Katolišk cerkven list. Danica izhaja 1.. 10. ia 20. dne vsacega mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 gld. 60 kr.. v tiskaraiei sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako nai dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danira dan poprej Teifti XVIII. V7 Ljubljani 10. grudna 1865. Ust 35. Kratek poduk od sedanjega sv. leta. IV. Delajte po mojih zapovedih, in ohrannjte moje sodbe, in spolnujte jih. da zamorete brez vsega strahu prebivati ▼ svoji deželi. UI Moz. 25, 18. V starem svetem letu je Bog Izraelce p« Mozesu opominjal, tla naj se do čistega spreobernejo, naj delajo po njegovih zapovedih in ohranijo in spolnujrjo njegove razsodbe, le tako bodo zamogli brez strahu pred hudimi šibami živeti v svoji deželi. Tudi v novem sv. letu kličejo sv. Oče, namestnik in služabnik Božji, vernike k pravi pokori in spolnovanju Božjih zapoved: ker le tako zamoremo brez strahu živeti v svoji deželi, varno in srečno priti v večno sveto deželo. Treba ie pa vender grešnikom zdaj strah imeti, s strahom in trepeto*n delati delo svojegt zveličanja — pokoro, da bode strah manjši, od kterega piše sv. evangelist, rekoč: ,,Ljudje bodo koperneli otl straha in pričakovanja tega, kar ima čez ves svet priti: zakaj nebeške moči se bodo gibale." (Luk. Sil.) Kaj nam je tedaj storiti v sv. letu, da se nam enak strah zmanjša, ki se bode razodeval že tudi precej pred pervo — posebno sodbo, namreč o smertni uri? Obnoviti se nam je v duhu v tem sv. letu, da po zgledu spokornikov odpušenje grehov in odpustke zadobinto. Vprašanje je tedaj, kakošno moč naj sv. leto v nas skazttje, kakošen sad naj obrodi? Odgovor na to vprašanje je, da se obnovimo v svojem znotra-njeni in vsem svojem življenji. To je sv. Pavel vernikom obilnokrat priporočeval, rekoč: ,,Obnovite se v duhu svojega serca!" (Ef. 4, 23.) Ali pa: „Veržimo od sebe dela teme, in oblectmoorožjesvitlobe." (Kim. 13.) Kako naj se godi to obnovljevanje? Mislite si, kadar gori hiša, kaj se zgodi tudi z drevjem, ki stoji blizo hiše; vse lepo zeleno listje se osmodi in omahne ali še celo požge, sad se opeče, dostikrat cele veje odgore, in drevo žalostno brez vse lepote, brez perja, cvetja in sadu svoje gole štremlje moli kviško! — Glejte! ravno taki je človek, ki gaje osmodil ogenj smerlnih pregreh: brez zelenega listja gnade Božje, brez cvetja čednost, brez sadu dobrih del, ves opaljen in očernjen na duši. Le suhi štremelj — ime kristjan — se še žalostno razkazuje. Kakor se opaljeno drevo, če ga ne posekajo ali če ni čisto užgano, sčasoma obraša in omladt, ter zopet jame cvesti in sad roditi na novo; lako se mora goditi tudi v duhovnem življenji grešnikovem, in sad mora obroditi zdaj zlasti sv. leto, — to je obnovljenje. Človek po dobro opravljeni spovedi s poboljšanjem in pokor-njenjem oblači sčasoma zopet vso lepoto keršanskega življenja, kakor pravi apostelj: ,,oblecite Gospoda Jezusa Kristusa. Kakor po dnevi hodimo pošteno, nc v požrešnosli in pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ne v kregu in nehvaležnosli." (Ilim. 13.) Temu primerno je dela! sklepe David, rekoč: ,,Pravim, zdaj bom začel*' (Ps. 76, 11.), namreč llogu s celim sercem služiti. Tako tudi spokornik: Moje poprešnje življenje je bilo mlačno, razmišljeno, razuzdano, svojeglavim, goljufivo in krivično, sovražljivo; zdaj pa bom začel kakor kristjan živeti: „ltečem: zdaj začnem!** O kristjan, ako se boš v sv. letu res obnovil, boš potem drugač delal, drugač govoril, drugač želel, drugač mislil; z marsiktere rečjo se ne boš več pečal , kakor poprej , marsiktere druge reči pa se poprijel. Svojo dolžnost natanko spolnovati se ti bo bolj ljubilo, božjo službo boš z vrči gorečnostjo obiskoval, s*, zakramente se skerbtiši pripravlja!, z večini Božjim strahom molil, postov ne več zanemarjal, namesti kletvinje boš Boga častil in hvalil. Od Bogi boš z veči svetostjo mislil, zoper bi žnjega se boš varoval hudo govoriti, že celo pa k.iko krivico mu storiti; in še veliko veliko druzega. Spolnovalo sc bode, kar apostelj pravi: „Xehalo je staro: glej, \>e je novo poslalo.4' (2. Kor. 5, 17.) To tedaj se pravi v duhu obnoviti se, tako obnovljenje mora v nas sv. leto napraviti. Zakaj, ako bi ti terdil, da si se sv. leta vdeležil, pa bi intel zmiraj ravno tiste pomanjkljivosti, ravno tiste zanikernosti, bi bil suženj ravno tiste terme in hudobije, vprežen v ravno tiste nagnjenja in strasti: ti, moj kristjan, bi se motil, pri tebi bi sv. leto ne bilo druzega kakor prazna šega. Sad in obnovljenje sv. leta se posebno kaže v gorečnosti in spokornosti. Zakaj sv. Gregor papež pravi: ,,Kakor velike rane potrebujejo velikega obliža (flaštra), tako je velikim pregreham potreba velike pokore." Tvoje telo je hudoben in naj bolj nevaren tvoj sovražnik, ono je izdajavec — Iškarjot tvoje duše, vir vsih hudih nagnjenj, orodje naj več pregreh; dostikrat, če je lepši obraz, veči je sovražnik, če je mlajši in obilniši telesna moč, hujši nasprotnik je zveličanja. Po obilnosti in velikosti tvojih hudobij naj bo tudi strahovanje in tepenje samega sebe. Bolje je ostro Božjo pravico malo prehiteti, ji naproti iti, kakor pa ji v roke priti; ložej je tukaj očiševati se s pokorili, kakor pa tamkej peklenje vic terpeti. V sv. Marjeti Kortonski imamo živ zgled, kako se grešnik z grehom omadeža, poškodva in rani, in kako se mu je obnovljevati v duhu, kadar in ako se spreoberne. Ker je bila zgodej zgubila mater in skerbno varhinjo, je zašla v slabe priložnosti, kjer se je vse njeno serce spačilo in zabredla je sčasoma na pot naj grozovitniših pregreh, v kterih je devet let kakor v zadušljivi mlakuži tičal* in gnjila. 0 gorje cvetlici, ako se prestavi iz dobre zemlje in lepega verta v gnojno lužo in se vanjo popolnoma potopi. Lahko si mislite, kakošna je potlej bila, ko se je jela vzdigovati io cediti, in kako je obnovljevanja potrebovala,— čuda, da se je le po Božji veliki milosti še kaj dalo obnoviti. Bilo je pa tudi obnovljevanje rezno in resnično. Tri in dvajset let je preživela potem v naj ostrejših spokornih delih; kazita je le-p lo svojega obličja s prahom in s kamenjem, s kteri :i ga je dergnila: živela le ob kruhu in vodi, na zenlji >pala in kamen za blazino imela, se vsak dan do kervi tepežila, in naj veči del noči s premišljevanjem Jezusovega terpljenja prebdila. — Sprosila si je nekdaj z dolgimi in silnimi prošnjami od spovednika privoljenj«' in podala se v svojo domačijo, da bi svoje poprejšnje pohujšanje očitno popravljala. Bilo je neko nedeljo, ko pride v Alviano (na Toškanskem, kjer je bila doma), gre naravnost v cerkev, ki je bila polna ljudi, zakaj bila je ravno sv. maša. Bosa, z ostriženo glavo, z vervjo okrog vratii se vstopi blizo altarja in pregorke solze jo oblivajo. l'o sv. maši se verže na kolena pred neko imenitno gospo in spregovori na glas: ..Lejte gospa, vam pri nogah je tista pr-Ijivo. Krepko podpira bojevavce za Boga in čednost; kadar zmaguje hudo, hladi njih serčne rane ter jim uukraj tega terdega boja kaže nebeški venec, kterega imajo doseči, ako do konca zvesti ostanejo. Celo v vicc sc poda angel tolažnik, tu govori ubogim dušam o ljubezni in neskončni milosti Božji; kadar pa mine čas njih pokore in očiščevanja, takrat jih pelje pred prestol Najvišjega v večno veselje. In kako lepo iu hladno tolaži ta angel grešnika, ako greh zapusti in se začne pokorili! Melje ga k spovcdniei vsega žalostnega iu potertega, tako obloženega, hakoi In ves svet nesel ua svojih ramah: kadar ga pa namestnik Kristusov odvezuje grehov, takrat mu angel tolažnik sname pregrenko iu pretežko butaro, in spokornika pelje angel od spovednika vsega novega, vsega srečnega, vsega veselega, iu pa tako lahkega, kakor bi hodil po angelskih perutih. Iii spokornik milijonkrat Boga hvali za angela tolažmka ter dela junaške sklepe, da nikoli več ne bo žalil svoj.ga dobrotnega Stvarnika iu ne z nogami teptal llešnje k« i \ t svojega Odrešenika. Ze celo pa kadar je sveto leto: o koliko 1000 in 1000 jih takrat angel osreči in potolaži! Bog daj. da bi tudi v tem sv. letu vsim ubogim grešnik»m angel-tolažnik naproti prišel, jih peljal k zdravniku iu ph rešil njih preterdih okovov, i Poslovenjeno iu priličcuo.) — ol—. Pijancem smeri. (Dalje.) Simonova žeua pripoveduje: ..Ravno sent b la 19 let stara, ko pride moj prihodnji mož z več drugimi delavci na Irsko v bakerualo jamo umetno sklado ali ma-šino delat. Jama je bila v naši soseski. Bil je takrat naj gorši mladeneč, kar sem jih vidila. Zavoljo njegove priljudnosti iu prijaznosti sciu sklenila njega si za svojega moža izbrati. Bil je k temu dober delavec in čislan pri svojem gospodu. Veselilo me je, ko sem ga vsako nedeljo vidila v cerkvi prav pobožno moliti. Večkrat sem ga pogledovala, kako se je lepo obnašal, in zato se moram zdaj pokorili. V celi okolici je bil on uajkrepkejši borivec, *) daleč okoli je slovela njegova poštenost iu moč; vsi so se ga bali, ker ni mu bil vsaki kos. Akoravuo je bil ptujec, so ga vender vsi radi imeli, ker je bil tako priden iu dobroserčen. Nekega dne grem od soseda domu; pol je bila skoz ozko ulico; tu me sreča neki potepuh iu po njegovi hoji se je vidilo, da ga je preveč pil. Hitim, kar se je dalo, on pa tudi za manoj — meni noga spodleti in skoraj sem omedlela. Kaj mi je rekel, tega se več ue spomnim: toliko vem, da njegov strašni pogled mi je bil velike britkosti napravil. Prosim ga, naj me pusti; on pa noče in ine sili, da mu *J Na Angleškem imajo ca igro nekako posebno borbo, kakor n. pr. Slovenci metati ee. ki pa bleto ni brez aevarnoeti. k»k«r metanje ne. obljubim njegova žena bili. Toda jaz nisem hotla. Prisegel je. da me bo s silo napravil mu obljubiti. Hotel me je že po past i, jaz na glas zakrivim, iu ko bi trenil, bil je moj sedanji mož pri meni. kteri je vse vidil, kar se je godilo iu mi prišel pomagat. Vdari malopridneža tako močno, da se koj na tla zvernc. Mislila sem, da ga je ubil; pa kmalo jc skobacal po konci in žuga obema s pestjo ter prisega nad nama se znositi. Simon ga praša, če hoče še gorjačo okusiti, in hudobnež jo pobegne. Nisem ga potem v« č vidila. Težko mi je bilo pri sercu in komaj sem se otrtuiku zahvalila za rešenje, — menim bolj z očmi ko z ust mi. Obljubila sem mu. da sem ga pripravljena vzeti, ako mi starši dovolijo. Oče me koj niso nič hotli slišati, ker s o rekli. da se ne spodobi, da bi si ptujca za moža jemala, kar sc v tem rodu še nikolj zgodilo ni. Materne solze in prošnje kakor tudi moja žalost so jih zadovoljne storile. I)a bi pa jaz sc potem v ptuje dežele podala, tega nista mogla prenesti. Toda Simon |e rekel, kako velik zaslužek bo imel na Angleškem iu da je že 200 gld. pri-luatiil in zamore potem s prihranjenim denarjem in z mojo doto kupčevati z raznimi rečmi; iu jaz pa da sem potein luli žlahtna gospa. ako se hode kupčija dobro obnašula. Na ženilovanje -mo povabili tudi go-poda duhovnega past rja z očetom Načet »m iu še tri druge duhovne. Prav zidane volje smo bili vsi; malo smo sc tudi zasukali. Mislila sem. da bom nebesa imela pri tem možu; ali Bogu se smili, vire imam! Nesrečna pijača — žganje ga je tako «1 ilee pripravilo. Sest mescev po ženitevauji sem z možem \ i ed Ir^ko zapustila. Oče. inati in dva brata so me spremili do K., iu od tod sem se peljala po morji proti angleški di-želi. Preden pa odrinemo, sem pokleknila in starše poprosila za blagoslov. I.judi se nisem sramovala. Moj priletni oče se odkrijejo, oči proti nebu povzdignejo, molijo in prosijo vsegamosočnega Boga. da naj bo On moj sprem-Ijevavcc po potih vsega mojega življenja. Veliko solz so so prelili, in ko so mi še enkrat iu sicer zadnjikrat križ na čelo naredili, se mi je zdelo, da jih ne bom več vidila. Kako je bilo moji ranji materi težko pri sercu. iu pa meni, ko so materne solze na moje lica padulc. to se ne da nikakor izreči in popisati. Prav malo mislimo na starše, dokler jih ne zgubimo; še le potem bi jih radi imeli, kadar jih več nimamo. V B. smo ostali. Moj mož je imel vedno dela dovelj in prav dobro plačilo. Vsak čas je kaj novega izuajšel. Ker je bil ves pošten iu priden, je imel tovarni posestnik toliko zaupanja do njega . da iiiu je več reči čisto v roke dal. če ni bilo gospoda doma. Celih pet let se mi jc prav dobro godilo. Naenkrat nama pa ošpice otroke po bero; menim da so vsi neomadežani angeli v nebesih. Težko je bilo to za materno serce. ali Bog mi je milost dodelil da sem vse poterpežljivo prenesla. — Moj mož pa, da se Bogu smili! ni bil poterpežljiv kakor jaz; tarnal je in divjal kakor iz uma in začel je piti, češ, da se bo s tem potolažil. Sploh pa je bil zmeren, kakor naj pravilniši človek. Začel je pa sčasoma pozno po noči domu hoditi , in vidila sem dostikrat, da ui bil prav bistre glave, ker se jc preveč uapil. Cez leto in dan nama jc pa Bog zopet sina dal. kterega sem bila zelo vesela; mož pa je bil zopet trezen in dober, kakor poprej. Terpelo ie to kaeih 10 let. loicla sva prenašati tudi križe in britkosti, ali z Božjo pomočjo sva vse prestala in prctcrpela. Neprevidoma naji huda nesreča zadene, ktere ne bom nikoli pozabila. To je bil za naji žalosten dati. kakoršnega si ne vošim več. Dclavci tovarni so se bili zmenili, da hočejo gospodo prisiliti, naj jim veči plačilo daje. l'o nesreči se jim je bil tudi moj Simon pridružil, in zvolili so ga za govornika in poslanca; ker so ga vsi v časti imeli. Skoraj 1000 goldinarjev sva si bila prihranila, in mislil je ou že kaj kupčevati iu sam mojster biti v tovarnici. k čemur ni bilo treba veliko denarja. Po tem nesrečnem prigodku pa so vsi uajni upi po vodi splavali. Mož se je jel potepati; malokrat je bil doma; govoril je pervi v vsakem zbirališču, in vedio ie od ..niih pravic/* Kakošne so bile te pravice, tega nisem nikoli umela. Ljudje so imeli dobro plačilo, toliko, kolikor so premogli delavški gospodje v tistih slabih časih; in ko boljši časi nastopijo, jc plača tudi boljši. Tako sem govorila, kadar so prišli drugi mojega inoža obiskati iu se pogovarjati, kako da bi še druge k temu namenu pregovorili. Vsi ti možje so pri uas jedli in pili. To ni bila majhna reč; ue da bi jiin ne bila privoščila; le jezilo me je, da so naše premoženje tuji ljudje zapravljali, ker plačal nobeden nič ni. Večkrat sem svoje misli jim razodela; zasramovali so me in rekli zakaj da se v politične reči mešam, ker nič ue uuiein. Simona ni blio včasi tri tedne, včasi po celi mesec doma. Hodil je po vsih okolicah in napravljal uboge delavce k temu uporu. Nekega dne pride tudi velik inož s černo brado. Nočem ga imenovati; zamerzo sem do njega imela, kadar koli sem ga zagledala. Prav sem imela; to so kazali nasledki. Bil jc z mojim možem po noči in po dnevi, spal je pri nas, in nobena jed ni bila predraga Simonu, da je le svojemu pajdašu bolj vstregel. Gospod . ko bi ga bili Vi vidili! Brala se mu je v očeh lesičja zvijačnost in volčja neusmiljenost. Kako da je vse bilo. že dobro nc vem; toliko pa pomnim, da mu je moj mož tistih prihranjenih 1000 gold. posodil. Tujec je bil obljubil, da bo veliko premoženje napravil, po tem pa hoče s Simonom kupčevati in bota oba v kratkem obogatela. Simoni mu da denar iu tujec jo v Ameriko potegne. (Dalje nasl.) JMoc vesti. (Znana dogodba s sv. Janezom Kancijem povedana v modroslo\ski obliki.) Veliko let. preden je Imanvel Kant svoj ..kategorični imperativ** razglasil, bil je temu zvest iti je z nji m duše pridobival Janez Kant. Kako pa da sc je to sodilo, menda ni vsem znano; naj tedaj povem po pesniku Svabu posneto dogodbo. .Janez Kant je bil dohtar sv. pisma, iu sloveč učcuik na Krakovskem vseučilišu. Hodil je navadno v dolgi černi halji, nosil dolgo brado, dolge lase, in bos je bil. hodi si vroče, bodi si merzlo. Kakor je bil Kant čistega serca. tako jc bil vnet za pravo modrost; iu krivico terpeti. ne storiti je. bil mu je dobiček. Siv starček je že bil; kar ga misel obide v svojo domovino popotvati. Močno si je želel domači kraj še enkrat viditi, in ta misel mu je bila tako pri sercu, da mu na ptujem ni bilo več ostanka. Napoti sc tedaj, ko je svoje reči pobotal, vzame seboj knjig in denarja ter zasede konjiča. V silno daljavo se zdaj spusti; počasi pa krepko jaha skoz temne gojzde, pa njegova duša je bistra iu vedno sc peča z zlatimi versticami sv. pisma, med tem, ko je konjič po tamnih hostah taval. Nič ni slišal, nič tii videl: le samo Boga je imel pred očmi in v sercu; to mu je bile nujprijetuiši opravilo. Neprevidoma pa ga nekaj predrami. Vidi krog sebe vse mergolcti; polno je ljudi iu konj; razbojnikov glas iiiu bobni na ušesa in vidi se obdanega od roparske trume, ki misli veliko upleniti. Mesec je lil blede žarke na ojstro, na Kanta obernjeno orožje. Vsi so se blesketali že tolikokrati okcrvavljeni meči in preojstri noži. Kant ne ve. kaj se z njim godi. stopi raz konja in preden derhal od njega kaj tirja. podaji prostovoljno ves svoj iinetek: mošnjo polno denarjev, zlato verižico z vrata, perstan z roke. in sledujič da jim še s srebrom okovane mašne bukve. Da so mu ber-zega konja odpeljali, osupnjeni starček še vidil ni, in ko odda vse, kar je imel, jih poprosi, da naj ga ne umore. Stopi pa predenj zarašen glavar, zagrabi z nevsmiljeno roko starčka za persi in ga stresa prav po divjaško. ,,Ali si pa vse dal?" zagermi krog tjega; ,,ali uitnaš uič skritega v p a mi ali kje drugej?" Smertna britkost spregovori i/. Kanta: „Nič," in zopet ,.nič!" Kot blisk zgine derhal v temnem gojzdu. oropan starček pa stoji osupnjen in skoraj brez zavednosti. I'a kmalo se zave, beži in dirja, kakor bi sedel na konju, brez prenehanja. Ne misli na nič druzega, razun le na beg. Med potjo pa naključno zadene ob rob svoje halje, v kterem je nekaj terdega zapazil. In kaj je bilo? Prihranjeni zasluženi denar, pripravljen za hudo uro je v robu tičal. Zdaj se je hotel mož prav odahniti misle, da z denarjem lahko dospč v domovino; duma se bo popolnoma okrepčal in s prijatli se razveselil; — kar naenkrat pa obstane. »Sveti ..imperativ" se v njem prebudi iu Kant sliši glas: ,,Xc lagaj! ne lagaj! Kant lagal si se!! Uila je zadosti samo ta beseda. Pozabil je na domovje, pozabil na veselje, ktero ga taui čaka; — v mislih so mu vedno le besede: Kaut, lagal si sc! In hitreje, kot ga je gnalo veselje v domovino ga podi zdaj misel, da sc je zlagal; podi ga na kraj, kjer si tolovajska derhal ravno rop deli. Od daleč vidi pri mesečni svitlobi, kako roparji cuo pa drugo ogledujejo; vidi kako se njih konji prosto med germovjem pasejo, pa tudi lastnega ni zgrešil. Slednjič dospč na kraj, kamor ga je vest gnala. Vstopi se med derhal in reče: ,,Vedite, da sem lažnik; ali lagal je strah iz mene, toraj odpustite!" To spre-govorivši preterga rob in mesec raz-vitli rumcuiče in beliče. Ker pa nihče ni po denarjih segel, jim jih šc enkrat ponudi. Kaj taccga se jc tolovajem čudno zdelo; radi bi se smejali pa starčeka zasmehovali; toda kar besedice nc morejo spregovoriti in njih divje oči solzijo, ker tudi v njih se je zbudil sveti ,,imperativ," zbudil jih je iz terdega in silo dolžena spanja z besedami: .,Nc kradi! nc kradi!" Vsi sc veržejo na kolena pred starčeka iu .-veta lihota obdaja kraj. ker Rog je pripravljen dati svojo milost tudi leni razbojnikom. Naenkrat sc začne vse gibati; edcu zmed njih poda starčeku mošnjo z denarjem, drugi verižico, tretji sedla konja. in glavar sam podavši mu mašue bukve ga prosi milosti. Kant je na konju in paziti le jc mogel, da mu skesani roparji šc kaj ptujega niso posilili. Preden je odjahal. jih jc šc blagoslovil in opominjal, da naj skesanega serca ostanejo. Vidi se. kakošno moč ima ..kategorični imperati-vus4' — vest — pri dobrih ljudeh, pa tudi najbolj zani-kei ue predramiti je zmožen. F. V. 00gieti po Slovenskem in dopisi. Iz Prage 3. grudna. — n. ,,Slovenec je le Slovenec,4' djal sem sam pri sebi, stopivši iz lepe cerkve, ki je poleg tega, da jc ko najstarši svetišče praškega mesta še posebno znamenita, ker kaže v svoji obširni zgodovini, da ima maloktera cerkev nji enako mnogoverstne prizore, vesele, pa tudi žalostne, marsikrat tudi strašne iu grozovite, ki so se godili v njej iu krog uje. Ze malo da ne 1000 let je stara; opravljali so v njej večidel katoličani službo Božjo, včasi pa tudi utrakvisti iu luterani svoje obrede, nekaj časa še tudi vsi skupaj, kajti v tej cerkvi je neki pridigoval sv. Janez Nepomucen, v tej cerkvi je zgovorni Janez Kokvcan zagovarjal utrakviste. in z lecc. ki še zdaj stoji, je oznanoval Cehom Gol Cahera pervi vero Lutrovo, ktero je sprejelo mnogo Slovanov in ji služijo šc zdaj. Pa o tem kaj več pri drugi priložnosti. ,,Slovenec je le Slovenec,4* to sem si mislil, kajti vidil sem pred sebo velik terg in na njem vse polno ljudi, tako da so delali veliko hruma in šuma. Nekoliko jih je bilo prav pridnih. Tu se je razodevala glasna in ličua zgovornost in gorečnost pri kupčii, tam so drugi tako hiteli po svojih opravkih na \sc strani, da so sc eden diu-zega komaj ogibali; lepo število pa jc bilo še tacih. ki so lepo zložno pohajkovali, ker sc jim na milem s\c(u nikamor ni mudilo. — Tako jc bilo na tergu; v cerkvi pa ni bilo nič tega hruma. pa (udi giijeee nobene, ker je bila tako prazna, kakor da bi najmanj pol ure na okrog ne bivala živa duša. In tako je bilo ob času, ko jc pii nas v cerkvi vender viditi več ljudi, nego zunaj. Nezadovoljen s tem. kar sem vidil. od druge strani pa veuder vesel, da Slovenci vsaj v eni reči. iu ravno v naj poglavitneji — nismo zadnji, jo zavijem v stranske ulice. Kakor radovedneži znajo, gledal sem tudi jaz na v*e strani, na desno in na levo po velikanskih starinskih poslopjih in po iiovogizdavcm lišpu •— po prodajaluicah bolj. kakor pred-se. Kar naenkrat čutim, da nc morem uapicj. in ta trenutek mi od vseh strani bijejo ua uho debeli moški glasovi: ..Haudel," ..kleider," ..handel." ..kaufen." ..ver-kaufeu" itd. Kaj menite? nisem sc malo prestrašil, stal sem kakor kamen. Ko spet zberem svojo zavednost, zagledam okrog sebe vse polno tistih ..liziognomij." ki zaznamovane od Boga naj bolj natanko razodevajo rod iu pei-vutuo domačijo, in kakoršue tudi v Ljubljani večkrat vidite, posebno ob sejmeh šenklavški cerkvi nasproti. Kaj je bilo storiti? Pomagam si malo naprej; ves trop pa za meno;, neprenehoma me popraševaje. K sreči mi pride dobra misel, ktere sem se zdaj vesel; urno poprašaiu: ..Kaj?" Vsi .-<• oiuolkiiili. Ic bolj zadej se jc oglasil šc eden: ..ich zali! gu-ut." Sc enkrat rečem ..kaj?" iu kmali sem bil sam. vsi so odšli. Zdaj pa imam tuko lep mir pred njimi, kakoi malokdo. Sicer ta dogodbica nc pristuje ravno nai boli ..Danici." •— pa naj ima enkrat tudi eno poredno. — Znano je. da je Praga s temi ljudmi precej obdarvana. Imajo jih boje okoli deset tisoč Izraeiovih otrok. Neverjetno je. da ti ljudje vsacega tujca precej spoznajo, kakor bi imel na sebi zapisano, kajti vidil sem. da druzih nc nadlegvajo. It ko prideš pervikrat pred nje, glej kako si boš pomagal V saboto iu v nedeljo pa ne sinejo kupovati, brani jim r saboto Mojzesova postava, v nedeljo pa kristijanski praznik Ta dva dni jc na ulicah mir, toda skrivaj v kaki vezi ti bo pa ic kdo pošeptal: .,\vas zum einschachero?** Stanujejo pa večidel vsi skupaj v posebnem oddelku mesta. k> se zalo Židovsko mesto imenuje, iu volijo si tudi svoje zastopnike v deželni zbor. Po narodnosti se prištevajo večidel Nemcem, vender jc nekaj tudi prav vnetih Cehov; zalo pa so bile pred volitvijo za deželni zbor, ki jc bila uni mesce, kaj hude borbe in komaj da so Nemci zmogli. Večidel se derže vere svojih očetov in le inalo je spre-oberiijenih. Kar pa jih je, so večidel zelo spoštovani in učeni možje iu dobri katoličani. Slavno znan je katoliškim modroslovcem dr. Loeue, profesor na tukajšnjem vseučilišču. Nekako slovesen sc mi je zdel trenutek, ko je \ pervem svojem govoru o ..moralnih principih" s povzdig-njenim glasom zaklical: „G os po d a. resnica je ena zmot pa je brez števila." Kes ne ve človek, ali bi se bolj čudil gladko tekočemu govoru, ali umetno pa lično spletenim stavkom, ali pa jedernatemu in prepričavnemu dokazovanju. Zato pa ima tudi posebno veliko poslušavcev. vkljub nasprotnemu duhu, ki veje po novejem modroslovji Pripoznati se mora to v čast praškem akademikarjem, ravno nasproti tistim graškirn, ki so se nedavno potegovali za ..freic Forschung." Sploh pa je praško življenje, kar vero tiče. kaj čuda«. Tako sem koj v začetku v neki gostivnici opazil na zidu vdelane d\c podobi iz mavca. Perva jc kazala duhovna \ dolženi talarji z biretom na glavi iu s pozlačeno knjigo v levi roki. desnico pa častitljivo povzdignjeno. kakor k blagoslovu; druga pa vojnika v starodavni bojni opravi Pod obema podobama bile so čedno vdelane glavice dveh augeljev. Precej se mi je sanjalo, pri čem smo. Poprasam toraj enega, kazaje ua duhovna; čegava je ta podoba? I to je Jan Hus, bil je odgovor. In una? uni je Juri Po-dicbrad. Naletel sem na te dve podobi potein še marsikje; llusa našel tudi poleg sv. Jana Nepomucena iu hv. Vaclava. Vidil sem po književnih prodajavnicah tudi izpostavljeno: Život Jezišuv — od Renana — druhe v vdan i. Posebno pa sem čutil, da nisem doma, ko sem v nedeljo popoldne stopil k oknu svuje slanice. Vidil sem, kako so v nasprotni hiši krojači, v drugi koj zraven čevljarji tebi uič meni nič pridno šivali, kakor bi bil navaden delavnik. V tretji hiši sem opazil urarja, ki je skerbljivo kolesca pilil, v četerti zopet krojača itd. V kratkem so tukaj obžalovali smert dveh imenitnih mož; 15. p. m. je umeri začetnik in vodja praških Sokolov lleurik Kiigner, še le 44 let star. Ilil je ta mož, kakor se je vidilo pri pogrebu, posebno spoštovan. On je pervi zbral Sokole in jim na svoje stroške sezidal telovadnico, da je ni kmalo take, in sploh je daroval marsikak tisoč v pospeh narodnosti. Bil je pa tudi pogreb tako slovesen in toliko ljudi, da Pražani ne pomnijo laccga. Kmali za njim je umeri drug slaven mož. J. L. Zvonar, glasovit skladavec napevov, ki ima zlasti za cerkveno godbo in pelje velike zasluge. Bilo je brati pred kratkim po časnikih o govoru, ki ga je imel rektor graškega vseučilišča pri slovesnem vme-stovanji letošnjih novincev med prave akademikarje. Naj tudi jaz nekoliko posnamem iz govora, ki ga je imel naš rektor dr. Nahlovski ob ravno taki priložnosti 25. p. m. Po priserčuem pozdiavu nam je priporočal zlasti dve reči rekoč: „l)claj(e, delaitc neutrudljivo, toda pri tem ne pozabite vere. Delajte, kajti vaše naloge so težke, vaši nameni visoki in le tisti bo zmagal težave, le tisti bo dosegel, kar želi sam, žele njegovi starši iu upa njegova domovini, kdor ve ceniti vsake ure ča«. Toda brez zdat-uega vspeha bo vaša delavnost in še toliki trud ue bo rodil obilo lepega in blagovitega sadi- brez blagoslova Božjega, l.e lastna delavnost in blagodar od zgoraj pelje k naj višini vednostim in k pravi kreposti. Kako pa vam čc dati Bog svojo milost, ako ga vi zapuščate, ako njegovih dobrot nočete sprejemati? Vsako nedeljo in praznik sc opiavlja nalašč za vas služba Božja, za Slovane posebej in za Nemce posebej. Toda, kako jo obiskujete? V serce mc je speklo. ko sem prišel zadnjo nedeljo v cerkev, kjer se opravlja služba Božja za tiste, ki so nemškega rodu, in nisem videl ne enega akademikarja v cerkvi! „Dclajte iu ne pozabite vere!'4 to vam živo priporočam danes kot pervi vodja vseučilišni, kot vaš prijatel, ker sta mi vaša sreča in blagor resnično pri sercu. Govorim to iz prepričanja, kterega so poterdile 20letue skušnje, kar sem učenik ua tem vst&vu." Priporočal nam je nadalje ljubezen do domovine, ktera naj se v tem razodova, da si nabiramo vsakoverstnih ved, ker le po teh nam bo mogoče svojemu narodu resnično koristiti/1 # ) Vpisalo se je letos tukaj na vseučilišču S49 Cehov, skoraj 100 več, kakor lani, Nemcev pa 544, ravno 44 manj od lani. Ze nekaj let je, kar se število Čehov vedno zvišuje, Nemcev pa znižuje. Kazun teh je tudi precej Ser-bov in Poljakov. Hrovatov je bilo prešnje leto boje več, zdaj jih je komaj toliko, kakor Slovencev. Cehov pride vsaj nekoliko vsako nedeljo k akademiški maši iu pridigi, dasiravno nikakor ne toliko, kolikor bi jih moglo biti. Kno pa se mora hvaliti pri čeških dijakih, namreč to: da nimajo razun svoje čitavnice, ki stoji na dobrih nogah in jo kaj pridno obiskujejo, in razun nekterih nranjih zgolj vednostuih družbic, nikakoršnih zvez in skupščin po kavarnah in kerčmah med sebo. V tem se res odlikujejo od nemških „buršev/4 ki so povsod zraven, kjer je kaj nerodnega ali pa neumnega. ° | Naj bi vender brali te verstice slovanskega rektorja vsi deti, ki imajo krive misli zoper Slovane. Vr. Dr. Rieger je podal te dni češkemu deželnemu zboru peticijo čeških akademikarjev za ravnopravnost jezika na visokih šolah. Ta prošnja ima 710 podpisov. Imela bi jih pa več, ko bi ne bila policija ustavila podpisovanja. Podpisovali so neki v svoji čitavnici, ker nimajo nobenih druzih zbirališč. Policija pa je zvedila o tem, prišla preiskovat in našla in vzela je 400 podpisov, ktere je pa potem dala zopet nazaj, ko so se po poslancih obernili do namestnega deželnega glavarja in so je tudi dr. Rieger potegnil za-nje. Obseg te prošnje je kaj važen, ker dokazuje kaj bistroumno zgodovinsko in s številkami, kako je bilo, kako je in kako bi moglo biti. Toda o tem morebiti drugikrat kaj več. Is Amerike. Is št. Pavla 24. sept. 1865. (Do v. č. g. fajmoštra Podobnika.) — Hvaljen bodi J. K. Da sem postal, kar sem že zdavnej željno pričakoval, to Vam je gotovo že znano. 8. sept. sem bil za mašnika posvečen in 10. sept. sem prav dolgočasno primiciral. Zdaj ostanem pri škofu tako dolgo, da neki duhoven iz Francoskega nazaj pride. Zdaj moram tu vsako nedeljo slovesno sv. mašo peti v škof. cerkvi. Danes sem pervikrat pridigoval v nemški cerkvi; prav dobro je šlo. Jutri grem nekam sv. leto opravljat, 60 milj od tukaj. To bo malo terdo za novinca vsaki dan dvakrat pri— digovati angleško in nemško. Tc dni sta bila gg. Pire in Buli tukaj in sta mc hotla saboj k Itidijanom vzeti, pa škof me ne puste šc dva mesca. Po tem takem jo bom še le bolj proti zimi k divjakom mahnil. Jaz sem prav zadovoljin tukaj, zdaj imam vse prav lepo in čedno pri škofu, celo plinovo (gazno) svetlobo; ali to bo kmalo minulo; potlej se pa bolj pastirska začne po gojzdih. Včeraj sem dobil pravice < facultates ), ki so tako velike iu obširne, da noben škof v Kvropi nima večih; tako so u. pr. a) facultas dispensaudi ab omiiibus casibus Ap. Sedi reservatis, etiam in bulia Coenac Domini coutentis. b) Largicndi ter in anno iudulgcutiaiii plenariam contritis, confessis ct saera com-muuionc refeetis. c)Missam recitandi bis in diebus festivis, si necesse fuerit. d) Celebrandi inissam uiiam horain anto auroram et uiiam post meridiem. c) Absolvendi a quacun-que simonia. f) Dispensaudi ct commutaiidi vota siinplicia, dispensaudi iu votis sirupi, castitatis. g) Absolvendi ab haeresi et apostasi a fide. h) Missam dc Keijuiem celebrandi in festis dupplicibus. i) Teiieudi ct legendi libros hacrcticorum de eorum lidc traetantes. j) DefTcremli ss. Sacramcntuin ocultc ad iiifirmos. k ) Dispensaudi ab impedimeuto miitae religionis etc. To so kaj imenitne pravice, jih je pa še veliko, ali vsih ne morem zapisati. Danes svoje kopita skupaj spravljam, juter odrinem na tnisijou. Jaz sem tu prav zadovoljin, ker vidim kaka potreba je. V nekterih škofijah nimajo toliko duhovnov, da bi v vsako večje mesto enega poslali, po kmetih pa so čisto zapušeni in od vere odpadajo. Zdaj enkrat sem bil obiskal enega krajnskih duhovnov, g. Tomaževica. Ta ima skoraj polovico od pa d en cev. ki niso zdaj nič, kakor neverni k i. Ako človek pomisli, bi se dalo pri belih veliko več opraviti, kakor pri Indija nih; tako tudi naš škof pravijo. Ven Icr jaz grem zdaj k Indijanom poskusit. Pre-serčno pozdravim vse svoje znance. Jak. Trobec. Napis: Rev. James Trobec care of Rt. Rev. Thom Gracc Bishop of St. Paul Minnesota Via: Bremen or Hamburg. North-Amerika. Miftfje hej novega po sirohem svetu f Razne novice. V Švicarski vstavi je prepovedan je-zuitarski red po vsi Švici. O sedanjem pregledovanji vstave je v narodnem svetu g. Fracheboud ( Frašbu) svetoval, da naj se ta prepove«! ovci že, ker sc ne strinja s svobodo vere in vesti, in je krivična katoličanom, ki vender j udom in mohamedanom sprejetja ne zabranuje in se tudi izmed protestantov terpe vse mnogotere ločine. »Sest polnih ur so se podajali zastran tega nasveta 4. u.^ m. ^ ^ v' je bil poslednjič odveržen z 62 glasovi zoper 13-- Se bo treba čakati, predno bode svet res svobodo privošil — nc le grehu, ampak tudi čednosti. — Novojorški kat. časnik pravi: „Res je, da marsikteri katoličan tukaj odpade — kakor zdaj perje z drevja. So katoličani, ki še otrok kerstiti ne dajejo, ki uikoli ne gredo v cerkcv iu k spovedi. Vender pa se po spreobračanji iu druzih srečnih okolišinah število vernikov množi dan na dan, teden na teden, mesec na mcsec, leto na leto. Naše cerkve so ob nedeljah in praznikih vse polne in prenatlačene. In poslednjo nedeljo so mil. škof ob sedem in trideseti cesti novo prezalo cerkev sv. Gabrielu slovesno posvetili." Sveti misijoni se obhajajo brez prideržka neprenehoma, in imenovani list pravi: „Pač res lepa reč je, da tukaj ni treba še le pri posvetni gosposki privoljenja prositi, kakor n. pr. ua Par-skem ali Badenskcm, kadar hoče domači duhovni pastir po zunanjih duhovnih ali redovnikih misijon obhajati. Cerkev se sme tukaj prosto razcvetati, hvala Bogu! Ima se torej v Ameriki nadjati šc imenitne prihodnosti." — Kolero jc parnik „Atlanta" zanesel prav do Amerike; 20 jih je umerlo na parobrodu, zdaj pa je potihnila. — Nekaj posebnega je dandanašnji sem ter tje razodevajoče sc gnanja raznih keršanskih cerkev po zedinjciiji. Undan se jc obhajalo v 300 anglikanskih deržavnih cerkvah opravilo ..za zedinjenje keršanskih cerkev." To ni slabo znamnje. — V Kolouii je 5. t. m. umeri preslavni gospod Adolf Kolping. Malokdo ua svetu jc v prid nravnosti toliko dobrega storil, kolikor oče Kolping s svojimi neštevilnimi družbami za rokodelske družete; zato ga bota pa tudi obžalovala dva tlela sveta. Tudi Ljubljana ima eno njegovih cvetlic. — Kolping je bil rojen v god čistega spočetja Marije Device I. IS 13 v Kerpen-u blizo Kolonije. Do svojega 23. hla je bil sam čevljarski diuže, Ilog pa ga je poklical v duhovski slan, v kterem jc svoj preimenitni misijon pričel za rokodelske delavce. Nad 40O rokodelskih družb je sad njegovega tru>la. Brez števila mladenčev ima ujemu zahvaliti svojo ohranjeno čednost iu poštenje, in morebiti ne manj svoje spreobernjenje ter obvarovanje, da so se šc do časa oteli uaj veči časne iu večne nesreče. Bog mu daj v miru počivati! V Filadelfii sta undan jezuita Maguire in King obhajala luški misijon. pri kterem jc čez 6000 ljudi ss. sakramente prejelo in 30 protestantov prestopilo v katoliško Cerkev. — V Pottsville-u zidajo katoličani veliko novo cerkev. — V novem Jorku je bila 1. listopada nova cerkev sv. Jožefa blagoslovljena. — JfMeti in pelin. Med s brinom. kavson in Simon Kavson. Simon, kaj češ raji, da te bom z besedami prisckoval, ali pa da bom (,nrva na tebi sekal? Simon. Veš kaj? raji me imej za klado in derva na meni sekaj: bom ložej terpel. (S Krasa.) Te dni sem imel priložnost brati bukvice imenovane: Zveden kmet, leta 1656 natisnjene v Terstu, ino kadar sem od živinoreje bral, sem na straneh 63 ino 64 našel:.....gotovo je , da tele dobre in slabe lastnosti po svojem o t c u veliko bolj povzame, ko po svoji materi. Le take teleta, katerih in a t i je dobro znana molzna krava, in katerih oče je tudi iz dobre molzne rodovine, ino katere so zdrave in lepe postave, naj se hranijo" itd. Omenjene bukvice so dobre; ludi to. kar je tukaj rečenega, je resnično : pa pri Slovencih ni bila navada kravo mater imenovati ino junca očeta. Oče junec in mati krava, kakšno govorjenje jc to! Pošteni Slovenci rečejo: Tele se verže po junci ali po kravi. Tudi ni po slovensko rečeno: „krava je rodila," temuč: ..krava se je otelila," ali ..krava je strila." In otcljenje ali ožebe-nje se nikoli nikjer ..porod" ne imenuje, kakor se v omenjenih bukvicah bere. To je po kulturi novih Nemcev posneto, ino ni nikakor prav: med človekom ino živino je vselej velik razloček, ino ta sc i in a terditi tudi v besedi, kakor ga je nam duh naše matere Slave izročil. P ris ta vek. Prosimo, gospod dobri sosed s Krasa, za malo poterpljenja. Vi in mi, ki smo vsakdanji hodničai ljudje, res tako mislimo, kakor naši očetje, ,.da med človekom iu živino je vselej velik razloček" bil in bo. Zakaj tudi sveto pismo uas uči, da je Bog živino iu zverino z mnogotero lezerčino vred posebej vstvaril, — človeka pa zopet posebej in sicer „po Božji podobi." Nekteri učeni ljudje pa nas hočejo po vsi sili za opice ali „afne" narediti. „Kcktor magnifikus" v Gradcu je terdil to neslanost, da je človek opičjega rotiti. iu nekterim časnikom je po volji tako modrovanje. Med poslušavci, so bili tudi nekteri bogoslovci, in štirje so potlej „Telegraph-u" naznanili, da oni se niso vdeležili ploskanja pri uneni govoru. To ploskanje pa jc bilo tudi pri druzih mladih piodušavcih ..ziem-lich sparlich." kakor gg. bogoslovci pravijo, ne pa ..grossei Bcifall," kakor sc je „Telegraphu" zdelo. • I Mladenči nam-rce še niso tako globoko v ,.kulturi," kakor učenjaki gospod rektorjeve stranke. Kaj pravite pa Vi, so-edje Kra-ševci? Ali se ne smili tudi Vam mladina, ktera mora poslušati lako „poopičcvanjc?" Bodo mar taki gospodje osrečili Avstrijo in njeno mladino s svojim ,.poziviiijcvanjcm" pO Božji podobi stvarjeuega in za večni blagor odincnje-nega človeka? Mi za svojo stran bi poopičcvavccm svetovali . naj dobe kako kopo orangutanov ali šimpansov iz Malake iu Gineje, ter naj z „eksperimentom" poterdijo svoj uk. Kadar bodo oni te ..grizljive bestije" v nežne ,.frajlicc" skultivirali. potlej se bomo tudi mi k ujihovi,,kulturi" spre-obcrnili. ^r- Iz Prage smo ravnokar zvedili, da zdaj zdaj se bodo dobivali ( pri Giontinitu in Krcmžarju po 25. kr.): ..Nape v i boži č n i h pese m. Postavil F ra n c e G e r b i c." ki obsegajo na 4 straneh velike oblike tri božične pesmi. Vsaka ima kratko predigro za orgle, potem kratek samospev in nato čveterospev. — Naj bode ta božičnica prav živo priporočena gg. učiteljem in vsem orglavcem in pevcem. Iz <«radca nam jc došla kaj mična knjižica .,Die Thcologen und die Festrede vom 15. Nov. 1865" (46 strani v Scrki). v kteri gg. bogoslovci pojasnujejo svoje obnašanje zastran znanega govora g. „rektorja" in čversto odbijajo ..darvinjanstvo." •) V znamnje, da je mladina dostikrat bolj treznih misel kakor marsikteri učeni, naj sluti, kar edea ne Bicer teologiških p« elušavcev. slovensk mladeneč, pravi: ,.Napo\edani dan je govoril Š. in prišel tudi na tisto ie tako neslano tvarino. da človek ima r.a svojega — ne vem kolikrat ki rekel — predpred-vnuka orangutana. Teologi ro precej s pnčetka jeli god