143. številka.
Ljubljana, v torek 24. junija.
XVII. leto, 1884.
1
Izhaja vsak dati svefter, izimSi nedelje iti praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat aH vefikrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. r- Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravu i št v u nuj se blago volijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. ii. občinstvo uljuduo vabimo iia dovo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
vetfa za Ljubljanske  naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta.......3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto....... .   15 gld. — kr.
u pol leta........8   „   — „
„ Četrt leta........4„   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
TJpravništvo „Slov, Naroda,***
V fjjiibljanl 24. juniju.
Na Dunaji izhajajoč šaljiv list prinesel je te dni na prvej strani podobo, ki izvrstno označuje položaj v Ogerskej, po končanih volitvah. Na ogromnoj volilnej šu rici sedi minister Tisza in si z vso silo svojega dolgostatmegu trupla p izadeva povezniti pokrov na šarico, da bi tako zadr/.'U vsebino, katera v podobi tršatega možaka s podkovanimi čižmami in debelo batino v roci ter pristno madjarski za suknenimi brkami hoče dobiti si duška. Videč, da Be mu je trud vsaj deloma posrečil, vsklikno Tisza: „Hat, da ni zmagula liberalna stranka, kuj lepega bi bilo bruhnilo vuukaj!"
Ni treba skoro praviti, d* podoba v šariei priprta predstavlja protisemitizem in da je bas zaradi protisemitizina ministra Tisze vspeh pri zadnjih volitvah nepopoleu in skoraj bolj podoben moralič-nemu porazu, nego sijajuej zmagi.
Vlada pridobila si je sicer krepko uadpolo-vično večino, katero bodo še pomnožilo 40 zastupni-kov iz Hrvatsko, a glavni kolovodje liberalne stranke, najbolj nadarjeni njeni pristaši, so propali in malo upanja je, da bi novoizvoljeni  pripadniki minister-
stva popolnem nadomestili propale že izvežbane in v dolgem parlamentarnem življenji izkušene možake Na volišči oblež.di so dr. Falk, glavni urednik „Pe-ster Lloyda", jeden uajduhovitejih pisateljev Oger-ske, isto tako Paul Moncz in gospoda Tisze lastni svak, dočim je zmerna opozicija skoro z vsemi bvo-jimi vodji zmagala, protisemiti pa dosegli so tolik uspeb, da bi si nihče kaj takega mislil ne bil. Protisemiti, ki so imeli do sedaj samo 4—5 zastopnikov, narastli so na 17—kakor nekateri računijo na 19 ali celo na 23 — bodo tedaj v bodoče po številu Četrta stranka v zbornici. Protisemitizem je, kakor kaže ta volilni izid, v zadnjih letih v Ogerskej silno napredoval, kajti pomisliti treba, da pri volitvah ni bilo brez oborožene sile in da je vlada upotrebila ves svoj upliv, postavila ves svoj aparat na volišče, da bi še zadržala pokrov nad ozbiljno nevarno in osodepolno šarico.
Pa posrečilo se jej je le deloma, ne le, da so protisemiti pridobili novih močij in da se je pri volitvah pokazalo, da imajo mnogo simpatij in pristašev mej prebivalstvom, je gotovo tudi to, da bode zmerna opozicija v vseh vprašanjih, proti vladi naperjenih, soglasno postopala s četrto stranko, kajti konservativcem je Tisza, ker je protestant, že dolgo trn v peti in protisemiti in zmerna opozicija bodo roko v roki v vseh važncjih vprašanjih vladi stavili ovire, protisemiti skrbeli bodo za narodno papriko, to je za škandale in tako se bode zaviralo delovanje v parlamentu.
Ta polož.s j pa ima svoj izvor v prevelikej popustljivost' proti židotll in v obžalovanja vrednih ogerskih odnošnjih, ki so se v vsej svojej nugoti pokazali povodom Tisza-Es2larske pravde. Narod spoznal je, da ne vlada pravica, temveč židovski denar, da je mnogo taeih v vjAjih krogih, ki nemajo čist h rok in „Tisza-EszUr' postal je tako rekoč bojni klic mej vulitvnmi in Edivos, zagovornik Jidov v tej pravdi propal je v vseh volilnih okrajih sramotno, Szalav, zastopnik matere umorjene Esther Solimossy pa je bil sijnjno izvoljen.
Protisemitizem, uli kaKor gu je nazvat naučni minister Trefort v svojem govoru v PoJunu, socija-lizem, komunizem, utaboril se je tudi v Ogerskej, tudi ondu uilijo socijalno-agrarna vprašanja naprej z
namenom, da se izpodrinijo dosedanja lažiliberalna načt la, da se omeji vsemogočnost iu brezozirnost Abrahamovih potomcev. Protisemitizem je znamenje naše dobe, postal je sila, katero je vzgojila dosedanja napačna politika, sedanja napačua socijalna uprava, in s to silo bode računiti vsakt-j državi, katere) je skrb,  da se za časa prepreči preteča nevarnost.
Trgovska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Predlog št. I. se tuko, kakor je bil stavljen, ni vzprejel, a vzprejel se je jednoglasno predlog odseka za tarife, da se bode klasifikacija nemških državnih železnic ne glede na sklepe drugih železnic upeljala ter izvela. Po tem predlogu se bode predlagalo, da se naslednje, zdaj specijalnomu cenovniku uštete vrste lesa pri avstnjsko-ogerskih železnicah uvrste" v razred C: 1. Okrogla deblovina ali drogovi (tudi surov, obsekan les) do 2*5 metra dolg. 2 Pa-njevi (štorovina), razklan les (polena). 3. Dračje in vejevje (faŠine). 4. K rajniki, kateri pri žaganji lesa odpadejo, ue čez 6 metrov dolgi. 5. Naslednje pri jamah uporabljeno lesovje: deblovina, stebri, železniški pragovi, prečnice, krajevniške deske, krajev-iiisUi koli, vse do G metrov dolgosti, kakor tudi tanke dtš ice do 15 metra dolgosti. — Predlagateljev namen je bil, doseči, da bi se surova deblovina do 6 metrov dolgosti, brez razločka, čemu se rabi, uvrstila v razred C.
Drugi in tret i predlog se je le glede odprave refakcij vzprejel, vzprejel pa se je jednoglasno naslednji predlog odseka za tarife:
„C. kr. ravnateljstvo se živo prosi, da po udubljenih dozdanjih izkušnjah ob času ukrene, da se te refakcije kolikor možno odpravijo.'
Ker je g. K. Luckmnnn odpravo refakcij pri lesu še le tedaj numeraval, ko bi bil za menj vredne vrste lesa, posebuo za les za kurjavo in oMikovec upehan že i/jemni ceno v ni k 1, ni bil zadovoljen, da se je glasovalo le o jednern delu ujegovih predlogov ter se je držal svojega predloga zaradi splošne upe-Ijuve, Izjemnega cenovnika št. I.
Vladni zastopnik se je izjavil proti upeljavi izjemnega cenovnika št. I., ker bi za posamne relacije povijali se dozdanji podstavki.
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski »pisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXXI. Poglavje. Božja sodba. (Dalje.)
Dolgo se je slišalo po trgu glasno razgetanje dirjfllca. Zdaj je uzdignil glavo, raztegnil svoji nosnici, mahnil z repom iu z lahkimi skoki, skoro ne-dotikajoč se zemlje, dvigal se je proti Morozovljevemu konju; a ko je knez, ne da bi se bil sešel z Mo-rozovom, nategnil vajeti, skočil je dirjalec v strun in preskočil bi bil ograjo, ko bi ga ne bil jezdec s spretnim obratom prisilil, vrniti se na prejšnje mesto. Tedaj se je spel na zadnji nogi po konci in vrtil se na zadnjih nogah in trdovratno hotel zvrniti se na hrbet, knez se je zabrnil v sedlu, od-jenjal vajeti iu dregnil ga v bok b svojima ostrima ostrogama. Konj je odskočil, potem pa obstal, kakor bi bil pribit. S krvjo zalite oči so gledale na vse stran5 in pn zlntorumenej dlaki so se videle nape!** žile kakor umetno pleten:-, mri žu
Pri pojavljenji Vjazemskega, ko je prijahal, zveneč in ves blesteč se, prav kakor bi bil obrizgan z zlatim in bisernim dežjem, se Vladimirski goslar ni mogel zdržati strmenja, pa njegovo začudeuje je bolj veljalo konju, kakor jezdecu.
— Oh, kakšen konj! — rekel je, zateptal z nogama iu prijel Be *a glavo, — oh, tak konj! Takega konja še nesem videl! Kajti vsakeršne smo že dobili, a tHcega nam še ni Bog poslal! Kaj bi bilo tedaj, — mislil si je sam pri sebi, — temu jezdecu pri jahati na Pagausko Lužo.
— Slišiš, — nadaljeval je veselo in sunil svojega tovariša, — ali slišiš, tepec, kateri konj ti bolj dopade?
— Ta! — odgovoril je fant in pokazal s prstom Morozovljevega konja.
— Ta? Zakaj pa ta?
— Zato, ker je debelejši! — odgovoril je leno fante.
Goslar se je zasmejal, pa bas tedaj razlegel se je glas carskih glasnikov.
„Pravoslavni ljudje!" — klicali so na vse strani trga, — „začne se sodni boj mej carjevim dvornikom knezom Afanasijem Vjazemskjni in ho-j ar jem Družno Andreje vičem Morozovim zaradi raz-
ža ljenja, časti, poboja in poškodovanja ter odpeljitve Morozovljeve bojarinje! Ljudje pravoslavni] Molite k svetej Trojici, da podeli zmago pravičnej stvari!"
Po trgu je vse utihnilo. Vsi gledalci so se začeli križati, a bojar, ki je imel nadzorovati dvoboj, stopil je k carju iu spregovoril, nizko poklouivši se:
— Ali ukažeš. car, začeti boj V
— Začnite! rekel je Ivan.
Bojar, okolniči, priči, zagovornika in pisarja odšli so v stran.
Bojar je dal znamenje.
Protivnika sta potegnila orožje.
Po druzem znamenji bila bi morala skočiti drug na druzega, pa k začudenju vseh zmajal se je Vjazemski na sedlu in spustil je iz rok vajeti. Zvalil bi se bil na tla, ko ne bi bila zagovornik in priča pritekla in pomagala mu zlesti s konja. Pribitevši hlapci prijeli so njegovega konja za uzdo.
— Odpeljite ga! — rekel je Vjazemski, gledajoč okrog z mračnimi očmi.
Videč, da je knez zlezel s konja, skočil je tudi Morozov s Bvojega črnopegastega konja in dal ga konjskim hlapcem.
Morozovljev zagovornik podal mu je velik ; m at
Ker se je prej omenjeni predlog odseka za tarife vzprejel, je izjavil predsednik, da predlog g. K. Luckm inna odpade.
Ta pa je one ni', da je odsek za tarife priporočal vzprejeti le jedeo del njegovih predlogov, da naj bi se še glasovalo o onem delu njeguvega predloga, kateri zahteva splošno upeljavo i/jemnega cenovnika, za nekatere vrste lesa. Na to je odgovoril predsednik, da g. K. Luckmanna predlog odpade, da mu je pa na voljo dano, pri prihodnji seii zopet staviti predlog, kar tudi namerava storiti.
Od predloga štev. III. in IV. je predlagatelj odstopil.
Koneeno opomni gosp. poročevalec, da bi bilo dobro, če bi udeležen' krogi v tarifnih zadevih izrazili svoje želje, da bi se moglo o njih posvetovati iu bi se opravičene pritožbe odpraviti mogle.
Zbornični predsednik gosp. J. Kušar izreka g. poročevalcu za vztrajno zastopanje trgovskega in obrtnega stanu pH državno-železničnem svetu zahvalo.
G. V. Petričič izreka željo, da bi se v odseku posvetovalo o tar fih.
G. K. L uc k manu meni, naj bi se taka posvetovanja vršila šo le tedaj, ko bodo zbornici dotične želje znane.
Zbornični predsednik g. J. Kušar opomni, da bodo udeleženi krogi puč koj izrazili Bvoje želje, ko hitro zvedo o vsebini tega poročila.
Zbornica vzprejine poročilo člana državno že-lezničnega sveta g. K. Luckmanna z zadovoljstvom v znanje, ter se popolnem strinja z zahvalo, izrečeno po zborničnem predsedniku.
IV. G. zbornični tajnik poroča o prošnjah firm Avg. Tschiukelnovih sinov in K. Molineja; v teh prošnjah se prosi za znižanje dozdanjih vo^ariuskih podstavkov. G. poročevalec čita prošnje, nanašaje Be na gosp. K. Luckmanna poročilo o posvetovanjih državni -železuičuega sveta, v katerem poročilu se omenja vo-.aiina teh firm ter predlaga v imenu odseka :
Zbornica naj blagovoli obe prošnji naj topleje priporočati c kr. ravnateljstvu za drzavno-železnično poslovanje na Dunaji.
Predlog se jednoglasno vzprejine.
(Dalje prih)
Politični razgled.
i^olraiue dežele.
V Ljubljani 24 junija.
„Narod. Listom" se poroča iz Gradca, da mi-di vlada v kratkem izdati jezikovno naredbo za juži.o Štirsko. Ker je pa za sodnije že 18. aprila 1882 rila zda na taka naredba, tako se sme domnevati, da bode nova naredba se tikala rabe jezika upravnih uradov Mi bi želeli, da se bi s tako naredbo predolgo ne odlašalo, in bi ae potem vestneje izpol-nevala, kakor dotična naredba pravosodnega mini-sterBtvu.
Predvčera) se je odkril v Pragi spomenik zna« menitemu češkemu rodoljubu in boritelju za narodne pravice dr. Sludkovskemu. Će tudi je ves čas ploha Ula, vender se. je podalo kakih 200 čeških društev in mestno zasLopstvo na ujega gomilo. Nad 100 vencev se je položilo na spomenik.
Skupni finančni minister grof Kallav prišel jo predvčeraj čez Bihać v Banjaluko. Povsod
je bil od prebivalstva navdušeno pozdravljen, v Banja-luki ostal je dva dni, in dajal avdijence, in pregledoval urade, od tam pa pojde čez Varčar, Vakuf, Jajce v Serajevo.
Zdaj je že izid volitev na Ogerihem znan, samo nekaj ožjb volitev bo še, ki pa ne bodo dosti premenile rezultata. Vladna Btranka ima 231 mandatov, 2 več np«o jih je imela v prejšnjem državnem zboru. Vlada ima v domačih ogerskih vprašanjih 56 glasov večine, v onih pa, pri katerih glasujejo Hrvatje v najneugodnejšem siučaji 21 glasov večine.
\ »Hlljc drŽave.
Francoska zbornica je v sobota sklenila prestopiti k drugemu branju brambenega zakona. Poprej je že vsprejela dostavek, da bodo v Al^ieru naseljeni Francozi služili le jedno leto. — V senatu Be nadaljuje debata o ločitvi zakonov, in zavrgel se je predlog, da bi se ločen soprog, ako ima otroke iz prešnjega zakona, ne smel zopet oženiti.
Itlemškl državni zbor se bode zaključil še le prvi teden julija. K deluiškemu zakouu bode svobo-miselna stranke predlagala mnogo dostavkov, kar bode zavleklo drugo branje. Da pa novi davkovski zakoni ne pridejo več na vrsto, je gotovo.
Sestavi liberalnega ministerstva na Morvež-kem stavijo se razne zapreke. ProŠt Essendrop neče ustopiti v novo ministerstvo, sedanja državna sovetnika Dahle iu Koren pa tudi ne, ako se ue prizna snakcijsko pravo kralju od zbornic, za kar pa ni dosti upanja. Pa tudi več drugih veljavnih oseb je že zavrnilo ponujane portf lje.
Na Angleškem se vedno bolj misli na reformo zgornje zbornice. V petek se je že poskusilo zgornjo zbornico samo k temu pripraviti, da se loti take reorganizuciie. Lord Roseberrv je predlagal, da se ustanovi posebno komisija, ki bode preiskovala, kako bi se dal pouzdiguiti zakonodaveu upliv zgornje zbornice. Lord Durby' ju nato izjavil, da bode vlada podpirala ta predlog, ako se bode imenovanje dosmrtnih članov smatralo kot sredstvo za povišanje upliva zgornje zbornice. GranviJle foimu-laval je dotični predlog, kateri je pa bil zavržen s 85 proti 45 glasom. Roseberry-jev predlog je pa že s 77 proti 38 glasom Iz tega se razvidi, da je pni precej članov zgornje zbornice, ki so za reformo in to število bode vedno naraščalo, dokler ne pride v večino. Reforma zbornice je pa tudi potrebna, ker sedanja njeaa orga nizati ia je že zastarela.
Kolikor dozdaj   vemo,  obseza neki augleško-francosko sporazumljenje zastran egfiptovske kon-fererce sledeče točke:   1. Da se  Francija odreče zopetnemu ustanovljenju fraucosko-augleške kontrole \ v Egiptu,  in da ne bo nikdar  z orožjem posredo-1 vala v Egiptu brez dovoljenja Anglije.   2. Angleška I umakne svoje čete do 1. januarja 1888 1. iz Egipta, i hI<o bode velevlasti spoznale, da je to mogoče brez ■ nevarnosti za varnost v Egiptu. 3. Funkcije komisije „caisse de la dttte publqueu se tako razširijo, da se jo bode z leta 1886 vprašalo za svet pri določevanj i budgeta, vendar se bode pri tem morala držati do ločeb normalnega budget , katerega bode predložila Anglija konferenci. Ta komisija bode imela pravico, ugovarjati proti vsakim ta budget piesegajočim izdatkom, izvzemši v slučajih  ko bi šlo za mir in varnost dežele.   4. Ko odidejo angleške čete. bode ta komisija nadzorovala tudi državne dohodke in pazila na to, da se bodo res vsi stekali v državni zaklad. 5. Predsednik  te komisije  bode vedno Anglež. G. Angleška vlada bode, predno mine obrok okupacije velevlastim in Turčiji predložila načrt nevtralizacije, Eidpta, kateremu bodo za podlago za Belgijo veljavna načela, in ob jednem bode stavila predloge tikajoče se Sueškega prekopa v smislu okrožnice z 3. janu-varja 1883. 7. Te določbe stopijo v veljavo, ako se vsprejmo finančne določbe, katere bode Anglija predložila konferenci.   Misli se, da bode angleški parla-
ment rad odobril to sporazumljenje Francoski listi ga grajajo, vendar bode v zbornici vlada najbrž tudi dobila večino. Kakor „Times" poroča misli Glad-stone predlagati, da se zmanjšajo obresti egiptovskega dolga za Vi odstotka.
Dop
isi.
Iz Saleike doline 20. junija. [Izv. dop.J Tukajšnji kmetovalci so jako nejevoljni na letomjo deževno vreme, ker Be, jednako političnemu obzorju * na Slovenskem — oeče zvedriti. Zdaj o Kresu je tako rekoč mrzlo in komaj solnce posije, že preti od druge strani nevihta. Pri taki priliki se mežnar ? potu svojega obraza trudi, prislužiti si vsakdanji kruhek. Kakor hitro nevihta preti, zvonijo pri vseh cerkvah, včasih z vBemi zvonovi — češ, to mora točo pregnati.
Posestniki tudi vedo v jeseni, o Času prostovoljne bire mtžnarjeve zasluge dovoljno ceniti, in dosti več zasluži tisti, kateri je bolj pridno — zvonil, mimo ouega, katerega ob nevihti ni bilo doma. V Št. Janži na Vinski gori sicer zvonjenje toči ni v navadi a tamkaj tega treba ni, kajti oudi imajo „ku ustnega moža," kateri točo preganja — in je sosedom žo naprej obljubil, da se letos toče bati treba ni, on jo bo že odvrnil, saj bi jo bil tudi pred dvema letoma, da bi bil doma.
Preganja pa točo z „žežgauim ptilfromu, s katerim neki proti preteči nevihti kaj spretno streljati ume, (ima li zato dovoljenje od politične oblasti —-in ju li nemara patent na to vzel? Smodnik so mu baje nekje blagoslovili, kje „tega ui povedal," samo toliko je povedal, da v Kamniku ga blagosloviti neki ueso hoteli!
Mar li zato „kunšt" v jeseui bernjo pobira — ali trud nesebično daruje sosedam — nesena mogel poizvedeti.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani, 20. junija.
Ko je bil protest proti nemškej ljudskej šoli, vsprejet, poročal je podžupan V. Petričič v imenu finančnega odseka o pozivu na konferenco, katera bode v 26. dan t. m. ua Dunaji zaradi posledic podržavljenja železnic. Poročevalec naznani, da je došel jednak poziv i deželnemu odboru kranjskemu, ki ima z mestom v tej zadevi jednak interes in je povabil mestni zastop, da bi odposlanec deželnega odbora zastopal tudi mesto pri tej konferenci. Finančni odsek u v; /al je popolnem povabilo deželnega odbora in nasvetuje, da mesto plača polovico stroškov za odposlanca deželnega odbora, kateremu nasvetu zbor jednoglasno pritrdi in naroči mestnemu magistratu, naznaniti Duuujskemu županu, da bode mesto Ljubljansko zastopal  odposlanec deželnega odbora.
Poročevalec finančnega odseka g. V. P etriči6 uasvetuje dnlje, naj se privatni doneski nabrani za gradnjo Resljeve ceste v znesku 2080 gld., ki so doslej naloženi v kranjski hranilnici izroče loterijskemu posojilnemu zakladu, čemur mestni zbor pritrdi.
V imenu stavbenega odseka poroča odbornik g. Žužek o stavbeni črti za novo zgradbo lokar-ničarja Majer-ja hiš na sv. Petra cesti. Stavbena črta naj  bo določi  tako,  da če ostane Šifrerjeva
ščit z mednimi ploščami, ki je bil pripravljen, ko bi bil peš boj.
Zagovornik Vjazemskega podal mu je tudi ščit z zlatimi ploščami iu resami.
Pa Afanasij Ivanovič ni imel dosti moči, natakniti ga na roko. Nogi sti se mu opotekli, iu pal bi bil v drugič, ko bi ga ne bili prijeli.
— Kaj je s teboj, knez? — rekla sta v jeden glas zagovornik in priča, in s strmeujem mu gledala v oči; — postavi Be, knez! Na bojišči pasti je vse jedno, kakor biti pobit!
— Snemite z mene oklepno srajco! — rekel je Vjazemski, težko dihajoč. — Korenina me duši!
Vrgel je s sebe čelado, raztrgal ovratnik oklepne srajce in odvezal je z vratu vrvico, na ka-terej je visela svilnata vrečica, v katerej je bil močvirni golubec.
— Zemlja naj te požre, čarovnik! — zakričal je in vrgel daleč proč vrečico, — prokleti vrag, kaj Bi me goljufal!
Družina Andrejevič šel je na Vjazemskega z golim mečem.
— Podaj Be, pes, — rekel je in zamahnil, — kesaj se svojih pregreh!
Zagovornika in priči sti skočili mej kneza in Morozova.
— Ne! — rekel je Vjazemski in v njegovem mračnem pogledu vspihnila je prejšnja jeza, — zdaj je še prezgodaj udati se! Goljufal si me stari vran! Svoj meč pomočil si v blagoslovljeno vodo I Postavil bodem za sebe druzega borca in potem bova videla, čegava bode zmaga!
Mej zagovornikoma obeh strank nastal je spor. Jeden je trdil, da je sodba končana Morozovu v korist, drugi pa, da sodbe še celo ni bilo, ker ui bilo boja.
Car je v tem zapazil trepetanje Vjazemskega in velel si je podati vrečico, ki jo je ta vrgel proč. Ogledal jo je z radovednostjo in nezaupljivostjo, ter poklical je Malj uto.
— Shrani to! — zašepetal mu je, — dokler ue vprašam zopet po tem! A sedaj, — rekel je glasno, pripeljite k meni Vjazemskega!
— Kaj, ljubi Afanasij V — rekel je in zasmejal Be dvoumno, ko je k njemu prišel Vjazemski, — vidi se, da ti Morozov ni kos?
— Car, — odgovoril je knez, čegar obraz je bil pokrit s smrtno bledostjo, — moj Bovrag mejo prevarili Poleg tega pa še z ouega časa, odkar sem
bil ozdravil, nesem še nikdar nadel oklepa. Rane moje so se odprle, glej, kako mi teče kri izpod oklepne srajce! Dovoli, car, zaklicati glasniku, da iščem borca, ki bi se bojeval mesto mene!
Vjazemskega prošnja bila je proti pravilom. Kdor ae ni hotel biti sam, moral je to prej objaviti. A ko se je začel dvoboj, se ni smelo več postaviti namestnika. Pa car je hotel pogubiti Morozova in je privolil v njega prošnjo.
— Ukazi klicati glaBniku, — rekel mu je, — ako se dobi kdo hrabrejši od tebe! Ako se nikdo ne dobi, je Morozov očiščen in ti bodeš izročen rablju.
Vjazemskega so odpeljali za roki in kmalu so na njegovo povelje glasniki začeli klicati doli ob ograji s .silnim glasom:
— Kdo iz Blobodskih, Moskovskih ali družin ljudij se hoče biti z bojarjem Morozovom? Kdo se hoče biti za kneza Vjazemskega? Pridite, borci, pridite, bojevat se za Vjazemskega.
Pa na trgu je bilo vse tiho, nikdo se ni oglasil.
— Pridite, hrabri borci, dobri ljudje! — kričali so glasniki, — pridite! Kdor pobije Morozova, temu da knez vse svoje domovje, ako ga pa pobije prosti človek, dal mu bode ves denar, kar ga ima!
(Daljo piih.)
nekdaj Bučarjeva hiša, dočim je magistrat nasveto-val, da se odstrani i ista, in da g. Majer odstopi toliko od svojega vrta, da se napravi pot s sv. Petra nabrežja do Frančiškanskega mosta, proti primernej odškodnini. Stavbeni odsek misli, da bi zndosto valo 15 gld. za kvadratni meter, tako da bi vsa odškodnina, znašala 6050 gld.
Odbornik g. dr. Derč pravi, da se ne protivi nasvetom stavbinskega odseka v obče, a da če ostane Šifrerjeva hiša, se bode Maierjeva hiša še bolj pomaknila proti mestu. Nasvetuje tedaj, na| bi se odobrila stavbena črta. katero je določil magistrat, tako da se odstrani Šifrerja hiša.
OIbornik g. Pakič pravi, da ako se ne dovoli stavbena črta, kakor jo nasvetuje magistrat, bode gospod Majer za Šifrerjevo hišo zidal in bode potem še grje.
Župan g. < i r a s s e I 1 i opomni, da je odstra-nenje g. Šifrerja hiše prvi pogoj. Če Be to ne zgodi, nema stvar nobenega pomena in ne služi prometu.
Pri glasovanji se ne vsprejme predlog gospoda dr. Derč a, pač pa predlogi  stavbinskega odseka.
V imenu  pol cijskega odseka poroča mestni odbornik dr. vitez Bleiweis-T rs teniški o ma gistrata nuredbah glede novega tržnega reda živin-Bkim semnjem v Ljubljani in nasvetuje,  da mestni zbor vzame iste naznanje.
Mestni odbornik gospod Ledenik poroča o Ljubljanske požarne brambe nasvetu, naj se odpravi trobentanje prodajalcev premoga, ter nasvetuje glede na to, da je trobentanje prodajalcev premoga dosti različno od trobentanja ognjegascev in, da je prodajalcem premoga le dovoljeno trobentati po hi^ah, prepovedano pa po ulicah, da se uasvet požarne brambe odbije, čemur zbor pritrdi.
Za šolski odsek poroča g. dr. Derč in nasvetuje, naj se dovoli k stanarini šolskega vodje gosp. Andreja Praprotnik a 100 gl. doneska. Nasvet se odobri.
G. dr. Derč poroča potem v imenu šolskega odseka O prošnj»h mestnih učiteljic Friderike Kon-šek iu Emilije Guslov za petletnice. Mestni magistrat je nakazal F. Konškovi 50 gld. kot petletnico, kar pa ni pravdno, kajti petletnica se ima računiti po §. 30. šolske postave od najnižje plače, ki je takrat iznašala pri F. Konškovi 420 gld., ne pa od povišane plače, katero je mestni zbor učiteljem in učiteljicam še le pozneje dovolil. Poročevalec gosp. dr. Derč tedaj nasvetuje, da se dovolijo petletnice imenovanima dvema učiteljicama od 1. novembra 1883, pa le po 42 gld. in da se naroči mestni blagajnici, kar se je i/plačalo učiteljici F. Konškovi do Bedaj preveč, da Be jej v obrokih odtegne.
Župan gOBp. Grasselli pravi, da je predlog Šolskega odseka v protislovji b prejšnjimi sklepi mestnega zbora, kajti popolnem pravilno je, da se za mesec november in december odmeri imenovanima učiteljicama petletnica od plače 420 gld. A ker se je mestnim učiteljem Bahovcu, Kumru in Močniku, slednjemu celo dvakrat odmerila petletnica od povišane plače, bi ne bilo pravilno, da bi se ravnalo v tem slučaji drugače- Sploh meni g. župan, da bi bilo želeti, da se izreče pravilno načelo.
Odbornik Hribar pravi, da je mestni magistrat že v proračun postavil petletnice po 50 gold.
Odbornik dr. Tavčar pravi, da jt? šolski odsek to vprašanje pretresel natanko iu vestno, a niti v šolskem zakonu ni določbe, da bi se izmerile petletnice po višji plači, niti v Šukijevem predlogu. Ako se je v preteklosti sklepalo tako, storilo se je to napačuo in bilo storjeno v zmoti ali površnosti, reguliranje plač pa ne more uplivati na preteklost, tedaj nikakor na določbo visočioe petletnic. Ko nečuo dr. Tavčar želi, da bi mestni magistrat mestnemu zboru poročil, kateri učitelji uživajo petletnice po povišani plači.
Odbornik Hribar odvrne, da je očitanje nevednosti ali površnosti neumestno. Magistrat je sestavil mestui proračun, katerega je pregledal finančni odsek in odobril mestni zbor. Govornik predlaga, ker se mestnim učiteljicam po reguliranji plač, dohodki neso nič kaj poboljšali iu ker tu ni na pravem mestu štediti, naj Be njim dovolijo petletnice po povišani plači po 50 gld. na leto.
Poročevalec dr. Derč pravi, da tudi po raz-jasnilih g. župana ue odstopi od predloga šolskega odseka, kajti šolska postava določa v §. 30, da se ima petletnica izmeriti po najnižji plači. Čudno pa je, da je magistrat odmeril učiteljicam petletnice po 50 gld., učitelju Raaiugerju pa hoče petletnico na-
kazati le z 42 gld. Tedaj priporoča poročevalec šolskega odseka nasvete.
Župan Grasselli opomni, da je o tej zadevi doslej delal brez sistune deželni šolski svet kranjski in z njim sedanji in prejšnji mestni zastop, kateri zadnji je petletnice v vsakem slučaji določeval drugače, dasiravno je bil poročevalec v prejšnjem mestnem zboru mož (Pirker), o katerem bi bilo misliti, da je nekaka avtoriteta v tolmačenji šolskih postav. Tedaj leži krivda v tem, da je šolska postava nejasna.
Pri glasovanji vsprejme se predlog g. Hribarja, da se dovolijo petletnice od povišane plače po 50 gld.
Pot< in se sklene javna seja in prične tajna.
Domače stvari.
— (Na Dunaj odide) jutri deželnega glavarja namestnik g. župan Grasselli kot zastopnik kraujskega deželnega odbora iu Ljubijauskega mestnega zbora h konferenci, ki Be snide na poziv Dunajskega župana dne 26. t. m. zaradi posledic podržavljenja železnic na deželne in občinske pnklade.
— (Osobne vesti.) Gosp. profesor Vincen-cij Bo i t u ar dobil je po umirovljeuji dra. Nejedlija razpisano mesto na gimuazijt Ljubljanski. — V pomoćno službovanje prestavljen je g. Avguštin VeBter iz Budejevic v Ljubljano. Bolehnega A. Heinricha nadomestuje suplent dr. G rat z i, ki je rodom Nemec, se že toliko slovenski naučil, da bode drugo leto že v naščiui predaval. — Gosp. Žga Bohince pre stavljen je iz škofijske pisarne kot duhovni pomoč uik v Trnovsko faro. To je že drugi slučaj po smrti pokojnega vladike Pogačarja, da se čutijo učiuki neke ostre sape, ki hoče uporabiti čas, dokler ima dušek. — Gosp. Jan. Podboj gre za kurata v Št. Peter, g. Strupi pa iz Radeč kot kaplau v Slavino.
— (Sokolov kres.) Dasi vreme ni bilo preveč ugodno, je vender jako muogo občimtva, več kakor lan1, prihitelo na Rožnik, ogledat si lepi večerni prizor, ki se kaže na kresui večer. Videlo se je mnogo kresev (baje 100) po širnem obzorji. Ob 9. uri zanetil Be je Sokolov kres, potem pa ume-talni Ogenj, ki je izpal v občno zadovoljnost in po hvalo.
— (Narodnim društvom!) Z ozirom na I to, da mora odbor „Slovenskega bralno podpornega i društva v Gorici" uaztian t slavnemu c. kr. glavar-I stvu v Gorici pravočasno   vsa ona  društva,  ki na
j meravajo korporativno se udeležiti slavnosti blago-tlovljenju zastave podpisanega društva v dan G. julija t 1. želelo bi s da ona narodna društva na Kranjskem, katera mislijo o tej priliki to društvo korporativnim pohodom počastiti, to kar najhitreje mogoče pred.sedništiU društva nazaaniti blagovole. Slovensko bralno-podporuo društvo v Gorici 23. junija. 1884.
— (Mnogo imenovani Eluachegg), c. kr. okrajni glavar v Losiuji, istrski Vesteueck, prestavljen je v Pulj. Žal, da ni odšel v kak drug kraj a la Deutsch-Landsberg!
— (Nezaupnico), na katerej je podpisanih blizu 300 volilcev, dobil je g. Burgstaller, zastopnik V. volilnega okraja v mestnem, oziroma deželnem zboru Tržaškem. Prav dobro sestavljena nezaupnica našteva vse slučaje, v katerih je Burgstaller ravnal proti interesom svojih volilcev, osobito v debati zaradi slovenskih ljudskih šol, v zadevi pogozdovanja okolice, pred vsem pa zaradi zavračanja poslanca g. Nabergoja v seji, ko je mestni zbor ukazal okolici, da mora voliti čreduike. Kritikujejo se razni ukrepi mestnega zbora, pri katerih je B. sodeloval, protestuje se proti izreku: „5. okraj je moj okraj!", ker volilci nečejo biti le volilno orodje, in konečno izreče nezaupanje in pričakovanje, da bode B. storil, kar mu velevati čast in lojalnost nasproti volilcem. Volilci so s to nezaupnico pokazali svojo zavednost iu politično zrelost. Vso čast pred njimi!
— (Borovnica — francoska.) Madama Adam, urednica časopisa „Revue nuovelle", popisuje svoje potovanje v Pešto in omenja v prvem poglavji tudi Kranjsko. Borovniški most vzbudil je njeno pozornost, nič manj pa tudi kraj. Posebno jej dopada vas Borovnica (Franzdorf), kajti njeni prebivalci bo Francozje. Tako domača se jej zdi vas; po širokem barji paBO se konji; hiše so v norma u skem slogu, imajo slamnate strehe, golobnjake in mala okna. „Prebi v alci ohranili so 8e svoj (francoski) jezik,  katerega se žup
nik še na leci poslužuje".   To je vsaj dovolj duhovito pisano, ka-li?
— (Avstrijskih zdravnikov) letošnji Šesti shod bode letos v 9. in 10. dan septembra meseca v Brnu. M*j drugim se je določil za dnevni red tudi predlog, prositi državni zbor, da kmalu reši peticijo za ustanovljenje zdravniških zbornic; dalje predlog, naj se pregledajo avstrijski zakoni za zdravstvo, naj se iztrebi zastarele in v zakonik zbere pregledane naredbe. Zboru se bode tudi poročalo o zdravnikih-akazah.
— (Četrta mejnarodna ribarska konferencija) se snide na Dunaji v 2G. dan septembra meseca t. 1. Pod protektorstvom cesarjeviča Rudolfa se bode obravnavalo vprašanje: Kako naj Avstrija in sosedne države postopajo, da se ribarstvo pospeši v porečji Labe, Odre, Visle, Donave, Dnje-atra, Pruta, Buga in v I »o Ionskem jezeru? Povabljena so ribarska društva tistih dežela, po katerih teko omenjene vode.
— (Fucarji— roparji.) V 20. dan junija so bili zatoženi pred  porotnim  sodiščem Frau Be-nedik 19 let star in France Dagarin 17 let, fanta iz Škofje Loke hudodelstva ropa. Dne 9. marca t. 1. mej božjo službo bo v družbi s  l .det ni m Tomažem Kalanom na potu za gradom v Škofji Loki fucali za krajcarje.   Kalan je imel 28 kr., Benedik 52 kr., Dagarin pa je bil suh.   Že mej igro očital je Benedik Kalanu, da goljufa, ker pade pri njem zmirom „konju in nikoli „cifra" iu da če bode goljufijo nadaljeval, bode moral denar nazaj dati.  Benedik pa je Dagarin-u posodil 12 ali 15 kr. Ko je bilo konec igre imel je Dagarin 1 kr., Kalan 42 kr. in še svojih 28 kr., Benedik pa 3 kr. Benedik zaupil je na Kalana:   „ Denar sem1' in ko ga ni hotel dati, prijel ga je čez pas, Dagarinu pa je velel, naj mu usta tišči, da ne bo upil.   Benedik je potem Kalanu s silo pest odprl, v kateri je tiščal dobljeni denar in mu ga vzel, potem pa je Benedik Kalana še zgrabil, na tla vrgel iu mu vzel 27 kr., o katerih je Kalao, trdil, da so njegova lastnina.   V Škofji Loki bo se potem fucarji pogajali, Dagariu je hotel dati Kalanu jedini krajcar, katerega je imel, Beuedik pa mu je ponudil tri krajcarje, a Kalau je zahteval 10 krajcarjev. Državni pravdnik nasvetoval je porotnikom, naj oba glavna vprašanja, glaseča se na hudodelstvo ropa, potrde.   Zagovornik dr. Ahazhiz pa zanikava, da bi bilo v tem dejanji hudodelstvo ropa. Dejanje obeh zatožencev, kot nezrelih fantov, pa tudi Kalana, je kaznovati po politični oblasti, ker je takim pobaliuom igra z denarjem, posebno pa „fucanje" sploh prepovedano, sosebno pa še v nedeljo mej sv. mašo, ko imajo taki pobaliui biti v cerkvi. Porotniki (načelnik gosp. Anton Klein) so njim stavljeni vprašanji, jednoglasno zauikali in sodišče jo Benedika in Dagarina zatožbe oprostilo in odločilo, da se izpustita iz preiskovalnega zapora, v katerem  sta bila od meseca marca. Opomniti nam je, da se je vršila vsa obravnava slovenski, državnega pravilnika namestnik g. Pajk, zagovornik g. dr. Ahazhizh so pledirali slovenski iu tudi resume predsednika g. / h ubra pl. Okrog-a bil je slovenski.
— (V Vizinjani) v Istri odprla se je včeraj s pošto združena brzojavna postaja z omejeno dnevno službo.
— (Preustrojba avstrijske deželne brambe.) „Naredbenik za deželno brambo" je z 19. dne t. m. nova organičua določila razglasil za domobranstvo. Nekoliko izprememb bodo pa v ustrojbi deželne brambe prouzročila ta določilu. Vojaška teritorijalna poveljstva — da preobčimo uekoliko poglavitniših točk — so podjedno domobranska teritorijalna poveljstva za zavode c. kr. deželne brambe, nah«joče Be v njih področji. Ta poveljstva imajo zlasti gledati, da se popolujuje neaktivni častniški voj in da se vsaj jedna Šola za uspiraute častniške v deželni obrambi postavi v vsakem okraji. Poveljnik deželne brambe je dotičui vojni poveljnik; on je v svojem okraji prvi vojak, on Bodi in more nadzirati. Namestuje ga tisti, kdor ga nadomestuje kot vojnega poveljnika. Pomagajo mu pri do mo-branakih zadevah v miru generali ali vrhovniki. V mobilizaciji je deželni brambi poveljuik vojaški poveljnik, ki je stopil na mesto vojnega poveljnika. Deželua bramba šteje 82 batalijooov pešcev ali strelcev; za mobilizacije ima vsak batalijon štiri vojne kompanije, jedno namestovalno, ali eveutuvalno za reaervo, trije uli štirje bafealijoui pa bo združeni v jeden regimeut. Da se to v vojni lagje vrši, se že za miiii batalijoni upravljajo z ozirom ua ouo potrebo, iu to je posel upravue komisije, kateri je ua
celu Štabov častnik, poveljnikom dotičnega regimenta imenovani za mobilizacije. Le tega dolžnost je, poleg poveljstva pri svojem batalijonu, voditi vse ekonomične upravne zadeve bataljonov, ki pripadajo k dotičnemu regimentu, sploh za te batalijone vse tisto opravljati, kar ga veže kot poveljnika domobranske postaje, oziroma kot mestnega poveljnika, konecno voditi poveljstvo v orožnih vajab. — Po novi ustrojbi morajo nekateri domobranski batalijoui premeniti svoje postaje. — Batalijoni deželno brambe delsjo 22 regimentov in Bicer je: fit. 1 (Dunaj) nižeavstrij-ski regiment; št. 2 (Line) gorenje-avstrijski in sol-nograiki; št. 3 (Gradec) štajerski št. 4 (Celovec) Štajersko- koroški; št. 5 (L j ubij a na) kranjski; št. 6 (Heb), 8t. 7 (Plzen), št. 8 (Praga), št. 9. (Litomerice), št. 10, (Jungbunzlau) št, 11. (ličin), St. 12 (Časlav) ceaki; it. 13 (Olomuc) in št. 14. (Brno) moravski; št. 15 (Opava) morav-Bko-silesk; 8r. Iti (Krakovo), št. 17 (Rzeszovv), št. 18 (Przemysi) št. 19 (Lvov), št. 20 (Stanislav), St. 21 (Zloczov) gatiški; št. 22 (Črnovice) bukovinski regiment.
— (Gozdna zadeva.) Piše se nam iz Borovniške občine: „Ukaz c. kr. okrajnega glavarstva v Logatci glede omejitve gozdnega gospodarstva na tako iraeuovani Menišiji, kateri ukaz ste priobčili nedavno v vašem cenjenem listu, doposlal se je tudi mnogim našim posestnikom, ki imajo na Menišiji svoje gozde. Dasiravno se pri nas dobro goji prepričanje, da je posebno varstvo gozda potrebno, vender so bili vsi prizadeti posestniki jedne misli, da ukaz glavarstva Logaškega za njih parcelu ni umesten, potem pa tudi, da zahteva preveč. Trdijo namreč, da v prepoved djani gozdi, akoravno se jib šteje k Menišiji, zato še ae stojijo na taki zemlji, kakeršna je večjidel po Meniševskem iu zavoljo katere se je gozdnim posestnikom pravico in samosvojnost omejiti moralo. Borovniška lastnina na Menišiji ravno ni zemljn, ki bi utegnila imeti bodočnost Krasa, in ker se tega ni bati, tudi lahko odpade varstvo, ki je hoče dati imenovani ukaz. Nadalje pa se nam tudi vidi, da so določbe, če bi imele za nas veljati, veliko prestroge in pomanjkljive. Namen bi Be dosegel, če tudi bi se sekalo I drevesa, ki imajo v prsni visočini menj kot, 33 cm,, oziroma 26 cm., če tudi bi se dopuščalo za domačo rabo, za orodje, za pogorišča itd. sekati, kar je potreba. Ah tega v ukazu ni. popoln iti bi ga torej tudi bilo treba, drugače se je posestnikom bati neopravičenih ali vsaj zelo neob.itnih kazuij. Iz vseh teh razlogov so naši posestniki uložili proti imenovanemu ukazu pritožbo do visoke c. kr. deželne vlade. Upanje je splošno, da so jim odpomore na jedno ali drugo stran11.
— (Cerkniško jezero.)   Poroča se na m iz Cerknice, da je jezero po svoji   navadi zopet poslalo na površje svoje vade, katere so pa letos zelo močne  in  pu-do-ne.   — Pri tej   priliki opomnimo svoje čitatelje na star, latinsk popis tega je/.er«, ki ga je sestavil Jurij \Vernherr.   Ta popis je leta 16 12.   pri   oskrbniku   svojih   posestev  našel bil Martin pl. Palma burg, a on ga jenu zahtevanie poslal v Gradec svojemu strijcu Georgu S t o b a e u s-u, namestniku Ferdinanda II. Popis, na slovenski jezik pr» ložen, pravi: „jezero obdajajo gore; dolgo je poldrugi tisoč korakov, a iiroko jo nekoliko menj. Na ii 11 več mestih meri v globočino 18 komolcev in kjer je noj plitvi js>, je za moža visoko.   Iz okolnih ^6r prihajajo neznatni potoki, vsak po svoji lastni strugi; in sicer od vzhoda trije,  od juga  štirje;  čim dalje sežejo,   tem menj imaio vode,  ker jo tla posrkajo, putem pa zginejo v kamene lijake,   ki  so t*ki, kakor da so jih delale človeške roke.  Vsa pritekajoča vola ne moro v lijake, zato pa nastanejo vrelci; a voda ue zastaja, uego tudi pritekla voda se udtaka tako hitro in tako silno, da bi |ej tež »o ubejmil prav gibčen jezdeci Tako se stakajo vode iz vseh odprtih stranij in napravljajo jezero.  A teh voda tako hitro zopet, ni, kakor   so takrat  bile prišle,   ker  j h ne srkajo le rečeni lijaki, nego ker se odcejajo po vsej zemlji kakor skozi sito. Kakor hitro prebivalci to za-p:i ijo, kar deloma prihitijo vkupe, aatDaštjo kolikor možno večje požiravnike, da potem lovijo ribe, kar 'im m le v z-ibave.   marveč tudi  v velik prihodek; k-r te ribe so slaue in veliko lih i/.\o ijo v sosedne kraji«. Nadalje pa, kadar je jezero suho, tu li žanj-io po njem, ker je obsejejo in zopet obsejejo, predno se zamoči.   Trave se toliko oakosi,   da se navadno že čez dv;.jset dni Beče. Kdo tu ne slir.i čuda priročnega dela v —■
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Toulon 24. junija. Včeraj umrlo pet osob za kolero.
Nižni Novgorod 24. junija. V 19. dan t. m. bili so izgredi ljudstva proti zidom, ker se je raznesla govorica, da so Židovi ukrali krščansko dete. Več Židov ubitih, ranjenih, veliko imetka uničenega, 150 osob zaprtih.
IiOndon 24. junija. Gladstone predložil je v spodnjej zbornici franco-angleško spora-zumljenje ter povedal, kako je navstala ideja konference ter rekel o pogajanji s Francosko: Če bode konferenca brezuspešna, potem je tudi sporazumi j en je s Francosko ničevo. Resultat konference pa zavisi od tega, da zbornica v prvej seji v soboto odobri sporazumljenje. Naposled stavil je kabinetno vprašanje, ko bi se sporazumljenje ne vzprejelo. V gornjej zbornici govoril je Granville.
Razne vesti.
* (Kako so mešane razne narodnosti v Ameriki) kaze sledeči slučuj: V Ch>c,igu se je imel nedavno zagovarjati v nekei zadevi pred irskim Hodcem Bavtonoin Italijan Paolo, k;it"rega je are tiral Šved Gunderson in katerega je zagovarjal Amenka-nec Gillem. Translatorjein bil je pri obravnav« Francoz La-Boui. Protokol je pa pisal neki Poljak.
* (Služba rablja) je razpisana pri bosen-ski deželni vladi z letno plačo 800 gld. in 400 gld. letne pnklade.
* (Francoska trgovina s psi.) Navadne trgovinske tabele raznih držav molče o izvozu in uvozu psov, samo Francia dola pri tem izjemo. Za izvoz psov se mora ua Francoskem plačati carine 6 frankov od psa. Zato ie tam natančno zapisano, toliko psov BQ uvozi iu uvozi. Leta 1882 se je uvozilo 2393 psov v vrednosti 478 600 frankov, mej temi 1396 iz BelgiJMkeira, 513 iz Anglije, 402 iz Nemčije, druge pa iz druzih dežel; i'.vozilo se je pa 269 psov v vrednosti 26 315 frankov in sicer 65 v Švico 59 v A'gitr iti. C *iia uvoženih psov je poprek 20O, izvoz-ndi pa 130 frankov.
Proti protiim in trgunju9 pri otrpnenji in vsakovrstnih mietjih pokazalo ao jo posebno uspešno Moli-ovo I „Francosko žganje in sol". Steklenica z navodom rabe j stane 80 kr.   Vsaki dan ga razpošilja po postnem povzetji J A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni  založnik na Dunaji, Tuchlauben 0.   V  lekurnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat a  njegovo  varstveno znamko in podpisom. H (690 6)
C) mrl i so v I,J u bi.j itn i:
20. junija: Neža Petek, periea, 01 let, Kravja dolina št. 11, za starostjo.
21. junija: Ludovik Pavšek, ključavničar, 28 let, Pre-dihie ulice št. 7, za jetiko. -~ Ana Borovski, slikarjeva že*a, f)8 let, Sv. Jakoba trg 5t. 10, za jetiko. — Amalija Milu'! dimnikarjeva hči, 7 dnij, Ilradcckijeva vas št. 28, za boSJast|o.
22. junija: Franca Maršner, tovarniškega paznika hči, i) mesecev, Gosposke ulice št. 10, za vodenico v glavi. — Leopold Peteri in, črevljarjev sin, 7 mesecev, Ulice na grad fit. 7, za božjastjo.
Meteoio 1 u£ično jioroči 1 o.
EDuLnaJslsra, borza
dne 24 junija t 1.
(Izvirno telegranćno poročilo.;
Papirna ren a .   .   . . .....
Srebrna renta .... .....
Zlata ren ........
5°/„ marčna renta.........
Akcije narodne banh,- ......
Kreditne akcije...... ,
London   . ....
Srebro ...........
Napoi. .
C. kr. cekini. ......
Nemške marke .....
4°/0 državne areetre iz I. 1854 2oO gld! Državne srečko iz 1. 13H4. 100 gld' 4"/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta !>"/„......
A n;
Ti ti m - . „ ....
„     papirna renta 5n/0.....
5°/0 štajerske zemljišč, od /ez. oblig. . Dunava reg. srečke 5°/4    ,   .   100 gld. Zemlj. obć. avstr. 4«/,70 zlati zast. listi . Prior, on lig. Elizabetiue zapad, železnice Pri->r. oblig. Ferdinandove aev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Rndolfove srečke .... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120 „ Tranirnway-društ. velj.  170 gld. a. v.
80	L'ld. 20	
81		20
102	rt	10
		60
861		_
301		_
121	S	95
9	n 9	70
5	it	76
f-9	n	65
125	•	75
169		—
102		30
122		55
91		80
88	•	60
104	n	50
115	n	50
121	n	75
107		30
105	4	75
175		30
18		75
109		90
218		—
kr.
Hiša na prodaj
na Poljanah St. 60, poleg živinskega trga. Zahteva se uekaj naplačila, ostalo se pa lahko na hišo uknjiži. Natanj-čneji pogoji in kup se zvedo pri Matiji Kalnn-u v Ljub-Ijanskej predilnici, ali pa pri Jarnejl Kulan-u na kolodvoru v Borovnici. (376—3)
Cerkvene ure
izdeluje in popravlja najbolje Tanez Sx-a.sis3s:ole v vasi Rečice h. nt. 7, zadnja pošta Semič na Dolenjskem; zato ga podpisana župna urada v Semiču in C r-ii o m) j i vsem cerkvenim in občinskim predstojnikom zaradi njegovega natančnega dela, kakor tudi zelo nizke cone naj-topleje pripoiočati.
Dekanijski urad v Semiču in mestni župni urad v Crnomlji, (402—2)
v 10. dan junija 1884.
Anton Aleš, Viljem VVessel,
mestni župnik.
dekan.
Iz Trsta, v Novi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki tc linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejtmiajo blago in potniko po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK.
Parnik
East ^.ng-lia' G-ermania",
Odhod iz TRSTA.
, 3400 ton, v 15. dan julija.
4200   „   v 80. „
Potniki naj so obrnejo na
X. TEEKUILE,
generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatrj Comunale, v Trstu. Kaj ura  za potnike 20O golil. — Vmesni krov «0 gola.
Zaradi vožnje blaga obrne naj ae na Uinlllttuo d' Aut. l*ojrltty«'ii9 generani agent.  * (379—13)
a 1 Q	Čm opazovanja	' 'anje baromotr i v nun.	pi:i;ifi:r.i	Vetrovi	Nebo	Mokri ;'H \ m.u.
' 7)	7. ij utraj 2. pop. 9. tvBoer	732 81 m«. 732'4 7 um. 733-39,n:ii,	+ 1» 8' O 4- ir>-3 v -r-15 <i 1	si. vzh. si. zali. si. zah.	megla dež. dež.	4-00 mm. i dežja.
Srednja temperatura + 14-7°, za 4*1° pod pormalom.
5000 1 (788—47)
(po 3—4 metre . v vseh barvah, za polno tnofko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po S gl.
Ii. Slor<*Ii v Iti ii n.
Ako bi .se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr.
I
••«3«
asi
1 c
♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦^♦♦^♦♦♦♦♦♦♦♦hO ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
! Zahvala in priporočba.
Udano podpisana so toplo zahvaljuje čast. duhovščini in p. n. občinstvu za % ^ do sedaj mojemu prerano umrlemu soprogu Lovro Zelencu skazauo zaupauje ♦ ^ in naklonjenost; ob jednem naznanja, da bode odsihmal *
naklonilo
nadaljevala a pomočjo vrlega poslovodje, ter prosi, da bi bo tudi mVj zaupauje z mnogimi naroč li ter zagotovlju točao Iu ceu i pOfttrcfcbo.
Odličnim spoštovanjem
(408) fiovr«! Zelen^-eva mlova.
♦ ♦
Deželna
f Uspešni lek za želocne bolezni.
"Rncr^^lr^ IZ vinom mešfina prijetna hla-IlUgaDJVd| dilna pijaca. (142-8)
slatina.
»Tempeljski vrelec".
pijač;
Dobiva se pri g. Mih. §Aaxtnrr>Ji. kakor tudi pi i gg.: Josipu Fabian-u, C. C. Holzer-ji, Peter Lassnik-u, J. Luckma>w-u, Jan. Perdan-u, Jos Schlaffer-ji, Schuss-nigg-u ii   \\\her-ji, Josipu  Terdini v Mijultrj**"*-
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan deležnikar.
Lastnina iu tisk -Naro-me T^kuroe",
562843