(j)tž3em
//f‘
Aueri$k/i Domovi m
mm n i €	ho iw» e
AMERICAN IN SPIRIT ^ORCiGN IN LANGUAG€ ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 3, 1963
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€R
ŠTEV. LXI — VOL. LXI
Velika Brifanija pojde v zunanji politiki pod Wilsonotn lastno pol
Vodnik b r i lanske delavske stranke Harold Wilson je vodnikom Združenih držav nakazal svoje nazore v mednarodni politiki. Politični preroki trdijo, da bo on bodoči predsednik britanske vlade.
WASHINGTON, D.C. — Pretekli teden je prišel za več dni na obisk v Združene države Vodnik britske delavske stranke Harold Wilson. Bil je pri predsedniku Kennedyju, pri državnem tajniku Rusku, pa tudi pri drugih vodnikih Združenih držav. Tekom razgovorov z njimi je razkril svoje nazore in stališča k posameznim vprašanjem
mednarodne politike.
Njegovi načrti so posebno pomembni, ker politični poznavalci razmer v Veliki Britaniji splošno: poudarjajo, da ima Wilson dobre i zglede za prihodnjega predsednika britanske vlade. Konservativna stranka, med vo-bvci stalno izgublja in če ne Pride do kakega posebnega preobrata v gospodarskih razme-rah doma in v mednarodni poetiki, ima kaj slabe1 izglede, da pri volitvah, ki morajo biti izvedene najkasneje do oktobra '964, rešila večino.
Wilson je povedal, da bo V.e-'dka Britanija v slučaju njegove 2ma:ge pri volitvah odpovedala Passauski dogovor z Združenimi državami o nakupu Polaris raket za atomske podmornice, zavzela za izročitev ameriških vojaških oporišč v Veliki j^ritaniji NATO, se odpovedala a's'tni atomski oboroženi sili in ae v tem pogledu povezala z
nato.
Vodnik delavske stranke za-pvarja povečanje trgovine s cmunističniim blokom držav in Se zavzema iza svoboden trg, ki O zavzema vso Evropo. Seida-Skupni trg naj bi v novem, 'sjršem ostal le en del. Voljan je Wendti s komunističnim blo-°m dogovor o bodočnosti Ber-'Pm priznati Vzhodno Nemčije °t suvereno državo v zamene a trdna jamstva za nedotaklji-°'-t Zah. Berlina in nemotene tveze z njim, dovoliti rdeči Ki-,a]siki vstop v Združene narode P nevtralizirati Srednjo Evro-F ormozo ter Srednji vzhod. £aec*anji vodniki Združenih dr-2 V njihove zunanje politike Wilscinove načrte niso poseb-navdušeni, morajo pa ^ računati in ’ da bodo imeli z njimi v ;r eiv eč o. d d a l j eni bodočnos SV°le težave.
e nji
se pripraviti n;
^asan poklon
Washington!
v !.li 'kralj je ob i hiši preteki: ]jl Predsednikovi 1 sedlo iz modri tie, ° 0Krašen,o z zl - Sa Ponija Maka
Vremenski
prerok
postopna pooblačitev,
in 6 ^n.na n°č verjetno
Pera^1111' To'pl°’ najvi' lik Ura Honoči in j ilko hladnejše.
OBISK V AMERIKI — Kralj Hasan II. slikan v prestolni dvorani v Rabatu, v Maroku, pred odhodom na. sedanji obisk v Ameriki.
Beneški čolnarji branijo svojo čast
BENETKE, It. — Turisti,
Duševno zdrav za rop, bolan za posilstvo!
Porota zveznega sodišča je v zadnjih mesecih spoznala obtozen'e krive ropa, pa jih proglasila za nekrive obtoženega posilstva, ker so bili “duševno bolni”.
WASHINGTON, D.C. — Na osnovi razsodbe zveznega prizivnega sodišča iz leta 1954 slučaju “Durham” je mogoče nekoga istočasno obsoditi kot duševno zdravega za rop, pa ga oprostiti kot duševno bolnega za posilstvo. V Washingtonu se je v zadnjih mesecih to že ponovno zgodilo in policija trdi, da je prav v tem eden razlogov, da je v mestu toliko napadov na ženske.
Tako je neki 18 let stari Morris Allen Kent vdrl v preteklem juniju v stanovanje neke ženske, jo oropal $12, jo pretepel, nato pa posilil. V avgustu je vlomil v stanovanje neke druge ženske, jo oropal, pa jo sicer pustil na miru, naslednji mesec je zopet vlomil v stanovanje neke ženske, jo oropal, pretepel in posilil.
Porota zveznega okrožnega sodišča je črnca Kenta spoznala krivega ropa, toda nedolžnega v slučaju obeh posilstev češ, da j? duševno bolan. Sodnik ni izrekel nad Kentom sodbe, pač pa ga je poslal v umobolnico.
Neki drugi črnec je bil podobno obsojen zaradi ropa na 20 dc. 60 let ječe, pa oproščen kot duševno bolan z ropom združenega posilstva. .Sodnik ga je poslal v umobolnico z odločitvijo, prebita leta
so bili v Benetkah, dobro vedo, j da se mu v njej da imajo beneški čolnarji dosti štejejo kot leta zapora, prometa podnevi in ponoči, zve- ! čer še več kot kdajkoli čez dan. I
Njihovi čolni niso navadno prenapolnjeni, velikokrat čolnarji prevažajo samo ’’njega in njo”.
Ta zadeva je naravno predmet mnogih ljudskih popevk. Sedaj je v modi tista, ki trdi, da čolnar lahko vidi se, kar se godi na beneških kanalih, samo tega ne vidi in ne sme videti, kaj se godi v njegovem čolnu. Zveza čolnarjev se je čutila prizadeta in začela pravdo proti avtorju pasmi. Pravdo je izgubila, kajti višje sodišče v Milanu ni našlo v pesmi ničesar pregrešnega.
Drag študij Mereditha
OXFORD, Miss. — James Meu redith študira še vedno na tukajšnji univerzi pod zaščito 327 zveznih vojakov. Stroški za te vojake in njihovo vzdrževanje od danske jeseni so narasli že na preko 4 milijone dolarjev.
Mar res nimamo nobenega modernejšega načina uporabe javnega denarja’ S 4 milijoni dolarjev bi lahko dali študirat par sto črnih študentov na visoke šele v deželi, ki bi jim brez vseh težav odprle vrata!
PoitfKna bodočnost Kardelja zavita v temo
BEOGRAD, FLRJ. — Zadnje dosegli, da je spremenjen načrt
tedne je Edvard Kardelj junak dneva v Beogradu, toda ne v podobi, ki Ibi mu ugajala. Nihče mu ne pro rokuje kaj dobrega, vsi pa nekaj slabega. V čem naj to bo, o tem misli vsakdo svoje.
Kardeljev ugled je začel padati že takrat, ko je pred parlamentom branil svoj ustavni načrt. Tb je bil njegov zadnji veliki govor. .Seveda je hvalil na vse pretege 'bodočo ustavo, toda to njegovih nasprotnikov in tekmecev ni preplašilo. Začeli so mu ikopati jamo in mu jo še kopljejo. Javnost je to posebno močno začutila takrat, ko je Tita spremil v Moskvo glavni Kardeljev tekmec Rankovič, dočim so Kardelja poslali daleč tja v Indonezijo, da jim ne bi mogel doma delati sitnosti, dokler je bil Tito s svojo okolico v Moskvi.
Ko se je Kardelj vrnil iz Indonezije, se skoraj ni pokazal v javnih partijskih nastopih. Tito sam je prevzel nalogo, da je javno kritiziral vse, kar v komunistični stranki ni dobrega. Kardeljevi nasprotniki so sedaj
ustave.
Doslej je bilo predvideno, da bo predsednik Narodne skupščine nadomestoval Tita, ako se mu kaj dogodi. Vsi računajo s tem, da bo predsednik skupšč-ne sam Kardelj. Tako bi Kardelj postal vsaj začasni namestnik Tita ali morda celo njegov naslednik. Sedaj so ustavni načrt spremenili tako, da so vanj vtaknili mesto podpredsednika, kar naj Ibi postal Rankovič. Koliko je na vsem tem resnice, se bo videlo v maju. Takrat namreč želijo komunisti, da. bi izglasovali novo ustavo.
Rankovič ima še druge apetite. Njegova okolica trdi, da bo postal še letos generalni tajnik komunistične stranke. Ako bo podpredsednik in obenem generalni tajnik stranke, potem je Kardelj odigral svojo vlogo. O-stal bo glavni ideolog stranke, dokler ga bodo trpeli. Ko se bodo pobotali s 'kitajskimi tovariši, bedo pa Kardelju odjedli tudi ta posel.
Vse to napovedujejo Kardelju ne samo njegovi nasprotniki, ampak tudi tuji opazovalci.
Novi grobovi
Joseph Kral
Včeraj je po dolgi bolezni umrl v St. Alexis bolnišnici 84 let stari Joseph Kral z 9423 Benham Ave., doma v Gabrovki v fari Zagradec na Dolenjskem, od koder je prišel pred 70 leti. Bil je član Društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, Društva št.. 37 JSKJ ter Društva sv. Imena. Do leta 1950, ko je stopil v pokoj, je bil zaposlen pri White Motor Co. Poleg žene Mary. roj. Slak, je zapustil sina Edwarda, hčeri Evelyn Gona in Anno Yanchar (v Kalif.), polbrata Antona Fortuna (Wis.) in druge sorodnike. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8.30 iz L. Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
John Dolenc
Po daljšem bolehanju je preminul na svojem domu na 1143 Addison Rd., 85 let stari John Dolenc. Bil je vdovec, soproga Josephine, rojena Zdešar, je umrla leta 1949. Tukaj zapušča sina Johna, štiri vnuke, eno pravnukinjo, sestri Roso Kožuh in Frances Kastelic ter druge sorodnike. Rojen je bil v Dolenji vasi pri Polhovem gradcu. Tukaj je bival 60 let in je bil član Društva Slovenec št. 1 SDZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9:15 iz Jos Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. V'Ja ob desetih, nato ha Kalvarijo.
----o-----
— V 39 državah naše dežele je mogoče doseči ločitev zakona na Temelju pijanstva.
----_o-----
Zadnje vesti
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy je zaprosil Kongres za 4.5 bilijona dolarjev za pomoč tujini v novem proračunskem letu. Prvotni predlog je znižan za 420 milijonov, Kongres pa ga bo nemara še veliko bolj oklestil. V tekočem proračunu je določeno za pomoč tujini skupno 3 9 bilijona dolarjev.
RIM, It. — Gina Lollobrigida je dobila drugi srebrni trak kot najboljša italijanska filmska igralka v letu 1962. Srebrni trak je za Italijo podobno odlikovanje kot “Oskar” v ameriškem filmskem svetu. MOSKVA, ZSSR. — Predsednik sovjetske vlade Nikita Hroščev se je za povabilo v Peiping lepo zahvalil in povabil vodnika rdeče Kitajske Mao-Tsetunga, naj pride v Moskvo, da se pogovore o rusko-kitaj-skem sporu. Trdijo, da ni veliko izgledov, da bi Mao vabilo sprejel.
NASSAU, Bahami. — Angleške oblasti so izpustile Amerikam ca Jerrya Bucbanana, ki so ga našli skupaj s 16 kubanskimi begunci v ladjici Violin III., ki je skupaj z neko drugo slično ladjico prežala na sovjetske trgovinske ladje na poti na Kubo in od tam. Kubanske begunce drže še vedno zaprte. CAPE CANAVERAL, Florida.— Združene države so poslale včeraj na pot okoli Zemlje Explorer 17, ki v redu deluje in bo predvidoma v dveh dneh začel pošiljati nazaj na Zemljo svoje ugotovitve v vesolju. WASHINGTON, D. C. — Danes ob štirih pop. bo imel predsednik Kennedy tiskovno konferenco, ki jo bosta prenašala radio in televizija.
RUSKO VESOLJSKO VOZILO JE NA POTI PROT! LUNI!
Sovjetska zveza je pognala včeraj proti Luni medplanetarno raziskovalno postajo Lunik IV. Obsega skupno 3,130 funtov in bo predvidoma dosegla Luno v soboto po treh in pol dneh poleta. Rusi trdijo, da vsi instrumenti v redu delujejo.
WASHINGTON, D.C. — Tekma na Luno med Rusijo in Ameriko je v polnem teku. Ko je bil včeraj objavljen polet ruskega Lunika IV., so tako na Kapitelu kot v okolici Bele hiše začeli govoriti, da mora Amerika svoje napore za polet na Luno pospešiti, če noče zaostati za Rusi in tekmo na Luno izgubili. Še pred nekaj dnevi je bilo slišati kritične glasove o prevelikem trošenju denarja za pot na Luno — oglasil se je sam bivši republikanski predsednik ZDA Eisenhower — ti so sedaj utihnili, ko je očitno, da tudi Rusi ne varčujejo, ampak so zastavili vse sile, da dosežejo Luno pred Ameriko.
Sovjetska zveza je včeraj poslala proti Luni vesoljsko vozilo Lunik IV., težko 3,130 funtov, z najrazličnejšimi instrumenti. Rusi trdijo, da ti vsi odlično delujejo in da bo Lunik IV. dosegel Luno v soboto po nekako treh dneh in pol potovanja. Neki sovjetski astronom je namignil, da utegne Lunik IV. nositi na Luno avtomatični observatorij, ki bo zbral podatke, potrebne za polet človeka na Luno in za njegovo bivanje tam, ter jih poslal nazaj na Zemljo. Agencija Tass je izjavila le, da je polet Lunika IV. del ruskega programa za raziskavo vesolja in planetov sončnega sistema. Na pot proti Luni sb Rusi poslali svoje zadnje vesoljsko vozilo s posebne vesoljske postaje, ki kroži okoli Zemlje.
na potovanju okoli Sonca. Lunik II. je 14. septembra 1959 dosegel Luno in dognal, da ta nima magnetnega polja. Lunik III. je odletel na pot proti Luni 4. oktobra 1959 in fotografiral zadnjo stran Lune, ki je redno obrnjena od Zemlje. Rusi so zadevne fotografije objavili 24. oktobra istega leta.
Združene države so tudi poslale proti Luni nekaj vesoljskih vozil, zadnje je bilo Ranger IV., ki je pristalo na Luni 26. aprila 1962, pa se razbilo, pred-no bi moglo sporočiti na Zemljo kake ugotovitve.
-----..-O-----
L Oalbraighf in L Gfaf sta različnega mnenja
Rusi še vedno vodijo
Ruski in ameriški načrti za pot na Luno so močno podobni. Rusi so po vsem sodeč še vedno malo pred Amerikanci, ker imajo v rabi rakete z večjo potisno silo. Položaj se bo spremenil v ameriško korist, ko bo v polni rabi raketa Saturn s potisno silo preko milijon in pol funtov. Strokovnjaki trdijo, da je Saturn močnejši kot karkoli, kar imajo Rusi sedaj v rabi.
Dosedanji ruski uspehi
Rusi so poslali prvo raketo proti Luni 2. januarja 1959. Luno je zgrešila za okoli 4,700 milj in se kot mal planetoid izgubila privatno.
WASHINGTON, D.C. — J. K. Galitraight, profesor na Harvar-du, trenutno poslanik v Indiji, je človek liberalnih nazorov, ki ne vidi v državnih podjetjih nič napačnega. Zato se zavzema za to, da bi Združene države dale Indiji 600 milijonov dolarjev pomoči za gradnjo velike moderne jeklarne, ki naj bi bila državna last, tekmovala naj bi s privatnimi jeklarnami.
L. Clay, upokojeni general, je predsedoval predsednikovi komisiji za pomoč tujini. Ta je v svojem poročilu predložila posebej, naj Združ. države ne dajejo podpor za gradnjo državne industrije, ki bi tekmovala s
Državljanska vojna v Vietnamu v pravi luči
CLEVELAND, O. — O državljanski vojni v Južnem Vietnamu dobimo dosti novic, navadno slabih. Skoraj redno se akcije vladnih čet proti komunističnim gverilcem ponesrečijo. Zakaj? Odgovor na to vprašanje da Sledeča /slika o- poteku bojev:
V državljanskem vojskovanju v Juž. Vietnamu igrajo helikopterji veliko vlogo. Združene države so jih poslale tja lepo število, iiz previdnosti pa jih pustila v rokah svojih vojaških svetovalcev in strokovnjakov. Da je to pametno, se; vidi po tem, da so helikopterji postali pravo vojaiško-diplomatsko o-rožje v rokah naših vojaških strckovnjakov. Naši vojaki ugotavljajo namreč /skoraj redno pravi čas, kdaj je treba gverilce napasti, vietnamski poveljniki se pa na/svetev nalših svetovalcev nočejo držati. Naši svetovalci jim morajo v takih slučajih pretiti, da bodo helikopterje odposlali na druge fronte, tega pa vietnamski poveljniki nočejo, /kajti vedo, kako dragoceno orožje so zanje helikopterji-
Tako naši svetovalci s pcmoč-je helikopterjev prisilijo vietnamske čete na operacije proti kemunističnim gverilcem. Žal tudi ta taktika ne zaleže dosti. Vietnamski poveljniki jemljejo namreč gverilsko vojskovanje z lahke /strani: ako so na pozicijah in v boju, zapustijo fronto, da gredo lahko na kosilo in “odmor”, ki traja par ur. Ko se približa mrak, se pa jenjajo vojskovati. Zato se komunistični gverilci zmeraj lahko izmuznejo s pozicij, ki jih ne morejo držati ali pa iz obroča, /kamor so se zapletli. Če ne preje, imajo v zgodnjih jutranjih urah prosto pot za umik.
Vietnamski poveljniki nočejo razumeti, da gverilsko vojskovanje obstoja v glavnem iz malih bojev, ki zahtevajo veliko okretnosti in tajne. Se rajše zmeraj pripravijo na “velike akcije, ki se priprave nanje ne dajo skriti. Komunistični gve-r-lci zvedo zanje pravočasno in se umaknejo iz krajev, kjer ne računajo na zmago.
To so menda glavni razlogi, zakaj vladne čete ne morejo u-krotiti komunističnih gverilcev.
Iz Clevelanda in okolice
Mestni dohodninski davek—
Warren Gilliam je predložil mestnemu svetu, naj sklene u-vedbo dohodninskega davka kot način za nadomestilo zmanjšanja državnega prispevka za podpiranje ubogih. Če bi znašal ta davek en odstotek na dohodek bi po predlagateljevem računu prinesel letno mestu 7 do 19 milijonov. (Mjestni svetnik za 33. vardo Jack J. Banko je ostro nastopil na mestni seji proti novi Express liniji, za katero je treba v eno smer plačati kar 40 centov. Zatrjeval je, da je to predrago in da se na ta način takozvane “hitre linije” ne morejo uveljaviti.
Nov šef detektivov—
James M. Limber, 40 let stari član mestne policije, je bil imenovan za pomožnega inšpektorja in načelnika detektivov na mesto umrlega Murphya.
Rojak v šerifovem uradu—
John L. Kočevar, ki je bil zad-j nji čas načelnik državnega oddelka za nadzor prodaje žganih pijač, pa se je tej službi z zadnjim marcem odpovedal, je bil imenovan za vršilca dolžnosti šerifovega urada. Na to mesto ga je imenoval nov šerif James McGettrick, ki je nasledil umrlega šerifa Sweeneya.
Seja—
Dramat. društvo “Naša zvezda” vabi v nedeljo, 7. aprila ob dveh pop. vse člane in igralce na sejo v SDD na Recher Ave. Na dnevnem redu je poleg rednih poslov tudi razgovor o pripravi na letno sejo, ki je določena za 12. maj v istih prostorih.
Seja—
Klub upokojencev v Euclidu ima jutri, v četrtek, ob dveh popoldne sejo v /SND na Recher Avenue.
-----o-----
Ksrdanal Wpzpsky brani poljski narod
VARŠAVA, Polj. — Vodnik katoliške cerkve na Poljskem kardinal Štefan Wyszynsky je javno nastopil proti zakonu o kontroli porodov, ki ga je pred časom sprejel /komunistični parlament. Umetno povzročene splave je označil za umore in jih primerjal z umori Poljakov od nacistov tekom druge svetovne vojne.
Novi zakon dovoljuje splav v javni 'bolnišnici na javne stroške, če je to “v socialnem interesu in zahteva tako položaj družine”. Kardinal je dejal v svoji pridigi: Nihče nima pravice jemati življenje! Izjavil je, da se bo proti novemu zakonu beril z vsemi razpoložljivimi sredstvi, pa četudi bi vlada nastopila proti njemu osebno. --------------o-----
Amerika bo Rusijo sko-
ro prehitela v vesolju?
WASHINGTON, D.C. — Zad-nj uspeli preskus rakete Saturn je načelnika NASA Jamesa E. Webba tako navdušil, da je izjavil, da bo Amerika Sovjetsko zvezo v pogledu človeških poletov v vesolje prehitela že leta 1964, “če se med tem Rusi ne bodo zelo naglo zganili”.
WASHINGTON. D. C. — Vlada Združenih držav je sprejela opravičilo kubanske vlade za napad njenih letal na ameriško ladjo Floridiam pretekli teden, s čimer je spor končan.
ilMERI^S&A DOMOVIIM
6117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
"	NAROČNINA,
2a Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece
Petkova izdaja $4.00 na leto
______________
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 66 Weds., April 3, 1963
Boj za podpiranje tujine se je začel
Začel se je uradno šele pretekli teden, v resnici se je Kennedyjeva administracija začela pripravljati nanj že lansko leto. Pred dobrim letom je namreč čutila, kako tež-ko je Kongresu “prodati” idejo o podpiranju tujine. Zato se je hotela za letošnji boj boljše pripraviti.
Kennedy je v decembru imenoval posebno neodvisno komisijo pod predsedstvom generala Claya in ji dal za nalogo, da ugotovi, kaj naj napravimo s sedanjim načinom podpiranja tujine. V komisijo je imenoval republikansko večino, najbrže z namenom, da bo komisija dala tako poročilo, ki bo oviralo republikansko kritiko sedanjega načina podpiranja tujine. Pokazalo se je pa kmalu, da ideja ni ravno posrečena. Republikanski člani so dobili o podpiranju toliko gradiva, deloma z uradnih, deloma iz republikanskih virov (Eisenhowerjeva administracija je 8 let podpirala tujino), da niso bil pri volji molčati o tem, kar vedo. Kennedy je zato hitro poslal sedanjega ravnatelja urada za podpiranje (AID) Bella kot svetovalca v komisijo, da skuša nanjo vplivati. Vsebina komisijskega poročila je taka, da je dovoljen zaključek, da se je Bellu njegova naloga posrečila le deloma. Moral je komisiji popustiti veliko več, koti je mislil, da bo treba.
Poročilo Clayeve komisije je bilo namenoma objavljeno nekaj dni prej, predno je Kennedy poslal v Kongres svoj predlog o podpiranju tujine. Poročilo ne odkriva novih napak pri dosedanjem načinu podpiranja. Ne vsebuje tudi nobenih posebnih novih idej, daje pa več gradiva kritikom podpiranja kot zagovornikom. Ravno v tem pogledu je nevarno za predlog federalne administracije.
Kar je v poročilu dobro, je precejšna odločnost v izražanju. Komisija zagovarja na primer stališče, da je sicer podpiranje tujine izjemoma še potrebno, da pa je prišel čas, da je treba misliti na konec podpiranja. Posamezni člani komisije so kar na stališču, da je treba podpiranje končati v 4-5 letih. Komisija se tudi spodtika nad tem, da ima naše podpiranje tujine toliko različnih ciljev; političnega, gospodarskega, vojaškega, socijalnega, kulturnega, humanitarnega itd. To ima za posledico, da se bilijoni dolarjev kar zdrobijo in da ne dajo nikjer pravega trajnega haska. Misli, da bi bilo najbolje, ako bi podpiranje imelo predvsem političen cilj, ostale pa le kot dodatek. Komisija je seveda za temeljito reorganizacijo poslovanja agencije AID, kar ji je ravnatelj Bell tudi obljubil. Rekel je celo, da bo imenoval tri nadzorne komisije, ki bodo stalno kontrolirale, ali se pomoč res rabi tako, kot je določeno.
Komisija stavlja tudi konkretne predloge, kje naj začno omejevati podpiranje. Imenovala je pri tem v prvi vrsti Izrael, Grčijo, Čankajškovo Kitajsko, Tajsko, Filipine in Libijo. Ta misel je seveda razburila našo diplomacijo, ki se je takoj spustila v kritiko poročila. Posebno ostro je poročilo obsodil Ruskov pomožni tajnik Harriman. Pikro je opozoril na težave, ki jih bo imela naša diplomacija v tistih državah, ki jih je komisija označila kot kandidate za črtanje podpiranja. Je to razumljvo: kako naj črtamo iz spiska ameriške prijatelje in zaveznike, pri tem pa podpiramo komunistične države, kot sta Poljska in Jugoslavija?
Poročilo komisije je seveda dalo dosti gradiva vsem kritikom, ki imajo že poleg tega dosti drugih dokazov, da je treba podpiranje omejiti. V povojni dobi smo podprli 113 držav in mednarodnih organizacij z več kot $100 bilijoni. Med tistimi deželami, ki so dobile največ podpor, so bile evropske. In kaj imamo danes od njih? Zavezništvo, ki ni zmeraj zanesljivo. Zadnja leta zmeraj bolj podpiramo Latinsko Ameriko, pa vidimo, da nas tam izigravajo; kadar jim je potreben denar, pa začnejo žugati s komunistično nevarnostjo, naših nasvetov, kako naj vodijo gospodarsko in socijalno politiko, pa ne jemljejo zares. Pri vsem tem imamo primanjkljaj v federalnem proračunu, nevarnost inflacije stoji pred vrati, plačilna bilanca ima primanjkljaj, akoravno je zunanja trgovina visoko aktivna; zlato odteka v tujino, naša dolarska darila pa se vračajo v naše banke kot naložbe tujega kapitala.
Kdo bi se torej čudil, da postaja naša javnost zmeraj bolj nezaupljiva do podpiranja tujine. Celo liberalni politiki in javni delavci so začeli dvomiti o pravilnosti našega stališča. Zmeraj manj je takih kongresnikov in senatorjev, ki so še vneti za podpiranje. Največji del med njimi smatra podpiranje kot nujno zlo, ki ga je treba čim preje končati.
Seveda ima podpiranje tudi svoje zagovornike. Mnogo podjetij ima koristi od podpiranja, ker pri AID operacijah dobro zaslužijo. Take kompanije so seveda za podpiranje. Za podpiranje so seveda tudi vsi politični mešetarji, ki zastopajo interese podpiranih držav. Za podpiranje je celo tajništvo za poljedelstvo, ker lahko na ta način odrine v tujino del zalog v deželnih pridelkih in pri tem spretno skrije izgube, ki jih ima z zalogami.
V to mešanico stališč, nazorov, želja, zahtev in kritik je Kennedy sedaj vrgel svoj načrt o podpiranju. Koliko: sreče bo imel z njim? Komisija sama trdi, da bi se vsi cilji I
dali doseči tudi z 3.4 bilijoni in ne s 4.9 bilijoni. Glavni nasprotnik podpiranja kongresnik Passman pa trdi, da je treba vsoto za podpiranje, zmanjšati kar za 2 bilijona. Pred kratkim je govoril samo o enem bilijonu. Da je povišal svojo vsoto, je prva posledica poročila Clayeve komisije in gotovo ne zadnja.
Seja za 6. slovi kaf. dan ša 2a romarje iz cieveianda, po
njej pa zajtrk v cerkveni dvo-
Cleveland, O. — Meddruštvena seja za 6. slovenski katoliški dan se vrši v ponedeljek, dne 3. aprila 1963, zvečer ob 7.30 v Baragovem domu na 6304 St. Clair Ave. Društva, pa tudi posamezniki, ki sodelujejo ali so pripravljeni sodelovati, so prošeni, da se te seje zanesljivo udeleže.
Josip Nemanič, predsednik,-
Velikonočni prazniki so pred durmi
Cleveland, O. — Ko sem zadnjikrat pisala, sem videla v duhu poslavljajočo se pisano jesen. Pa je prišla mrzla zima in vise lepote narave zavila v svoj objem za dolgo zimsko spanje. Ko olovek tako opazuje naravo, si misli, kako vse mine in vse je le za kratek čas.
Danes zopet pišem, ko smo že na pragu pomladi. Narava se prebuja iz zimskega spanja in prve pomladanske rožice dvigajo svoje glavice. Topli veter jih 'boža in se igra iz njimi in sončni žarki jih rahlo poljubljajo. Vse je veselo! Ob jutranji zarji nas prebudi ptičje žvrgolenje in kosi si pripravljajo svoja gnezdeca za mladi rod.
Pred durmi so velikonočni prazniki, ki nam obujajo lepe spomine na krasne stare običaje, na mladost, ko smo še rajali po zeleni trati pred očetovo hišo in nas je še čuvalo skrbno materino ^ oko. To so bili srečni časi.
Dne 7. aprila bodo imele pri sedmi sv. maši članice bratovščine sv. Rešnjeiga Telesa skupno sv. obhajilo. Popoldne po Križevem potu bo važna seja. Bodite vse navzoče.
Naša decembrska seja je bila prav povoljna. Po seji smo se kar luštno imele, članice so prinesle seboj dobre prigrizke in sestra Kristina iSikočaj je darovala dumo darilo, ki ga je zadela sestra Magdalena Volčan-šek. Pri prihodnji (seji — ker bo ravno pred prazniki — bo glavno darilo slovenski /kolač. Pridite, saj se sedaj ni treba več bati slabega vremena!
Želim vsem vesele praznike, veliko pisanih pirhov in kolača. Pozdrav!
Mrs. Apolonija Kic ------o------
Ortsuo k Mariji Pomagaj v ToroiiSo ¥ Kanadi!
rani. Nato si bomo šli malo o-giedat mesto, pa tudi še pomolit k Mariji v cerkev. Ob dveh bomo imeli v cerkveni dvorani skupno kosilo. Nekako/ ob enih se bomo odpeljali v New Toronto k Mariji s čudodelno svetinjo, kjer bodo blagoslovili novo župnišče. Po blagoslovu in molitvah v cerkvi bo slavnostni banket, na katerega so vabljeni vsi romarji, pa tudi drugi rojaki od blizu in daleč. Nekako ob osmih zvečer se bomo odpeljali nazaj proti Clevelandu, kamor pridemo v ponedeljek zgodaj zjutraj. Vožnja v obe smeri stane $11.
Kdor se želi romanja udeležiti, naj s prijavo plača tudi teh $11, ker hoče avtobusno podjetje plačilo v naprej. Prijave sprejemata Anton Jeglič, 1057 E. 68 St., HE 1-3084 in podpisani na 3599 E. 81 St., VU 3-1696.
Pozdravljeni! Jakob Resnik ------------o------
Vabila na predavanje v New Yorkn
New York, N.Y. — Newyor-ški odsek društva SAVA vabi vse svoje prijatelje v soboto, 6. aprila, ob 8. zvečer na svoje mesečno predavanje na Osmo cesto.
Rev. dr. Franc Blatnik nam bo predaval o svojem bivanju v Rimu. Pripravljene ima tudi lepe skioptične slike o mnogih zanimivostih V e č n ega mesta. Ker se Atvno sedaj vrši. v Vatikanu vesoljni cerikveni zbor, nam bo tudi orisal pomen in potek tega zbora.
Rev. dr. Blatnik bo prišel predavat iz New Jerseya. Lepo bi bilo, da bi se udeležili predavanja v velikem številu.
Na svidenje 6. aprila ob 8. zvečer v cerkveni dvorani1 na Osmi!
SAVA - newyorški odsek
IZ NAŠIH VRST
Noblesville, Ind. — Cenjeno uredništvo! Zahvaljujem se zia Obvestilo, da mi je naročnina potekla. List komaj čakamo in ga radi čitamo, ko nam prinaša toliko novic iz našega Primorja, ki ga zelo pogrešamo, kakor tudi našo fcraško burjo in šumenje jadranskih valov. Naša lepa vas se namreč nahaja prav ha obali blizu Devinskega gradu. Želim, da bi imeli mnogo naročnikov in vse pozdravljam
Kristina Metlikovec *
Seattle, Wash. — Dragi! Tu Vam pošiljam naročnino za leto 1963. Sem prav zadovoljna z listom in želim, da bi še naprej prinašal lepe povesti in novice. Časopis prihaja redno vsaki dan. Vas lepo' pozdravlja Vaša dolgoletna naročnica
Anna Plaveč
Kenora, Ont. — Cenjeno u-redništvo! Tukaj Vam pošiljam celoletno naročnino za Ameriško Domovino. Sem zelo> zadovoljen z listom in bi mi bilo dolgčas, ko bi ga ne bilo. Kaj hočete, ko sem pa upokojenec in nimam kaj delati. Prav lepo Vas vse pozdravljam
Franc Mejač Sr.
*
Toronto, Ont. — Velespoštovani! Najlepša Vam hvala za obvestilo. Tukaj Vam pošiljam “Money Order” v Vaši valuti kot letno naročnino za Ameriško Domovino. Ta list se nam je tako priljubil, da ga ne bomo nikdar opustili. Bom skušal pridobiti še kakega novega naročnika. Lepo Vas pozdravljam Louis Jevnikar
Na krovu jeklenega mamula
Največja petrolejska ladja ho prepeljala iz Perzijskega zaliva na Japonsko 1,2 milijona ton surove nafte na leto.
Jeseni so vključili v redno širok 43 m, pogrezne plovbo med Japonsko Tr~
Cleveland, O. — Kot ;že več let zapored, bomo tudi letos poromali k Mariji Pomagaj v Toronto. Vsi, ki smo živi in še pri moči, se moramo Bogu in Mate-
in Kuvajtom doslej največjo cis-ternsko ladjo na svetu. Tanker “Niso maru”, ki so ga zgradili v mestecu Sasebu blizu Nagasakija, je ponos japonskega ladjedelstva in sploh tehnike na tem področju, hkrati pa ponazarja napredek, ki ga je dosegla Japonska kot gospodarsko najbolj razvita azijska dežela. Prav zato je petrolejska ladja pred prvo plovbo obiskala vrsto največjih japonskih pristanišč, kjer je kot nekakšna plavajoča razstava posredovala obiskovalcem pregled nad najnovejšimi napravami.
V tokijsko pristanišče “Ni-šio maru” ni mogla. Zasidrala
ri Božji zahvaliti za to srečo..
Le pomislimo, koliko ljudi je seJe kakih dvajset kilometrov danes bolnih na vse mogoče na-
čine, za kratko in za dolgo dobo.
Letos bomo romali 18. maja, torej malo prej kot druga leta. Odpeljali se bomo ob 6.30 od Sv. Lovrenca na E. 30 St., cb sedmih izpred Baragovega do-
pred obalo in tam sprejela na tisoče gostov, ki so se pripeljali z več motornimi ladjami. Ko so se razporedile okoli njenega mogočnega trupa, so bile iz letala ali z obale še najbolj podobne piščancem ob koklji. LTro za uro so stopali
ma na St. Clair Ave. in ob 7.30iijudje v vrsti po stopnicah,
tri dni se je petrolejska velikanka zibala na valovih pred Tokiom.
Ko stopiš na kapitanski most in se razgledaš, se ne morqš načuditi, kako da ie takšen jekleni velikan poslušen gibom človeških rok. Ljudje na stopnicah se ti zdijo iz višine kot mravlje, helikopterji v zraku pa kot brenclji.
Ladjedelnica Sasebo in petrolejska družba “Idemicu” kot lastnica z veseljem postre-žeta s tehničnimi podatki o tankerju, ki je dolg 291 in
križišča E. 185 St. in Lake Shore Blvd. Za kratek počitek se bomo ustavili v Hamiltonu, Ontario, okoli dveh popoldne, v Torontu, pa (bomo okoli petih. Najprej poj demo v cerkev zahvalit ue Mariji za srečno' pot, cb šestih pa bomo imeli večerjo v cerkveni dvorani. Po večerji bodo v cerkvi molitve in sv. spoved. Po opravilu v cerkvi bo procesija' okoli cerkve s prižganimi svečami. Nato se bomo podali spat k dobrim rojakom, -ki nas bodo vzeli za to noč pod streho,
V nedeljo ob osmih bo sv. ma-
pa se 23
globoko. Skupna teža doslej največje petrolejske ladje znaša 132.000 ton, med naftnimi polji ob Perzijskem zalivu in rafinerijo v srednjem delu Japonske pa bo prepeljala vsakikrat 145.000 ton surove nafte, še nekaj podatkov: med njenimi pogonskimi stroji je doslej največji parni motor (25.000 KM), natovorjena ladja bo zmogla hitrost 16,25 vozla na uro, njen vijak ima premer 7,5 m, krov pa zavzema skupno površino 10.780 kvadratnih metrov. Ob gradbenih stroških 14 milijonov' dolarjev so postavili tudi časovni rekord; v osmih mesecih so tanker zgradili v največji japonski ladjedelnici.

Še posebej so Japonci ponosni na to, da je tanker prevzela družba “Idemicu”, ki je edina brez tujega kapitala, torej brez deleža svetovnih petrolejskih trustov.
Za pot od Kuvajta do rafinerije “Tokujama”, ki je v južnem delu Honšuja, glavnega japonskega otoka, bo nova petrolejska velikanka potrebovala 16 dni, vsako leto bo lahko osemkrat plula v obe smeri. Tako bo pripeljala v svojih 40 cisternah skupno 1,2 milijona ton nafte. Takoj po splavitvi so v tej ladjedelnici postavili kobilico z a novo cisternsko ladjo podobnih razsežnosti. Razen tega gradijo v ladjedelnici “Sasebo” tovorno ladjo, ki bo z nosilnostjo 93.000 ton največja svoje vrste, kar so jih doslej gradili na Japonskem.
Italij'ansko-jugoslovanska
trgovina
V	preteklem letu je bila trgovina med Italijo in Jugoslavijo sorazmerno obsežna, saj je dosegla 200 milijard lir. Italijanska industrija je na, veliko pomagala pri razvoju jugoslovanske. Tako je: FIAT postavil tovarno avtomobilov v Kragujevcu, Montecatini in Ansaldo pa sta postavila v Lukavcu v Bosni naj večjo tovarno za dušična gnojila. Italijanska vlada je o-mogočila Jugoslaviji s pomočjo srednjih in dolgoročnih kreditov im z odobravanjem finančnega posojila, nakupe, je torej dejansko sama financirala italijanski izvoz v Jugoslavijo'.
Stara trgovinska pogodba je z 31. marcem letos potekla in sklenjena je bila nova, ki je v glavnem ostala, pri starih določilih, le da je Italija obljubila, da bo porabila vse možnosti, da ne bodo zaprta vrata jugoslovanskemu izvozu v države Skupnega trga.
V	Sloveniji pada število
rojstev
Lansko leto so imeli v Sloveniji za 25% manj rojstev kot leta 1953, iko je bila Slovenija še tako, rekoč v ruševinah in so bili življenjski pogoji sorazmerno zelo težki. “Z naraščanjem blagostanja pada število rojstev in se bliža malim narodom smrt,” pripominja k tej novici goriški “Katoliški glais”.
V Trbižu bodo zidali nov hotel
V Tribižu v slovenski Kanalski dolini je važno turistično središče z obilico tujskega prometa. Dosedanji hoteli in prenočišča navalu tujcev niso več Ikois, zato so se odločili zgraditi tam nov, moderen hotel. .Sredstva zanj bo dalo ministrstvo ,z,a turizem v Rimu.
Dr. Josip Srebrnič 40 let škof
Na praznik sv. Jožefa in v nedeljo, 24. marca, so na otoku Krku islavili 40-letnico škofova-nja dr. J. Srebrniča, Slovenca iz Solkana. Škof Srebrnič /se je rodil 1. 1876, končal srednjo šolo v Gorici, nato pa na Dunaju šu-diral zgodovino. Postal je profesor v Gorici, pa kmalu pustil svetno službo in, stopil v bogoslovje. Poslali so ga v Germani-cum v Rito, kjer je promoviral na Gregorijanski univerzi. Po vrnitvi v Gorico je bil najprej prefekt v bogoslovnem semenišču, nato rektor v malem semenišču. Med prvo svetovno vojno je bival z ostalimi člani profe-
“Želja po nadaljnjem poglabljanju”
Pod naslovom “Sprejem na komisiji za verska vprašanja” objavlja “Družina” verski list, ki izhaja v Novi Gorici, v 4. št. od 15. feb. 1963, ki smo jo prejeli tukaj pretekli teden, tale komunike:
“Dne 16. januarja, 1963 je Komisija za verska vprašanja LRS v Ljubljani priredila novoletni sprejem, katerega se je udeleži-to 60 duhovnikov rimskokatoliške in evangeličanske verske skupnosti. V imenu Komisije je goste pozdravil predsednik Komisije Boris Kocijančič, odgovorila pa sta mu generalni vikar ljubljanske nadškofije dr. Josip Pogačnik in senior Evangeličanskega iseniorata v LRS Leopold Hari. Obojestransko je bila izražena želja po nadaljnjem poglabljanju medsebojnih
Kronist
sorskega zbora v samostanu Stična. Po končani vojni je ostal v Ljubljani in bil imenovan za profesorja zgodovine na bogoslovni fakulteti nove ljubljanske univerze. Tu ga je leta 1923 zateklo imenovanje za škofa na »otoku Krku po smrti msgr. Mahniča. Za škofa ga je posvetil škof Jeglič na praznik Brezmadežne leta 1923, škofijsko stolico na Krku pa je zasedel 23. decembra 1923.
Škof 'dr. J. Srebrnič je odločno branil vero in cerkev, četudi ga je to spravilo v /nasprotje s Svetnimi1 oblastmi. Pod komuni-stično oblastjo je v prvih letih moral veliko pretrpeti, sedaj ga zaradi visoke starosti puščajo bolj v miru. Že pred nekaj leti je dobil pomožnega škofa Zazi-noviča.
Sv. oče je škofa dr. J. Srebrniča ob itej priložnosti povzdignil v naslovnega nadškofa.
Blagoslovitev novih prostorov Slov. kat. prosvete V Trstu
V	nedeljo, 10. marca, /so ^ Trstu odprli nove prostore Slovenske katoliške prosvete v ulici Donizetti št. 3/1. Slovenska prosveta je centrala društev, ki imajo svoje prostore v posameznih slovenskih farah. V nre-stu je bilo najtežje vprašanj2 dobiti prostor za zbiranje mladine, .posebno srednješolske i11 akademske. Z novim sedežem je bilo to vprašanje rešeno. Manjka le še prostor za večje drU' žalbne prireditve in za špo-rtn0 udejstvovanje. Nove prostore je prišel blagoslovit sam tržašld škof, ki je mladino pozdravil ^ navduševal k vztrajanju v katoliških načelih. Navzoča sta bil3 tudi zastopnik zvezne vlade komisar dr. Mazza in mestni Župan dr. Eranzil.
Goste je pozdravil prof. J<^e Peterlin, eden od organizator jev tržaške/ slovenske katoliš^ mladine.
Odobravamo in dopolnjujemo!
V	uvodniku z naslovom “k, nojevem vzgledu” piše tržašk1 list “Gospodarstvo”, kako dekleta odhajajo iz naših ^ nemoteno pod pazduho s tuk cem”. Pritožuje se, da tega $ podobnih vprašanj ni nihče u3 čel med praznovanjem 8. to^ ca, na mednarodni praznik k° munističnih žena. V članku je rečeno; “Proslavili smo medu3 rodni praznik žena, pa nisU10 niti z enega sestanka čuli bese dene o naši krvi, ki se tako lž. gublja po spolzkih kanalih, & o drugih živih vprašanjih družine, kakor da bi takšnih bilo dovolj. Mar res nimamo P° guma, da bi se jih lotili?”
Ta ugotovitev je pravilu3’ manjka pa pika na “i”. Pra^111
žena je služil kot propaigab za Partito comunista italiano,
d3
ž3
njegovo volivno agitacijo, list “Noi donne”; nekaterih ^ rovamj se je udeležil on, Vid3 ’ Tam so plesali in se v neslov63, skem jeziku zabavali. Kako^ moremo misliti, da bi tak511 ljudje svetovali našim dek^
torn, naj se poročajo' s sloVel1
žeU6
e£3
tK'
! odnosov.’'’
skimi fanti, naj bodo naše 21 nositeljice n a rodnoobrambu dela? To vendar ni progresik no, od tega nima Partito c0ia|j, nista italiano nikakšne kok3 Tudi “mednarodni praznik na” je pri nas spadal v velIt tistega raznarodovalnega ^ ki ga opravlja zlasti na
Partito comunista italiano.
(“Kat.
Glas

James Oliver Curwood:

OGENJ DIVJA
Carrigan je onemel; ne zavoljo njene prisotnosti, nego zaradi njene lepote. Bil je, kakor da ga je strela ošinila. Saj si je mislil, da je vsa stolčena. Njeni lasje, spleteni in zavozlani, niso bili mokri. Nevihta se je ni prijela. Lica so ji bila mehka in barvasta, znamenje, da je spočita. Ko jo je videl vstopiti lahno smehljajočo se, se je zrušilo v prah vse, kar je bil ponoči mislil o sebi. Pozabil je celo mimogrede, da je ona Pierro-va žena. Bila je ženska; in zdela se mu je največjega spoštovanja vredna žena.
“Danes se bolje počutite,” mu je rekla. Pristna, čista radost ji je sijala iz oči. Pustila, je bila vrata odprta, da je valovilo sonce v kabino. “Mislim, da vam je orkan pomagal. Sijajno kaj?”
David je pokimal in pogoltnil nekaj sline.
“Silno lepo,” je poskušal govoriti. “Ste videli davi Ba-teesa?”
Nekaj kakor smeh ji je sil-lilo iz grla.
“Da; mislim pa, da njemu ni ugajalo. On ne more razumeti, zakaj so nevihte meni všeč. Ste dobro spali, gospod Carrigan?”
“Uro ali dve, mislim. Neprijetno sem vas prizadel. Nisem mogel prenesti misli, da ste zavoljo mene sredi nevihte. A zdi se mi, da vam ni bilo, nič hudega.”
“Ne, bila sem tukaj ... prav udobno.” Z glavo je pokazala proti steni kabine, kjer je bil klavir in garderoba. “Tam je mhjhna jedilnica in kuhin-jica,” je pojasnila. “Vam Ba-tesse ni povedal?”
“Ne. Vprašal sem ga, kje ste, pa mi je velel molčati.” “Bateese je čudak,” je izjavila Pierrova žena. “Strašno je ljubosumen name, gospod David, še ko sem bila majhna, da me je nosil, je bil tak. Bateese, veste, ima več let kakor jih kaže. Enanipetdeseto mu že teče.”
Ob teh besedah se je gibala, kakor da jo njegova navzočnost nikakor ne moti pri spolnjevanju dolžnosti, ki so vsak dan iste. Popravljala je damastove zastore, ki jih je bil on spravil v nered, prestavila dva stola ali tri in hodila okoli kakor pač vsaka gospodinja, ki ima v jutru opravka.
Nič ni bila v zadregi, ker je bil on njen jetnik, ali zato, ker mu je bilo po Bateesu včeraj poslala tisto poročilo. Ona je bila gospa, zmagoslavna, ponosna. Carrigan se je čutil skoro ponižanega, ker ga je tako malo uvaževala. Živčno je prižgal šibico in jo pritisnil na pipo; potem jo je ugasil.
“Saj smete kaditi,” mu je rekla ženska s tisto rahlo brezbrižnostjo, ki mu je tako ugajala, ker se mu je vedno zdelo, da mora priti za njo tudi smeh. “Pierre silno mnogo kadi, in meni je to všeč.” Odprla je predel v svoji toaletni mizici i n izvlekla škatlo s cigarami, ki mu jih je ponudila.
“Pierre ima te najrajši,” je rekla. “Hočete?”
Nekako leseno je prijel Carrigan cigaro in jo vzel iz škatle. Jezil se je, da mu jezik ne spregovori. Morda je ta rnolk, ki je pričal o delovanju rnožganov, nagnal na lica lahno rdečico. On jo je zapazil in opazil tudi, da mu njena glava seže do brade.
Tisto pa, kar mu je pove-dala, ko so se njene lepe oči ozrle v njegov obraz, mu je
bilo, kakor bi mu z nožem razrezala vse misli.
“Zvečer mi je všeč, da sedem k Pierrovim nogam in da gledam, kako puha dim,” je rekla.
“Prijetno mi je, da vas kajenje ne odbija, kajti jaz rad kadim,” je odgovoril Carrigan.
Ženska je postavila škatlo na mizico in gledala krožnike od zajtrka.
“Imate radi muffine? Zgodaj sem vstala davi, da sem jih napravila.”
“Vi ste jih napravili? !” je
Razen prstnih tudi glasovni odtisi!
“Vsak ičlovek govori drugače, izato ga mogoče spoznati po grafičnem zapisu glasu,” pravi ing. Kersta O svojem izumu.
mešali in. jih dali v pregled ustreznim strokovnjakom. Tako so pregledali in po skupinah razvrstili kakih 25 tisoč kar-
vzklikom vprašal, kakor da so njene besede zanj nepričakovano odkritje.
Gotovo, gospod David. Vsako jutro jih delam za Pierra. Jako rad jih ima. Pravi, da so muffini tretja moja dragocena reč.”
“In prvi dve sta?” je vprašal David.
‘To so male Pierrove skrivnosti,” se je nasmehnila in rdečica na licih je bila živahnejša. “Ne bi bilo lepo govoriti o tem, ni res?”
“Morda,” je rekel David počasi. “Ali druge reči so tukaj, gospa . . . gospa Boulain.” “Mi smete reči Jeanne, ali Marie-Anne, ako hočete,” ga je prekinila. “Bo bolje tako.” Urejala je krožnike na mizi in niČ je ni motilo, da mu je dala pravico, ki mu je za dve ali tri minute povzročila hitrejše bitje žile.
“Hvala,” je odvrnil on na to. “Ne bo mi težko, ker . . . seveda ... to je izreden položaj. Kaj? Kljub vsej vljudnosti mislim, da je treba, da mi nekaj pojasnite. Se li vam ne zdi tako?”
“Vam ni Bateese sinoči ničesar povedal?” ga je pogledala.
“Prinesel mi je vašo izjavo, da sem jaz vaš jetnik, ki ne sme poskušati pobegniti, ker ste baje dali svojim ljudem naročilo, da me ubijejo.” Ženska je resno prikimala. “Res je, gospod David.” Carriganov obraz se je razvnel v ognju.
“Jaz sem torej ujet? Vi mi grozite s smrtjo?”
“Jako dobro bom ravnala z vami, če ne bodete skušali uiti. Ni li prav tako?”
“Dobro!” je zavpil skoro na ves glas. “Se li ne zavedate, kaj se je dogodilo? Kaj ne pomislite, da imam po božji in človeški pravici dolžnost, da vas primem in predam oblastem. Kako je mogoče, da ne razumete moje naloge!”
Ko bi bil Carrigan pazil, bi bil videl, da na njenih licih ni bilo več barve. Ali njene oči so ostale mirne in so ga nepremično gledale. Z glavo je | pokimala, da vse razume.
“Prav zato pa ostanete jetnik, gospod David. Zato ker vse dobro in prav razumem. Nikoli vam ne povem, zakaj sem streljala, ko ste bili tam za skalo. In če me vprašate, odklonim odgovor. Ko bi vas sedaj odpustila, bi me menda res uklenili in gnali. Tako vas moram zadržati do Pierrovega prihoda. Ne vem, kako bi drugače, da mi ne uidete. Morate biti zaprti. Kaj bi hoteli, da storim?”
Vprašanje je bilo tako nedolžno, kakor če sprašuje v zadregi otrok. Kaj je hotel? Njegova grožnja s paragrafom njena se je zrušjla. Gledal je njen bledi obraz pa lepe vprašujoče oči in namah se je tako od srca zasmejal, da bi moral vzljubiti Carrigana, kdor ga je. slišal.
(Dalje prihodnjič.)
Po zaslugi tehničnega napredka je mogoče natančno ugotoviti osebne značilnost^ se pravi, po posebnih znakih najti posameznika med milijoni ljudi. Znanemu dejstvu, da ima vsak človek drugače oblikovane žle-bičke na koncih prstov in da kriminalisti včasih zasledijo krivca tudi po posnetkih zob, se pridružuje novost. “Bodite ponosni na svoj glas,” pravi Lawrence Kersta, inženir pri telefonski družbi Bell, “zakaj nihče drug nima natančno takega, čeprav nas je mnoga milijonov.
Za zdaj so prstni odtisi najbolj v rabi, odtise zob jemljejo v glavnem dentisti, nedavno preizkušeni zapisi človeškega glasu pa so dvignili med ameriškimi znanstveniki precej prahu, saj kljub množici tehničnih pripomočkov doslej ni bilo mogoče grafično natančno prikazati človeškega glasu.
Začetki raziskav segajo v drugo svetovno vojno. Znanstvenika Gray in Kopp sta predlagala zavezniškim vojaškim oblastem, naj ibi pospektrogramih glasov v radijskih zvezah ugotavljali premike sovražnikovih enot. Zamisli sicer niso uveljavili v praksi, vendar so raziskave v zvezi z rijo pripomogle k napredku v akustiki, znanosti o zvoku.
Vse kaže, da se bo med znanstveniki kmalu začela razprava značilnostih in morebitnih prednostih zapisa glasu pred prstnimi odtisi kot zdaj veljavnim sredstvom za ugotavljanje določenih ljudi na primer zločincev. Inženir Kersta je talko natančno zapisal človeške glasove, da je predlagal zakonodajnim, organom, naj pripravijo določila, po katerih oi bilo treba v prihodnje prilagati k registrom prstnih odtisov tudi grafični prikaz glasu. Pri kasnejšem primerjanju zvočnega zapisa ne bi več zadoščale oči in druga optična sredstva izkušenega kriminalista, temveč bi za to potrebovali tudi elektronske možgane.
Javnost seveda zanima tako učinkovitost kakor napovedana nezmotljivost nove razpoznavne metode, predvsem pa — kaj je pravzaprav “glasovni odtis”? Vsak glas pušča sledove, ki jih je mogoče nazorno prikazati na oscilografskem traku. “Glasovni odtis” je tehnična risba besede, poljubno izbrane iz pogovora; ta risba izraža posebnosti govorice določenega človeka.
Med prvo praktično preizkušnjo so zapisali glasove iste besede iz ust različnih ljudi, katerih vsak je besedo izgovoril večkrat in z različnim poudarkom, potem pa so kartončke po-
tončkov; napak je bilo že pri prvih poskusil le tri odstotke. Ing. Kersta je 'izpopolnjeval zamisel, dokler ni izoblikoval ključa, po katerem je mogoče — tako zatrjuje izumitelj — najti določenega človeka med milijonom posameznikov. Kriminalistovim o-čem se je torej pridružilo kot dragocen pomočnik “elektronsko uho,” ker bo elektronski stroj, ki je mnogo hitrejši, primerjal grafične zapise iste besede iz ust istega človeka.
iSeveda bo treba pripraviti še množico vzorcev kot osnov za skupino govornih značilnosti — piše “Science et view” — preden bi se mogla novost uveljaviti v življenju, na primer v kriminalistični praksi.
------o------
vrste niso nič novega. Bivši delavski tajnik Goldberg jih je predlagal že takrat, ko je bil še pravni svetovalec AFL-CIO. Njegovega nasveta se je držala jeklarska unija, zato ni prišlo lani do nobenega štrajka v jeklarski industriji. Sedanji delavski tajnik Wirtz bi rad dosegel, da bi podobno stališče sprejel tudi vse unije, ki so bile udeležene pri časopisnem štrajku. Tudi unija v gumarski industriji se nagiblje, da bi sledila podobni taktiki.
Glavni razlog za novo politiko v mezdnih pogajanjih je dejstvo, da pogajanja o mezdah niso več glavna- točka pri mezdnih pogajanjih, ampak druga vprašanja; delavci nočejo samo višjih plač, pač pa -stalno zaposlitev in čim več obrobnih koristi, navadno povezanih s soci-jalno politiko. Taka vprašanja se pa dajo- prerešetati le v mirnem ozračju, ne pa v mezdnih bojih. Zato jih sedanja administracija zagovarja na celi črti in, kot je videti, tudi -s precejšnjim uspehom.
Avtomehilska družba pristale m talfterfew preieg © razgovorih
WASHINGTON, D.C. — Tri glavne avtomobilske družbe' so uradno pristale na idejo pred -sadnika unije avtomobilskih delavcev, da naj se udeležijo pred hodnih razgovorov o mezdnih pogajanjih, ki bi se začela šele prihodnje leto. Reuther je seveda sila zadovoljen in njegova okolica trdi, -da bodo glavne težave v mezdnih pogajanjih verjetno že premagane, predno pride do pravih mezdnih pogajanj S tem seveda -bi tudi odpadla vsaka nevarnost štrajka v avto-mobilisiki industriji.
Predhodna pogajanja podobne j posebno
Odkod tako malo zanimanja za volitve?
WASHINGTON, D.C. — To vprašanje si je stavil predsednik Kennedy takoj po zadnjih volitvah in ne najde pravega odgovora. To ga muči, kajti pri zadnjih predsedniških volitvah ni šlo na volišča nad 35% vo-livn-ih upravičencev.
Nove volitve niso sicer -pred vrati, toda Bela hiša misli nanje. Zato je predsednik Kennedy imenoval posebno- 10-člansko komisijo, ki naj skuša dognati vzrok talko velike politične zaspanosti. Komisija obstoji iz u-gleidnih Amerikancev, ki pripadajo vsem strujam in strankam.
Komisija je naprosena, naj se peča z zakoni, ki ovi-
POZDRAV OBISKOVALCEM — Tjulenj v pom,or-skem akvariju v Miami rad zabava obiskovalce s svojimi spretnostmi.
NOVI VARNOSTNI PAS — Na Angleškem so nedavno kazali nov rešilni pas, oziroma jopič, ki ga je mogoče'poljubno napihniti s posebno ročno napravo. Slika kaže nove jopiče pri preskušanju.
rajo registracijo s prehudimi pogoji, pa tudi s tehničnimi zaprekami, ki silijo volivce v abstinenco. Predsednik komisije je glavni ravnatelj federalnega statističnega urada -Scammon. Komisija ni stavljen rok, do kdaj mora končati svoje delo.
------O------
Argentinska vlada h kardinalu, peronisti pa k Goulartu!
BUENO,S AIRES, Arg. — Kako velika mora biti politična zmešnjava v Argentini, -se vidi po tem, da mnogi ne verjamejo več, da bi moglo priti do parlamentarnih volitve, ki so razpisane za 23. junij. Vidi se pa tudi po zadnjem obupnem koraku, ki ga j© napravila sedanja argentinska vlada. Obrnila se je namreč na kardinala Caggiana s prošnjo, naj skuša pomiriti razburkane polit ič ne strasti. Dvomijo- pa, da bi kardinalova akcija sploh mogla kaj vplivati. Politični opazovalci mislijo, da je to eden med zadnjimi političnimi koraki, ki jih je napravila sedanja vlada dr. Guida.
Na drugi strani je voditelj peronistov odletel v Brazilijo na “posvet” z brazilskim predsednikom 'G o u 1 a r tam. Obisk ima očitno namen, da bi -pero-niste -spravil v -lepo luč v Latinski Ameriki, kajti tam uživa predsednik Goulart vkljub svoji vijugasti politiki velik ugled. Ni še novic, kaj je voditelj peronistov opravil v Braziliji.
Žanske dobijo dalo
Iščemo kuharco
V restavraciji potrebujemo kuharco, ki pozna slovensko in ameriško kuhinjo, tudi kratka naročila na ražnju.
IVANHOE RESTAURANT
16378 Euclid Ave.
541-9540
(68)
Girl Wanted
Need girl for factory help; must speak some English. Apply before 4:00 p.m.
ATLAS PAPER CO.
1849 E. 65th St.
(67)
Moški dobijo delo
Lathe Operator
Experienced for turning shafts 2” to 8” diameter. Day shift. Apply after 8 :30 a.m.
COLUMBIA ELECTRIC
MFG. CO.
4519 Hamilton Ave.
near St. Clair — 45th St.
(67)
MALLOGLASl
Naprodaj
Divan, 2 stola, 2 mali mizici, koktajl mizica in ll x 15 preproga, v dobrem stanju. Kličite KE 1-5926.	(68)
Posestvo v Sloveniji proda
Štefan Princ, Fučkovci št. 3, p. Adlešiči, Slovenija-Jugoslavija, prodaja svoje posestvo v vasi Fučkovci št. 3. Leži ob cesti in obsega dve hiši, nov hlev, svinjak in druga gospodarska poslopja, vinograd z dvema zidanicama, gozd in polje. Cena je zmerna. Kdor se za kup zanima, -naj piše na gornji naslov.
—(68)
Stanovanje v najem
Na 1169 E. 58 St. oddajo stanovanje treh sob in kopalnice. Ključ na 1167 E. 58 St., No. 2. Tel. 944-5050.	(68)
Stanovanje oddajo
Šestsobno stanovanje s kopalnico, popolnoma prenovljeno, plinski furnez, zadaj, zdolaj blizu transportacij in vseh šol, oddajo. Kličite po četrti uri. HE 1-6169.	(63)
MALI OGLASI
Lot naprodaj
Proda se lot 34 x 115 na E. 161 St., blizu vsega. Za naslov se poizve v našem uradu.
— (68)
Hiša naprodaj
Sedem .sob za 2 družini po 3 in 4 sobe na Donald Ave. Za naslov vprašajte v uredništvu.
-(67)
Stanovanje oddajo
Oddajo dve stanovanji, 3 in 4 sobe s kopalnicama, na 1367 E. 53 St. zgoraj. Tel. 391-9418. (69)
Stanovanje oddajo
Šestsobno stanovanje, na novo urejeno, plinski ogrev, z garažo ali brez nje, oddajo. Ogled pred 3. pop. na 1090 E. 74 St. Kličite po peti pop. 944-7175.
(67)
Hiše naprodaj
Dve dvodružinski hiši na enem lotu na E. 71 St. Kličite HE 1-0732.	—(66)
V	najem
4 lepe čiste sobe, spodaj, z vso udobnostjo, plinskim fur-nezom. Se oddajo najrajši odraslim ali starejšim. 1109 E. 63 St. HE 1-2242.	(67)
Lastnik prodaja—v Willowick
Hiša s 3 spalnicami, pol zidano pročelje, razvedrilna soba, 2(4 garaža, gozd, blizu “freeway”, trgovin, šole in cerkve. Kličite WH 4-2142.
(68)
V	najem
4 sobe oddamo, vse na novo dekorirano, furnez na plin. Na 1081 E. 76 St. zgoraj.
— (66)
Hiša naprodaj v Madison, O.
Route 84, št. 740 — en in tri četrt akra zemlje, prodaja lastnica sama. Pokličite MU 1-2928.	(69)
V	najem
Štiri sobe in kopalnico spodaj oddamo osebam srednje starosti ali starejšim. Na 1272 E, 168 St., blizu Waterloo Rd.
(67)
Stanovanje v najem
Na 1011 E. 72 Place blizu St. Clair j a, oddamo 4 sobe s kopalnico. Kličite 681-2349.	—(69)
V	najem
Štiri sobe in kopalnico, na novo dekorirane, oddamo dvema dekletoma, moškim ali mlademu paru, na E. 76 St. Kličite EN 1-2342.	(73)
Naprodaj
MODERNA DVODRUŽIN-SKA hiša na Grovewood Ave., zelo čista, 5-5 sob. Vse sobe so prostorne. Zaprte verande spredaj in zadaj. Dva kamina, novi plinski furnezi, bakreno cevi, garaža za 2 avtomobila. Se mora prodati čimprej.
Priložnost za dobro kupčijo
Na St. Clair Ave., blizu White Motor Co., zelo dobro idoč restavrant (Grili &Bar) ; ima 32 sedečih mest, licenca D2; zmerna najemnina. Zelo dobro obiskovan od ljudi v okolišnjih tovarnah. Klimatska naprava (air conditioned). Zahtevajo $8,500.
STAKICH REALITORS
8C4 E. 1S5 St.
KE 1-1934
(29 mar. 1,3,5 apr.)
Stanovanje oddajo
Na 6026 St. Clair Ave. oddajo 4-sobno stanovanje s kopalnico. Kličite IV 1-4888. (MWFX)
Hiša naprodaj
Blizu Euclid Beach Park, dvodružinska hiša, 4-4, velik lot,: na Ai’cade Ave. Kličite KE 1-4899.
(27,29 mar. 1,3,5, apr.)
SEDAJ JE ČAS, DA DOBITE PRORAČUN ZA ZUNANJE IN NOTRANJE BARVANJE HIŠ.
Ne čakajte na poletno vročino in višje cene. Pokličite še danes za brezplačen in neobvezen proračun. Popolnoma zavarovan.
HE 1-0965	TONY KRI STAVNI K	UT 1-4234
PAINTING & DECORATING..........
“Moj Andrej!-’ je zašepetala sanjavo, “ti si bil nežen kakor cvetlica v logu, ko sem sedela — o blaženi, blaženi dnevi! — pri tvoji zibelki in željno čakala, kdaj se zasveti tvoj prvi nasmeh na otroških, rožnatih ustnicah! In ko je prišel ta sladki trenutek, se je orosilo moje oko vkljub radostnemu valovanju — veselja v kipečem srcu; toda medtem, ko^ se je zbrala na moj klic cela hiša in so se vsi radovedno tlačili k tebi, sem otročja vprašala samo sebe, zakaj jokam ob svoji neizmerni sreči? Ah, takrat nisem vedela, da nam zaračuna vsako veselje! Toda sedaj vem, da je solza veselja preroška solza, ki že, naprej objokuje to, s čemur poplačamo nekoč svoj dolg sreče!”
Zakrila si je s padajočimi lasmi žalostne oči.
“Oh, kmalu sem zvedela, kaj je grenkost!” je zopet začela in o milem nasmehu na njenem obrazu ni bilo več sledu.
“Moj neprijazni brat mi je vzel mojega sina. a jaz sem, molčala, ker sem menila, da bo v njegovo korist. Ah, kako žalostno je bilo moje življenje, kako me je mučilo hrepenenje po njem! Tu sem ga zopet videla v polni slavi moške krasote, ko je odhajal v to žalostno mesto, zapeljan od mamila nekake sreče, katero je upal tukaj najti! Glej, :n to je sreča, ki je tu nanj ča-Icala, Iskala sem svojega izgub-
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
BENSON HOSPITAL — SWIFT COUNTY
In Benson, Minnesota
Has excellent openings. Room and board on Hospital grounds only $40!00 month.
COMBINATION LABORATORY AND X-RAY TECHNICIAN
Take charge of well equipped hospital department, three technicians, R. N. DIRECTOR OF NURSING SERVICE
38 bed fully accredited hospital. Must be experienced and qualified to supervise affiliated student program. Excellent opportunity. Salaries open.
REGISTERED NURSES LICENSED PRACTICAL NURSES Good salaries plus differential, liberal personnal policies. Wire, write apply or call:	Fred Shrimpton.
administrator. — Phone VI 2-6551.
(67)
HOUSEHOLD HELP
GENERAL HOUSEWORK — 5V2 Days. Child Care. Other help. Top wages. Must have experience and references. ID 3-0871.	(66)
REAL ESTATE FOR SALE
EVERGREEN PARK —
9607 SO. RIDGEWAY. Custom built. Ideal for large family, executive or in-laws. Near Churches and schools. Priced to sell by owner. Open Sunday’s — Weekdays by appt. GA 2-8970.	(67)
OWNER 10215 S. Arteisian Like new 7 rm. brk. All large bed-rms. IV2 baths, din. rm. gar. side dr., fin. bsmt. ovhd. sewer. — HI 5-6840.	(67)
DOWNERS GROVE — By Owner. Architect built for min. maintenance. Brk. veneer ranch home. 2 Bedrms. Lg. carptd. liv. rm.; gas heat; air cond., loc. near transp., shopping, schools, churches. $17,200. WO 8-6182.	(68)
OAK PARK — Open Sun. 2-5. By owner. 5 bedrms., 2 baths, large liv. rm. and din. rm. carpeted. All new kitchen and basement. Lew 30’s. 237 S. Elmwood. PH. EU 3-2512.	(68)
Ij enega otroka, ne vem, kako dolgo. Azijske puščave hranijo
v	ognjenem pesku stopinje moje tavajoče noge, sibirski snege-
vi	so se rdeče pobarvali z moje krvjo, moje oko ni poznalo olajšave, ni poznalo spanca, ni poznalo miru. Moj ubogi mozek ni bil zmožen razen ene misli: najti ga! S prstom so kazali name, kjer sem se pokazala. “Blazni”, so šepetale njihove osuple ustnice, in mislim, kakor resnično je Bog v nebesih, da so govorili resnico. Toda sedaj sem rešena. Bog sam me je pripeljal sem, usmilil se me je slednjič, ko sem žalostna na smrt tavala brez na-de po dolgih ulicah, polnih smejočih se ljudi, sama, sama s svojo žalostjo, globoko kakor morje. In glej, našla sem svojega Andreja. No, vrnite mi moje dete!”
“Ni naš ujetnik, ampak ujetnik cesarice”, je rekla ena izmed žen in si je brisala solze.
Feodora je nestrpno stresla z glavo, njene misli so zopet izgubljale jasnost.
“Svojega sina hočem!” je rekla kratko in se je obrnila k mreži — oder je bil prazen. Andreja so odpeljali.
Uboga mati je stala nekaj kakor omamljena od presenečenja, nato pa se je stresla od hipne besnosti, njen glas je grmel in divjal, pena se ji je prikazala na ustnicah.
“Kaj je ta vaša cesarica?” je zavpila. “Kdo je več: ona ali Bog? Bog mi je dal mojega sina, a ona mi ga jemlje. Ta ženska je pošast. Gorje ji, ako se skrivi le en las na glavi mojega sina, s temi rokami jo zadušim! Srce ji iztrgam in ga vržem psom. Ali bi bilo mogoče loviti ljudi in jih zapirati v kletko, kakor divje zveri, ako ne bi ta modri obok lagal in se bahal, da nekaj skriva? Laž, laž, prazen je!”
“Za to bogokletstvo boš odgovarjala!” je kriknil neki vojak, pokrižal se je in položil nanjo
CHICAGO, ILL.
DOGS FOR SALE
COCKER SPANIEL — BLOND, PEDIGREE.
6 Mos. old. Paper trained. $125. — Call 668-5103.	(36)
ALASKAN MALAMUTE — PUPS, AKC
Ch. sired, show or pet, goad with kids, pt hsebrkn.. wormed shots. $145 and up. Evenings and Sundays. 344-0875.	(67)
PARTNERSHIPS
INVESTMENTS
Man, over 40 — Interested in y4 or V2 partnership in drug store bus. Invstrrut very small. Wonderful oppty. for right mam Parkway 43d Drug, Inc. 301 E. 43rd St. ■— OA 4-6090.	(67)
BOATS FOR SALE
17’ CADILLAC PLYLAP WIND SHIELD
Convertible top, aft. & side curtains, 35 h. p. Evinrude. Twin trailer and many accessories. $2400 val, $1300. Better than new condition. By owner. Clearbrook 3-0583.	(68)
BUSINESS OPPORTUNITY
PARTNER OR INVESTOR with guarantee on your money. For cocktail lounge and restaurant. — Est. 16 yrs. Call 638-9141. Ask for Jean.	(66)
roko, da bi jo zaprl. Ženske so se zopet vrgle med oba.
“Saj nori! Ne ve, kaj govori!” so ga pregovarjale, druge pa so zopet silile Feodor o Dimitrijevo, naj se hitro oddalji. Ostala je malomarna ob vojakovih besedah, toda ko so jo hoteli potisniti iz dvorišča, se je trdno oprijela ograje.
“Kje je moj sin?” je vprašala trmoglavo. “Ne odidem brez njega.”	!
Neka ženska se je primaknila k njenemu ušesu.
“Bodite tiho in hitro odidite, dokler vam dovolijo,” je šepetala. “Jaz sem ječarjeva žena. Pridite čez eno uro tiho in skrivaj k malim vraticam za oglom. Peljala vas bom k vašemu si-
nu.
Feodora je gledala nanjo in je spustila ograjo. Ječarkino oko je bilo polno solz. Andrejeva mati se je nasmehnila s svojim prejšnjim, milim nasmehom.
“Torej ima nebo vendarle angele?” je vprašala in je gledala v daljavo.
“Njeni sivi lasje me spominjajo na mojo lastno mater in njene besede na malega sinka v zibelki”, je ihtela tiho ječarjeva žena medtem, ko so nekatera usmiljena srca hitro odpeljala Feodoro Dimitrijevo na ulico.
“Bežite, kamor vas noge ponesejo in hitro, v vašo rešitev!” — so ji rekle ženske in so se same razkropile na vse strani. Feodora je nehote ubogala in je začela teči, nevedeč, zakaj in ne-vedeč, kam.
“Čez eno uro pri malih vrati-cah”, je neprenehoma ponavljala sama sebi in je tekla, kar so jo noge nesle. Zdaj pa zdaj se je obrnila in se stresla od groze —vsakikrat je zagledala za seboj visoko postavo, ki je hitela za njo in bila ogrnjena v temno haljo, Z zlovestnim pogledom, kakor neizprosna eumenida, kakor neubranljiva senca smrti. Zaman je zavila v prazne ulice, kjer ni bilo ljudi, zaman se je zopet vrgla v polni šum velikega mesta, ta žareči pogled je bil neprenehoma uprt nanjo, to ble-
do obličje se ni obrnilo od nje, ta krilnata noga ni zapustila njenih stopinj.
Ko ji je pošla sapa, se je Feodora Dimitrijeva zgrudila na ogelni kamen krasne palače v samotni ulici, nasproti dolgemu zidu, za katerim se je skrival samostan, katerega zlata jabolka so se bliščala v soncu. Njena glava se je povesila globoko na prsi in pot ji je tekel po obrazu. Sedela je precej časa nepremično in je težko dihala. Naenkrat se ji je zazdelo, da ji nekdo šepetajo nekaj govori: ni vedela, če je to šepetanje vetra. Bil je človeški glas. Dvignila je oči in je osupnila: njena eumenida, ona grozna postava, kateri ni mogla ubežati, je stala pred njo.
“Pojdite z menoj”, je prosila, “samo tja nasproti v samostan’ tu imam ključ od vrtnih vrat.” Feodora je odkimala z glavo. “Čemu?” je vprašala.
“Slišala sem vaše besede na dvorišču ječe,” je šepetala neznanka; “smilili ste se mi.”
“Vi ne poznate sočutja!” je kriknila Feodora in se je stresla od nekake strašne slutnje, — “vkljub krvi, ki je tekla po mojem čelu, vkljub solzam sem dobro videla vaš žareči, sovraštva polni pogled, ki se je svetil kakor peklenski plamen na mojega sina! Poberi se od mene, demon! Ti iščeš najino pogubo!” Ana Nikitična, zakaj ona je bila ta, je povesila za trenotek glavo ped težo te obtožbe, za-
cepetala je strastno z nogo in je ska obupno gledala v ono stran, odkoder se je v daljavi bližal nekak pozlačen voz. Odločno je prijela Feodoro za roko in jo je hotela šiloma vleči s seboj. Toda bilo je že prepozno. Zakaj v tem je stopila k Feodori neka ženska, ki ji je tudi sledila od dvorišča ječe iz same radovednosti.
“Tvoji koraki so bili srečni”, je vzkliknila. “Ali vidiš tam v dalji voz, ki se blišči od zlata?
Na obeh straneh, spredaj in zadaj ponosno jezdi na čilih konjih truma bliščečih kavalirjev.”
Feodora je dvignila glavo in je odstranila lase z obličja.
“Moje oči so oslabele od vročega potoka solz”, je rekla.
“No, videla boš vseeno, voz se približuje nam. Glej, cesarica se pelje, morda te bo uslišala.”
Ni čakala odgovora in je radovedno hitela vozu nasproti.
Ana Nikitišna je zaškripala z zobmi. To je bilo ravno, česar se je bala, zato je hotela zvabiti Feodoro Dimitrijevo k sebi v samostan, da je ne bi slučaj pripeljal cesarici na pot, da ne bi slučaj pokvaril njenih maščevalnih načrtov. Zato je hitela za nesrečno materjo iz dvorišča ječe, kamor je šla, da bi še enkrat videla Andreja. Slučaj je prignal Feodoro v bližino samostana in sedaj, ko se je Ana Nikitišna veselila, ker se ji je vse posrečilo, je prignal sem ravno isti
slučaj cesarico in blebetava žen-
'imiiifMimiui'tiiiumnnumumMSinmuimimitmiiiiimimiHiiiiiiiiiuiiiEiiiii'jf
larocšfe prf Toni Oimpsrman
SVOJO OBIČAJNO VELIKONOČNO MESNINO KOT DOMAČE KRANJSKE KLOBASE, ŽELODEC,
ŠUNKE.
S
IV 1-2386 1
jiimiiiMnsmiMHHnimtmimmmmmmuiuuiniiiniiinimHimimnimitmmiiL
GMPERMAN'S CfiiCE MEATS
s 520 E. 200 St.

-Strsp* r LT''	~ : ”—-- w.-w'' w •
NOW YOU CAN TAKE YOUR INCOME TAX REFUND IN U.S. SAVINGS BONDS
For the first time, you can take your income tax refund in Series E United States Savings Bonds. All you have to do is check a box on your 1962 tax return.
Tnis is an easy convenient way to hold on to money you have already saved. You won’t get any cash which you’d be tempted to spend. Your refund comes as Bonds which will return you 4 dollars for every 3 at maturity.
Tens of millions of Americans
build their financial strength through U.S. Savings Bonds. And their strength is the strength of the nation-‘-so important in these crucial times to us and to free people everywhere.
If you have a refund coming on your ’62 tax, thinjf it over before deciding how to take it. And when you decide to take it in Savings Bonds, see if you don’t feel pretty good about it.
Quick facts about U. S. Savings Bonds
• You get 394% interest to maturity • You get your money anytime • Your Bonds are replaced free if lost, destroyed, or stolen • You can save automatically on Payroll Savings
The 1962 Tax Return gives you a choice of taking your refund in cash or U.S. Savings Bonds. Full details are in the instruction form.

r
4P-
Keep freedom in your future with
U.S. SAVINGS BONDS


je poučila Feodoro 0 tem, kaj mora storiti za mogočo- rešitev svojega sina. Ako zakliče Feodora samo njegovo ime, je vse izgubljeno! In z nasiljem je ni mogla več odstraniti! Naenkrat je prišla v njeno temno dušo satanska misel.
“Motiš se,” je govorila hitro-, “če misliš, da si videla sovraštvo v mojem očesu, to je bil obup — ljubila sem tvojega sina. Vem pa še za en slučaj rešitve. Cesarica je prisegla, da ga pogubi. Ali si zadosti hrabra, da bi napravila predrzen čin v njegovo rešitev? Ali hočeš maščevati krivice, katere so mu storili?” “Kdo si ti, ki tako vprašuješ?” se je čudila Feodora.
Ana Nikitišna se je še bolj
tesno zavila v plašč in se je ozrla na vse strani. Voz se je naglo bližal.
Stisnila ji je v roko nekaj hladnega.
“Ali razumeš?” je siknila kakor gad in je izginila za mo-gočnim stebrom portala hiše, kjer je ravno nastal šum.
(Dalje prihodnilč)
Dobro zavarovano
WASHINGTON, D.C. — škat-Ije- iz lepenke za oborožene sile Združenih držav so izdelane tako trdno in za vodo nepropustno, da voda ne prodre skoznje niti, če so 24 ur v njej popolnoma potopljene.
Holmes Ave. Market
15638 Holmes Avenue	Liberty 1-8139
Cleveland 10, Ohio IMA
ZA VELIKO NOČ!
odlične DOMAČE MESENE KLOBASE, ŠUNKE, PLEČETA, ŽELODCE in PRVOKLASNO SVEŽE MESO!
ZATO: NAROČITE ŽE SEDAJ vse, kar boste o VELIKO NOČI potrebovali!
RAZEN TEGA DOBITE PRI NAS tudi vse, kar je potrebno za POTICE in razne druge velikonočne SPECIJALNOSTI!
Sprejemamo poštna naročila in razpošiljamo tudi izven mesta!


A. GRDINA & SONS, INC.
FUNERAL DIRECTORS
Pogrebni zavod: 17002 Lake Shore B!vd. KEnmore 1-6300
FURNITURE DEALERS
Pogrebni zavod:
1053 E. 62nd Street HEnderson 1-2088
Trgovina s pohištvom: 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
■
1 ‘ Ki
S SVOJIMA OTROKOMA — Filmska igralka Shirley Jones, v privatnem življenju Mrs. Jack Cassidy, s svojima otrokoma Patrikom in Shaun pred odletom v Rim, kjer bo nastopala v nekem filmu.