Stev. 14.
O Ljubljani, v soboto, dne 18. januarja 1908.
Leto xxxui.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 15'— za (etri leta ,, „ 6 50
za cn mesec „ „
V upravniStvu:
za celo leto naprej	K
za pol leta „	„
za četrt leta „	„
za en mesec „	N
2-20
2240 1V20 5 60 1-90
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St 2 (vhod tez
- dvorlšfe nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vratajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 15 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri veikratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
(Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
-- Vsprejema narotnino, inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona štev. 188.

Svobodomiselni bonherot.
Same suhoparne številke hočemo danes navesti, da bodo bravci videli, kam so moderno Francijo privedle proticerkve-ne roparske postave. Posnete so iz znane izborne »Soziale Rundschau« in iz izvajanj nekega dr. B. H. Vse je v zvezi z žalostno Statistiko o pojemanju francoskega prebivavstva (Soz. Rundschau Nr. 15, pag. 120: »Ein ernstes Wort der Statistik« ). Nam zadostujejo številke, koliko denarja in krvavih žuljev stane francosko ljudstvo »iaizacija države«.
Najprej šolstvo. Naj si bo ta ali oni kateregakoli mnenja glede na redovniške šole, toliko je gotovo, da je takojšnja in radikalna odprava teh šol Francosko v finančnem oziru pognala v pravo brezdno. Marcovi dekreti od 1. 1880 so pognali iz Francije redovnike iz ljudskih šol. L. 1885. so se že pokazale v naučnem buugetu posledice. Potrebščina za šolstvo je znašala <>7,280.415 fr„ I. 1887. pa se je dovolilo 587,500.000 fr. kot izvanredna potrebščina za šolska poslopja. Vzlic temu je par mesecev nato naučili minister Jules Ferry moral zahtevati še 128.500.000 fr. kredita. V 6. letih ie torej poleg rednih izdatkov šlo za šolo 716 milijonov fr. izrednih kreditov. Vlada je, da bi ljudstvo preslepila, odslej izdatke za šolska posiopja priredila kot resort finančnemu ministru. Ta je izkazal I. 1888 sledeče ogromne številke:
Emitirane obligacije za šolska poslopja . . .
Izplačane izredne podpore za sekundarne šole .
Izplačane izredne podpore za normalne in primarne šole.....
78,762.327 fr. 98,866.666 »
178,333 «33 »
Se neizplačane podpore . 500,000.000 Obljubljene in neizplačane podpore .... 150,000.000
Vsota . . 1.005,962.826 fr..
Danes 1. 1907 — iznašajo stroški za laiško šolo 220,000.000 fr., za šolska poslopja in druge obligacije pa izkazuje finančno ministrstvo seveda mnogo več kot I. 1888. Tu ni všteto, koliko morajo občine žrtvovati za svoje zasebne šole, iz katerih so redovnike izgnaii. Pariz n. pr. je letos moral dovoliti v te namene 77 mi-
lijonov frankov. Sploh je pariška mestna uprava, odkar so sc jele šole laizirati, žrtvovala dozdaj že 266,987.762 fr., kar vsako leto iznaša 8,009.632 frankov.
Socialisti in ljudstvo so seveda jeli godrnjati, ker se je potrošilo toliko nacionalnega premoženja. Zato je vlada sklenila zapleniti cerkveno premoženje. Obenem so obljubili, da se bo iz tega denarja osnovala ljudska hranilnica in zavarovalnica za onemogle delavce. Leta 1900. je Brisson predložil zbornici načrt za sekve-stracijo, istega leta oktobra meseca je Waldeck-Rosseau vrgel v svojem glaso-vitem govoru v Toulousu v svet bajko o eni milijardi cerkvenega premoženja. Ljudstvo je s tem bilo pridobljeno. Kako je vlada javnost s tem premoženjem preslepila, kažeta dve tabeli. L. 1899 je M. Cailiaux, ki je stalni finančni minister svobodomiselnih kabinetov, uradno cenil cerkveno premoženje takole:
Direktna posestva kon-
gregacij .....284,152.387 fr.
Posestva njihovih posameznih ali več članov .	1.077.432 » Lastnina v posestvu kakega društva lastnikov, bodisi da kongregaci-jain pripafla ali ne . .	23,350.09,3 » Last društev, ki so se ustanovila v civilni in trgovinski obliki . . .	28,612.189 Od kongregacij najeta last.......123,493.820 v
Ostala last..... 25.737.857 »
Vsota . . 486,423.778 fr.
Če sc od tega odšteje last, ki je sam« v najemu, vrednost tega premoženja iznaša 362,929.958 fr. L. 1905. je že M. Čo-chery, poročevavec davčnega odseka, to premoženje izračunil na 381,525.400 fr., torej je Caillaux cenil za nekako 20 milijonov nižje kot Cochery. Torej po nobenem preračunavanju ni hotela priti vun Waldeck-Rosseaujeva miljarda. Kaj so napravili? Leta 1900, torej eno leto po izkazu čail!auxovem ie bila predložena parlamentu sledeča tabela (»Tableau des immeubles possedčs et occupes par le Cogregations, Communantes et Associa-tions rčligieuses au Jer .lanvier 1900«):
Direktna posest kongregacij .......4,35,315.862
Last njihovih posameznih ali več članov . .	2,907.420 Last različnih lastnikov (bodisi da ta kongrega-cijam pripada ah ne) .	45,492.170 Last v obliki civilnih ah
trgovinskih družb . .	75,221.109 Od kongregacii najeta
last..............217,09.3.398
Ostala..............295,745.301
tr.
Vsota . . 1.071,775.260 fr.
Po čisto navadni goljufiji — s pritiskom na podrejene davčne urade po deželi, ki so leta 1899. dobili nalog vnovič ceniti cerkveno premoženje, da se kontrolira cenitev finančnega ministrstva od istega leta se jc dosegla miljarda! Zbornica je sklenila razlastivne postave . . .
Kaj pa »Zavarovalnica za onemogle delavce«? Zgodilo se je, da je nedavno moral dvigniti svoj glas. proti likvidaciji premoženja, leta 1900 cenjenega na 1.071,775.260 fr., celo Emile Combes, najhujši preganjavec cerkve! Zapisal je decembra meseca leta 1907. v svojem glasilu: »Redovniki so postali žrtev sramotne plenitve!« Combes je to zapisal, Combes, ki Krista in cerkev do dna duše sovraži! ... Le nekaj številk, kako se je likvidiralo! Za likvidatorje je vlada imenovala svoje prijatelje, bivše ministre in sedanje sekcijske šefe itd. Ti so si zaračunali vsote, ki so vse, kar bi se bilo dalo izkupiti, sami požrli. Tako n. pr. je finančno ministrstvo posodilo likvidatorju »Marianistov v Parizu« 485.000 fr. predujma za likvidacijske posle- likvidator je izkupi! 985.000 ir., izplačal 320.000 fr. na hipotekah i;; 137.C00 fr. depotni blagajni, finančno ministrstvo (državna blagajna) pa ni nič dobilo. 27.000 fr. si je zaračunaj za korespondenco, 94.000 fr. za pomočnike (ki nobenega dela nimajo), 7.000 fr. za izvedence, 16.000 fr. za advokate, ostalo pa za »ostale izdatke«. Pri likvidaciji »Oblatov v Parizu« je posodila državna blagajna likvidatorju 355.000 fr.; on je i/kupil 165.000 fr. in jih vse s posojilom, oziroma predujmom vred obdržal »za ostale izdatke«. Pri likvidaciji »Frančiškanov v Parizu« znaša državni predujem likvidatorju tudi 355.00(1 fr., likvidator je
izkupil 753.000 fr., pa jih vse sebi pod različnimi rubrikami * za izdatke« zaračunal. Za korespondence si je zaračunal 43.145 frankov, za izvedence 4.879 fr., za odvetnike pa 15.875 fr., dasi so ti v resnici dobili le 200 frankov! (»Echo de Pariš«.) In tako dalje . . . Parlament je bil prisiljen izvoliti preiskovalno komisijo.
Ali naj tarnamo? Ne! Samo naukov za prihodnjost treba posneti iz te žalostne zgodovine dežele Ludovika Svetega. Čemu tožiti? Saj tirajo svobodomisleci Francijo v pogubo in z njo tudi sebe in svoje ideje. Kakšne posledice pa ima boj proti cerkvi? Ljudstvo, zlasti mladina, je do mozga izkvarjeno. Dokaz: Statistika leta 1907., ki so jo prinesle vse večje znanstvene publikacije. Suhe številke dokazujejo, da francosko prebivalstvo rapidno pada in pojema. Drugi pojavi: Uoor vini-čarjev. sistem »sabotaže« pri delavskih štrajkih, nediscipliniranost v armadi, skrivnostne nesreče na bojnih ladjah, upor učiteijstva proti vladi, sistematična korupcija pri vsaki večji finančni akciji, vedno hujše obdavčevanje departementov in mest, strašna beda delavstva, nazunaj oslabljeni vpliv Francije, izgubljeni pro-tektorat v orientu. — Maroška ekspedi-cija ima zgolj namen ljudstvo preslepiti, da še živi »ia gloire francaise« . . .
V »Orande Revue« toži tu že omenjeni finančnik Cochery, da bo francoski proračun v kratkem izkazal 4 tniljarde. Do tega mora priti, kajti maroška ekspe-dicija bo požrla lepe milijone, treba pa bo tudi vtakniti ogromni denar v utrdbe ob nemški meji, kajti nedavna preiskavanja so dokazala, da tu ni vse v redu. Kaj pa finančni položaj v deželi sami med prebivalstvom? Francija, ki je bogata dežela, pokriva deficit svojih državnih računov z dolgovnimi nakazili (titel), ki ostanejo v deželi. Obresti vsled tega sicer ine romajo v inozemstvo, kakor pr> državah, imajo upnike v inozemstvu, toda v ljudstvu samem nastane sledeči usodni pojav: Deficite pokrivajo bogatini s svojimi posojil: državi, reveži pa morajo za to doprinesti obresti. In tako vidimo, da ima Francija 30 miljardov državnega dolga, ki je ves spravljen v deželi. Ta številka kaže razmerje med bogatini in brezlastniki na Francoskem. In če pomislimo, da take trajne gospodarsko-finančne krize prejali-slej nevzdržno vedejo do državnih politič-
LISTEK.
DOtU.
(Francoski spisal Vlaupassant.)
Nikdo se ni čudil poroki notarja Simona Lebrumenta z gospodično Jeanne Cordier. Gospod Lebrument je prevzel pisarno notarja Papillona; naravno je, da ie za to potreboval novcev in gospodična Jeanne Cordier je iinela v vrednostnih papirjih in bankovcih 300.000 frankov.
Gospod Lebrument jc bil lep mož, finega vedenja in jako eleganten; lastno-stij, ki so bile jako redke v Boutigny-le-Rebours.
Gospodična Cordier je bila ljubka in mladostno sveža deklica; res je, da se je vedla nekoliko provincialno, a konečno je bila vendar vredna, da se ozre za njo tudi velikomestjan
Poroka je spravila ves Boutignv po-koncu.
Novoporočenca sta sklenila, da bo-deta mesto običajnega potovanja napravila le kratek izlet v Pariz.
Prvi dnevi po poroki so jima minili tako prijetno, da sta se odločila izlet v Pariz preložiti za par dni. Notar je ravnal
s svojo mlado gospo tako ljubeznjivo, da
ga je že po par dneh naravnost obožavala.
* * rt
Na večer petega dne je rekel soprog svoji mladi ženki:
-Če hočeš, se peljeva prihodnji torek v Pariz. Tam si hočeva vse ogledati, gledišča, muzeje; z eno besedo, vse bodeva obhodila.«
Veselo je plosknila z rokama in vskliknila:
»Da. da, vse si ogledava, in to čini preje.«
On je nadaljeval:
»Da ne pozabim, reci vendar svojemu očetu, naj ima pripravljeno celo doto, da io vzamem seboj in ob tej priliki plačam gospoda Papillona.«
Ona je odgovorila:
»Takoj jutri zjutraj mu rečem.«
lJo teh besedah jo je objel in nežno poljubil na ustnice. Prihodnji torek sta spremila na kolodvor tast in tašča svojo hčer in njenega moža. ki sta se odpeljala v Pariz.
Tast je menil: »Povem Vam. da je jako neprevidno nositi toliko denarja seboi v listnici.«
Mladi notar se je smehljal in odgovoril: »Ne vznemirjajte se, papa. sa.i veste, da to ni prvič. Moj poklic je pač tak, da nosim seboj včasih več nego milijon. Na ta način si prihranimo mnogo nepo-
trebnih sitnostij; bodite torej brez skrbi.« V tem trenotku je zaklical sprevodnik: »Vstopiti, proti Parizu!«
Stopila sta v vagon, kjer sta sedeli že cive stari dami. Lebrument jc pošepnil svoji soprogi v uho: »Jako neprijetno; tukaj ne morem niti pušiti.
Smehljaje mu je prikimala: »Da, da, res neprijetno.«
Zažvigalo je. vlak se je odpeljal. Vožnja je trajala eno uro, v kateri nista mnogo govorila, ka.iti stari dami nista spali in ju neprenehoma opazovali.
Ko je vlak dospel na kolodvor Saint-l azare, je rekel Lebrument svoji ženi: Če hočeš, dragica, zajutrkujeva najprej na bulvaru, vzameva potem svojo prtljago in jo pustiva prenesti v hotel.«
Ona je bila takoj pripravljena: »Da, da, zaiutrkujva na bulvaru; ali je daleč?«
Malo daleč je,« je odgovoril, toda peljeva se lahko z onmibusotn.«
Ona se je začudila in vprašala: Zakaj ne vzameva fijakarja?«
Smehljaje ii je požugal s prstom in rekel: Ai, a.i, ti pa nisi varčna, dete moje; teh par minut se prav lahko peljeva z omnibusom.
»Res je,« je odgovorila malo v zadregi. V tem trenotku je privozil mimo velik omnibus, ki so ga vlekli trije konji. Lebrument je zaklical:
Hej. sprevodnik, sprevodnik!«
Voz se ie ustavil: mladi notar je pomagal vanj svoji ženki in ji naglo rekel: »Ti le vstopi; jaz pa zlezem na streho, da pred zajutrekom pušim še cigareto.«
Ni več imela časa odgovoriti, kajti sprevodnik, ki jo je prijel za roko, da ji pomaga, jo je nalahko potegnil v voz, kjer je nekoliko vtrujena sedla na klop.
Nepremično .ie obsedela med debelim gospodom in staro babo. Bilo je še več drugih ljudij v vozu: neki mesar, neka delavka, neki podčastnik, nek velik gospod z zlatimi očali in cilindrom, dve dami, prav visoki, kakor bi hotele reči: »Me se sicer peljeva z onmibusotn, pa sva več, kot vi«, dve usmiljenki, neki krstonosec in neka mlada deklica. Mlada gospa je sedela nepremično in se vprašala sama pri sebi:
»Čemu ni vstopil z menoj?« in postala je žalostna. »Cigareto pa bi mi vendar lahko žrtvoval,« si je rekla.
Usmiljenki sta dali sprevodniku znamenje, voz se je ustavil, in izstopili sta.
Voz se je peljal dalje in znova ustavil. Vstopila je kuharica, debelega, rudečega obraza, brez sape. Vsedla sc je in postavila košaro na kolena. Po celem omni-busu je zadišalo po svežem mesu.
»Vendar je dalje, nego sem sodila,« si misli Jeanne. Krstonosec je izstopil in na njegovo mesto je sedel neki debeluh. Kjer je bila mlada deklica, tja je sedel po-
*un 8 K davka, ali pa kakor solastnik z ženo. Tako je odločila deželna, vlada v Ljubljani. V bodočih volitvah.,,za deželni zbor pade vsa odgovornost na mestne volivce, uradnike, trgovce in-obrtnike. — Za ljubljansko okolico je odbor »Kmečke zveze« postavil kandidatom gg. dr.r'$u-steršiča in Fr. Povšeta. »Kmečka zveza za ribniški okraj« je Proglasila za kandidata v sodnih. 'okrajih-.Kočevje, Ribnica, Lašče gg. Fr. Bartola, sodraškega župana in državnega poslanca Fr. Jakliča. —* Kandidata liberalne stranke za Ljubljano sta dr. Tavčar in dr, Triller. Hribar se je kandidaturi odpovedal. Politično društvo za radovpiški okraj je postavilo ža kandidata g. Josipa Pogačnika, državnega poslanca. Liberalni kandidat za okraj Idrija-Vipava je Kajetan Premrov vitez pl. Premers.tein. Kandidata S. L. S- na Notranjskem sta dr. Ig. Žitnik in Drobnič. r- Velepomemben shod so imeli na Vrhniki, kjer so ustanovili »Kmečko zvezo«. — Shodi so bili pretekli tedfcn v Smiheiu na Notranjskem, v St. Rupertu in v Idriji.
Po svetu. Narodno avtonomijo hočejo za poskušnjo vpeljati na Moravskem. Kro-novina, v kateri prebiva okrog tri milijone prebivalcev in kjer divja boj neprenehoma med češkim in nemškim prebivalstvom, nai pokaže, kako bi se dalo to načelo izvesti za celo monarhijo.
Banu Rauchu v Zagrebu so priredili ob prihodu take demonstracije, da je ostala policija brez moči. Na Kolodvorskem trgu so ga sprejeli s kričanjem, žvižganjem, caheriinom, gnjilimi ia'ci in s kaiimi. Podbanu v spodnjem mestu so razbili okna,'na Markovem trgu ie prišlo do "krvavih spopadov. Ranjen, je bil neki uradnik.	-	, ^
Na Štajerskem vspešno nastopa na dobro obiskanih shodih kandidat Alojzi'-Terglav. Shodi so se vršili na Loki pri Zidanem mostu, na Laškem in v Dolu: '— I>r: Korošec je pa imel shod v Celju.
Na Koroškem je imela K. S. Z. prvi občni zbor. na katerem se je sprejelo marsikaj za nadaPno organjzacPo.
Gospodarske vesti. V prijetni dolinici Smoletove.boste, par sto metrov od Žabje vasi, ki ima stik s Kandijo pri Novem mestu se nahaja nova parna opekarna, najmodernejše urejena. Kakor so se izkazali sedarri izdelki, se sme trditi, da jih ne prekaša nobena.druga Opekarna po kakovosti materijala. — Za vodovod v .Kranju bo vlada plačala svoje prispevke v šestih in ne v dvajsetih letih, kakor je prvotno nameravala.
Osebne vesti in društva. G. Janko Strgar, čebelar in trgovec s čebelami v Bitinjah pri Boh. Bistrici, je dobil za razstavljene čebele na mednarodni čebelarski razstavi v zvezi s potovalnim zborovanjem nemškega osrednjega društva ter nemških avstrijskih in ogrskih čebelarjev v Frankobrodu ob Meni na Nemškem troje srebrnih kolajn, ter troje krasno izdelanih častnih diplom. — Stavec umetnik g. Srečko Magolič je obhajal svojo 35-letnico.
V nižjeavstrijski deželni odbor se kandidira na izpraznjeno Gessmanovo mesto kršč. soc. deželni in državni poslanec Slovenec prof. Sturm. Ponesrečil je prošt dr. Elbert. Učitelj Anton Grmek in njegova žena učiteljica Antonija Grmek sta se preselila iz Sore v Komendo. Nova učitelja g. I. Pianecki in gdč. Ana Grebene sta nastopila službo. — Več Slovencev je prišlo ob življenje v Monongah-rudniku. — Na Trsteniku je umrl bivši sedmošolcc kranjske gimnazije Anton Lombar. — V Rakovniškem bajerju so našli pod ledom po konci stoječe moško tru-
plo. Utopljenec je 53-letni Andrej Dežman iz Sp. Hruške pri Ljubljani. — Umri je deželni živinozdravnik g.. Josip -VVagner, star .67 |et. — Župnijo Polhov Gradec je dobil č. g. župnik Ivan Cebašek na Trati. - Ivan Jocifa je bil imenovan za proviz. učitelja in vodjo na enorazredni šoli v Koprivniku. — Za suplentko na ljudski šoli v Starem trgu je imenovana gdč. Marija Ttirk. r— Srebrne poroko je obhajal vratar ljubljanskega semenišča g. Jožef Valenčič. — Poročil s.e je sodni adjunkt v Trebnjem dr. Janko Polec z gdč. Marijo Lukanc pl. Savenburg. — Novo katoliško izobraževalno društvo se je ustanovilo v Rovtah nad Logatcem, na Vrhniki in v Loškem potoku.
Raznoterosti. Nezavreto mleko, povzročitelj tifusa. V zadnjih dneh se pojavlja vedno več novih slučajev legarja na Dunaju. Samo v predzadnjem tednu je bilo 35 novih slučajev. Sedanji slučaji so, kakor so potrdili zdravniki, v zvezi z vživanjem nezavretega mleka. — Uredništvo francoskega lista »Revue« je poslalo učenjakom, pisateljem in umetnikom vprašanje glede škode, ki jo naredi alkohol. Skoro brez. izjeme so prišli odgovori, da alkohol škoduje umetniški moči tvo-retija ali delovanja. — Na Topolcu pri Ilirski Bistrici je kro;aču Matiji Celigoju pogorel svinjak. Mrtvega so našli na Rudnem pri Selcih starega očeta Simona Eržena. — List »Kamničan« je nehal izhajati. — Na Savi pri Litiji se je lepo popravila župna cerkev. Tudi nova šola ie že v delu. — Stare znamke se bodo rabile še do 31. majnika 1908 in s L junrem 1908 bodo veljavne samo nove jubilejne znamke. Legar v Javorju pod Ljub-Hano. zahteva še vedno nove žrtve. — Razširenje vodovodnega omrežja ljubljanskega vodovoda je vlada mestni občini dovolila. Poleg sedaire polože še eno glavno cev. — Solo obiskuje v gorskih kra:ih v postolnsketn in logaškem okraju zaradi mraza komaj polovico otrok. — Zaiec je na Notranjskem in Dolen'skem priden pri oglodavanju sadnega drevja.
Volivno jibanle.
Liberalna stranka razkrinkana.
Jako zanimivo je študirati dušeslovne probleme liberalne stranke. Same osebe — načel nobenih. Kakor hitro je dr. Tavčar po. Hribarjevi blamaži zlezel zopet h krmilu liberalne stranke, je »Narod« kar naenkrat pozabil na vse, kar je pred kratkim še pametno pisal in je začel peti zopet politično pesem konjička, ki zadaj piska. Ce bi dr. Tavčar vedel, kako smešen je nai stara leta filozof, ki se s takim instrumentom meša med otročaje! Pred nekaj tedni je pod vtiskom nekih pametnih razgovorov liberalen prvak napisal v »Narod« članek, v katerem je čisto po pravici narisal položaj, da vlada barona Becka nikakor neče opustiti kurialnega zistema za deželne zbore, ampak pripušča samo novo splošno kurijo. Zato da je edino mogoče zediniti se glede te nove kurije. To je bilo pametno, in če bi bila liberalna stranka ostala pri tej modrosti, bi bil že davno lahko mir in red na Kranjskem. Pa ne! Zdaj je vzel dr. Janez Tavčar v svoje debele roke konjička, ki zadaj piska, in tako strašno piha vanj, da si bo lica pretegnil: »Klerikalci petrificirajo ana-hronistične privilegije nemških veleposestnikov . . . Klerikalci so vrgli pod klop načelo splošne in enake volivne pravice . . . Nerazsodna klerikalna masa... zadaviti inteligenco . . . itd.« On piska.
nih preobratov, vemo že zdaj, kam Francija piove.
l ake razmere bi nastale tudi pri nas, ako bi zavladala framašonsko-judovška klika. Uganjala bi v prid svojemu lastnemu žepu kulturno i>olitiko, ljudstvo pa bi z zadnjo srago svoje krvi plačevalo za eksperimente takih kulturnih prizadevanj. Denar in last, ki jo je cerkev obračala ljudstvu, siromakom, bolnikom in ubogi, uka potrebni mladini v prid, bi redil ved-nolačne liberalne advokate. Rajna Hribarjeva »Slovenija« je toplo priporočala francoski način zaplenjenja cerkvenega premoženja. Vedela je, zakaj. Cas je, da naše ljudstvo tako stranko, ki hoče pri nas uvesti francoske razmere, pohodi kakor strupenega gada.
Razmera vlčrnl jorl.'
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
C e t i n j e , 7. januarja.
Zakaj takozvani liberalni listi na slovanskem jugu počenši od belgradskega »Dnevnega lista« pa do ljubljanskega »Slovenskega Naroda«, ki jugoslovansko solidarnost dan in noč oznanjajo, o Cmigori gromadijo dan na dan neresnico na neresnico, je skoro neumev-no. Napadi na vlado bi bili uinljivi, ali čisto izmišljene vesti so nekaj neumljivega. Tako n. pr. je »Slovenski Narod« nedavno iz nekega hrvaškega lista prepisal brzojavko, da so se zažgale hiše vsem opozickmalcem ter da ne sedijo v ječi samo oni, temveč tudi njihove — žene. Stvar je docela izmišljena in v svet vržena le, da se knezu Nikoli škodi na ugledu, ki ga v celi izobraženi Evropi uživa. Ravno tisti dan, ko so liberalni listi poročali o »zapaljenih kučah črnogorskih opozicional-cev«, je v skupščini sam predsednik Labud Gojnič napal vlado, zakaj pusti opozicionaice, da sc z drznim smeškom na licih slobodno šetajo po ulicah. Tudi cetinjski metropolit Mitrofan Ban je vladi očital, da kaže proti zarotnikom premalo odločnosti. Tu je vstal pisatelj Savo Vuletič, najznačilnejša osebnost v skupščini, pa opravičil honetno postopanje vlade, ki noče preganjati ljudi zaradi še ne-dognane soudeležbe pri zaroti. Imenovani listi pa si upajo črnogorski vladi podtikati gro-zovitosti a la Peters in Puttkammer v Afriki.
Sodnijska razprava proti zarotnikom se bo vršila začetkom marca meseca in sicer javno. Prisostvoval ji bo diplomatski zbor velevlasti v Cetinju in več poročevalcev inozemskih listov. O sodbi dobite točno poročilo . . .
Nekaj o knezu Nikoli! Nedavno je na ulici dejal svojim Črnogorcem, ki so mu prišli poljubit junaško desnico, da je zdaj njegova prva skrb izgotoviti pristaniška dela v Baru in predor skozi Sutozman-planino, koder bo šla železnica od jadranskega morja proti Turčiji. Knez je, kakor znano, tudi pisatelj. Ravno te dni je dovršil povest iz srbske zgodovine »Despa«. To svoje največje delo v prozi je knez odstopil »Beogradskim Novinarn«, kjer bo koncem t. m. začela izhajati v podlistku.
Kakor znano je umrl kneževič Stanislav. Boje se tudi za življenje brata mu Stevana. Izguba je velika. Prestolonaslednik Danilo nima otrok in tudi ni upanja, da bi jih imel, brat njegov Mirko pa ima samo enega sina, na kojem zdaj sloni obstoj dinastije.
ITedensRI pregled
Deželnozborske volitve. Pravico voliti v deželni zbor ima vsak, kdor je pri zadnji občinski volitvi volil v 1. ali 2. vo-livnem razredu, kjer so trije volivni razredi. Iz tretjega razreda pa ima deželnozborsko volivno pravico, kdor plača 8 K pravega direktnega davka. Mož ima volivno pravico brez ozira na to. ali plačuje
strežček, in tako se je slika vedno menjavala.
Neprijetno je bilo mladi gospe; rada bi jokala, pa ne vč čemu. Druge osebe izstopajo, zato pa druge zopet vstopajo. Omnibus se pelje vedno dalje, se vstavlja na postajališčih in se zopet premakne. »Kako daleč je to,« premišljuje Jeanne, »če le ni tam gori zaspal, nekaj dni sem se mi vidi nekoliko izmučen.« Počasi se izprazni voz, in ona ostane sama, čisto sama. Sprevodnik zavpije; »Vaugirard! Ker se ona ne premakne, zakliče še enkrat: »Vaugirard!«
Ona ga pogleda in konečno razume, da je ta beseda njej namenjena, ker ni nikogar več v vozu. Mož reče v tretjič: »Vaugirard!«
Sedaj ga vpraša:
»Kje smo?«
On ji odgovri osorno: »V Vaugirardu smo, saj sem Vam že dvajsetkrat povedal.«
»Je še daleč do bulvara?« ga vpraša.
»Do katerega bulvara?«
»I, do bulvara des Italiens!«
Kedaj smo že mimo!«
»Ah. prosim Vas. povejte to mojemu možu.
»Vašemu možu? Kje pa je?«
*Na strehi.«
»Na strehi? Tam že zdavnaj ni nobenega.«
Pretreslo jo je:
»Kaj? To ni mogoče. Saj je z menoj vstopil; poglejte vendar, mora biti še tam.«
Sprevodnik je postal surov.
»Čemu neki? Pustite me pri miru; če Vam rečem, da ga ni več, ga ni!«
Solze so ji stopile v oči in vsklik-nila ja:
»Ah, gospod, motite se; veliko listnico jc imel pod pazduho.«
Sprevodnik se je pričel režati:
»Veliko listnico? A, ta je izstopil že na Magdaleninem trgu.«
Voz se je ustavil, ona je izstopila in se nehote ozrla na omnibusovo (streho. Bila je prazna.
Glasno jc pričela jokati, čeprav so jo slišali ljudje. Ustavljali so se in jo gledali, kako je neprestano zdihovala:
»Kaj bo z menoj?«
Stražnik je pristopil in jo vprašal:
■ Kaj pii je?'
Sprevodnik ie smehljaje odgovoril:
»Ta dama je spotoma izgubila svojega moža.«
»Ce druzega ni,« je menil oni in obrnil hrbet.
Nato je hodila po cestah, nc da bi pravzaprav vedela, kaj da dela. Kam naj gre? Kaj naj počne? Kaj se mu je pripetilo? Kaj je vzrok tej njegovi raztrese-nosti ?
Dva franka je imela v žepu. Na koga naj se obrne? K sreči se je spomnila svojega bratranca Barrala, tajnika v mornarskem ministrstvu. Ravno za fijakarja je še imela in se peljala k njemu. Ravno ko je hotel v urad, ga je srečala. Tudi on je imel, kakor Lebrument, veliko listnico pod pazduho. Urno jc skočila iz voza in vskliknila:
»Henri;«
Presenečen jc obstal in rekel:
»Jeanne. Vi tukaj, čisto sama? Kaj delate tukaj? Odkod prihajate?«
Solznih očij je zajecljala:
»Svojega moža sem izgubila.
»Izgubila? Kje?<
•>V omnibusu.«
»V omnibusu? Kako? . . .
Jokaje mu je pripovedovala svojo nesrečo. Vestno jo je poslušal iu nato
a liberalni otročaji mu pomagajo in srajca jim gleda izza hlačic. Tak prizor nam nudi sedanja liberalna politika.
Na to le kratek odgovor od naše strani: Ko bi se res vpeljala splošna in enaka volivna pravica, bi bili liberalci prvi, ki bi začeli vpiti proti njej, ker bi jim pobrala vse mandate po deželi in bi kmalu padla tudi Ljubljana, saj je že celo župan Hribar zadnjič prišel v ožjo volitev. Po deželi sploh pa, ni mogoče tudi mestnih volivnih okrajev tako prikrojiti, da ne bi pri splošni in enaki volivni pravici uradništvo povsod izgubilo svoje odločujoče moči. Zato je pa smešno, kar zdaj trobi »Narod«. Mi smo prav srčno nezadovoljni z nepopolnostjo sedanje reformne predloge, a ker hočemo naprej, moramo korakati, dokler ne moremo leteti.
Popolnoma na laž postavljeno je pa dr. Tavčarjevo trobilo od graške »Tages-pošte«, ki piše o stališču liberalne stranke:
»Kako neodkrita, kako razdejana in breznačelna je liberalna stranka, to se vidi iz njene programatične izjave do volivcev. V koaliciji z nemškimi dežehto-zborskimi poslanci je namreč slovenska1 liberalna stranka zastopala ravno ista načela glede volivne reforme, kakor Nemci, to se pravi: Liberalna stranka je tudi bila pripravljena, da glasuje za razširjenje volivne pravice po priklopi jen ju sp'iošne volivne kurije, ako se varuje posest Nemcev in liberalcev. Različni so bili nazori samo glede števila mandatov, ki se naj dajo novi kuriji, ki bi brez dvoma pripadla klerikalcem.«
Ta izjava pobije z enim udarcem vse »Narodove« laži. Iz nje sledi brez dvoma vse, kar smo mi pisali. Pribijmo posamezna dejstva:
1.	Liberalci so v koaliciji z nemškimi poslanci prvi sklenili, da so na vsak način proti splošni in enaki volivni pravici, ki jo je zahtevala S. L. S.
2.	Liberalci so v tej koaliciji iztuhtali to novo kurijo, ki jo zdaj pobijajo.
3.	Liberalci so se izrekli za varovanje nemške posesti v deželnem zboru.
4.	Liberalci so sklenili v koaliciji z Nemci, da se za vse večne čase petrificirajo privilegiji veleposestva.
5.	Liberalci so se proglasili solidarne z Neinci glede varstva kurialnega zistema.
6.	Liberalci so z Nemci sestavljali volivno reformo, po kateri bi kar moči zožili volivno pravico in izključili odkrije mase slovenskega ljudstva.
7.	Liberalci so bili še hujši nasprotniki demokratizacije kakor Nemci, kajti kuriji splošne in enake volivne pravice so Nemci hoteli privoščiti več mandatov kakor pa liberalci.
8.	Liberalci .so sploh porabili vsako sredstvo, da bi preprečili ali vsaj zavlekli vsako razširjenje volivne pravice.
To je pribito. Ce »Narod« zdaj napiše cele kolone laži, mu to nič ne pomaga. Samo to nam taki članki razkrivajo, kako brezmejno lažnjiva je liberalna stranka, ki se upa vsak hip tajiti to, kar je ravnokar vpričo vsega sveta delala. Kazen za to ne izostane! Za vsako laž se bodo pokorili liberalni politiki. Za to bomo že poskrbeli!
Zaupniki kamniškega sodnega okraja
so se v obilnem številu iz vseh občin — večinoma župani in odborniki — sešK v četrtek popoldne v »Kamniškem domu«. Predsedoval je župan Mejač. ki so mu zaupniki izrekli svoje hvaležno priznanje za njegovo deželnozborsko delo in obžalovali, da več neče prevzeti mandata. Soglasno so nato postavili za kandidata dr. Kreka. Predsednik »Kmečke zveze« Ben-
vprašal:
»Ali je bil danes zjutraj posebno razburjen?«
»Ne, nikakor.«
»Tako? Ali je imel dosti denarja pri sebi?«
»Da, mojo doto.«
»Kako? Vašo doto? Celo Vašo doto?«
»Da, celo mojo doto; hotel je plačati notarja Papillona.«
»Draga moja sestričiua, stvar je jasna. Vaš inož je že na potu v Belgiio.«
Se vedno ni razumela in jecljala:
»Kaj pravite? . . . Moj mož . . .«
»Vaš mož Vam je ušel z Vašim denarjem.«
Kakor bi jo bila kap zadela, je obstala in vskliknila:
»O, ta lopov, ta lopov!«
Jokaje je padla svojemu bratrancu v roke.
Ker so se ljudje ustavljali na cesti, jo je rahlo potegnil seboj v hišo, jo peljal po stopnjicah in rekel svoji postrežnici, ki je začudena odprla vrata:
»Zofka, prinesite iz restavracije diner za dve osebi, iaz ne grem danes v mr-I nistrstvo.-r
kovič je pojasnjeval razne potrebe kamniškega okraja.
Shod v Leskove« pri Krškem.
V nedeljo, dne 12. t. m. popoldne vršil se je v bralni sobi izobraževanega društva shod, h kateremu so priši od blizu in daleč zaupni možje fare Leskovec. Državni poslanec dr. Hočevar je v poljudnem, poldrugo uro trajajočem govoru poročal o . razmerah in delovanju državnega zbora v pretečenem zasedanju. Njegova izvajanja posebno o neopravičenih napadih socialnih demokratov na kmeta, češ, da je ta ••kriv sedanje draginje živil, in nagodbi z ©grško, so ljudi zelo zanimala. Enoglasno in z navdušenjem izrekli srno našo srčno zahvalo našemu državnemu poslancu dr. Hočevarju za njegova pojasnila in ves njegov trud; obenem pa tudi vsem našim ■državnim poslancem, ki so v »Slovenskem klubu«. Govorilo se je tudi o bodočih de-želrvozborskih volitvah in o kandidatu za > naše kmečke občine. Izvolil se je odsek treh mož, ki naj stopi v dogovor z zaupniki drugih krajev naše volivne skupine m z osredirim volivnim odborom zaradi te kandidature, da bo pri volitvah popolno soglasje.
<> Kandidati Starčevičeve stranke
za Zagreb so: dr. Iso Kršnjavi, vsetičiliški profesor, dr. Aleksander Horvat, odvetnik in Ivan Peršič, novinar in posestnik.
Za vinkovški volivni okraj na Hrvaškem ie bila z velikim navdušenjem sprejeta kandidatura g. Luke Starčeviča. Starčevičanski kandidat za Veliko Oorico ie Štefan Šalič, župnik v Vrblju. Kandidatura je bila sprejeta z velikim navdu-• šenjem. — Nadaljni starčevičanski kandidat za Novi sad je monsg. dr. Nikolaj Veljačič.
Znanost in umetnost.
r— Liberalna banavzerija. V nižje-avstrijskem deželnem zboru vršila se je zanimiva debata dne 14. t. m. Pri obravnavanju deželnega proračuna vstal je nemški liberalec - veleposestnik baron •Preudenthal ter predlagal, naj se črta iz deželnega proračuna kredit za umetnost. Židovski liberalni list »Neue Ereie Presse« sama poroča o njegovem govoru, da je ta liberalni »kulturni« človek govoril tako-le: »■"Smatram za svojo dolžnost, da storim yse, da postavka z 20.000 kronami za nakup umotvorov za »Moderno galerijo« izgine iz proračuna (!). Pospeševanje moderne . umetnosti ne spada k nalogam deželnega zbora.« Govornik ogorčeno napada .moderno umetnost in pravi, da se do-tični kredit nikdar ni docela porabil, poraba njegova je bila neprava in nikoli se nt dft odobravati niti zagovarjati, da se denar davkoplačevalcev na ta način zapravlja (?!). Stavi končno resolucijo, da se postavka 20.000 K za nabavo umetnin za »Moderno galerijo« sploh čisto črta. Temu banavzu iz liberalnega tabora, ki , nima čuta za umetnost in lepoto, ki pa ne privošči najplemenitejšega vžitka ljudem, ki imajo smisel za umetnost in potrebo po nji, odgovarjal je krščanski socialec Bie-lohiavek ter ga docela pobil. Bielohlavek >e dosegel, da se je liberalni kulturni uni-kum blamiral ter njegov stupidni predlog sramotno pogorel. Bielohlaveku se je pridružil tudi poročevalec krščanski socialist dr. Porzer. Krščansko-socialna stranka rešila, je umetnost v nižjeavstrijskem deželnem zboru. V krščansko-socialni stranki dobilo je zaslombo tudi gibanje vseh
Gespud redehter!
Jejhata, če b uni vedi, kuku je un-bert premi-lostliva ge-spa dohtar Taučarjuva
pihala, ke saji Mer-kurjuci fige pukazal. Ja,
vidja, na svet se scaj-tama use nankul ubr-ne. Ulan, ke sa Merkur-juci pjštimal soj ples, se
je gespa dohtar Taučarjuva norca delala iz nh in nhnga pleša, namest, de b bla u roka plusklna in se kasne rči puprjela, de b biu ples bi ofrtn.
Kumi je en let naukul. se je pa platic ubrnu in zdej se Merkurjuci smejaja premi-lostn gespe dohtar Taučarju. Tu ni špasl Ge-dohtar Taučarjuva je ževela v ajnpildng, da se usi Merkuriuci nen mene.stronti in de
ii je treba sam pumignt, pa ji przdigneja šlep in ga za no nosja. Merkurjuci pa nečja za-stopt takeh špasu in prepesteja ta dinst rai Zgunarjem, ke sa že bi prvajen menestron-tarskega dinsta. Gespe dohtar Taučarju se tu čist Sika, de sc enkat mal planira, sej je že douh cajta iskala; zdej pa ma! Ce b ona ulan Merkurjuce ubugala in jm šla na roka, letaš b pa Merkurjuci gvišn no ubugal in šli u ta »Narodu doni« h nen veselic štafaža delat in špalir stat pu štengah, kedr b gespa pršemela. Tku je na svet.
Pa glih preveč se pa tud gespe dohtar Taučarju ni treba zavle tega griniat, če sa ja pusti Merkurjuci enkat čičkat; sej na ta viža se še marsker drug in marskera druga učička. Zitieri tud enmo na rata, kar m u rad prtrdu tud sam gespud dohtar Taučar, ke sa ga tud Icberalci pusti čičkat, pa sa gespuda žepana namest nega vulil u državn zbor. Na ta viža kokr se je učičkala gespa dohtar Taučarjuva, se marsker učička kokr sni reku. Birt u Švajcerhaus, gespud Kenda, sc je tud iz sojino rodlbonam za enkat učičku. Ta nar preh je mislu, de uja rodlari kar frčal v ne-gava uštarija in se tam trahteral, de u vesele; zdej se je pa pukazal, de na u šlu use tku gladku, kokr ie gespud Kenda naprej pre-rajtu, ke ta nar preh frčeja rodlari u drevesa, s razbijeja tam nusove in pulomja zube, pol šele jh prulečeja u negava uštarija, pa ne, de b se tam trahteral, ampak de jm zaflikaja nusove. Tu ie še dobr, de sc glih zdej preh-pustam rodlari razbljaja nusove, ke pu šta-cunah tku kapital nusove predajaia in s ga
usak lohka ze ene par krajceru zamejna; pr nahtereh nusoveh se pa že clu špegle zravn držeja, tku de se tud tistm rodlarm ni preveč za bat, ke se morja iz špeglam rodlat. Gespud Kenda se pa men bi smil, kokr tist, ke soje nusove pu drveseh vist pesteja, zatu ke pranja, de uja zdej Švajcerhaus pudri in tamki špetau pustavl, zatu ke u zdej bi putrebn, kokr uštarija.
Kokr se iz tega vid, se je gespud Kenda precej dobr učičku; ampak konc ga mende use glih na bo, če prou pu Iblane brez nusou ukul leta. Velik bi u škripeh je, kokr se men zdi, Bolču Pepe, udkar s je tulk eneh titlnu na glava nakopu. Mož je drgač še precej pr moč, ampak tak pa le ni nč več, kokr je biu tiste cajte, ke sa mu reki Idje še »firšt von Kuhthal«. Cajti se bekslaja in zdej nima več tku trdneh pleč, de b mogu use tu na nh nost, kar sa mu najne ubesl. Dokler je mou sani smeti čez, je bla igrača; kokr ie ratu še niu-zikderehtar, je že bi skp zlezu, al zdej, ke je ratu še kanalinženir ud Udmata, zdej ga u pa stisne! in če uja Udmatčani čakal, de jm uta gespud žepan in pa Bolču Pepe kanal ušti-mala, uja mogl že tulk cajta čakat, kokr morja čakat Trnoučani na must pr Upekarsk cest. Kua nuca Pepete, če zdej pred vulivam pu Udmat kanale štedira, in kua nuca leberalem, če zdei nia deželnem dvorce ura purihtavaja, use tu uja že druh ptičas puštimal. de u prou.
Kedr se tkula kašne vulitve bližaja. sa usi , ldje nekam drgačn, kokr pu navad. Use jm gre bi ajfrik izpud rok. Gespud žepan ie tud začeu mesarjem neki na prste gledat in im
u »Mestnmo dome« pridge delat; sam tu je hudiman, de maja mesari pr vulitvah tud soje štiine, zatu se jm na sme preveč na kuri uku stopt, ampak jh sam mal pukamplat, no glih tulk, de na morja druh ldje, ke maja tud soje štime, gespude žepane naprej metat, de gre mesarjem na roka. Zatu se je pa gespud žepan tud prec putulažu, ke sa mu mesari pu-vedal, de je mesu zatu tku drah, ke jh pr štanteh pu zim zebe in pa ke krop na mestn klavne ni vornk. Kedr u mesarjem pu zim pr štanteh uroče, pu let pa mraz, tekat pa na uja mesa več štajgral; tku sa puvedal mesari gespude žepane in gespud žepan je tu na znajne uzeu in zdej uma lepu čakal, de se u mesarjem nhna vola izpounila, de uja na mestn klavne krop purihtal in pa de jm u pu zim pr štanteh uroče, pu let pa mraz in Bosna u mela spet gmah.
Ja, gespud žepan se zastop, nej reče edn kar če. Le b biu gespud dohtar Taučar tku nafrigan, b mu na blu treba it še u penzjon; ke je pa bi ofeti nature, zatu se mu pa tku gudi, de še sam gespud Guvedkar ni iz nim cefriden in de je unkat reku na rotuž glih ke sm jest stavu pred uratm: »Ce b blu pu mojem, b jest nekol dohtar Taučarja za kan-dedata na predlagu, zatu ke mi ni simpatičen!« Gespudi Guvedkarji je simpatičen samu gespud žepan, zatu ke gespuda Guvedkarja lepu ud leta du leta gespud žepan uleče, na-zadne ga pa pesti usak let lepu — čičkat.
Bofcatu Pepe iz Kudehiga.
avstrijskih umetnikov pod vodstvom dunajskega. »Hagenbunda«, da poviša država proračun za umetnost od 350.000 K na 1,000.000 K. Krščansko-socialni državni poslanec prof. Sturm, rojen Slovenec, je glavna opora temu gibanju v državnem zboru. V očigled temu, koliko se po drugih državah stori za umetnost (n. pr. v Nemčiji), ki blaži in povzdiguje ljudsko dušo, je ta akcija potrebna, zlasti pa ker se je v zadnjih časih po celi Avstriji začelo živahno umetniško gibanje, katero je treba dvigniti, da ne usahne. Krščanski so-cialci pridobe si tu lahko velikih kulturnih zaslug.
Tržne uestl.
18. januarja 1908.
Tržišča nam tudi v tem tednu niso prinesla obsežnejših izprememb, položaj ie vedno enak. Izpremernbe v cenah smo seveda imeli, ali danes dolj jutri zopet gori. Ako ie danes primorana prodajati slabejša roka, pade cena za kako desetico, jutri pa pritisne mraz, snežena odeja ni zadostna, da bi brainila mlado setev pred ostrejšim mrazom, pa dvignejo ceno na prejšnjo višino. Ta način je v rabi že dalj. časa. Kupčija je jako neznatna, ker kon-sum kupuje le najnujnejše ponudbe, ki so pa tudi majhne.
Svetovni trg je postal v splošnem nekoliko j,ačju eksport Zdrženih držav je še vedno velik.
M o k a. Kakor vlada na žitnem trgu neprijeten mir, tako je tudi kupčija z mlinskimi izdelki jako slaba. Konsum je padel, zaloge moke se v mlinih množe. Posebno fine vrste tiščijo mlinarje, tembolj ker je zaspal eksport. Budimpeštanski mlini delajo na to, da bi pridobili vse mlinarje za zopetno reduciranje obrata. Položaj je sledeč: lačen konsument,, vedno večje zaloge moke, reduciranje obrata, nam pač dovoli jasno kaže, da je položaj nezdrav in ni vse v redu. Tega je kriva v največji meri špekulacija ogrskih judov, ki mislijo. da se avstrijski konsument da ravno tako odirati, kakor odirajo ogrskega poljedelca. Avstrijski konsum se pa uda le, kolikor ga primora največja potreba in tako odbija neopravičeno izkoriščanje od strani onostran-ske špekulacije. Ogrska je tirala cene na vi-sočim), kateri avstrijski trgi niso sledili in je nemška rž na Češkem prekoračila mejo.
Pšenično moko so začeli v večji meri ponujati prekupci. Ržena moka ic v ceni izgubila do 3 krone na 100 kg.
Otrobi in klajna moka so brez zanimanja in se močno ponujata.
. Zdaj je pa začela obiskovati prešiče nepričakovana smrt in je začelo število čvetero-nogih konsumentov pojemati, zdaj bo seveda klaja ceneja. Ako rabiš, plačaj drago.
Petrolej. Kakor smo poročali, so rafinerije dvignile ceno petroleja na tisto stopinjo, na kateri je bila za časa razpada kartela. Takrat se je napravila pretežna večina sklepov, in sicer z »besklavzulo«. Ta klavzula je seveda danes kolikor toliko brez vrednosti, ker so rafinerije primorane popustiti od sklepne cene le, ako je konkurenčni ofert nižji.
Nad takratno, oziroma današnjo dnevno ceno, pa je le malo sklepov. Da bi pa prišlo zopet do kartela rafinerij, te nimajo veliko upanja in se s to mislijo sedaj tudi resj>o ne pečajo.
H m e 1 j. Trg je postal miren, cene skoro neizpremenjene, dobre vrste vztrajajo, slabše pa se nagibajo kupcu.
Železo. Kakor poročajo nemška podjetja. ie postal položaj zanje nekoliko boljši, ker je zanimanje nekoliko večje. Cene se še niso izpremenile. Torej mastne dividende avstrijske družbe se ne bodo skrčile.
Živina (Dunaj): Dunajski trg nam najbolj jasno kaže, da je živinorejec primoran prignati živino na trg, če mu cene ugajajo ali ne. Posebno so zdaj prignale avstrijske de
žele veliko živine. Vsled mnoge živine je cena ponovno padla, in sicer pri volih za približno 2 do 4 krone.
Svinj se je prignalo veliko čez potrebo, kar je znatno pritisnilo na ceno. Mast le Istotako padla v ceni, kar pritiska na trg z živim blagom. Cena je padla za približno 4 K, skoro 1800 svinj se ni prodalo.
Meso (Dunaj): Tendenca mlačna. Govedina, srednje 90 h do 1 K 56 h, zadnje 1 K do 1 K 84 h, teletina 1 K 12 h do 1 K 80 h, svinjina 1 K 20 h do 1 K 60 h. Teleta 1 K do 1 K 36 h, ovce 80 h do 1 K 12 h, svinje 1 K .12 h do 1 K 28 h kilogram.
Denarni trg. Angleška banka je letos že dvakrat znižala obrestno mero, ki znaša zdaj 5 odstotkov. To ie sicer še vedno visoka obrestna mera, vendar znači z ozirom na 7 odstotkov precejšnje olajšanje denarnega trga. Novo leto je prineslo na svetovnem trgu znižanje diskonta. Nemška državna banka je istotako šla za 1 odstotek nižje. Obrestna mera za menice znaša 6»/J odstotka, lont-bard 7if- odstotka.
,.-,.. Švicarska nacionalna banka je znižala diskont na 5.odstotkov.
Ne\v York poroča ugodneje. Cena denarju je začela padati, agio je izginil. Z izboljšanjem finančnega položaja pa je tudi železni trg pridobil prijaznejše lice.
t TOSKANSKI NADVOJVODA FERDINAND IV.
Sivolasi toskanski nadvojvoda Ferdinand IV. je obolel jeseni, a se mu je izboljšalo zdravstveno stanje. Vest o njegovi smrti je prišla zato nepričakovano. Umrl je v Solno-gradu, kjer bivajo Habsburžani toskanske nadvojvodske rodbine, ki je vladala v To-skani. Poraz avstrijske armade leta 1859 pri Solferinu. je provzročil, da se je odpovedal 621etni toskanski nadvojvoda Leopold II. prestolu 21. julija 1859. Sledil "mu je 241etni nadvojvoda Ferdinand IV. A tudi novi nadvojvoda ni mogel obdržati Toskane. Revolucija je bila močnejša, kakor on, in zapustil je To-skano. Toskana je pripadla »združeni Italiji« kralju Viktorju F.manuelu, kar je ta naznanil po dekretu z dne 22. marca 1860. Nadvojvoda se je nastanil v Solnogradu, kjer je storil veliko dobrega za reveže. Življenje sta mu grenila po svojih ekstravagantnih junaštvih znana Leopold Wolfling in pa Lujiza grofica Montignoso, sedanja gospa Toselli. — Včeraj so čitali tri maše v sobi. kjer je nadvojvoda umrl. Mrliča prepeljejo na Dunaj dne 21. t. m. zvečer. V kapucinsko rakev Habs-buržanov ga polože 23. t. m. popoldne. — Dvor žaluje za njim šestnajst dni. Zaradi njegove smrti so odpovedali dvorne soireje dne 20. t. m. na Dunaju in 1. februarja v Budimpešti. Tudi na 21. t. m. napovedani obisk velikega kneza Sergija Mihajloviča se odgodi. Rajni nadvojvoda ima obširna več milijonov kron vredna posestva v Italiji in posestvo Schlackcnvvert pri Karlovih varih z goro W61fling in letovišče pri Lindavu. Rajnik je zadnji toskanski nadvojvoda. Glavar rodbine toskairskih Habsburžanov »secundi generis* je postal zdaj nadvojvoda Ferdinand, toskanski princ.
C. IN KR. ARMADA.
Artiljerija.
Ob dobavi novih topov izpremene imena »artilerijskim« polkom in »oblegovalnim baterijam«. Korni artiljerijski polki dobe naslov : »Poljski havbični polki«, divizijski artiljerijski polki pa ime: »Poljski topniški polki«. Dosedanje oblegovalne čete dobe nasJov: »Težka havbična divizija«. Mobilne oblegovalne čete, ki so imele do zdaj le kadre, dobe določeno število topov in moštva. IRIDENTOVSKA POEZIJA GARIELE D' ANNUNZIEJEVA.
Ob priliki ponesrečene premijere »La Nave«, od Gariela d'Annunzio v Rimu, se
je vrši) banket, kateremu je prisostvoval tudi framason, naučni minister Rava. D' Annunzio je spustil dolgo tirado, v kateri je namigaval na beneške ladje in ne-odrešeno morje Jadransko. — Neodre-šeni mladeniči iz Pulja so d' Annunziiu poslali zahvalno brzojavko, ker se v svoji drami spominja jadranskih pokrajin. Kaj pravi na to signor Tittoni, ki se resno trudi za vzdržanje trozveze?
OGRSKA.
Vojaško vprašanje v ogrsko-hrvaškem državnem zboru. — Preosnova poslovnika.
I^oročevalec o dovolitvi vojaških novincev za leto 1908., poslanec Moskovitz, naglaša, da so bile glede na armado v brambenem odseku izražene sledeče želje: ogrske rekrute naj kolikor mogoče nameščajo v ogrske polke, reši naj se vprašanje o honvedski artiljeriji, avanzi-rajo naj honvedni štabni častniki, dasi znajo edino le mažarsi jezik in da naj se uveljavijo narodne aspiracije povsod. Ru-muneč Brediceanu predlaga, da naj predloži vlada predlogo o dveletni vojaški službi. Disident Bozoky zahteva, da naj Vlada predlaga ustanovitev samostone ogrske armade. O Ugronovih izvajanjih smo poročali med včerajšnjimi brzojavkami. Kmety graja, ker je mornarica malone popolnoma avstrijska. Vlada naj skrbi, da dobi ogrstvo v mornarici stališče, ki. rnu gre. Lengyel pravi, da ima dežela pravico zahtevati mažarski poveljni jezik in mažarska armado. Armada je že postala popolno avstrijska. Sedanja delegacija je bolj odjenljiva, kakor je bila vsaka prejšnja. Takega glasovalnega stroja nima niti ruski car. Predsednik Lengyela ukori. Lengyel: Zandmarjaio v armadi ogrski element. Nikdar nimamo mažarskega vojnega ministra, nikdar ne ogrskega načelnika generalnega štaba. Celo Galgotzyja, ki je le po imenu Mažar, so vpokojili. Honvedni minister pl. Jekelfalussy zakli-če: Ker je 75 let star. Lengyel: Med poveljniki armadnih zborov ni niti enega Ogra. Kak duh vlada v armadi, dokazuje dunajska »Armeezeitung«. Honvedni minister Jekelfalussy: »Častnikom je prepovedano pisati vanjo.« Končno poživlja ministrskega predsednika,, da naj se že zdaj izjavi o povišanju častniških plač in o vojaškem prezenčnem stanju. Prepričan je, da se dela na poslovnikovo preosnovo zato, da se izvede vojaško vprašanje. Polonyi se ni udeležil posvetovanj o po-slovnikovi izpremembi, češ, da se gre za dejstvo, ki je že izpeljano.
ŽENSKE NAPADLE ANGLEŠKEGA
MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
Londonske emancipiranke so napadle 17. t. m. dopoldne med ministrskim svetom na londonskem Do\vning-Streetom palačo angleškega ministrskega predsednika. Pripeljale so se v izvoščekih, da bi jim policisti ne preprečili demonstracije. Ko je prišel finančni minister Asquitli, so skočile nam. a jih je odrinila policija. Policija je odgnala demonstrantke. Pet so iih zaprli.
REVOLUCIJA NA HAJTIJU.
Na Hajtiiu je nastala revolucija. Vodi jo Jean Jiineau. Vstaši so zasedli Gonai-ves in Saint Marc ter prodirajo proti Portu du Prince.
Pismo Boltatujn Pepela.
Shod naieja tobačnega delnustua i
Ljubljana, 17. jan. 1908.
Danes zvečer se je vršil v hotelu »Union« shod, ki ga je sklicala naša tobačna organizacija. Letos se je pri izboljšanju plač le nekoliko izboljšalo stanje tobačnemu delavstvu. Glavno ravnateljstvo je pa izdalo tudi odgovor na prošnjo avstrijskega delavstva, ki ni nikakor povoljen. Naša organizacija je takoj pričela z delom, da poizve mnenje delavstva. Priredila je pet sestankov, na katerih so delavci in delavke obrazložili svoje stališče glede na izboljšanje plač in pa na stališče, ki ga zavzema ravnateljstvo tobačne režije.
Shod otvori predsednik »Podpornega društva« tovariš Čatar, ki podeli besedo članici Brate, da poroča
o občnem zboru »Zveze avstrijskega krščanskega tobačnega delavstva«.
Občni zbor se je vršil dne 5. in 6. t. m. na Dunaju. Iz tajnikovega poročila posnamemo, da se je ustanovilo leta 1907 pet novih krajevnih skupin in vstopilo na novo 1500 članov. Dohodki so znašali leta 1907 33.470 K 76 h, stroški pa 26.050 K 13 h. Podpor je dala zveza 16.260 K 24 h, premoženje pa znaša 11.236 K 56 h. Občni zbor je sklenil, da se poviša članarina od 20 na 24 h tedensko. Nemško Zvezino glasilo bo izhajalo od 1. februarja nadalje dvakrat mesečno. Uvedla se je tudi pogrebna podpora. Karenčna doba se je za nove člane raztegnila na eno leto.
Ravnateljstvo tobačne režije iu delavstvo.
O tej točki govori članica Terezija Bučar, ki predlaga:
Glede na zadnje izboljšanje delavskih plač, kakor tudi glede na odgovor na spomenico delavstvu c. kr. tobačnih tvornic ad G. D. št. 29.115 ex 1907, je sklenilo ljubljansko tobačno delavstvo, organizirano v »Podpornem društvu delavstva c. kr. tobačne tvor-nice« v Ljubljani in krajevna skupina ljubljanskega avstrijskega krščanskega tobačnega delavstva, da vloži pristojnim oblastim sledečo prošnjo:
I.	Zadnje izboljšanje plač ni zadovoljilo tobačnega delavstva. V primeri s sedanjo vedno večjo draginjo je prenizko. Sorazmerno z vedno večjo draginjo je od leta 1899 do leta 1908 za izboljšanje plač tobačnemu delavstvu uporabljena vsota 75 milijonov kron nizka, ker pride na vsako leto le povprečno 750.000 kron. Malo letno izboljšanje posamezniku ne pomaga veliko. Neti le nezadovoljnost. Nujno je potrebno, da se urede plače tobačnemu delavstvu tako, kakor to zahteva naš moderni čas. Zato prosimo: a) Po enoletnem provizoričnem službovanju naj se vse tobačno delavstvo nastavi trajno s stalno tedensko plačo, ki ne sme biti manjša, kakor jo je ob času uvedbe imel dotični delavec, oziroma delavka. S to regulacijo je v zvezi odprava sedanjega kontraktnega dela, ki ni v nikakem soglasju več z zahtevami naše moderne socialne dobe. Pri uvedbi trajne tedenske plače bi se seveda moralo določiti minimalno delo v taki višini, da jo lahko izdela vsak delavec, oziroma delavka; b) stopn.ie-vaje naj se redno izboljšavajo plače po službenih letih, in sicer naj napreduje v plači vsak delavec in delavka po treh letih.
II.	Ob zadnji ureditvi penzij tobačnemu delavstvu se jc naglašalo, da je ta regulacija začasna. Prosimo, da sc naj provizije tobačnemu delavstvu nujno definitivno urede. De-finitivna ureditev provizij (pokojnin) tobačnemu delavstvu naj se izvede po sledečih načelih: a) Pokojnine naj sc določijo po petletnem službovanju z 20 odstotki, po desetletnem pa s 40 odstotki temeljne plače; b) vsako nadaljne leto naj se zviša pokojnina za dva odstotka; c) v penzijo naj se splošno vštejejo pri delavcih vojaška leta; d) primerne pokojnine naj dobe tudi vdove in sirote tobačnega delavstva, v ozirapolnih slučajih tudi stariši in vdovci tobačnega delavstva; c) odpravita naj se, dokler sc ne izvede naprošena reforma, zadnji dve penzijski kategoriji. Taka regulacija plač iu provizij je nujno potrebna. Tobačnemu erarju bi ne nakladala neznosnih bremen. Za regulacijo dobi tobačni erar lahko sredstev pri svojih dohodkih. Zvišajo uai se primerno cene dražjim tobačnim izdelkom, tako, da ne bodo prizadeti ubožnejši ljudski sloji. Po uvedbi raznih strojev se jc itak fa-brikacija pocenila.
III.	Delavstvo ponovno prosi, da naj dobi znižane vožne cene po železnicah.
IV.	Ponavljamo svojo prošnjo, da naj dobi delavstvo premog po režijskih cenah. Ce to dobe železničarji, delavstvo po tvornicah zasebnih podjetnikov, naj se nc loči c. kr. tobačno delavstvo.
V.	Zdravila imej delavstvo pravico dobivati po prosti izvolitvi lekarne.
VI.	Glede na tvorniško kuhinjo ponovno prosimo, da se naj uredi tako, da se bo dobila v njej tudi prikuha.
VII.	Delavstvo prosi, da naj se odškoduje za praznike kakor tudi za štiri v letu običajne proste popoldneve kakor tudi glede na prosti čas ob rojstnem dnevu in ob godu Njegovega Veličanstva. Ob navedenih dneh naj se mu izplača polna plača.
VIII.	Sobotno prosto popoldne delavstvo želi. Z vso odločnostjo pa odklanja, da bi moralo za prosto sobotno popoldne dalje časa delati ob drugih dneh.
IX.	Predno se uvede trajna in pravična regulacija plač, kakor jo prosimo v točki I., smo pa prisiljeni, da žc z oziroin na vedno večjo draginjo prosimo za ponovno izboljšanje plač. S sedanjim izboljšanjem ni niti mogoče, da sc pokrijejo višji stroški za podra-ženi premog. Draže so pa traino in vedno živila ter druge potrebščine., kakor n. pr. pe-
rilo, obleka, obutev, stanovanja. Od ust si mora odtrgati delavstvo, da se ne zadolži. Razumemo, da se zato zniža delozmožnost tobačnega delavstva le v škodo tobačni režiji. Pri izdelovanju smodk so zaostale viklerice nasproti špinarcam. lzdelovalkam »iin naj se dovoli višje zboljšanje, da ne bo prevelik razloček med obema kategorijama. Delavke pri zavijanju smodk in svalčic prosijo, naj se pre-tneste v tedensko plačo v kategorijo preje-malk. Odgovornost je velika in zato umestno, da se uvrste v navedeno kategorijo. Maksimum dela naj se zniža v cigaretni skladalnici vsaj na 45.000. V skladalnici (Verpackung) smodk naj se urede plače delavkam, ki kolku-jejo blago, tako, da ne bo treba delati zanje drugim delavkam. Nadalje se prosi i tu za izboljšanje. Riplerce se upravičeno pritožujejo, ker so bile pri sedanjem izboljšanju prezrte. Prt preineščenju na boljša mesta naj se gleda na to, da se izjednačijo plače, a ne na škodo posameznim skupinam. Premalo se ozira zadnja leta na delavke za izdelovanje cigaret. Tedenski zaslužek posamezne delavke znaša 12 do 14 kron, kar je odločno premalo v sedanjih tvorniških razmerah. Aufšte-karce so dobile izboljšano pri Princesas cigt zgolj 6 vin. tedensko. Razume se, da so zato zelo razburjene, ker imajo relativno najtežavnejše in najbolj nezdravo delo, tako da so ik) velikih naporih že popolnoma izmozga-ne. Zato prosijo, da se jim ne izboljša zgolj znatno plača, marveč da naj se jim zniža tudi delo. Delavke pri Princesas delajo že vse 20 do 30 let in še več časa, zato so še bolj užaljene. Delo naj sc zniža, ker se ne da primerjati z drugim delom v cigt oddelku. Prosi se, da naj se zniža delo vsem aufštekarcam na dan vsaj za 500 komadov. Upravičeno nagla-šajo prejemalke, da se premalo ozira na njihovo stanje. Ne da bi imela stalno mesto, opravlja marsikatera prejcmalka svojo službo več let, a ko postane stalna (bestimmt), mora čakati na tedensko plačo še pet let. Z ozi-rom na to se prosi: a) da se vštejejo preje-malki vsa službena leta in h) da sc uvrste vse prejemalke v tedensko plačo; c) tedenska plača naj se določi prejeinalkam v oni višini, ki jo imajo prejemalke v dunajski c. kr. ota-krinški tobačni tvornici. Glede na moško delavstvo naglašamo, da se je odločno premalo izboljšalo osobito v skladalnici (Verpackung), pri »Gedinglohnu«, pri cigaretnih strojih v rezilnici. Občutno nizko je izboljšanje pri substitutih, ki morajo prijeti za vsako delo. Delavstvo v gedingu naj se stabilizira, ako izvršuje na dan plačano delo. So slučaji, da so pri premestitvi zaslužili delavci mesečno II kron manj. Ce preneha delo na geding in je delavec premeščen v dnevno plačo, naj obdrži tudi višino prejšnje plače. Delo pri geding naj bo neomejeno. Pri večjem delu naj sc ne pritegne takoi nova pomočita moč. Pri premeščennjih naj se ozira pred vsem na službeno dobo. Prosimo, da naj se ozira pri izboljšanju delavstva, ki ima že tedenske plače. bolj na službeno dobo prizadetih delavcev, kakor dozdaj. Letos je jubilejno leto Nj. Veličanstva cesarja. C. kr. tobačno delavstvo se je bo z veseljem spominjalo, ako se mu dovolijo osobito glavne prošnje glede na regulacijo plač in na regulacijo provizij, ki smo jih označili stih I. in sub II. naše prošnje.
X.	Prejemalke so upravičeno ogorčene. Prosile so že v lanski spomenici, naj se odpravi čakanje petih let za tedensko plačo. Te dni se je pa pripetilo, da služi neka prejcmalka že pet let kot prejcmalka, a mora čakati še celih enajst mesecev ali pa še dalje časa, predno jo uvrste v ono kategorijo, kateri pripada. Protestiramo proti krivici in postopanju s_starimi delavkami.
XI.	Ob jubilejnem letu prosimo, da se naj milostno vštejejo v penzijo vsa službena leta tudi onim delavkam, ki so nekaj časa zapustile tvornico, a so se zopet povrnile vanjo.
Shod odobri prošnjo in sklene, da se vloži peticija v smislu predloga državnemu zboru. kakor tudi načelniku «Slovenskcga kluba», dr. Šusteršiču, načelniku svobodne zveze krščanskih delavskih državnih poslancev Leopoldu Kunschagu, zvezi avstrijskega krščanskega tobačnega delavstva, ravnateljstvu tobačne režije in finančnemu ministru. Krajevni skupini se naroči, da izjiosltije pri centrali, da se zavzame za našo spomenico.
Ker ie kljub obširnim predpoizvedbam mogoče, da se je prezrla kaka delavska zahteva, se pooblasti odbor, da sme še kaj dostaviti spomenici.
Predsednik podeli besedo deželnemu in državnemu poslancu dr. Kreku.
Dr. Krekov govor.
Dr. Krek naglasa, da naj vse svoje potrebe in zahteve izraža delavstvo po svojem društvu. Kdor dela tu za društvo, dela za svoj stan in ne za stranko. Potrebno jc, da zadobi društvo tako moč, da bo moral biti vsaka delavka in vsak delavec član društva. Vaša dolžnost je, da sc vprašate, če ste storili svojo dolžnost društvu z agitacijo za društvo.
Potrebno je branje časopisov. Kdor hoče, da pride naprej, mora brati časopisje. Delavstvo tobačne tovarne bi moralo voditi vse ljubljansko delavstvo. Vaša organizacija jc dvignila ljubljansko delavstvo, ki prireja danes veselice v Unionti. Z vašim krščansko socialnim mišljenjem bi prepojili lahko vse delavstvo ljubljansko. Misliti in skrbeti sc mora tudi za drugo delavstvo. Duh delavstva ljubljanske tobačne tovarne bi moral biti tudi duh vsega ljubljanskega delavstva. Ce bi sc vzbudil vaš duh med drugim delavstvom, bi bilo to v velikansko korist.
V tobačni tovarni so v pretežni večini delavke, ki znajo rekel bi vse. Javnega agita-toričnega dela je premalo. Gremo nasproti časom. ko butnejo vprašanja o splošni ženski
volivni pravici vun. Duh samostojnosti bi imel rad med vasni . . .
Končno pravi: Vaše upravičene zahteve bomo vedno zastopali. Večjo moč, kakor poslanci, ima pa delavstvo, ako se drži svoje organizacije. Ako nitna poslanec za seboj ozadja, ni nič. Za delavske zahteve ne zadostuje volja poslancev, marveč edinost delavstva. Naj bi ta duh bil tako močan, da bi segel vun iz tovarne v ljubljansko mesto in kranjsko deželo. (Živahno odobravanje.)
Predsednik podeli nato besedo državnemu poslancu dr. Korošcu. Burno odobravanje.
Dr. Korošec.
Nam vsem poslancem v »Slovenskem klubu« se gre, da delamo za korist ljudstva. Med slovenskimi poslanci imam dolžnost, da zastopam v proračunskem odseku tudi delavske koristi. Posrečilo se mi je, da sem prišel z delavskimi voditelji v zvezo. V proračunskem odseku hočem zagovarjati Vaše zahteve. (Pritrjevanje.) Glavno pozornost sc mora obračati na to, da dovolj za življenje zaslužite in da ste dovolj preskrbljeni za starost, in onemoglost. Obetam, da bom skrbel v proračunskem odseku za vaše zahteve. Prosim, da mi vaše želje sporočate po vaših društvenih odborih. Nastopati morate odločno. Socialni demokratje v Mariboru ne puste delati nobenega, da dela, ako nima od društva legitimacije. Obeta, da hoče zastopati koristi tobačnega delavstva. (Živahno ploskanje).
Nato govori državni poslanec
Gostinčar
Priporoča, da naj sc delavstvo oklene organizacije. Naglaša, da hoče storiti za tobačno delavstvo, a posamezniki naj se nanj obračajo po društvu. Na Dunaju sent predlagal pri zborovanju »Zveze«, da naj bi se pripisalo ob 601etnici tobačnetmi delavstvu pet let pri provizijah. Naglašam, da je to stvar izprožilo vaše društvo. (Živahno ploskanje.)
Po Gostinčarju govorita še dr. Krek in predsednik tovariš Catar. Ob viharnem odobravanju se sklene lepo uspelo zborovanje, na katerem so bili navzoči štirje državni poslanci »Slovenskega kluba«: Demšar, Gostinčar, dr. Korošec in dr. Krek.
Idrijske novice.
i Nekaj epizod iz zadnjega javnega shoda.
Kristan trdi, da so socialnodemokratični državni poslanci dosegli podržavljenje idrijske realke. Dekan Arko mu odgovori: Kako, da so vaši poslanci tako mogočni postali, da njih vpliv sega celo do Idrije? In ni dolgo, kar ste v svojem listu »Napreju« tožili, da so v zbornici osamljeni, da nobeden ne mara za nje? Kristan zavpije: Kedaj je to »Naprej« pisal, .aokažite mi številko! Vi lažete, vi ste laž-nik, jaz bi bil pač neumen, da bi kaj takega pisal. Sodrugi! Povejte vi. kedaj ste kaj takega brali v našem listu! Dvesto grl odgovori: Nikoli ne, dekan laže! Ker g. dekan ni imel pri sebi dotičue številke, pač pa je omenjal, da nekako pred dvema mesecema je to bilo v »Napreju«, in so se celo nekateri časniki norčevali, da je Kristan preveč na glas resnico govoril, naj sledi tu dobesedno ona notica. Nahaja se v »Napreju« z dne 18. oktobra 1907 na šesti strani pod točko: »Zmes«: »Državni zbor na Dunaju se ie 16. oktobra t. I. sešel. Kako bo deloval to je vprašanje, ki ni lahko rešiti. I!no ie gotovo: vse stranke so se zvezale proti socialnim demokratom, ki imajo edini dobro voljo storiti kaj poštenega za delavstvo.« Tu je pač dovolj jasno povedano, koliko vpliva imajo v zbornici, saj »Naprej« sam milo potoži, da so se vse stranke zvezale proti socialnodemokraškim poslancem. Da bode Kristan očitno zatajil svoje pisanje, nas ni presenetilo, a da bodo rudarji tako zatajili resnico, tega še nismo pričakovali.
i Kako se kupčije sklepajo. Kristan od kraja noče nič slišati, da bi bil prosil naročila od centralnega tečaja na Dunaju. Ko mu pa gospod dekan pove, da je strokovni učitelj Vogelnik bil pri njem in je takrat naročilo za i0.000 K se oddalo, si misli: Nemara jc le kedo ga videl pri meni, treba torej stvar zasukati. Odrezal se .ie: »Res je prišel Vogelnik v našo prodajalno, in ko sem ga zagledal, sem vstal, pomolil mu roko v pozdrav in vzkliknil: O Vogelnik! kako je kaj, vidim, da se debeliš, tudi jaz se redim. Dobro se nama godi! Stisnila sva si roke in razšla. Kaj ne, originalen način, kako se kupčije sklepajo! Njegovim liudeni je bilo to po godu, zadovoljno so sc nasmehnili ter mislili: No, naš Kristan jo pogodi, on ni nikoli v zadregi. Kdor zna, pa zna.
i Srebrno poroko je obhajal ta teden jamski paznik Frančišek Vončina. Poročil se je 15. januarja 1883 v Idriji s Frančiško rojeno Kosmač. Da bi bilo srečno do zlate poroke!
i Petje pri socialnih demokratih. Velik halo jc bil, ko jc Kristan prišel v Idrijo. Sam se je hvalil, da bode v nekaj mesecih naučil svoje ljudi nemški jezik, »njegova« pa bo v petju tako izurila sodruge, da bodo kmalu nadkrilovali obe druge stranke v Idriji. Nemški pouk je Kristan kmalu opustil; iz kakega vzroka, ni znano, ako je ona imela več vstraj-nosti pri petju, ne vemo. A resnici na ljubo moramo povedati, da se je javno enkrat pro-ducirala na pokopališču s svojim zborom. A potrpljenja je tudi njej zmanjkalo. Dobili so novega učitelja za petje, dobili brezplačno instrument, dobili tudi obširen prostor v telovadnici za pevske vaje. Pohvalili so svoje iz-vežbanc pevske moči učitelju in ta ves v ognju, da je dobil tako izboren materijal, ie začel kar s težko koračnico pevsko vajo. Note se razdele, harmonij zabuči, človeški glasovi pritisnejo in nc malo je učitelj iznenaden nad ! uspehom. Pogleda tega pevca, opazuje dru-
gega, posluša glasove, a potolaži se: Se me še boje, so morda kaj preplašeni, ko se me privadijo, bode boljše. Drugo uro bo vse drugače. A pri drugi skušnji vidi, da je enako kakor pri prvi, zato kar ustavi svoje delovanje, ker ni pričakoval takega uspeha. Prtgovar-jali so drugemu, naj on prevzame. Menda tudi obljubi, ako poizve, s kakimi močmi bo imel opraviti, odpove. Razpišejo v »Napreju«, da se išče učitelj petja, a nobeden se ne oglasi. Potrtega srca in težkih korakov se napoti predsednik v grad zahvalit se za prostore in harmonij, katerega so rabili za .dve pevski skušnji. To je bilo hudo in celo nadsvetnik je opomnil, a je vedel, da bode do tega prišlo, ker Kristan ni Arko. Kedo je to zakrivil? Nobeden drugi, kakor dekan. On kar dene klobuk na glavo, pa hajd k tistemu, ki lahko za-brani učitelju podučevati petje pri socialnih demokratih. In ta dekan posojil je celo instrumente, katere je kupil iz svojega za Čitalnico in daje svoje note celo naprednjakom na razpolago, le socialnim demokratom pa ne privošči, da bi kaj napredovali. Res on zasluži, da se ga prime na javnem shodu, saj sodrugi bodo vse potrdili, kar jim njih voditelj za-ukažejo.
i Zakaj še nI g. Š. prevzel petja pri socialnih demokratih. Bilo je pač predrzno od Kristana nagovarjati g. Š. v to svrho. Ali je že pozabil, kako je on svoje komandiral, da so razgrajali pri podoknici gospe tašče? Tulili in vpili so: proč s klerikalci in sramotili gosno, ki jim ni nič hudega storila. Sedaj naj pa zet poučuje privatno iste, ki so takrat blatili blago gospo!
i S telegramom se ie balial Kristan, da je oddala njegova zadruga vse čipke centralnemu čipkarskemu tečaju na Dunaju. Prav veseli smo bili, je zatrdil, da smo oddali prav dobro zalogo, katero nismo mogli razpečati in nam ie kot mrtev kapital ležala doma. To je bilo začetkom decembra in isti mesec so dobili od istega centralnega tečaja naročila za 10.000 kron. Tedaj se jim je delo skrajno olajšalo in skrb, kaj bo z izgotovljenim blagom, odvzela. In slišali smo, da je isti mesec zadruga izboljšala plačo za 20 kron na mesec odpraviteljici. Naše čipkarice dobe isto naročilo, izroče izdelano učiteljicam na naši strokovni šoli in dobe takoj izplačano. To delo opravljajo zastonj, ker so za to nastavljene; socialni demokrati: pa morajo posebej plačevati in zviševati takrat nagrado, kadar je manj dela in nič skrbi, kam se bode blago prodalo. No. če tožijo, da imajo malo zaslužka, naj le pogledajo, kam se deva plačilo in zakaj dobe manj njih čipkarice. Pa jih najbrž ne bo zmodrilo.
i Učiteljice za Galicijo. Ta teden je zapustilo pet iz.bornih čipkaric Idrijo, in se podalo čez Dunaj v Galicijo, da bodo tam vodile čipkarske šole. Par tednov bodo imele na Dunaju praktičen pouk. potem bodo pa samostojno prevzele nove šole, katere so bogati Judje -/a revne sobrate v Galiciji ustanovili. Idrijske čipke gredo boli v denar kakor češke, zato so se obrnili raje na daljno Kranjsko, kakor na bližnjo Češko. Pač častno izpričevalo za naše čipkarsko šolo, da tako daleč oddaja svoje moči! Ako se obnesejo nove šole, bode v kratkem šlo še pet novih učiteljic iz Idrije v Galicijo.
i Kako se je delalo pri volitvah za osebno dohodnino, navedimo tale slučaj: Ker se je vedelo, da župnik ne bo volil na liberalno stran, dostavili so mu volivno listino in poverilo šele 30. decembra, a volitev je bila dopoldne 28. decembra toraj dva dni po volitvi. In vendar ie občina mala in drugi opravičenci, od katerih se je pričakovalo, da ali ne bodo volili, ali pa oddali svoj glas liberalnemu kandidatu, so v isti županiji dobili dostavljeno pravočasno ali vsaj par dni pred volitvijo. Takih sredstev se nekatera gospoda poslužuje, da bi se še na vrhu obdržala. Slabo znamenje za stranko!
Torpedni napad pri brionskih otokih
Manever na morju, ki sc je vršil dne 15. t. m., ob priliki informativnega potovanja avstro-ogrskih delegatov, se je končal z nočnim torpednim napadom. O tem smo dobili sledeče zanimivo poročilo:
Ze današnja popoldanska pomorska bitka jc vzbudila pri gledalcih največje zanimanje. Današnji napad torpedov na združene bojne ladje in križarice pa je naravnost uspel nad vse pričakovanje. Po popoldanski bitki so se združile eska-drc in rezervne eskadre ter plovile v koloni proti Puljti.
Ko je nastopila tema, so se, vse luči na krovih pogasnile in pokrile. Na krovu je bilo vse tema, le pri brzostrelnih topovih so žarele električne žarnicc, majhne kot kresnice, a zadosti velike, da se je lahko merilo s topovi. Mornarji so v temi z vso gotovostjo opravljali službo. Nehote jc vsakdo govoril šepetaje. Od leve strani so se prikazali prvi žarki vzhajajočega meseca in na daleč in široko ni bilo videti orugega kot temnosive morske valove, ladjo pred nami in sence ostalih oklopnic. ki so plovile tiho v določeni smeri.
Proti 0. uri sc je naenkrat zasvetil na poveljnikovi ladji proicktor. V naslednjem trenotku so sc zasvetili projektorji na vseh ostalih ladjah. Velikanski žarki so začeli razsvetljevati in preiskovati morje. Obenem so začeli pokati brzostrelni topo-
vi. V svetlem siju projektorjev se je prikazal kot kaka pošastna ladja lomilec tor-pednih čolnov, Rdeča raketa je naznanila, da je ujel torpedni čoln.
Sedaj pa so se začeli pravi peklenski trenutki. Raz vseh ladij združene eska-dre so švigali po širnem morju žarki projektorjev ter iskali smrtne sovražnike oklopnic, hitre torpedne čolne. Ti so se prikazovali sedaj ob desnem, sedaj zopet ob našem levem boku. V zrak pa so švigale rdeče rakete kot signali in svetlobne krogle, ki naj bi izdale sovražnika. Vmes je bilo čuti ostri pok topov z malim kalibrom, gromeči gias velikih topv, zraven pa so žvižgali markirani torpedni streli.
V dveh oddelkih so napadli lomilci in torpedni čolni levo in desno divizijo našega brodovja. Toda ta napad se jc zdel malo uspešen. Kdo tudi more odločiti v miru, ko se ne proži ostrih torpedov in strelov ? Vedno na novo so se ponavljali napadi. Skoro se je zdelo, kot da bi se eden izmed torpednih čolnov skrival pred iskajočimi projektorji, in da bi lahko imel uspeh.
Komaj pol ure ie preteklo in boj se je končal. Bil je to boj, v katerem se je predstavljala moderna uničevalna taktika, ki privede zmaganca do katastrofe. Zanimalo bo marsikoga, ako povemo, da se je pri teh vajah 15. t. m. izstrelilo 1596 strelov. 540 strelov je bilo iz 24- in 19- centimeter-skih topov med bitko pri Rovinju, ostali streli pa so bili iz brzostrelnih topov pri torpednem napadu. Po končanem boju je odplulo vse brodovje v puljsko luko.
BAN RAUCH.
Registriramo objektivno časniške glasove. ker je definitivna sodba spričo zamotane hrvaške politike za zdaj še težavna.
»Agramer Tagblattu« se program bana Raucha, ki ga je 16. t. m. razložil, ne dopadc. Sicer hoče ban ostati strogo na nagodbenem temelju in celo obljublja revizijo in razširjenje tega zakona, toda njegovo stališče je ogrskemu bližje kot hrvaškemu. Prvič jc ban svoj program razložil uradništvu deželne vlade in ne politikom. Drugič ban ni hotel jasno razložiti, kako umeva »državno enoto« med Hrvaško in Ogrsko. Kar se pa tiče jezikovnega spora pri železniški pragmatiki, smatra ban to vprašanje za sporno, dočim Hrvati tu ne poznajo nobene dvoumnosti.
»Hrvatstvo«, glasilo krščanskih social-cev, meni o banovem programu, da ie njega najslabša stran pač stališče glede na železniško pragmatiko. Za svojo misel ne bo pridobil nobene stranke. Dobre so točke o finančni reviziji nagodbe. avtonomiji in gospodarskih reformah. Toda izgleda, kakor da bi Rauch hotel s temi koncesijami Hrvate pridobiti za ogrsko stališče.
»Pokret« radikalno parafrazira in smeši Rauchov program, najbolj pa ga veselijo demonstracije pri sprejemu. Zaletava se v »Hrvatstvo«, ker je obsojala njihov pobalinski značaj in v »Hrvatsko Pravo«, ki demonstracijam ni posvetilo uvodnega članka. Sicer se pa hrvaške stranke zopet medseboj pridno prepirajo, tako n. pr. dva glasila, kojih stranki sedite skupaj v koaliciji.
»Hrvatsko Pravo« o banovem programu piše zelo trezno in mirno. Proti programu je zato, ker so Starčevičanci načelno proti na-godbi z Ogrsko.
»Hrvatska«, glasilo stranke prava, najbolj protestira proti onemu odstavku programa, kjer ban naglaša, da bi »nemilosrdno strog proti tendencijama, kojc bi rnožda bile obra-čene proti našoj preiasnoj dinastiji.« To očitanje ves hrvatski narod od sebe odvrača.
• • »
Podban Czernkovich je dal zagrebško policijo pomnožiti za 100 mož. Dejal je, da upa vlada dobiti v volivnem boju veliko pristašev, zlasti v Slavoniji. »Magyarorszag«, »Ma-gyar Hirlap«, »A Nap«, in »Magyar Allam« Hrvatom žugajo z železno pestjo. »Pesti Hirlap« obeta Hrvatom kraljevskega komisarja, edino »Pester I.loyd« piše zmerno. —- Podban Czernkovich je sprejel uradnike svojega re-sorta. Razvijal je program .v smislu banovega. Skrbel bo za delavstvo, pospeševal avtonomijo občin in pravično nebirokraško upravo. Naučni šef Mi.vich ic obljubil izboljšati gmotni položaj duhovščine ter izdatno podpirati slovstvo in umetnost. V banavo palači je generalni vikar dr. Krapac priporočal banu skrb za cerkev. V imenu Srbov je pozdravil bana župnik Pavlovič, v imenu protestantov pastor Bayer, za orožnike podpolkovnik Ouinz, za septemviralni zbor sodnik Florschiitz, za banalni svet dr. Mažuranič, ki je dejal, da umazani valovi strankarskih strasti ne bodo one-čistili templa sodnikov, nadalje so se banu predstavili višji državni pravdnik dr. Vančas. v imenu mesta svetnik Katkič, rektor vseučilišča dr. Maurovič, ki je banu priporočil knjižnico, osnovanje medicinske fakultete iu razširitev poslopja, ravnatelj Diskovič v imenu srednješolskih profesorjev (»Pokret« poroča, da je pri tej priliki več profesorjev, katere »Pokret« imenuje »streberje«, zaklicalo banu »Ziviol«) in drugi.
NOVI RUSKI NAUČNI MINISTER.
Schvvarz je liberalec. V svojem pro-gramnem govoru je rekel, da se ne sme trpeti na vseučiliščih poiitikovanje in ne-
mirov, Ohraniti se pa mora avtonomija vseučilišč.
SPOR MED ITALIJO IN ABESIN1JO.
Italijanskemu poslaništvu v Londonu je sporočilo angleško zunanje ministrstvo, da je mrtev stotnik Bongiovanni, stotnik Molinari je pa ranjen in ujet. Lugh drži z ostanki posadke Segre, ki sodi, da kraj ni v nevarnosti. Značilno, da so angleški državniki o položaju italijanskih kolonij bolj poučeni, kakor pa italijanska vlada.
NEVAREN POLOŽAJ PERZIJSKEGA PRINCA HERMANA.
Princ Herman je sporočil perzijski vladi, da zamore le še štiri dni vzdržati Sand Ibulak. Zahteva vojaško pomoč in denar.
NEMČIJA.
Centrum za ureditev rudarstva.
Nemški državni zbor razpravlja o interpelaciji poslanca centra Giesbertsa, ki utemeljuje svojo interpelacijo o ureditvi rudarstva. Gre se za koristi vseh rudarjev v Nemčiji.
Nemčija kupi Zeppelinova zrakoplova.
Nemčija kupi oba Zeppelinova zrakoplova za 2,150.000 mark, ako izpolni Zep-pelin sledeče pogoje: Zrakoplov se mora peljati 24 ur od Bodenskega jezera čez Rensko dolino do Mainza, 700 kilometrov. Zrakoplov se mora dvigniti bolj visoko, kakor do zdai.
Kriza v nemškem mornariškem društvu.
Poročajo, da Keiin odstopi, če se mu zagotovi časten odstop. To se zgodi tako. da odobre pri glasovanju njegovo poslovanje. Odstopi tudi predsednik mornariškega društva knez Saltn.
NA BALKANU.
Bulgarski četovodja Skirtzev se je udal turškim oblastem, ki so mu zagotovile pomiloščenje. Rekel jc, da se udajo še trije četovodje, ako ostane on brez kazni.
SVETA VOJSKA PROTI EVROPCEM V MAROKU.
Novi sultan Muley Hafid je proglasil sveto vojsko osobito proti Francozom. Sultan upa, da kmalu pribori Casablanco in Meduino. Zapustil je svoj tabor pri El-kenacerju in prodira proti Savtjasu, da prične vojsko s Francozi. Sveta vojska se napoveduje proti »gjavrom« po celi Maro-ki. Ni izključeno, da nastopijo fanatizirani mohamedanci proti Evropcem v celi severni Afriki. Francozi so zdaj prisiljeni, da varujejo svoj ugled. Gre se jim tudi za Alžir in Senegambijo. Mulej Hafid ima 25.000 vojakov, po sveti vojski upa, da naraste njegova armada v kratkem na 50.000 mož. Stari sultan Abdul Azis pa tiči v Rabati pod obrambo francoskih topov.
O bojih pri Seltatu dne 14. t. m., je poslal general d'Amade obširno poročilo. Francozi so porazili mehak) Mulej Reši-dovo. Boj pri Seltatu je trajal od 8. ure zjutraj do 12. ure opoldne. Maročani so imeli 150 mrtvih in 300 ranjencev.
V francoski zbornici so sklenili, da razpravljajo o Jauresovi interpelaciji glede na ukaze d'Amadeju dne 24. t. m. pa ne takoj, kakor je to zahteval Jaures.
Dnevne novice.
1 Senzacijonelno odkritje iz liberalne posojilnice v Metliki. Prva dolenjska posojilnica v Metliki ,ki je v strogo liberalnih rokah in v kojc načelstvu je med drugimi tudi liberalni kandidat Franc Jutraž, je imela svoj čas neko ložo v Črnomlju. V računskem zaključku te posojilnice za leto 1904. najdemo zaznamovano vrednost lože v Črnomlju z zneskom 9500 K. To se najde v bilanci tega leta na strani 10. Leta 1905. se je loža prodala raznim kupcem za skupno prodajno ceno kakih 34.000 K. Vsakdo bi pričakoval, da se bode v računskem zaključku za leto 1905. ta kupnina izkazala med sprejemki v računu prometa. V rokah imamo račun leta 1905., toda kupnine za prodano ložo ne najdemo niti v gorenji višini, niti v manjšem znesku izkazane. Ker smo pa vestni, smo iskali to ložo še v računu zgu-be in dobička, misleč, da se bo diferenca med prejšnjo vrednostjo m -esnično kupnino našla tukaj k.:t dobiček. Toda čuj iu strmi svet: Našli smo v resnici ložo toda med izgubo, kjer se glasi 14. postavka: Odpis vrednosti lože v Črnomlju 9500 K. Nastane sedaj vprašanje, ali so gospodje metliške posojilnice kupnino za razprodano 1'ozo kupcem odpustili, podarili ali vrnili? Kaj druzega jo nemogoče, če se vrednost lože vstav, med izgubo in sicer s celim zneskom. Ne knjigovodske govorjeno se to pravi, da ie bila loža >:;i posojilnico popolnoma izgubljena.
imei t.su i.mdstv.':, ki ima tem I beral- I nim zavod m opraviti, vprašamo gospode | pri mctli>i posojilnici: Kje je gori navedeni:: 54.ni)0 K? Pojasnilo naj bo točno in zane: !ji\ o!
+ Socialni kurz v Št. Rupertu je po-voljno uspel. Obiskovalcev je bilo zadnji dan čez 200 samo popoldan. Poročali so dr. Krek, dr. Hočevar, g. Legvart. Zahvaliti se je posebno g. Legvartu, ki je v svojih predavanjih obrazložil iti pojasnil natančneje zahtevo za zboljšanje živinoreje iu perutninarstva. Zboljšanje travnikov in umno krmljenje je neobhodno potrebno, če hočemo napredovati. Pojasnila glede mlekarstva so bila točna iti priznanja vredna. Obširna so bila izvajanja glede svi-njereje. Ljudem je predavanje dopadlo, ker je bilo res praktično. Posebno zanimivo je bilo predavanje o perutninarstvu, ki je bilo združeno s številnimi skioptičnirni slikami. Ta tečaj je dal spoznati, da je še tu veliko ledine, ki jo treba izorati s praktičnim poukom. Zal, da napuh in liberalna mogočnost zadržujeta pri nas napredek! Tudi tu obstrukcija, ki je pa prav topa in neumna, ker ne škoduje drugemu, kakor samemu svojeglavem Vsi vidimo in čutimo, da je treba začeti mirnejše gospodariti. Dr. Krek je že znan po svojem delu. s katerim jc premagal nasprotnike, dr. Hočevar pa je govoril o testamentih iu nekoliko o zemeljski knjigi. Vsem gg. srčna hvala za trud in požrtvovalnost! Spodbujati nas mora poten; misel: Dela je treba!
f Telovadba. Deželni šolski svet je dovolil »Slovenski krščansko-socialni zvezi«, da sinejo srednješolski dijaki telovaditi v njeni telovadnici.
+ O svetem Simpliciju. Vodstvo neke gimnazije na Kranjskem je zadnjo Številko »Časa«, ki je dozdaj redno dohajala v ondotno dijaško knjižnico, vrnilo zaradi razprav »Seksualno vprašanje« ter »Krščanstvo in seksualno vprašanje« od l7. Terseglava. Ne vemo, ali je vodstvo to samo ukrenilo ali pa vsled sklepa učiteljskega zbora. Slednje komaj verjamemo, kajti večina profesorjev na tem zavodu je liberalnega mišljenja in ti so v teli vprašanjih zelo svobodomiselnih nazorov ter dijakom priporočajo celo Forela in Ellen Keyevo. Ne verujemo torej, da bi gospodje kar čez noč postali tako sramežljivi. Če pa je vodstvo samo to storilo, se je najbrž zaradi naslova zgražalo in člankov samih skoro gotovo ni prebralo. Gotovo niso za otroke pisani, osmo-šolec pa, ki se poda v življenje, se mora seznaniti s tem vprašanjem. Sicer pa nadzira dijaško knjižnico profesor, ki pozna knjige in dijake in se po tem pri izposojevanju knjig ravna. Navsezadnje pa nas ta zanimivi pojav iz doline šent-florijanske dosti ne briga in ga le zato registriramo, ker ravno v tistem kraju, koder sc je to zgodilo, med dijaštvom ne vlada ravno bogvekakšna moralnost, ampak žalibog čisto narobe. Vodstvo opozorimo na to in ga prosimo, naj tu zastavi svoje moči, mesto da ovira resno izobra-ževavno delo onih. ki boljše od njega vedo, kje tiči zlo in kako ga .ie moč ozdraviti.
+ Dr. Drtina — plagiator. Državni poslanec dr. Drtina, ki je poleg Masaryka up in nada vseh svobodomislecev in raz-porokarjev. je napisal zopet knjižico o idejah srednjega veka. Tu pa kaže popolno nevednost. O krščanstvu piše take neresnice, da se vidi, da mož krščanstva niti ne pozna ne in da se ni potrudil študirati pisatelje, o katerih hoče soditi. »Čech« je pa zdaj še dokazal, da je Drtina cele odstavke doslovno in brez vsake kritike prepisal od protestanta Etickena, ki jc izdal nemško knjigo o zgodov in i iu zi-stemu srednjeveškega svetovnega naziranja. Citate iz sv. Tomaža Akvinskcga navaja, dasi njegovih del gotovo v rokah ni imel. Pri tem strelja gorostasne kozle. Tako n. pr. citira, da trdi sv. Tomaž Akvinski, da je lakota mati lastnine, dasi navaja Akvinec to med ugovori, ki jih zavrača, itd. Če misli dr. Drtina, da si bo s takim »učenjaškim« delovanjem naredil pot v učno ministrstvo, kamor ciljajo njegove misli, se zna uračunati.
+ Slovenska podružnica »Avstrijske družbe sv. Rafaela v varstvo katoliških izseljencev« objavlja sledečo doposlano mu informacijo ministrstva notranjih zadev glede na zavarovanje, ako odklonijo ameriške oblasti izseljenca. Nekaj časa sem priporočajo agenti osobito v južnih avstrijskih pokrajinah izseljencem, da naj se, ko kupijo vožni listek, tudi zavarujejo za slučaj, ako jim ameriške oblasti zabra-tiijo vstop v Ameriko in da naj zato poleg vozninc plačajo še posebno premijo. Izseljencem se svetuje, naj ne sklepajo takih zavarovalnih pogodb. Obstoja namreč nevarnost. da zavzamejo ameriške oblasti
stališče, da se s takimi zavarovalnimi pogodbami nagovarja k izseljevanju, kar je pa prepovedano po ameriških naseljeval-nih postavah. Ravno zaradi tega zavarovanja bi lahko odklanjali izseljence. Nadalje pa nima v Avstriji nobena domača iu tudi ne kaka inozemska zavarovalnica pravice, da dela take kupčije. Oni agenti, ki nagovarjajo izseljence k omenjenemu zavarovanju, nimajo pravice, da zavarujejo izseljence in so zato kaznjivi. Izseljenec tudi nima v teh razmerah ni-kakega zagotovila, da bi bil res zavarovan. V mnogih slučajih je taka kupčija le navidezna. Agent nima drugega namena, kakor da vzame izseljencu višji znesek, kolikor znaša vozna cena.
t- Sv. Oče je obolel lahko na revmi. Obiskal ga je njegov zdravnik dr. Petacci. Papež ni v postelji in je zaslišal med 11. in 1. uro Merry del Vala, majordoma iu več škofov.
+ Dr. Lueger boleha že osem dni, ker se .ie prehladih Upajo pa, da kmalu ozdravi.
I- Stavka pri družbi »Dalmacija«.
Moštvo parobrodnega konzorcija »Dalmacija- stavka.
Iz gorenje krške doline. Nepopisno veselje vlada v gorenji krški dolini, odkar je načelnik »Slovenskega kluba«, dr. Šusteršič, predlagal v državni zbornici, da se nai nameravana transverzalna železnica izpelje po gorenji krški dolini. Če se ta železnica izvede, oživela bode zopet obrt in industrija ,ki je zaspala vsled predragega izvoza. Naša izvrstna vodna moč se bode zopet porabila, kakor pred leti, ko so stale ob bregovih Krke velikanske tovarne, n. pr. na Dvoru, v Žužemberku in Zagradcu. Prebivalstvo, ki je iskalo doslej kruha po daljni Ameriki, prijelo se bode zopet domače grude. Lepa vam hvala, g. dr. Šusteršič in »SI. klub«, delujte, da se doseže toliko zaželjena železnica.
Slovenec novomašnik v Ameriki. Dne 29. decembra minolega leta, se je vršil v Ana-condi, drž. Montana, nenavaden dogodek, ki zasluži posebne pozornosti. Omenjenega dne je namreč daroval novo mašo Rev. Mihael Pirnat iz Dravelj nad Ljubljano. Akoravno ježe Slovenec-novomašnik v Ameriki nekaj nenavadnega, je omenjeno slavnost v posebni meri poveličevalo dejstvo, da sta novomašni-ku pri njegovi novi maši stala ob strani dva njegova brata-duhovnika: Rev. 1. B. Pirnat, župnik fare sv. Petra, kjer se jc redka slavnost vršila in eden najbolj priljubljenih duhovnikov, kar jih je kedaj bivalo v Anacondi, ter Rev. Alojzij Pirnat iz šeutpavelskega semenišča. Slovesnosti se je udeležilo veliko število duhovnikov, uglednih meščanov mesta Anacouda, Buttc, Helena, Meadcrville, Wal-kerville i. dr. in velika množica ljudstva. Ana-condski dnevnik »The Anaconda Standard« je prinesel ob tej priliki poleg obširnega popisa redke slavnosti sliko novomašnika in njegovih dveh bratov-duhovnikov, ter cerkve sv. Petra, kjer župnikuje novomašnikov brat Rev. 1. B. Pirnat. Slavnostni govor jc imel dr. teol. Rev. St. I. Sullivan, ki se .ie v svojem znamenitem govoru s povdarkom spominjal nenavadnega dogodka, ko so trije brat-je-duhovniki stali pred oltarjem. Tudi mi se pridružujemo besedam slavnostnega govornika, kajti v celi slovenski domovini pač ne najdemo podobne primere. Vsi trije bratje mašniki so doma iz Dravelj nad Ljubljano, iz znane iu spoštovane rodovine. Kolika sreča za stariše, sivolasega očeta in mater, ko morejo s ponosom gledati na take sinove.
Smrtna kosa. Na Vrhniki je umrl 17. januarja starosta občinskega odbora g. Mihael Tomšič, usnjar iu posestnik na Vrhniki, v starosti nad 70 let. N. v m. p.!
Ponesrečil se je K), t. ni. pri ri-golanju v vinogradu Janez Kos, Vel. Kal št. 3, župnija Mirnapeč. Vsula se je nanj plast kamenja in zemlje. Bil je na mestu mrtev. Bil ie komai eno leto oženjen. star šele 26 let.
Surovi očim. Iz Domžal se nam poroča: Dne 17. t. m. popoldne jc videl g. Franc Vidmar, posestnik in kovaški mojster. tla lazi od sosedove ograje neki skvečeni otrok. Fr. Vidmar gre tja iu dobi okolu 6-letncga fantička, kateri je bil na rokah zvezan, v noge in na rokah je bil pa ves ozebcl. Otrok je jokal na vso moč. Vidmar je fantiča nesel k orožnikom, da so videli, kako dela s fantičom Jožef Šain. vpokojeni železniški delavec. Seveda so orožniki vso stvar preiskali iu so dobili palico, s katero je Šain tepci dečka. Palica jc bila taka, kakor jo imajo pastirji za vole. Enkrat sc je Šain že moral pri sod-niji zagovarjati zaradi trpinčenja otroka, pa se je izmuznil, sedaj se mu pa to ne posreči, ker je im .l otroka v takem mrazu zunaj privezanega.
Analfabetski tečaj v Jablanici. V Jablaniei v Hercegovini so otvorili analfabetski tečaj, v katerega se jc takoj vpisalo 24 analfabetov. Vodi ga učitelj Štc-fanac Anton.
- Z Bučke. (Odgovor Narodu.) Povsod so že skoraj izginili liberalci, Ic pri nas so se oglasili neki ostanki na Bučki v »Slovenskem Narodu« št. 3. V sirovem dopisu, kakor so sami sirovi, napadajo našega vse časti vred-niega g. župnika. Nr bilo bi lepo za nas. ki
nas je vendar mnogo več, da bi taki ljudje sramotili vrle Bučkljance. Ni res, da bi bili fa-rani kar kratkomalo sklenili, da odpravijo ko-lekto, to so storili le nekateri liberalci, ki nekateri od njih nikdar niti zrna niso dali. Z odpravo bire so mislili oteti potapljajoči se čolni-ček, a ravno to jili bode pogreznilo. Ljudstvo je jelo misliti, da je vendar ložje dajalo tistih par zrn, kakor pa sedaj, ko nas tirjajo po 6, 12, 25, -K) kron. Pa ko bi bilo to zadosti! Župnik je s tistimi zrni plačeval cerkvenika in organista, sedaj hodenio pa poleg imenovanih vsot plačevali z občinskimi dokladami oba navedena. Pač nepotrebni stroški za našo revno občino! Seveda našim liberalcem ni dosti do cerkve, zato bi imeli radi francoske oziroma ricmaujske razmere, kar jim bomo seveda gotovo preprečili. Naprosili bomo slavno c. kr. okrajno glavarstvo, da bode zaukazalo našemu županstvu skrbeti za pravočasne občinske volitve! Liberalci, le pripravite se na pogorišče! Na druge laži, kakor da sejmovi ncso čistili tisoč goldinarjev in da je gospod župnik zahteval 300 goldinarjev za cerkovnika in organista, niti ne odgovarjamo, ker taka laž ima kratke noge. Kar se pa cerkvenega premože-nia tiče. lahko rečemo, da bi bilo že zdavnaj izginilo, če bi ga taki možje dobili v roke, kakor so naši rogovileži. Končno povemo še to, da se v bodoče ne bomo pustili sramotiti, ampak bomo vaše nakane osvetlili, da se vas po svetu spozna, kakšne namene imate.
Kmetijski tečaj za kamniški okraj se priredi od '27. do 31). t. m. v gospodarskem domu v Mengšu. Predavanja se vrše vsaki dan od 9. do 12. in od 2. do
5.	ure popoldne. Predavali bodo dr. Krek. mlekarski nadzornik Legvart, tajnik » Zadružne zveze« Premrov, inženir Turk. vinski komisar Oombač in tiadživino-zdravnik Zadnikar. Predavanja bodo izpopolnjevale skioptične slike. Ker je ta tečaj zelo važen, vabimo že sedaj kmetovalce. da se ga iz celega kamniškega okraja v obilni meri udeleže. Prenočišča preskrbi drage volje mlekarska zadruga
v Mengšu.
—	Št. Jernej. Odboru, ki si je stavil nalogo trasirati železniško progo Brežice-Ru-dolfovo, sta odposlala občinski in župnijski urad v Št. Jerneju izjavo, v kateri pravita: Jasno je. da morejo dandanes prospevati samo oni produktivni kraji, ki imajo ugodna prometna sredstva torej kraji, ki imajo bližnjo železnično zvezo. Velika in rodovitna je obširna šentjernejska ravan. Vinorejstvo se je zadnja leta čuda povzdignilo; prešičoreja je razvita. Zadnji čas je celo vis. c. kr. vlada svojo posebno pozornost obrnila na našo dolino glede konjereje. A pri vsem tem imamo Šentjerncjci jako neugodno pozicijo, ker smo na eno iu drugo stran 20 do 23 km oddaljeni od železnice. Zato smo vsi prebivalci te obsežne doline z veliko radostjo pozdravili vest, da sc je v Brežicah osnoval odbor, ki ima nalogo trasirati železnico Brcžice-Rudolfovo. — Vemo dobro, da s samim trasiranjem še ni železnica zidana. A v tem započetem delu vidimo Šentjernejci jutranjo zarjo, ki nam obeta toliko zaželjeno železnico in s to boljše čase. Kadar bodo ta pripravljalna dela končana, bodo započele vse prizadete občine: St. Peter, Bela cerkev, Škocijan, Brusnice. Oreho-vica. Št. Jernej, Kostanjevica, K riževo, Cerklje živahno akcijo za izvršitev te železniške proge. Obrnili se bomo na naše državne poslance. odposlali cventuelno deputacije do visokega c. kr. železniškega ministrstva.
—	Kmečki shod. Jutri, v nedeljo, dne 19. t. m. popoldne ob 3. uri sc vrši kmečki shod na Krki. Predava gospod mlekarski nadzornik Jakob Legvart o kmetijstvu in mlekarstvu. Osnuje se tam mlekarska zadruga.
—	Mlekarska zveza v Ljubljani se je preselila v lastne prostore na Dunajski cesti št.
6,	II. nadstropje. Uradnic od 8,—12. dop., in od 2.-6. pop. Zveza daje pojasnila v vseh zadevah, ki se tičejo mlekarstva in pa mlekarske produkcije. Obenem pa opozarjamo tudi naše domače trgovce, da sc poslužijo tega edinega slovenskega zavoda, ki sc peča na debelo s prodajanjem kranjskih mlečnih izdelkov. kakor svežega mleka, finega čajnega masla, raznovrstnega sira in pa jajc. Posebno trgovce, ki potrebujejo večje množine sira. opozarjamo, da sc obračajo na to zvezo, ne pa na tuje tvrdke. Le na ta način, da bodo domači odjemalci podpirali to velepomembno zvezo, bo uspevala naša domača mlekarska produkcija.
—	Gostovanje gospe Irme Polakove v
Oseku. Operetna subretka g. Irma Polak gostuje v soboto, dne 18. t. m., v gledališču v Oseku, in sicer v opereti »Vesela vdovica« in »Uboga deklica«. Koncem meseca gostuje na tem gledališču v opereti »Nabob«.
—	»Roditeljski list«. Pod tem naslovom je začel v Ojurgjevacu izhajati nov list-me-sečnik.
—	Umrl je v Gorici duhovnik Franc Zo-ratti.
J*" Prosimo gospode, ki so dobili pisma od »Slovenske krščansko-socialne zveze«, da blagohotno hitro izvrše tiaprošeno in priložene li .tke začetkom prihodnjega tedna izpolnjene dopošljeio.
Štajerske novice.
š Velik požar v trgovini gosp. Majdiča.
Iz Celja nam poročajo: Včeraj zvečer ob pol 6. uri ic nastal velik požar pri tukajšnji železni trgovini »Merkur« g. P. Majdiča. Ogenj je nastal v magacinu v prvem nadstropju in
se sodi, da je vzrok peč v magacinu, v kateri kurijo sedaj ob priliki inventure. Požarna hramba je prišla, pa žalibože zmanjkalo je vode. Napredno Celje brez vodovoda! Škoda velikanska, ne toliko že zaradi ognja, kakor ker je pomočena fina posoda in druge finej-še priprave. Zavarovano je pri »Slaviji«. Prisotna je bila žendarmerija in tri stotnije in-fanterije. Pohvalno pa je, da je sosed gospod Rakusch, ki je imel tudi velikansk požar v avgustu lanskega leta, poslal svoje uslužbence, ki so zelo pridno pomagali gasiti. Trgovina bo nekaj časa zaprta.
š V Celju je bil 17. t. m. pokopan generalni major v pokoju gosp. Viktor Kil-liches, star 75 let. Pogreba so se udeležile tudi po tri kompanije infanterije in domobrancev.
š V dobrnskili toplicah so našli tri nove vrelce.
š Posoiilnična stavba v Celju na Graški cesti, za katero sc je vršil dolga leta boj med magistratom in Slovenci, je konečno dovoljena. Poslopje bode imelo proti kovaški ulici dva, drugod pa po tri nadstropja.
š Poročila se je v Ormožu gdčna. Milena Lazarjeva, dozdaj učiteljica v Ormožu, z gospodom Pavlctičem, inženirjem pri c. kr. ka-tastralnem ravnateljstvu v Trstu.
š Stavka tiskarniških pomožnih delavcev v Celju. Iz Celja nam poročajo: Pomožni tiskarski delavci v Celju so začeli dne 15. tega meseca stavkati. Drugi dan so se njim pridružili šc delavci slovenske tiskarne. Zborujejo v gostilni »Zur Stadt Graz« (Štelcer). Gre se za 5 K tedenskega povišanja.
LjubijansKe no«.
lj Seja odbora »S. K- S. Z.« bo prihodnji ponedeljek točno ob na 8. uro zvečer.
Ij Predavanje S. K. S. Z. Minuli torek je predaval v S. K. S. Z. profesor Evgen Jarc. Govoril je o zanemarjeni mladini in pa o potrebah šolskih reform. Na šole ima po sedanjih postavah rodbina premalo vpliva. Podal je tudi zgodovinski pregled o razvoju šol. — Prihodnji torek točno ob pol 8. uri zvečer predava v S. K. S. Z. č. g. katehet Janko Mlakar, znani izvrstni poznavalec naših krasnih planin. V torek k predavanju!
Ij »Otvoritev belokranjske železnice«. Pod tem naslovom priredi pevsko društvo »Ljubljana« svojo letošnjo veliko maska-rado dne 2. februarja v veliki dvorani »Uniona«. Sestavil se je velik odbor, ki bo pieskrbel, da bo ta zabava res najbolj zabavna prireditev v letošnjem predpustu in da bo v vsakem oziru na višku. Deko-racijska dela je prevzel akademični slikar g. f^ašica, katerega pripoznani talent gotovo ustvari nekaj posebnega. Za to ori-ginelno prireditev je že sedaj mnogo zanimanja in je oglašeuili že mnogo elegantnih skupin. Pričakovati je tudi gostov z dežele! Več o tej priredbi še poročamo; za danes le še omenjamo, da daje odbor pojasnila vsak večer od 7. do 9. ure v hiši stavbinske družbe »Union«, Frančiškanske ulice (pisarna pritličje na desno).
lj V pojasnilo. Pevsko društvo »Ljubljana« je že meseca novembra pr. I. razglasilo, da priredi svojo maskerado dne 2. februarja in to je tudi pozneje parkrat razglasilo. Ne glede na to, da že navaden takt zahteva, da kako drugo društvo ne, napravlja svoje priredbe isti dan in da vsled velikih že izvršenih predpriprav ne more sedaj nakrat »Ljubljana« prelagati svoje priredbe na kak drug dan, je bila tudi že meseca novembra naročena vojaška godba, katere se sedaj na drug primeren dan ne dobi.
li Premijera izvirne Meškove narodne igre »Na smrt obsojeni« bo v deželnem gledišču v Ljubljani prihodnji torek.
Ij Samassova livarna zvonov v Ljubljani ni kupila livarne v Lincu, kakor smo poročali, ampak je le ondotni zvonar nehal vlivati velike zvonove, ki tehtajo nad 3 stote.
lj Posestnike konj opozarjamo, da bo prihodnji teden v bolnici za živino (Poljanska cesta št. 63, telefon 44) z ozirom na niagistratni ukaz, da se imajo uradno ali privatno preiskati po živinozdravnikih vsi kopitarji, ordinacijo ne le od 9. do II. dopoldne, marveč tudi popoldne od 4. do 5. ure. Tedaj sc sprejemajo tudi oglasi za ambulatorično preiskavo konj.
lj Umrla je 15. januarja na pljučni tuberkulozi začasno vpokojena učiteljica gospica Marija Kralj. Zadnja njena služba je bila pri sv. Venčeslu blizu Slovenske Bistrice. Pokojnica je bila rodom Ljubljančanka.
li Občni zbor »Muzejskega društva za Kranjsko« se jc vršil včeraj ob pol šestih zvečer v prostorih »Slovenske Matice«. Predsednik deželni šolski nadzornik Fr. Leveč jc otvoril zborovanje, pozdravil navzoče in naznanil dnevni red. Tajnik Viktor Steska je podaj tajniško poročilo. Odbor je imel leta 1907 tri seje. Svoje delovanje je društvo omejilo v preteklem letu na izdajanje »Izvcstij Muzejskega društva«, ki jih je urejeval dekan Anton Koblar, in »Mitteilungen des Muscal-vereines fiir Krain«, ki jim jc bil urednik profesor Fr. Komatar. Profesor Komatar se je pa odpovedal odborništvu in uredništvu »Mitteilungen«, ki jih je urejeval od leta 1904 do 1907. in ki jim ic bil ta čas tudi sam tiajniar-
Ijivejši sotrudnik. Čeprav pa jc odložil uredništvo, ostane še nadalje sotrudnik. Število članov je 199, naročnikov na »Izvestja« 21, častni člani so 3. Umrl je en član, dr. Ernest Kratner, ki ie bil tudi društven sotrudnik v »Izvestjih« in v »Mitteilungen«. Na poziv predsednika Fr. Levca so zborovalci v znak sožalja vstali. — Društvo je bilo v književni zvezi s 124 društvi. Podpore je društvo dobilo od c. kr. ministra za bogočastje in nauk, od ces. akademije znanosti, od Kranjske hranilnice. Deželni odbor za leto 1907 ni izplačal običajne podpore. Daroval pa je društvu profesor dr. Frančišek Kos v Gorici 1000 K. »Slovenska Matica« jc društvu drage volje prepustila dvorano v društvene namene. — Vsem dobrotnikom zahvala! Zveza z »Zgodovinskim društvom za Slovensko Štajersko« v Mariboru ni pridobila društvu nobenega novega člana. Tajnik konča svoje poročilo s pozivom, naj bi se pridno agitiralo za pridobitev novih udov. Blagajnik profesor Milan Paik je potem pojasnil društveno denarno stanje. Dohodkov je imelo društvo leta 1907 skupaj 3768 K 19 h; med temi so naročnina in članarina 1199 K 60 h, dar profesorja dr. Kosa 1000 K. podpora ces. akademije 300 K. natič-nega ministrstva 600 K, Kranjske hranilnice 500 K- Stroškov pa je bilo 4630 K 6 h, ker so se morali pokriti šc dolgovi iz leta 1906, in sicer uredniške nagrade za drugo polovico 1906 in za 1907 600 K, nagrade pisateljem za »Izvestja« 333 K 50 h, za »Mitteilungen« 300 kron, tisek »Izvcstij« 1906 660 K 40 h in 1907 649 K. tisek »Mitteilungen« 1906 746 K 25 h in leta 1907 963 K h itd. Predsednik zahvali vse podpornike in vse sotrudnike in prosi, naj se urednika spomnita umrlega sotrudnika dr. Ernesta Kramerja z življenjcnisnimi podatki v obeh društvenih publikacijah. Profesor Fr. Komatarju pa se odpošlje pismena zahvala za njegovo večletno trudapolno delovanje v korist društvu. Pregledovavec računov Fr. Podkrajšek, oficijal južne železnice v pok., izjavi, da sta z župnikom Iv. Vrhovnikom pregledala račune in našla vse v najlepšem redu. Ker jc odstopil profesor Komatar, je bil na njegovo mesto izvoljen kustos dr. Valter Štnid, ki bo prevzel tudi uredništvo »Mitteilungen«. Ker ni bilo drugih predlogov, je predsednik občni zbor zaključil. Ob tej priliki opozarjamo, da dobivajo člani »Muzejskega društva za Kranjsko« za članarino 6 K »Izvestja« in »Mitteilungen«, ki pa bodo imele odslej krajši naslov »Carniola«.
Ij Opozarjamo na vabilo na občni zbor I. ljubljanskega delavskega konsumnega društva, ki bo na Svečnico v S. K. S. Z. Društvo lepo napreduje. Sedaj ima nad 4000 K rezervnega zaklada in izkazuje letošnja bilanca čez 8000 K čistega dobička.
liAmerikanec. Ivan Strgar, doma iz Učen v tolminskem okraju, ie bil svoj čas v Ameriki. Tu bi rad pokazal evropejskim sobratom, kako se pije v Ameriki. V neki gostilni si je kmalu pridobil »naklonjenost« treh gostov, za katere je plačeval kar se jc dalo. Ko sc je pa «Amerikanec« opijanil, so sc njegovi prijatelji zbali, da bi ne bil okraden, in ga izročili policiji, ki ga je po prespanem »mačku« izpustila potem, ko mu je izročila 808 K denarja, katerega mu je preje odvzela. — Mož je bil nato vesel in hvaležen odšel.
Ij Tatvine. Na Ambroževem trgu št. 7 je nek uzmovič ukradel iz nezaklenjene sobe hlapcema Antonu Mautingerjii in I. Mežnarju različne obleke v vrednosti 15 K. V neki mesnici je na ireznan način izginilo okolu 200 K. V gledališču je bilo knjigovezu Leopoldu Kovaču med predstavo iz garderobe ukradena denarnica, v kateri je imel 28 K denarja.
Ij Komtesa Mazzucheli, o kateri so poročali, da je izvršila samoumor, sc najbrže nahaja na Ogrskem. Dunaj je zapustila 15. t. m.
lj Na mestnem drsališču pod Tivolijem svirala bode jutri, 19. t. ni. od .3. do 5. ure popoldne ljubljanska društvena godba.
Ij Predpustno zabavo priredi društvo trg. uslužbencev v soboto, dne 1. februarja v prostorih bivše Hafnerjeve pivovarne na Sv. Petra cesti. Restavracijo za to prireditev .ie prevzel dobroznani gostilničar g. Dachs, kar jamči za dobro postrežbo.
li Društvena godba ljubljanska koneertuje jutri zvečer v restavraciji Ant. dc Scliiava, prej Grajzcr. (Dunajska cesta št. 32.) Začetek ob pol 8. zvečer. Vstopnina prosta.
Ij Izgubila je včeraj šivilja g. Matilda Ro-bidova srebrno verižico z različnimi obeski. Elizabeta Lapajne je izgubila denarnico z vsebino 50 K denarja.
Ij iz Amerike se je včeraj pripeljalo 23X Hrvatov in Slovencev.
Ij Panorama-Kosmorama. Lastništvo tega umetniškega zavoda nam poroča, da je za dobavo slik pogodilo sc z znamenito tvrdko, ki ima centralo v Petrogradu, na Dunaju, v Kijevu, Revalu in Dorpatu. Ta tvrdka si je postavila kot posebno nalogo, izvršiti krasne kolorirane slike dežele Kranjske, tako, da bode krasota naše dežele kmalu znana po celem svetu. Brezdvomno bode to močno vplivalo tudi na promet tujcev. To bode torej velikanska reklama za Kranjsko. Prva serija teh slik razstavi se v »Panoranii-Kosmorami« od jutri, dne 19. t. m. nadalje in sicer »Bohinjska proga od Trbiža do Gorice.« P. n. občinstvo se vljudno vabi na mnogobrojen poset. Potem slede druga naravna čuda Kranjske.
Ij Iz Ameilke se je včeraj pripeljalo na južni kolodvor 60 Hrvatov in 40 Slovencev.
KMEČKI OKRAJ NOVO MESTO-KRŠKO.
Dosedanji vrli poslanec okraja, g. Josip Dular, ic izjavil, da radi družinskih
razmer in rahlega zdravja ne kandiduje več in sc zahvaljuje volivcem za zaupanje, koje so mu izkazali skozi šestletno dobo. — Gosp. Dular je pripadal najod-ločnejšemu krilu S. 1.. S. v deželnem zboru. Stal je v prvi vrsti onih, ki so z brezozirnitn nastopom razbili upliv v deželnem zboru in pregnali barona Heina iz dežele. Zmagonosno prodiranje S. L. S. v deželnem zboru je velik del njegova zasluga. Iskreno bi obžalovali, ako bi ta velejekleni značaj ne bil več v deželnem zboru. Taki možje, kakor je g. Dular, so nam neobhodno potrebni.
KMEČKA ZVEZA ZA KRANJSKI OKRAJ.
Shod zaupnikov Kmečke zveze za kranjski okraj bo v ponedeljek 20. t. m. ob eni popoldne v Jeienovi gostilni, ne pa na »Novi pošti«, kakor je poročal »Domoljub«, ker sedanji najemnik ni prepustil dvorane na »Novi pošti« v uporabo.
Razne stvari.
Nesreče pri sankanju.
V	Kufsteinu je pri sanjkanju zavozila poštna oficijantinja gdčna Ana Makart v drevo in se je nevarno ranila na glavi. V Burgeisu je neki sedemletni deček zavozil v potok ter je utonil. V saški Švici se je včeraj pri sanjkanju ponesrečilo pet oseb, ena smrtno.
Grozen umor.
V	Plojestu so umorili na grozen način bogatega posestnika Fištoka. Njegova ljubimka Aleksandra Antonescu ga je izvabila, da je šel na ples. Ko se je pa vračal domov, sta ga napadla zahrbtno brat in mož Antonc-scujcve in ga pobila s sekirami. Ker še ni bil mrtev, so mu odsekali glavo in ga pokopali, kjer bi bilo sankanje javni varnosti nevarno, ga je priznal svoji ljubimki.
Strašen umor. Na varšavskem kolodvoru so prišli na sled grozovitemu umoru. V nekem zaboju so našli na kosce razsekano moško truplo brez glave. Dognali so, da je truplo nekega Ilsinskega, katerega je umorila njegova sorodnica Kuzniečova. Vedela je, da ima 2000 rubljev, katerih sc je hotela polastiti. Napadla je Ilsinskega od zadaj s sekiro. Pri umoru jo je presenetilo nekaj deklic, katerim ie pa podarila vsaki po sto. rubljev, da so molčale. Deklice so zbrisale sledi krvi na tleh, ona pa mu je odrezala glavo in jo vrgla v peč. Sežgano glavo je potem vzela iz peči. jo zdrobila in io vrgla na gnojišče. Telo je razkosala, dejala v zaboj in je odposlala na kolodvor, kjer so odkrili njen umor.
Drag ples. Filadelfijski milijonar Paul je priredil ples, ki ga ic veljal 100.000 dolarjev. S tem plesom ic svojo hčerko uvedel v družbo.
Iz strahu pred kaznijo lakote umri je neki šolo obiskujoči deček v Mesekenhagcnu. Deček bi imel radi neke nerednosti kaznovan biti. Radi tega jc pobegnil od svojih starišev. Nekaj časa se jc potikal po bližnjih gozdih, dokler ga niso prisilile mrzle noči. da si je poiskal gorko nočno bivališče. To je našel v bližini vasi v nekem stogu slame, kjer ie napravil globoko jamo, v katero se je vsako noč in ob neugodnem vremenu zatekel. Nesreča pa ie hotela, da so v bližini orali in da deček ni mogel skrivaj zapustiti svojega skrivališča. Slednjič ga jc vendar lakota prisilila, da je zlezel iz svojega bivališča, a je že tako oslabel, da sc ie takoj zgrudil, kjer so ga naslednjega dne na polju našli mrtvega.
feiefonsKa in ftrzojmm poročile.
AKTUALNI GOVOR MORNARIŠKEGA POVELJNIKA. NEZADOVOLJNI GOSPOD BARABAS.
Reka, 18. januarja. V pomorski akademiji je mornariški poveljnik Montecuc-coli povdarjal, da Avstro-Ogrska teži proti morju, ker se je tu jela razvijati poprej zanemarjena trgovina in industrija. Zato pa potrebuje močne vojne mornarice. Trositi denar za zgolj defenzivno mornarico je nezmisel, brodovje mora biti ofenzivno. močno dovolj, da nasprotniku prizadene občutno škodo na njegovih vitalnih interesih. Zato je potreba denarja in priprav. da se v slučaju vojske ni treba bati. Žrtvovati sredstva za mornarico je patri-otično delo, v katerem naj delegati po-velinika podpirajo. (Odobravanje.) Načelnik ogrske delegacije, Bela Barabas, v svojem odgovoru obžaluje, da nikjer ni videl vihrati mažarskih zastav in nikjer ni čul govoriti mažarskega jezika.
MAŽARONSKA STRANKA.
Zagreb, 18. januarja. Predsednik bivše mažaronske stranke dr. Tomašič je na shodu izvrševavnega odbora stranke poročal, da ie osebno konferiral z banom in glede na njegov program v soglasju z načeli »narodne stranke«, izvzemši vprašanje o železniški pragtnatiki. Izvrševavni odbor je sklenil, da ne bo postavil ofici-elnih kandidatov za saborske volitve.
MAŽARSKA ZASTAVA ZAŽGANA.
Reka, 18. januarja. Tu je pod vladno palačo neki Hrvat zažgal mažarsko zastavo, ki jo jc prinesel s seboj na visokem drogM. Hrvata so zaprli.
ITALIJA V ABESINIJI.
Rim, 18. januarja. Z ozirom na nevarni položaj v italijanskih kolonijah na Somali-polotoku namerava vlada predložiti parlamentu načrt, kako zgraditi v Eritreji in Iknadirju utrdbe. Najbolj sc bosta zavarovala Bardera in Lugh.
KULTURNI BOJ V ITALIJI.
Rim, 18. januarja. Ker se je nauč-nemu ministru Rava ponesrečila namera laizirati ljudske šole, bo predložil tozadevni zakonski načrt parlamentu poslanec Bissolati.
STRAH V CARIGRADU.
Carigrad, 18. januarja. Odstavljenje maroškega sultana je vzbudilo tu veliko pozornost, posebno na sultanovem dvoru, kjer nervozno pričakujejo vsako novo vest iz Maroka.
STESELJ.
Peterburg, 18. januarja. General Ste-selj se je pri carin pritožil, da sodišče proti njemu postopa pristransko. Zato je car poslal k razpravi svojega adjutanta Strnkova. Današnja razprava je za Stc-slia bila ugodnejša.
ANGLEŽI ZA NEMCI.
London, 18. januarja. Angleška mornariška liga poziva občinstvo, da posnema nemško občinstvo, ki za nemško mornariško društvo zbere ogromne svote in da nemški mornarici ogromne svote na razpolago.
SAMOUMOR MILIJONARKE.
London, 18. januarja. V Ne\v Yorku se je hčerka miliionara Scarsi vrgla iz 12. nadstropja nekega hotela v globočino in obležala mrtva.
MAŠČEVANJE OSLEPARJENEGA MOŽA.
Berolin, 18. ianuarja. V Oberhausenu na Renskem je neki avstrijski rudar zasačil svojo ženo in sorudarja pri zakono-lomstvu. Osleparjeni mož je zagrabil sekiro in ubil ženo in menega zapeliivca.
NEVESTO VRGEL V VODNJAK.
Erfurt, 18. ianuarja. Tu ie bil obsojen 24 let stari hlapec Rudolf Losche v 10-letno ječo. ker ie svoio v blagoslovljenem staivu se nahajaiočo Lino Bauman vrgel v vodnjak, kjer je utonila.
Kašljaloče osebe opozarjamo na oglas o Thyntomel scillac. t. j. preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo.
Opozarjamo na današnji oglas dr. H e 11-m a u n o v e lekarne na Dunaju, ki priporoča že mnogo let uvedeni in zdravniško preizkušeni apneni železo-sirt.p ter aromatiško esenco. Dobivata se skoro v vseh lekarnah.
V prospeh zdravja so stara domača sredstva še vedno najboljša. Dr. Al. Szaka pravi v svojem zdravniškem strokovnem listu, da se je ribje olje vkljub sedanjemu kritičnemu času v medic, znanosti ohranilo svoj dosedanji sloves. Priljubljeno je še dandanes pri slabotnih otrocih in odraslih sredstvo, ki se uživa lahko v primerni obliki. Povsodi iz-borno služi ribje olje vsakomur, ki je — more uživati. Posebne važnosti je tedaj, da sc izbere ribje olje kar najčistejše in lahko prebavno, in kot tako slovi že mnogo let M a a g c r j e v o D o r s c h - e v o ribje olje.
Piiilano!
Ker se mojemu sinu Adoliu Wagenpfeil pred dvema letoma ni posrečilo opustiti trgovine, ker ni dobil kupca za ostalo blago, vseeno pa hoče ostaviti Ljubljano, sem jaz prevzel vso njegovo zalogo in bom trgovino popolnoma likvidoval.
Da bom pa čim najmanj blaga moral prepeljati v svojo celovško trgovino, bom od danes do 1. februarja 1908 prodajal vse predmete globoko pod nakupno ceno in prosim, da se p. n. občinstvo prepriča o izredno nizki ceni.
Tudi vse novosti, ki so bile povodom bližnje božične dobe naročene pri raznih tovarnarjih, se bodo prodale po izredno nizki ceni. na kar si usojam še posebej opozarjati.
Vsakomur se torej nudi prilika, da si za tnal denar nakupi pri nas soliden, pristen okrasek, ali pa si preskrbi potrebnih žlic, namiznega orodja in vseh mogočih drugih po rabnih predmetov pristno srebrnih ali iz kina srebra.
Proda se tudi trgovinska oprava z blagajno vred.
Slavno p. n. občinstvo vabim najuljud-neje, da čim največ porabi to redko priliko, ter bilježim velespoštovanjem
JURIJ VVAGENPFEIL, juvelir, Celovec, Kramergasse 11.
Poslano.
Ker mi jc gospod Jurij Wagenpfeil poveril likvidacijo, si usojam Vas iznova opozoriti na koristi, ki Vam jih nudi gorenje pismo in katerih se pri tej priliki lahko poslužite, in Vas prosim, da se v lastnem interesu prepričate o izredni ceni. Kupiti si morete v resnici le dobro in solidno blago pod zelo ugodnimi pogoji.
Pripominjam, da sprejmem do 1. februarja 1908 vsako novo delo, kakor tudi vsa popravila in gravure, ter bilježim, pričakujoč cenjenih naročil,
velespoštovanjem ADOLF VVAGENPFEIL, juvelir, Ljubljana.
Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubljeni in predragi oče, brat in tast, gospod
Mihael Tomšič
possstnik in strojarski mojster
po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti danes ob 3. uri po-poludnev73. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Truplo rajnega se bode v nedeljo dne 19. t. m. ob '/23 popoludne zakopalo na pokopališču sv. Pavla.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Pavla.
Rajnkega priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Vrhnika, 17. januarja 1908.
Žalujoči ostali.
Prima trboveljski in dolenjski "Mt
Kosovni premog Srednokosni premog Orehovni premog Gru&čni premog
po najnižjih cenah, — na cele vagone po premogo-kopnih cenah — priporoča lastnik premogokopov J. PAULIN, glavna zaloga premoga v Ljubljani, Nova ulica št. 3.	2737 9
Vabilo
na
XIV. redni občni zbor
l.llnbllan. delavskega kons. društon
reg. zadruga z omejeno zavezo ki se vrši
dne 2. svečana 1908
to je na Svečnioo popoldne ob 3 uri v prostorih Slovenske kr&čansko socijalne zveze v Ljubljani, uhod v Frančiškanskih ulicah.
Dnevni red:
1.	Pozdrav načelnika.	146
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobrenje letnega zaključka in sklepanje
o razdelitvi čistega dobička.
5.	Branje revizijskega poročila.
6.	Volitve načelstva in nadzorstva.
7.	Sprememba pravil.
8.	Raznoterosti.
Dostop imajo le člani ne pa tudi njih družina ali soprog, oz. soproga.
K obilni udeležbi vabi
odbor.
Watfrt \t?Jifo iic/brtj. po cr/u in nt/nfust/iitrpotcnx*/l /?<-ys*> vhrrt*yt> 3
cSimvri™iMm etetx<* ?
v J^'uN/ani bit > ('i. frjk t> uiicf>i*6' 1 ^&nAxHVxfnci!/>r/uS!l)ht ti/po. iv l> -ryOm.- v/o jj
Istotam sprejmejo se dobri in zanesljivi zastopniki.
■	2729 10-4
Pozor ! Čita j! Pozor! J|
Pakraške želodčne
kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja.
Delovanje Izvrstno, vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (i dvanajsto-rlca) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej, j
Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Pro- ; simo, da se naroča naravnost od-
P- J uriš i ca, lekarnarja
v Pakracu št. 65. (Slavonija).
Dr. Kovacs=evo mazilo za roke.
V rabi nedosežno, povzročuje nežnost in belino rok v 3 dneh. — Lonfcek I K 20 v.
„International" odstranj. maha
naglo in gotovo odstrani nepotrebne kocine v obrazu in po rokah. — Steklenioa 6 K.
Razpošilja po povzetju lekarna pri Mariji Pomagaj, Budapest, Liszt Fe-renez-t^r 20. Dobi se v lekarnah in drogerijah.
Dobra prodajalka
za manufakturno trgovino
ki zna tudi šivati na šivalni stroj, se takoj sprejme pri Karolu Skala, trgovina z mešanim blagom. P. Kamnik, Gorenjsko.	138 3—1
Kuverte s firmo,
-	- pisma, - ■
-	račune Itd- -
izvršuje natančno'po : naročilu : : Katoliška : : tiskarna : v Ljubljani.
Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji za hranilnico in predujeme uradnišk. društva dajejo po naj-zmernejših pogojih tudi proti daljšim odplačilom posojila na osebni kredit. Potovalci izključni. Naslovi konzorcijev se povedo brezpl. pri osrednjem vodstvu uradn. dru&tva, Dunaj, Wipp llngerstrasse 25. 2438 4
Proti katarom
sopilnih organ« v, pri nahodu, hri-pavosti m vratnih oteklinah zdravniško priporo£am» ju	3» 14 II.
alkali&ui kislina
katera se z vspnhom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese.
uiessnutoi Sauerbrium,
'.S«z. iiMU|a, zdravilna bapalltta pri Karlavlh vars
Prospekti vasiouf in franko. V Ljubljani te dobiva v r>eh lekarnah, večji) .✓■Msrijikih prodajalaic&li is trgMinah s jeitvinanJ >«
SOB.
Zalog« pri Vlha»l KastaaHa iu PaSa«- Laaaalk-u
smIUKI	114 52—6
e noben slovenski jospodor %
A 2799	naj ne bo brez 13—13 A
I koledarja zal
{kmetovalca*
% - 1908 - §
A	Uredil dež. nadzornik J. Legvart. III. zelo	A
S	popolnejši letnik z vsebino:	ff
W	Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila	IJf
A	0 živinoreji, krmljenje goveje živine in	A
*	prašičev.	-j
W	Razno perutninarstvo, mlekarstvo, preis-	®
A	kovanje mleka, bolezni mleka. Obdelovanje	A
S	travnikov, naprava in osuševanje travnikov,	•
®	umetna in naravna gnojila. Sadjereja, na-	^gl
jSt	prava sadovnjaka	A
^	Vinoreja, priprava dobrega vina. Kmetiški	X
W	zakoni. Hmeljarstvo. Merjenje lesa, pre-	®
A	rač- v kile> ora,e in hektarje Koledar, sejmi	A « in še mnogo drugega.
W	Vezan je letos v posebno močno platno
$	Cena s pošto K I'80.	A
Naroča se pri
1	Ivcnu Bon t ču u Ljubljani,	f
2	Vsled prihranitve dragega povzetja se naj	2 W znesek naprej dopošlje.	® Igi Noben vesten gospodar naj ne bo
brez tega potrebnega koledarja.	2
Pred inventuro so bode po znižani ceni prodajalo kojuhovinasto blago in modni žameti kolikor je je zaloge.
135 3-1
Porsche
trgovina 3 modnim bletgom
JEjuBljana, <£red šRofijo št. 21.
Proda se dobroidoča
brivnica
na dobrem in prometnem mestu, posebno še
radi odhoda v Ameriko, na Dolenjskem za	I
300 kron. — Naslov pove upravništvo tesja	!
lista.	162 2-1	i
RAZGLAS.
Ker je visoka c. kr. vlada dala podpisanim dovoljenje za ustanovitev delniške družbe pod firmo: ,,Delniška družba kranjskih parnih opekaren" ali nemško: „Krainische Dampfziegelwerke Akt. Ges." s sedežem v Trnovem v Ilirski Bistrici ter odobrila predložena pravila, sklicuje se s tem
ustanovni občni zbor,
Delniške družbe kranjskih opekaren na v torek, 28. januarja 1908 ob 1. uri popoludne v Trnovem pri Ilirski Bistrici št. 107 z naslednjim dnevnim redom: a) volitev predsednika zborovanja; b) sklepanje o ustanovitvi delniške družbe na podlagi pravil v obliki, odobreni po državni upravi; c) sklepanje o pogodbah, s katerimi pridobi delniška družba predmete, označene v 4. odstavku §-a 2. pravil; d) izkaz o podpisanju in popolnem vplačilu delniške glavnice; e) sklepanje o ustanovnih stroških; volitev prvega upravnega sveta; g) volitev nadzornega sveta.
V	Ljub jan i, 17. januarja 190S.
Dr. D. Majaron.
V	Trnovem pri Ilir. Bistrici, 17. januarja 190o.
Dr. J. Kržišnik. Aleks. Špelar. K Urbančič.
159 1
Ant. Dečman.
iv. Vafenčič.

Cerkveno opravo
m
J električna svetila
priporoča častiti duhovščini in slav. občinstvu
Leopold Tratnik
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 27.
V-dna ve'ika zaloga. — Postrežba točna
Franc Čelhar iz N e m š k e v a si št. 10, občina Št. Peter na Krasu, ppoda iz proste roke
= HISO
gospodarsko poslopje in zem* Ijišče cenjeno na 12.000 K. 126 3—2
Natančne pogoje se izve pri lastniku posestva v Nemški vasi št. 10.
Frano Čelhain>, posestnik.
I



proda
sc malo podjetje kojega vodi lahko vsakdo, z dobro upeljanim predmetom.	112 5-4
Cela oprava z zalogo vred 12 do 15 000 K in se dovolijo jgodni plačilni pogoji. Dopisi na upravništvo ^Slovenca" pod „Podjetje".
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob in pritiklin ter porabo vrta odda se za majnik termin v hiši št. 14 Komenskega ulice.
Pojasnila v pekariji Aug Jenko-t«, Mar. Terezije cesta 7.	161 t
ooooooooooooooco
o o
o
o o o o o o o o o o o o
o o o o o o o
Vsak dan stfeže
pustne krofe
priporoča
J. Zalaznik
Stari trg štev 21
O O
o o o
o o o o o o o o o o o o o
o o
o
Odda se v najem dobro idoča
pekarija.
Pri pekariji je vse pekarijsko orodje in dve sobi ter nekaj zemljišča. V hiši je tudi gostilna. Kdor želi vstopiti, naj se oglasi pri g. Alojziju Froh-lichu na Brezjah pri Mariji Pomagaj, p. Radoljica. 1343-1
Čudež
industrije
/ * New-York In London nista prizanašala niti evrop-* skl celini ter |e velika tovarna erebrnine prisiljena, fj oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete Ie proti temu, da se mi povrne
gld. 6'90 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno
angleško klin|o ; 6 kom amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer pat. srebrnih kavnih žlic;
1	kom amer. pat. srebrna zajemalnlca za juho; t kom. amer. pat. srebrna zajenialnica za mleko; 6 kom ang Viktorja čašlc za podklado ;
2	kom efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfln. slpalnlca za sladkor.
42 komadov skupuj samo gld. 6 00._
Vseli teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 00. Amerlčansko pat. srebro je znano, je skoz in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz da leta inserat ne temelji na nlkakrSnl slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka jnesek jn naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli n, Icrssr!" garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasni! "
fcudež industrije

kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva bc edino le v
A. HIRSCHBERU a
eksportnl hiši amer. pat. srebrnega blaga
na Dunajl II , Rembrandtstr. 19 S. L. Teleton 14597.
Pošilja se v provlncijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje.
Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček Iz pohvalnih pisem : Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku.
yS pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. St. Pavel pri Preboldu
Dr. Kamilu BBhin, okrožni in tovarniški zdravnik. S poslanim namiznim orodjem sem zel6 zadovoljen. Mihael Kovačevič, ravnatelj pomožn. uradov dež. pri vladi v Sarajevu.	Sarajevo, 22. oktobra 1904.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani I Dvorni trg štev. 3,
Spod „Narodne karamo"
r-4
Električni) razsvetljava. Razstavljeno od 12. jan. do vštev. 18. jan.:
Potovanje po novi bohlnj. železnici.
Krasna parti ja, z-
Hotel
Ant. de Schiava
Jutri, v nedeljo 19. januarja
koncert
Ljubljanske društvene godbe.
Za&etek ob pol 8. uri zve6. Vstop prost.
/.a obilni obisk se priporoča
Ant. de Schiava.
Najbogatejšo zalogo in najrazno-^2005 52 2 vrstnejAo Izbiro
klavirjev in harmonijev ima
Alojzij Kraczmer
izdelonolro klavirjev in sodno za« priseženi zvedenec
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 4.
Vedno so v zalogi prelgranl pa brezhibni klavirji. Prevzamem ublra-nje In popravljanja
vseh sistemov. Olavno zastop stvo dvornih firm L. BSaendorfer na Dunaju, GebrUderStlngl na Dunaju, Avgust FBrster w v Lttbavu, Th. Mannborg v Llpskem. Za vsak pri mepi kupljen klavir docela Jamčim. — NajnlfJav Cfl	Uposojevalnlna. — Delna plačllr,. <' (j
usnar^rncOTttjaa	v
Panorama international
145
Pod Trančo 2.
1-1
Razstavljeno od nedelje 19. jan. do vštev. sobote 26. jan. 1908:
Železnica na goro
JUNGFRAU.
F(ro5na serija!

> >
a >
Gospodična
lepe zunanjosti in vedenja, poštena, prijazna, j denarjem, se jeli poročiti 3 mladeničem, k i bi imel hišo ali stalno slujbo. — Ponudbe s sliko pod šifro „l(. l{." post restante
$k°fial°Ka- --
Mf. ^V/u	Tk. ^lk.
124 1-1

Učenca

Mi

Zaradi velike zaloge
dajem pri nakupovanju
normalnega perila
15°l0 popusta.
A. Persche
trsoulnazmodnlmblasom In perilom v Ljubljani, Pred škofijo 21
143 2—]
zdravega in krepkega s potrebno šolsko izobrazbo Sprejme takoj v poduk špecerijska trgovina
I. Kušlan v Kraniu.
125
2 -1
300 orehov
sadik, najboljše vrste, 2—3 letnih, pol do en in pol metra visokih proda Janez Vode pri Sv. Heleni p. Dol. Cena 10-30 v. Proda se tudi 100 jablan po 50 v.	213
Iuon Jox & sin
v LJUBLJANI
Dunajska cesta 17
priporočata svojo bogato
zalogo šivalnih sirojev voznih Koles in pisalnih strojev.
Pouk v šivanju in v vezenju na stroje
brezplačen.
83 2
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob in kuhinje se odda za februarski termin ali takoj v Ilirski ulici št. 22 na Škofijskem svetu. 147 l
Proda se
Meyers Gr. Konversatiohs-Lexikon
šesti (najnovejši) natis.
Celotno delo obsega 20 vezanih zvez kov; dosedaj izdanih 17 zvezkov se pošlje takoj, ostali trije, ko izidejo.
Leksikon je popolnoma nerabljen in nov, cena mesto K 240 — samo K 170'— (150 K se plača takoj, 20 K kadar se dopošljejo zadnji trije zvezki.) Pojasnila daje iz prijaznosti upravništvo »Slovenca".	131 3-1
Dobra priložnost!
Gostilno, trjoolno zmeSonlm Blagom
vse v jako dobrem stanu. 5 minut od nove železnice na Gorenjskem se odda ta-koj v najem. Posestvo se tudi iz proste roke proda. — Naslov pove upravništvo tega lista.	157 2—1
Bolnica za živino.
Ordinacija od 9.—11. dop.
: Telefon štev. 44.
136
r

*
*
/
Vabilo
na
5Pominski večer Simonu Gregorčiču.
„Glasbena Matica" priredi u nedeljo 19. januarja ob pol 8. uri v veliki dvorani ..Narodnega doma" in v nedeljo, dne 26. januarja pop. ob 5. uri v veliki dvorani hotela ..Union"
spominski večer S. Gregorčiču na korist njega spomeniku.
Vzpored bo obsegal govor gospoda prof. dr Frana lleš<6a in 15 pevskih to6k, vse na besede Gregorčičeve zloženih, 8 od teh čisto novih nalašč za to spomenico komp* niranih. Nastopil bode moški zbor deloma sam, deloma pomnožen po oddelku šolskega zbora, mešani zbor in kot solista tenorist Ernesto vitez Cammarota in baritonist Bogdan pl. Vulakovič, oba operna pevca iz Zagreba. — Izvajale se bodo te skladbe: J. Aljaž, „Na bregu* in „Na dani" (novo), moška zbora; P. H. Sattner ,Lastovkam", mešani zbor (novo); R. Savin, „Kropiti te ne smem" (novo); P. H. Sattner, ,Zaostali ptič" inovo) in J. Michl, „Človeka nikar* (novo), pesmi za bariton; A. Foerstcr, »Njega ni", moški zbor; P. H. Sattner, ,,0 nevihti", mešan zbor (novo); A. Nedved, .Njega ni"; A. Foerster „Naša zvezda", (novo); E.Adamič, ,Pri zibelki", (novo); A. Nedved .Pogled v nedolžno oko", pesmi za tenor; F. S. Villiar, „Naša zvezda", moški zbor s tenor solo ; F. S. Vilhar, „Oj z bogom, ti planinski sveti", moški zbor z bariton solom; A. Nedved, „Nazaj v planinski raj", mešan zbor.	•
Cene prostorom obakrat enake. - Sedeži 4, 3 in 2 K, stojišča po 1 K 20 h, za dijake po 61) h sc dobivajo v trafiki gospe Še&arkove v Še-lenburgovih ulicah in na večer prireditve pri blagajni. Besedilo istotam 20 h.
Odbor „Glasbene Matice".

\ -J
Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVO V AREN" Žalec in Laško
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187).
t>«čni<iti>« n« dom £pr«jcm«i r«stoi>r«tcr „f(arednego ©orno" g. Krii^nik	> „ ■ „
Najkrajša!, najcenejša U0ŽIljQ o AlMrlKO
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antwerpen v New York
je proga
rdeče zvezde „Red Star Line".
Na naših parnikih: .Finland", „Kroonland"! „Vaderland', 0Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnoat, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsok torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec voinjo 6eac Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila da|e vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske ultoe odslej itev. 26. od juž-nega kolodvora na levo pred znano gostilno pri
.Starem tišlerju'. 320
t*- 3

J^delovatelja kirurg, instrumentov
tjr. Slavka, Ljubljana
atelje ja ortopedične aparate in banda$e.
Priporočata svojo veliko zalogo obvezi/ z a zdravstvo in bolniško postrežbo, bifejev, irigatorjev aparatov jar inhalacije s paro in mr^lo, sterelijirane obveze in pamuka, kakor tudi nogavic ja krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih pod-ložk• Vse bandage se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in diskretno dopošiljajo.
Galvanični poniklovalni zavod z motornim obratom. Popravila se izvršujejo tečno in ceno.	58 2—2
Opozarjam p. n. trgovce, žganjetoče, kakor tudi gostilničarje na svojo veliko zalogo esenc, rumove kompozicije, raznovrstnih čajev, konjakov, malage, Lacrimao Chriati, finega jamajskega ruma, pristne slivovke, brinjevca, tropinovca in pa vseh vrst likerjev.
Ugodno je za vsakega odjemalca, ker razpošiljam vsako množino po isti ceni, kakor tvrdke iz nemških krajev ter jamčim za najboljši uspth vsake esence po priloženem navodilu. Neugajajoče blago sprejmem na svoje stroške nazaj.	2495 26—7
Za obila naročila se priporočam s spoštovanjem
Avgrist Ilciiisar
I. kranjska trgovina s čajem, rumom in esenci,
Ljubljana, Šelenburgove ulic št. 3.
m i 9 m m m
m
m m
M
m m m m


H
1°-' rujovi premog
novo otvorMo pitmosovnlho JtmniK
pri Zagorju ob Savi dostavlja vedno na dom prodaja premoga
v Kolodvorskih ulicah štev. 35 v Ljubljani
Pri naročilih celih vagonov naj se blagohotno obrača naravnost k na premogovnik v Mediji-lzlake.	2643 12-12 CJ

Ivan Demšar
podkousKI Min Izdelovalen uozou u Ljubljani
# • • •
:: Marije Terezije cesta it. 6
priporoča svojo veliko zalogo um	kritih in nekritih,
VU&UV iično jn trpežno izdelanih, po jako nizki ceni.
SDreJme se vpouktodi več učencev.
114
3-2
OKLIC
Z dovoljenjem c. kr. okrajne sodnije v Ljubljani odd. 1. z dn£ 11. januarja 1908, opr. štev. I. dovoljena
prostovoljna Javna dražba
Valentina Accetto, posestniku in stavbeniku v Ljubljani, na Trnovskem pristanu štev. 14, lastnega posestva vi. štev. 140 kat. obč. Gradišče predmestje, obstoječega iz pare. št. 110 iste kat. obč. hiše štev. 31 z dvoriščem na Tržaški cesti v Ljubljani, v skupni izmeri 10 a 79 m2 se vrši
dne 27. januarja 1908 ob 10. uri dopoldne.
v notarski pisarni podpisanega sodnega komisarja. Vzklicna cena znaša 50 000 K.
Prodajalec si pridržuje pravico takoj po končani dražbi najvišji ponudek sprejet
ali ne.
Vsak dražitelj mora položiti pred začetkom dražbe v roke sodnega komisarja vadij v znesku 2500 K v gotovini, hranilnih knjižicah ali v tuzemskih vrednostnih papirjih.
Na račun skupka se mora prevzeti pri zdraženem zemljišču vknjižene terjatve v glavničnem znesku 37.800 K s prip.
Natančnejše pogoje se izvč med uradnimi urami v pisarni podpisanega sodnega komisarja.
Ljubljana, dne 14. januarja 1908.
Dr. Franc Vok.
_c. kr. notar kof sodni komisar.
▼3
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnej&e trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahine, raznobarvne plaiče, kazale, plnviale, dalmatike, valoma, albe, koretelja, prta itd.
sploh vae, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje atare obleke ln vaa popravila. — Izdeluje ročno ln poSteno po uajnl2jl eent bandera In ybo drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blago voM pri naročilih •tirati na domačo tvrdko ter ne uvaiujejo tujih tvrdk, dra-itiiv in potujočih agentov.
Zagotavljaj« hitro in najpoštenej&o postrežbo in najnižjo cono, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnej&im spoštovanjam se priporoča 2922 2
Ana Hofbauer,
(mejltel)ica zaloge cerkvene obleke, orodja :n posods
v Ljubljani, Wolfove olloe 4.

(J*tanor1/mnm I. t»4X
Slikarja napisov Stori ii pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. SchAnfeldovlb v tubah za akadem. slikarja.
Elckriini obrat
Tovarna In prodaja oljnatih barv, flrneia In laka
Brafa Eberl, Ljubljana
Prodajalna In kompfolri Tslsfon 154. Ptlavnlcai
Miklošičeva eesfa šf. 6	Igriške ulic« il 8
Uatmnortjeno I. 1842.
Zaloga čopičer za pleskar)«, slikarje In zidarje, fttedllnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd.
Priperočar« n tudi »L občinstva a m ▼ najino stroko spadajoče delo ▼ atest, ia na deželi kot priznan« reelao ia fina p« najnižjih cenah.
76» M—»o
tat
I5u4 ?7
Szantnerjevi črevlji
edini v kakovosti, lepi oblaki in fini izvršitvi!
Največja zaloga
6revljev
za gospode, gospe in otroke«
Dokolenic (kamašen); -; Črevljev za dom
Mo&ki devlji od K 8-— nar . K 4 KO naprej. Ženski črevlji
Prva in največja zaloga črevljev na Kranjskem
= F. SZANTNER =
prej ženski 6a«iji, nizki, od I^jubljana, Šelenburgove ulice 4, Ljubljana
Mrfji, visoki, od K 8 50 naprej.	°	• —v -v
Trgovoi dobijo primeren popust. - - Ceniki zastonj in poštnine prosto. Zunanja naročila proti povzetju.

P
4)
QQ
s»
m
v
o
N ž


t*
HaJcenejJn lo najliltrejia vožnjo * Ameriko je s parnlkl Severonemškeja Lloyda "
Bremena tle(D-y ork
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. ^^ Grosse. — Prokomorska vožnja traja samo 5—6 dni. mtt,
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za pamike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri s-m 3
Edvard Tavčar-Jn, v Koiodvonkm uiican «.35-
nasproti občeznane gostilne »Pri staram Tiftlerju".
Odhod iz Ljubljane jc vsak torek, Četrtek In soboto. Vsa potovalna se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poltena reeina in solidna.
Potnikom namenjenim t zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Californla, Arl-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washingtonj nudi naše društvo posebno ugodno isvanredno ceno tez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltlmor« m na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Oton Fettich=Frankheim
Gospodski in damski frizer. - Kongresni trg 19. -
Damski salon za pranje las; z najnovejšim „zrakosuŠilnimu aparatom
v 8. minutah osušeni lasje.
Priporoča se nadalje v friziranje po najnovejših dunajskih in francoskih modah za plese, gledališča, koncerte in svatbe.	2782 19-7
Postrežba tudi v hišo.
Veliid izbor damskih kakor tudi gospod-skih toaletnih potrebščin
Partumerija in mila iz prvih tovarn.
Izdelovanje vseh kakršnihkoli lasnih del.
Kupuje po najvišji ceni zmedene in odstrižene lase.
Ittrktii, laetu ia kiutuk-cijika kljifrraičiritri-
fildrnlltni vidri In sesdki
Josip Weibl
i. Sprtitzer-Ja nail. UIIBUMA, tltmikon ilici i
prtporoCa a« aUvasma občinstva trn prečistiti iuhovftinJ v Udelovanjs vseh V ta strok« sp»-iajočih predmetov: ttfin« emreije na stroj, obhajllae sIm, ograj« as mlrodrora ebaaajae «Mur«iJ«, Tilnt Trata, balkoni, verande, stolpna krit«, AtedUaike. strela«
▼oda, telesna akna, telesne stola Itd. •pecljalltet*: valJlAal saatoH Is šolnine plahta po najnovejše« sistema s aaaedvigabUal 1 1M* 62—(9	operami bras vijakov.

Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu
| Avgusta Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca"
•e priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojni&tvom kakor p n. občinstvu za pre-
vzctje in solidno izvršitev vsakovrstnega
1 umetnega steklarstva > slikanja na steklo
3 sa steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v H najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. £ Zaloga kakor velika izber steklenega in porce-H lanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob. izdelovanje okvirov za podobe itd. mi u—11
Narisi ia proračuni na zahteve zastonj. Sprifevala aatfife larrieaih del m aa razpolagi p. a. sdjeaalces r aflai.
E
5
6
mm


K £
- g

rnrmmmtTTfmmmTnTTTnTmmwtnwimmTmm?im?miin!ntnffin!^
Zelo trpežno opeko
Kakor stresno, zarezno In navadno, za oboke In zidove ^ priporoča o poljubni množini ooooooooooo
— A. ROBI, BOBOUNICfl.

ei#
Vožnja traja -, _ __ _ __ dni g dni ljyfS»na Pr,|%a po+o^in 0s^7
z najnovejši mi teta 1905 in 06 zgrajen i mi veliKansKjmi parnimi
tp	J V l\al\ordo sedaj veltKj parnimi z g,-12,000
Pojasnila daje zastopnik FnCgUniO
ljub Jj ana	uiice štv28
^Odhod izjjubljane vsaKj ponedeleK.toreKmčetrte^v tednu.
OSREDNJA BANKA
' Vlog« m knjižic« ia rafiua 4 * is 4 '/« %. Kupovanj« in prodaja vredn. papirje«. Uprava in 6uvalna zaloga brezplačno.
CESKIB HRANILNIC,
(Ustfednf banka 6eskyoh sporitelen)
Paaaiila okrajem, medom, ob&iaam In drugim javnim korporacijara prod amortizaciji na 4 j* Id '/,•/. upravne pristojbine. Fiaaaoiranje Javnih podjetij. Emisija lastnih 4*/. ban-kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
Del. kap. 7.OOO.OOO'—
Telegrami: .Iftrokaaki".
Deponiranje kavcij la vadij raznih vrst Eskoot menjic saaa denarnih savodov. Bankovne informacija In svete brezplačno.
8
Predstave se vr&ijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
Kinematograf EDISON
: Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa". s s
Danes v soboto nov spored.
2124
Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-i s žani ceni. i i
Trgovina s travnimi semeni Franc Kastelic
v Kandiji pri Rudolfovem.
Uljudno naznanjam,da semotvoril popolno urej*no	1
trgovino s travnimi in deteljnimi semeni
ki stoji pod strokovnim nadzorstvom g. V Rohrrnanna, načelnika podružnice c. kr. kmet. družbe v Rudolfovem.
Vsa semena so preiskana glede ka-ljivosti in čistote po c. kr. semenski pregledovalni postaji na Dunaju, tako, da jamčim za oboje.
Priporočam se za cenjena naročila, katera hočem točno izvrševati, in ostajam z odličnim spoštovanjem
Franc Kastelic.
Sodi.
Več vrst sodo« ima naprodaj A. REPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 231J
Rabi se za I. ali 15. februar ena
večja, ali dve manjši
SOBI
za stavbeno pisarno
v pritličju ali 1. nadstr.
Tudi se sprejme dober stavbeni risar, ki je vešč slov. in nemšk. jezika in nekoliko korespondence. Več pove fw. Ogrin, Vrhnika.	116 3-2
no prodaj.
Iz proste roke se proda
na
Bleda
na zelo primernem mestu, pripravna za kako obrt, v bližini farne cerkve, četrt ure od novega kolodvora. — Hiša obstoji iz 8 sob, 2 kuhinji, 2 klet j, I orala vrta. Več se izve pri Antonu Sliv-niku na Rečici št. 54. 2094 5-3
flthtonnftn brezplačno dopošil atev mojega ilus\ lUlIlCVUJIlS cenika z nad 1000 slikami. -
!'amatvo več let. Vsano nepopolno blago se vzame nazaj za popolni znesek.
Slika «/a nav. velikosti.
611 39
St. 365
srebrna dam-^^ ska remont, gl 3-50
Št 322
srebrna moška remont 8*50
Št 337.
srebrna s sidro 15 kamnov S* dvojni plašč 6*50
Št. 341, srebrna s sidro dvojni plašč 16 kam-Mj nov, posebno
močna 7—9-50
Anton Klffmann,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrninc. Izvoz v vse dežele. Maribor L 5., atajersko.
Pri HakapoTanJo
— suknenega -
in manufakturncga
= hlagra--
M opozarja aa tvrdko
HUGO IHL
-grmamtmmtmMMrt ww> Hiininr«
* LJubljani
Špitalskt ulico štev. 4.
Velika naloga
•u #»-»
suknenih ostankov.
Zastonj
zahtevajte moj Ilustrirani cenik o urah, zlatnini, sre-brnini itd.	2554 13
Drag. Heger
urar, juvelir in graver.
Osiek I. Kapucinska, al.4, (Sl&voo.)
r
1
Ugoden nakup
ostankov
40 metrov
cefira, barhenta flanele, volnenih in drugih, perilnega blaga, lepih vzorcev v dolžini od 1 do 8 metrov poSilja po povzetju franko za 8 g Id. 50 kr. slovita uvozna tvrdka 2731 10—7 V. J. H«vli£ek
v Podčbradih, Čo&ko.

J
Hajoanajfta
1 V
11 " domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni In najbolffli kakovost) slavntmu p. n. občinstva hi preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
= v Ljubljani =» Pred škofijo štev. 19. — Sfcri trg štev. 4 Prešernove ulice štu. 4. M m-«g mm Popravila ftoftno in
Dobre harmonike kron 480.
50.000 komadov prodanih-Nikake carine! Jamstvo!
Zamena dovoljena ali denar nazaj.
št. 300»,„. 10 tipk, 2 reg.. 28glas.,vel 24/12 mK4 80 St. 657'|„10 tipk, 1 reg., 28 glas., vel.,30/15 cm K 5"20 št. 656',. 10 tipk, 2 reg., 28 glas., vel. 24 U cm K 5 40 št. 305 ,, 10 tipk, 2 reg., 50glas., vel. 24 12 cm K 620 št. 663'/4, 10 tipk. 2 reg., 50glas.,vel.3t/15cm K8 — Pošilja po povzetju c. in kr. dvorni založnik
Hanns Konrad, rnzDošiUalnlca glasbil
Most 6t. 1010 (Če6ko).
Glavni cenik s 300 slikrmi dobi na žel o vsakdo zastonj in poštnine prosto. 87 16 — 3
IVAN PENGOV
podobar. Izdelovatelj oltarjev Itd.
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano	2795 52—7
podono dslnvnico
umrlega g. And. Rovšeka, Kolodvorske ulice štev. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega dela pri rajnkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj.
■t Vi" ' . .,rcft«4rv

otrokom in odrešenim osebam
pripisujejo zdravniki zelo uspešno
mmm sciliae
kot sredstvo, ki odtrgava slu?, jo odvaja, ki blaži in potolftfuje krčeviti kašelj in ki od-stranjuie dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se že imenitno izrekli o hitrem učinkovanju tega srudstva, Thymomel scillae, pri oslovskem kašlju in pri drugih vrstah kašlja.
Vprašajte, prosimo zdravnika I
1 steklcnica 2-20 K. Po pošti franko proti pošiijfltvi 2-80 K; 3 steklcmcc pri pošlljatvi 7 K. 10 steklenic pri pošiljatvi 20 K.
v Izdelovanje in glavna zaloga t
lekarna B FIUGNER-Ja
24^0	c kr dvorn. zalagatelja 24 — 1
»-	Praga III., št. 203 . . ■ ■■
Dohiva se skoraj v vseh lekarnah.
Pozor na Ima sredstva, Iztfetavatelja In na var- t
stvono znamko jj
IBM
V novih dveh hišah na Domobranski cesti, oddati je takoj več
moderno izvršenih
stanovanj
Vsako je popolnoma za se izolirano in obstoji iz 3 parketiranih sob. predsobe, kuhinje z balkonom, shrambe za j«dila, kleti, podstrešja in pralnice. K vsakemu stanovanju pripada tudi del ograjenega vrta. Lega krasna. Cene primerno nizke. Pojasnila daje lastnik na Domobranski cesti St. I, I. nadstropje. no 5—2
Pristen le tedaj, če je tringlata steklenica zaprta s spodnjim pasom (rdeč in črn tisk na :: tumenem papirju). ::
ST3T Doslej nedosežen!!
W. MAAGER-ja
z s prlNtno ^aMto z z
(v zakonito zajamčeni opravi)
rnmeno, steklenica K 2 — belo.....3 —
pri 2348 12-5
Viljema Maager=jn
na Dunaju.
Od l>-69 uvedeno splošno v avfctr.-ogrski monarhiji.
Gospodje fdravniki in profesorji ga ladi 7apisujejo.
Dobi se skoro v vseh lekarnah in drožerijab.
Anton Presker
kroja« v LJubljani, Sv. Petra cesta *t 14
8dllkeeaa i slato kolajne * Parizu im
Ponarejanja se
Glavna 'zaloga in razpo-šiljainica za avstro-ogrsko monarhijo :
W. Maager, Dunaj, 111/3, Houmarkt 3.
sodnijsko zasledujejo.
•dllkeem i zlato kolajne ta krllera * LoadoaM I SOS.
m priporoča proč. duhovSfiini |ji]hnnn|f{ra Ahlpln t Izdelovanje vaakovrstne HHUUVUUIVC WUICIW
Iz trpeiaega la Mllda«|a klaia f% alzklk emk.
^ izgotovljene obleki
»osebno aa kavtlak« v največji is bari po aii)nl*jAk cenah.
taktvIUd milina intrtjikiO iraitn itltuliklk vilutm
Parna ža$a DefiHenstil v Ljubljani
kupuje proti gotovini
hrastove dile
I laško colo debele in od 5 eol naprej široke, ter plačuje iste po 14 vinarjev I laško colo, postavljene franko Ljubljana državni kolodvor Šiška.	219?
Kupuje rudi hrastove hlode in frize.
St. 15.901 '907
rV ■
Razpis.
2%3 3-3
Za zgradbo vodovoda »Kranj in okolica« potrebna, na Č20.000 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela ali delne dobave (cevi, armature, betonska dela itd.) zapopada-joče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračun« naj se predlože do I. marca 1908 ob 12. uri opoldne podpisanemu dež. odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda ,Kranj in okolica'."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoj« po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pu-pilarnovarnih vrednostn h papirj h po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbne cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so v deželnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah na ogled.
Deželni odbor Kranjski
v Ljubljani, dne 27. decembra 1907.
Svetovna razstava St Louis 1904. Najvišja odlika „GRAND PRIXM.
m Zahtevajte le :
629 7
z varstv. znamko
GLOBUS
v rdečem pasu
GLOBUS
čistilni izvleček
ker se
ponujajo mnoga ponarejenja.
Edini izdelovatelj: Fritz Schulz ml. Akcijska družba, Lipsko.
Prevzefje trgovine.
Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da sem z novim letom prevzel
Moolno z špscerlislujTi Dlajom. moKo, i\m in msnRotrauo od i. Antona JečrnSneKa nn Su. Petra cesti št. 14
ter se slavnemu občinstvu priporočam, kakor mojemu predniku izkazano zaupanje i nadalje meni nakloniti. Potrudil se bodem cenjena naročila kar najbolje točno in po možnosti najceneje izvrševati. 17 3—3	Z velespoštovanjem
JOS. SEKULA
Herbabny-jev podfosfornokisli
apneno-železni sirup.
Ta je že 38 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev. Cena steklenici K 2-50, po pošti vin. več za zavitek.
Zaloga »fcoro v »«ah lekarnah.

JJLIUSHERBABNY WIEN|Qb
Herbabny-jeva
aromatiška esenca.
Že ?3 let uvedeno in najbolje preizkušeno, boli lajša-joCe mazilo. Lajša in odstranja bolečine v udih in kitah, kakor tudi nervozne bolesti.
Cena steklenici 2 K, po pošti 4o vin. več za zavitek.	2649 b
Edino izdelovanje in glavna razposiijatev: Dr. H ellmann-cv a lekarna „zup Bar mherzigkeit", DUNAJ, YII.|i, Kaiserstr. 73-75.
V zalogi je nadalje pri gosp. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Brežah, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Vellkovcu in VolSperku.
Izdelane postelje
iz rdečega posteljnega inleto Prav dobro napolnjene. — Pernica ali blazina 180 cm dolga, 116 cm široka K 10 —, 11-- , 15-— In 18 -; 2 metra dolga, 140 cm široka K 14' — , 16'—, K 18—. 21'—. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K3'-, 3-50 In 4'—; 91 cm dolg, 70 cm širok K 4'.U In .V60. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri Tridelni midroci U iime za 1 posteljo K , boljši R 33 -. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10'— naprej. — Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.	1662 6-1
BENEDIKT SACHSEL, Lobes 910 pri Plznu Čeiko.
Sidro*Pain-Expeller
j. .,1.4.0 priraano kol tavr.tao bol M&žojoft« Ia odvodno maill« pri prebijanja Itd ; .u> «0 t.,
K 1 40 i a K S m dobiva v vi.h lekarna*.
Pri nakaporanja tega	,ri)jQblj.n.fa 4»a(ega
>r*d»tn, oaj .. jeoilj.jo I. original.. .Ukl.nic. r ikatij.h i aaio ta.fi 1.0 toamko ,,Sidro" poUm .. j« gotovo prejol originalni iidolok.
Rlchterjeva lekarna
prt »zlatem lcvnM v Pragi Eliaabethgasse štev. 5 nova ^ BT Pmmrmm rupalUJuJ«. *
rt" (4»-o;
lYan Terdan
pleskarstvo Ljubljana, Vegove ulice št. 8
se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseh v pleskarsko obrt spadajočih del, kakor tudi slikarskih, napisnih in dekoraoij-skih del.
Posebno se še priporoča za cenjena naročila za stavbeno in pohičtveno pleskarstvo.	2467 52—9
Krasne
BLUZE
največja izbira v svili in v drugem modernem
:: :: n :: blagu tudi po meri. :: :: n ::
Vsakovrstna
KRILA, PERILO in OTROČJE = OBLEKCE =
po najnižjih cenah.
KRISTOFIČ poroč. BUČAR
Ljubljana, Stari trg štev. 28. '
Ohranite* zdravega
- želodca -
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju In v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležna naprtta. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno na-; tavlieno, tek zbujajoče in prebavljaoje po-speftuoCe in lahko odvaja|oče domače zdravih ki ublaži in odstrani znane nasledke no-t m urnosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega eapt tja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rone bHimnm mm j melone iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
VARILO!
Vsi deli embalaže imajo | postavno deponovano var-stveno znamko.
Glavna zaloga
lekarna B. FRAGNER-ja v PRAGI
c. in kr. dvornega dobavitelja
,,pr/ črnem orlu'
I
Praga, Mali Strana, ogel Nerudove ul. 203.
Po poitl razpoiilja ie viak dan.
Cela steklenic« 2 K, pol steklenice I K.
Proti vpošlljatvi K 1 SO se pošlje mala steklenica In za K 2-80 velika steklenica, za K 4-70 2 veliki steklenici, za K 8 4 vel ke 6teklenice, za K 22'— 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstrn-ogrske monarhije
Zaloge v lekarnah Avatro-Ogerslce. V Ljubljani
se dobiva pri ge Ickarjlh : O. Plccoll, U. pl Trn-t k6czy, M Mardetschlager, J. Mayr. 12178
Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov.
s Klobuke,
cilindre in čepice
vnoinovejilb laconab in v velikih Izberaii
priporoča 11252—28
Ivan Soklič.
Pod trančo ftt. 2. Postaji tlak. ieleinic«.
i Kašelj!
2360 Kdor 24-12 ^^
ljubi svoje zdravje, ga odstrani 5345 not. potr spričev. dokazuje o izbornem učinku
- - Kaiser-jevih - -
karamel za prsa
- a trtnni felkanU* -
Zdravniško preizkušene in priporočene proti kašlju, hripavostl, kataru, slezi, kataru v grlu, oslovskemu ln dušljivemu kašlju.
Zavoj 20 in 40 vin., škatljica 80 vin. dobivalo se V Ljubljani: Lekarna pri ,,Orlu" pri ielaz. mostu, de-:lna leka
lelna lekarna pri ,,Mariji Pomagaj", E. Leustek; Ubald pl Trnkoszy, jos. Mayer, pri ,.KronI" A. Bohinc, vogal Rimske in Bleivelsove ceste ; Ivan Ojuričič v Metliki,
'oI Sa
riri ,,Mariji Pomagaj" os. Mayer, pri ,,Kroi eiweisove ceste ; Iva Karol Andrijanič v Novemmestu. Karol Savnik v Krtinju In Josip Močnik, lekarna pri ,,Sv. Trojici" v Kamniku.
Steckenpferd-
lilijskomlečno milo
Bergmanna & Co. Oraždanl In Tečln n L.
je in ostane glasom vsak dan dodlih pri-znalnic najuspešnejše vseh medicinal-nih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožnate polti. - Dobiva se po 80 vin. komad v vseh lekarnah, drožerijah, parfumerijah, trgovinah mila in brivnicah. 434 50 42
15.000 m ostankov
8—20 m dolgih
najfinejših, brez napake, obeljeno, primerno za najfinejše telesno in posteljno perilo, nepokvarno
82 cm šir. rumburška tkanina 1 m 24 kraje. Oksford za srajce, prist. barv. 1 m — 17 Flanela za srajce in bluze 1 m = 18'/j , Cefir za obleke, bluze, hišne in
otroške obleke, predpasnike 1 m 18 „ 116 cm šir. Canafas, prist. barv.
I. kakovost.......1 m — 35 „
rjuhe brez šiva 2 m d., 150 cm.šir. 1 kom. 90 brisače za kuhinjo, rudeče karir.
1 dvanajstorica......1 kom. 95 „
navadne brisače za kuhinjo ... 1 kom. 18 ,
Najmanjše naročilo 5 kg zavoj = 45 m po povzetju. Vzorci se prilože le zavoju za poskušnjo. Ce se naroči nad 50 K 3% popusta. 56 3-2
Emil Fuchs
tkalnico za platno. - Nachod fl. 16. KrkonoSl.
b	2727 10-10
Pozor, kmetje in fantje!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 tet, se mi je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju ias in za odrtra-prhlja (luskin) na glavi, to je Kapilor št. I. Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v. 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu ftt. 65. (Slavonija). Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
Dunaj-
ske kapljice proti krču v želodcu in črevih. Zanesljivo sredstvo za želodec, sestavljeno po zdravniških receptih iz najbolje učinkujočih zdravil. Proti bolečinam v želodcu in črevesih. Vzame se po 20-40 kapljic. — Cena steklenici 20 vin., 12 steklenic 2 kroni. 62 6—3 Prašek in sok proti kašlju, najbolje učinkujoč, po 1 K, tako tudi ribje olje, medicinalno, za kašelj a 1 K in 2 K.
Edina zaloga in pošiljatev popošti vsak dan le v lekarni „pri zlatem orlu" kemika Mir. Ph„ IMardetsohlSger-ja
Ljubljana, JurčiJevtrg, pri čevljarskem mostu
mmmmmMmmmmmmm
C. kr. oblastveno potrjeno i« 5 ucilišce za Krojno risanja
branja cJesifi
Ljubljana, Stori tri it. 28.
© Dobi se tndl kroj po životni meri. e
		mmtM
		
Krasne kravate, modeme ovratnike, srajce, boa za dame in otroke, fine bluze, krila, lepe kapice in čepice, rokavice in nogavice itd. se dobe
2237 9 najcenejše pri
a.uiood nozecič
Ljubljana, »ari tri 21.
Iz proste roke se
pod ceno proda
nova davka prosta pritlična	78 2—2
hiša
s 6 sobami, 4 kuhinjami, 2 kletima in obširnim vrtom. Hiša je prav blizu tovarne in je pripravna za vsakega obrtnika. Stanovanja se dajo lahko v najem in se dobro obrestuje. Pojasnila daje lastnik Ivan ini-daršič na Savi št. 145. P. Jesenice-Fužine.
I erhcutf
PROF.PAWL9W
označuje
m podlrgi točrih preiskav zdrav t e k za najmogočnejšega zbujcvalca sekretorsilih Jeloo'čnih živcev. Prav odlično pa zbujajo tek, kreje ielodcc in olajšajo bolečine preve Brsdyjeve JelcdCne kapljice. Pi spešu|ejo opravila prebavnega dela, slast do jedi, odstranjajo telesnemu dobrobitn škodljivo napenjanje, čezmerro tvoritev kislin, telesno zaprtje, želodčne bolečine in drrgo motenje prebave. Dobi se v lekarrah. O. Brad y, lekarnar, D trn n J I. rleisehirarkt 1 462, razpošilja šest steklenic za K 5'—, tri dvojnatc steklenice za za K 4'50 franko. 2428 12—l
»ZAJEMNO PODPORNO DRUŠTVO U LJUBLJANI
Kongresni trg 19
Kongresni trg 19
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
po 4
Dnin«1 hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih ohrestovanje prekinilo.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure
3| O 4
to je. daje za 200 kron 0 9 kron 50 vin. na leto.
Hentni davek plača hranilnica sama,
1949 52-i Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik.
r\ ti jHi^uriif jftft prilika za ntedenje!
Kanonik J. Sušnik 1. r., podpredsednik.
Podružnica s v Spljetu. s	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 sprejema vloge na vlo£ne knjižice in na 2iro-ra£un proti 4 I2 0 b re s t i m. Vloge na tekoči račun, koje ostanejo vsaj 60 dni naložene, obrestuje proti 8dnevni odpovedi s Itdsr- 5°|0. Te* Rcantn■ licav*»k nrl »Ing na knjifmn plaftn hnnlra ffama. .....................	Podružnica 1 v Celovcu, s
Delniftka glavnioa i i i K 2.000.000. i i		1 Rezervni fond 1 1 1 1 K 900.000. * » 1