za božične praznike v novem, modernem narodnem domu. izreklo, da se obrnemo na SNPJ, saj smo v ta dom v prvi vrsti zainteresirani člani SNPJ, ki štejemo okrog tisoč v Detroitu. Sedaj je vprašanje, ali nam bo SNPJ toliko zaupala in ugodila naši prošnji? Ali smo člani SNPJ, živeči v Detroitu, u-pravičeni, da nam da SNPJ potrebno vsoto? Pred zaključkom, naj še utemeljim, da smo prišli zopet na vrh plota in zopet čakamo, od katere strani bo zapihala sapa< Moja želja in vseh ostalih naprednih detroitskih Slovencev je, da bi nas finančni odsek in gl. odbor SNPJ razumel in za- Pouk za državljanstvo Chicago. — V Tem a rtov i čitalnici, 4005 W. 27th st, se bo začel pouk za državljanstvo in angleščino v torek, 7. septembra, začetek ob 6:15 zvečer. Mrs. Amy Willis, učiteljica, poziva vae, ki bi se radi učili za držav ljanstvo in angleščine, da se vpišejo na omenjeni dan. Po vpisu pa se bo pouk vršil dvakrat na teden, in sicer vsak torek in četrtek zvečer od 6:15— 8:15. Dvaffiaj* m stavka Belllngham. Wash—Ne vem, zakaj je bil moj dopis z dne 12. avgusta skrajšan za dve tretjini, oziroma priobčen le tisti del, v katerem sem poročal, da John L. Lewis nasprotuje progresivni stranki in Wallaceu? Seve, nisem proti skrajševanju dopisov, ker vem, da urednik ve, kaj sme in kaj ne sme v javnost, toda čudno se mi vidi, da je bil moj Po tem pa je odbor direktori-ja prišel do glavne točke — kje je in natančno zasledujemo od- j dobiti denar, kdo nam bo poso-borovo delo. dil potrebno vsoto, na koga se Naša mladina je šla takoj na- naj obrnemo za posojilo? Odbor vduseno na delo, prodala veliko SND, društva SNPJ in splošno novih delnic, v klubu se je pro- članstvo SNPJ v Detroitu se je kaeuje v luči — nezmotljivosti. Namesto enega papeža so v Jugoslaviji dobili sto papežev; vsak minister, zvezni ali republiški, je — "nezmotljiv", enako kakor v Rusiji. In sicer je "nezmotljiv" toliko časa. dokler ne pade s trona; potem pu je lahko vse drugo, samo človek ne. Tak primer je na primer sedaj Arsa Jo-vanovič, bivši šef generalnega štabu in med osvobodilno vojno eden glavnih Titovih pobočnikov. Tudi nudomestitev katoliške in pravoslavne cerkve t vsemogočno in "nezmotljivo" komunistično stranko ne vodi drugam kakor v nov fanatizem, v slepo pokorščino. Taka "demokracija" ne vočfi V resnično ljudsko demokracijo, marveč v karikaturo in totalitarizem. Podobnih primerov kot je slučaj Arsa Jovanoviča bo v tem konfliktu lahko še stotine, ako ne tisoče, ako se bo Titov režim skušal ohraniti na vladi za vsako ceno — tudi za ceno davljenja in ubijanja lastnih ljudi. Ako pride do tega, se bo vsa velika jugoslovanska revolucija zadnjih let spremenila v tragično karikature. Titov režim se lahko reši tega greha, ako razpusti parlament, raepiše nove volitve, pri katerih vsaka stran postavi svojo kan upal.' Za nas, Mare^ciane.jfc, 6aai| gopis Ufrd fllNtffam, ker rtf'Wio v njem ničesar takega, česar ne bi smelo iti v javnost. John Lewis si je pridobil veliko število prijateljev med rudarji in ti bodo gotovo z njim in proti vsakemu, ki ga kritizira. Denar je še vedno tisto, za čemer se peha ves svet. Premo-garjem je John izvojeval lepe plače, kot jih niso imeli še nikdar poprej. Noben zaveden delavec ni proti premogarjem, kateri te pridobitve tudi zaslužijo! Ampak ko sem jaz delal v premogovnikih, so bile drugačne razmere, a unija je bila ravno tista kot je danes. Zakaj ta razlika med preteklostjo in sedanjostjo? Zakaj se John ni tedaj potegnil za pre-mogarje? In zakaj John tako nasprotuje progresivni stranki kratek. Glavnim odbornikom SNPJ je dobro znana okolica in kraj, kjer bo stal SND, torej ni nobene rizike za posojilo. Apeliramo na zdrav razum gl. odbornikov SNPJ! Osrečite detroit-sko naselbino s potrebnim posojilom! Vse je odvisno od vas! Nikar nas ne pahnite v ponoven zastoj! Anton Jurca. OPOMBA.—Kot znano, spada investiranje jednotine imovine v področje gospodarskega odseka. Ta odsek je upošteval nujno potrebo slovenske naselbine v Detroitu po lastnem družabnem in kulturnem središču ter tudi resne napore in velika prizadevanja ondotnih rojakov, da si ga zgradijo. O vsem tem je temeljito razpravljal že na več sejah, z željo seveda, da jim pomore do tega, če le kako mogoče, zlasti pa na svoji zadnji seji, ki se je vršila pred štirinajstimi dnevi v glavnem uradu jednote. Razprava je vzela skoro ves dan, ker posojilo za tako visoko vsoto ni tako enostavna stvar kot si marsikdo domišlja ali se lahko zapiše! Poleg naših pravil in sklepov ter državnih zakonov, ki nas kontrolirajo, je treba upoštevati tudi razne druge možnosti in okolnosti in tu ne gre za vpra šanje, dali ondolne člape poznamo in jih zaupamo ali ne, Časoini komentarji MILAN MEDVEfcEK Največjega ameriškega idealista cbmotavajo a paradižniki * te jajcH Henry Wallace, predsedniški kandidat progresivne stranke, je na kampanjski turi v južnih državah. kjer je gnvzcto rasnih bi-gotov in izkoriščevalcev najbed-nejšega ameriškega ljudstva. In to ljudstvo, ti bedni, zapostavlja-ni ljudje, za katerih pravioo se Wallone danes tako nesebično in hrabro bori, obmetavajo danes tega velikega Američana, ki morda nima para v vsej ameriški zgodovini, s paradižniki in jaj-ci. Neki piož je držal svojega 8-letnega sinčka v naročju ter ga zalagal s paradižniki, katere je metal v Wallaoea. Zopet v drugem mestu je bil ta pogumen mož tako presenečen nad obnašanjem ignorantne in zastrupljene drhali, da je zgrabil nekega moža za rame in ga vprašal: "Ali sem v Ameriki?" Tedaj pa mu je mož zabrusil: "Ne dotikaj se me s tvojimi prekletimi rokami!" Zopet drugje so podivjani in naščuvam fanatiki kričali nanj, naj se pobere v Rusijo! Takih insultov najbrže ni bil deležen v tej deželi še nobeA socialist ne komunist. To je v resnici velika sramota, toda ne za Wallaeea, pač pa za ameriško kapitalistično časopisje, ki potvarja resnico, ščuje ignorantno ljudstvo proti temu velikemu idealistu in vliva v ljudska srca strup proti ljudem, ki hočejo pomagati ljudstvu. ^ To je res tragedija, tragedija, ki sliči Kristusovi tragediji! Danes bi bil Wallaoe najbrže predsednik Združenih držav, če ne bi bil tako nesebičen mož, če ne bi na demokratski konvenciji pred štirimi leti vrgel rokavice v obraz dikwkratom z besedami ki- ne bodo nikdar pozabljene: "Poll taxes must go! Discrimination must go!" In mnogi državljani južnih ameriških držav, radi katerih je Wallace spregovoril te besede, danes kričajo tega velikega moža! Da, tudi Kristusa je križala drhal, kljub temu pa njegovo ime še danes ni pozabljeno! Tudi Wallace ne bo pozabljen, dokler se bo pisala zgodovina ameriškega naroda! Naš Louis Adamič je zapisal, da je Wallace že zmagal! In v resnici je zmagal! Naročite si Adamičev TAT in čitajte članek "Henry Wallace is 'in it'—he's already won!" Načelnik slamnatega glasovanja —velik potvarjevalecl George Gallup je znan kot največji ameriški veščak v ugo- d«datno listo, uvede svobodo kritike, ljudstvo pa naj odloči, dali . . hače slediti Titu ali Kominformi. Boj naj bo pošten, demokra- spodarski odsek je po dolgem «vea. in njenim kandidatom? Nesreče v premogovnikih se1 tavljanju ljudskega mnenja. Še-dogajajo največ radi zanikerno- j možicdj je podrepnik na-sti operatorjev. Tudi "UMW zadnjahov, "svobodnih podjetni-JournaP izjavlja, da je kriva kov", zato se tudi njegova "slam-nesreč lakomnost po profitih. glanovanja" tako glase, kot To jasno izpričuje, da bi morali!80 pobožne želje ameriških nabiti premogovniki socializirani! J zodnjakov. Na primer, odkar je Toda v prav istem časopisu pa1 Wallace priglasil svojo kandida-nl niti besedice o tej zahtevi. Na I to™ za predsednika Združenih drugi strani pa je jasno začrtano driav, mu je mož pripisoval se-v programu progresivne stran \ dem odstotkov gilaeev, po kon-ke, kako se naj reši ta zadeva, vewciji progresivne stranke pa Temu programu pa Lewis na- Mmo trt odstotke! Torej pripi-sprotuje na vsej črti. Kako si «an>o toliko glasov, ko- naj tolmačimo njegovo stališče? 1 Ukor si srčno želi amertfka re-Nič drugače kot da je pred- akcija, da bi jih dobil, sodnik UMW preti vsaki socia- Kako George Gallup zavajalno lizaclil premogovnikov ter za— vodi svoje slamnato glasovanje, temveč za pravilnost v pošto- svobodno" podjetništvo, ki it- j jasno priča sledeča njegova ugo-panju in za Varnost posojila. Go- korišča do moaga slehernega de- J tovitev: Republikanski kandidat Dmeey je najbolj« govornik, ta- ko men« 47'i ameriškega ljudstva, nato sledi predsednik Truman. za Trumanom pa Wallace* Dragi čitatelj, ni treba, da si ličen, odkrit. Vsaka stran se naj vnaprej javno'zaveže, da se bo, razglabljanju m preaojanju kon- Pripis,—Trditev, da so stavke ravnala |>o odloku večine ljudskega glasa Ako ob taki demo- čno posojilo odobril pod pogo- opravičene vsled draginje, ni krattčm proceduri zmaga Tito, o čemer ne dvomimo, bo lahko jI. ki varujejo koristi jednote pravilna Stavke niso rešile efektivno zamašil usta Kominformi in zajezil notranje in zunanje k» prav tako koristi naše de- dragrnjskeM položaja. I^n vaaki intrige Ako zmaga komunistična opozicija, tedaj je v interesu troltske naselbine. % notranjega miru in ljudske demokracije, da se Titov režim poda Jednotin goapodarski odsek volji večine in pomaga graditi novo Jugo«laVl)o brez Aerf. „ prav tako vneto m iskreno želi, ^^ w To pravimo kot preizkušeni prijatelji in branitelji nove Jugo- da bo tudi v Detroitu kmalu la T* ** Y*f* ■ waiiaceu niti do kolen' slavije in pristali resnične, ne namišljene ali kartkaturske ljud- «grajen potreben slovenski na- r* ^jJj ^T?*' ske derrokracije Titov režim, ki ima nevenljhre zasluge tako v rodni dom. ki bi tam stal kot w v•"l■ m ■■»•rt,' osvobodilni borbi kakor po vojni: tako velike sasluge. da mu jih ponosen spomenik iS priča slo nobena reakcija s itrani Kominforme ali Vatikana ne more sne venske kulture in podjetnosti še ■ti — ta režim potrebuje m ae bo rešil le z večjo, ne s manjšo posnejšim generacijam, zato Je stavki je draginja še večja. Kaj veščsk v kateri koli stvari, ven-pa oni. ki slučajno nimajo nobe- dar pa veš. da kar se govorništva nih dohodkov, prav tako ne de- tiče. ne segata Dewey m Truman škn gospodarstvo zrelo za podr- žavljenje. vsaj večjih industrij? lacea in progresivno stranko na vsej črti. George Gornik ^ dofnsa mamo skra^».~ka*££ mokrsr-ji k nvilnm, Hvob.tdsnnam .» vse one. ki so za novo Jugoslavijo S<>deč pn tem, kar (Itamo v starokrajskih listih, je demokracijo Komunistični pel. katere je Komtnforma nahujska- šel v določanju v Jugoslaviji potrebna temeljita javna kritika te in one notranje la ln pognala proti Titovemu režimu, ao močni, machiavelskt ln skrajnosti. Sedaj politike in sicer ne s stališča sovia>nosti napram sedanjemu nevarni Titov režim jih bo ugnal. ne s (Kdnemanjem in "tur- vlsrto samo od vas. režimu, marveč s stališča, da se popravijo napake in kolikor mo- iJttm" zatiranjem levičarske in centristične opozicije, marveč t Detroitčanov! Vse kar je po- goče pi epi ki jo r \« Ta kritika e veliko b<>lj potrebna kak«»r, demokratičnimi procedurami Le tako bo Ustvaril državo resnične trebno. je. da zopet zsvihate ro» ns nonru po naf ponovno po- no, oa naaroviie vae aa l>a na primer nenehno pre|irvanje slavoipevov Titu in drugim ljudske demokracije, o kakršni smo sanjali zadnja leta. ko smo kave. greste na delo in izpolni- udarim, da bi moralo ravno Pronvete. kar je namenjeno Pro- visokim vladnim funkcionarjem, katere silovita propaganda pri-' spremljali velike boje in dela v novi Jugoslaviji. te dane pogoje, ki to lahki, pa unijsko delavstvo podpirati Wa1-;aveti. pogojev do Potrebščinam- AM ^ ^ umo ^ ^ J9. b|i je torjj od- «s vačje* objavljen Prvi del se je očhik» s. slovenskih P™** »n pmfite vom v ekonom- ^^j ^ ^ ponovno I vkr> kaj takega ne zgodi, je putreb- Na koncu p« naj ponovno po- na da naslovite psi lajajo, a karavana CIS naprej! Slovenska reakcija v Ameriki, ki v eni sapi pere in zagovarja protinarodno stališče, katerega je zavzemal med okupacijo Jugoslavije ljubljanski škof Gregorij Rožman, obenem vzklika Tho-muaovem odboru glede neameriških aktivnosti in daje duška "senzacijam", ki prihajajo na dan v zvezi s preiskavami v Wa-s h ing tonu. Istočasno pa tudi skute izkoristiti priliko,% da bi med slovenskimi Amerikanci diskreditlrala vpkega na pred njaka, ki ga Aene intimidacije in grožnje -niso prelevile iz Pavla nazaj v Savla. Vsa kopja pa so v prvi vrsti naperjena na one, ki danes podpirajo in zagovarjajo progresivno stranko in Henryja Wallacea. Silno se jim mudi, kajti do volitev sta le še dobra dva meseca. Progresivna stranka pa raste in 9e širi. Louis Adamič, ki je največ žrtvoval in delal, da je ameriška javneet vsaj deloma spoznala, kdo in kaj ao Slovenci, kakšna je bila njihova usoda v trijnast sto letih njihove zgodovine, njihove narodhe in politične težnje — je postal glavna tarča. In vse to aaracli tega, ker je neki proslull Budenz, včerajšnji odpadnik od katoliške cerkve in komunist, a današnji "spokor-nik in zaveden katoličan", na preiskavi omenil ttidi Adamiča in njegovo knjigo "My Native Land". V tej knjigi je Adamič razgalil pokvarjeno politiko in gnilobo jugoslovanske čaršije, izdajalska početja in sodelovanje sovražnikom doma ostalih političnih hlapcev in oportunistov in opozoril ameriško javnost na osvobodilno borbo Jugoslovan skih partizanov. Budenz je bil tedaj urednik glasila komunistične stranke in je prejemal celotna poročila o partizanskih bojih in političnih razvojih Jugoslaviji ob času, ko je jugoslovanska vlada v Londonu še vedno barvala ves svet s svoji mi po tvor j eni m i poročili o "junaku" Mlhajlovica in o zmagah njegovih detnikov. V namenu, da napiše res za nimivo, a resnično knjigo o Ju goslaviji, je moral Adamič iskati gradiva tam, kjer je bilo na "razpolago. Te depeše, ki jih je prejemal Daily Worker, ao bile važien faktor, da Adamič ni nasedel lažem, ki so jih trosili o-krog člani štaba Jugoslovanskega informacijskega centra i fNew Yorku ter njihovi predstoj niki v ubežni vladi v Londonu Te informacije so tudi dosti pri pomogle, da v tisti umetni me gli Sans ni zašel s poti, ki jo je začrtal4 Slovenski narodni kon greš v Clevelandu decembra 1942, in ni sledil liniji, ki so mu jo hoteli vsiliti razni Snoji, Ga brovški, Ambrožiči in njihovi pristaši. Kdo je govoril resnico, kdo neresnico, je bilo že davno dokazano. Dokazujejo jo dnevno tudi novice iz stare domovine in dogodi jkj i v Ameriki, ko se širi umetno ustvarjena histerija proti "komunistom" in sploh proti vsakemu, ki ne kima uradni politiki "ljudskih zastopnikov" v Washingtonu. Ti narodni "pastirji", ki so zapustili svoje zapeljane ovčiee v težkih po-ložajih v Avstriji, Nemčiji in Italiji, sedaj oblečeni v raznobarvnih haljah in kožukih, so brž zarjuli in se pridružili raznim Thomasom in drugim in-kVizicistom, da izženejo iz vrst ameriških Slovencev "rdečegd hudiča". Tega so izganjali že v stari Jugoslaviji, ob caau okupa cije pa so se pridružili Mussoli niju in Hitlerju v iztrebljevanju najzavednejših Slovencev in Jugoslovanov. Ta "rdeči str^h" so seveda sami pomagali ustvariti, da zakrijejo za njim avoje stare politična grehe in žaloatno vloge, ki ao jo igrali med vojno, obenem pa za kulisami strahovanja in žuganja bobnajo na novo^ vojno. Le če pride do nove vojne in do zmage svetovne reakcije, bi ti u-bežniki do gotove meje realizirali svoje ambicije za povra-tek v Jugoslavijo in na svoje staro delo. Vsled tega danes vihtijo* pesti in bevskajo, kajti dobro se zavedajo, da bi se po greznila tla pod njimi in vsi njihovi upi bi splavali po vodi. ako bi celotno ali pa vsaj deloma zmagala progresivna stranka Louis Adamič je bil tajnik konvencije progresivne stranke in so se porodile in sem jih objava še leta 1934 in katere si lastim še sadaj, Članek o vsebini te knjige je bil objavljen v Saturday Evening Poetu pozno leta 1943. čudim se. da si Budenz ne jemlje še kredita, da je podkupil' tudi urednike tega tednika. Kot je resnično v slučaju mnogtti knjig, ki jih založniki smatrajo za važne, tako je tudi v tem primeru krožilo po New Yorkm veČ*4ztlsov mojega rokopisa dva ali tri mesece pred izidom. Nekateri iztisi so bili predloženi knjižnim klubom. Book Find Club je razmnožil to knjigo leta 1944 in zdi se mi, da je Budenz omenil, da je bil on odgovoren za izbiro. Če je to res ali ne, ne vem in me nc briga. Morda se je bahal ali pa skušal kot del svoje taktike, da me pokvari, da odstrani moje zadržke napram njemu. Budenzova izjava, da so Earl Browder in drugi komunisti videli iztise in knjigo odobrili še pred izidom, je novica zame in Sedaj izgleda, da so Bndenzo-vi izprijevalnl talenti res prišli v polno uporat>o. Nobenega dvoma ni, da je bilo moje ime potegnjeno v val danaSnje histerije zaradi tega, ker sem aktiven v novi progresivni stranki. Gotovo se ne more dvomiti, da je namen vsega fantastičnega stTašenja o pljonažl, očrniti Wallacea s tem, da se očrnijo njegovi pristaši." * Slovenci v Ameriki imamo še nekaj listov, ki bodo to izjavo ariobčili. Niso se ustrašili raznih groženj in tožb in skušajo narod podučiti o resnici. Imamo ?a tudi liste, ki so popolnoma nasedli—prostovoljno ali druga ¿e—propagandi in pritisku sU-rokrajske reakcije in ji sedaj v polni meri služijo. Šviga-švaga jolitika teh urednikov jasno raz crinkuje njihov značaj. Slovenskemu narodu so dolžni velike odgovornosti in težkega odgovora. Slovenski Amerikanci bomo ostali v svoji ameriški domovini in se borili zanjo. Ubežna rc* akcija je prišla in bo odšla. Mirko G. Kuhal, tajnik SANSa. ju. Z njim vred se tudi mi bo-rimp proti novi vojni, kajti zavedamo se, da ne bi pomenila samo konec ameriški svobodi; temveč tudi konec civilizacije. Zaradi tega je važno in potrebno, da se ameriški Slovenci prav resno zavedajo tega neameriškega gibanja, ki ga slavijo naši nasprotniki, in ga pravilno razumevajo. Dane« je pred javnostjo naj ubiti človeka s tem, da se ga najprej osumi zveze s komunisti, brez raalike kako nedolžna ali nevažna je taka zveza, nato pa to vest rartrolrtti po časopisih in radiju. Osumiti koga*| „f tudl „[" mar. kakega podlega dejanja ali zveze, vsled česar bi se ljudstvo nad njim zgražalo, je stara fašistična metoda. Tak človek nima prilike do zagovora, ker ni obtožen. In sum potem postane 'fait accompli' — to je, dosežen je namen, da se človeka v javnoati ubije. Adamič je dal ameriškemu tisku jasno pojasnilo in razjaa-nilo glede Budenzove izjave, toda ker namen posvečuje sredstva, je velika večina lietov njegovo pojasnilo ignorinala. Tukai« objavljam njegovo celotno ia-javo: "Budenz pravi, da mu je lete 1948 komunistična stranka dala nalogo, da me 'politično pokvari' s tem, da bi me pridobil za ustanovitev federallzirone Jugoslavije kot posledica osvobodil nega gibanja partizanov pod vodstvom Tita. Zaradi mene je to lahko mogoče; toda če je res, tedaj je bila Budenzova misija, da me politično izpridi, popolnoma odveč. Dogodilo se je namreč, da sem v svoji knjigi "The Native's Return," ki je iz šla devet let poprej (1734) In predno sem sploh vedel za kakšnega Tita, odločno in odprto pisal v prilog jugoslovanske fe deraclje pod progresivnim ali levičarskim vodstvom, ki bi bilo zmožno delovati za večjo balkansko ali vzhodnoevropsko konfederacijo. Ta na j bi koncem konca slonela na Sovjetski zvezi pod j>ogoji vzajemnega, obojestranskega sporazuma ali pa prišla v okvir sovjetskega delokroga. Za balkan-.ske narode nisem videl nobenega drugega izhoda leta 1984 in glede tega še sedaj nisem spremenil svojega mišljenja. (Knjiga je bila v stari Jugoslaviji prepovedana.) Knjigo "The Native's Re turn", kjer je v tem smislu daljša izjava, je razpečeval Book-of-the Month klub febru a rja 1934 in knjiga je bila tako dobro sprejeta križem Združenih držav, in še drugod, da je v moje presenečenje bila v raz prodavanju na prvem mestu več let. Bila je tudi izbrana za eno izmed 100 'najboljših' knjig za leto 1934 in vključena v posebno biblioteko, ki jo je poklonila Beli hiši ustanova Ameri can Booksellers' Asqpeietion Z Budenzom sem imel stike leta 1942 m kasneje, ko sem iskal gradivo za svojo drugo knjigo o Jugoslaviji pa imenu "My Native Land". Dally, Worker, ki ga je Budenz urejeval, je bil edini list v Ameriki, ki je obsežno objavljal jugoslovanske partizanske komunikeje, ki so prihajali po moskovskem radiju in ki so se mi tedaj zdeli reemčiu — ter ao ao Ukazali za točno ob času, ko sem knjigo napisni Daily Workers je bil edini list, ki je imel celotno vsebino teh komunikejev in zaradi tega je bil Budenz eden izmed številnih virov za moje informacije. Kaj si je on mislil o svoji vlogi napram meni. mi je bila tedaj In je še sedsj deveta briga. Morda je Budenz videl dele mojega rokôpiae. ko sem pri merjal fakte in delal zaključke z raznimi osebami, katere sem potreboval, da napi Sem resnično in zanimivo knjigo Mostno je-tudi. da so se Budenz in drugi komunisti strinjali z mojimi ide- Glasbeni fanUj v SZ Letos je višje glasbene šole v Sovjetski zvezi končalo 679 mla dih glasbenikov: nad 200 piani stov, 140 vokalistov, 163 orke strantov, 52 zborovskih dirigentov, 107 zgodovinarjev in teoretikov glasbe ter skladateljev. Večina jih je že odšla na delo v filharmonije, operne in simfo nične orkestre ter glasbene A le. Med diplomiranimi glasbeniki so otroci delavcev, kojhoznlkov in demobilizirani borei, ki so po koncu vojne nadaljevali študij na konservatorljlh. Sovjetska zveza je edina država na svetu, kjer je študij glasbe dostopen širokim množicam. V carski Rusiji je bilo samo 5 konservatori-jev, »ed a j pa je v Sovjetski zvezi 22 višjih glasbenih šol. Pod sovjetsko oblastjo so odprli kon-servatorije v Uzbekistanu, Ka- Za Tineta eno... Trinkaus Vtako Pod Gorjanci je v majhni, od topovskega ognja delno razrušeni vasi, zasedel bataljon Gubče-ve brigade. Petini)»1 so odhaja-e in prihajale brez kak&nth posebno vznemirljivih novic. Bell Čakajo—ne rinejo ven iz Novega mesta,*' so odgovarjale vračajoče se patrulje. V patruljo sta hodila tudi Tine in Drago, doČim je Lado moral ostati pri svojem mitraljezu, šarcu, ki mu ga je na njegovo prošnjo dodelil komandir. "Zakaj se vendar mučiš z mi-traljezom? Saj je pretežak za tebe!" so mu dejali borci ko ga , e ves ukrivljen nosil na pohodu. Vi jim hotel priznati, da ga po-ilteno boli rama od mitraljeza. Prelagal ga je z rame na ramo. "Z mitralježom jih lahko več stisneš," jim je odgovarjal. Zavidajo mi mitraljez, si je mislil. Oni bi ga radi imeli. Pa ga ne dam! Živ že ne. Popoldan je prinesla patrulja novico, da nameravajo beli izpad. V bataljonu je postalo živo. Vsi so mrzlično pripravljali mu-nicijo in čistili mitraljeze. Lado je svojega šarca lepo očistil in ga skrbno podmazal z oljem. "Jutri se ne boš zatajil, a?" ga je vprašal, kakor otroka. Poleg njega je pripravljal mu-nicijo Tine in jo vlagal v rede-nik. Po travniku jo je prima-hal Drago, sedel poleg njiju in ¿u tiho opazoval. "Vesta kaj?" ju je čez čas na-govoril Lado. "Ali sta kaj slišala o SKOJuf" "Jaz sam in jaz tudi," pritrjuje za Dragotom Tine. "Zakaj nas pa vprašuješ?" "Kar tako. Mislil sem, da vaju vprašam, če -se strinjata z menoj." "V čemu?" ' "Jutri bo borba! To vesta. In v borbi bo morda kdo izmed nas padel. Predno bi padel, bi želel posuti SKOJevec. Prepričan sem, da bi se Uko še hra breje boril." Ostala dva sta ga molče poslušala "No ... in kaj moreš? V SKOJ se sprejemajo pa)boljši!" sta mu potrta odgovarjala. "Če nismo najboljši, pa bomo! Ostali nam pomagajo," jimu je razgret pripovedoval. "Kateri osUli?" "E, SKOJevci!" "Saj ne veš, kateri so?" "Kaj da ne. Branko je že! To se mu pozna na vsakem koraku!" - "Branko že!" sta mu pritrjevala. Ali naj njega vprašamo?" "Seveda. On jiam bo zagotovo povedal." Lado je ostal pri mitraljezu, Tine iti Drago sta pa odšla iskat Branka. Ko sta ga našla, sU ga pripeljala do Ladota in šele tam so mu povedali, zakaj so ga iskali. Branko je bil njihove izpovedi vesel. "Bomo videli!" jim je dejal in naglo odšel. Zvečer—predno ao odšli na položaje, je imela SKOJevska grupa izredni sestanek, na katerem so sprejeli Ladota, Tineta in tSS'JSSSUSi^ S^ ga je v državi okrog 600 glasbenih šol, v katerih dobivajo na darjeni otroci splošno srednjo in strokovno glasbeno izobrazbo. je važen faktor v njenem razvo-J jami glede Jugoslavije, katere Icukifttrija Stal ing rad* Industrija Stallngrada je pro-segla za več kot lamdmlet p proizvodnjo strojev, kovin ter gradbenega in drugega materiala. Zlasti je uspešen traktorski zavod, ki presega v primeri z minulim letom proizvodnjo za 90';. Kovinska tovarna "Rdeči oktober" daje za 50'/ več jekla in za 70%' več litega železa kot minulo leto. boli Listnica uredniitva Ker poštni safcea vsako uflašenše ka sročkaaja e llatih. dopisnike, ki oglašajo priredbe svojih Mioe aU drugih ni šaril, aU pa kake dr >ge elsrlJe aa zbiranje denarja, naj e svojih poročilih ne omenjajo srečk ali muHraaJa. kakor tudi ne kartnlk ali tombulakih aabar. ako Je se njo določena vstopnina. Pošto« uprava zahteva od naa. da mora vso Uko oglsšanje is lista. Pro sitno dr šile ao tega. najlepših večerov SKOJevskegu aktiva. Lado je s svojim mitralježom zasedel položaj na vzpetini nad travnikom. Tine, ki je bil pomočnik pri drugem mitraljezu, je odšel na nasprotni konec hriba Noč je minila brez borbe! Le zvečer, okrog dasetlh so videli, kako se je malo vstran od Nove ta vaje se po travi začele približevati hribu. Vedno več jih je bilo! "Al» bi začel?" je vprašul Lado Tineta. "Kaj jez vem? Počaka) še malo, da pridejo bliže. Potem jih laže zadeneš!" Po hribu navzdol je z zabojem na rami pridrvel komandir. "Tu imata še zaboj munirije. Držita jih čim dalje! Mi se jim tačas priplazimo za hrbet. Na vrh hciba prideta še dve tožki biedi. Od vaju je odvisne naša današnja zmaga. Držita se hrabro, .fanta. Zdruvo!" In že Je odhitel nazaj. Lado je pogledal merilec na mitraljezu in nameril mitraljez na nuj bližje. Zelene kopice teles so obstale in vsak od njih si Je hitel iskat zaklon. % "Poglej, kako si jih pribil," je navdušeno kričal Tine. "Huzpuli! Daj, Lado, daj! Smo vnm dali popra, a?" Njegovo navdušenost so za hip prekinile krogle, ki so jima zažvižgale nad gluvo. "Na . . . sedaj pa imaš poper."4 "Kar nuj streljajo, saj so zato prišli. Ampak pokužttm jim, da se jih ne bojim! Le pridite—po ure . . ." Borba se je naduljevalu. Nemci in beli so se jim vztrajno prl-bližavali. Na desno od njiju se je v presledkih oglašal italijanski mitraljez. Tine se je dvignil, dn bi vzel nov ledenik iz zuboja, ki ga je prinesel komandir. Dvignil se je previsoko in zudet v prsa je omahnil v travo. "Tine , . ." je zakričal Lado. "Si zadet?" "Da?" mu je prikimal. Lado je poaUl besen. Kafal za rafalom je pošiljal proti njim. Hadi ostrega ognja so prestali. Izpustil je mitraljez in se splazil do Tineta. Z roko mu je dvignil glavo in mu pogledal v obraz Tinetove tako lepe svetlomodre oči sol izgubile lesk in postale motne. Njegov mlad, s prvim mahom obrasli obraz, Je šol na rahel neemoh "Ali si močno ranjen?" ga je nežno vprašal. Tine mu je z roko pokazal na prsa. Raztrgal mu je srajca iti Lado je opaail na njugovih belih prsih sled svetJordeče krvi, ki je rahlo ltla iz rane. "Lado," je z muko začel Tine. "Zadet sem! Kmalu bo končano . . . reci Branku, da sem mu za ono včeraj hvaležen . . . kako lažje mi j« . . . me ne boš zapustil, a . . .?" "Živ ne!" "Hvala! ... in mater pozdravi , , . reci ji, da se nisem bal smrti . . ." Tine je globoko vzdihnil in povesil glavo. Lado se je spluzil nazaj k mitraljezu. Ponovno je začel moriti." "Za Tineta," je dejal oh vsakem rafalu. Začelo mu je primunjkovuti municije. Moral je Štediti? Vse bolj iu bolj m* je zmanjševala razdalja, ki ga Je ločila od Nemcev. Krogla mu je posnela Titovko z glave In ga oprasnila po glavi. Nemci in beli so začeli kričati in sklonjeni jurišatl pioti mitraljezu. Lado je vložil še zadnji ledenik Čakal je, da bi se mu povsem približali. Ko so bili od njega oddaljeni le še kakih 30 metrov, je sprožil. Začeli so pa dati, zadeti od krogel. Ostali so legli, Na povelje so se vsi dvig nili In zagnali proti njemu. Iz-stroiil je še zadrfji rafal, vzel v roke bombe, se dvignil in jih začel meUti v Nemce. "Za Tineta eno . . ," Omahnil INBUSTRIJA VRTiC V BOLGARIJI Nino Ton let 11 Ves sv^t poznu Dolino vrtnic j>o njenem slovesu. Toda če hočemo imeti o njej natunčho podobo, jo moramo obiskati. Poznati jc treh« njeno čudovito naravo, vdihuvati vonj njenih cvetov, odkrivati pokrajine, ki . v lepoti prekašitjn drugu drugo. Kultura vrtnic je ena najvarnejših industrij Holgarske republike. Vrtnice goje tudi. čeprav v ga mesta vsulo proti nebu šop j# ^ ra|aU j,Vzoetnelka svetlečih lis, ki so Jih za sabo pustili izstreljeni, svetleči ns boji. "Aha gredo' so se pogo- varjali borci pri svojih mltra-Ijp/ih. Pripravimo vam plel, da bo veselje." Sonce se je že močno uprlo v hrib. ko je še vse naokoli vladala tišina Od časa do časa je kdo pri mitralje/u nerodno za-kašljal. Vsi so nestrpno upirali pogled na sekto!, kateri jim je Iz hriba se je oglasila težka brada. "živela partija'" je vzkliknil z zadnjimi močmi, Kafal! iz brede so pognali Nemoe in beU v beg. Na drugi «trani ob pobočju gozda jih je pričakal bataljon. Kazhiti mi začeli bežati po čistini proti Novemu mestu Po konftam borbi se je oh mrtvih truplih I^adota In Tineta bil dodeljen za opazovanje Kdo /br,< c#l jih bo prvi oparil?| "Zdi s» mi, da se temle v go/ du nekaj piemika Ali ne vidlt?' "Prav ničesai ?" mu je hladno ¡držal govor odgovoril Lado "Seveda ... ko ne gledaš«" Xiširvi je pridigal pok dum-dumke tuk-pok" Za njim je /* dard ral mitisljer in borba se je pričela Iz gorda so se pričele luščiti zelene p< tata ve, ki so se pieme- Vama, vajini hrabrosti se moramo zahvaliti za današnjo /mago," je dejal komandant, ko je "!o-toki so obilni, zemlja Doline jc bog*U hranljivih snovi, oplojena z napluvinami, sestavljena iz ilovice in peska in polna humusa, ki ohranja tlom svežino. Te ko se zaradi teh pogojev cveto vi jiokrlleto ponoči z obilno ro. so, kar je prvi pogoj, da se cvetovih ohrani esenca, in torej tudi doseže holjšu kukovost pri delko. Videl sem zgodsl zjutraj kme te, ki so šli nahirat vrtnice. Ha mo ob tej zgodnji uri uspe na hiranje dobro. Na stotine mož in deklet se [aijoč napoti v rož ne vrtove, da nu|xihiijo svoje koftare z dišečim cvetjem, še mokrim od rane. Od 15. muju dalje postune nabirunje mizlič no, kajti /. vsakim dnem Izgub IjaJo cvetni listi vrtnic neka svojega dragocenega vonju. Po vsakem * jutranjem nuhiranju prenesejo cvetove čim hitreje v poaebnu nalašč pripravljena skla dišča Holgarske poljedelske zadružne banke, od tu pu jih v najkrajšem času oddajo v destl-lerlje, kjer proi/.vajujo dragoceno rožno olje, Proizvodnja rožnegu olju se Je šele po letu 1905 začela ravnuli po nekem industrijskem načrtu Teduj so bolgarski trgovci zaceli opažati dobre zaslužke, ki Jih Je dopuščala industrija vrtnic. Za čeli so nameščati priprave in hkrati organizirali svoje laboratorije na novih osnovah Kujniva li m» cvetne liste vrtnic t*i obde lovalcev, jih destilirali v obnovljenih pripravah m se polagoma Izpremenil! tudi v Uvoznike in sami |x»nujali na inozemskih trgih avoj'proizvod. Tuko je število tovarn neverjetno raslo in tudi tuj kapital je zučel dotekati V deželo. Toda proti koncu leta 1919 so se /.ačele doaajatl velike nevšečnosti, ki so spravile razvoj industrije vrtnic v resno never nosi. Pojavili so se ponarejevalci ro/nega olja, ki so preplavili trg z najslabšim proizvodom Nadalje je (jočasno nor-msllziianje mednarodnih trgov »klh zvez, |M»fnanjkanje delovne moči, nespametno izkoriščanje tal In bolezni rastlin zaradi po roankanje nege povzročilo, da je kultura vrtnic močno pojemala Ha ti se je bilo, da ne bi |>opol moiiia izginila. Toda to pe bilo preprečeno 1922 z lairglssitvij« p<»*etm*ga zakona, ki je varoval, čeprav na »t togo k spi tali stični murni, uite- rejeno rožno olje, opogumil pridelovalce in prvič pooblastil bolgarsko poljedelsko zadružno banko, du du kredite različnim pa-nogam industrije vrtnic, Po 9..septembrom 1945 je bil med mnogoštevilnimi zakoni, ki jih je izdula vluda Domovinske fronte za blaginjo delovnih mno-itcv izdan tudi zakon, ki je na pravičen način in za vedno uredil vso kulturo vrtnic in destilacijo rožnega olju. Monopol Je bil zaupan Poljedelski zudružni banki. S tem nadzorstvom Je bilo zagotovljeno trdno jamstvo zu čist proizvod, za domačo in tujo industrijo, zagotovitev pravičnih cen obdelovalcu, racionalizacija izdelovanja in poenotenje proizvajalnih postopkov, da bi dosegli najboljši proizvod po najugodnejši ceni. Določeno je bilo tudi, ds se bo dobiček in ilustrije vrtnic spraviJul v poseben sklad za nukuzovunje nagrad obdelovalcem In za nadaljnji razvoj proizvodnje. 'Letos so rožni vrtovi izredno polni. De^ivci se morajo precej truditi, du bodo z nabimnjem končali o pravem cusu. Računajo, du bo pridelek vrtnic do segel nič manj kot 2 milijona lilogramov cvetnih listov. Toda pred nekaj dnevi so ml rekli destilerljl "Bulgarska Kosa", da je bilu do 3. Junija destiliranih že 500,000 kg cvetnih listov. Vendar Je treba vadeti, da Je «a eno unčo čistega rožnega olja l» 11 rimo od UM) do 120 kg cvetnih listov. 70 bolgarskih laboratorijev delu brez odmora dan in noč, Industrija rožnegu olju je sezonska in kot tuku uc ne more usUviti med nabiranjem niti za trenutek. To je sliku, ki sem Jo mogel opuzovati prve mrzlične dni nabiranju. To p(i, kar Je na sploš-no le malo cenjeno, vendar pu 4 preilstuvlju drugo in ne brez-pomemhno korist za Bolgarijo, to je nepretrgan dotok turistov v kraje, kjer goje vrtnice. Dolina vrtnic ju v času nebi ranja pravcati raj, pokrajina o-čurljive lepota. Ni tujca, ki biva v Bolgariji, uli ki pride samo mimogrede, du ne bi prebil vsaj ena dan v eni od teh vusi nu pobočju Bulkunu. Zrak je nasičen z vonjem vrtnic, pobočja so kot neskončne preproge pokrite /. rdečimi vrtnicami Miller ull z belimi Dumasceiiu Alha. Vrtnice so vsepovsod. V zraku, na tleh, na velikih vozeh, ki vozijo in puščajo za sabo vonj, v pre polnih košarah, ki Jih lepa dekletu v kmečkih nošah nosijo nu ramenih. Vrtnice so v* pogovorih kmetov gojiteljev, v formu-lah kemikov, v začudenih Izrazih tujih turistov. Prispevajte v obrambni 9klad! Vsi darovi sa obrambo Enako-prevnoaH. Preeveto In Proletar-«ra na) se pošlljejo na naalovt John Pollock. 2449» L« kol and Blvd.. Euelld 23. Okle. »e. Pollock Ja blagajnik obrambna, ga sklada. SIOVENE RECOBDS li t«* rsr»r4* T* HlD. essiage C-I20I He h-MPr. Hr« h»••bali», aslks I IJI4 Mr k«n«r U »sudsiisi la T>r»l; si. (lak e»tbs C*ltsa i 'si Pdha Y. Vsnkovl* srni kis «rm CM Iti Al|Ms» »sH« |.««elks r 1215 Msrlasss Nit ss4 «KM poišs K. /.«k snd hit Potkststts T ISI *Mk fadnoha I marn Trs» — »sHs T |M Tl»sM 1'srb Polks V lila s* Massrs Pslka T I 14 K«4 Wlss ~ Pslka 14«I«»im sstls llrnsat M*n*ii*t Qusrtal H 574 *s Usfisurs. P»lka < l«rtre (! !•#•) PsMs K IU ' ts%<4«nSriU vsM«e M al« h«*k. I'«lka J. Psruah a»»- VINK r«r«jnta, IH« Isifsst sslsrfluO Hi l'H , Sy th« I** KM*»* sHUOi, tO! Ha t «i jon j« odšel v vas, liirfgo ivoe mduali tjtev ložtiega olja pa je še dolgo sUl «d) giobu mi - | Ta zakon je sti<»go kaznoval |m>-tvth tovarišev ... ' narejevalee, dul zapleniti pona i PALAN DECH*S 5JO H. Clark Utrset, Ckltaga S, I1L fKOIfIT A ČETRTEK, 2. SEPTEMBRA 1948 Tihožitja in pejsaži-iM MIŠKO KRANJEC — * dovolj»/» avtosja (Nadaljevanje) Pri teh hišah so ljudje potnikom, kakrini trmo bili mi, postregli z jabolčnico in hruškovnico, a kosom kruha in z lepimi štajerskimi jabolka-mi; s tem pač, kar ao imeli. Mnogo niao imeli, dali pa ao iz srca. Dali so človeku tudi lepo in prijazno besedo, čeprav ga niao nikdar videli in ga nikdar več ne bodo. V teh hišah si se tudi lahko ogrel; v tisti veliki zeleni ali rjavi glinasti peči je skoraj vedno gorelo. In ob tej peči je skoraj vedno kdo aedel in stiskal svoj hrbet k ploščam. Moški so kadili, ako »o kuj imeli, ženske in dekleta »o krpale, šivale, vez-le. Otroci pa so se igrali na peči, če je bilo zunaj slabo vreme. Kurirja sta se zasedela v sobi. Mudilo se jima ni, ker smo šli prezgodaj na pot. V hiši pa so povsod kaka dekleta in kurirji so kaj radi poklepetali z njimi, pol|ramlJall z gospodinja mi, politizirali z možmi in nabirali novice. Jaz zase sem pa tlstikrat rajši ostal zunaj, ker je bil dan prijeten, da, celo nekam topel in razgled ob zahajajočem soncu tako lep. Tam spodaj tista dolina z meglo, okrog nje visoke gore, porastle z gozdovi, zadaj za temi gorami še višje, lepše, tu te hiše, vrtovi, kjer so se še vedno pasle ovce; ortimeneli travniki, lehe. vse to je privabljalo moje oči, ki niao bile vajene takih krajev. Pa sem poleg vsega tega zagledal za hišo tudi gručo otrok, ki ao se očividno igrali. Dekletca in fantje, slabo oblečeni, po otroško skuštrani, reanih, skoraj že nekako atarčevskih obrazov, ao bili globoko zaverovani v igro. Igra sama mi je bila docela tuja, pa sem jo s tem večjo radovednostjo gledal. Postavili ao enega fantov k steni in mu zavezali oči. Trije ao stali nekaj metrov od njega in držali v rokah palice. Eden pa je vsekakor vodil vae to, zakaj stal je zase. Posebej so stala dekleta, z rokami na hrbtu, ena si je vrtala s prstom nos. Vsi so bili napeti, dokler ni triletno dekletce zajokalo, se odtrgalo od njih, steklo in govorilo: "Jaz že ne bom gledala te igre, pa ne bom!" In zakrila si je oči z roko. Lahno, umazano krilce je frfotalo za njo, ko je tekla nekam proti drugim hišam. - "Anica, počakaj," je rekla druga, "suj je samo igra." "Pa naj gre," je rekla tretja, "kaj se pa slini povsod zraven." * Fant, ki je stal zase in ki je vsekakor vodil vso igro—bilo mu je kakih devet let—se za dekletce ni zmenil, pač pa rekel onemu pri steni, ki je imel zavezane oči: "Strgati si moraš rrito z oči, jo vreči stran in zaknčati: Tako bom umrl! Poslednjič hočem videti svoj dom, svoje polje in gozdove, videti hočem svoje ljudi!—Pri tem se moraš prijeti za prsi z obema rokama, m* ozreš okrog, pomahaš ljudem in zakličeš:—Zbogom, pu ne pozabite name! In pošteni ostanite!" Potem se je ta, ki je vse vodil obrnil k onim trem, ki mi k palicami v rokah stali nekaj metrov stran in jim naročal: "Vi na povelje dvignete puške in streljate, ko jaz zamahnem z roko. Ti, Franci, padeš, pa nisi takoj mrtev. Moraš se zvijati, iztegovati roke, grgiuti, naposled pa zakllčeš:-Ubij me, svinja, do kraja me ubij!- Potem j ar. pristopim in te še obrcafii, nato pa ustrelim Ve, dekleta, pa morate glasno zajokati, in ti, Tona, ki si njegova žena, moraš zavpiti, nato pa padeš po tleh. Samo paziti morale! No, bom videl, kako pojde!" Pristopil je k onim trem s palicami v rokah in že se je začel dieti. Izpuščal Je nerazumljl-ve, surove glasove iz gilu, kar naj bi pomenilo tujo, zoprno govoru o. Njegove kretnje no listale nenadoma ostre in ve* se Jc zravnal in izprati» Medtem je nekje mala Anica še vedno na vea glas jokala in klicala proseč: "Ne te igre, ne te! Ta je tako strašna!" Tedaj se je, bodisi na njeno klicanje, bodisi po naključju odtrgal odi nekod dvanajstleten slok, bled, a strašno resen fant. Za trenutek je gledal ves prizor, nato pa nenadoma pristopil k družbi in dejal: "Tega pa ne boste, ne, tega ne pustim!" Njegov glas, ki je drhtel, je bil tako strašen, da je družbica nenadoma onenrfela, postala še za trenutek, spogledajoč se, nato pa so se pobrala najprej dekleta, poparjena in osramočena, za njimi pa fantje vsak na svojo stran. Samo ta dvanajstletni, aloki fant je za trenutek še postal. Zdel uf mi je ne samo resen, temveč tudi nekam čudno star. In če bi bil pri svojih mladih letih že ves siv, se mi tedaj ne bi zdelo nič čudnega. Po mehi se je samo mimobežno ozrl, a se mi zdi, da me niti ni videl, kakor kakor da sem zanj navaden, mrtev predmet. Nato je počasi a starim, utrujenim korakom šel za hišo. Dolge roke so mu visele ob telesu. Ni me več pogledal. Takrat sta se vrnila iz hiše kurirja. "Gremo," je rekel eden. "Ni nič novega." Prižgal sem ai novo cigareto in šel za njima. "A1i so tu kdaj koga ustrelili?" sem vprašal spotoma. "Da," je odvrnil starejši. "Pri tej hiši so ustrelili gospodarja, očeta štirih otrok. Tu za hišo so ga," je rekel, se obrnil in pokazal za hišo, kjer so se malo prej igrali otroci. Zdaj sem razumel, zdaj se mi je razodelo vse tisto, kar se je malo prej tam dogajalo. Zdelo se mi je tako strašno, tako mučno. Nisem vedel, kaj je strašnejše: tisto, kar ae je nekoč v resnici tu odigralo, ali to, kar so zdaj poskušali obnoviti otroci, prav gotovo ne v avojo zabavo, temveč bog si ga vedi zakaj. Ono, resnično, je bilo strašno, prav gotovo je bilo; toda strašnejše je bilo, kar sem videl; vsaj zdelo se mi je strašno: tisti mir, s katerim so skušali odigrati, potem tisti nenadni krik&ale Anice: "Ta igra je tako strašna." In napo8$d se mi je zdel strašen tisti dvanajstletni mnogo prezgodaj ostareli gospodar tega doma v gorah s svojim: "Tega pa ne boste, tega ne pustim!" Kako čudni so otroci danes, me je obšlo, kako vse drugačni smo bili nekoč. Kakšni, le kakšni bodo, ko dorastejo? Ko amo šli dalje, se mi je spet vsilila predstava igre teh otrok in videl sem onega, ki je vse vodil, kako je postavljenemu pred zid naročal resno: Moraš se prijeti za prsi z obema rokafna, nato se ozreš okrog, pomahaš ljudem in zakličeš: t —Ne pozabite name! Pa pošteni ostanite!" Ne, saj to ni bila več nikaka igra, pa naj so jo otroci imeli za igro. .In četudi bi bila, ta klic, ki bi ga morali vsak dan ponavljati tisočim, ta klic po poštenosti ni bila več igra, tu se je igra srecalu z življenjem. Kakor koli, v vsem tem je bilo nekaj, kar je zagrabilo človeka za srce. Moral se je zgroziti. SREČANJE Nekako pred petnajstimi leti sva se prvič srečala. Bilo je v Delavski zbornici v Ljubljani. V reanici ni bilo nič več kakor golo srečanje, zakaj on se je že poalavljal od tam, jaz pa sem šele prihajal. Bil je delavec, to je vse, kar vem o njem, ne vem pa, ne kje je delal in ne kuj. Puč pa sem ga arečaval, ali vsaj videl več-kiut v našem šentjakobskem okraju. Bil je mlad dečko in bil je čudovito veder, poln neke poaebne vrste, poln zanosa in ne vem česa še. Juz sem bil tedaj študent in sem se šele otresal študenlovske mračnosti in anarhije, ki hoče sa-Imi rušili in (Hirušiti vse, še nič ne misli na graditev. (Dalja prihodnjič) Razprava proti skupini ustaskih teroristov in vohunov v Zagrebu Pošiljanje terorističnih tolp v Jugoalavijo ao prcdvaem podpirali zastopniki Vatikana (Nadaljevanje.) Zagreb. II avgusta - V nadaljevanju aodne lazprave proti skupini u>»ttf.skili teroristov in špijonov je bilo danes zaslišanih nadaljnjih osem obtožencev. obsodbi jc Vignjevič priredil banket. Aretuanci so ¿ili izpostavljeni najhujšemu mučenju. Oboženec je danes sicer skušal vse to prikriti in ae je delal nevednega, češ, da mu ni nič konkretno znano, kako so'ravnali z aretirane! v zloglasnem "Sing Singu" v Zagrebu, vendar |>a je pod težo do« grebu okrog 3500 Vsak teden sem podpisal okrog 60 odlokov. Pred.: Ali so tudi drugi referenti delali teko* Obt.: Mislim, da sem bil jaz najbolj ekspoditiven. V priznanje za to je postal šef policije v Sarajevu, kjer je svoje okrutoeti še stopnjeval. Tam se je povezal tudi z gestapom in upravljal ipijonske posle za Nemce. Tik pred pobegom ob slomu NDH Je dal v Sarajevu pobeeitl 80 ljudi, med njimi 35 policijskih nameščencev, ld jih Je oeumil, da so almpetizlrsll s narodno-oevdbodllnlm gibanjem. Odredil Je, da ao jih obesili na drevesa e sarajevskih ulicah, kjer ao rieeli 24 ur. Po zlomu je pobegnil v Italijo in se znašel v ustaškem taborišču v Fer-mu. Pred.: Ali ste vedeli, da je komisija za ugotavljanje vojnih zločincev zahtevala vašo izročitev? Obt.: Da, to sem zvedel in sem zato pobegnil iz taborišča. Preda.: Kdo vas je na to o-pozoril? Obt.: Mene je obvestil Žan-ko, a to se je lahko zvedelo tudi pri angleškem poveljniku taborišča. Preda.: Kam aie pobegnili? Obt.: V Rim, v savod dr. Je-ronima, kjer me Je aprejel rektor Madjarec. Preds: Ali so vedeli, kdo ste? Obt.: Predstavil sem se mu a pravim imenom in mu povedal, zakaj sem zbežal. Zanko mi je dal pismo za Bradanoviča, ki mi je obljubil, da me bo zaščitil. V zavodu sv. Jeronima aem ae skrival dva meseca, nato pa nekaj časa v frančiškanskem samostana San Glovanni Baptista. Preda.: Kje ste se povezali s teroristično organizacijo? Obt.: V Rimu preko Ileka, s katerim sem ee aeaial v savodu sv. Jeronima. On me Je neto poslal v ženski samostan Sanie Celle. Obtoženec je nato izpovedal, da je bil poslan v Jugoslavijo zaradi vohunjenja za hrvatsko vodsvo v emigraciji in za neko tujo državo. V ta namen je dobil s seboj radijsko postajo, ki jo je prejel v Trofaiachu, toda avoje naloge nI mogel IsvržliL ker Je bil ie par ur po preetopu meje z vso skupino aretiran. Uataškl zločinec Je obveičal vatikanskega zaupnika o Mačkovem sodelovanju a kraljem Petrom Zakrnjen zločinec je naslednji obtoženec Branko Kuitro. Kot zagrizen ustaš je postal leta 1941 okrajni načelnik v Gornjem Vakufu, nato pa v Travniku in naposled v Dugem selu. Odgovoren je za nešteta preganjanja, mučenja in množična ubijanja. Samo ob eni priliki Je d^l na področju Kupreža aretirati nad tlaoče ljudi, ki so Jih nato pobili. pri čemer Je sam sodeloval. Trupla ao metali v nek prepad, ki ga ljudatvo Ae danee imenuje Kuštrova jama. Vnet pristaš je bil tudi pri prisilni ustaški mobilizaciji in pri pobijanju Židov. Danes je skušal vse zanikati in preklicati tudi priznanja, ki jih je dal v preiskavi, češ da ao na pačno stilizirana. Najhujših zločinov se noče več spominjati. Zato je tožilec predlagal zasliše vanje prič, ki mu bodo v obraz naštela najtežje zločine. Pred osvoboditvijo Je pobeg nll v Italijo in našel najprej aa-vetje v savodu ev. Jeronima. kjer ao ae zbirali najhujši uata-Škl volni «ločlnct. Od tam ao ga poelall v taborišč« Fermo. kamor so prihajali rasni duhovniki bodrit pobegle sločince. Najbolj ao ae pri tem odlikovali Draganovlč, pater Mandič. kardinal Ruittnl in feraseki nadškof. V švrho združitve vseh pobeglih zločincev v emigraciji je obtoženi Kuštro v dogovoru z obtoženim Rosandičem meseca novembra 1. 1946 odpotoval v Francijo, kjer se je povezal z ljudmi okrog Mačka, zlasti s Pajkom Radičem, bivšim ustaš-kim oficirjem/ Tu Je slušil sa zvezo med «migreni! v Franciji in emigranti v Italiji ter Je vatikanskemu zaupniku Dragano-viču pošiljal redno poročila o aodelovanju Mačka a kraljem Petrom. Jeftičem in četnižko organizacijo "Dušan Silni". Meseca novembra 1. 1947 se je vrnil v Italijo, od tam pa so ga poslali v Avstrijo, kjer se je sestal s Kavranom in Rosandičem ter se z njima dogovoril glede organiziranja terorističnih in vohunskih skupin. Letos 26. marca je krenil a svojo skupino preko meje, bil pa je še iste noči aretiran. Ustaški eiotnik* ld Je dobavljal čeinikom m uničijo, opremo in brano Naslednji je bil danes zaslišan bivši ustaški stotnik Ivan Vregolovič. ki je bil poveljnik Mačkove "Seljačke zaščite" in je pomagal ustašem, pri /azoro-ževanju bivše jugoslovanske vojske. Pozneje je prestopil v u-stafko domobranstvo ter sodeloval z Nemci in četniki v borbi proti narodno-osvobodilnemu gibanju. Prisnal Je* da Je eklenil sporazum s četniki, ki so dobivali od uatašev municljo, opremo in hrano zalo, da ao se skupaj s njimi borili psoii partizanom. Obenem Je vohunil sa Nemce, zapiral in ubijal domoljube, ki ae niso udinjali zločln-akemu uataakemu režimu. Priče ga obtožujejo tudi. ropanja m požiganja. Obtoženec se je izgovarjal, da so to delali njegovi podrejeni brez njegovega jx>ve-lja. Po oevobodiivl je pobegnil v Avstrijo, v taborišče Weld-mannsdorf. kjer ao bili zbrani zloglasni Luburičevl uataškl oficirji. Ispovedal Je. da ao bili v tem taborišču tudi mnogi tskL ld bi ae radi vrnili domov, toda prišel Je vatikanski zaupnik Draganovič in Jih od lega odvrnil. Tistim. Id ao kljub temu še vstrajali na tem. da bi ae vrnili damerv, eo grenili e smrtjo. Lanske jeseni je prišel tudi Kavran, ki je zatrjeval, da bo kmalu vojna in da je treba poslati v domovino čim več inteligentov. da bi organizirali ljudstvo za odpor. Tako se je tudi on pri Jugoalavijo. bili pe ao še ob pre-alopu meje arettranL Tudi nadaljnji obtošenci ao delali pod vplivom vatikan-aklh zaupnikov Naslednji obtoženec Pavle Vu-kic je ustaš že od letav1932. Od leta 1938 je živel v emigraciji, med okupacijo je kot ustaški oficir služboval v raznih ustaš-kih edinicah ter je bil naposled v sestavu zloglasne "Črne legije", ki ima na vestj najtežje in najbolj krvave zločine. Po begu v inozemstvo je spremljal zloglasnega Lisaka, ki se je leta 1945 skrivaj vrnil čez mejo. Septembra 1946 se je ponovno vtihotapil v Jugoslavijo z nalogo, da zbira podatke o delovanju teroristov, vrnil pa se je praznih rok. Leto» marca je hotel odpotovati v Argentino, toda Draganovič ga Je is Genove, kjer Je čakal na ladjo, poalal nazaj v Rim in ga vključil v teroristično organizacijo. Vee čae bivanja v Rimu Je bil na kreni v papeški mensi. Peter Mandič mu je nato dal 2000 lis in ga poalal k Schmldtu v Avstrijo, da ga kot ierorlaia spravi v Jugoalavijo. Aprila je prišel skufmo s trojico drugih čez mejo in bil skupno z njimi takoj prijet. Obtoženi Nikola Stanič je star šele 24 let. Zaradi mobilizacije v nemško vojsko je leta 1943 prostovoljno vstopil v Paveliče-vo telesno stražo in končal oficirsko šolo. Po osvoboditvi je skupno s Paveličem zbežal v Avstrijo, odkoder so ga poslali v Rim. Tudi on Je hotel oditi v Argentino, a mu Je Draganovič to onemogočil. Ko sta z Vu-kičem ostala brez vsakih sredstev, so ju prisilili, da sta stopila v teroristično organizacijo. Pred odhodom v Avstrijo Je teroriste. Id so bili določeni sa odhod. oblekel vatikanski duhovnik Golile, dal vsakemu 2000 lir, Jlh oelcrbel s obleko, jim zsže-lel zračno pot in podelil blago-alov. Aprila letos so ga skupno s 14 drugimi poslali čez mejo v Jugoslavijo, kjer pa so bili takoj prijeti. Nato je bil zaslišan obtoženi Bariša Žillč, ki je prav tako star ustaš in je živel pred vojno v emigraciji. Kot zvest Paveličev pristaš je postal bojnik (čin majorja). Kot tak Je bil ekrajno krvoločen In JO med drugimi leetnoročno poklal na aioiine Srbov in Jih pometal v prepade. Bil Je na glasu kot najhujši uataškl ropar, slasti v okolici i Karlovca ln Ogullna. Po o6vo- na Hrvatsko organizirat upor. Zato se je priključil skupini petih teroristov in krenil preko meje. kjer pa je bil prijet. Zadnji je bil zaslišan* obtoženi Josip Mstjašič. ključavničar iz Zagreba. Ob ustanovitvi NDH je organiziral ustaško pomožno policijo in nato preganjal vse, kar je dišalo po osvobodilnem gibanju. Sodeloval je tudi pri aretacijah in je preganjal zlasti Žide. Po oevobodiivl je pobegnil v Avstrijo. Živel Je najprej v Liensu. nato pa v Spiiialu. Tu ga Je duhovnik Llko pregovoril, da ee Je pridružil teroristom in ga Je tudi zapriaegel. V začetku maja je s skupino teroristov prišel čez mejo, a je bil že čez eno uro aretiran. Ob 14.30 je bila ražffrava prekinjena in se bo nadaljevala jutri ob 8. (Dalje prihodnjič.) JANITRESSES WANTED Good working conditions. Apply: 407 S. Dearborn. See: Fritz the superintendent. "PROLETAREC" Boetaliatičae-delevskl tHt^k Glasilo Jugoslovanske aoc. sveže in Prosvetna matica. Pisan v slovenskem in angleškem Jeziku. Stane 13 aa eale. 01.71 ae poL f 1 aa četrt Ista. NAROČITI 81'GAI Naslov: PROLETAREC 2301 South Lawndale Ai CHICAGO ta. IUL ? »u Je u «Ini in ielboditvi je pobegnil v Avstrijo ključil teroristični skupini in Je kjer je ¿q mi ^ > priznanju )r obtoženi Tuk v ca-|kazov priznal, da je tudi sam Uataškl krvnik, ki je našal sa vetle v savodu av. Jero nima v Rimu Prvi je bil zaslišali zloglasni ustaški policijski krvnik dr Emil Tuk. Vea caa oko pari je je bil vodilen funkcionar policijskega aparata NDH Bil je organizator, naredbodajalet in pomagac v neštevtlnih množičnih aretaci jah, mučenjih in umorih ter je na tisoče tn tisoče ljudi poalal v uataška uničevalna taborišča. Tako) v začetku je sodeloval pri lelecem prekem aodišcu v Zagrebu pi>d vodstvom vojnega ¿locinca Vignjevica Po lastnem J su tniUtf sodeloval Izgovarjal pa se je, ds so bile to običajne metode. Te metode, ki ao ae jih poalu-ševell slasti prt aretlrenlk prt-atašlk narodno oavobodllnege gibanja ln komunlatih. ao bile nečloveško mučenja. Obtoženec le opisal kako ao jih pri saallševanju pretepali a palicami, bikov-kamL pondrakl. Jih obešali se noge ell roke. Hm aabedall žeblje sa nohte, zbadall a raabsllenim želesom In )lh mučili že na razne averlnska načine. Vae teko žrtva ao potem navadne bree sodnega po«topka obeodtll na smrt ali pa lih poalal! v uničevalno taborišč«. Predloge )• ae-atavljal ®n sam. Preds : Koliko ljudi je šlo na ta način skozi vaše roke? Obt.: Okrog sooo Minio v Za septembra leta 1947 krenil čez mejo, kjer je bil še istega dne aretiran. Svojo laatno ženo Je ladsl Odvraten tip ustftškega zločinca je obtoženi Todort Pantč. Dasi po rodu Srb, se je prekrstil in udinjal ustašem. Iz strahu je pobegnil v Knin, kjer je vohunil za ustaše in Italijane proti partizanom. Ko so mu postala tla prevroča, je pobegnil v Zagreb, kjer so mu kot "beguncu" nakazali zaplenjeno posestvo v okolici Bjelovara. Ker Je njenovs žena podpirala partizane. Jo Je sam ovadil ustsžki policiji. Pred ustašldm naglim aodiščem Je pričal soper njo ter Je bila salo obsojene na smrt in ustreljena. Danes je skušal vse to zanikati in je na vse mogoče nsčine zatrjeval, da je nedolžen. Ob oavoboditvi je pobegnil v Avstrijo, od tam pa v Italijo, kjer je bil za kurirja voditeljem uatašev. Lani Je bil peelan v Avstrijo v poseben terorističen tečaj, nakar ga Je Kavran aku-pej a«U drugimi terorieti poalal a decembra leta 1S47 v TISKARNA S.N.P.J. -sprejema vsa- v iiškartko obrt spadajoča dola Tiska vabila sa veselice In shode, vtzttntee. časnike, knjlce. koledarje, letake Itd. v alovenakem. hrvatskem, alovaškem, težkem, anflažkem jeziku tn drufih..... VODSTVO TISKARNI APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVIlfS NAROČA V SVOJI TISKA**! .... Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cone zmerne, unijsko delo prvo vrele Pišite po informacijo na naslov: SNPJ P RIN T E R Y MS7 II S. Leemdel« Av*m— . . Cblcege U II ujetnik v ameriškem taborišču. Ko so ga izpustili, se je pridru žil ustaškim zločincem, se povezal s Kavranom in se ponudil, da gre v Belgijo organizirat u-staše in zbirat denarna sredstva. Kavran pa mu je dokazal, da bo kmalu vojna in da mora iti NAROČNIKOM Datum v oklepe Ju. na primer (Sept. 30. 1948), poleg vašega Imena na naalovu pomenL da vam Je s tem datumeea potekla naročnina. Ponovite Jo pravo-da e« v«m llat ne uata vi NAZNANILO: Ker nas je že več ljudi naprosilo za naslove jugoslovanskih oblastev v Združenih državah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske ambasade se glasi: Yugoelav Embassy, 1520 — ltlh St.. N. W. Washington 9, D. C. Naslov urada jugoslovanskega konzula pa se glasi: Yugoslav Consulate General. 745 — 5th Avenue. New York 22. N. Y. in Yugoelav Consulate Genersl 188 Wesi Randolph Street Chicago t. Illinois, Pišete lahko v slovenskem, srbohrvatskem ali angleškem jeziku. "PROSVETA" tM7 S. LAWNDALE AVE. Chicago 23, 111_____________________ Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem. .19. V slučaju, da Je od štreni uprevnlžtve kakšne takoj obveeMie. da ae lata popravil Z bratskim pozdrsvom ZA UPRAVO "PROSVETE" Pejaanil«!—Vaelej kakor hitro kateri teh članov. Id ae prišteti, preneha biti član SNPJ. ali če ae prasell proč od družine ln be zahteval sam svoj list tednik, bod« moral Usti član Is detltes družina, ki Je take skupno narofena na dnevnik Praeveta. te takoj naznaniti upravnižtvu lista. In obenem doplačati dotitoo vsote listu Prosveta. Ako te«a ne store, toda j mora upravništvo znitati datum za to vsoto naročniku ali pa uata vi U dnevnik PROSVETA SNPJ. MI7 S. Lewedale Av«. Chieeoe H, Kader es preaeltte. vselej namenite svoj atari ta novi naslovi