Poštnina plačana v gotovini.
69.	V Ljubljani, dne 26. julija 1923.	Letnik V.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI
pokrajinske uprave za Slovenijo.
Vsebina:
250.	Pravilnik za vnovični pregled invalidov.
251.	Naredba o proizvajanju, uvažanju in spravljanju v promet cepiv za preprečevanje, zatiranje, zdravljenje in spoznavanje živalskih kužnih bolezni.
Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo.
Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo.
Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Uredbe osrednje vlade,
250.
M i n i -s t r s k e m u svetu.
Ker se je ugotovilo z dosedanjo uporabo zakona o začasni pomoči invalidom z dne 28. decembra 1921. in s poročili združbe vojnih invalidov, da so >e pojavile nepravilnosti in neenakosti tako pri oka-tegoriziranju osebnih invalidov po posameznih komisijah za pregled invalidov kakor tndi v poslovanju nekaterih invalidskih sodišč pri priznavanju (pokojnine osebnim invalidom in rodbinam vojnikov, padlih, umrlih in pogrešanih v vojni, ter se je iz-vestnim osebam priznala invalidska pokojnina, dasi po zakonu nimajo pravice do nje, in sicer v škodo državne blagajne in oseb, ki jim invalidska pokojnina dejansko pripada, je odredil ministrski svet z odločbo z dne 13. aprila t. L, št. 38.652, revizijo vseh odločb, s katerimi so se doslej priznale invalidske pokojnine osebnim invalidom in rodbinam, in potrebni vnovični pregled osebnih invalidov, katerim se je invalidska pokojnina priznala. Ta odločba ministrskega sveta je uzakonjena s členom 35. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece julij, avgust in september 1923. S to odločbo in z omenjenim zakonskim predpisom sem pooblaščen, ustanoviti potrebne komisije, odrediti njih število, število njih članov in predpisati njih pravice in dolžnosti.
Na podstavi tega si usojam prositi ministrski svet, naj izvoli odobriti nastopni
i
Pravilnik za izvršitev odločbe ministrskega! sveta št. 38.652 z dne 13. aprila 1923.*
Ölen 1.
Z odločbo ministrskega sveta St. 38.652 z dne 13. aprila t. 1. in s členom 35. zakona o proračunskih dvanajstinah je odrejeno, da je izvršiti revizijo vseh odločb, s katerimi so bile doslej priznane invalidske pokojnine, kakor tudi potrebni vnovični pregled osebnih invalidov.
Ölen 2.
Revizijo odločb in vnovični pregled invalidov naj izvrše specialne invalidske komisije, ki se ustanavljajo s tem pravilnikom.
Teh komisij je deset, in sicer:
1.	) beograjska, pristojna za dunavsko in potisko divizijsko oblast;
2.	) kragujevška, pristojna za šumadijsko in drinsko divizijsko oblast;
3.	) n j š k a, pristojna za moravsko in timosko divizijsko oblast;
4.	) sko pijanska, pristojna za vardarsko, bi-toljsko in kosovsko divizijsko oblast;
5.	) cetinjska, pristojna za zetsko divizijsko oblast;
6.	) mostarska, pristojna za jadransko divizijsko oblast;
7.	) sarajevska, pristojna za bosensko in vr-baško divizijsko oblast;
* Razglašen v «Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 160. izdanih dne 17ega julija 1923.
8.	) osiješka, pristojna za osiješko divizijsko oblast;
9.	) zagrebška, pristojna za savsko divizijsko oblast;
10.	) ljubljanska, pristojna za dravsko divizijsko oblast.
Člen 3.
Odrejene specialne invalidske komisije poslujejo i v krajih, kjer obstoje komande vojnih okrožij.
Člen 9.
Člen 4.
Vsaka komisija ima štiri člane, in sicer:
dva zdravnika, enega vojaškega in enega civilnega;
enega pravnika; in
enega višjega častnika-invalida.
Predsednik komisije je oni član, ki je najvišji po plači, ob enakih plačah pa oni, ki je dalje v službi.
Sestavo komisije odreja minister za socialno politiko.
člen 5.
Komisije poslujejo vsak dan, tudi o praznikih, ter odločajo z večino glasov; ob enakosti glasov odloča glas predsednikov. Odločba je polnoveljavna, ako so se udeležili sklepanja najmanj trije elani.
Člen 6.
Komisijam je dolžnost, pregledati vse predmete, s katerimi so priznala invalidsko pokojnino invalidska sodišča, pokrajinske uprave in invalidski odsek v Novem Sadu, po navodilu, ki ga izda v ta namen minister za socialno politiko. O vseh teh predmetih, o katerih ugotove komisije, da so bile odločbe izdane nepravilno in nezakonito, izda komisija odločbo, da je izplačevanje pokojnine ustaviti, ter pošlje predmet ministru za socialno politiko v rešitev po členit 35. zakona o proračunskih dvanajstinah. Glede onih oseb, o katerih ugotove revizijske
Potrebne lokale in pohištvo za poslovanje teh komisij dajo komisijam na razpolago krajevna upravna oblastva.
Pisarniški material se nabavi na račun ministrstva za socialno politiko.
Komisija ima pomožno osebje: tajnika, dva pi-sarja in enega slugo; najame jih predsednik komisije kot dnevničarje, z dnevnimi nagradami, in sicer: tajnika s 50 dinarji, vsakega pisarja s 40 dinarji in slugo s 30 dinarji. To osebje najame predsednik komisije iz kraja, kjer posluje komisija.
člen 10.
Okrožne zaščite, pokrajinske uprave in invalidski odsek v Novem Sadu naj izroče pristojnim komisijam vse predmete (spise in dokumente), po katerih se je priznala invalidska pokojnina, s seznamkom predmetov vred, ki se pošiljajo, v katerem je treba označiti ime in priimek prizadete osebe in številko I spisa.
Finančne uprave kakor tudi pokrajinske uprave in invalidski odsek v Novem Sadu pošljejo komisijam seznamek (po abecednem redu) vseh oseb, ki se jim pokojnina izplačuje ali ki so se prijavile za izplačevanje.
Člen 11.
Vožnja invalidov, ki jih pozovejo komisije na pregled, je po državnih železnicah brezplačna ter obremenja ministrstvo za promet; objave za to potovanje (odhod in povratek) pa izdajajo pozvanim invalidom njih pristojna upravna (politična) oblastva, ko dobe dopis (poziv) od pristojne komisije.
Omenjeno brezplačno vožnjo imajo pozvani invalidi od stanovališča, odnosno od najbližje železniške postaje, do kraja, kjer je komanda dotičnega vojnega okrožja. Razen z objavo za brezplačno potovanje se
komisije, da jim je bila invalidska pokojnina priznana j m0ra.jo pozvani invalidi železniškim organom izka-pravilno, pošljejo komisije predmet ministrstvu za; zati z invalidskim listom ali z invalidsko knjižico, po socialno politiko s poročilom, ministrstvo pa izda kateri imajo invalidsko pokojnino; brez tega brez-
finančni upravi nalog, naj se jim izplačuje pokojnina se nadalje, ter jim izda potrebno legitimacijo.
Ko dovrše komisije poverjeni posel, pregleda predmete, ki jih iz kakršnihkoli razlogov ne bi revidirale komisije, ministrstvo za socialno politiko in ako ugotovi, da so se izdale odločbe nepravilno, postopa po členu 35. zakona o proračunskih dvanajstinah, šestem odstavku.
člen 7.
Komisije morajo, ako so pristojne za eno divizijsko oblast, dovršiti poverjeni posel najkesneje v treh mesecih od dne, ko so začele poslovati, ostale pa najkesneje v šestih mesecih. Zaostale posle ene komisije izroči minister za socialno politiko najbliži! komisiji, ki ji rok poslovanja. še ni potekel, ako pa j je neizogibno treba, sme komisiji tudi podaljšati rak |
poslovanja.	si	J Vsakih petnajst dni poslovanja morajo predložiti
'	1	j komisije ministrstvu za socialno politiko poročilo,
Člani komisij dobivajo, ako so v kraju, kjer po- j koliko predmetov so dovršile in kako so jih dovršile sluje komisija, nagrado 100 dinarjev na dan, ako pa in koliko jih je še v delu. fetotako morajo predložiti
plačna vožnja ne velja.
Takšno brezplačno vožnjo ima vsak pozvani invalid samo enkrat.
Stroške za vožnjo pozvanih invalidov na privatnih železnicah in parnikih izplačuje ministrstvo za socialno politiko po predloženem računu, ki ga je overila komisija po tem pravilniku.
Člen 12.
Invalidom, ki ne ugode pozivu komisije, ustavi minister za socialno politiko na predlog pristojne komisije nadaljnje izplačevanje njih invalidske pokojnine ter postopa po členu 6., poslednjem odstavku, tega pravilnika.
Člen 13.
so od zunaj, po 200 dinarjev na dan za ves čas poslovanja.
Le-tem poslednjim gre tudi povračilo potnih stroškov za prihod in povratek po uredbi o povra-
v istem roku posebno poročilo o aktivnih častnikih, katerih predmeti so revidirani in spoznani za pravilne psi zakonu. V tem poročilu je treba poleg imena in priimka dotičnega častnika označiti čin,
Čilu potnih stroškov državnih uradnikov in uslnž-1 diagnozo poškodbe ali bolezni kakor tudi to, ali je bencev.	1 spoznan za stalnega ali začasnega invalida.
*	Člen 14.
Komisije vodijo poleg' vložnega zapisnika in registra dnevnik poslovanja, ki ga podpisujejo vsi člani komisije.
Komisija ima svojo štampilijo.
Po delu, dovršenem v enem kraju, izroče komisije zaostale spise krajevnemu upravnemu oblastvu, da jih to odpošlje ministrstvu za socialno politiko.
Člen 15.
Začetek poslovanja komisij odredi minister za socialno politiko.
Vsi stroški za poslovanje teh komisij zadevajo ministrstvo za socialno politiko ter se izplačujejo iz izrednega kredita, odrejenega za to.
Člen 16.
Pristojni ministri naj skrbe za izvršitev tega pravilnika, kolikor spada v njih pristojnost.
Člen 17.
j
Ta pravilnik je objaviti v «Službenih Kovinah».
V Beogradu, dne 6. julija 1923.
Minister za socialno politiko:
dr. Ninko Perič s. r.
*
Ministrski svet je v seji z dne 6. julija 1923. povsem usvojil ta pravilnik.
Predsednik ministrskega sveta:
Nik. P. Pašič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
251.
Da bi se čim bolje čuvalo zdravje naših domačih živali in se čim krepkeje odvračale, pobijale in za- j tirale živalske kužne bolezni in se čim zanesljiveje spoznavale in da bi se čim uspešneje zdravile domače živali, izdajam na podstavi člena 2. zakona o ustroju ministrstva za poljedelstvo in vode v zvezi s členoma 3. in 56. istega zakona in na podstavi odredb, obseženih v zakonih o živalskih kužnih boleznih in ureditvi veterinarstva v kraljevini Srbov. Hrvatov in Slovencev, nastopno
Naredbo o proizvajanju, uvažanju in spravljanju v promet cepiv za preprečevanje, zatiranje, zdravljenje in spoznavanje živalskih kužnih bolezni.*
Člen 1.
Pod besedo «cepivo» se umejejo serumi, ki se dobivajo od umetno ali prirodno imuniziranih živili, potem vakcini, ki imajo v sebi žive, oslabljene (mif.i-girane) ali umorjene kali ali strupe nalezljivih bolezni kakor tudi proizvode iz njih in ki se uporabljajo za preprečevanje, zatiranje, zdravljenje in spoznavanje živalskih kužnih bolezni.
Člen 2.
Cepiva, našteta v členu 1., se proizvajajo, uvažajo in prodajajo edino po predhodni dovolitvi ministrstva za poljedelstvo in vode v sporazumu z ministrstvom za narodno zdravje, ministrstvom za finance in ministrstvom za trgovino in industrijo.
Visoke veterinarske šole, državne bakteriološke naprave in ministrstvo za vojno in mornamico smejo brez predhodne dovolitve proizvajati in uvažati ta cepiva izključno za svoje potrebe, razen virulentnih cepiv zoper govejo kugo (pestis bovum) in nalezljivega vnetja pljuč pri govedi (pleuropneumouia contagiosa bovum).
Člen 3.
Dovolitev za proizvajanje cepiv smejo dobiti samo državljani kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev.
Za prenos te dovolitve na drugo osebo je treba posebne odobritve.
Člen 4.
Dovolitev za uvažanje ali proizvajanje cepiv sme ministrstvo za poljedelstvo in vode odvzeti, ako se ne izpolnjujejo odredbe, predpisane s to naredbo.
* Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 164, izdanih dne 21ega julija 1923.
Po izkazani potrebi se sme odvzeti dovolitev za proizvajanje in uvažanje v državo onih cepiv, ki služijo za spoznavanje živalskih bolezni (n. pr. malenim tuberkulin) in pri katerih se daje po zakonu o živalskih kužuih boleznih lastniku izvestna odškodnina.
Člen 5.
Dovolitev za proizvajanje cepiv se daje ob nastopnih pogojih:
1.	) Prosilec mora imeti v ta namen dobro urejen laboratorij in druge potrebne prostore, kjer dela in kjer čuva živali, vse urejeno tako, da je izključeno vsako razmnoževanje kužnih kali, poleg tega pa potrebne priprave, da se cepiva ne kvarijo.
2.	) Prosilec mora predložiti dokaze, da ima za vodstvo poslov pri proizvajanju teh cepiv strokovno osebo, popolnoma veščo bakteriološkemu in serološkemu delu. katere kvalifikacijo prizna ministrstvo za poljedelstvo in vode.
3.	) Prosilec se mora zavezati, da se bo brezpogojno pokoraval odredbam, predpisanim v tej naredbi.
Člen 8.
Proizvajalec mora prijaviti ministrstvu za poljedelstvo in vode vsako cepivo, ki ga hoče spraviti v promet, in od njega izposlovati dovolitev za to.
S prijavo vred mora poslati:
1.	) eu izvod cepiva v opremi, v kateri naj bi se spravljalo v promet;
2.	) naziv cepiva z označbo kužnih kali, za serum ,pa tudi vrsto živali, od katerih se cepivo dobiva;
3.	) označbo, zoper katere živalske bolezni, pri katerih domačih živalih in v kolikih dozah se bo uporabljalo;
4.	) označbo, kako močno je cepivo, t. j. kolika je njegova smrtna doza za izvestno žival, ali, če gre za serum, kolika je njegova zaščitna množina zoper smrtno dozo dotičnih kali;
5.	) dan, ko je bilo cepivo napravljeno, in koliko dni učinkuje ocLtega dne;
6.	) navodilo v službenem jeziku kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev, kako naj se uporablja to cepivo; in
7.	) druge podatke, ki bi jih zahtevalo ministrstvo za poljedelstvo in vode.
Člen 7.
Proizvajalec sme spravljati v promet samo ona cepiva kot svoja, ki jih je proizvedel v svojem zavodu.
Za vsako cepivo in vsako izpremembo cepiva, za katerega proizvajanje je že dobil dovolitev, mora proizvajalec postopati po odredbah člena 6.
Strokovni voditelj proizvajalnih poslov se ne sme premeniti brez predhodne dovolitve ministrstva za poljedelstvo in vode.
Člen 8.
Proizvajalec mora voditi pravilne knjige o proizvajanju svojih proizvodov in njih spravljanju v promet ter hraniti originalne dokumente o naročilih.
V	knjigo o proizvajanju se vpisuje ime, količina in datum naprave vsakega cepiva s posebno oznaso operacijskih serij onih cepiv, ki se napravljajo na isti način ali iz iste kali. Isti znak mora biti tudi na etiketah posod dotičnih proizvodov.
V	knjigo o spravljanju teh cepiv v promet se vpisuje, kdaj in komu (naslov) se je izdala kolika množina, katere serije in katerega cepiva.
Na vsako posodo, napolnjeno s cepivom, je treba zapisati tudi tekočo številko protokola, pod katero je to cepivo vpisano.
Člen 9.
Dovolitev za uvažanje nevirulentnih cepiv iz inozemstva, kolikor se ta cepiva ne proizvajajo v državi ali se proizvajajo v nezadostni količini, daje ministrstvo za poljedelstvo in vode po členu 2. te naredbe, dobivajo pa jo: lekarnarji, drogisti in osebe, ki imajo dovolitev za proizvajanje cepiv v naši državi. in veterinarji za svojo prakso, in sicer ob nastopnih pogojih:
1.	) Ta cepiva se morajo proizvajati v priznanih zavodih v inozemstvu.
2.	) Spravljati se morajo v promet kot inozemski proizvodi v posodah, zaprtih v zavodu, kjer so bili proizvedeni, in z njih originalnimi etiketami, poleg tega pa z označbo in navodilom v službenem jeziku naše države.
3.	) V tem primeru mora postopati prosilec po odredbah člena 6. in drugega odstavka člena 7.
Člen 10.
Uvažati virulentna cepiva iz inozemstva dovoljuje ministrstvo za poljedelstvo in vode po členu 2.
te naredbe samo osebam in zavodom, ki jim je dovoljeno. proizvajati ta cepiva v državi.
Člen 11.
Cepiva se morajo hraniti tako. kakor je to za posamezna sredstva neizogibno treba in kakor je odrejeno z zakonom za hranjenje strupenih in nevarnih zdravil.
Člen 42.
Dovolitev za uvažanje cepiv iz inozemstva -e sme prenesti na drugo osebo samo po posebni odobritvi ministrstva za poljedelstvo in vode.
Člen 13.
Oni, ki uvažajo cepiva iz inozemstva,, morajo voditi posebne knjige o uvažanju teh cepiv in njih spravljanju v promet ter hraniti originalne dokumente o naročilih.
V	knjigo o uvozu se vpisuje po vrsti datum prihoda, naziv proizvoda, njegova količina in številka njegove serije, naposled število in vrsta posod s prispelim proizvodom.
V	knjigo o spravljanju v promet se vpisujejo podatki. našteti v tretjem odstavku člena 8.
Uvozniki smejo dajati uvožena cepiva na razpolago vsem lekarnarjem in drogistom samo ob svoji odgovornosti.
Člen 14.
Cepiva se izdajajo v uporabo po receptu, pismu alt telegramu izključno veterinarjem, ki imajo pravico do veterinarske prakse v naši državi.
Člen 15.
Vsako cepivo, uvoženo iz inozemstva ali izdelano v naši državi, se mora spravljati v promet samo v tako zaprti posodi, da je moči javno videti, da ni bilo odprto.
Cepiva se smejo razpošiljati samo skrbno in predpisno vložena z napisom «cepivo»; pošiljke, ui imajo v sebi žive kali, pa se morajo še označiti z napisom «otrov» (strup).
Člen 16.
Na vsaki posodi s cepivom, ki se spravlja v promet, je treba označiti v službenem jeziku:
1.	) naziv cepiva:
2.	) za kaj se uporablja;
3.	) njegovo moč, odnosno dozo, ki jo je uporabljati pri zaščitnem in pri kurativnem cepljenju, in sicer za vsako vrsto živali posebe;
4.	) dan, do katerega to cepivo po predpisanih navodilih za hranjenje, ne izgubi svoje moči;
5.	) način, kako ga je hraniti do uporabe;
6.	) ceno, po kateri ga je prodajati na drobno;
7.	) iz kakšne vrste živali je cepivo proizvedeno.
Člen 17.
Proizvajalci in oni, ki uvažajo cepiva, so glede tega poslovanja pod nadzorstvom državnega ob-lastva.
To nadzorstvo opravljajo kontrolni organi ali pa komisije, ki jih odredi ministrstvo za poljedelstvo in vode.
Kontrolna oseba, odnosno komisija, predloži ministrstvu poročilo po vsakem pregledu.
Stroške za ta pregled trpi država.
Člen 18.
Kontrolni organi, odnosno komisije, se morajo uverjati, ali proizvajalci cepiva povsem izpolnjujejo odredbe členov 5., 8. in 11., uvozniki pa odredbe člena 13. te naredbe in ali njih cepiva ustrezajo pogojem. določenim v členih 6. in 9. Podatke o tem zapisujejo v svoja poročila.
Člen 19.
Posredno ali neposredno pripravljeni izvodi cepiv, ki se po tej naredbi spravljajo v promet in ki so iz kakršnegakoli razloga sumljiva ali neizpravna, se pošiljajo v preizkušanje pristojnim državnim zavodom. ki poročajo o izidu temu ministrstvu.
Vrednost se preizkuša v pristojnih državnih zavodih, po potrebi pa tudi na. privatnih domačih živalih ob stroških države; eventualna škoda zadeva zavod, ki proizvaja cepivo, ali osebo, ki ga uvaža.
Člen 20.
Ako se ugotovi, da cepiva niso taka, kakršna bi morala biti, nego so znatno slabotnejša in brez učinka ali so znatno močnejša ali neuporabna iz kakršnegakoli drugega vzroka, ali da je navodilo za njih uporabo drugačno, nego je bilo prijavljeno in odo-
breno, se morajo takoj izključiti iz prometa, po izvršenem pregledu v državnem zavodu, pristojnem za preizkušanje, pa na predlog tega zavoda tudi uničiti na škodo onega, ki jih je proizvedel, uvozil ali spravil v promet. Razen tega se kaznuje lastnik dovolitve v denarju do dveh tisoč (2000) dinarjev.
Člen 21.
Cepiva, ki so po členu 20. neizpravna in neuporabna, se uničujejo vpričo posebe odrejene komisije ob lastnikovih stroških.
Člen 22.
Za vsako škodo, nastalo po slabem cepivu, odgovarja v prvi vrsti lastnik zavoda, v katerem se je cepivo proizvedlo, za cepiva, uvožena iz inozemstva, pa oni, na kogar se glasi dovolitev za uvažanje. V drugi vrsti odgovarja prodajalec.
Spore o povračilu škode rešujejo civilna sodišča.
Člen 23.
Cepiva, ki se spravljajo v promet ali uvažajo brez dovolitve ministrstva za poljedelstvo in vode, se morajo zapleniti, kolikor bi jih na predlog pristojnega zavoda za preizkušanje ne bilo treba uničiti, ter se vnovčijo v korist državne blagajne, v pokrajinah, kjer so ustanovljeni državni veterinarski skladi, pa v korist teh skladov.
Vsi stroški, nastali z zaplembo, prodajo, strokovnim preizkusom in eventualno uničit vij o. zadevajo onega, ki je spravil cepivo v promet ali ga uvozil.
Člen 24.
Osebe, ki proizvajajo ali uvažajo brez odobritve ministrstva za poljedelstvo in vode cepiva, katera nimajo v sebi živih kali, kakršna so serumi, ekstrakti itd., ali jih neupravičeno hranijo in prodajajo, se kaznujejo poleg tega, da se jim ta cepiva zaplenijo po členu 23., v denarju od petsto (500) do dveh tisoč (2000) dinarjev.
Člen 25.
Osebe, ki proizvajajo ali uvažajo brez odobritve ministrstva za poljedelstvo in vode cepiva, katera imajo v sebi žive kali kakršnekoli živalske kužne bolezni, se kaznujejo po odredbah zakona o živalskih kužnih boleznih, veljavnih v dotični pokrajini, zaradi namernega razširjanja živalskih kužnih bolezni med domačimi živalmi.
Člen 26.
Kdor postopa zoper ostale odredbe te naredbe, se kaznuje v denarju od dvesto (200) do dveh tisoč <2000) dinarjev.
Člen 27.
Denar iz kazni in prodanih predmetov se steka v državno blagajno, v pokrajinah, kjer so ustanovljeni državni veterinarski skladi,, pa v te sklade.
Člen 28.
Kazni, označene v členih 20.. 23., 24. in 26., izrekajo politična oblastva prve stopnje — sresko
{okrajno) ali mestno politično oblastvo -____- kazni
označene v členu 25., pa pristojna sodišča.
Člen 29.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem, ko se objavi v «Službenih Novinah»; takrat prestanejo veljati vse naredbe in vsi pravilniki in predpisi v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, v katerih bi bile obsežene odredbe, nasprotujoče odredbam te naredbe.
V Beograd u, dne 13. julija 1923.;
Vt. br. 5112.
Namestnik ministra za poljedelstvo in vode, minister priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov:
M. N. Trifkovič s. r.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z izpričevali o dosedanjem službovanju, naj se vlože naj-kesneje do dne
3 1. avgusta 1 923.
pri invalidskem odseku oddelka za socialno politiko v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 16. julija 1923.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za socialno politiko, invalidski odsek.
Višji komisar: dr. Mrak s. r.
Št. 2191. vet.
Izkaz o stanju živalsklii kužnih bolezni v Sloveniji z dne 21. julija 1923.
Opazka: Imena okrajnih glavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številke za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini.
Slinavka in parkljevka.
Brežice: Koprivnica 1:1. Črnomelj: Adlešiči 4:15, Griblje 1:1. Kranj: Sorica 1: 2. Krško: Velika Dolina 1:2. Ptuj; Lancova vas 1:1. Radovljica: Bohinjska Bistrica 3:29, Bohinjska Srednja vas 1:8.
Vranični prisad.
Črnomelj: Butoraj 1:1. Radovljica: Bohinjska Bistrica 1:1.
Šuštave c.
Brežice: Zdole 1:1.
Mehurčasti izpuščaj konj.
Litija: Križka vas 1:1, Žalna 2:2. Ljubljana, okolica: Grosuplje 1: 1.
Garje konj.
Črnomelj: Drašiči 1:1, Tanča gora 1:1, Tribuče 1:1. Kočevje: Mozelj 1:1. Litija: Žalna 1:1. Ljubljana, okolica; Vrhnika 1:1. Maribor: Pohorje 1:1. Ptuj: Slovenja vas 1:1.
Steklina.
Črnomelj: Podzemelj 1:1. Kamnik: Križ 1:1. Konjice: Konjice, okolica 1:1.
Svinjska kuga.
Brežice: Sevnica 1:6, Zabukovje 2:8, Zakot 1:1. Črnomelj: Kot 1:4, Loka 2:2, Petrova vas 1:1. Kočevje: Jurjeviča 1:1, Nemška Loka 2:2, Ribnica 1:4, Sodražica 2:2. Litija: Dedni dol 1:1. Maribor: Sv. Marjeta ob Pesnici 1:4, Pobrežje 1:1, Radvanje 1:1, Zrkovci 1:1. Novo mesto: Črmošnjice 1:1, Do-bmiče 3:3, Dvor 1:1, Novo mesto 1:2, Šmihel-Sto-piče 3:3, Toplice 1:1, Zagradec 1:1, Žužemberk 3:6.
Svinjska rdečica.
Celje: Celje, okolica 1:1, Gotovi je 1:1. Sv. Pavel pri Preboldu 1: 1. Velika Pirešica 1:1. Krško: Sveti Jernej 1:1. Ljubljana, okolica: Brezovica 1:1, Dobrenje 1:1, Medvode 1:1. Novo mesto: Mirna 1:1, Novo mesto 1:1, Prečna 1:1, Šmihel-Stopiče 1:2. Ptuj: Bratonešice 1:3, Dravci 1:3, Frankovci 1:1,
Polanci 1:2, Trnovska vas 1:1, Vurberk 1:1. Za vrč 1:1.
V Ljubljani, dne 21. julija 1923.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za kmetijstvo.
Za pokrajinsko upravo: Zajc s. r.
itazolasi zdravstvenega odseka za Slovenijo.
Okraj	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdravljenih	Umrlih	Ostalih v na-daljnl oskrbi
Ošp Brežice		ice ( 1	Morb	illi). 1		
Celje, okolica. . .	24				24 (
Celje, mesto . . .	15	7	1Ö		12
Kranj		1	.	1		.
Kočevje		15	1	14		2
Konjice		46	2	30		18
Maribor, mesto . .		2			2 1
Ptuj, okolica . . .	9	15	6		18 [
Ptuj, mesto. . . .	4	2	2		4
Prevalje		13	.	13		:
Radovljica ....	1	.	1		.• !
Slovenjgradec. . .		1	•		1 j
Brežice		Pert 2	assis.			2 j
Celje, okolica . . .	23				23
Kranj		4		4		
Ljubljana, mesto .	3				3
Logatec		20		12		8
Litija		4	5			9
Ptuj, okolica . . .	57	8	28		37 1
Ptuj, mesto. . . .	11	2	4		9
Radovljica ....	79	11	1	2	87 j
Parotitis		epidemica.			
Ptuj, okolica . . . 1	3 I	I	[	. - I	3
Ptuj, mesto. . . . j	3- 1	i 1	2 j	• 1	2 j
Trebušni tifus (Typhus abdominalis).
Brežice		1	2	i		3 :
Celje, okolica. . .	3	#	J		3 i
Kranj		1	.	! .		1
Ljubljana, mesto .	1		1 .		1
Maribor, okolica. .	1 ?arat	• ! • y p h u s.		•	1 j
Kranj	! 1 | Griža (Dysent Kranj	| 4 1			1 . e r i a). 4	1 .	1 i
Ptuj, okolica . . .	6	2			8 ■
Prevalje		•	1	•	.	1
Škr I atink a		(S c a r I a t i a a).			;
Brežice 		17	1	1	1	16 j
Celje, okolica. . .	40		9		31 i
Celje, mesto . . .	1				1 1
Kamnik			4		i	3 I
Kranj		6	4	3		7 1
Krško			5			5 1
Konjice		2				2 <
Ljubljana, okolica .	.	1			1 i
Ljubljana, mesto .	16	2	4		14
Litija		1				1 :
Ljutomer		1	%	1		
Maribor, okolica .	13	7		1	19
Maribor, mesto . .	7	1	i		7
Novo mesto . . .	1	1			2
Ptuj, okolica . . .	3	1			4
Slovenjgradec. . .	4	•	3	•	1
Davica (Diphteria			et croup).		
Ljubljana, mesto .	3		.		3 i
Maribor, mesto . .		2			2 j
Novo mesto . . .		1			1
Slovenjgradec. . .	1		i	.	
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani,
dne 18. julija 1923.
Sanitetni šef: dr. Katičič s. r.
lazglasi drugih uradov in oblastev.
Pred?. 2516/18/22—16.
Razglas.
Za tretje redno porotno zasedanje v letu 1923. imenujem za predsednike porotnih sodišč in njih namestnike:
Razglasi pokrajinske oprave za Slovenijo.
Opr. št. I. Pr. 131/23—1.	3—2
Razpis.
Invalidski odsek razpisuje mesto zdravnika-šefa v zdravilišču za invalide na Golniku. Mesto je pogodbeno s prejemki VIL činovnega razreda, prostim stanovanjem in nekaterimi naturalnimi prejemki po dogovoru. Nastopi se dne 1. oktobra 1923.
Št. 11.659.
Tedenski izkaz o prenosnih boleznih na ozemlju pokrajinske uprave za Slovenijo.
(Od dne 1. do dne 7. julija 1923.)
Okraj	1 Ostalih j	Na novo obolelih	Ozdravljenih	Umrlih	Ostalih v nadaljnji oskrbi
Celje, okolica. . .	Malaria. 2 1.1			•	2
Murska Sobota . .	.	1 1		•	1
I.	pri deželnem sodišču v Ljubljani:
za predsednika: predsednika deželnega sodišča drja. Otona P a p e če a;
za namestnike: višje deželnosodne svetnike Antona Mladiča, drja. Adolfa Kaiserja in drja. Ivana Modica in deželnosodnega svetnika drja. Pavla S k a b e r n e t a;
H. pri okrožnem sodišču v Celju: za predsednika: dvornosodnega svetnika in predsednika okrožnega sodišča drja. Josipa Kotnika;
za namestnike: višja deželnosodna svetnika drja. Friderika Bračiča in drja. Ivana Premscha-ka in deželnosodnega svetnika Valentina Levič-nika:
III. pri okrožnem sodišču v Mariboru: za predsednika: dvornega svetnika in predsednika okrožnega sodišča drja. Jakoba Toplak a;
za namestnike: dvornosodnega svetnika in podpredsednika okrožnega sodišča Josipa Fona, višja deželnosodna svetnika Josipa Stergerja in Frana P o s e g o in deželnosodna svetnika Janka G u -zelja in drja. Frana Pichl er ja;
IV. pri okrožnem sodišču v Novem mestu:
za predsednika: predsednika okrožnega sodišča drja. Jurija Polen š k a;
za namestnike: deželnosodne svetnike Antona K ü d r a, drja. Ščitomira Dolenca in drja. Josipa F i s c h i n g e r j a.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 19. julija 1923.
Babnik s. r.
E 51/23.	'	1072
Sklep.
Zahtevajoča stranka: Prva notranjska izvozna in uvozna gospodarska zadruga v Cerknici, zastopana po drju. Franu Počku, odvetniku v Ljubljani.
Zavezana stranka: Josip Goltnik, trgovec in posestnik v Bevčah, zaradi 125.000 Din.
Pri prisilni dražbi dne 18. julija ni bilo nobenega ponudnika. Zato se po § 151. i. r. ustavlja izvršba po prisilni prodaji zemljišča vi. št. 26 davčne občine Ornove, dovoljena s sklepom podpisanega sodišča opr. št. E 51/23—1.
Okrajno sodišče v Šoštanju, oddelek II.,
dne 19. julija 1923.
Št. 5087.	1079
Razglas.
Inž. Anton Š t e b i je dne 16. julija 1923. pri j mestnem magistratu ljubljanskem prisegel kot ob- i lastveno poverjen civilni inženjer v zmislu ministrske naredbe z dne 11. decembra 1860., št. 36.413; izza tega dne je upravičen izvrševati civilno inženjersko prakso elektrotehnične stroke. — Njegov stalni sedež je v Ljubljani.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 23. julija 1923.
Zastopnik gradbene direkcije: inž. Hanuš s. r. Št. 1023/13.
Razglas.
Seznamek izgubljenih stvari, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. julija 1923.
1 srebrna damska zapestna ura z zapestnico; ena zlata damska ura z dvojnim pokrovom; 1 rdeča- usnjata listnica, v njej 1125 Din in 1 notes; 1 bankovec za 100 Din; 1 denarnica, v njej okrog 100 Din,
1 srebrna krona in 1 srebrn dinar; 1 knjižica z 246 Din; 6 ključev; 1 ročna torbica, v njej 25 Din, ene škarje in ročno delo; 1 listnica, v njej okrog 750 Din in 1 listek z imenom: Fr. Erjavec; 1 srebrna naprsna igla z vdelanimi briljantnimi drobci; 1 listnica, v njej 13 Din in legitimacija Slovenskega planinskega društva; 1 računski listek Gospodarske zveze in 110 Din; 1 vrv, dolga primeroma 10 m; 1 zapestnica iz platine s kamenčki, podobnimi diamantom; 1 zlat uhan iz 20kronskega zlatnika; okoli 300 Din, zavitih v časnik; 1 ponošen suknjič, v žepu železniška legitimacija na ime: Šmuc Stanko; 1 romunski potni list, glaseč se na ime: Rupa Baun; 1 ročna torbica, v njej ena denarnica s 100 Din in 1 robec; 1 veriga, dolga primeroma 3 m; 1 denarnica s 150 Din; ena ročna torbica, v njej en zlat prstan in 175 Din; ena listnica, v njej 2000 Din, 1 ček Jadranske banke in železniška legitimacija; 1 lovski pes, ki ima,na vratu usnjat ovratnik z medeno tablico z napisom «šetina»; 1 zlata zapestnica iz dvojnopletene zlate verižice; 1 listnica, v njej 600 Din in 2 listka puškarja Šev-čika.
Seznamek najdenih stvari, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. julija 1923.
1 ženska jopa; 1 listnica, v njej krstni list na ime: Basar Mihael; 1 manjša vsota denarja; 4 moški dežniki; 1 sedlo kosilnice za travo; 2 palici; 1 žensko ogrinjalo; 1 učno izpričevalo na ime: Samsa Rajko: 1 moški čevelj; 1 ženska torbica; 1 zlata naprsna igla; 1 ovratnik; 3 knjige; 1 motika; 1 zlat uhan: 1 svilena ženska ruta; 1 svetiljka z voznega "kolesa; 1 par ženskih rokavic; 1 denarnica z manjšo
vsoto	denarja;	1	ročna torbica s srednjo
vsoto	denarja;	1	listnica z manjšo vsoto
denarja; 1 srednja vsota denarja; 1 moški klo-tast pas; 1 ročna torbica; 1 štirikolesen ročni voziček; 2 para nogavic; 1 par moških sandal; 1 srebrna ženska ura z verižico; 1 črn, srednjevelik pes z belimi lisami. — V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 2 para dokolenic; 6 palic; 12 moških dežnikov; 3 športne čepice; 2 nahrbtnika; 1 par nogavic: 1 zavoj perila; 2 vojaška kovčega; 1 košarica; 1 prazen sodček; 1 kovčeg perila; 4 moški klobuki; 1 ženski klobuk; 1 par kopit; 1 škatla barve; 1 doza; 1 robec; 1 torbica; 1 vrč za mleko; 1 star plašč; 1 tobačnica.
Policijska direkcija v Ljubljani,
dne 20. julija 1923.
Št. 7546/23.	’	1112 3—2
Razglas.
Pri kr. direkciji šum v Zagrebu se bo prodajal dne 6. oktobra 1923. (v soboto) ob enajstih na ofer-taini (pismeni) licitaciji iglast in listnat les na panju v dveh eksploataeijskih šumskih področjih kr. šum-skili uprav v Novem in Jasenaku, in sicer:
I. Področje:
Šumska uprava v Novem, red sečnje:
I. oddelka:	1.	6,	7,
II. »	1,	2,	3, 4, 5,	6, 7,	8,
III. »	1,	2,	3, 4, 5, 6, 7, 8,	9, 10, 11, 12, 13, 14,
šumska, uprava v Jasenaku, red sečnje:
III.	oddelka:	1,	2,	3,
IV.	»	1,	2,	3,' 4, 5,	6,
na skupni površini 15.115 katastralnih oralov s približno lesno množino 1,500.000 m3 iglastega in listnatega drevja.
IJ. Področje:
šumska uprava v Novem, red sečnje:
L oddelka: 2, 3, 4, 5, 8, 9,
II. »	9, 10, 11, 12,
Šumska uprava v Jasenaku, red sečnje:
I.	oddelka: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10. 11, 12,
II.	»	1, 2, 3, 4, 5, 6,
na skupni površini 10.996 katastralnih oralov s p r i-bližno lesno množino 1,100.000 m3 iglastega in
listnatega drevja.
Te licitacije se smejo udeležiti samo oni, ki so po zakonu upravičeni, sklepati pogodbe, in ki niso ob času licitacije dolžniki šumskega erarja, nadalje oni, ki niso zbog kršenja pogodb ali iz drugega razloga izključeni od erarnih podjetij in niso v sporu z erarjem.
služijo kavcija, vse investicije predmetnega eksploa-tacijskega področja in imovina konkretnega podjetja v višini vrednosti gorenjih delnic.
Ta ponudnikova obveza mora biti evidentirana po predpisih trgovskega zakona ne samo v protokolu o licitaciji, nego tudi pri trgovskih oblastvih.
Ponudba mora obsezati:
1.	) ponudnikovo ime in njega priimek, poklic in bivališče, njegov svojeročni podpis in izjavo, da samostalen, ali če ponuja firma: njeno ime, njen popolni podpis po vpisu v trgovinskem registru in kraj, kjer ima svoj sedež;
2.	) izjavo, da ponudnik popolnoma pozna pogoje in da brezpogojno pristaja nanje. Ponudbe torej ne smejo biti omejene z beležkami, ki se ne strinjajo s pogoji.
Vsaka ponudba mora biti opremljena s kolkom za (20) dvajset dinarjev in priložen ji mora biti vadiji v gotovini ali v vrednostnih papirjih, ki se sprejemajo pri sklepanju poslov z erarjem.
Vadi j se lahko položi tudi pri kr. direkciji šum v Zagrebu pred rokom, ki je označen v razglasu, in do katerega se sprejemajo ponudbe. V takem primeru je treba priložiti ponudbi priznanico o položenem vadiju.
Vadij se ponudniku, ki je postal zdraždtelj, vra-čuni v varščino, ki jo mora dati po licitacijskih pogojih, ostalim pa se vrne ob njih stroških in nevarnosti, čim se rešijo dospele ponudbe.
Ponudbe je treba dobro zapečatiti; da pa se prepreči njih otvarjanje pred časom, naj se postavi zunaj nanje napis: «Ponudba za nakup lesa, razpisanega v razglasu št. 7546/1923. v področju šumskih uprav v Novem in Jasenaku», z naslovom: Kr. direkciji šum v Zagrebu.
Vsakemu reflektantu je na izvolji, pred licitacijo ogledati šumski področji.
Pojasnila se dajo na zahtevo (kolikor je to dopustno) pri kr. direkciji šum v Zagrebu in pri generalni direkciji šum ministrstva za šume in rudnike v Beogradu.
Istotako se lahko pregledajo popolni pogoji licitacije in obenem določila pogodbe pri generalni direkciji šum ministrstva za šume in rudnike v Beogradu, kr. direkciji šum v Zagrebu, kr. direkciji šum v Vinkovcih, kr. direkciji šum na Sušaku.
Minister za šume in rudnike si izrecno pridržuje
pravico, po svojem preudarku ne glede na to, kolika je ponudba za nakup, svobodno izbirati med dospelimi ponudbami ali tudi vse ponudbe odkloniti, ne da bi navedel razloge.
Kr. direkcija šum v Zagrebu,
dne 18. julija 1923.
Vadij za udeležbo pri submisiji se odreja tako-le: za I. področje: 1,000.000 (en milijon) dinarjev; za II. področje:	700.000 (sedem sto tisoč) di-
narjev;
za L in II. področje: 1,700.000 (en milijon sedem sto
tisoč) dinarjev.
Sprejemajo se samo pismene ponudbe, ki se glase posebe na L, na II. ali na obe področji skupaj in ki morajo prispeti h kr. direkciji šum v Zagrebu do dne 6. oktobra 1 923.
(v soboto) ob desetih.
Vpoštevale se ne bodo ponudbe, ki prispejo pozneje, potem ponudbe brez predpisanega vadija ali brzojavne ponudbe, nadalje naknadne ponudbe in izjave.
Ponuditi je treba:
a)	za vsak obli kubični meter iglastega tehničnega lesa v gozdu na panju v odstotkih povprečne prodajne cene iglastega rezanega blaga (deske in grede, dolge 4 metre, letvice, daljše od 2 metrov), ki se doseže na prodaji, franko riva Senj ali Novi-Vinodol
b)	za vsak obli meter bukovega tehničnega lesa v gozdu na panju v odstotkih povprečne prodajne cene bukovega rezanega, tesanega in razklanega blaga franko riva Senj ali Novi-\ inodol
c)	za vsak prostorninski meter bukovega in drugega listnatega lesa v gozdu na panju v odstotkih povprečne prodajne cene bukovih drv franko riva Senj ali Novi-Vinodol
državnemu erarju kraljevine Srbov, Hrvatov in blo-vencev brezplačno izvestno število prvenstvenih delnic z oznako približne višine osnovne glavnice, bodisi že osnovane, bodisi one, ki >e osnuje (te delnice morajo brez ozira na višino dobička dajati vsaj 6 % [šest odstotkov]), drugače pa odstotek, ki ustreza dobičku.
Za o-arancijo, če bi prešla družba iz kakršnihkoli vzrokov v likvidacijo (sem spada tudi konkurz),
Št. 18.783/ref. II. b.	1074
Objava o določitvi mnogokratnika za mesec junij 1923. davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v mestni občini ljubljanski.
Komisija za določitev mnogokratnikov davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin je določila v zmislu § 5. naredbe pokrajinskega namestnika za. Slovenijo z dne 21. oktobra 1922., Ur. 1. št. 365, za mesec junij 1 923. mnogokratnik 6 ■ 3 0 za vrednosti in zneske, izražene v dinarski veljavi.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 18. .julija 1923.
Razne objave.
1075 Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imela
Zadružna elektrarna v Trbovljah*
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
dne 8. avgusta 1 923. ob šestnajstih v šolskem poslopju v Trbovljah.
Dnevni red:
1.	) Čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	) Poročilo načelništva in revizorjev.
3.	) Poročilo o računskem zaključku za poslovno leto 1922. in njega odobritev.
4.	) Tehnično poročilo obratovodjevo.
5.	) Izprememba pravil.
6.	) Volitev nadzorništva.
7.	) Slučajnosti.	Načelništvo.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.