i = S prilogami: < Naš kmečki dom. Društvenik, Naša gospodinla izhaja vsak Četrtek. Cena mn je t K na leto. (Za Nemfiijo 8 K 60 vin., ca Ainoriko In drupe tuje države S K). — Posamezne Številke se prodalalo - po 10 vinarjev. ——— Stev. 43. V Ljubljani, dne 27. oktobra 1910 Leto XXIII. Politična draginja. Zdaj vemo vse. Liberalci v kranjskem deželnem zboru so natančno pojasnili, kako se d& odpraviti draginja. /Treba je samo izvršiti te-le reči: Prvič: odpreti se morajo meje za živo živino in za zaklano meso iz tujih držav. Drugič: podreti se morajo cerkve. Tretjič: prepovedati se mora vsako romanje in četrtič: frančiškani, kapucini in usmiljeni bratje se morajo izgnati iz dežele. Tak je recept, ki so ga razložili liberalni padarji z občudovanja vredno neumnostjo zadnjo sredo v ljubljanskem deželnem dvorcu, kakor poročamo na drugem mestu našega lista. Po domače se pravi ta reč tako-le: »Halo, nad kmeta in nad farje! Uradnik, delavec, meščan se mora nahuj-skati proti kmetu in cerkvi, češ, da sta ita dva kriva draginje.« Veliki lopov cesar Neron je dal zažgati rimsko mesto; med obupano ljudstvo je pa vrgel laž, da so zažgali kristjani ter jih je nato z vso grozovitostjo in krvoločnostjo začel preganjati. Iz te šole so naši liberalci, samo s tem razločkom, da se njihova laž nikogar več ne prime in da bolnike? — Liberalci žive samo od dnevnega časopisja. Če berejo o Portu-galu, so vsi v ognju. Kaj takega si žele tudi pri nas! Do portugalskih razmer pa pri nas ne bo prišlo, ker smo mi veliko bolj pametni, kakor so bili portugalski katoličani, mi liberalce poznamo in nobenemu ničesar ne verjamemo. Razkrinkali smo jih pa tudi dovolj, da jih je ljudstvo vrglo čez prag. (Živahno ploskanje.) Piber je dejal, da Novakov predlog sploh nI resen in ne razume, kako se more v deželi s toliko kmečko večino, kakor je na Kranjskem, staviti tako neumen predlog. Naš kmet živi od živinoreje liberalci pa hočejo, da se meja za tujo živino odpre. Najbolj trapast pa je Višnikar, ki nam je očital, da uganjamo prenapeto kmečko politiko. Za kmeta bomo morali še bolj skrbeti kakor doslej! (Tako je! Odobravanje.) V sklepnem govoru je poslanec Hladnik zavračal trditve Višnikarjeve in drugih, ki trdijo, da se kmetu dobro godi. Nato se je glasovalo. Odklonil se jc predlog liberalcev z glasovi naših in veleposestniških poslancev. Liberalcev je bilo samo pet navzočih, da se je takoj videlo, da uganjajo samo komedijo. Niti dr. Novaku se ni vredn« zdelo, priti glasovat za svoj predlog. Tako resni možje so naši liberalni poslanci. GANGLIJADA. Dolenjska je zopet poslanca volila in Ganila mokrača je v beg zapodila, i-eselo zvonovi pojfl tlng-tangl, tingl-langl, aa tleh leži pobit — Engolbert Gangl! Ponosno so rekli, vso našo, vse naše, lagali, bahali mogočne so paše, in kakor medveda so Gangla vozili, vse naše — za njim in pred njim so trobili. Čo bilo jo kje liberalcev le pot, so videli precej jih sto ln deset, pa koj so po svetu (ako zatrobili: Klerikalnega zmaja smo tu že pobili! Zanj v boj je šla vsaka kapaciteta: od Tavčarja doli do — Mazzeleta, šo on — Ivan Hribar — veliki Slovan, jo prišel iz Cerkelj zopet na dan! Pa so za glasove milo prosili, za vino dajali, „pobožno" molili, vsa mesta in krajo so vso obiskali, — a luč od zahoda — so skrbno skrivali, veseli so se vrnili nazaj, ker bil je pobit klerikalen zdaj zmaj! A. prišlo na dan so čudno številke, j strašnem porazu grozno znanilke, ^ odprtimi ustmi zdaj so zijali, ker take pač .,ziiiage;' niso čakali. Oh, grozno je zrasel spet zmaj klerikalen, na tleh pa loži kandidat liberalen. Ko nekaj so zopet sape dobili, tako med seboj so milo tožili: Dolenjska vsa, celo Bela še Kraj na postala čez noč klerikalna je gmajna, še taka trdnjava, kot Novo je mesto, ni Bertelnu Ganglu ostalo več zvesto, zabitega kmeta pri miru pustimo in vsi v Portugalsko se preselimo! In jezen je Gangl si brke zavihal, nazaj jo je v Idj-ijo rdečo, popihal, v Ljubljani pa smejo Jeleijp se mu Luka, na padec njegov veselo ga čuka: To bil je neumen, da šel je na lini, zato pa ujel le ne nekaj je „štim", naj piše povesti in pesmi naj kuje, nič več pa kot jaz naj ne kandiduje! In lepo ubogal ga rdeči bo Ganglc. in nosil odslej le črn bo panglel □ □ Političen pregled D □ □ Glede sklicanja avstrijskega državnega zbora pravijo najnovejše vesti, da bo sklican sredi listopada, ako se odstrani glavna ovira, to je, ako uspo pogajanja za narodnostni mir na Češkem med Čehi in preobjestnimi Nemci. Odločitev o delosposobnosti češkega dež. zbora pa pade šele na skupnem shodu nemških poslancev. Vsenemške zahteve, ki jih stavijo na Čehe, so naravnost velike, a Čehi bi bili primorani kljub temu mnogo žrtvovati, samo da rešijo najbogatejšo avstrijsko kraljevino — finančnega poloma, v katerega so jo pritirali šovinistični, oholi Nemci, ki so, dasi so v manjšini, z vednimi ob-strukcijami preprečevali delomožnost deželnega zbora, da si ni mogel pravočasno zagotoviti zadostnih virov dohodkom svojega gospodarstva. To dejanje Nemcev na Češkem, njih sedanja 4' obstrukeija v moravskem deželnem zboru in pa petkova izjava člana v imenu nemškega kranjskega veleposestva zoper njim tako neljubi, kranjskemu ubogemu kmečkemu ljudstvu pa tako potrebni in prekori«tni novi cestni zakon (o tem prinese »Domoljub« še podrobnejše poročilo), to pač bore malo izpričuje resničnost njih široko-ustnih, ob vsaki priliki, na vse široko nemško grlo z vso oholostjo in oli-laslnosljo se glasečih lepodonečih izjav, da so le oni (Nemci seveda, sc razume!) oni steber, ki drži ubogo državo šc pokonci! Sami morda že verjamejo! DEŽELNI ZBORI. O sejah kranjskega deželnega zbora, ki sta bili v sredo 19. in v petek 21. vinotoka, objavi »Domoljub« itak še podrobnejšo poročilo. Omenim naj tu z debelimi črkami za našega kmetica, rokodelca in obrtnika veselo vest, da jn cesar že sankcioniral (potrdil) novi ljubljanski mestni štatut in novi občinski red in občinski volivni red za deželo, ki ga je sklenil deželni zbor kranjski v jesenskem zasedanju začetkom tega meseca. Ko bi mi dopuščal prostor, bi z največjim veseljem podrobnejše opisal našim bravcem globoko žalost in potrtost in krokodilove soize, ki jih sedaj radi tega pretakajo liberalna hirajoča in razbita stranka ter njeni po dveh pogodbah zvezani in nezve-zani zavezniki — Nemci! Laška kultura v istrskem deželnem zboru. V kolikor je ta naslov na čast našim ljubim zapadnim sosedom opravičen, naj razsodi cenjeni čitatclj iz naslednjih res »golih« dejstev, ki stavijo Lahe v kaj razgaljeno podobo. Kakor smo že poročali, so bili slovanski poslanci, ki so v manjšini, prisiljeni stopiti v obštrukcijo. Obstrukeija je trajala pri seji dne 17. t. m. od dveh popo-lodnc do pol 9. uro zvečer. Sporazumno je bilo rešeno edinole odobrenje zapisnika. Nato jc govorila polovica slovanskih poslancev. Med govorom poslanca Zuccona jc vladal velikanski direndaj na galeriji, ki jo jc dal predsednik slednjič vendarle izprazniti, a je nastal skoro tepež med Lahi in Slovani na galeriji. Lahi so začeli peti Slovane žalečo pesem ter kričali: »Doli Slovani,« »Živela italijanska Istra«. Slovcnsko-lirva-ški poslanci so burno protestirali in žvižgali, laški pa krepko ploskali v po-tuho izzivalno-žaleči sodrgi na galeriji. Kar preskočijo najrazboritejši laški ne-odrešenci ograjo in vder6 v dvorano, ter začno deiansko groziti manjšini, t. j. hrvaškim in slovenskim poslancem. Vso plemenitost je pri tem divjem laškem junaštvu pokazal poslanec plemeniti Polesini, ki je to sodrgo še ščuval na slovanske poslance z vzkliki: »Po-bijte jihl« O pravem času še priskoči vladni zastopnik vmes ter z vso silo iz-žene te divjake iz dvorane. Pomagal mu je še neki drugi laški poslanec in predsednik deželnega zbora. V tem pa skoči laški poslanec Bartoli k vratom galerije, potisne deželnozborske sIukc stra- ni in zopet odpre vrata vskliknivši ob. činstvu na galeriji: »Ubijte jih«! K0 galerija zopet vdere v dvorano, ploska, jo veselja laški poslanci. — Predsednik vpraša nevoljno: »Kdo jc odprl vrata?« — Zahteva, naj galerija zapusti dvorano. Ker so pa začeli poslanci galerij« protestirati proti temu, tedaj vzanio predsednik klobuk. »Grom pa jaz«, pravi in zapusti dvorano. Vladni zastopnik pa na to zaključi zasedanje. — Tako bi bili na poziv laških soposlancov od divje laške tolpe lahko navsezadnje š'j pobiti slovanski poslanci, ki se niso hoteli udati zahtevi lalionov in dovoliti zahtevi istrskega dež. odbora 50.000 K za znano laško kopersko razstavo, od katere so bili popolnoma izključili in prezrli slovansko večino prebivalstva, da so lažje mogli kazati razstavo obiskujočim tujcem popolnoma laški značaj istrske deželice na račun — Slovanov, ki naj bi jim nazadnje poplačali lepo ogromne stroške! To bi bila lepa! HRVATSKO. V Zagrebu se je 13. t. m. ustanovila nova hrvatska stranka, ki jc nastala po strnenju prejšnje »Hrvatske stranke, prava« in napredne stranke. Nova stranka jc bila krščena na ime »Hrvatska ujedinjena samostnina stranka«. Izvolili so tudi odbor. Predsednik jo Tuškan, trije podpredsedniki so dr. Mažuranič, dr. Lorkovič in dr. Badaj. Oficiclni list si jc izbrala stranka v »Pokretu«, ki ga prekrstijo v »Hrvatski Pokrcl«. Veselo so sprejeli ustanovitel ji te nove zedinjene hrvatske stranke došlo zastopnike »Srbske samoslalno stranke«. Oficielno jih je pozdravil med »Živeli Srbi«-klici novi predsednik Tuškan. Srbi so se zahvalili za lepi sprejem in pozdrav. naaciLJC inaauuauua^g D D a LISTEK a jO > D Črna žena. Zgodovin, povest. —- Priredil .Tavoran. (Dalje.) »Bodi tako dobra,« jo je trepetajo prosil mož, »pusti me, da izgovorim, kar moraš vedeti; sicer mi bo še težje opisovati ti svojo bedo.--Bil sem že preje poročen. Žal da ti pred najino poroko nisem razjasnil svojega prejšnjega življenja; to je, kar me tako zelo peče. Torej imel sem že ženo. Pa ta moj zakon ni bil srečen; nisva bila namreč drug za drugega — zakaj, to ti Dovem pozneje . . . Prigodila se je velika nesreča, pri kateri je navidezno umrla tudi moja žena. Cela vrsta mož mi je zatrdilo pod prisego, da je res umrla; pa so bili tudi tako jasni sledovi in znaki, da nihče ni mogel dvomiti o njeni smrti. — Čez nekaj časa po tem dogodku sem zapustil oni kraj in so preselil na Gorenjsko. Tu sem spoznal tebe in te vzljubil. Pred najino poroko so mi poslali iz mojega prejšnjega bivališča postavno potrdilo, da sem prost. Vse je bilo pravilno potrjeno s pečatom in podpisom postavnih oblasti: da je moja žena res umrla in da sem jaz prost. Niti v sanjah bi mi ne bilo prišlo na misel, da mora žena še živeli. — In vendar je živela... Ni umrla, ampak je le prišla v sužnost. In potem, ko sva midva živela najsrečnejše dneve, je nenadoma prišla na površje — v čudni postavi----« »Črna žena?« ga je vprašaje prekinila Zalka. »Da, črna žena.--Dolgo me je iskala in ko me je slednjič našla, je strastno povdarjala svoje pravice do mene ... O Zalka, ne morem ti povedati, kaj sem vse takrat prestal in pretrpel! Dolžnost in ljubezen sta bojevala v mojem srcu strašen boj, toda dolžnost je morala zmagati. — Kot značajen mož in kot kristjan sem mora 1 iti s svojo pravo ženo, drugega mi ni preostajalo. Da bi pa prihranil tebi in otroku sramoto, zato sem odšel skrivaj, brez slovesa in sem ti zamolčal vzrok svojega bega ... O, Zalka, bilo je grozno . . .!« »In kje je zdaj črna žena?« ga je vprašala Zalka dalje, zadržujoč sapo. »Umrla je,« je žalostno odgovoril France. Umrla? — Gotovo in resnično umrla? — Ali res ne pride nikdar več?« ga je v eni sapi izpraševala Zalka, »ali veš popolnoma gotovo, da res ne živi več?« »Da, umrla je ob onem groznem vnetju smodnika na Špiku — nesrečna, uboga žena!« ji je odgovoril France s solznimi očmi; »jaz sam in Kroparski možek sva jo pokopala še isto noč na pokopališču pri cerkvici sv. Vida; Bog jima bodi obema milostljiv!« »Torej je bilo vendar res, kar so pripovedovali ljudje in kar sem si sama domišljevala? — Toda, France, žalosten si in jokaš za ,črno ženo'. — Zelo, zelo rad si jo pač imel in jo ne moreš pozabiti?« Iz teh njenih besed je odsevalo nekako ljubosumje. France ji je prosto in odprto pogledal v obraz in lahno rekel: »Da, Zalka, rad sem jo imel in sem ji bil zvest, kar je zahtevala od meno dolžnost, do zadnjega trenutka. Toda pravo močno in globoko ljubezen, ki napolnjuje celo srce in vse življenje moževo, to sem občutil le zate in za nikogar drugega na svetu ne . . .« »In nisi bil srečen z ono?« »Ne. — Nisva se povsem razumela. -Najini naravi sta bili preveč neenaki. iVendar se mi je smilila in se mi še smili, ker drugače ni mogla; prevroče jc žarela po njenih žilah ciganska kri.« »Ciganska kri!« je presenečena zakričala Zalka, »mar je bila ciganka?« »Da, bila je edino dete ciganskega vojvoda bosniškega,« je odgovoril mož počasi, »po svojem stanu in premoženju princesinja.« 1 »Ciganka! — Ciganka! . . .« »Zalka, poslušaj me, natanko ti moram povedati vso svojo in njeno zgodovino,« jo je nagloma prekinil mož. »Pojdi, sediva na klop, truden sem že. — Ko boš enkrat vedela vse, potem me sodi.« »Jaz da bi tebe sodila?« mu je otožno odgovorila ona, »ne, tega ne morem, preveč te ljubim.« Slednje Zalkine besede so pomirjevalno vplivale na Francetovo srce. Prijel je Zalko za roko in jo potegnil k sebi na klop; nato je pa začel zatrjevati: »Vse moraš izvedeti, Zalka, vse do pičice natanko — prej ne najdem miru, zakaj sicer bi moral vso tvojo naklonjenost in ljubeznjivost smatrati kot tatvino.« Potem jc začel pripovedovati zgodovino vsega svojega življenja, začenši od onega dne, ko so ga smrtnoranjene-ga prinesli v ciganski tabor, pa do tre-notka, ko je komaj pred četrt ure zopet našel Zalko na klopi, kjer sta zdaj sedela. Zalka ga je pazljivo in z vidnim zanimanjem poslušala. Tako živo je sledila njegovemu pripovedovanju, da je večkrat osupnila, se stresla po vsem životu in često so svetle solze sočutja in ginjenja porosile njena lica. Ko je France dokončal burno povest svojega življenja, je Zalka obsedela tiho in nemo; kakor mrtva. Njegovo čuvstveno popisovanje jo je tako pre-sunilo in vznemirilo, da ni mogla iz-pregovoriti nobene besede. Francetu je postalo neizmerno tesno pri srcu — da-siravno se je čutil čudovito olajšanega —; njegov pogled pa je bil nepremično uprt na Zalkine ustnice, pričakujoč odgovora. Ker je pa Zalka molčala dalje, se ji je še bolj približal, prijel njeno roko, pa jo takoj zopet izpustil, rotem jc pa kakor v potrdilo še enkrat rekel: »Zalka, zdaj veš vse — niti najmanjše stvarce ti nisem zakril. Zdaj veš, da sem te resnično ljubil in da te bom ljubil do svojega zadnjega zdililja-ja; veš pa tudi, kakšne dolžnosti sem imel do Nigauc, čeprav je bila tako nestalna, tako čudne narave. Zalka, če mi ne moreš odpustiti, mi stori vsaj še eno uslugo, izpolni samo eno prošnjo. Naj vidim še enkrat svoje dele, ljubega Franceka, še enkrat naj se razvescle moje oči nad njegovim prijaznim obrazkom — še enkrat naj ga objamem, pritisnem na svoje srce in poljubim; potem pa hočem zopet vun v široki svet, kjer bom jokal za svojo izgubljeno srečo, dokler me smrt ne reši iz te solzne doline. Tisoč tolarjev, ki jih imam pri sebi, pustim tebi za svojega otroka.« Po teh Francetovih, skoro obupnih besedah se je Zalka z obema rokama ovila okrog njegovega vratu, potem pa je solznih oči rekla z umirajočim, komaj slišnim glasom: »France! moj ljubi, dobri France] Moj si, France, in za ves svet in za vse na svetu te ne pustim odtod. Ne, ne smeš me zopet zapustiti!« »In ali hočeš biti zopet moja nevesta — postati moja žena?« »Da, tvoja nevesta, France!« je Zalka skoro zavrisnila samega veselja; »tako srečno se čutim kakor takrat, ko si me prvič snubil, da še veliko srečnejšo.« Med tem je pa postalo že popolnoma temno, ko sta France in Zalka še vedno sedela roko v roki na klopi. »Noč bo,« je slednjič vendar opozorila žena, »dornoV morava. — France, kam si pa pravzaprav mislil iti, da si prišel semkaj ?« »Namenjen sem bil k župniku v Radovljico,« ji je odgovoril France precej zmedeno. »Ko sem namreč sedel tam gori za onim plotom in se oziral proti Anželju, sem mislil, da vidim tebe in da te slišim, kako veselo in brezskrbno prepevaš in se smejaš; tedaj mi je postalo tako hudo in tesno pri srcu, da si nikjer nisem znal in vedel najti pomoči .. . In vendar sem si moral poiskati tolažbe. Zato sem sklenil iti k župniku v Radovljico, ki je bil v prejšnjih časih z menoj tako dober in prijazen, da bi pred njim razlil svoje srce in pri njem našel tolažbe in utehe.« »In da bi mene očrnil, kaj ne, o ti porednež?« ga je skušala Zalka ljubeznivo zbadati. »Pravzaprav bi bilo res dobro, da bi ti bila malo ponagajala, ker mi še vedno tako malo zaupaš.« »Za nagajanje pa ti nikakor nisi sposobna; si preljubezniva in predobra, Zalka,« se ji je sladkal France; »toda povej mi vendar, kdo pa je bil potem ona ženska, ki ti je bila tako podobna?« »Meni podobna?« se je smejala žena. »Anžoljeva dekla. Potem so ti pa morale oči že zelo oslabeti in opešati, France! . . . Toda, pojdi, domov morava, sicer bodo v skrbeh zame.« »Toda, Zalka, jaz ne morem iti s teboj; ne upam si; bojim se svaka in njegovih — preveč me bo sram pred njimi.« »Nikar ne bodi neumen, France! Ne delaj si praznih in nepotrebnih, vrhu-tega še popolnoma neutemeljenih skrbi, saj prinašaš samo srečo in veselje — meni in vsej Anželjevi družini. —• Boš videl, kako sc bodo vsi gnetli okoli tebe. — In najino ljubo dete, tvoj Fran-cek, tudi že tako težko čaka, da bi ga zopet enkrat objel oče.« »Da, da, moj otrok, moj srčkani Francek, moj ljubljenec, moram ga videti in ga pritisniti na svoje prsi — še danes, še danes moram zreti v njegove nedolžne oči.« »In kam hočeš sicer drugam kakor k mojemu bratu. Svoje hiše vendar ni-mava več.« »Si jo bova že kmalu zopet sezidala — in še lepša in prijaznejša mora biti, kakor je bila prejšnja. Toda, Zalka, povej mi, kaj pomeni ono malo leseno poslopje, ki stoji na mestu najine pogorele hiše? — Opazil sem ga namreč že od daleč.« »A, kapelico misliš? — Tu je zdaj »pri slepem Bogu«. (Konec prihodnjič.) r ZAHVALA. Volivcem S. L. S. sodnih okrajev Novo mesto, Črnomelj in Metlika! Z ogromno večino ste 18. oktobra oddali svoj glas zame in mi poverili zastopstvo svojih koristi v državnem zboru. Ves napor nasprotnikov, ki so hoteli z vso silo zanesti razdor v vaše vrste, se je razbil ob vaši jekleni zna-čajnosti. Hvala vam iskrena za ta dokaz ne-omahljive zvestobe S. L. S. Naj se iz te sijajne zmage z vzajemnim našim delom, ki vas vabim nanj že danes, pomladi vsa naša organizacija vsega okraja, ljudstvu na korist, sovražnikom v pogibelj! Z Bogom za ljudstvo! V Ljubljani, 19. oktobra 1910. Evgen Jarc, državni poslanec. Letni občni zbor »Kmečke Zveze za ljubljansko okolico« se je vršil v nedeljo 23. t. m. Ker ni prostora, prinesemo poročilo prihodnjič. Občinske volitve. Povedali smo že, da je cesar potrdil novi občinski volivni red. Stari potemtakem ne velja več. Tudi tam, kjer so zdaj volitve pred durmi, kjer so že zapisniki razpoloženi, ali je celo volitev žc razpisana, bo treba novih priprav. Po starem se nikjer ne bo več volilo. Okrajni glavarji so dolžni paziti na to, ker bi bila vsaka volitev po starem zdaj neveljavna. Naši možje naj pazijo na to, da ne bo kakih nepotrebnih priprav in opravkov. Agro-Merkur je prišel v konkurz. Mi se nečemo s to rečjo pečati, dasi bi bilo zdaj priložnosti dovolj, da bi vrnili liberalcem njihove laži in napade na kmečk o zadruznistvo v naši domovini. To pa lahko rečemo, da je zdaj tudi za najbolj zabite liberalce na kmetih šole dovolj. Politični propadi pri volitvah uče glasno in jasno, koliko je ura. Kdor se pa iz politike neče nič naučiti, naj se pa zdaj, ko je prišel še gospodarski polom, prime ob žep, pa bo morda prišel k pameti. Za nas pa velja zdaj še bolj, nego kdaj: Skupaj držimo! Ne bo več dolgo, pa bo poginil tudi »Slovenski Dom«! Cim prej, tem manj bo izgube za liberalce. Ko bi bili škodoželjni bi dejali, naj le še dalje mečejo zanj svoje groše in naj ga še bolj zastonj vsiljujejo, nego dozdaj, toda ne maramo. Občinski red in občinski volivni red za deželo je izšel v zalogi »Katoliške Bnkvarne« v Ljubljani. - Občinski red in občinski volivni red za stolno mesto Ljubljana je izšel istotam. 6i Najsijajnejše izpričevalo delu S. L S. so dali veleposestniki v kranjskem deželnem zboru, ko so izjavili, da je novi cestni zakon preveč demokratičen. To more S. L. S. le v čast biti, da so vsi njeni zakoni sestavljeni v ljudskem duhu in imajo pred očmi korist ljudstva, ne pa korist magnatov in veleposestnikov, ki si lastijo neupravičene predpravice. Pri tej priliki se je tudi pokazala lažnjivost liberalnih trobil, ki pišejo, kadar jim posebno huda prede, v zvezi med S. L. S. in Nemci. Nemci so zopet pokazali, da nikogar bolj ne sovražijo, kakor ravno S. L. S. in njena demokratična načela. Vse so spravili na volišče, da je bil izvoljen državni poslanec profesor Jarc, piše »Slovenski Narod«. Vidi se, kako so liberalci navajeni starih fraz. Ta izgovor so imeli liberalci vedno, kadar so svoje poraze zagovarjali pred javnostjo. Pred volitvijo farbajo, da je vse za liberalnega kandidata, po volitvi se pa jeze, da so klerikalci vse volilce na volišče spravili. A ta pogreta fraza ne velja več. Vse je spravila na volišče nova postava, ki pod kaznijo zapoveduje udeležiti se volitev. Te volitve so le pokazale, da liberalci nimajo več privržencev in se naj drugič sploh ne vtikajo v volitve, razven seveda, če se hočejo posili blamirati. Plemenske prašičke velike angleške pasme za polovično ceno bo deželni odbor v kratkem zopet razdeljeval. Oddalo se bo enega mrjaščka ali pa mrja-ščka in dve svinjici skupaj. Živali bodo prihodnjo spomlad že godne za plemenitev. — Prošnje je vložiti na deželni odbor v Ljubljani in sicer takoj. Posestniki iz krajev, kjer se nahajajo živinorejske zadruge, naj prosijo potom zadrug. Kdor prosi, se s tem zaveže, da odkazane živali tudi sprejme. Argentinsko meso. Iz Amerike, iz Argentinije so pripeljali v Evropo zmrzneno goveje meso in so tudi naši mladi liberalci vneti za dovoz tega mesa. Poskušnjo so napravili na Dunaju, kamor se je prodalo krog 20.000 kg tega mesa. Meso so že radi radovednosti v kratkem vse pokupili, a koliko so s tem na boljšem? Prodajalo se jc argentinsko meso, ki samoobsebi umevno mora biti slabeje od svežega, kilogram po 1 K 60 v do 1 K 80 v. Nedolžna tolažba. Ker je liberalni kandidat Gangl tako sijajno pogorel pri državnozborski volitvi, se liberalci prav nedolžno tolažijo v »Slovenskem Narodu«. Pišejo: Jarc je dobil tri četrtine glasov, Gangl pa eno četrtino, a Ganglovi volilci so po davku vredni za tri četrtine Jarcovih volivcev. Liberal- cem prav radi privoščimo tri četrtino volivcev na popirju, ker eno četrtino V; resnici jih nikdar več ne bodo dobili na Dolenjskem. Izpred sodišča. Štefan Dolgan iz Koč je s stolom trikrat udaril Franceta Kerneta ter mu v levi roki zlomil kost^ Pred sodiščem se je izgovarjal s pijanostjo, a je bil obsojen na šest mesečevi ječe. — Janez Leskovec z Vrhnike jo izvršil v Cerknici več tatvin. Vlomil jo v izbo kajžarice Viktorije Rigler in vzel denarno listnico s 470 K gotovine in srebrno uro in vcrižico. Janezu Grdina je izmaknil vrednosti okrog 46 kron, pa. tudi drugod je pobral, kar mu je le pri-, šlo pod prste. Sodišče ga je kot nepoboljšljivega tatu obsodilo na dveinpol leta težke ječe. — Janez Pogačnik, 23 let stari kočarjev sin iz Jamnika jc v prepiru Andreju Mohorčiču brez povo-. da zadri nož v levo prsno stran. Obtoženec je bil obsojen na tri mesece težko ječe. Samoumor morilca naše cesarice. Iz Genfa se poroča, da so našli morilca avstrijske cesarice Elizabete dne 19. t. m. mrtvega v ječi. Morilec Lucheni so je obesil. Postajenačelnik Repar v Kamniku je bil to dni obsojen radi žaljenja časti na dva dni zapora, oziroma 20 K. Repar je v Kamniku zelo nepriljubljena oseba radi domišljavosti in pomanjkljivega občevanja s strankami. Skrajni čas je, da železniško ravnateljstvo tega moža iz Kamnika premesti. Na železniški progi Ljubljana« Kamnik se uvedejo s 15. novembrom tele izpremembe: Vlak št. 2157 bo iz Ljubljane drž. kolodvor 25 minut prej: odpeljal, namreč ob sedmi uri 10 minut zvečer in dospel v Kamnik ob 8. uri 19 minut zvečer. Cigare podraži baje tobačna režija z novim letom. Kratkim cigaram namerava tobačna režija določiti cene na 6 v, britanike na 16 v, trabuke na 18 v. Najnaprednejši občinski volivni red. Z ljubljanskim občinskim volivnim redom se peča vsa avstrijska javnost, predvsem graški listi, ki niso nič kaji zadovoljni z občinskim volivnim redom za deželo, a graška »Tagespest« le prizna, da je Ljubljana prvo avstrijsko mesto, ki je uvedlo proporčni volivni način v vseh razredih, med tem, ko jo uveden v Lincu zgolj v tretjem in v četrtem volivnem razredu. Ljubljana jo tudi uvedla osebno žensko volivno pravico. »Grazer Volksblatt« piše: »Ironija usode je, da zastopajo nazadnjaki v Avstriji najmodernejše stvari. Klerikalni Predarlci so prvi uvedli proporčen način volitev za občine, »klerikalni« Zgornji Avstrijci so uvedli prvi proporčen način volitev v deželni zbor in zdaj so celo »klerikalni« Slovenci ustvarili za Ljubljano najnaprednejši občinski volivni red. Kako žalosten in nazadnjašk je nasproti njemu načrt občinskega reda, ki ga boče obesiti Gradcu napredni praški občinski svet. DOPOLNILNA DRŽAVNOZBORSKA VOLITEV V OKRAJU NOVOMESTO-BELOKRAJINA. Novomeški okraj: Jarc jfiangl razcap-pljeno Novomesto..... 146 164 18 Prečina...... 299 79 Kandija...... 454 108 51pr, št. Peter...... 266 45 Toplice...... 346 46 Vavta vas..... 131 10 Bela cerkev .... 105 81 Brusnice ...... 208 51 1 Mirna peč..... 429 91 Orehovica .... 338 24 Stopiče...... 448 3 3 Skupaj . . 2970 732 74 Belokrajina: Jarc Gangl razGsii-Ijeno Adlešiči...... 94 38 1 Božjakovo..... 152 8 Butoraj . • .... 45 10 Čepljane...... 13 35 Črnomelj . ... 71 89 Črešnjevec ..... 77 10 Dragatuš ..... 77 78 Drašiči...... 84 5 Dobliče •..... 92 40 Dol........1 26 — Dolenja Podgora . 26 1 Gradac......1 28 69 Griblje ...... 59 4 Kot........ 71 6 Loka....... 52 44 Lokvica...... 82 1 Metlika...... 45 194 Petrova vas .... 26 5 Podzemelj..... 117 70 Radence ...... 42 7 Radovica..... 137 8 Stari trg...... 74 51 Semič....... 198 35 Suhor ....... 125 26 Tanča gora .... 79 14 Telčji vrh..... 54 9 Tribuče...... 69 17 Vrh......... 20 77 1 Vinica....... 344 48 Vin j i vrh ..... 34 14 Skupno . . . 2412 1013 6 Novomeški okraj . 2970 732 74 Belokrajina .... 2412 1013 6 Skupno . . . 5382 1745 Kandidat S. L. S. prof. E. Jarc ima 3637 glasov večine. g Boh. Srednja vas. Vsako nedeljo in praznik je po nauku v dvorani predavanje. Govori gospod kaplan Kogov-šek o potovanju v Jeruzalem, Galilejo in Egipt. Nazadnje se bodo vsi imenit-nejši kraji pokazali v velikih slikah s skioptikonom. — Kmetijsko društvo je kupilo Šolarjevo posestvo pri Fužini, da si uredi tam prostore za svojo podružnico. Vsak mora izprevideti, da dosedanji prostori nikakor ne zadostujejo za vedno naraščajoči promet, tudi so zelo vlažni in se mnogo blaga pokvari, da je bila torej nujna potreba, da se oskrbe večji in primernejši prostori. Gotovim liberalnim »prijateljem« naše zadruge, ki se trudijo, kako bi pri ljudstvu izpodkopali zaupanje do nje, priporočamo, naj najpreje pometajo pred svojim pragom, ljudstvo pa jim bo najkrepkeje odgovorilo s tem, da se zadruge in hranilnico še tesneje okie-ne! — Sneg je padel v gorah prav globoko doli. — Tupatam se tudi pri nas najde kdo, ki stiska, seveda, kar sc da, na skrivnem, kak liberalen časopis. Kdor danes podpira in bere liste, ki hvalijo krvavo preganjanje katoliške cerkve na Portugalskem in si tudi pri nas žele takih razmer, tak nam gotovo ne more veljati več za katoličana, takemu ne moremo več zaupati, ampak je prav, da jih ljudstvo spozna. Ne more se imenovati krščanska hiša, v kateri imajo kakšen tak brezverski časnik. Zato proč z liberalnimi listi, naj se že imenujejo, kakor hočejo, in širimo povsod naše pošteno, katoliško časopisje! Liberalnim listom, Li kužijo naš narod, pa brezobziren boj! g Iz tuhinjske doline. Zadnjič smo brali med gorenjskimi novicami o nekem nadležnem liberalnem ščurku. Takoj smo sc spomnili, da imamo pri nas kar clva taka nepridiprava. Domačini poznamo oba, kakor slab denar; ker pa hočeta zlesti čez mejo, naj ju malo opišemo. Prvi je neka čudna zmes med zgolj duhom in človekom ter trguje z liberalnimi časniki kar na debelo, seveda pol zastonj, pol tako. Drugemu pa je ime Pavel, pa je še vedno Savel, in hodi na svete čase ljudem ponujat plesnjiv nauk, ki ga je kupil v Pragi. Zdaj poznate oba. Kadar bota še nadlegovala kakega poštenega Tuhinjca, mu domačini svetujemo, naj jima ta-ko-le zabeli: »Savel naj spiše žalostno zgodovino slovenskih liberalcev, ti, zgolj duh — človek, jo pa pridno prebiraj in bota oba imela dosti dela; ali da pošilja svojo liberalno kramo v muzej. g Odbor živinorejske zadruge za kamniški politični okraj je že v svojih sejah dne 24. aprila t. 1. in 21. avgusta t. 1. sklenil oddati zalogo gnojil Kmetijskemu društvu v Šmarci. Mnogi člani so želeli, da bi živinorejska zadruga imela zalogo gnojil in semen. Ker pa živinorejska zadruga ne more imeti lastne zaloge, zato je isto izročila Kmetijskemu društvu v Šmarci. Člani živinorejske zadruge se opozarjajo tem potom, da si lahko nakupijo gnojila in semena pri imenovanem društvu, katero sedaj jako živahno deluje. g Koroška Bela. Naš jeruzalemski romar nam je v dveh govorih prav uničilo opisal svojo pot v Sveto deželo. Tako smo se tudi drugi, ki se nismo mogli udeležiti tega romanja, vsaj deloma seznanili z onimi kraji, kjer je bival, hodil in učil naš nebeški Učenik. Kako se vse zanima za te svete kraje, je pokazala obilna udeležba pri obeh predavanjih. Vsi smo predavatelju prav hvaležni in se mu zahvaljujemo za trud. Obenem ga pa prosimo, naj se nam še ka-terikrat oglasi s kakim predavanjem. — Naš telovadni odsek je pričel s svojimi mladeniškimi večeri, ki se vrše ob nedeljah zvečer ob pol osmi uri do pol devete ure v društvenem prostoru. Na vrsti je razlaga »Zlate knjige« in »Mla-deniške organizacije«. Tudi nekaj predavanj je na sporedu. Poleg tega se bodo vršili govorniški nastopi članov samih, kar je za sedanji čas silno potrebno. K tem sestankom se ne vabijo samo člani odseka, ampak sploh vsi pošteni fantje, zlasti pa stariši, da se tako vsi seznanijo s to mlado organizacijo, ki obeta slovenskemu narodu obilo sadu, saj je njena naloga, prekvasiti slovensko mladino. Na svidenje torej ob nedeljskih večerih. g Iz Šenčurja. V nedeljo, 16. t. m. smo praznovali desetletnico obstoja naše hranilnice in posojilnice. Te slavno-sti se je iz posebne naklonjenosti udeležil tudi cel moški zbor slavnega glasbenega društva »Ljubljana«, ki je napravil ta dan s svojim vrlim pevovod-jem g. Svetkom izlet v Šenčur. Ravno ta izlet pa je privabil nebroj občinstva iz bližnje in daljne okolicc skupaj; kajti mnogi so že slišali o slavi tega glasbenega društva, poslušati ga pa niso še imeli prilike. In res, kar očarano je bilo občinstvo pri prvem proizvajanju »Ljubljane«. Nismo se mogli načuditi spretnemu vodstvu g. pevovodje Svet-ka. Vsa čast takemu pevskemu zboru! Občinstvo je bilo tako navdušeno, da je po pozdravnem govoru g. kaplana Kmeta stopil na oder priprost mož, da izrazi svoje navdušenje in se zahvali »Ljubljani«. Le žal, da je čas prehitro potekel; kmalu po šesti uri smo že izgubili izpred oči vrle pevce bele Ljubljano, ko je ravno zopet prihajalo mnogo občinstva poslušat »Ljubljano«. Bodi torej še enkrat izrečena iskrena zalivala »Ljubljani«, zlasti g. pevovodju Svetku. Društvo šteje že nad 150 članov. Želimo, da se jih v kratkem pridobi še več. Vsem pa kličemo krepki »Na zdar!« — Kratek pregled o desetletnem poslovanju po-, gojilnice in hranilnice. Vseh' posojil nad 318 tisoč kron. Vsega denarja je vloženega nad 460 tisoč kron. Skupni rezervni zaklad znaša 6000 K. Poleg rezervnega zaklada ima hranil: niča tudi lastno hišo z vrtom in javno tehtnico v vrednosti nad 30 tisoč kron. Denarni promet v desetih letih znaša nad tri milijone kron. Število članov: m. g Iz Moravč. Naš »Ljudski Dom« se srečno zida. Nadejamo se, da bo že do zime poraben za svoje namene. Prav, saj komaj čakamo. Potem bo šele cvetelo naše društveno življenje. Vanj ne bomo vabili bogatih gostačev — to bo prostor za naše ljudstvo. Tu bo varno zavetje moravške mladine, kjer se ne bo vzgajala v duhu ponočevanja in po-nočncga razgrajanja, ampak na temelju katoliške vere za večno-trajne cilje in nazore. Mladina, naš dom sc zida! Moj klic je zopet: bratje, le ven na plan! Kdor je naš, naj pride v naše vrste; silimo pa nobenega, kar in kakor kdo hoče. Kakor si kdo postelje, tako navadno počiva. — Za moravškega Orla so darovali duhovniki moravške dekanije zbrani pri konferenci na Limbarski gori 20 K. Bog povrni! Nekdo, ki neče biti imenovan, je podaril Orlu 10 K* neka druga oseba pa 2 K. Živeli posnemalci! Denar, ki se društvu da, ni proč vržen. Država potrebuje vojakov, ki jo stanejo ogromne vsote. Mi pa potrebujemo celih mož, mož junakov boriteljev in teh si moramo vzgojiti. Kdor podpira naša društva, zida temelj boljše bodočnosti. Kaj ne, imenitno delo, kdo ne želi sodelovati ? — S »Slovenskim Domom« naši liberalci šc vedno mešctarijo. Znani agent Ilušni-kar je baje najbolj vnet. Pongretov Tonče ali kontra govornik iz Češnjic pa propagira »Svobodno misel«. Pristašev ima brez števila. V starem Pongrc-tovem hlevu bo sedež svobodne lože. Kje bo pa gromada za sežiganje mrličev ? g Iz Št. Vida nad Ljubljano. Zaupen sestanek so imeli pretekli teden zastopniki vseli društev naše organizacije v šentviški župniji. Teh društev ni malo: Blaž Potočnikova čitalnica z odseki Orel in Bogomila, Ljudska knjižnica, kmetijsko društvo, hranilnica in posojilnica, izobraževalno društvo Dravljc in izobraževalno društvo Zgor. Šiška-Kosczc. Sestanek je bil nepolitičen, zbralo sc jo 34 zastopnikov in zaupnikov. Določil sc jc natančen program za tekočo zimsko sezono. Med drugim se je z velikim odobravanjem določilo tudi sledeče: Na nizkotne, po portugalski revolucijonarni sodrgi dišeče napade v liberalnih časopisih naj se odgovarja le takrat, kadar to zahteva zadevna višja oblast ali pa če tako sklene večina zaupnih mož. Drugače naj se vse dopise v liberalnih zmazkih popolnoma prezre; zakaj proti našim liberalcem sc braniti ali pa z njimi se po časopisih prepirati bi bilo isto, kakor se na cesti kregati in debatirati z »Lisico« ali pa z »Malmetom«, kadar sta najbolj nadelana. Toliko na znanje našim ljudem, da se ne bodo čudili, zakaj na liberalne spake ni in nc bo nobenega odgovora. Vsak naš somišljenik pa si mora smatrati pod svojo častjo, prijemati v roke 81 katerikoli liberalen časopis. Najsvetejša socialna dolžnost pa je podpirati in širiti dobro katoliško časopisje. — II. predavanje v tej sezoni smo imeli preteklo nedeljo. Predaval je g. Podles-nik o Portugalski. Prostorna telovadnica Orla je bila polna. Ko bomo dobili električno razsvetljavo, bomo priredili tudi predavanja s skioptičnimi slikami. — Prihodnjo nedeljo bo zopet predavanje v telovadnici Orla. Pridite v naj-obilnejšem številu! Prvo predavanje v novembru bo v Dravljah. g Tržiške novice. Ustrelila se je pretočeni teden Globočnikova natakarica Ivanka Cenčič vsled nesrečne ljubezni. Našli so jo mrtvo na vrtu s prestreljeno glavo. Žalostna smrt dovet-najstletnega dekleta! — G. kaplan Ča-dež nam je že dvakrat jako poljudno predaval v društvu sv. Jožefa o svojem romanju v Sveto deželo. Udeležba je bila obakrat ogromna. Občinstvo se vedno bolj zanima za naše prireditve. Prihodnji teden odpade predavanje vsled praznika Vseh svetnikov. — Veliko se govori in piše o draginji. Tudi Tržič v tem oziru ne zaostaja. Zadnji čas se je zopet podražilo meso. — Dekliška Marijina družba je imela zadnjo nedeljo jako srečen večer. Predstava sc je izvršila nad vse pričakovanje izborno. Saj so se pa tudi potrudila naša dekleta, da se je vsa veselica zanjo tako častno končala. Nad vse sta ugajali igri »Učiteljica hoče biti« in legenda »Nebeška vratarica«, ki je zelo prikladna za odre Marijinih družb. Prostorna dvorana pri Bastcljnu je bila nabito polna občinstva. Pravijo, da je blagajničarka zelo zadovoljna z blagajno. g Iz Mekinj. Dne 24. t. m. je zapla-polala prvikrat raz našega društvenega doma žalna zastava. Društvo in župnija žalujeta za enim najboljših svojih mož. Zatisnil je trudne oči k večnemu počitku vrl krščansk mož, vzgleden oče, večleten župan naše občine, požrtvovalen podpornik našega izobraževalnega društva. V vsem življenju, bodisi javnem ali zasebnem, je nastopal možato, odločno po načelih svete vere; pri volitvah jc stal kot skala ter ni skrival svojega prepričanja. Njegova družina se lahko postavi v zgled drugim krščanskim družinam. Njegovo sinove spoštujejo vsi, ki jih poznajo; so tudi v prvih vrstah društva ter družbe Marijine. Vrlo jc podpiral blagi mož s svojimi sinovi zidavo tukajšnjega društvenega doma. Njegova družina je žrtvovala v denarju, blagu in delu gotovo krog tisoč kron. Zares velika svota! Da bi lc vzbudila taka požrtvovalnost obilno posnemovalcev! Kakor je pokojnik lepo krščansko živel, tako je tudi umrl lepo kot pravičen mož. Ganljiv jc bil prizor, ko jc že umirajoč zbral krog sebe vseh dvanajst svojih otrok ter jih s tresočo roko blagoslavljal z blagoslovljeno vodo ter jim dajal očetovske nauke: »Ljubite se med seboj, ubogajte mamo . . .« Ihteč so stali naokrog dobri otroci, obetajoč očetu, da bodo njihove nauke si utisnili dobro v spo- min. Društvo je spremljalo z zastavo pokojnika pri pogrebu, pri katerem jo, pel nagrobnice društven zbor; tudi Orel je skazal pokojniku zadnjo čast. Počivaj v miru blagi mož! Naj Ti milii Bog obilno plačuje Tvoja dobra dela! Vrlo družino pokojnikovo naj pa tolaži zavest, da so dobri oče že pri Bogu ter, je tudi na onem svetu pozabili ne bodo! g Z Bleda. Volitve v cestni odbor, so se vršile v petek, dne 21. t. m. Izvoljeni so vsi župani: blejski, gorjanski, ribenski, bistriški in srednjevaški, potem dr. Bonedik in hotelir Peterncl. Ko še deželni odbor imenuje dva zastopnika in se pridružijo virilisti, se bo odbor sestavil. Kako, bomo poročali in še kaj druzega zraven rekli. — Neki ubegli prisiljenec iz Ljubljane je policaja Savbererja, ki je zahteval od njega pravic, z nožem precej poškodoval, ta, ko da mora g. Savbercr hoditi z obvezano roko. Nasilneža so prijeli orožniki, in ga odpeljali na primerno mesto. — Zadnji semenj v Lescah je bil zelo dobro obiskan, kar se tiče živino, ki ima še vedno visoko ceno. Najdražja krava je bila s Ivupljenika. Cenjena je bila 500 kron. Ker so pa možu ponujali lo nekaj nad 400 kron, jo jc raje odpeljal demov. Prav jc, da živina obdrži to ceno, saj je to edini boljši dohodek kmetov. g Iz Bohinjske Bistrice. Proslava 25-letnice posvočovanja župno cerkve. Cel teden so med seboj tekmovala dekleta s pletenjem vencev. Če bi dolžino vseh zmeril, nameril hi gotovo par kilometrov. Fantje pa so jim smrečja irt drugega zelenja prinesli. Obenem so pa z možmi vred postavili dva visoka' mlaja, ki daleč naokoli kažeta njih junaštvo. Za olepšavo notranjščino župno cerkve se je posebno trudil naš gospod organist. Še nikoli ni bila cerkev tako okusno 7. venci in zelenjem ozaljšana; kamorkoli pogledaš, sami vOnci in zelc-; ni trakovi. In zuliaj cerkvO! Nad pročeljem številke 1885—1910, izdelane iz zelenja v pomen slavlja. Do velikih vrat pa so uvrščeni mlaji z raznobojni-mi balončki. Iz zvonika plapolajo na vse štiri delo zastave; posebno se podajo na zvoniku štirje križi, okraski z haloni ter napisi 25-letnice. V soboto na predvečer bila je razsvetljava. Vsi so svoja domovja razsvetlili. Bengalični ogenj pa je v vsej slavi in mogočnosti kazal lepoto naše hiše božje. Tudi kresovi so goreli; posebno je bil pomenljiv oni na Ravneh in na Rudnici s številko 25. Zvonovi pa so nled potrkavanjeni tako milo peli, da se je človeku širilo v, svetih občutkih srce. — In nedelja, to je bil dan, kojega je Gospod naredil, bil1 je krasen poletni dan. Ljudje so prihiteli od vseh strani. Posebno so prišli v, obilnem številu iz srenjske in kopriv-niške župnije. Tudi iz baške dolino so jih je z jutranjim vlakom pripeljalo veliko. Največ pa je bilo domačinov z Jesenic in Savo. Ko je leta 1890. pogorela tovarna, so šli za kruhom na Savo. Tam od ondaj bivajo, a vendar radi pridejo pogledat domov. Zato pa je tucli umlji- vo, da so se ravno oni najbolj vzrado-Btili tega slavlja in prišli, smelo trdim, polnoštevilno v nedeljo l£ svoji materi f- župni cerkvi, kjer so prejeli prvi sv. zakrament in prve nauke o sveti veri. Naši Bohinjci pa so tudi pridni in redni člani delavske tovarniške godbe na Jesenicah. Pod vodstvom č. g. kaplana Kogeja prišla je vsa godba — orkester, da so v čast božjo svirali pri slovesni službi božji ob 10. Zares, bilo jo lepo! Službo božjo je opravil č. gosp. dr. F. Čekal, ki je bil še ob času blagega župnika Mesarja kaplan na Bisti-ici. V lepih, zares izbranih besedah se je spominjal delovanja vnetega rajnega župnika. Z velikim zanimanjem so vsi poslušali govornika, ki je tako živo slikal zgodovino naše cerkve. Iskrena mu hvala! Bohinjci so vnovič pokazali, da jih ni kužna sapa brezverskega življenja prav nič pokvarila. Naj vedo tujci, ki prihajajo k nam, da tukaj biva zdrav, veren rod, zvest Bogu in domovini. Slava Bohinjcem! d Izobraževalno društvo v Cerkljah na Dolenjskem je imelo pred kratkim občni zbor, pri katerem je predaval abi-turijent, sedaj bogoslovec gosp. Anton Marinček o namenu društev. Pojasnil nam je, da je nameri društev raznovrsten. Treba je predvsem dobrih knjig, ki naj jih člani berejo, da se izobražujejo. V društvu se vzgajamo v neustrašene bojevnike za sveto vero in v zavedne Slovence. Potrebno je tudi, da si izobražujemo srce, in to storimo najlažje, če spoznavamo sami sebe. Treba je tudi, da se sami izobražujemo in da smo naobraženi socialno, kakor tudi politično, ker le tako si moremo ustvariti mogočno armado, ki bo ljubila vero in mili nam slovenski narod. Mlademu govorniku želimo, da bi tudi naprej, ko postane duhovnik, bil toliko navdušen za dobro stvar, kot je sedaj, in ljudstvo mu bo hvaležno, kjer bo deloval. Nato je sledila volitev novega odbora. Izvoljeni so bili sledeči: č. g. Anton Vadnal, kaplan, predsednik; g. Fr. Omerza, visokošolec, podpredsednik; g. Antonin Lomšek, učitelj, tajnik in blagajnik; Al. Drobnič, tajnikov namestnik; Fr. Žibert, blagajnikov namestnik; Dušak Jožef in špuler Ana, knjižničarja; č. g. Anton Gabrič in g. 'Anton Marinček, preglednika računov. Slednjič se je na predlog g. Omerze izvolil odsek, ki naj bi pospeševal in razširjal dobro časopisje. Iz vsake vasi sta bila izbrana dva uda, ki bosta hvalevredno misel g. Omerze tudi dejanski Izvrševala. Sliši se, da bo odslej več predavanj v društvu; želeti bi bilo, da se teh pridno udeležujemo, ker bo le naša korist. d št. Rupert. »Slovenski Dom« se 'je zopet razkoračil nad kapelanom in nad Orli, molči pa in ne. vidi nič, kar je res slabega pri liberalcih. Zakaj ne piše o cvetu fantov, ki je moral ponoči bežati, ko so ga fantje zalotili pri pono-čevanju? Zakaj ne o grdi kupčiji pri železnici v škodo kmetov? Zakaj ne o »veksolnih«, ki jih morajo podpisovati liberalci pri liberalni posojilnici, da še dobe denar, ker nima nič kredita? Zakaj ne o licitanti cestnega posipanja — da bodo morali kmetje plačati, kar je iztuhtal Vidmar? Zakaj ne o potih in cestah, recimo na Cirnik, kdo jo rabi in zakaj je taka, kot bi bila že sto let brez nadzorstva? Zakaj ne o možu, ki ne privošči vode v splošno korist, ko sam nima nič škode? Zakaj ne o liberalcih, katerih (9) devet se je podpisalo, da bodo s pomočjo grofa spravili gospoda kaplana proč. Zakaj ne o svojem prijatelju, ki je vsako leto pripravil deželo ob 1000 gld.? Zakaj ne o občinski hiši in živalih v njej ? Če bi bili gospod kapelan kaj pri tem, ali gospod fajmo-šter, gorje bi bilo. Tako pa molči. d Loški potok. Dvakrat je v zadnjem času plapolala črna zastava raz naših društvenih hiš. Pokopali smo pred kratkim prvega Orla J. Knavs-a. Bratje Orli so mu priredili nad vse lep pogreb. Ovenčano krsto je nosilo več parov uniformiranih Orlov. Trideset telovadcev je pa tvorilo častno spremstvo v lepi uniformi z žalnim znakom. V pretresljivih besedah se je na grobu poslavljal brat načelnik J. Šega od mrtvega tovariša, ki je bil navdušen član. Zbor društva »Tabor« mu je pa zapel v slovo lepo žalostinko. — Nad vse težko pa nam je bilo, ko je mrtvaški zvon zapel našemu vzor-možu Ivanu Turk-u iz Retij. Kaj smo ž njim glede političnega in društvenega življenja izgubili, je težko povedati. To v6 le oni, ki ga je opazoval vedno prvega v bojni vrsti za našo stvar. Bil je neustrašen, vztrajen, značajen naš mož. Ko je bila naša stranka v naši dolini še v povojih, je bil ranjki Dolinski izmed glavnih stebrov vsega delovanja. Voditeljem tega dela pa desna roka vedno in povsod. Kc je najbolj divjal politični boj on ni odnehal. Duhovit, pogumen agitator, ki se ni udajal, marveč pridobival. Politično zaveden kot malokdo pri nas. Na društvenem polju pa, vsa tukajšnja društva imajo v njem glavnega delavca. Kmetijsko društvo, Posojilnica, društvo »Tabor« žalujejo za svojim vnetim, delavnim odbornikom in zvestim članom, »Društveni dom« pa za svojim navdušenim dobrotnikom. Vedeli smo, kaj imamo v njem, zato je bil občespo-štovan in vpliven. Zadnja leta ga je položila na bolniško, ki mu je postala po dveh letih tudi smrtna postelj težka bolezen. Pa še zadnje dni se je vedno zanimal za politično stanje domače in splošno. »Domoljub« mu je bil zvest tovariš in učitelj od mladih let. Sam je priznal: ta list me je spravil in obdržal na pravi politični poti vkljub pritiskom nasprotnikov. Mož je poln zaslug za naše delo, politično /n društveno. Bodi mu v njemu tako IjJibem »Domoljubu« postavljen spomenik naše hvaležnosti. Odpočij se, predragi, v grudi domači od naporov in trpljenja! V Gospodu užii vaj mir sladak! Tvoj duh odločnosti in značajnosti naj pa vžiga Tvoje vaščane in farane k jednakim nastopom in delu* Zares, vrsta naših mož je izgubila Z ranjkim najboljšega tovariša, najboljšo moč. Težko nam je. Gospod mu plačaji obilo ves trud in delo! d Slovensko katoliško izobraževal'' no društvo pri Sv. Heleni priredi dne 30. oktobra ob 3. popoldne v prostorih' župnišča veselico z govorom, deklama-i cijo, petjem in igro. Uljudno vabimo domače in sosedne prijatelje društva! d V Toplicah so možje pokazali ne-i ustrašeno politično zrelost. Nič niso skrivali svojega vernega mišljenja* »Jarca volim« slišalo se je pogosto tudi v volivni sobi. Tako je prav, možje. 349 in 46 to se pravi po domače — liberalci lepo molčite! No, pa saj še teh 46 ni najti. Najbolj strastni liberalec danes pravi: »To smo jih dali tc brezverne Ganglovce.« Sami se sebe in svojih časopisov sramujejo. Celo Gregorc taji svojo agitacijo, čeprav vsi vedo, da mu celo leto ni toliko vroče, — kot mu je bilo na dan volitve. O gotovo bi zmagali vi, gospod Gregorc, — če bi odločili to le vaši trojčki, ki so bili zasačeni pri nabijanju Gangla in trganju Jarca. Tudi soteški Žen, sicer rojen v počasnosti — je bil ta dan gibčnih prstov. Toda vsejedno zna dobiti dvojko v pisanju glasovnic — Vincenc Zupančič iz Sel mu jo zna dati. Dragi liberalci! Saj en mesec pred občinskimi volitvami pustite pijačo — če ne boste ustrelili še večjega kozla! d Kostanjevica. Občinske volitve so se vršile v Kostanjevici dne 18. oktobra. Odborniki, ki jih je priporočila S. L. S., so ostali v manjšini v vseh treh razredih in sicer v tretjem razredu za 14 glasov. Kakor pri poprejšnjih volitvah, tako tudi pri letošnjih ni odločila kostanjeviška občina sama, temveč vasi, ki spadajo v šentjernejsko občino, pa imajo v kostanjeviški svoje parce-lice. Odvisne so od grajščaka Globoč-nika, in kadar ta kihne, morata Prekop in Ostrog zaklicati: »Bog pomagaj!« Žalostno, da kostanjeviška mestna občina ni sposobna, da bi bila samostojna, temveč ima šentjernejsko vas Ostrog za svojega varuha. V drugem razredu je liberalcem predla še bolj trda; zmagali so z večino 10 glasov. Pehali in trudili so se zanjo vsi od prvega do zadnjega, od dr. Češarka do Fakina.. Ne-venljivili zaslug si je nabral zdravnik dr. Češark. Če bi pri drugih poslih kazal toliko gorečnosti, kakor jo je pri agitaciji, vsa čast mu. Volivce so iskali po njivah s kolesi, celo s svinjskim kurnikom so se peljali ponje. Kakor so pa počenjali pri nekaterih gospeh vdovah za pooblastila, to pa presega vse meje dostojnosti. Če bi S. L. S. s takimi sredstvi hotela priti na površje, je bolje, da propade vedno. Na prvi razred pa ni bilo računati, kar spozna vsakdo, če vidi v vol. imeniku uradnike skoro v, «2 večini Ti ne bodo šli nikdar z ljudstvom. Tako bo kostanjeviška občina zopet pod tujini gospodstvom, dokler je ravnokar potrjeni volivni red ne resi ostroškega jerobstva. Vso čast pa volivcem, ki so več ur brez golaža in vina čakali, da oddajo glasove po svojem prepričanju. d Orehovica pri šl. Jerneju. V naši občini smo imeli 18. oktobra dopolnilno državnozborsko volitev. Vkljub grozni agitaciji domačega učitelja, vkljub temu, da nam je nedeljo prej zaprl šolsko poslopje, v katerem je bil naznanjen shod našega kandidata^ deželnega odbornika Evgena Jarca, češ, da mora iti h krščanskemu nauku — vprašanje je le sedaj, v kateri cerkvi je bil naš pobožni učitelj tisto nedeljo pri krščanskem nauku?! zmagala je S. L. S. ter dobila 135 glasov; medtem, ko so učitelj in še nekateri drugi pribera-čili za svojega liberalnega kandidata, ki se dela po shodih prav pobožnega, drugod pa se ogreva za portugalske razmere, 54 glasov — a prepričani smo, da niti polovica teh 54 volilcev nc ve, koga so volili, ker so ga njim ti >ibe-raini agitatorji napisali, ne da bi vprašali, so li zadovoljni z njim ali ne. 'toda glej, kako razočaranje, ko se je razglasil izid volitev! Učitelj je prebledcl, a še bolj njegova gospa, ko sta videla, da je bil ves njihov trud zastonj. Zmaga Slovenske Ljudske Stranke pa je sijajna! Bog živi nagega vrlega državno-zborskega poslanca Evgena Jarca! — Zavedni Oreliovčani. d Dvakrat požar v enem tednu. Na Vrhu pri Št. Jerneju je začelo goreti v 1orek 11. oktobra v Turkovem kozolcu in kar naenkrat je bil ves v plamenu. Kako jc nastal ogenj, se ne ve. Pogo-relec je tembolj pomilovanja vreden, ker mu jc pogorela vsa krma in mnogo drugih poljskih pridelkov. Sreča je bila, da ni bilo vetra, ker drugače bi šla cela vas. Požarna bramba iz Št. Jerneja jc bila takoj na pogorišču in je neumorno delovala. — V petek ponoči pa nas zopet vzbudi iz spanja plat zvona in kriki ljudstva: Gori, gori! In res, gorel je na Selih pri Št. Jerneju kozolec in hiša, v kateri pa ni nihče stanoval. Splošno sc sodi, da jc zažgala zlobna loka. V veliki nevarnosti »o bila poslopja v bližini, ker je pihala silna burja. En ognjegasec je rekel: Že 26 let sem pri požarni hrambi, a ne pomnim, da bi kdaj dvakrat gorelo v enem tednu v naši občini. d Iz Šmarja pod Ljubljano. Že 'dolgo ni prinesel »Domoljub« nikakega dopisa iz šmarske doline. Kmalu bi utegnil kdo reči, da smo zaspali, kar pa ni tako, temveč naša dolina se je sedaj zelo oživila. Naši Orli vidno napredujejo. Ustanovili so iz svoje srede pevski zbor pod vodstvom g. organista. Kaj da se lahko doseže z našimi fanti, se je pokazalo takrat, ko so zapeli za podoknico preč. g. dekanu par mičnih pesmic. Le tako naprej in dosegli bomo lepih uspehov! — Nadalje smo pri nas tudi v drugem oziru napredovali. V Naša trirazredna šola sc je razširila na štirirazredno. Poučuje sc pri nas sedaj tudi nemški jezik. Seveda, ne gre to nekaterim možakarjem v glavo in pravijo, da je to vse brez potrebe. Ne pomislijo pa, kako bo to njihovim otrokom koristilo v poznejšem življenju. Nikakor si tudi ne moreni predstavljali, da so nekateri stariši res sovražni šoli in dajejo še celo potulio svojim otrokom. Stariši, bodite prepričani, da šola ni nikalca sovražnica vašim otrokom, ampak da jim hoče le dobro. Zatorej pošiljajte pridno otroke v šolo in ne bodo vas doletele nikake nepri-like. Pa ni dovolj, da otroke pošiljate v šolo, pustite jim tudi vsaj nekoliko časa doma, da opravijo v šoli jim naložene naloge. Kajti slišal sem od gotove strani, da pravijo nekateri nespametni očetje svojemu otroku: »Le reci v šoli, da doma ne boš pisal naloge, ampak v šoli je čas za to.« Starši, če bodete tako govorili svojim otrokom, potem je ves učiteljev trud bob v steno, ker on ne bo dosegel svojih namenov! d Nekaj o ribniških Lahih. Pred 14 dnevi so se zbirale zadnje lastovke, da odrinejo na jug. Z lastovkami vred nas zapuščajo tudi Lahi, katerih prihaja v zadnjih letih čimdalje več. Mi nimamo nič ne proti laškim mojstrom, ne proti laškim delavcem. Vendar se liani čudno zdi, da se dobe še v toliki množini ljudje — dobri gospodarji — ki tujega mojstra in tuje delavce višje cenijo nego domače. Kam vendar plo-vemo?! Ali nimamo morebiti domačih mojstrov in domačih delavcev?! In ali ni delo domačina veliko lepše in solid-nejše. Dočim te Italijan zmerja in daje vse mogoče priimke, ki žalijo zlasti narodnostni čut, ti je domačin prijatelj, s katerim se pomeniš kakor brat z bratom. Zato opozarjamo vse okoličane, da se obračajo na domače zidarske mojstre in s tem dajo priliko domačinom, da se izobrazijo in izurijo v zidarski obrti. Nepojmljivo se nam pa zdi, da se nekateri stariši in mladeniči naravnost sramujejo te lepe obrti. Vsako delo je lepo in naj bo te ali one vrste. Kakor so potrebni različni stanovi, tako so potrebna tudi različna dela. Sicer pa ima katoličan najlepši vzor v svojem Odrcšeniku, ki se ni sramoval pomagati svojemu redniku-te-sarju. Ali meniš, dragi mladenič, da je tvoj drug v Ameriki vedno v tako lepi obleki kakor na fotografiji, ki jo pošlje v staro domovino. Motiš se! Zato se ne sramuj ne te ne one obrti, zlasti pa zidarske ne, ki odpošlje vsako leto na tisoče denarja že iz same ribniške doline. Vsem domačinom, ki bodo prihodnje leto oddajali zidarska dela, priporočamo zlasti zidarskega mojstra Jožefa Hrena iz Prigorice. Že cela vrsta lepih in krasnih zgradb ga najbolje priporoča. Zato pa: domači k domačim, svoji k svojim! d Popotnik: Trebnje - Sv. Trojica. Od Trebnja sem jo ubral nazaj po mirnski dolini. Med potjo sem naredil več postaj, da bi zvedel več novic. Od ljudi sem zvedel marsikaj, česar niso zapazile moje oči. Povsod so mi pravili žalostno novico o slabi vinski letini, Ljudje so tarnali, da ne bo pijače. Dru, god pa so se tolažili, da bodo žejo pre-i ganjali s tovčencem (jabolčnik), katerega je letos obilo. Šnopsarji pa so mi pravili, da jim nikakor ne »fali«. »če ne bomo pili vina, bomo pa šnops«, jo bil kratek odgovor. — Na Mirni se nisem veliko mudil. Zvedel sem, da so dobili še enega gospoda duhovna. Vi« del sem nove cerkvene stopnjice, lepo novo šolo ter star, nclep farovž. Šel sem naprej. Mokronog sem to pot pustil na stran in sem jo mahnil v Št. Rupcrt. Tam sem občudoval krasno cerkev, ki je baje najlepša na Slovenskem. Pri tem sem si mislil: Tu so gotovo vsi ljudje pobožni, ker so postavili Bogu tako lepo cerkev. Toda povedalo sc mi je, da je precej strupenih liberalcev, ki so se z vso silo vrgli na domačega gospoda kaplana. V »Svinjskem domu« mu očitajo svitle kronice. Takoj sem mislil: Ta je goljuf, zakaj ga ne primejo žandarji. Pa če ni goljuf, je pa gotovo skopuh; gotovo ima »tavžente« v hranilnici. Toda hvala dobrim ljudem, ki so me prepričali, da sem v zmoti. Zvedel sem, da se' gospod žrtvuje za blagor drugih in da je s krasno urejeno mlekarno priskrbel svitle kronice fara-nom, ne sebi. Studila se mi je črna nc-hvaležnost liberalcev in šel sem naprej t je doli proti Sv. Trojici. Tam sem po-praševal ljudi, kje bi zvedel kaj novic za »Domoljub«? Povedali so mi, naj grem na Polje. Tam jc nek študent, ki nima drugega dela, kakor da stika za novicami, da ž njimi futra. »Svinjski dom«. Ljudje so mi povedali, da je on tisti, ki napada gospoda župnika in kaplana, in nekega mladeniča, člana izobraževalnega društva. S čim so se mu »farji« tako zamerili? Pa ne morda s tem, ker je svoj čas od njih dobival svitle kronce? d S Police pri Višnjigori. Načelniku tukajšnje podružnice »Slovenske Straže« je umrl pretečeni četrtek edini sin Ivan. Pokopan je bil zelo slovesno v soboto. Pogreba se je udeležila v obil« nem številu okoliška gospoda in tudi tovariši rajnega so prihiteli od vseh strani, spremit blagega Ivana na zadnji njegovi poti. Počastili so rajnega še blago okoliško učiteljstvo, načelnik »SL Straže« in deželni odbornik g. Evgen Jarc in g. Bogomil Bemec, vodja trgov-, ske šole v Ljubljani. Pod vodstvom g. nadučitelja Skrbinca iz Višnjegore so pevci zapeli pred hišo žalosti in pri groi bu prelepo, ganljivo pesem. V srce segajoč govor našega rojaka g. Štefana Skubic ob odprtem grobu je privabil vsem navzočim solze v oči. Z Bogom I dragi Ivan! Strastno si ljubil godbo. Naj se Ti duša Tvoja odpočije tam, kjer je izvir vsake melodije in harmonije, tam, kjer svira večna in vedno nova godba! Počivaj v miru, cvet poljskih mladeničev! Žalujoči rodbini naše srčno sožalje in sočutje! — Žalostna je bila ta sobota. A nedelja potem Je oila vesela nedelja za vso našo faro. Ko si stopil nedeljo zjutraj v našo farno cerkev, si začudeno ogledoval lepo z vcnci in s cvetlicami okrašeno cerkev. Čemu neki? Topot je cerkev oblekla slavnostno obleko v čast novi zastavi naših deklet, ki so skoroda vse v Marijini družbi. Dekleta naša so si pritrgo-vale nočni počitek, da so pletle vence in farno cerkev slavnosti primerno okrasile. Nedeljo popoldne so nam namreč prečastiti gospod dekan Trček iz Šmarija ob navzočnosti višenjskega gospoda župnika in domačega dušnega pastirja blagoslovili novo zastavo Marijine družbe. Prekrasen govor gosp. dekana je navdušil vse vernike v natlačeno polni cerkvi, posebno pa je vnel srca naših vrlih, značajnih in vzornih deklet. Navdušenje in svet ogenj za Marijo si jim lahko bral z obraza. Zastava je prekrasno delo gdčne. Marije Sattner v Ljubljani in je veljala 700 K. Naša poštena dekleta pa niso samo goreča za čast božjo z jezikom, ampak so pokazale tudi v dejanju, da se ne strašijo nobenih žrtev, če je treba. Dokaz za to je resnica, da so v kratkem času zbrale med seboj čez 700 K. Marsikatera izmed njih si je pritrgala od svojih ust. Torej so naša dekleta vzor požrtvovalnosti in daritve. Bog in Devica Marija naj jim povrneta s časnimi in večnimi dobrotami. Prispevali so za zastavo seveda tudi drugi dobri naši farani, pred vsem pa botra novi zastavi, gospa Helena Drobnič, po domače Skub-Čeva mama. Ko je botra pripenjala na zastavo dragocen moder trak, je govorila njena vzorna hčerka Marija pomenljive besede: »V večjo čast božjo, v proslavo Matere božje in sv. Alojzija pripnem ta trak. Naj bo presveta Devica Marija in sv. Alojzij mogočno varstvo naši mladini.« Iskrena zahvala za vse dobrote, ki nam jih je podelila botra naši novi zastavi! — Po blagoslovu nove zastave je prečastiti gospod dekan blagoslovil novo cerkveno hišo, ki se je sezidala letos s pomočjo naših dobrih faranov. Na enem koncu nove hiše je stanovanje za farnega cerkvenika, na drugem pa velika in prostorna dvorana za naša mlada društva. Zakaj na Polici napredujemo s hitrimi in velikimi koraki. Polica hoče biti verna in narodna. Imamo abstinente in absti-nentke, družbo treznosti, podružnico »Slovenske Straže«, moško in žensko, Marijino družbo in zdaj so se začeli še naši korajžni fantje nekam zbirati in se po vojaško sukati, kar pomeni, da bo kmalu Orel razprostrl svoja krila nad poliškimi poljanami. Bog daj! Fantje, le korajžo in skup držite in ljubite se med seboj, pa bo šlo! Če gre drugod, mora iti pri nas kot da bi bilo namazano! Vsem pa, ki so pripomogli, da sta se nedeljska blagoslova tako častno in prekrasno izvršila, vsem dekletom, ki so pletle vence in cerkev okrasile in tudi nove hiše ne pozabile, vsem, ki so pripomogli, da se je nova hiša sezidala, predvsem pa gospodu dekanu za prisrčna govora v cerkvi in v novi hiši, kakor tudi gospodu župniku Tekster-ju iz Višnjegore izreka tem potom še enkrat iskreno zahvalo — p o 1 i š k i župnik. d št. Jernej. Prejmite, gosp. urednik »Domoljuba«, tudi enkrat iz kmečkih rok kak dopis od svojih starih naročnikov. Dosedaj še nisva dopisovala v kake časopise, a tudi sedaj ne bi, ako naju ne bi izzvali tisti ljudje, katerih je toliko treba kot petega kolesa pri vozu. Sami pravijo, da so naprednjaki, drugi da so liberalci, tretji zopet da so svobodomiselci — mi pa pravimo, da •so trdovratni grešniki. Naj bodo to ali ono, to je njihova stvar, zanimivo pri vsem je pa to, kako so ti ljudje kratkega in slabega spomina, in to hoče-va sedaj pojasniti. V št. 38. »Slovenskega Doma« leta 1910 pravi dopisnik, da že dolgo ni bilo čitati kakih novic iz Št. Jerneja v tem listu, menda od ti-stikrat, ko je bil izvoljen novi župan v Št. Jerneju. Koj prva beseda je laž! Župan je bil izvoljen leta 1908; list »Slov. Dom« pa je začel izhajati šele 1. 1909. • V št. 6. z dne 21. avgusta 1909 pravi »Slov. Dom«, da je Franc Novoselc pristopil h klerikalni stranki; v št. 39 leta 1910 pa že pravi, da je župan Franc Novoselc nepristransk. Tu se je dopisnik udaril samega sebe po zobeh. Dopisnik »Slov. Doma« trdi tucli v št. 38. 1. 1910, da je tukajšnji župnik nekaj govoril proti županu in je moral na prižnici preklicati. Ni res, da bi bil župnik kaj preklical, a on je še potrdil, kar je govoril in je bil pripravljen podati dokaz resnice. Tako množi »Slov. Dom« laž za lažjo, a tega pa ne pove, kdo je plačal pravdne stroške, župan ali župnik? Ako mislile, da bo župnik na vaše čenče odgovarjal, se jako motite. On vživa splošno zaupanje pri faranih in se mu ni treba zagovarjati po časopisih; za vaše neslanosti se pa toliko zmeni kot za lanski sneg. — Tucli o neki nezaupnici pišete, da jo je občinski odbor poslal županu in da so bili odborniki na-hujskani po duhovniku. Kdor to dokaže, da so bili odborniki nahujskani, dobi 1000 K nagrade. Bravci »Slovenskega Doma« morajo že imeti dobro želodce, da prebavijo take laži! Dober tek! Nadalje pravite v štev. 38. »Slov. Doma«, da je pri zadnjih občinskih volitvah zmagala klerikalna stranka v drugem in tretjem razredu; res pa je tudi, da v prvem razredu ni zmagala napredna stranka, marveč zmagalo je vino. Siccr pa je bila občina od pamti-veka v klerikalnih rokah pri vsakih volitvah, bodisi za državni, deželni ali občinski odbor. Posebno odlično mesto pri nezaupnici pa trdite, da sta zavzemala Janez Krhin in Janez Repsel. Tudi to je laž! Volivci občinskega odbora so to zahtevali; odborniki pa smo dolžni poslušati glas svojih volivcev. Imenujenas petoliznike farovške, mi pa vam tu javno priznamo, da smo zvesti pristaši S. L. S. Slednjič še povprašujete, zakaj smo poslali izjavo županu tajno in ne javno, za to stvar pa je dopisnik »Slov. Doma« preneumen, da bi mu pojasnjevali. — Ne mislite, cenjeni bravci »Domoljuba«, da imamo v Št. Jerneju Bog ve kakšen boj z liberalci, ko bodete brali ta dopis. Pri nas lahko vse liberalce naštoješ na prste ene roke Toliko za danes, pa drugič kaj več! — Št. Jernej, 23. oktobra 1910. — Ivan Repsel, Janez Krhin, občinske svetovalca. d Iz ribniške doline. Svoje dni je krožil nad ribniško dolino »Ribniški jastreb«. Ker je imel dobre oči, je veliko videl in marsikatero novico otel po-zabnosti. Ko se je pa »jastreb« postaral, se mu ni več zljubilo, da bi obkrožal dolino in z gorskih višav opazoval lepi ribniški svet. Umolknil je, toda oko skrbnega bravca »Domoljuba« ga je dostikrat pogrešalo. In kako bi ga ne! Saj Ribnica je in ostane Ribnica Toliko zanimivih novosti, kakor se jih proizvaja v Ribnici, ne dobiš zlepa. — V nedeljo sem se napravil k Novi Štifti na božjo pot. Zaobljubil sem se bil enkrat na Štajerskem, ko sem krošnjo nosil in pa ker imam navado vsaj enkrat v lotu obiskati novoštiftsko Mater božjo, ki slovi daleč naokrog zlasti pod skrbnim vodstvom sedanjega gospoda Klinarja. Ko bi bil Jurčič, bi napisal roman, toliko znamenitega sem doživel na tej kratki poti. — Ker sem se vozil, sem moral po glavnem trgu skozi Ribnico. Pa glejte čudo, še konja nisem mogel pregnati, ker po glavnem trgu je vse navlečeno in razdrto. Če bi konj ne imel dobrih oči, bi bil moral pasti na vsak korak. Po Ribnici leži kamenje ir skale kakor ob razdejanju Jeruzalemskega mesta. V Ribnici namreč delajo kanale, pa popravljajo cesto. Kanali sc bili potrebni, saj luže po ribniškem trgu so slovele že križem sveta. Zato sc se vsi Ribničanje veselili kanalizacije. Ampak danes, ko skoraj že prepreza Ribnico omrežje kanalov, se je hipna radost spremenila v žalost. Namestc globokih in širokih podzemskih rovov, ki bi po zgledu rimskih kloak požirali in odvajali vodo, opažaš ob straneh in po sredi ceste neškam podobne jarke, ki naj bi bili Ribnici v ponos! Jaz bi sc bil najraje zjokal nad abderitsko modrostjo ali pa prav hudo zaklel. Pa ker sem šel na božjo pot, sem se zdržal, udaril po kobilici in oddrdral dalje, veseleč sc, da se mi ni kaka nesreča pripetila. Toda kamor sem prišel, povsod sem doživljal iznenadenja. Ali je samo danes nesreča tako hotela! Suška pot je zmiraj slovela kot lepa, vzorna, pot. Sušjanci so bili lahko ponosni na njo. Lepi vasi se spodobi tudi lepa pot, najlepše spričevalo skrbnih gospodarjev. Nekaj let sem se je pa vse spremenilo. Za ceste se brigata samo dež in pa sneg. Zato je vse razorano in razdrto. Uboga živina, vozovi in ljudje, ki po takih cestah hodijo! Ako vam ni nič za lepoto, ugled vasi in skupno korist, naj se vam smili vsaj živina in vaši čevlji, sem si mislil, ko sem se peljal skozi lepo vas Sušje. Samo tega ne vem, ali se vas še tako imenuje, ali jo mislijo na novo krstiti, kajti ne na enem, ne na drugem 62 'concu nisem opazil tistih »vaških uihl«, ki naznanjajo ime vasi. Nemalo -iem se čudil. Ko som poprašal nekega možaka po vzroku, mi je razodel skrivnostno, a obenem žalostno novico. Ker so bili v popolnoma slovenski vasi do '.adnjega časa dvojezični napisi, so ponoči prišli v vas neznani zlikovci in od-lesli table z žeblji vred. Pa ne, da bi bil ibčinski odbor nebrižen v narodnost-lein oziru! iZadeva o dvojezičnih va-kih tablah se je že dvakrat obravnavala pri občinski seji. Tu se je stavil u enoglasno sprejel predlog, da se dvo-ezični napis čimpreje nadomesti s sa-noslovenskim, ker dvojezičnega dobiš amo še v Grčaricah na nekem skednju >bešenega. Ampak izvršujoča občinska uprava je taka, da sc ne pobriga veliko za sprejete predloge, da pusti elo pod kapom ležati dvojezično tablo >ri »Rokah«. Pri nas —- sem si mislil — >i naredili drugače in pognal sem dalje trdnim sklepom v srcu, da se bom še :a dne odpeljal iz Nove Štifte, ker po rrdih potih ni prijetno hoditi ponoči, 'a danes sem imel že smolo, .kamor -eni prišel. Tik pod klancem Nove •itifte me jc presenetilo novo razočara-ije. Jaz in moja krošnja sva že videla marsikatero pot, toda take, kakor je >od Novo Štifto, še ne. In ta pot, pražijo, je napravljena pred mesecem dni. Gospodje iz Sodražicc in novoštiftske »kolice, pridite skupaj in trezno presolite, ali spada taka pot v dvajsetem stoletju med civilizirane ljudi. Čeravno ;em neinteresovan, poživljam okoličane in sodraške zastopnike, da si enkrat ogledajo cesto pod Novo Štifto. Svojčas so leta in leta delali cesto proti Lipov-sici, ki pa še danes gola rebra kaže. Ali bodo za par metrov dolgo cesto tudi ieta in leta prosili, da se postavi v tako stanje, da more hoditi po njej človek brez življcnske nevarnosti. Ganite se snerodajni faktorji in dajte ljudstvu to, kar ste mu obljubili. Gospod od Nove Štifte sc na vso moč trudi za povzdigo lepe romarske cerkve; zato skrbite tudi vi za povzdigo ceste, po kateri hodi že stoletja sto in sto rfimarjev, sicer bo Dostala N ova Štifta pušča, kakor je bila >red sto leti, ko so gadje lazili po ka-oelici sv. Jožefa. n Iz Notranjih Goric. Daleč smo že prišli. Naš gosp. učitelj, katerega nimamo za drugega tukaj, kakor za sitnosti in breme, ker lansko leto ni poučeval, med počitnicami je bil zdrav, zdaj, ko je treba zopet poučevati, ima zopet prosto, je toliko časa nagajal in nagajal, da nimajo naši mali otroci več krščanskega nauka v šoli. Dvakrat jih je odslovil pred poukom izpred šole, sedaj jih pa ni več. Saj se starši naveličajo tega preganjanja. Upamo pa, da bodo šolske oblasti že spoznale, da tako 52 ne gre in bodo tudi gospodu učitelju odklenkale urce njegove brezmejne ošabnosti. n Postojna. Zadnja prireditev Izobraževalnega društva je izborno uspela; prostori g. Vičičeve so bili nabito polni. Igralci in igralke so dobro vršili svojo naloga, da lahko konkurirajo tudi z igralci od potenta! Tudi tambu-raši so se izkazali in so točno in precizno izvajali ne ravno lalikc komade. Splošni želji, da naj igro ponavljamo, nismo mogli ustreči. Sedaj smo obrnili vso pozornost na notranje življenje društva, ker je to poglavitno. Ustanovili smo tudi odsek za govorniške vaje, ki prav dobro uspeva. Na splošno željo se jc lotil odsek »Zlate knjige«, katero pridno prebira in se obenem pripravlja na — Orla. Ustanovni shod Orla bo v nedeljo teden, t. j. G. novembra; vabljena so vsa sosedna društva in Orli. V tem organizatoričnem boju ne more noben fant tavati zunaj društev. Ali si v Kat. izobraž. društvu ali pa v liberalnem, sicer si kakor trs na vodi, ki ga veter maje. Dobro došel vsak poštenjak, ki se hoče držati navodil »Zlate knjige«; kdor pa misli, da jc naše društvo premalo nobel, — naj nas obišče ob društvenih večerih; tukaj smo vsi enaki v razgovoru in po načelih in ne delamo razlik med fantom, ki nosi že zavihane mustače in tistim, ki jih šele šteje. Fantje korajžo in brez predsodkov v Katol. slov. izobraž. društvo, ki bo le vam v korist; vaši starši vas bodo veseli. n Postojna. Ustanovitev Orla v Postojni bo 6. novembra t. 1. s sledečim sporedom: 1. Nastop tamburaškega zbora. 2. Ustanovitev Orla, nastop raznih govornikov. 3. Igra: »Tri sestre«, spisal dr. Krek. — Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 80 vin.; stojišča 50 vin. Šolo obiskujoči otroci 30 vin. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. n Sv. Trojica. Pri nas se jc vršil v nedeljo zelo lep, dobro obiskan shod, na katerem je govoril poslanec Gostin-Čar o delovanju državnega in deželnega zbora. Zborovalci so zelo pazno poslušali in odobravali posebno vse sklenjene zakone v deželnem zboru. Predsednik shoda č. g. župnik, je zaključil shod s pozivom, da stojimo možato v vrstah S. L. S. n Hrenoviee. Našo župnijo je zadel letos hud udarec. Skoro v.sc poljske pridelke nam je pokončal črv. Krompirja šc za dom ne bomo imeli. Marsikdo je fižola manj pridelal, kakor pa ga je usadil. Pred kratkim se je vršila cenitev škode po polju. Upamo kake pomoči. — Dne 19. oktobra nas je obiskal prvič glavar g. dr. A. Pils-hofer ter nam po sveti maši razdelil obresti ustanove Marije Kalister. Ob tej priliki si je ogledal tudi občinski urad. — Na Studencu pri Hrenovkah pa smo imeli v noči dne 20. oktobra zopet hud strah. Nastal je namreč ob 11. uri ponoči ogenj pri št. 17, ki je upepelil poslopje in seno. Tem hujše pa je to, ker je ogenj bil pri tej hiši v kratkem času že drugič, tretjič pa tekom štirih lot \ naši vasi. Oba jiosestnika pogorele hišo sta zavarovana, pa ne za vse. Na po, moč so prišli ognjegasci iz Hruševja pozneje pa tudi iz Postojne. Hvala jim', Sreča, da se ogenj ni razširil na druga poslopja. n Cerknica. Zrela ptička sta bralca Ris v Cerknici. Dasi hodita še v šolo sta že zelo izurjena v tatvini. Prod' kratkim sta bila obsojena v občinski zapor, eden na tri, drugi na pet dni ječe. V zaporu pa jima je poslalo dolg. čas. Prcbrnila sta peč in ušla skozi vratica. — Slabo sc je postavilo cerkniško učiteljstvo ob priliki sv. birme, V vseh farah cele dekani je je k vzpre-jemu g. knezoškofa šolsko mladino spremljalo učiteljstvo in sc v šoli pral-stavilo cerkvenemu knezu. Četudi so nekateri med njimi liberalci, so vendar dali malim lep vzgled in pokazali, da znajo vsaj oliko. Edino v Cerknici sc je učiteljstvo poskrilo kakor ščurki, če se med nje posveti, dasi nadučitelj Šest stanuje v šolskem poslopju. Celo med izpraševanjem v šoli so otroke po ostalih razredih pustili popolnoma brez nadzorstva. »Slovenec« jc priporočal vodstvu liberalne stranke, naj cerkniškemu učitcljstvu zato pošlje kako posebno odlikovanje ali naj vsaj katerega izmed njih postavi pri prvih volitvah za — liberalnega kandidata, kakor na Dolenjskem Ganglna. — Bi bilo res imenitno. n Z Blok. Izobraževalno delo, ki je vsled poletne vročine in utrujenosti nekoliko zaostalo, se je zopet pričelo v našem društvu. V septembru smo imelf predavanje o koleri in jetiki, zadnjo nedeljo pa o Portugalski in njeni revo« luciji. Tudi oder je zopet oživel. Dne 16. oktobra so članice »Dekliške zveze« predstavljale »Lurško pastarico«. Ta krasna predstava, igrana že skoro na vseh ljudskih odrih, je tudi pri nas nepričakovano dobro uspela. Lepi prizori, n. pr. ko pridejo angelej, Bernard-ka, Otilija, so izvabili marsiltlero solzo pri ninogobrojnem občinstvu. Zato pa je na koncu »Planšarica« v šaljivem prizoru s planin prav pošteno pretresla in razveselila naša srca. Smehu ni bilo ne konca ne kraja. Tako je bilo uslre« ženo resnim in veselim. n Iz Trnovega na Notranjskem se poroča: Kot žrtev alkohola je umrl dne j Ki. t. m. v Jablanici na Notranjskem < fant Janez Ilrvatin, star 57 let. V nedeljo 9. t. m. popoldne je prišel iz Xr-bice, kjer je služil za hlapca, v bližnjo vas Jablanico in tam popival do 9. ure zvečer, nakar se je pijan vrnil nazaj v, Vrbico k svojemu gospodarju Jožefu Gržina, tam potem še, en čas srkal aln koholov strup, nato so pa podal spat, Zašel je na hodnik dotične hiše, v pija-j neosti se prevrnil s hodnika in padell na cesto, kjer so ga dobili drugi dan težko poškodovanega. Previden je po« tem čez teden dni umrl na poškodbah, ki jih je dobil pri padcu. Pil ga je raa že od svoje mladosti in še ko je pobi® ležal, je vedno zahteval še pijače. Tako gospodari kralj alkohol! Odlikovanje tvrdke Langen & Wolf. Pri prvi mednarodni lovski razstavi na Dunaju je dobila tvrdka izvirnih motorjev, Langen & Wolf, Dunaj X., odlikovanje, in sicer državno častno diplomo. čisto glavo! Močne živce! Zdravo spanje! Nikakih bolečin v prsih in vratu nimamo, odkar rabimo Feller-jev Fluid s znamko »Elsafluid«, ker isti (bolečine olajša, podpira in krepi slabost. Mi ne poznamo nikakih želodčnih itežkoč, nikakega krča itd., odkar rabimo Fellerjeve odvajalne jtrogljice z znamko »Elsakrogljice«. Šest steklenic franko 4 K. Dcbi se pristno pri E. V. F e11e r v S t u bi c i, E1 s a trg štev. 16 (Hrvaško). Kavino zrno, ta žlahtni sad, je dobil tekmovalko, ki je sicer ne bo izpodrinila, to tudi ni nameravano, ki pa onim mnogim, kateri naj ne bi uživali zrnate kave iz kateregasibodi vzroka, znatno olajšuje nje zdrževanje. — Kako se imenuje? — »Franckova« ržena kava z znamko »Perlro«! Ta žitna špe-cialiteta je toli prijetnega okusa, da bi se mogel tudi najbolj izbirčen lcavopi-vec sprijazniti z njo; pri poku,sevanju skoro ni verjeti, da se v zmltjtku teh krasnih, na našem domačem polju pridelanih in na poseben način praženih, rjavih zrnih ne nahaja prav nič indijske zrnate kave, toli sličen je okus zvretka. Prijeten grenki okus te ržene kave ima za posledico, da se le ta čim-dalje temraje pije. Manjka ji onega sladkega okusa ječmenove kave, ki je vzrok, da se ta navadno kmalu pristu-'di, in to je posebna prednost naše ržene kave. Ako se primesi še eno nožno ost znanega in priljubljenega »Fran-ckovega« pridatka za kavo v zabojčkih ali zavojih, se dobi zvretek še polnejšega okusa in lepe zlatorjave barve. vase prehlajen je In trdovraten kašelj naj se zdravi brez odlašanja s Scott-ovo emulzijo. Že po dvakratnem zavžitju se opazi olajšanje, celo ako pre-hlajenje ali kašelj prevladuje že dolgo časa. Vzrok temu je iz-borna Cistota in učinkovanje sestavin in poseben način Scott-ovega pripravljanja. SCOTT-oua EMULZIJA |e mnogo bolj učinkujoča kot navadno ribje olje. Cena Izvirni steklenici 2 K 50 vinarjev. Dobi se v vseh lekarnah. 3111 Pristno le s to znamko - ribičem - kot garancijskim zna-om SCOTT-ovega ravnanja I Mesec november se bliža. Ta mesec je že od nekdaj znan kot mesec megle in kateri občuti take vremensko izpremembo, ta se jih pošteno boji. Zato vzemite pri novemberskih jzprehodih vedno s seboj pristne Fayeve sodenske mineralne pastilje. To sredstvo je bilo že večkrat preizkušeno, zato je našim bravcem priporočamo. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 19. oktobra: 25, 6, 17, 9, 82. Trst, 22. oktobra: 44, 8, 37, 89, 21. Line, 22. oktobra: 46, 82, 75, 15, 25. izjava Podpisani Ivan Bergant, posestnik v Dravljah pri Ljubljani št. 55 izjavljam, da nisem az pSačnik za doigove, hi i>\ jih naredila moja žena Marij«, Besani na moje ime. Dražje, dne 27. oktobra 1910. 3138 Ivan Be?ganf. Brivnica u Kranfn. moderno in higijenski urejena, sz nahaja n. •• -oti župrte cerkve, v hiši št. 106. 3GOO (3) Zaloga raznovrstnih lasnih izdelkov, podlog', krepa ter najboljših splošno priznanih sreJsiev za negovanje las, kakor Pixavona, Tannobromma itd Z odličnim spoštovanjem se priporoča Valentin Rozman, brivec. Budilka s stolpnim zvoi.cem ,,,> la kakovost, ki bije ure in KnttoS&tl polure ter ima glasen bud. zvo-^BM^^i-Jfi nec, s svetlogladkim okvirjeni, »o ciu v premeni, kazalnik s steklenim vložkom s tremi m uteži, 3letnim pisni, jamstvom iL' samo K G 60, s ponoči sve II li te6im kazalnikom K 7-20. Najcenejša kuhinjska okrogla um brez budila, 30 urno kolesje BJSSnft' na pero, 16 cm picmer K 3-—. iSSJ Nikak'riziko! Zamena dovoljena \m\l ali denar nazaj! Razpošilja proti '"' ""■ "ovz. ali prejposlatvi denarja Prva fvornica ur JAM KONRAD c. in kr. dvorni založnik v Brlixu št. 1374 ((Mko), Cenik z nad 3000 podobami na zahtevo zastonj in franko. HBEMI C naj vsak, ki sc zanima za božična darila, zahteva z dopisnico moj bogato ilu-strovan glavni cenik, ki obsega veliko izbero božičnih daril, in kateri sc pošlje vsakemrt zastonj in franko. C. in kr. dvor. založnik JUH KOMHD Brux St. 1425 (Češko). 1 MM 10C0 komadov kompl. vel. rjuh izsamoslan platna, redna cena K 2-9 S sedaj K 1-90^870 komadov volnen, odej, 'zelo topie, redna cena K 4-90, sedaj K 2'70; 675 m ruirbur. platna 82 cm šir. redna cena 9" v, sedaj 1.8 v; ^6«) kom. šivan, odej, ru-dečih z belo ali barv. podlogo prej K 7.50, sedaj K 5*50; 40C0 patov Lama nogavic, redna cena 90 h, sedaj 5f> V; 960 m tirolskega damskega lodna redna cena K 2 90sedaj K! 50. Kaufhaus zurSudbahn Gradec, Annenstr. 68/7. Neprimerno se vzame nazaj, zamenfa ali denar vrne. - Nad 20 K poštnine prosto. 28'2 * ! l/sfafiov^em /&6Z Uvoz kave Pefežtjfa/nica kave Dober tek! Zdrav želodec imamo in nikakih bolečin in tiščanja v želodcu, odkar rabimo Feller-jeve odvajalne Rhabar-bara krocjljice z znamko »Elsa-krogljice". Svetujemo Vam iz lasto izkušn^ poskusite PrebavQ ta ^ ^ lodec. 6 škatljic franko 4 krone. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici. Elsa trg 16 IHrvatsko). 289« 42 DEKLA starejša, krepka oseba, strogo poštena se sprejme takoj. Oskrbovati mora peko, kuhati za dva hlapca in krmiti prašiče. Plafa 18 K na mesec. Oskrbni-Stvo graščine Hmelnik, p. Novomesto. 3129 sprejme Janez Adamič, kovaški mojster v Orteueku Dolenjsko.__3199 Izvolite zahtevati vzorec! barlienta, flanel, modnega blaga in opreme, jlatna, damasta, kanafasa i. t.d. ,se novost, katere pošlje fr.inko dobro znana razpošiljalnica Podebrad, Češko. 3117 Pošiljamo tudi I zavoj tO m ostankov letnega in zimskega merilnega blaga sortirano v ši-•okosti 1-8ni, za samo l->kron ranko po povzetju. Priložnostni nakup' Izredno ceno! Najcenejši nakup GGškcga postslj- m perja Novo, dobro, sivo, brezprašno, zelo polno I c je elastično, 5 kg 10; boljšega "i kg K li; najboljša 5 kg K iti En poskus mi pridobi stalne odjemalce. 1'ošiijase poštnine prosto no povzetju; dcvt'1 eno jeblago zamenjati ali vrniti proti od-pošt.stroškov. Pri rni r i" lu blagovol. navesti št. iz. Ivana Polatschek Janov/itz o Ang. p.Klatova HOBSBail rišite po ccnike od perila 7.a gospode, dame in otroke, preprog in po vzorce od platnenega bla^a na tkalnico in tovarno perila 0: WQid Lellek, Toplice Belohrsd (Češko). dobite iste s povratno pošto Zastonj! Zahvaljujem se lepo za Vaše izborno sredstvo proti trganju in revmi, ki je tako pomagalo moji ženi, ki je toliko let trpela na trganju in revmi in porabila vsa mogoča zdravila in kopeli, a vse zaman. Le Vaše izborno sredstvo je pomagalo. Sc enkrat iskrena hvala! Jos.Ludvvig, plavalni učitelj, Fisdiau (Nižja Avstrija). — Sredstvo se dobiva po K 6-— pri Kari Remmelu, Landshut 109 (Bavarsko.) Naročajte ..Slovenca"! Vsak pozna kanevas kos 23 m K 10-60 JV celir IS m * za C srajc K 8-00. Brakate, damaste, platno, oksforde, barhente, namizno in posteljno perilo dobavlja 2980 I. gorska tkalnica SPY št. 45 Češko (Orl. pogorje . Vzorci zastonj. IO0f9«t»O9 Za svetilni plin, sesalni plin, bencin, bencol, petrolin itd. Pazite: motorji za surovo olje sistem Diesel. 2CXnbt£valte specialni prospekt 502 , /.. D. SPYnaobdel^rnje^s°a|l " Ža9C • in tnizarnic. *vanje lesa. Popolne opreme Tržne cene Gospodarske Zoeze za 100 kg. LJubljana V Ljubljani, dne 18. oktobra 1910. Deželni pridelki: PSenfca...... Rž......... Ajda........ Ječmen...... Oves . . . ..... Proso belo. . . . Proso rumeno Koruza stara . . Koruza nova . . Leča........ Grah . , ..... Lancno seme . Grašica ... Domača detelja Gorenjska repa Fižol Rtuničan Fižol Prepellčar Fižol Mandalon Čebula...... Krompir...... Zelje .sveže . . Zelje kislo brez sodo...... Repa sveža . . . Repa kisla brez soda....... Brinje....... Kumna ...... Orehi....... Gobe suhe. . . . Ježlce....... Želod ....... Smrekovi storži. Seno........ Slrmn....... Stelja....... [ Cena | K ( v 21 _ 10 00 li 40 M 80 17 __ ' 111 ___ 15 _ 15 oo 25 1 20 II 40 50 1 12 50 8(1 .. 20 50 22 _ 10 lili ! — 2 Otl v 70 2 liO 0 40 5» 1 ™ — 400 i2 - 1 5 — 7 _ 4 80 4 40 3 70 Živina, meso živa vaga: Goveda pitana . Teleta težka . . Teleta mala . . . Prašiči...... KoStrunl..... Kuretnlna in drugo: Maslo kuhano od K i««'— do . . Mnslo surovo od K 200 — do . . . Slanina sveia (Speh)...... Slanina preka- lena ....... Mast svinjska . Lo)......... Jajca 100 kom Pitanci..... Golobi....... Raca........ Gos......... Kolonijalno blago na debelo RU Rangon od K 25- do . . Kava Santos od K 230 - do ... Sladkor..... Petrolej...... Cena K I v Posestvo naprodaj! V Ponikvah pri Dobrepoljah je naprodaj poesstvo; obstoječe iz hiše (7 lepih sob z vsemi pritiklinami), velikega sadnega vrta in 1 oral bukovega gozda. Jako pripravno za letovišče ali penzijonista: do cerkve 5 minut, do kolodvora pol ure. Cena se izve pri Simonu Oblak, Ponikve p. Dobrepoljah. 43. 3141 20 do 50 K na dan lahko zaslužijo osebe vsakeršnega stanu, z razpečevanjem novega predmeta, ki se rabi v vsaki hiši. Pošljite v pismu za pojasnilo znamko za 30 vin. in svoj naslov. 3142 Josip Batič, Idrija (Kranjsko). 4 izurjene pohištvene mizarje 2 slavbinska mizarja in en steklar dobe takoj trajno delo. Vstop čimpreje. Plača 45 do 55 vin na uro. Potnina se plača. Vsaj 2 moža naj' bi bila vešča za silo nemščine, da bota mogla tolmačiti ostalim. Brata Luger, mehanično mizarstvo, Dorbirn I, Zoll-gasse, Predarlsko. 3143 Pva učenca se sprejmeta takoj za ____________ kovaško obrt s hrano in stanovanjem. Mihael Weis, kov. mojster in gostilničar Konjušna ul. 12, Ljubljana. 3099 ŽAGAR dobro izvežban na vodni žagi (Venetzianer) dobi takoj stalno službo pri tvrdiri Ivan Doljak, to-varna pohižtva, Solkan pri Gorici.__3088 8 P S in kompletna žaga (Veneciianka) s cirku-larko je ceno na prodaj na graščini Raka pri KrSkem. Natančneje pojasnita daje oskrbništvo graščine tamkai 3137 (10 Odele za konje (kocl) IT^Ait, St. 21 33 Štajerska odeja Iz dl,. ke, povsem karirasta v različnih i vzorcih, kol temel|na barva ru)a», z rudeCe-viSnjevIml ah rudeCe zt. lenimi pašami, rumena z rudeCt rujavlml pasnml, modra z ruileCe. I rumenimi pHsaml, zelena s Criuml I pašami, sivorujava z belim p«. I sami. - I velikost 175 cm do ga 115 cm Široka K 5-—. — Bollli ode;e K 5'7o, 6 60, T-, 8-20, 9- ," ' 'JI vis'e v b°3ali izb«i „ ,, , .. Nlkak rlilkol Zamena dovo. IJena ali denar nazaj I PoSilja proti povzetju ali predplačilu c. In kr. dvorni založnik i, pujJjd Glavni cenili z nad 30,0 slikami na zahtevo zastonj in franko. Priložnostno božigno darilo f","m" c kinematograf Istodobno vporaben tudi kot »Laterna maglca« isti je 33 cm visok, s 3 barveniinl pašami slik (filmii 'n 6 „La-.erua man ca" slikami i a steklu 3>/scmSir .petrolejko, reilelitor in nnvod lom za uporabo, komplet v kar . k 10'—. S leni kinematoflrafum prlCarjajo se nn steno žive slike, koje si rade oipedu , jo ml de in stare os, bc Mehanizem je natiiucon in preprost; omogoča uporabo vsakomur, tudi otrokom. Neposredno sc narofa orl c. In kr. dvorn založn liu JAN KONBAD, razpošljalnica v 6iiixu št. 1393 (Cešlo). Bogato llustrovanl u avni ccnlki o ' Incmatograflh Laterna mag.ca, parnih strojih, meli. igračah itd se pošljejo vsakomur na zahtevo zastonj ln franko. ziozna, cen in varna 292**"8 Cunard Line Bližnji odliod iz tiontače iuke Trsta: Uitonia 29./11., Saxon:a 8./11,. Paiiuonia 15.11. iyio. lzLiverpoia: Lusitanija (najLoliši največ;i in najlepši parnik sveta), 5./11., 17.12., Alauretunia 19/11., 10/12. 1910. Pojasnila in vožne karte pri flndrei Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve isrca lezusov. Cena vožnji Trst-Nevv-Iork III. razred K 180'— za odrasio osebo vštevši davek in K 100'— zii otroka poti deset let vštevši davek.