Leto II.
SBBWtga035mt3PXII4JMB>JlM,M',yr>r
Fesifnin^ platema p ggelosfini.
Ljubijana, torek 20. aprila 1920.
Štev. 89.
^?gTt mmani mu a:r-\r~KKt*£%&
Kasmommum
m r if t
lil ulili
Cone po poštit
ti	celo iero	.	ti	B¥*—
za	pol leta	.	H	¥Z*—
za	četrt leta.	H	Z-r—
za	1 mesec..	H	T—
Za Ljubljano mEseeno V-
Qpedništvo In oprani: Kopitarjeva ulica št. B
Dredn. telefon Sten. SB
NEODVISEN DNEVNIK
mezna številka 6© vin.
Posamezna Številka 60 vin.
Mublj
Komunistična stavka se ruši.
Delavstvo žrtev terorfa in laži.
’e začela -i- aPr^a- Danes zjutraj se k°0 dnn u 1 komunistična stavka. Te-nv°f« oZTVa Se *e na iužnem kolo-Va strnL k ° na delo ^50 železničarjev. 111 že cn L*3 ^kom prvih popoldanskih Knm 0 na za promet, ti, da rrSUČni strankarski odbor, ki ču-^iutraj ;7j V ?ai° tla pod nogami, je danes hujska nm,- °šrafirane listke, v katerih
^delo Vkli,ieTU' *?a ,bi železničarij šli
J^zničJ; 1 ,tem hstkom se je nad 250 evilo de !V .“dtačilo, da gredo na delo. Danec I J ®e vedno narašča.
»ekaj s(0,. °P°ldne so komunisti spravili ** tožnikln zelezničarjev po raznih poteh Cedili shocler S° V ^ozd^u °b Večni poti
i* 'e izjav'! 'j v?ditelj komunistov Žorga,
^ bav. Sv't ie razglas mobilizacije le
.0 ne Ki’ yal ie železničarjem, naj ne
?a' hodijo 1ZU zel®znice ne doma, marveč
»4 dobi A3 sPr.ek°de. Če jih vkljub temu
> naj rpl°max*n Pfaša: »Ali si ti ta in
poveda,:. »Nisem«!
50vedal d -,lm* 'e za vzgled, da bi on ne
f>° ravr^ iv. 0rža. marveč bi dejal, da
Na talf° Cje'da ga spravi na delo.
žlezni* P.°de* način hujskajo komunist. eznicar]e, J- l- :■>. #________.-n
*reč0,
tyim
da bi jih spravili v ne-
6 Za Politi' ™ar mezdno gibanje, njim gre ^e b Cnt- Us^e^ svoje stranke.
fjS!e^ njihova*°k Se Za to’ ^a l)udstvo trpi ta 'e mar6) ezvestnosti pomanjkanje. v°dite]jev P°^tični profit komunistič-
^bljgjji /b* jih beda delavnih slojev v 0 *»eslo iP d°, industrijskih mestih. Njiho-,e: Politika!
Ne smilijo se jim, dostikrat revni in ubogi, potniki, ki so obstali z vlaki na progah, odkoder se ne morejo ganiti. Voditelji te politične stavke dobro žive in ne mislijo na bedo drugih.
Na Hrvatskem s silo in terorjem deloma še vzdržujejo stavko; pa se pritožujejo, da hoče vlada sili narediti konec s silo, kakor je to naredila socialno demokraška vlada v Avstriji.
Brez vsakega glasovanja so pognali železničarje v štrajk. Nikogar niso prašali. Par voditeljev v Ljubljani je to sklenilo. Železničar mora pa ubogati ali pa mu pre-te s silol
Delavstvo je sito tega terorja in bo veselo, ko bo zlomljen. Pošteni delavci se zavedajo, da je ta komunistična politična agitacija 7.a rlelavstvo najve.čja nesreča, ker spravlja delavsko gibanje ob kredit. Zato bo ravno slovenski železničar najbolj vesel, ko se stre ta teroristična stranka, ki jo vodijo plačani agenti belgrajskih in drugih judovl
POLOŽAJ V BELGRADU IN SARA-JEVEM.
Ljubljana, 20. aprila. Brodarska stavka v Belgradu se je 19. t. m. končala; sindikat je ugodil zahtevam uslužbencev. Ob 2. uri popoldne se je promet med Belgra-dom in Zemunom zopet otvoril.
Iz Belgrada so včeraj odšli štirje vlaki, ki so vozili demobilizirane vojake. Vlake vodijo inženirji.
V Bosni se delna stavka nadaljuje in vlaki vozijo z zamudami. Stavkujoči se pa polagoma vračajo na delo. 18. t. m. se je začela stavka na cestni železnici v Sarajevu.
Hom
Unistični šlragk železničarjev iz trte
zvit.
Izboljšanja plač niti zahteval! niso.
lkH>UradtfoeIžpad* 18- aPrila- Presbiro po-n'' °Vodnr« , ometno ministrstvo objav-po/'Prava IePaka« ki Ža je izdala osred-) rad m eza saobračajnih i trans-iev^otn nJ uslužbenika Jugoslavije« st ugo$lav* '“rambna borba železničarje ° Pot T' smatra prometno ministr-Bn?a ie nJe °' Podati to pojasnilo: Res, M, 0 Sav°me*n° ministrstvo, ko je bilo pr klavce6211 ?a°bračajnih in transportno od s na^rt začasnega pravilnika, V eil» Se n ,aveza pismen odgovor, v ka-VB°?etljenpaJa]a VSeh šest točk .navedenih ie « 11 v kiU- aku' Toda ob ustnem ob-CE,SnftVez 0Dn,me>U prometnega ipinistra se del«e& Pravdi na to’ da izide poleg žaga .Cev r,u n'ka, ki bo urejal prejemke ciai^istrst enfm tudi naredba prometne-
»SlM-s,-bf- 8“3.ki
teiur,ev in j i ln ki povišuje plače želez-5in živlip*. iavcev z ozirom na današnje Sk, ^0 c« ■ e razmere in veliko dragi-deJ*11* PreiJ6 ,0.krazložilo delegatom, da tpjL.111 Zacat.”1 železničarjev po predvi-ted • niso > ne°!. Pravilniku in po oni na-st	Žele2J?anjšani niti za paro (vinar)
n*so predložili nobenih §e|J*roti Za-or°v, ki bi dali povod, nasto-8^VU i Po °as.nemu pravilniku. Omenjeni 'Sov ■ ki ^°ias.nienju o posameznih pc-afiaH d U*?’a>° delovni čas, tudi niso Vst°,vPrasJi- tem določbam, marveč so Pi ^ teda ■ l’ se bo to tudi izvedlo. ^>ih veliavie °dvredilo ministrstvo, da sto-da d^^iem Zf^asni pravilnik, in sicer s ben;i^egan i ’er se navaja upravičeno, ka). stVar ^lezničarjev niso navedli no-°r ni , uŽ°vorov. Potemtakem ni-si da načrt začasnega pravilni-
ka izpreminja mezde in da se krši načelo osemurnega delavnika; prav tej zadevi je bila pri izdelavi posvečena največja pozornost. Že zaradi dejstva, da se nahaja država v neredovitih razmerah, je neob-hodno potrebno, da veljata ne samo za delavce, marveč tudi za druge nameščence in uradnike dve vrsti prejemkov, namreč stalni in provizorni. Provizorni prejemki naj bi se od časa do časa izpreminjali po življenskih razmerah. Stalne prejemke ureja začasni pravilnik, provizorne pa mi-nisterijalna odredba. Glavno je, da vsota prejemkov na noben način ni in ne>sme biti manjša od one, ki je predvidena v protokolu sporazuma. To velja tudi za diurne, za katere navaja osrednja uprava Saveza, da so pomanjšani za 40—50 odstokov. Tudi to ni res; tudi ti prejemki so razdeljeni na dva dela, od katerih se eden izpreminja po živlienskih razmerah. Vsota obeh delov je enaka diurnom, predvidenim v protokolu sporazuma. Zato se mora pomilovati, da se Savez tudi po natančnem ustnem pojasnilu sklicuje na vse točke nared-be proti začasnemu pravilniku in da Savez ne vpošteva momentanega dopolnila začasnega pravilnika, dopolnila, ki bo veljalo za dobo draginje. Obžalovati je tudi, da Savez, ako je hotel doseči izboljšanje prejemkov za železničarjev, ni zahteval, da se povišajo prejemki osobja po pre-membi naredbe o draginjskih dokladah, marveč da napada posebno začasni pravilnik, glede katerega meni ministrstvo, da je primeren in da je potreben za normalizacijo razmer in za izboljšanje prometa, zlasti v današpjih nerednih razmerah.
n tDu^~v^na roobilizaaiia železničarjev.
sPloš
4tra°d 18. t Ce javlja ukaz Nj. Vel. na a Predlog Našega mini 8$ , .rskerta mornarice in po zaslišanju °na nSVe» .sem ^ Podlagi člena nstrojstvu vojske sklenil in
vo]-
kra-
določam, da se v teku leta 1920 po potrebi pozovejo na dvomesečno službo v vojski obvezanci vseh treh pozivov narodne vojske in poslednje odbrane, ki so v železniški službi. Naš minister vojne in mornarice naj izvrši ta ukaz.
Draginjske doklade vpokojencem južne
železnice.
Komunisti se norčufejo Iz revežev.
Ljubljana, 20. aprila. Društvo vpoko-jencev južne železnice objavlja: Po dolgih pet in pol letih smo dosegli mi vpokojenci južne železnice z našim lastnim največjim naporom, toda le s pomočjo nekaterih gospodov draginjske doklade.
Akoravno smo prosili cel čas vojne povsod, da bi se kdo zavzel za nas — nismo dobili žive duše, katera bi bila imela srce za to. Šele sedaj se nam je posrečilo dobiti može, kateri so napeli vse sile v dosego tega. Ti gospodje so: Minister g. dr. Korošec, g. deželni predsednik dr. Brejc, komisar ministrstva saobračaja g. Romavh, njegov tajnik g. dr. Borgo, zastopnik francoske vlade g. profesor inženir Meurvill in gospod državni poslanec Gostinčar.
Tem gospodom se imamo vsi vpokojenci južne železnice zahvaliti za našo re* šitev in edino le tem, nobenemu drugemu!
Ker se sedaj hvalijo naši g. aktivni kolegi.. (komunistična organizacija. Op. ur.), da so oni to dosegli s štrajkom, mi vsi odločno to zanikamo. Mi smo o tej naši rešitvi zvedeli že pred štrajkom.
Naši aktivni kolegi (komunisti) bi se
bili lahko zavzeli za nas že v začetku vojne, toda tega niso storilil!!
Kaj več o tem na prvem prihodnjem shodu vpokojencev. — Za odbor društva vpokojencev: Franc Mazi, Ivan Šalamun,
K tej izjavi društva še sledečo pripombo: Vpokojenci južne železnice, ki žive v strašni bedi, dobivajo 24—60 K mesečne pokojnine. Obrnili so se na socialistično organizacijo železničariev, naj jim pomaga, Tam pa za nje niso hoteli ničesar storiti. Baje so se iz njih celo norčevali.
Da se sedaj, ko so vpokojenci s pomočjo drugih dosegli izboljšanje svojega položaja, komunisti hvalijo, češ da je to uspeh njihovega štrajka, je velika nesramnost, ki jo je zmožen edinole kak komunističen hujskač.
Ko bi bilo šlo po volji komunistov, bi vpokojenci še danes imeli po 24 kron na mesec, medtem ko sedaj dobe 500 % draginjske doklade.
Pošteno delavstvo pa iz tega razvidi, koliko je še verjeti besedam komunistov. Tem ljudem, ki kupčujejo z nesrečo drugih, nobene vere!
Avstrijski železničarji sami zlomili štrajk
komunistov.
Socialni demokrati proti komunistom.
Dunaj, 20. aprila. Avstrijski komunisti so doživeli v sedanjem štrajkovnem gibanju na železnicah, ki je nedvomno v zvezi s štrajkom v Jugoslaviji, popoln poraz.
Ogromna večina delavstva se jim je postavila po, robu in ostala oziroma šla zopet na delo, tako, da se železniški promet redno vrši, Samo na Dunaju imajo še toliko mo-Či med delavstvom in uradništvom, da s terorjem vzdržujejo stavko. Tudi tu so se železničarji na vseh shodih, ki so se vršili dne 19. t. m., izrekli za to, da se stavka konča in je to sklenil tudi izvršilni odbor zaupnikov železničarske strokovne zveze.
A komunisti, ki imajo zadruge v rokah, ne puste ljudem na delo. Povsodi drugod je delavstvo zlomilo komunistični teror in šlo na delo. Na štajerskih progah južne železnice so vodstvo obratnega nadzorstva prevzele socialistične organizacije, ves aparat je v rokah delavcev in se osebni in tovorni promet vrši v dosedanjem obsegu in v popolnem redu. Iz Dunaj. Novega mesta vozijo vlaki do Inzersdorfa. Razen na Dunaju se stavka nadaljuje edino še med St,
Poltnom in Amstettnom na zapadni železnici, vendar so železničarji tudi tu sklenili, da bodo pustili voziti vlake z živili in premogom,	'
Prepovedan izvoz živine.
Avstrijska vlada je nastopila z močno roko. Državni kancler dr. Renner je 19. t. m. deputaciji stavkujočih delavcev in uradnikov izjavil, da država v sedanjih razmerah ne more ugoditi zahtevam štrajkujo-čih. Ako uradniki ne gredo takoj na delo, bo 20. aprila zjutraj zasedla južni kolodvor državna bramba in uradnike bodo nadomestili z delavskimi po^uradniki.
V Gradcu so stopili v stavko uradniki državne železnice. Toda promet se vrši neovirano, ker so na njihova mesta takoj stopili postajni mojstri, ki vrše njihovo delo.
LDU Dunaj, 19. aprila, (Dun. KU) Na današnjem zborovanju nameščencev južne železnice je pretežna večina delavcev izjavila, da se hoče vrniti na delo. Nocoj o polnoči se prične promet iznova. Nemara bo mogoče kmalu vzpostaviti tudi promet brzovlakov. V Amstettnu in St. Poeltnu so uslužbenici sklenili, da prično jutri ob 6, uri zjutraj zopet delo. Potemtakem je zagotovljen ves promet na progah zapadne železnice. Tudi uslužbenci v Loebersdor-fu in Dittersdorfu se bodo prejkone vrnili na delo, tako da bo že jutri promet tudi na tej progi vzpostavljen.
LDU Ljubljana, 20. aprila. Deželna vlada v Zagrebu je z naredbo z dne 10. aprila, št, II. 721 vsled težkih prehranjevalnih razmer prepovedala izvoz živine v inozemstvo. Na prošnjo deželne vlade v Zagrebu je predsedništvo deželne vlade za Slovenijo obvestilo vse policijske oblasti, železnice in odsek za prehrano, da se živi-
na, pripeljana iz Hrvatske, Slavonije in Medžimurja v Slovenijo, ne sme izvažati y aprila, št. III. 721, vsled težkih prehranje-inozemstvo. Odslej se iz navedenih pokrajin sme v Slovenijo uvažati samo živina, ki je potrebna za prehrano prebivalstva v Sloveniji.
SEJA PARLAMENTA.
LDL Belgrad, 19. aprila. 82. seja začasnega narodnega predstavništva Podpredsednik dr. Ivan Ribar otvoii §2. sejo ob 17. uri t^r izjavi: Ker ,vsled stavke že lezniffarjev poslancem ni bilo mogoče priti, smatram, da ni potreba prečttati protokol ?adnje seje. Vcled tega zakti jdujem današnjo sejo in odrejam prihodnio seje na 27. aprila ob 16. uri z istim dnevnim re-
POMOČ EVROPI.
LDU Pariz, 19. aprila, (Dun, KU) Po poročilih iz New-Yorka priporoča predsednik ameriškega Rdečega križa Davi-son, naj se nemudoma prične pomožna akcija za bedno Evropo brez ozira na obveznosti, s katerimi so posamezne države obremenjene. Potrebno je, da Zedinjene
države priskočijo Evropi na pomoč, ako nočejo same zabresti v bedo.
DRŽAVNE MENJALNICE.
LDU Belgrad, 19. aprila. Ministrstvo financ je izdalo naredbo, da se uredi poslovanje državnih menjalnic v obmejnih krajih, preko katerih prihajajo naši izse-benci, ki se vračajo iz Amerike, Državne menjalnice botio zamenjavale dolarje za naše dinarje po najugodnejšem borznem kurzu, tako da se bodo naši izseljenci obvarovali ropanja, ki se sedaj vrši z njimi, pa tudi da na ta način pride država do dolarjev za svoja plačila v Ameriki. Dosedaj se bodo organizirale take menjalnice v Kotoru, Dubrovniku, Metkoviču, Splitu, Sarajevu, Ljubljani in Mariboru, Zamenjava ne bo obvezna.
Stran 2
Večerni list«, dne 20. aprila 1920.
Prepovedan alkohol v Sloveniji.
LDU Ljubljana, 19. aprila. Celokupna deželna vlada je sklenila v svoji seji, da prepove točenje vseh alkoholnih pijač (vina, piva, žganja) enako kakor tudi prodajo alkoholnih pijač v zaprtih steklenicah.
To naredbo je deželna vlada sprejela po vsestranskem prevdarku in temeljiti presoji današnjih razmer. Položaj v državi zahteva hitre in učinkovite remedure. Prvo, kar je danes potrebno, je treznost vseh slojev, ker so vsi dolžni, da po močeh pomagajo pri ustroju zdravega družabnega reda. Baš zadnji čas pa prihajajo poročila od vseh strani o neverjetni nezmernosti, ki je segla v široke plasti prebivalstva. Ljudje, ki tarnajo, da ne morejo izhajati, razsipajo denar za botiljke. Nujno delo zastaja, draginja vsled pomanjkanja blaga raste, medtem se pa tratijo delovne moči po gostilnah 'in zakotnih krčmah, Med pivci se potikajo izgubljene eksistence in ne redko-krat državi nevarni elementi, ki hujskajo proti vsaki oblasti ter sejejo nezadovoljnost med svet,
Uvažujoč vse to, je posegla deželna vlada po omenjeni radikalni meri z namenom, da obnovi red in ustavi ogromne izgube narodnpga premoženja, ki ga sedaj po nepotrebnem razmetavajo. Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve po posameznih občinah.
AVSTRIJSKI DROBIŽ V JUGOSLAVIJI.
LDU Belgrad, 19. aprila. (Uradno.) Na podlagi pooblastila in sklepa ministrskega sveta št. 7288 od 27. marca t. 1. določam, da se avstro-ogrski niklasti drobiž po 10 in 20 vinarjev pri javnih blagajnah in privatnem prometu sprejema kot novec po 10 in 20 par. Podpis: Finančni minister dr. Jankovič.
PRIKLJUČITEV AVSTRIJE NEMČIJI.
LDU London, 19. aprila. (Dun. KU) V listu »Daily Telegraph« piše neki diplomat, da so popolnoma neosnovane vesti, po katerih namerava italijanski ministrski predsednik Nitti nastopiti za revizijo st. ger-mainske mirovne pogodbe in za priključitev Avstrije Nemčiji.
POGODBA S TURČIJO.
LDU San Remo, 19. aprila. (Dun. KU — Agenzia Stefani.) Uradno se poroča: Mirovna konferenca je premotrila mirovno pogodbo s Turčijo in sklenila, pozvati zastopnike turške vlade na dan 10. maja v Pariz.
ANGLIJA ZA PREMIRJE Z RUSIJO.
LDU Pariz, 18. aprila. (Dun. KU -—
Havas.) »Temps« javlja, da je angleška vlada poslala ruskemu poverjeniku za zunanje posle Čičerinu brzojavko, v kateri pozivlje sovjetsko vlad6, naj uvede pogajanja v svrho premirja. Odločitev ruske sovjetske vlade bi imela velik vpliv na gospodarska pogajajnja med zavezniki in sovjetsko Rusijo.
NOVA ARMADA PROTI BOLJŠEVI-KOM.
LDU Moskva, 19. aprila. (Dun. KU — Brezžično.) Po poročilih iz Rige se bo namesto Judeničeve armade postavila nova armada, obstoječa večinoma iz nemških vojakov, proti sovjetski Rusiji. Denar bosta posodili Francija in Anglija. Vrhovno poveljstvo prevzame ruski general Gla-senapp.
JAPONCI NAPADLI SIBIRIJO.
LDU Moskva, 19. aprila. (DKU. — Brezžično.) Iz soglasnih vesti se da posneti, da so Japonci z močnimi silami napadli Sibirijo. Japonci prodirajo ob Amurju in Ussu-riju. Zavzeli so mesto Nikolajevsk. Vsi kraji v okrožju 70 vrst so popolnpma> porušeni. Ti boji bodo povzročili, da se transporti čeških legijonarjev za najmanj tri mesece zakasne.
MAŽARSKA.
LDU Budimpešta, 19. aprila. (Dun. KU — OKU) Državni upravnik Horthy je po predlogu ministrskega predsednika imenoval člana narodne skupščine in glavnega pooblaščenca mažarske mirovne delegacije grofa Pavla Telekyja za zunanjega ministra in člana narodne skupščine ter bivšega ministra szegedinske vlade dr. Mihaela Domotorja za notranjega ministra. Novoimenovana ministra sta bila danes zaprisežena.
Politične novice.
Državne volitve v češkoslovaški
republiki. Doslej so znani uspehi iz glavnih mest. V Pragi so dobili narodni demokrati s Kramafem na čelu 71.700 glasov in 7 mandatov, socialisti 50.634 glasov in 13 mandatov; narodni socialisti 48.611 glasov in 8 mandatov. Ljudska stranka je zmagala s tremi kandidati: dr. Mazancem, Myslivcem in Adamovskim. Od naprednih socialistov je zmagal samo Modraček; obrtniki so dobili en mandat, agrarci 6. Za šestero mandatov se bo vršila ožja vo-
litev. Med izvoljenimi je tudi več ženskih poslank. — V Brnu so dobili: socialni demokrati 28.062 glasov, združene meščanske stranke 22.532, narodni demokrati 18.856, narodni socialisti 16,582, nemški socialisti 12.258, ljudska stranka 10.404, napredni socialisti 3274, zionisti 2645, narodni agrarci 1089 glasov. — V P 1 z n u je bilo oddanih: za socialne demokrate 17.052 glasov, za narodne demokrate 14.440, za narodne socialiste 8063, za ljudsko stranko 1671, za napredne socialiste 1458 glasov. Plzenski Nemci so glasovali večinoma za socialne demokrate.
-j- Vlada zagrebškega župana ni potrdila, Iz Zagreba poročajo, da vlada komunističnega župana Deliča ni potrdila in izročila županske posle banskemu svetniku dr. Dragotinu Tončiču.
+ Kapp na Švedskem zaprt. Kappa, ki je bil zbežal na Švedsko, so ondi vtaknili v policijski zapor. Nemčija zahteva njegovo izročitev, a ker velja na Švedskem za politične zločince zatočiščno pravo, švedska vlada Kappa najbrže ne bo izročila, pač pa ga izgnala.
Dnevne novice.
— Cenzura inozemskih pisemskih pošiljk bo ustavljena. Kr. vojaški pisemski cenzuri za inozemske pisemske pošiljke prenehata delovati dne 5. maja 1920 in se smejo vsled tega od imenovanega dne sprejemati in odpravljati pisma v inozemstvo zopet v zaprtem stanju.
— Otvoritev telefonske centrale pri poštnem uradu Črna pri Prevaljah. Pri poštnem uradu Črna pri Prevaljah se je otvorila 8. aprila t. 1. telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni telefonski promet.
— Smrtna nesreča z avtomobilom. 18. t, m. so se vozili z Bleda proti Ljubljani v avtomobilu veleposestnik Josip Jakil iz Karlovca, ljubljanski trgovec Ivan San-drip, dijak Branko Logar iz Ljubljane, hotelir V. Šaplja z Bleda, ljubljanski lesni trgovec Jos. Adamič, geometer V. Tanče iz Ljubljane in trgovec Jožef Komjanec iz Pevme pri Gorici. Vozil je g. Jakil z Bleda. Med Bledom in Lescami je na enem kolesu počila gumijeva cev, pri čemer se je avto prekucnil. Vsi potniki so ostali nepoškodovani, le trgovec Komjanec je obležal nezavesten — zlomil si je tilnik. Ponesrečenca so odpeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je ob 10. uri zvečer umrl.
— Surovi napad na sveti večer. Okrajno sodišče v Ljubljani je obsodilo na 14 dni zapora Antona Čudna, ker je napadel na sveti večer dekleta Ivanko Jarčevo, ko je šla k polnočnici in ji raztrgal šerpo, Čuden se je proti sodbi pritožil. Prvi državni pravdnik dvorni svetnik Bežek ožigosa razbojniško početje Čudna na sveti večer. Vzklicni senat ljubljanskega deželnega sodišiča je potrdil sodbo okrajnega sodišča.
— Vlak skočil s tira. Na železniški progi Pariz—Cherbourg je skočil s tira vlak. Pri tem je bila ubita 1 oseba, 45 pa ranjenih, med njimi 12 hudo. V tem vlaku se je vozil tudi Briand, kardinal in pariški nadškof Amett in nadškof lyonski Mauri-on, ki so vsi ostali nepoškodovani.
— Velik požar. Listi poročajo, da je 17. t. m. izbruhnil požar v tovarni za naboje v Hirtenbergu. Zgorelo je 29 objektov, razen direkcije in nekaterih postranskih poslopij. Škoda znaša več milijonov. Vsled tega je ostalo brez dela 1457 delavcev.
— Zgradba vojne akademije. Na vojni akademiji se je ustanovila komisija, ki bo izdelala načrt za zgradbo velike moderne vojne akademije na Dušanovem, Prostor za zgradbo je velik 10 ha.
— »Udruga učiteljic« v Zagrebu je priredila socialni tečaj, na katerem predava profesorica dr. Zdenka Smrekar in druge akademično izobražene žene. Obiskovalcev je nad 200.
— V Belgradu obsojeni Slovenci. Radi tatvine avtomobilnih delov sta bila obsojena v Belgradu Franc Kalan iz Logatca in Ivan Janša na tri mesece zapora. Vsak mora plačati sodniji 10 dinarjev takse; na povrnitvi škode mora vsak plačati Vitomi-ru Markoviču 100 dinarjev in 50 dinarjev za popravljanje povzročene škode.
— Rojaki — umrli v Ameriki. Franklin, Kansas. Umrl je rojak Frank Kovač. Doma je bil iz šentruperske fare, Dolenjsko. Tukaj zapušča žalujočo ženo in troje nedorastlih otrok. — Standard, Ul. Preminul je rojak Mihael Lužar. Star je bil 38 let, doma iz fare Mirna peč, Dolenjsko. Za njim žaluje žena in dva nedorastla sina. — Broughton, Pa. Smrtno se je ponesrečil rojak Matija Rupar, ki je bil zaposlen v tukajšnjem Porter premogokopu. Nad njim se je utrgala plast kamena ter ga na mestu ubila. Pokojni je bil star 45 let. Doma je bi! iz vasi Grenc pri Sv. Duhu, pošta Škofja Loka na Gorenjskem. V Ameriki zapušča svaka Florijan Debelaka, v starem kraju pa soprogo Marijo in štiri nedorastle otroke. — Calumet, Mich. V četrtek, dne 4. marca popoldne je podlegel pljučnici stari calumetski naseljenik Josip Schaltz, stanujoč na 2463 C Street, Raymbaultown.
Rojen je bil pred 58. leti v vasi Hrib pri Špeharjih, fara Vrh pri Kolpi. — Istotam je na posledicah influence umrl John Ucman. Pokojni je bil star 47 let. Doma je bil iz Vine vasi, fara Podgrad, Dolenjsko. Tukaj zapušča žalujočo soprogo in štiri otroke. — Aurora, Minn. Dne 13. marca je umrl Alojzij Petelin, podomače Sušcev, star 39 let. Podlegel je pljučnici. Tukaj zapušča dva žalujoča brata Jožeta in Franka, v starem kraju pa ženo Ano ter hčerko Marijo. Doma je bil iz Ribnice. — Chisholm, Minn. Umrla je rojakinja Mrs. Mary Muhič, stara 45 let. Pokojna je bila doma iz Želimelj pri Igu. Tukaj zapušča žalujočega soproga, enega sina in tri hčere ter eno hčer omoženo Steblaj v Clevelandu, Ohio. — Umrl je v Nevvburgu Anton Zupančič, star 33 let. Pokojni je bil doma iz Brezovega, v ambruški fari. — Eveleth, Minn. V Spruce Mine št. 4 se je smrtno ponesrečil rojak Jože Drobnič. Pokojnik je bil star 48 let, doma iz Male vasi, fara št. Jernej pri Grosupljem na Dolenjskem. Tukaj zapušča žalujočo soprogo in 8 nedoraslih otrok ter enega brata, v stari domovini pa enega brata in eno sestro. — Johnsonburg, Pa. Preminula je rojakinja Katarina Gržina. Bolehala je za influenco. Stara je bila 29 let, doma iz vasi Kočevje pri Črnomlju na Dolenjskem. Tukaj zapušča žalujočega moža in 5 nedoraslih otrok. — Cleveland, Ohio. Umrl je v državni bolnišnici za umobolne John Tenko, mladenič star 25 let. Bolehal je nad 2 leti. Pokojnik je bil doma iz Vinice, fara Sodražica, kjer zapušča stariše in eno sestro. V Ameriki je bival 8 let, kjer zapušča brata.
— Valute dne 19, aprila na zagrebški borzi: dolarji fl00) 14.300 K; avstrijske krone f 100) 67 K; žigosani levi (100) 190 K; angleški funti (1) 580 K; francoski franki (100) 1050 K: napoleondorii (1) 573 K; marke (1001 255 K; leji (100) 275 K; lire (100) 750 K.
Uufollarflske novice.
lj Dramatična šola na Ljudskem odru se vrši danes zvečer ob 8. uri. Vsi gojenci naj se te ure gotovo udeležijo.
lj Otroška tragedija. Spisal Karel Schonherr. — Ta igra, ki jo bo vprizoril Ljudski oder v nedeljo dne 25, t. m. ob 8. uri zvečer, se odlikuje po svoji veliki preprostosti in je obenem silno zanimiva, razumljiva samo za odrasle, in nikakor ne primerna za mladino, na kar opozarjamo že danes. Vstopnice se bodo dobile v predprodaji že bd četrtka dalje. Priskrbite si jih pravočasno.
lj Ljudski oder naznanja, da se bo vršil v petek dne 30. t. m, izredni letni sestanek vseh članov. Spored sestanka si lahko vsakdo ogleda v predsobi pisarne Ljudskega odra. Obenem naznanja Ljudski oder, da se predstava »Kralja na Betajnovi« ne bo vršila, ker je g. Skrbinšek odpotoval v Celje; pripravlja se več drugih
iger. _
lj Poročil se je včeraj v cerkvi sv. Petra mestni učitelj g. Rado Grum z gdč. Marijo Skubic. Bilo srečno!
lj Nabori. Te dni se vrše v Ljubljani nabori. Med splošnim vznemirjenjem ob stavki je prav prijetno slišati popevanje mladih fantov, ki dajejo mestu idilično lice, drže se okrog vratu ovenčani s cvetlicami in oboroženi s korajžo. Če ves svet preobrne revolucija, te navade ne preobrne. Danes so fantje za spoznanje mirnejši; pozna se, da ni pijače v deželi, dasi jih pesem, ta zvesta spremljevalka slovenske duše v žalosti in veselju, še vedno ne zapusti; in to je prav!
lj »Le daj jo še!« je zaklicala Frančiška Steblajova svojemu sinu Rudolfu Jeršinu, kateri je udaril z gorjačo Marijo Šteblajovo po glavi in jo ranil. Okrajno sodišče v Ljubljani je obsodilo Šteblajovo za to v 48 ur zapora oziroma v 60 K globe. Deželno kot vzklicno sodišče pod predsedstvom višjega deželno-sodnega svetnika Veder-njaka je vzklicu ugodilo in Šteblajovo oprostilo.
lj Zaplenjeni kino. Pri ključavničarskem pomočniku Viktorju Faturju, so zaplenili detektivi I. oddelka, en kinoaparat, električni motor in drugo blago, katero je spravil pri njem neki Kratochvvill.
lj Meni je bilo kolo ukradeno, zdaj grem pa v Ljubljano, da se bom maščeval!« je povedal doma v Dravljah Anton Muhar, kjer so mislili, da se šali. V Ljubljani je pa res ukradel kolo, toda policija ga je precej prijela. Gospod okrajni sodnik Avsec je obsodil Muharja na 48 ur zapora.
lj Zopet velik vlom, Dozdaj še neznani vlomilci so vlomili v noči na 14. t. m. v Prvo ljubljansko delavsko konsumno društvo, Roparji so s krampom odprli vrata. Odnesli so nekaj manufakture.
lj Radi nočnega pohajkovanja je policija aretirala že večkrat predkaznovano R. F., rojeno v Slivnici pri Mariboru.
lj »Pošten« tat. Ivanu Poderžaju je nekdo ukradel na Resljevi cesti črno listnico z denarjem in z legitimacijo, toda tat je vzel iz listnice denar, listnico z legitimacijo je pa vrgel na Ledini proč, kjer so jo
našli. Policija je izpraznjeno listnico v
lastniku.	,
lj Tatvina usnja. Ker sta kradla
lakovi tovarni usnje, je aretirala P0^
ldKOVl LOVclilll USIIJtJj JtJ <**■	pjj
delavca Štefana Turnška in Franc nata.	.
lj Radi nakupa sumljivega blag
aretirali organi osrednjega urada P verižnikom Ivana Koriča. , ..iti lj Iztihotapiti je nameraval iz ) . ne Norbert Grumer 6 zabojev živil in f tovske cigarete. Osrednji verižnis » ga je obsodil na 5000 kron gl°b®. in v j plembo blaga. Obsodbo je potrdila inštanca,	.
Razne novice«
r Med medvedi, Te dni |e dni, ■
nih dijakov dražila medvede v °°T -t\f jarku mesta Berna. Eden dijakov s . tel posebno izkazati; zlezel je M in začel z nogami bingljati proti mf d Najbližja žival je predrzneža takoj z» 70	TSJoki co{u\or 10 fckuŠ&l	ju
za meča. Neki šetalec je skušal ri takoj iztrgati in ga potegnil n , Medved je najprej izpustil meča, ta	jj
pa zgrabil dijakovo nogo. Začel 56	^
med močjo rešitelja in medveda; ^ je žival, ki je potegnila dijaka v W kar sta priskočila še ostala dva m	m
Zveri so začele dijaka trgati in mV|j; nile kožo z glave. Prisotni so m A
zveri in drug
i, kar so imeli pri roki: kanieDi^' ^ rugo, a brez uspeha; medvede d
črnil
gnala šele voda, ki so jo v moetu ...;
.1.	-*	-t	$	——•* i
namerili nanje. Nato se je posrec’1^ ^ rešiti še živega iz jarka, toda bi ^; razmesarjen, da svoje lahkomise . ^ bo nikdar pozabil, ako bo sploh 0
AprovizaciJa.'
a Nove sladkorne izkaznice se F .
tu, in sicer: za III. okra/> aprila 1920, za IV. okrai dne 22. april*’
na magistratu,
okraj dne 23. aprila, VI. okraj 24. apn V,e; okraj dne 26. aprila, za Vlil. okra_tjraj \ aprila, za IX. okraj 28. aprila, za X- ... M 29. aprila 1920. Zamudniki bodo dob"'
Vsak A
šele tedaj, ko se objavi v listih. • .... ^ naj torej pride določeni dan h konusfj > radi prevelike zaposlenosti komisah ,. ne delalo nobenih izjem, četudi zamuda s]jf dobili pravočasno sladkorja. Stare n korne izkaznice so začasno še veljav
ršarodno gledišč*
Opera.	L.
20. aprila, torek: »Faust«. Abou- j
21, aprila, sreda: »Žongler«. AboO' £
22. aprila, četrtek: »Rusalka«. A *
23. aprila, petek: »Faust«. Abon.
Drama.
20. aprila, torek: Zaprto.
21. aprila, sreda: »Saloma« Abonement C.	tirali11
22. aprila, četrtek: »Nora«. —' u predstava. Izven abon.	,$\$
23. aprila, petek: »Saloma« Abonement D.	Izv**.,-
24. aprila, sobota: »Smrtni P^^njul^r
25. aprila, nedelja, popoldne:	'y Znižane cene. Jzven abon. —
loma« — »Slepci«. Izven abon.
Začetek predstav v operi in
se z ozirom na poletni čas spre_menL g se bode že v torek 20. aprila točno ^ jo^
zvečer. Prosi se slavno občinstvo.	,
prihaja, ker imajo biljeterji strogi	^
brez izjeme nikogar ne puste v aud je ouvertura ali dejanje začelo.
Zvišanje cen abonement*- 0 ();,
Zaradi štrajka je uprava svojeC
.*r V
veljavila vse pogodbe s člani oper*^
tega ni mogla dokončati obveznih d ^ predstav za vsak obonement. Od ton jjpr
preusiav za vsaK ODonemenr. *-_2 stav je za abonement odigranih 1® A. »a & je sklenila, da za dolžnih 8 predstavljaj abonement vrne odpadajoči zne "ut* '¥ gg. abonentu. Abonement je v
opernih in 30 dramskih, torej 60 Pr* gOTp vkupno vplačanega zneska se pJ Ker se je pa dosegel sporazum in upravo, se otvori nova sezija in a	v,jt
na 8 novih predstav za vsak 1 ~'”T1
vedno rastoče draginje je uprava Prl j$jtiLl nom zvišati gaže, zaradi tega tudi Z nement ter vstopnino izven abonemev jzGf novi abonement so na repertoiriu^gs^
opere: Trovatore, Vesele žene Thais ali Carmen in Poljska kri. j *»?Yf Dosedanji abonenti imajo predno svoj abonement za teh 8 predstav-j3 sp dotične abonente, kateri zadrže s ■$$$, za teh 8 predstav, da vplačajo v \^f
ništva v opernem gledališču za lož® g W/ stropju štev. 1 in 2 K 320—, štev. J ^ FJ st«,, /i £ iz oao .on *♦«., 6 jn 1“ 1
r pritličlVr:: 280--"! v L
i--. m
štev. 4 in 5 K 347-20, štev. 6 i u/.ija !L štev, 8 in 9 K 388-—. Lože v Pfd 5* „r K 288-—, štev. 2 in 3 K K 300-—, šte-v. 5	in 6	K 320—	W
ličju štev. 1 K 388-—,	štev, 2 in	An.^ t
štev. 4 K 300-—,	štev.	5 in 6 K	^	JtLz
v II. nadstjopju	štev.	5 K 240'^'[( ^
K 253-—. Parterni sedeži I. vrj*e (X;
80—, IV. dog.ikO?,
in III. vrste K 66-40, X. in XI. vrste
|(
sedeži I. vrste K 64-40, II. in III. vfS*eu ^
K 51-20
Galerijski sedeži 1. vrste K 28' vrste K 20-—.
Prva predstava novega abpU vrši v torek 20. t. m. »Faust« za
i
A
vrsi v ioreK ^u. i. in. »rausi« ~eW s* •• Naprošajo se gg. abonenti, da do ,uj9jU v/ čajo povišek, ker v nasprotnem s j,|ag°
moral dotični sedež prodati, vzeti gg. abonenti na znanje.
Odgovorni urednik Jože n.	,	j
Izdajatelj konzorcij »Večerneg*	\