283. atrviSkfc. ■ i i , Ljubljana, v ponedeljek 12. decembra. XXV. leto, 1892. rftw w'**"**'£» «>miii ..edege ir. pravnike, ter vega pO pesti prejemat -a avBt:i>-ogtnk« deSele «a vse leto gio., ta pol teta » gld., va četrt leta 4 «ld., za jodea R,°- w **• ~~ Aa Ljubljano br«p noftiljarvja n* dom ia vse leto ia gld . ca četrt leta H »Id. 80 k» , ia jeden mesec i gld. 10 kr. ?.» posiljanie na dom računa se po kr. L aa mesec, yo cHj kr. za e«trt leta. — Za tuje dežele tolitro več, kolikor poštnina znafl.a. carosnantl« pl^čujt m -d ćetiristopoe petit vrste po 'i kr., če o oznanilo Te^fenkrat tiBka, po 6 kr., ce se dvakrat, iu po 4 kr., ce bo trikrat aH večkrat tiska "»i izvole fraokirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in np ravništvo je na Kongresnem trgu It 12. Dpr »vniStvn ;iaj se blagovolijo .oiil, ••- naročnine, reklamacije, oznanila, i. i va« administrativne stvari Grof Kuenburg in situvacija. Na Dnnaji, 10. decembra. V soboto razglasilo se ju oficijelno, da je cesar milostno vzprejel ostavko ministra brez portfelja grofa Gandolfa Kueuburga ter ga imenoval senatnim predsednikom pri najvišjem sodišču. Z odstopom Kuenburgovim je vsaj navidezno raztrgana zadnja vez, katera je vezala grofa Tsaffea iu levičarje iu kdor veruje nemškim listom, utegne soditi, da začne levica sedaj brez odlaganja tisto grozno opozicijo, katera se napoveduje že nekaj dnij sem v najrazno-vrstnejših tonib. Niti leto dni ni sedel grof Kuenburg na mini-aterskem fotelji, na katerega |e pnftel po priliki tako, kakor Pnncij v kredo. Ko je meseca decembra lanskega leta grof Taaffe koncediral levičarjem posebnega ministra, mislilo se je splošno, da pride na to mesto kak glasnik nemških liberalcev, a previdni grof Taafte je* izbral mej mnogobrojnimi kandidati tistega moža, čigar politična preteklost in veljava sta mu bili jamstvi, da mu ne bo prouzročal neprilik, namreč sedaj odstopi vsega grofa Kuenburga. Le-ta je bil ves čas svojega ministrovanja res posredovalec mej levico in Tanffeom; vršil je svoje dolžnosti vestno in pošteno, dosegel tudi marsikatero drobtino, a tega ni mogel izposlovati, kar je končni Bmoter levičarskih teženj: sistem Taafieov ostal je prej ko slej isti in se tudi vsfed Kuenburgovih prizarievauj ni bistveno izpremenil in prav zato je moral tudi levičarski minister pri prvem, v dosego te svrhe storjenem koraku odstopiti. Jednoletno ministrovanje ostane grofu Kuenburgu gotovo „prijeten spomin", tembolj, ker je tem potem v kratkem času postal iz preprostega deželuusodnega svetnika senatni predsednik pri najvišjem sodišči. Kakšno bode odslej razmerje mej vlado in nemškimi liberalci? To vprašanje rodilo je že ne-broj kombinacij, ki pa so vse kolikor toliko jalove. Člani bivše desnice, zlasti Huhenwartovci in,poljski poslanci upajo, da se bo grof Taaffe na vse zadnje le odločno uprl levičarskim pretenzijana in znova poskusil sestaviti železni obroč, s katerim je več let tako gladko in lahko vladal. V tej nadeji jih potrjajo te dni vršivše se konfereuce grofa Taaf!ea s češkim namestnikom grofom T bunom, s Ho-benwartom in češkimi fevdalci, na katerih konferencah se je baje določilo, da je v ministerstvo poklicati češkega ministrarojaka in sicer kakega dobrega govornika. Mej drugimi kandidati imenuje se tudi bivši Praški župan dr. Tomaž Čern^, čigar imenovanje bi morda oživilo staro-češko stranko ter jej pomagalo do nekaj novih mandatov, kar bi seveda oslabilo Mladočehe tako, da bi jib morda bilo pridobiti za novo večino v družbi konservativnih in poljskih poslancev. Kakor rečeno, so to le govorice in morda celo preopti-mistične govorice, gotovo je le jedno, da hoče grofTaaffe levico kaznovati za nje upornost pri glasovanju o dispoziciJBkem zakladu, da jej hoče pokazati, da je močnejši od nje. To čutijo tudi levičarji in njih glasila upijejo, da je stranko prva kazen že zadela. Ministerstvo je zaukazalo oziroma potrdilo naredbo, da morata mestna magistrata Celjski in Celovški reševati slovenske uloge v slovenskem jeziku. Levico je ta novica zelo preplašila in čul se je samo jeden glas: To je odgovor Taafieov na glasovanje o dispozicij-skem fondu in na zahtevanje levičarjev, da je slovenske poslance izključiti iz večine. Druga kazen bo imenovanje češkega mintstra-rojaka. Ministrova naredba o ravnopravnosti slovenskega jezika pri mestnih magistratih v Celji in v Celovci je sicer že več kakor mesec dnij stara, a ker ni bila prej intimirana, pišejo levičarji o njej tako, kakor da je bila šeie te dni storjena nalašč zoper levičarje. Ta manever ima namen razburiti in vznemiriti Nemce in podkrepiti stališče tistih levičarjev, ki zagovarjajo odločno opozicijo. Doslej niso bili levičarii nič kaj uneti za opozicijo in vse njih govorjenje in pretenje jim ni prihajalo od srca. Frakcija barona Cblumeckega je za mirno in stvarno opozicijo, ker upa, da se prej ali slej ponudi prilika, pridobiti grola Taaffea ca levičarski program. Ple-nerjeva frakcija tuli ne hrepeni po opoziciji, ker pričakuje, da bo grof Tu .•It" raje ž njo hodil, kakor s Cehi, sosebno če ti ne bodo hoteli odnehati od državnega prava, samo tretja, sicer najmanjša a najglasnejša frakcija v stranki zagovarja odločno opozicijo. V tej frakcij« noni zvonec dobri naš prijatelj, koroški Katou baron Dumreicher in ta je vsled gori omenjene ministerBke naredbe o ravnopravnosti slovenskega jezika v Celovci in v Celji dobil mnogo novih somišljenikov zlasti mej poslanci iz alpskih dežel. Dumreicher zahteva sedaj, naj levica glasuje oper budgetui provizorij, katerega je predložil v zadnji seji finančni minister in ko bi obveljal ta nasvet, mogel bi doživeti grof Taaffe nov poraz, a takšen, kakeršnega doslej še ni doživel. Tudi nemške nacijonalce je omenjena mini-sterska naredba bi Ino razdi azila. Poslanec Prade je sicer šele pred kratkim v imeni nacijonalcev izjavil, da bo stranka njegova glasovala za državni proračun, a načelnik klubu, koroški poslanec dr. Stein-vvender, začel je sedaj agitovati v Dumreicherjevem zmislu in že danes moči je reči, da bodo nacijo-nalci in morda tudi nekateri levičarji glasovali zoper budgetni provizorij. To glasovanje moglo bi postati odločilno za ves parlamentarni položaj in levica dela res neke priprave, katere je zmatrati kot znamenja opozicije. Sklenila je, predlagati samo dva-mesečui budgetni provizorij; predlaganje in glasovanje pa ni jedno iu isto. Grof Taatte računa sedaj še vedno na Nodelovan|e levičarjev in ako tudi je zaustavil pogajanja ž ujmi, nima to nikake načelne važnosti. Taatfeu se pao ne mudi, vrh tega pa ve\ da je ministerskim ktiiididatom mej levičarji jako težko, tirati odločno opozicijo Zato se bode tudi klub levice najbrž zadovoljil s kako interpelacijo o ministerskih naredbah in z nekaterimi frazovitimi govori Dumreicherja in Ghona. ki pa ne bodo ostali brez primernega odgovora s slovenske strani, za kar ho pripravljeni poslanci gg. Šuklje, dr. Ferjančič in dr. Gregorec, sicer pa glasoval za provizorij. Ako pa i.i levičarji res glasovali zoper provizorij, potem seveda bi bil grof Taafte primoran odločiti se — ali na desno ali na levo. Situvacija v parlamentu je torej tudi sedaj Še po Kuenburgovem odstopu tako nejasna, kakor začetkom tega meseca. LISTEK. „Triumfator". (Kouuc)J VWeissovem „ T r i u m f a t o rtt-j i, čegar prvotne češke besede je na slovenščino prevel gosp. A. Funtek, je zgodovinska snov do malega obranjena. Le Emilijeva sinova umreta hkrati, zadeta od strele, in suženj prihaja naznanjat očetu to nezgodo sredi slavnostnega sprevoda. Tudi žqna Perzejeva ni ujeta, ampak tuguje doma, nad grozno nesrečo. Ta svojevoljna prememba izveatno ni na kvar dra-matifikemu učinku. §kladba obsega jedna j s t odstavkov, katerih vsak. noBi svoj naslov v laži pregled. Situvacija takoj v začetku je na prvi pogled malo nejasna, ker se govori, da gredć čete iz Rima zmagalcu naproti- Ali pripomniti je nastopno. Vrsčujoč se vojskovodja je po rimskih zakonih izgubil poveljstvo (imperium) nad čatami, ako je prestopil mestno mejo, ker se vojno poveljstvo v mestu ni strinjalo z rimsko svobodo Ako je torej hotel triumfovati, čakati je moral zunaj mesta, dokler se mu ni od starešinstva dovolil triumf in dokler mu ni ljudstvo v svojem zakonitem zboru, .podelilo vojno poveljatvo izjemoma tudi po mestu za čas triumfa. Ker so pa te formalnosti in vćlike priprave za triumf več dnij trpele, razpuščale so se navadno čete takoj ob povratku v Rim in klicale se še le tedaj zopet, ko je bilo vse pripravljeno za triumf. V dan triumfa so torej razpuščene in zopet sklicane čete istinito šle iz mesta naproti zmagalcu, zunaj čakajočemu, da se ž njim udeleže* sijajnega Bprevoda. — Po tem uvodnem razjasnilu podajamo slavoBpev sam. I. Zbor rimskih vojakov. Evoe, io t rin m plin! V slavnostnem zboru gredo vriskajo Ćete zmagalcu iz Rima naprot; Množica gl&sno hvalo jim daje — Treščil ob t\h si pogubo, gospod! Evoe, io triumphe! Slavo ti krasna pričajo vrata, Stezo ti krije kras palme zelen; Dihal kadila, krila glej zlata, Bodi, Emilije Pavle, če&čen! Voz se leskeče vprežen četvero, V lesku zahvalo vsak peva ti hram, Ker si nam silo vrnil stotero. Meč je pokojen, mir vrnon je nami Evoe, io triumphe! Slava ti bodi, vojvoda vrli! Hvala, bogovi, dvignili ste ičit, Ko so barbarji ljuti pridrli; Hvalil vas bode nas spev vekovitl V prvi kitici je „poguba" ona, ki je pretila Rimljanom od strani Makedoncev, katero pa je Emilij ob tla treščil, to je od Rima odvrnil. V drugi kitici so .krasna vrata" porta trium-phalis. Pot, po kateri gre sprevod, je okrašen s palmovimi vejami, ob poti pa se po vseh svetiščih zažiga kadilo. Pod „zlatimi krili" razumevaj trium-fatorjevo škrlatno opravo z všitimi zlatimi okraski. „Hramu pomenja svetišče. II Zbor ujetih Makedoncev. Kako li hudo ta posmeh nam dejo, Osveta bodi mučenim od žeje t Oj, domovina naša daljna, Ti srca bi genila skalna, Ker stiska tožki nas okov . . . . , Morda ne vid is več sinov , . . v . O, beda nam! m Zbor vojakov in Makedoncev. VojMki t Slava ti bodi, vojvoda vrli, Hvala, bogovi, dvignili ste Ščit, Ko so barbari ljuti pridrli;) Hvalil vas bode naš spev vekovitt ltl»ke«lonul t O, beda nam! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 12. decembra. In driavnozborskih odsekov. Tiskovnega odseka subkomite predložil je odseku svoj nacrt o premembi tiskovnega zakona. Odsek je nekatere predloge zavrgel in misli zbornici predložiti le načrt zakona, s katerim se dovoljujejo razne olajšave. N^ivažnejših stvari, odprave časnikarskega kolka in preruembe določila o popravkih, se odsek ni lotil, ampak to preložil na poznejši čas, menda zato, ker upa, da bo vlada vzpre-jela vsaj te ne posebno važne olajšave. Odsek za premembo opravilnega reda je ukrenil določbo, da pristoja predsedniku oblast, odvzeti kakemu poslancu pravico govoriti za kvečjemu deset zaporednih sej, odklonil pa je nasvet, da bi pristojalo predsedniku izključiti kakega poslanca za več sej. — Te dni sta zborovala tudi budgetni odsek, v katerem |e finančni minister dr. Steinbach naznanil, da izdeluje vladu načrt jednotuega zakona o pristojbinah, in [u odsek za kazenski zakon, v katerem je bil tudi govor o prostozidarjih. Dotičuo določbo je odsek zoper ugovarjanje vladnega zastopnika odklonil. JPoljaki in Mladočehi. Poljaki niso Mladočehom nič kaj naklonjeni in doslej so odločno perhoresciruli vsako ožjo zvezo ž njimi. Sedaj pa so baje koreuito izpremeoili ta svoj nazor in sicer vsled tega, ker bo čuli o pogajanjih mej Miadočehi in levičarji. Poljaki so baje sedaj pripravljeni združiti se z Mladočebi in Hoben-vvartovci in se začeli posvetovati, kako bi je pridobili, da bi glasovali za budgetni provizorij. Mladočehi so pripravljeni glasovati za provizorij in sploh začeti posvetovanja o vkupnem postopanji s Poljaki in konservativci, a le če jih ti proBijo in sicer zato, ker so jib ti iz prejšnje večine izobčili. Hrvatski deželni zbor. V soboto otvonl • je predsednik Mirko Hrvat s primernim nagovorom novo zasedanje hrvatskega deželnega zbora ter poročal zbranim poslaucem o izročitvi deželnozborske adrese na kralja. To poročilo je bilo vzprejeto z navdušenimi Zivio-klici. Vlada je predložila načrt zakona o ustanovitvi vinarske in sadjarske šole v Petrinji in o reorganizaciji deželnega muzeja ter deželni proračun za leto 1893. Viiitiije dnaT«, Srbska skupščina. Kakor se poroča iz Belega grada, razpustila bo vlada srbsko skupščino dne 15 t. m. ter določila nove volitve za prvo polovico meseca febru-varja. Volilska borba bo izvestno silno srdita in vlada pripravlja že sedaj vse, kar je treba, da za-preči in uduši eventuvelne krvave izgrede, katerih se je bati, zlasti ker je kmetsko prebivalstvo vsled samovoljnosti in nasilstva liberalnih organov zelo razdraženo. Liberalna stranka upa, da dobi v novi skupščini večino. Mogoče je, da se to res zgodi, a taka skupščina bi gotovo ne bila izraz narodove volje, saj se \r. s kakimi sredstvi deluje sedanja vlada. Panamska afera. Parlamentarna komisija za preiskavo te afere deluje kaj marljivo, a uspehi nje preiskovanja so primeroma jako neznatni. Rtdikalni listi očitajo komisiji, da zato nič ne najde, ker ničesar najti neče. Od vlade zaukazano ekehumiranje trupla pokojnega barona Reinacha, ki je imel vso delitev panamskih denarjev v rokah, vršilo se je te dni. Konstatiralo se je, da je bil poko an res baron Reinach, da je toraj faktično umrl, ue pa ubežsl, kakor se je mislilo. IV. Emilij Pavel (solo). Ta vrisek, smeh mi v d u So seza, Hudi ml v bit-i čut bridak : V sijaji zrem, kak6 izteza Pogube se nizdol oblak. Rojim se, ti darovi sreče Pogube meni so preteče, Ponižanja, sramote znak! Ta Rim, ki veličastno sije Po zemlji vsi, morda ovije Že jutri ga j>ogubni mrak! V. zbor ujetih Makedoncev. O, Zeno silni, dvigni ti roko, Klin vrzi bliska v naSe srce! Rad suženj leže v zemljo globoko; ReSi sramote strašne nas te! VI. Perzej in rimski vojaki. Vir/v j (solo): Ok6 mi bridka solza rosi, Ko na uho ta glas doni; Tcžk6 srce mi žalost nosi, In vonder je le malo dni! Urez mej, vse moje, mojo bilo, Vse čulo včeraj moj ukaz, SrečnejSe sužnjev zdaj Število, Ponižan stopam ž njimi jaz. Ob meni sina bleda, tiha, Ali je umrl naravne smrti ali se sam usmrtil, to še ni dognano. Vojaška predloga v nemškemjdrž. zboru. V sobotni seji državnega zbora nemškega začela se je generalna debata o novi vojaški predlogi, na katero se obrača pozornost vsega političnega sveta. Pruski vojni minister utemeljil in priporočal je predlogo, dokazujoč, da Njmčija ni več dovolj močna, da bi se mogla s sedanjo vojsko upreti sovražnikom; ker pa ni mogoče kar na kratko pomnožiti in popolniti vojsko, znižalo se je triletno službovanje na dve leti. V imenu centruma izjavil je baron Hue, da njegova stranka nikakor ne more vzprejeti predloge v celoti, da bo pa rada glasovala za vse tiste tirjatve, s katerimi bo omogočeno dveletno službovanje. Za svobodomiselno stranko govoril je Evgen Rib ter povdarjajoč z zadoščenjem, da je v principa stranka njegova istih inislij, kakor centrum. 2e a tem, da se uvede dveletno službovanje, se da vojska zadostno pomnožiti. Pomnoževanje vojske je vedno odvisno od gospodarskih razmer v državi in to razsoditi more in mora samo državni zbor. Govornik je izjavil, da stranka njegova ne more odobriti predloge, kakor jo je izdelala vlada. Državni kancelar grof C a p r i v i očital je Ricbterju, da je samo vojaški statistik, da pa so njegove vednosti o vojaških rečeh zelo nedostatne. Cipnvi trdil je nadalje, da je predloga potrebna za eksistenco Nemčije in dokazoval podrobno, da vzprejem vladna predloge ne bo obtežil prebivalstva nič preveč. — Baron Manteuffel izjavil je za konservativno stranko, da ta še ne more obljubiti, bo li glasovala za predlogo ali ne, nego da je to odvisno, če bo vlada dokazala, da se vsled pomnožitve io znižanja službene dobe ne oškodi kvaliteta vojske. Za Poljake izjavil je Komierowski, da za predlogo iz gospodarskih ozirov ne morejo glasovati. Konservativci na Seinšfcetn. J Nemška konservativna stranka je bila doslej složna in jedina ter je vsled tega imela mnogo upliva na vlado. Pereč* židovsko vprašanje pa je zaneslo v to močno stranko razpor in prouzročilo popolno razcepljenje. Večina stranke unemala se je za boj zoper židovsko kapitalistično počenjaoje in ker se manjšina ni hotela udati, nastali sta dve stranki. Te dni zborovala je v Berolinu jedna frakcija in se posvetovala o premembi, oziroma popolnitvi svojega programa Sklenilo se je vzprejeti v prgram tudi določbo o boju zoper Židovsko-kapi-talistična načela. To je jako vaien ukrep in strah, ki je zavladal v Izraelu, je upravičen, kajti odslej bode mogočna in ugledna stranka pobijala židovstvo in to bi utegnilo za slednje postati nevarno. Domače stvari. — (Osobne vesti.) Državni poslanec gosp. dr. Gregorčič se je te dni vrnil iz Worisbofna na Dunaj. Zdravje se mu je le deloma povrnilo. — (Dnevni redseji občinskega sveta Ljubljanskega) v torek, 13. dan decembra 1892 ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. II. Obljuba meščana. III. Stavbinskega odseka poročilo, a) o naučne uprave zahtevi glede' prepustitve stavišča za gradnjo gimnazijskega poslopja; b) o prošnji za prodajo stavišča „Narodnemu domu"; c) ob oddaji mestne vožnje do konca tekočega triletja. Tajna seja. — (Res Cariothiacae.) Kakor smo mi že obširno poročali, utibotapili so se bili v zboro-vališč podružnic sv. Cirila in Metoda v Kotmariveii in v Št. Janžu v Rožni dolini neki .inkognito nadzorniki", kateri so potem podali vladi laž njivo Doma mi njiju mati vzdiha, Razbil je srečo nam poraz. Beda mi! V<>j»ki: Io triumphe ! Tebi, zmagalec, vriskamo pesem, Hvala ti bodi, bodi nam zdrav! Io triumphe! Varuhu prava, Vojvodi slava ! Bodi zdrav! Evoe triumphe 1 VII. |Rimski suženj in zbor. Nuženj (solo): Oh, ne vriskajte, nehajte peti, Čiste ni srečo nikdar na sveti. Ijju«l»tvo:3 Nesreče glas,mi bije na uh6, O, Bog ti moj, kakova žalost to! Kiižeii| x Gospod, o čuj ta glas potrti!, Dovolj bogastva si prejel, A hipoma dih stra&ne smrti ' , Cvetoča sina je odvel! Zadel ju blisek je, ko v lopi Sanjala sta, da skoro stopi Pred njiju oče mili spet . . ..; (Mr k pepel som vzel do Rima, Dogovi bodo straža njima t , Tam, kjer počiva njiju ded. poročilo o tem, kar se je govorilo pri označenih zborovanjih ter tako prouzročili, da se je pričela nekaka preiskava zoper dva duhovnik i-govornika. — V zadnji Številki .Ilira* pa čitamo jako rezki is ja vi obeh imenovanih podružnic, ▼ katerih se tisto poročilo imenuje ostudna laž in nesramno obrekovanje, dotični inkognito-poročevalci pa nesramni lažniki ia predrsni obrekovalci. V dokaz navajata oba izjavi vsebino inkriminovaoih govorov. Posebno zanimivo je, kar naglasa v svoji izjsvi še posebno odbor podružnice Kotmaroveško, da sta se mu namreč pri zborovanji sum na zdela le dva človeka, ki sta se nalašč pripeljala iz Celovca v Kotmaroves. Jeden od teh dveh poštenjakov je pisar pri c. kr. okrajnem glavarstva v Celovcu, drugi pa uradni s I u g a. Čuden slučaj t — Prav radovedni smo, kako bo reagiral c. kr. okrajni glavar Celovški, g. Mac Nevin na obrambo drzno obrekovane podružnice 1 — (Koncert .Glasbene Matice".) Na-prošeni smo objaviti, da se programi in zborom besede za prilndaji koncert dne 15. t. m. dobivajo vkupaj po 5 kr. (štiri liste!) v trafiki g. Sašarka v Šelenburgovih ulicah. Zaleti je, da bi slavno občinstvo prej že čitalo dolge in ne prelahke besede, da ima pri koncertu tem popolnejši glasbeni užitek. Čujemo, da je sedežev le malo še dobiti. — (Slovensko gledališče.) Prva predstava .Teharskih plemičev* je popolnoma uspela, kar beležimo z izrednim zadoščenjem i o veseljem. Navzoč bil je pri predstavi tudi skladatelj g. dr. Brnjamio Ipavec, kateremu je navdušeno občinstvo priredilo sijajno manifestacijo, „Dramatično drattvo" pa mu je poklonilo krasen lovor-venec s trobojnimi trakovi. Ker nam je za jutri obljubljena podroban ocena dela samega in predstave iz strokovnjaškega peresa, omenimo naj za danes le toliko, da si je izmej pevcev priboril palmo večera g. Josip Nolli, ki je po dolgem odmora zopet nastopil na slovenskem odru ter nas zares očaral s svojim krepko a vender milo donečim glasom. D.i je bilo tudi igranje njegovo umetniški dovršeno, tega nam pač ni treba še posebej naglašati. Želimo in upamo, da je bil ta nastop pričetek novi dobi slovenskega opernega pevca g. Nollija. Kot dostojni družici stali sta mu ob strani gospa Gerbičeva in gospica Daneševa ia istotako sta se odlikovala gg. Fe-dyczkowski in Pavšek. Pohvalno omeniti nam je tudi gg. Perdana in Trnovskega. Moški iu ženski zbor sta se izredno vrlo držala. — Gledališče bilo je, kakor ob sebi umevno, razprodano. — Toliko za danes. —r. — (Pevski zbor „Glasbene Matice" ) podaril je včeraj velezaslužnemu svojemu pevovodji gospodu M. Hubadu v priznanje njegovega uzornoga vodstva in v dokaz popolne svoje udanosti krasno palčico glasbovodko, narejeno iz slonove kosti in okovano s srebrnimi obročki, nosečimi zlate glasbene embleme in napis: „Zbora SG1. M.* pevovodji Hubadu 1892." Dalo je Dunajske tvrdke in toli zanimljivo, da se je palčića do prihodnjega koncerta izpostavila v javni ogled pri knjigotržcu gosp. A. Zagorjanu. Vojaki i /al, vest je straSna! Čin to je pokih! VIII Zbor ljudstva Zagrni toge nas oblak, Rimljan žaluj z vojvodo vsak! Kot v sanjah bol, prevara mine, Na nebu plamen rdeč žari, Kot v mrazu nežni cvet pogine, Mi vemo, kaj srce boli. Brez kazni božje sreča ni, Oholost kasen ta kroti. IX. Emilij, suženj in Perzej (tercet). Emilij i Težil me kamen delj ne bode, Zahvaljen bodi, Bog, zato! Zadel ni Rima srd usode, Zato bom nosil bol voljno. Dal delež sem zavidni zlobi In poj dem dalje sam in sam, A dom se bliža slavni dobi, To vero trdno, Bog, imam. Dasi usoda v srce, £al,| Ranila mene je neblaga, O, hvala vender, da so vraga, Pogubo Rimu, sem končali Huieu) ; i ; i . Kot blaznega me strah je gnal, Kov Rim sem vzel mrlička draga, — (Meglene podobe,) ki so se. kazale včeraj v Ljubljanski čitalnici, so privabile prav veliko občinstva v čitalniške prostore. Bile so zelo raznovrstnega obsega in obnesle so se prav dobro. Hvala vsem gospodom, ki so si stekli zaslug za prireditev tega večera. Potreba večjih prostorov se pa za take večere — Žal — vedno močneje čuti. — (Iz kluba slov. biciklistov.) V torek dne 6. decembra imel je klub slov. biciklistov svoj občni zbor, katerega se je udeležilo nad 20 članov. Zborovanje je otvoril predsednik gospod Jakopič ter s primernimi besedami pozdravil došle člane. Nato je sledilo poročilo tajnikovo, blagajnikovo in rednikovo in volitev novega odbora. — Ker je dosedanji zaslužni predsednik gosp. Jakopič odločno odklonil nadaljno predsedništvo, volil je klub svojim predsednikom g. Milana Leusteka. — Odborniki bili so voljeni gg. drd. Hinko Suklje, Rudolt Vesel, Fran Tauses, Zrna goslav Bobinec, Ernest Koželj in Rudolf Pehani. Pri točki .Slučajni nasveti" odobril se je nasvet, da društvo vse svoje moči uporabi v to, da si vsaj do poletja 1894 t. j. do razstavne dobe napravi dirkališče, da ne bode zaostajalo za drugimi športnimi društvi. Klubu je došlo iz Hrvatske par sklizalk (ski) na ogled (izdelovalec Janko pl. Vukovič). Klub je sklenil, da se najpreje poskusi vozariti ž njimi in za slučaj, da se to obnese, naročil si jih bode večje število in ski naj bi v zimskem času nadome-stoval kolo. Klub je uadalje sklenil, da se v po-zimskem času prirejajo jour-fixi, katere naj od slučaja do slučaja voljeni reditelji vodijo. — V seji, katero je imel drugega due odbor, bil je podpredsednikom voljen drd. Šuklje, blagajnikom g. Vesel, tajnikom g. Tauses, prvim redoikom g. Koželj, drugim rednikom g. Bohinec, odbornikom g. Pebani. — (Umrl je) v soboto dne 10. t. m. v Lukovici g. Anton Vidic, c. kr. davčni kontrolor v p., oče gg. Antona in Maksa Vidica, c. kr. sodnih pristavov v Kamniku, oziroma na Brdu, in g Gustava Vidica, c. kr. višjega železniškega uradnika v Trstu. R. i. p. — (Rodbinska nesreča.) Iz Novega Mesta se nam piše: Rodbino našega zbog s roje ljubeznivosti in plemenitega značaja izredno čislanega okrožnosodnega predsednika g. Josipa Gerdešiča zadela je pretresujoča nesreča. Jedina hčerka, jedino veselje in nada Btarišev, ki se je poročila Btoprav 29. oktobra t. I. z gospodom c. kr. sodnim pristavom K. Grebencem v Kostanjevici, umrla je včeraj 11. t. m. po kratkem bolehanji na vročinski bolezni in sicer na domu starišev v Noveramestu. Ta pretužna osoda mlade, obče priljubljene uzorne gospe pretresla je celo mesto in vse žaluje nad prehudo nesrečo viBokočestite rodbine Gerdešičeve. Naj jo tolaži Bog, mili pokojnici pa naj bo lahka zemljica domača! — (Okrajno sodišče v Cerknici.) Pravosodno ministerstvo je odločilo, da je iz Logaškega okraja izločiti katastralne občine Cerknica, Dolenja vas, Grahovo, Žerovnica, Sevšček, Begunje, Bezuljak, Kožljek in Vlaka ter je združiti v sodni okraj Cerkniški. — (V Teharjih pri Celji) se je včeraj ustanovila podružnica sv. C rila in Metoda. Shod A zdaj gospodova je zmaga, 2 njo žalost vsako je končal. HeraeJ t Zdaj slavo rimsko umom, žal, Sijajna njih je bila zmaga; Oh, kdo, otroci, domu blaga, Kdo žitja bi ne žrtvovali X. Zbor duhovnikov (za prizoriščem). Ki vojske tek vodiš, hvala ti živa, Vladar vsem bogovom, hvala vsekdar! Tvoj blisek nam, Zeno, Bilo odkriva, Na veke si Rima varuh in carl XI. Zbor vojakov in ljudstva. Evoe, io triumphe I V slavnostnem zboru gredo vriskaje Čete zmagalcu iz Rima naprot;^ Množica glasno hvalo jim daje — ] TreScil ob tik si pogubo, gospodi Evoe, io triumphe !5 Slavo ti krasna pričajo vrata,! Stezo ti krije kras palme selen 1; Dihaj kadila, krila glej zlata. Bodi, Emilije Pavle, če&čenl Io triumphe!] Varuhu prava, Vojvodi slava! - igjjsjj Bodi zdrav! ^ Evoe, io triumphe'/ u3B A. Hlrilol, I tč. tajnik^pevskemu zboru .01, Matic*". je bil dobro obiskan. Kot gostje so prišli dr. Voš-njak io dr. Štor iz Ljubljane, poslanca M. Voš-njak in dr. Dečko in še drugi gospodje iz Celja. Po govorih dr. Rozine, Dragotina Hribarja i o dr. Vošnjaka so se vpisali trije pokrovitelji s 100 gld. vplačevanja, gg. dr. Štor, posestnik Pečoak in nad-učitelj Vrečar iz Teharjev, 4 ustanovniki in nad 40 letnikov. Prvi občni zbor bode, ko bodo potrjena pravila, sredi meseca januvarija. Slava zavednim Teharčanom! — (Odbor a k a d. društva .Triglav" v G r a d c i) uredil se je po odstopu treh odbornikov (predsednika, podpredsednika, knjižničarja) na novo za zimski tečaj 1892—1893 take-le: Gosp. drd. med. Tone Schwab, predsednik,* g. drd. med. Ivan Jenko, podpredsednik; g. stud. iur. Elvard Pajnič, tajnik; g. stud. iur. Josip Faganelj, blagajnik; g. cand. iur. Srečko Kovtičič, knjižničar; g. stud. iur. Martin Zwitter, gospodar; g. drd. med. Bela Stuhec, odborniški namestnik. — (Električna razsvetljava v Gorici.) Minuli teden bil je v Gorici inženir iz Budimpešte, ki je preiskal vodno moč Soče pri Plavah. V Gorici namreč nameravajo uvesti električno razsvetljavo. — (Legar) ali vročinska bolezen se širi v Goriški okolici. Umrlo je že več deklet okoli 20 let starih — (Lepa slavnost) vršila bo je minoli praznik, dne 8. t. m. pri sv. Ivanu v Tržaški okolici. Obče spoštovani župnik svetoivanski, g. Ivan Tre ven praznoval je svojo sedemdesetletnico. V predvečer bila je razsvetljena vsa vati in pevci priredili so g. župniku podoknico. Vse ljudstvo se je radovalo pozno v večer. Drugi dan pa je bila slovesna maša in so se slavljencu predstavile razne deputacije, mej njimi tudi od političnega društva „Edinost". Pn banketu bilo je nad 80 osob. Posvetna in duhovska gospoda bili so združeni v najlepši harmoniji. Pravo naudušenje vzbudile so besede g. Logarja, bivšega kaplana slavijenčevega, ki je v krasnem govoru slavil uzornega duhovuika in rodoljuba. Gnusni napadi italijanskih listov na čestitega starčka našli so pri vsej slavnoBti odločen odgovor. V ime političnega društva pEdinostu nazdravil je slavliencu g. Cotič, v ime .slovenskega pevskega društva" pa njega predsednik g. prof. dr. G laser. Jubilar zahvalil se je s prostimi a od Brca prihajajočimi besedami. Pevci in tamburaši Svetoivanski pripomogli so mnogo, da se je tako lepo izvršila vsa slavnost. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo se je pri banketu 31 goldinarjev. — (Vodovod v Trstu.) Firma Geirin ger in Cecconi predložila je mestnemu magistratu načrt za napravo vodovoda iz Reke v Trst pr» ko Lonjerja. Ta vodovod bi veljal kaki poldrugi milijon goldinarjev in bi bilo za njegovo zgradbo treba sedem let. Vsoto bi bilo plačati mestnemu magistratu šele po dovršenem delu. Vodovodna komisija magistralna bode študirala ta načrt — bode pa li s tem že tudi nujni potrebi po dobri pitni vodi v Trstu pomagano, to je šele vprašanje. — (Načrt za lokalno železnico.) Lastnik rudnika g. Kajetan Faber z Dunaja dobil je od ogerskega trgovinskega ministerstva predkonce-sijo za zgradbo dveh normalnotirnih železuic in sicer od postaje Leskovac ogerske državne železnice do Samobora in od postaje Rakitje te projek-tovane železnice do Zaprešiča. G. Faber namerava te dve novi železniški progi spraviti v zvezo z Dolenjsko železnico. Naprosil je torej tudi avstrijsko vlado, da mu dovoli pričeti pripravljalna tehniška dela v to svrho. Ako se ta načrt obistini in bi se naša Dolenjska železnica res kmalu zvezala z hrvaškimi in ogorskimi železnicami, in bi od Kočevja, Novega mesta ali od kake druge primerne postaje se zgradila zvezna proga, bilo bi to za Dolenjsko železnico jako velike važnosti. — (Razpisane službe.) Po premeščenji notarja Bratkoviča v Rogatec izprazujeno je notarsko mesto v Trebnjem, eventuelno se razpisuje drugo po premeščenji izpraznjeno mesto. Prošnje je oddati pri notarski zbornici za Kranjsko v jed-nem mesecu. — Pri okrožnem sodišči v Gorici je razpisana služba pisarniškega pristava s plačo X. razreda. Prošnje do 18. t m. predsedništvu sodišča. Razne vesti. * (Senzacij o nelna pravda.) Berolinski rektor Ah lw ar d t, jeden voditeljev nemških pro tisemitov, obelodanil je pred kratkim brošuro, v ka- teri je dolžil iida Lovreja, liferanta pušek za nemško vojsko in razne visoke državne funkcijonarje, da so vojno upravo goljufali s tem, ds so dajali oziroma prevzemali slabi puške. Ta dolžitev je bila povod tožbi zoper Ahlwardta, ki je bil te dni obsojen na petmesečni zapor. Obravnava je bila jako zanimiva, ne samo radi raznih formalnih dogodkov, osvetljujočih sodne razmere nemške, ampak tudi radi tega, ker je toženec s pomočjo jako uglednih in visokih somišljenikov podal tako množino podatkov za svojo trditev, da se je njegovi obsodbi le čuditi. Da so se res dajale slabe puške in ds je bila nemška vojna uprava prevarana za velike svote, o tem skoro ni dvomiti, da pa vojna uprava v svojem lastnem intereBU i u boječ se škandala ni hotela dati resničnih pojasnil, je samo po sebi umevno. Nemški usrod je še pred sodbo odgovoril na po-čenjanje vladnih in semitskih krogov zoper Ahhvirdta s tem, da je volil moža državnim poslancem. * (Italijanski briganti.) Navzlic velikemu prizadevanju italijanskih orožnikov cveto in se razvija italijansko brigantstvo tako bohotno, kakor nikjer na svetu. B'izu Nuere na Siciliji spoprijeli bo se te dni briginti io orožniki in nastala je prava bitka, ori kateri y. bilo ubitih nad 20 razbojnikov in isto toliko orožnikov — Pri Palermi ulovili so orožniki dva bnganta, ki sta prisilila nekega posestnik'!, da jima ie moral o Išteti 20 000 lir, katere pa sta lopova skrivila v varnost, še predno sta prišla orožnikom v roke. — V mestu Cagliari izginil je brez sledu orožniški poveljnik in ž njim večja svota denarjev. Z laj bo še ne v<5, ali so brigantje moža šiloma odpeljali v gorovje ali se jim je sam pridružil. n (Čudno žaljenje časti.) Neki Pariški lekarnar, ki je iznašel sredstvo proti trakulji, ozdravil je s svojo iznajdbo poslanca X. in je trakuljo iz-ložil v oknu svoje lekarne. Zapisal je pod njo ima njenega nekdanjega posestnika. Poslanec se je, to začuvši, hudo razjezil. Kolikor je bil vesel, da ga je lekarnar rešil trakulj«, vender je svojega dobrotnika tožil — zaradi žaljenja časti! Književnost. — .Slovanski Svet" ima v št. 23 nastopno vsebino: Sedanja tostrauska politika; —■ Oportunizem ali opozicija; — O kritiki dra. Mah« niča; — Iz krčevinskih potočnic; — Nekoliko riečl o roditeljih Kraljeviči Marka; — Z- Začetek dražbe bode ob 11. uri -NoMi....... n»*«n..... b Št. 24.782 ¥abi!o. (1334-1) Že mnogo let oproščajo se blagotvoritelji čestitanja ob novem letu iu ob godovih s tem, eta si jemljo na korist ubožnemu zakladi^. Na to hvalevredno navado usoja si mestni magistrat tuđi letos slavno občinstvo opozarjati, z dostavkom, da sta razpe-uevanjH oprostn i h listkov tudi letos drage voljo prevzela gOT spoda trgovca Karol Karinger na MJestm^m $rgu St. 8 in Albert Schaffer na Kongresnem trgu. št. 7. Vrhu tega bodo v zmislu obstoječega ukrepa ojbčinskega sveta mestni uradni sluge, kakor^ poslednja leta, tudi letos raz-nasali oprostne listke po hišah. *' "" "Sl Za vsak oprostni listek, bodisi za novo leto ali za, god, položiti je, kakor do sedaj, petdeset krajcarjev, in na upisni poli poleg imena pristaviti števil6f v^eiin listkov. Velikodušnosti niso stavljene nišje*. ' ■ ^ Pismenim posiljatvam bodi pridejana razločna adresa. Imena blagotvoriteljev se bodo sproti 'razglašala po novi n ah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne* 6. decembra 1892. 74