y / Štev, 212. Trst, v sredo 31. Julija 1912 Tedaj XXXY«2. IZHAJA VSAK DAN tatfl rt nedeljah In praznikih ob 5., rt ponedeljkih ob 9. zjutraj. Pesamlčne fiter. se prodajajo po 3 nvft. (6 stot.) v mnogih Vobakarnah t Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, A j dov-ičiai, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. »smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka etadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-io*nj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek npravo rEdinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti1'. Plačljivo In toZIJivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost*4 za Primorsko. NAROČNINA ZNAŠA M celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece S K; u ročbe brez dopoalane naročnine, se uprava ne ozira, luohlu m» lx4*nj* „BDIM OSTI" iUa«: m ••lo Uto Kron 5-30, aa pil l«t> Kron 160. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraoi im piama m M sprejemajo In rokopisi se oe vračaj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa fiiorgio Gatattl 20 (Narode! de«). Izdaj ataH in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsoreif lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinort", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta, uliea Giorgio Galatti itev. 20. PoSfara-fcraiilliiKiil račun Ste«. 841-652. TEUTOM A 11-57. Jukić pred sodiščem. (Drugi dan razprave.) ZAGREB 30. (Izv.^ Današnja razprava se je pričela ob 8* 15 zjutraj. Kontrola pri vstopu je bila danes še mnogo rigoroznejša, kakor pa včeraj. Dognalo se je, da Je bilo izdanih samo 39 vstopnic, od katerih so jih dobili 20 časnikarji. Vsa širša javnost zagrebška Je o celem toku razprave popolnoma neinformirana. Poročila opozicijonainih listov o razpravi so skoraj popolnoma konfiscirana, uradni list „Narodne Novine" pa je priobčil tako grdo popačeno in falzificirano poročilo, da vzbuja po celem mestu splošno ogorčenje. Jukićev glavni branitelj dr. Prebeg je tekom današnje razprave izrecno konsta-tiral, da je ta grda falzifikaclja delo državnega pravdnika samega, ki je napisal poročilo za „Narodne Novine". Branitelji so hoteli predlagati, da se pokličejo k razpravi zapriseženi stenografi, ki bi natančno fiksirali celo razpravo, kar je pa predsednik odklonil. Branitelji so se zadovoljili s to odklonitvijo, ker jim je znano še jzza zadnjega veleizdajniškega procesa, da so res poklicali stenografe na račun tedanjih obtožencev oziroma braniteljev, da pa od teh stenografov do danes še niso niti tedanji obtoženci niti branitelji dobili sestavljenih zapisnikov. Z ozirom na to dejstvo so se branitelji odrekli pritegnitvi stenografov k razpravi. Jukić in ostali obtoženci so tekom včerajšnjega dneva po razpravi opetovano konferirali s svojimi branitelji. Brutalno ravnanje z Jukićem. Jukića odpeljejo iz dvorane. Kmalu po četrt na 9 je sodni dvor zavzel svoje mesto. Odprla so se vrata in v dvorano je vstopil Jukić s podvojeno ekskorto. Stražila sta ga dva orožnika in dva justična vojaka. Za njim so vstopili ostali obtoženci. Komaj paje predsednik otvoril raipravu, je Jukić vzkliknil: „Kje so porotniki?!" Obenem pa je pograbil poleg sebe sedečega justičnega vojaka za roko in mu zaklical: „Ali ste vi porotnik? Hočem imeti porotnike 1" Justična vojaka in orožnika so trdo pograbili Jukića, a tega je popadel nervozni krč, da se je zgrudil na tla. Z brutalno sito so ga orožnika in vojnika potegnili kvišku. Tu se je začel pravi boj med Jukićem in njegovi stražniki, tekom katerega je Jukić enega justičnega vojaka prevrgel po tleh. Prizor je bil naravnost oduren, grozen, posebno odurna pa je bila neprimerna sirovost, s katero so stražniki padli po obtožencu. Končno je dal predsednik Jukića odvesti iz dvorane. Jukićev glavni branitelj dr. Prebeg je z ozirom na te dogodke ponovil svoj včerajšnji predlog, da naj se preišče Jukićevo duševno stanje po psihifatrih, kajti potek razprave je dokazal nepobitno, da obtoženec duševno ni normalen. Državni pravdnik dr. Marković se je najodločnejše proti vil temu predlogu ter je poudarjal, da Je očevidno le eno, da namreč Jukić noče prisostvovati razpravi, vsled Česar je treba, da se razprava izvede v njegovi nenavzočnosti. — Sodni dvor je odklonil braniteljev predlog. testiral proti tej Izjavi In Je prosil za besedo. Predsednik: Dobite jo pozneje! Predsednik je nato prekinil razpravo za deset minut 1 Novi burni prizori. Po premoru Je dal predsednik iznova privesti Jukića v dvorano. Jukiću se Je vi-lelo že oddaleč, da Je silno razburjen. Ko-naj Je prestopil prag dvorane, Je že zdivjal ničrosti.3 proti sodnikom in Je zaklical na ves glas „Ne bojim se vas, ne bojim se tudi rablja! Toda Cuvajahočem Imeti tukaj! Poleg mene naj sedi zločinec! Privedite ga semkaj, če ste pravični sodniki I" Zaman se je trudil predsednik, da bi pomiril silno razburjenega obtoženca, ki se Je ponovno spri s svojimi stražniki, ki so ga zopet začeli pestiti na najsirovejši način, nakar jim Je predsednik zaukazal, naj ga puste v miru. Jukić Je nato popolnoma mirno odšel iz dvorane. Branitelj dr. Prebeg |e nato zopet poudarjal obtoženčevo abnormalnost in Je izjavil, da Je brutalnost, s katero se Je ravnalo z obtožencem že iz vsega početka, gotovo mnogo kriva na današnjem njegovem stanju. Policija ga Je, ko ga Je aretirala, neusmiljeno pretepala, v preiskovalnem zaporu je bil v celici, ki Je pravcata menažerijska Nato je zapisnikar, namesto, da bi bil f™* tapecirana s slamo ta opremljena z 1 - - ' latastimi vrati. V takih okoliščinah bi moral znoreti tudi najzdravejši človek. Zahteval je končno, naj se cela razprava prekine, da obtoženca preiščejo psihijatri. Državni pravdnik je zopet ostro ugovarjal temu predlogu, nakar Je izjavil predsednik, da ne more uvsževati braniteljevega predloga. Zasliševanje obtoženca Cvijića. Nato se je začeto zasliševanje ostalih obtožencev. Prvi je bil petnajstletni O j u r o C v i J i ć, deček visoke rasti, črnih očih in črnih las. Uca so mu v zaporu obledela. Predsednik: Ste razumeli obtožnico ? vsled česar Je dr. Prebeg prijavH pritožbo. Državni pravdnik falzificira poročila o razpravi. Nato je prišlo do zelo živahnega prizora, ko je branitelj dr. Prebeg v ostrih besedah protestiral proti vladnemu vplivu na poročanje o razpravi ter proti pristranskim poročilom v uradnem organu „Narodnih Novinah". Ko Je državni pravdnik na eni strani zaplenil skoraj vsa poročila v opozi-cijalnih listih, je obenem pisal sam in falzi-ficiral poročilo o teku včerajšnje razprave za uradni list. Branitelj Je prosil predsednika, naj od-pomore temu. Predsednik: Obžalujem, nimam na to nikake ingerence 1 V obtoženčevi nenavzočnosti. Jukić osebno zaslišan, začel čitati zapisnik, ki Je bil sestavljen z Jukićem pred preiskovalnim sodnikom in iz katerega izhaja, da je Jukić faktično priznal, da Je nameraval ubiti Čuvaja, toda ne po nalogu kakega komp'ota ali kake zarote. Opetovano je namreč poudarjal, da ni bil v zvezi z nikako politično stranko niti v deželi niti v inozemstvu. Zlasti pa je poudarjal, da ni storil svojega dejanja pod vplivom „Pokre-tašev", katerim Je bil vedno nasprotnik, ker Je bil organiziran kot pravaš. Izjavil je tudi, da ni pisal v napredni dijaški list „Val", ker je sodeloval pri „Mladi Hrvatski", ki Je organ pravaške mladine. V Srbijo Je šel iz lastne inicijative. Z onim četnikom, kl mu Je izročil bombo, se je sešel slučajno. Ni pa resnica, da bi mu bil browning- pištolo izročil neki srbski častnik. Izpovedal Je, da je res s svojo agitacijo mnogo deloval med hrvatsko mladino in da Je s tem delovanjem stremel za tem, da zbere okrog sebe čim največji krog mladih dijakov. Beda, v kateri se nahaja domovina, i PODLISTEK. O pasjih dneh. Iz časnikarskega življenja. Minili so Štirje tedni, štirje dolgi tedni, in Še vedno sem se mudil pri Niagarskih slapovih. Uredništvo mojega lista je bilo gotovo že v velikih skrbeh zame in zato sem takoj prve dni po svojem prihodu v Niagara Falis pisal glavnemu uredniku dolgo pismo in opisal svoje hašišovske bled nje. Poleg tega pa sem prosil, da naj mi dovoli za prihodnje tedne moj običajni poletni dopust, ko sem že itak, čeprav proti svoji volji, na dopustu. Ne prav rad, a vendar mi Je ustregel glavni urednik z ozirom na veliko žrtev, ki sem Jo doprinesel časnlštvu. Šumečo pesem Niagarskih slapov sem že zdavnaj znal na pamet; vsak prostorček „Kozjega otoka", ki deli mogočni veletc * v dva dela, mi je bil znan. „Horsesho^ke slapove" na oni strani kanadske rk;<* • \ njihovo okolico sem videl tudi ob zf • a očeh popolnoma jasno pred seboj in .» / tako tudi „Amerikanske slapove" na «cj strani meje. Z visokega visečega mo^tu preko Niagare sem že najmanj stokrat gledal v globino. Nič mi ni ostalo več--samo nekaj, nekaj me je še zadrževalo, zadrževalo z večjo silo, nego divji hašišev duh in bila je to — ljubezeu.-- ga Je spravila na idejo, da mora odstraniti komisarja Čuvaja. — Ni pa mislU delovati na ustanovitev jugoslovanske republike, da-siravno priznava, da Je to njegov politični ideal. O svojih soobtožencih je govoril vse-skoz v najlepših besedah in jih skušal kolikor le mogoče razbremeniti. Pravi o njih, da so to ljubeznivi prijazni tovariši, toda zelo naivni otroci. Ko so bili prečitani ti zapisniki, Je izjavil predsednik, da to zadostuje, ker so podpisani lastnoročno po Jukiću, in je po-temtakem osebno zaslišanje obtoženca nepotrebno. Branitelj dr. Prebeg Je odločno pro- Obtcženec: Dal P.: Ali se čutite kriv ? O.: Ne! P.: Kaj imate torej povedati ? Obtoženec Je izjavil na to, da ni sokriv pri Jukićevem atentatu in da ni bil soudeležen pri njem niti neposredno, niti posredno. Predsednik: Pa ste vendar skrivali eksplozivne snovi za Jukića. Obtoženec: Storil sem to le iz prijaz- nosti, nisem pa vedel, kaj namerava Jukić. Rekel je sicer res nekikrat, da bo nastavil bombo pod madjarsko šolo ali bansko palačo, Predsednik: Ali ni rekel, da hoče spraviti Čuvaja s sveta? Obtoženec: Jukić nam Je opetovano razvijal svoje ideje. Izpočetka smo jih odobravali, pozneje so se nam pa zazdele nevarne in smo ga svarili. O revoluciji se ni govorilo nikdar in tudi nikdar o kaki zaroti. Ko se je vrnil Jukić iz Srbije in je iznova povedal, da namerava izvršiti atentat, smo ga svarili. Predsednik: Ali ste imeli dosti takih pogovorov ? Tam v hotelu sem jo videl prvikrat. Občudoval sem jo, oboževal oddaleč, a potem naju Je zbližalo vsakdanje občevanje. Včasih, ko sem na najinih samotnih izletih sedel sam poleg nje, me je obšel stari, sanjari čar hašiševe pijanosti. Tedaj se mi je zazdelo, da v nje) zopet spoznavam ono pomladansko postavo s plavimi lasmi in nebesnomodrimi očmi, ki je v oni mali restavraciji na newyorškem broadwayu hotela stopiti Iz okvira reklamne slike. Podobni ste si tako zelo, da sem se kar bal te podobnosti. Ne, ne more biti drugače: slutil sem, da pride k meni, slutil sem to plamtečo strast, ki me sedaj veže na to tuje krasno bitje. Ves svet s svojimi ljudmi, bo-bočnost in njene skrbi, vse to je izginilo, .kakor da se je potopilo v šumečih Niagarskih valovih; živel sem le sedanjosti, svoji ' veliki ljubezni, živel sem le zanjo! A kdo je bila, ki sem jo ljubil?! Kaj me je brigalo to! Govorili so, da je ruska kneginja z neizmernim bogastvom. Kaj to meni mar! Zame Je bila oni divni, rosni pomladanski stvor, ki mi ga Je oživljala moja fantazija, zame je bila ona rajskolepa pomladanska podoba s plavimi lasmi in modrimi očmi. In če sva sedela v zvezdnati noči tam zunaj na skalnem pomolu sama v svoji blaženi samoti ter so okoli naju šumeli in hrumeli besni vodni vrtinci in Je njena črnoobuta otroška nožica potrkavala takt k grmenju v globino se pogrezajočih voda, pa so mi njena rubinasta usteca zašepetala: „Ljubim te" — — tedaj Je poletela moja .Republika v Stenjevcu (blaznici)". Obtoženec: Da! Imeli smo jih, a ne o atentatu. Jukić nam je razvijal svoje republikanske ideje. Rekel je, da ustanovi republiko v Stenjevcu. (V Stenjevcu je hrvatska deželna blaznica. — Prip. ured.) Pravil nam je, da je tudi poljski kralj Vladislav IV. ustanovil republiko norcev. Jukić nam je tudi že dal posebna imena in funkcije v bodoči republiki norcev. Cesarić je dobil ime „sv. duh", Neidhart je bil „turški paša", Hervatina pa je imenoval za „policijskega šefa" in je trdil, da to zato, ker ima ravno tako veliko „gofijo", kakor zagrebška policija. (Splošen smeh.) Predsednik : Pustimo to 1 Zakaj ste pa Šli z Jukićem na Sleme? Obtoženec (smehljaje): Ker sem vedel, da bomo zaman iskali Petroviča in smo bili radovedni, kaj bo potem storil Jukić. Predsednik: ln ka| je storil? Obtoženec: Izpočetka se je smejal, potem pa se Je začel jeziti in Je rekel, da bo vzlic temu spravil Čuvaja s sveta. Rekel Je, da ga bo ustrelil pri procesiji. A tedaj mu nismo verjeli. Predsednik: A'i ste bili poleg, ko je Jukić fabrlciral bombe? Obtoženec: Da! Bil sem radoveder, kako se to dela. Šli smo k Neldthartu in smo delali poizkuse. Potem smo tudi vrgli bombo, (z obžalovanjem), pa ni hotela eksplodirati. (Živahna veselost.) Predsednik: Ali je Jukić povedal, da bo z revolverjem streljal ? Obtoženec: Ne! Preds.: Ali ste ga videli pri procesiji ? Obtoženec: Da! Pred stolno cerkv-jo. Rekel je, da je hotel ustreliti Čuvaja, da ga pa ni mogel, ker so mu slediti policaji in se je ženirai otrok. Predsednik: Ali niste dali Jukiću svojo uro, da bi dobil denar. Ali niste vedeli, za kaj rabi denar? Obtoženec : Ne! Mislil sem, da ga rabi za pot v Bosno. Predsednik: Vedeli ste za vse načrte natančno, sedaj pa pravite, da niste kriv? Obtoženec (prezirljivo): Jukić je bil celi mesec v Srbiji, predno je dobil bombo. Ko je prišel nazaj, je bombo skril t ko neumno, da jo je našla celo zagrebška po-lfcija. Kdo bi potem verjel takemu človeku ! Nato je predsednik odredil poturni opoldanski premor, nakar se je nadaljevalo zaslišavanje obtoženca Cvijića. Cvijić Je zatrjeval, da je zapisnik, ki je bil žnjim sestavljen pri preiskovalnem sodniku, s cer podpisal, da pa ni Izvedel, kaj vsebuje. Prišlo |e potem do zelo živahnega prepira med državnim pravdnikom in braniteljem, kateremu pa je naredil konec pied-sednik z besedami: „Pustimo te stvari!" Obtožencu: „Ali imate še kaj povedati!" Obtoženec je pograbil obtožnico in rekel: Mi nismo bili nikaki revolucionarji, nismo bili nikaki zarotniki, nismo nameravali ustanavljati jugoslovanske republike ; o vsem tem nismo mi vedeli nič. Nam je Jukić ugajal in smo ga radi poslušali. Vseh teh zločinov, ki so v tej obtožnici, nisem jaz nikdar storil! duša tja gor k nebeškim zvezdicam, tja gor k modrim zvezdicam njenih oči, in sanjala sva sanje, sanje tako omamljajoče srečne, tako rajsko blažene.-- Minevat Je za tednom teden in napočil je že deveti, kar sem se tedaj omamil s hašišem. Uredništvo mi je pisalo pismo za pismom, pošiljalo brzojavko za brzojavko. Bilo je vprašanj,. očitanj, ukazov, groženj: vsega dovolj. „Čakal bom le še osem dni, potem pošljem po Vas zdravnika za blazne; znoreli ste, drugače si ne morem tolmačiti Vašega ravnanja", mi Je pisal glavni urednik. In prav je imei. Saj je tudi meni samemu v sicer redkih, a vendar se vedno tem grozneje pojavIjajočih jasnih trenotkih prihajalo spoznanje, da sem moral zblazneti. Moč moje volje je izginila popolnoma, moja domišljija je bila mrtva — nič, prav nič me ni vleklo več k delu, k pisalni mizi. Živel sem edino le njej, oživeli reklamni podobi s plavimi lasmi. Ali sem res zblaznel ? Ali pa morda vedno še vpliva name prevelika doza hašiša, ali pa Je le moja blazna ljubezen, ki me jej zasužnjuje ?! Deveti teden! Napočil le že oktober in po pisanem listju so že Šumele vlažno-mrzle Jesenske sape, oznanjevalke kanadske zime. Sumljivo se Je že začelo prazniti ve-|evje dreves, še sumljivejše pa predali moje listnice ta denarnice. Tu dobim nekega dne po daljšem molku brzojavko glavnega urednika. Poslali so Jo za menoj na moj samotni izlet. Hitro jo odprem, prečitam in se prestrašim. „Odpuščamo Vas. Vaše neopravičljivo ravnanje razglasimo v vseh listih. Glavni urednik". Mehanično sem prečital brzojavko še enkrat in zopet še enkrat. Končno sem le pojmil stvar. Srce se mi je hotelo ustaviti, a takoj mi je zopet zabilo z vso silo kakor opojeno z vriskajočo radostjo in hitel sem nazaj v hotel. Ona naj izve to, da sem izgubil službo zaradi nje, da so me izgnali iz mojega poklica, da sem izgubil vse le zaradi nje ; ona naj izve, kako velikansko žrtev sem doprinesel njej, najini ljubezni! Ko sem stopil čez prag, me je obšla temna slutnja nove nesreče. Drvel sem tja gor v njeno sobo — bila Je prazna. „Kje je kneginja ? !" — „.Odpotovala!"" „Kedaj?" „„Danes ponoči!"" Bože moj, je ii mogoče?! Skrivaj odpotovala ! Hitel sem v svojo sobo. Vleklo me Je k pisalni mizi — — ne, nič pisma, nobene vrstice, niti besedice v slovo. — — toda tu, kaj Je to?! Miznica je odprta — — vlomljena, moja Ustnica z ostankom mojega premoŽenja je izginila 1 ! — — Opotekel sem se In se zgrudil ca tla. Pred očmi se mi Je stemnilo. Torej prevaran, goljufan! Ljubezen, zvestoba, zaupanje-- vse le prazna pena, hinavščina, zvita pre-kana. Moj divni rosni pomladanski stvor s plavimi lasmi tat--- Polastil se me Je blazen obup. Opote-kaje se skočim pokoncu, in le vun, vun! Stran II. „EDINOST' št. 212 Nato )e predsednik okrog 3 pop. pre klnil razpravo, ki se bo nadaljevala jutri ob 8 zjutraj. _ Nesreča na furlanski železnici. Vlak razbil avtomobil. ČERVINJAN 30. (Izv.) Danes ob 11*40 dopoldne se je dogodita na državni železnici med Červinjanom in Villo Vicentino velika nesreča. Privozil je namreč avtomobil po sestnika Oirardija iz Ville Vicentine, v ka terem so se poleg šoferja vozili Girardijev sin Aleksander, Girardijeva dekla in še tri druge osebe, do proge in hotel zavoziti tudi preko nje, ker so bile cestne pregraje odprte. V tem pa privozl vlak ter zadene ob avtomobil in ga razbije popolnoma. Girar dijev sin Aleksander je bil mrtev ua mestu šofer je bil smrtno ranjen, ostale osebe pa več ali manj težko. Novi predsednik novomeSkega okrožnega sodišča. DUNAJ 30. (Izv.) Za predsednika novomeškega okrožnega sodišča je imenovan višji sodni, svetnik Garzarolli v Celju. Gar-zorolli je* vzlic slovenskemu pokolenju Nemec. Odvzet italijanski red. DUNAJ 30. (Izv.) Italijanski kralj je od vzel znanemu novinarju baronu Chlumeckemu, ki je znan po svojih denuncijacijah Jugoslovanov izza časa veleizdajniškega in Fried-jungovega procesa, italijanski red, ki ga je dobii svoj čas Chlumecki od italijanskega kralja. Chlumecki se sedaj maščuje nad Italijani s tem, da priobčuje v »Oesterreichische Rundschan" nova zatrdila o uporih v itali janski armadi in potrjuje svoje navedbe s citati iz italijanskih listov, zlasti listov „A vanti" in „Secolo". Velikanska nesreča. LVOV 30. (Izv.) V neki vasi blizu Varšave so dogradili novo hišo in hišni gospodar je povabil delavce, ki so delali pri stavbi, na gostijo. Vseh delavcev je bilo 60, med njimi 30 žensk. Gostija seje vršila v tretjem nadstropju. Kar naenkrat se udere strop in cela družba je izginila v globočino. Med podr-tinami je ostalo mrtvih 19 delavk, med njimi več 8 do 12 tet starih deklet in 4 moški delavci. Bili so vsi strašno zmečkani. Od ostalih delavcev jih je mnogo več ali manj poškodovanih. K umoru lastnika igralnic Rosenthala. NEW-YORK 30. (Kor.) Aretirani Igralec Sam Paul, predsednik društva, na čegar izletu je bil baje sklenjen načrt za umor Rosenthala, je bil spuščen v svobodo, ker mu niso mogli dokazati sokrivde. Deli SO ga pa pod policijsko nadzorstvo. Okrožni državni pravdnik je našel dve nadaljni priči umora, o pravih morilcih pa ni sledu. Zaradi groženj igralcev mora policija ščititi priče po detektivih. LONDON 30. (Iiv.) Iz New Yorka poročajo, da je preiskava dokazala, da je dal policijski poročnik Becker umoriti Rosenthala in je na|el zato štiri umorilce, katerim je zato obljubil 4000 dolarjev. Obenem Je dal policiji potrebne Instrukcije, da se je umor lahko izvršil. Beckerja so zaprli, a policija Ima tudi že imena onih 4 morilcev. Stavka pristaniškega delavstva. LONDON 30. (Kor.) Na zborovanju pristaniškega delavstva, na katerem je bilo navzočih 4000—5000 ljudi, je bilo sklenjeno, da se stavka nadaljuje. Mornarji in kurjači pa so sklenili z veliko večino, da začno zopet delati. Homatije v Turčiji. Mladoturki za razpust parlamenta. CARIGRAD 30. (Kor.) Miadoturški voditelji so prišli včeraj zvečer k velikemu vezirju in so izjavili, da bi privolili v zakonit razpust zbornice, toda pod pogojem, da se garantira nepristranska izvedba volitev in ostane isto upravno osobje. Veliki vezir je odgovoril, da se bo posvetoval s svojimi kolegi. Mladoturki upajo, da v slučaju, če ostanejo guvernerji z njihovo organizacijo, dobe večino pri novih volitvah. Govori se, da žele kot poroštvo za nepristranost drugega ministra notranjih zadev. Imenuje se Husein Hiimi paša, do katerega imajo baje Mladoturki zaupanje. Proti nemirom. CARIGRAD 30. (Kor.) Minister notranjih zadev Je konferiral snoči s poveljnikom prvega armadnega zbora ia policijskim generalnim ravnateljem o ukrepih, ki naj bi onemogočili vsak poskus motitve javnega miru In reda. CARIGRAD 30 . (Kor.) Pred začetkom današnje zboralčm» seje je oblast ukrenila prav posebne varr »ostne odredbe. Okrogin-okrog parlamenta je bila nameščena poldruga stotnlja infanterije , pred vhodom v parlament pa Je stalo 150 mož. Vst aja v Albaniji. CARIGRAf 3 30. (Kor.) „Ikdam" poroča, da zahteva 15. 000 Albancev, ki so zbrani v Kroji, razpu 5t državnega zbora, ki je nezakonito sest; ivljen. CARIGR AD 30. (Kor.) General Djevad paša Je imer l0van za poveljnika in mutesa-rifa v Goric /. Mestni svet tržaški | Sinoči se je vršilo nadaljevanje zadnje seje mestnega sveta. Po prečitanju in odobritvi zapisnika seje minole sobote, e prišla na dnevni red druga točka: volitev IL podžupana. Župan je najprej konstatira!, da je potrebno dvetretjinsko število svetovalcev (44) dano, ker Je navzočih 63 svetovalcev, in da odloča absolutna večina 41 glasov. Od 63 oddanih glasov se je glasile 9 na Ime dr. Rybafa, 47 na Ime dr. Broc-chi-ja, 6 na ime dr. Puecherja (socijalist), 1 na ime svet. Doria. Župan je torej proglasil izvolitev dr. Higinija Brocchi-ja drugim podžupanom tržaškim. Dr. B r o c c h i se Je na to zahvalil mestnemu svetu za izvolitev, rekoč, da ne more te izvolitve odobriti, ker ne zasluži te časti; manjkajo mu namreč one lepe lastnosti, ki so bile lastne njegovemu predniku Daurantu; pridnost in dobra volja, če mu jih mestni svet prisoja, pa ne zadostujeta Vendar vsprejema podeljeno čast, ki je ta-korekoč le provizorična, ker se bliža konec funkcije tega mestnega sveta. Noče razlagati principov, na katerih stoji, ker je svetovalcem že itak znano, na kakšno zastavo pri-seza. Vzgled mu bo inteligenca, pridnost in samozataje vanje g. župana, ki tako skrbno deluje na prospeh mesta in varuje neoma-dežljiv značaj italijanstva Trsta. Sledil bo vedno tudi pokojnega Dauranta, ki se ga o tej priliki toplo spominja. (Ploskanje pri večini.) Nato se je nadaljevala debata o vladnem reskriptu glede nepotrditve proračuna za L 1912. Kot prvemu govorniku Je podal župan besedo dvornemu svetniku dr. L a -š č a k u, ki je izvajal: Zadnjič sem omenjal, da se bliža svoji rešitvi zakon o obdačenju na višto vrednost. Vlada Je potrebovala mnenje mestnega odbora glede nekaterih določeb zakona. Mestni odbor je to mnenje podal koncem marca t. 1.; nato je namest-rJštvo sestavilo nov načrt tega zakona in ga v smislu navodil ministrstva predložilo v pregled tukajšnjemu finančnemu ravnateljstvu in viši deželni sodniji, na kar je šel zakon zopet v mestni odbor in je sedaj vrnjen vladi, ki ga čimprej z vsemi spisi vred odpošlje ministrstvu. Upa, da potrdi ministrstvo zakon v tej obliki. Nato je podal neka pojasnila referent asesor G a b r i e 11 i ter je obrazložil, v čem obstoja viseči dolg občine. Treba je pri tem razlikovati med a) izvanrednim! stroški občine in pa b) med specijalnim! deli, ki jih občina izvršuje, ki torej ne spadajo med izvanredne stroške. Pod a) spadajo dolgovi: na zadol. z leta 1908 v znesku K 6.600.000 „ lOOO „ n o.tsooooo v tekočem računu.....- 7,317.000 Skupaj . . 20,717.000 pod b) spadajo stroški za nove vojašnice in za električno železnico s trga Goldoni do sv. Sobote v skupnem znesku približno 5 mil. kron. Tako, da bi na ta način znašal skupni viseči dolg občine 25 mil. 120.056 K. Občina je poplačala dolga v tem času za 2,930.000 K in sedaj se je na tem, da se poplača 1,260.000 K. Će je vlada očitala, da se je mestna uprava raje posluževala tekočega računa, nego da bi bila realizirala sklenjena in dovoljena posojila, se je to zgodilo radi tega, ker je mestna uprava zaključila 1909 s preostankom 1 in pol mil., a leta 1910 s preostankom pol mil. kron. Posojilo sklenjeno in dovoljeno I. 1910 v znesku 3 in pol mil. kron je bilo realizirano. V tekočem računu je občina plačevala po 4 hi tri četrt po sto, pozneje pa, ko so se razmere na denarnem trgu poslabšale po 5 in tri Četrt po sto. Sedaj pa plačuje od 1. julija po 6 od sto. Dovoljena posojila pa se niso realizirala ravno radi slabih razmer na denarnem trgu, ker bi bil kredit predrag in se je upalo na bolje čase. Postavke za električno železnico s trga Galdoni do sv. Sobote, za nove vojašnice po referentovem mnenju ni prištevati k visečemu dolgu, ker se bodo dotični zneski amortizirali v letnih odplačilih. Splošni dolg občine, konsolidirani in viseči znaša sedaj okroglo 60 milijonov kron, vendar 3e ne sme prezreti, da je gospodarska moč občine sedaj tudi mnogo povečana. Slednjič je pojasnjeval, da, če se je pri javnih nasadih mnogo trosilo, se je tudi mnogo zboljšalo. Če se je postavilo veče število Čuvajev, se je pa zgodilo le polagoma in zato, ker se občinska posestva veča. Nato se je znova priglasil k besedi dvorni svetnik Laš čak, ki je priznal, da plačuje sedaj občina po 6°/0 od svojih dolgov da pa izhaja iz neke raagistratove note, da je nekdaj plačevala tudi 67/, odsto. Vzrok, da vlada želi, da se realizira dovoljene dolgove, raje nego da se poslužuje tekočega računa, leži v tem, da pri realiziranih dolgovih ostaja enkrat določena obrestna mera vedno enaka, dočim pri tekočih računih z bankami znašajo obresti te nominalno po 6 odsto, v resnici pa se vsled provizij uradnih strošsov itd., zvišajo obresti do Tj% odsto ali še več. Po njegovem računu bodo znašali ob koncu tega leta viseči dolgovi občine skupno okolu 30 mil. Referent G a b r i e 11 i Je nato ugovarjal, da občina od svojih dolgov ne plačuje nikakih provizij niti uradnih stroškov ker za občino veljajo pri bankah posebni pogoji. Svet. Brocchi je nato konstatlral, Jda v tem pogledu ni nikake razlike med naziranjem g. vladnega zastopnika in fi nančno komisijo ter se je pri tem skliceval na magistratovo poročilo. Trdil je, da tudi finančna komisija gleda na to, da bi čim preje izginili viseči dolgovi občine. __(Dalje jutri.) Domače vesti. Premalo narodnega ponosa in vse premalo narodne samozavesti še vedno kaže naše ljudstvo napram državnim uradom v Trstu. Redno se namreč dogaja, da naši ljudje, ki prihajajo k sodišču, namestniŠtvenemu tajništvu, namestnlštvu, v davčne In finančne urade, na pošte Itd., da ustrežejo dotičnim uradnom, ali pa iz komoditete, češ, da prej opravijo, govore italijanski, namesto da bi govorili v svojem materinem slovenskem Jeziku. Velikanska napaka Je to, in ne moremo je dovolj grajati. Zlasti pa velja to za fnančne urade, ravnateljstvo, davčno administracijo itd. in res je čudno, da naši ljudje prav tamkaj, kjer imajo največ pravice, da izključno uporabljajo svojo materinščino, delajo tlako tujščiai. Vsaj tam, kamor nosim svoj denar, vsaj tam bom izključno govoril slovenski, In Če kje, je tu dolžna država, da nam da uradnikov, ki razumejo in govore naš jezik. Naši ljudje vse premalo mislijo na to, kolikega pomena je izključna raba sloven ščine v uradih! Po lastni krivdi naših ljud? se šopirijo po državnih uradih uradniki, ki nikakor niso kvalificirani za službo, ki jo opravljajo, ker ne razumejo jezika prebival-sva. Čemu je treba po naših državnih uradih Nemcev, kako naj opravlja službo z občinstvom Italijan, ki ne razume slovenščine? Ali da! Naši ljudje govore v teh uradih namesto svoje materinščine italijanski, in italijanskemu in nemškemu uradniku, ki se je kolikor toliko privadil italijanščini je odleglo, dočim bi pa sicer ali moral izginiti s takega mesta, ali pa se naučiti slovenščine. Naj bi le naši ljudje vsi do zadnjega izključno govorili slovenski, kako hitro bi se stvar preobrnila. Nemec in Italijan se ne naučita Izlepa slovenščine, treba je Sloven-vencev, slovenskih uradnikov. Koliko mest se tu odpira našim ljudem, koliko mest, ki jih danes zavzemajo Ijudlje drugih narodnosti, takih ki imajo kaj, ali pa tudi nič opraviti v Trstu. Ali sami smo krivi, da ni več nas;h ljudi v službah pri državnih uradih v Trstu, ker jim zapiramo pot vanje s svojo malomarnostjo in komodnostjo. Naj le vsak Slo venec govori v vsakem državnem uradu ob vsaki priliki edino le »lovonckn, pa bo kmw« d'ugače. In naj le nihče ne misli, da bi imel kako škodo vsled tega. Ne ? Saj je slovenskih uradniKOV pri teh uradih, ki so poklicani za uradovanje s slovenskimi strankami, pa žal večkrat porabljajo za druge posle, ker Slovenci v svoji malomarnosti ne čutijo potrebe slovenskega uradov3cja. Stori torej v tem oziru vsak svojo narodno dolžnost, pa jo bodo storili tudi uradi, radi ali neradi. V poročilu o pogrebu g.ce Hladni-kove je po pomoti izostal pasus, v katerem Je bilo zabeleženo, da se je pogreba udeležila tudi .Slov. čitalnica* po posebni deputaciji s predsednikom gosp. dren. E Staretom na čelu, ter da Je položila tudi venec na krsto. Slavnost 201etnice pevskega društva „Slava* pri Sv. M. M. Spodnji se je vršila minole nedelje popoludne na način, ki Je pričal, koliko bratske ljubavi in bogato zasluženega priznanja uživa to društvo ne le med tržaškimi — mestnimi in okoličanskimi — ampak tudi sosednjimi istrskimi društvi in slovenskimi rojaki sploh. Z mnogih hiš so po raztrešeni Sv. M. M, Spodnji vihrale slovenske trobojnice, a glasno in veselo so pokali topiči prihajajočim gostom v pozdrav in v poveličevanje te redke jubilejne slavnosti. Udeležba je bila — ako računamo s tropično vročino, ki je vladala v nedeljo — naravnost ogromna, tolika, da so bili razsežni vrtni prostori, dvorišče in tudi notranji prostori gostilne Kačunove napolnjeni tako, da si si težko priboril prostorček. Vrt je bil bogato okrašen z zastavami in zelenjem, a posebno okusno je bil prirejen oder na Čelu vrta, kjer so nastopala posamična društva. Na slavnosti Je sviral hvalevredno orkester bosansko - hercegovskega pešpolka. Prvi je nastopil zbor Jubilarke, ki je zapel svojo veličastno himno, poklonjeno mu svojedobno od takratnega pevovodje g. VaL Pižona. Na to Je nastopil predsednik .Slave" in dež. poslanec g. A. Miklavec, ki |e v jedrnatih besedah pozdravil zbrano občinstvo, a posebno v velikem Številu došle pevske brate, raztolmačil na kratko zgodovino razvoja slovenske pesmi v tržaški okolici, ter je priporočal vsem, naj nadalje goje in ljubijo slovensko pesem, kajti narod brez svoje pesmi je kakor obnemel, ker je — zlasti v razmerah v katerih mi živimo — izgubil izdatno orožje v obrambo svojega narodnega bitja. (Ta govor je občiastvo spremljalo frenetičnim aplavzom). Na to je zopet nastopila „Slava-, da zapoje novo, za to priliko od znanega skladatelja, g. prof. Vasilija Mirka, nalašč zloženo koračnico. Ker Je tekst — iz peresa pesrika okoličanskega učitelja — izredno V Trstu, dne 31. julija 1912. dobro pogojen za tako priliko, ker se je g. skladatelj zares uglobil v svojo nalogo in ker je tudi pevski zbor precizno proizvajal: Je bil tudi vspeh najčastneji. Zatem so nastopila skupno vsa pevska društva iz Brega in moramo naglasiti, da je le vse hvale vredno, ako se več društev združuje v skupen nastop. S tem ni le zagotovljen le lepši vspeh v pevskem pogledu, ampak je tudi sredstvo za utrjanje bratska ljubavi med društvi. Zato gre posebna hvala g. učitelju Venturiniju, da je tako lepo priredil ta skupni nastop združenih pevcev iz sosednje Istre. Na to so nastopali zaporedoma: „Do mo?ina" iz Ospa, „Adrija" iz ^Barkovelj, „Velesila" iz Skednja, svetolvanski cerkveni pevski zbor (demonstrativno pozdravljan oa občinstva). „Trst- iz Trsta, „Zastava* i* Lonjerja in „Ilirija" od Sv. Jakoba. (Čitalnica od Sv. Jakoba je sicer došla korporativno, a ni nastopila radi žalovanja po svojem umrlem ustanovitelju in prvemu pevcu g. A. Bizjaku). Nočemo hvaliti nikogar, ker moramo pohvalili vseh, da so se tako vestno pripravili za 'to plemenito in vzvišeno tekmovanje. V premorih med posamičnimi točkami je svirala godba. Po oflcijelnem sporedu se je razvila krasna svobodna zabava — brez plesa. Svirala je godba, prepevala so posamična društva in prižigali so se krasni ume-talnl ognji. Zabava je trajala kasno v noč. A uverjeni smo, da so se vsi udeleženci vračali na svoje domove z živim r doijubnim zadovoljstvom v srcu in z Iskreno željo, da bi „Slava" tudi v bodoče tako uspešno delovala, kakor doslej, na korist in v čast našega naroda na tržaškem ozemlju. Češki narodni socijalci v Trstu Dne 5. avgusta dospe v Trst poseben vlak čeških narodnih socijalcev. NDO priredi ta dan raanifestacijski shod, na katerem bodo govorili zastopniki čeških narednih socijalnih strokovnih organizacij. Slovenski delavci, poživljamo vas, da sprejmete člane bratske narodne socijalne organizacije Častno. Natančnejši program objavimo. Trgovski moški tečaj napravi v nedeljo due 4. t. m. izlet v Portorose. Natančen spored priobčimo jutri. O gospodarski zadrugi v Vrtojbi smo zopet prejeli daljši dopis iz trgovskih krogov. Nemirno, da nam morajo priznati od obeh strani, da smo bili lojalni nasproti enim in drugim: vsaka stran je imela po dvakrat besedo. Seda| bodi tej polemiki konec. Tudi menimo mi, da naj bi se ne razburjali toifeo, saj mora pokazati že aadaljna bodočnost, katera stran ima prav. Ce bi pa prav hoteli nadaljevati, naj se blago vele ob- nlti do — ŠTiocralucga Oddelka. Trgovskim pomočnikom. Prejeli smo : Za nedeljo je bil sklican sestanek, ki se pa, žal, ni mogsl vršiti radi nezadostne udeležbe. Ali ni to sramotno za nas: približno 150 nas je slovenskih trgovskih pomočnikov, a došlo jih jele — 12. Poživljam Vas vnovič na sestanek, ki bo v četrtek zvečer ob 8*30 v društvenih prostorih v ulici Sv. Frančiška št. 2, I. nadstr. Iz Rojana. V našem vspešno delujočsm „Konsumnem društvu" točijo puntigarasko pivo. Čujemo pa, da je prišlo nedavno temu do resnega konflikta med to tovarno in društvom ter da je poslednje sklenilo prekiniti zveze s tovarno. In ravno to bi bil: mi pozdravili le zadovoljstvom, ker bi želeli, da bi to naše narodno podjetje točilo pivc iz budjejovlšte pivovarne, ki daja odstotke na korist družbe sv, CM. Nič nas ni torej razveselila vest, da se je omenjeni konflikt poravnal ter da se bo nadalje točilo puntigarasko pivo. Odbcr konsumnega društva naj izvoli uvaže vati dvojno : prvič, da bi naše narodne organizacije morale že s pria-cipljelnega narodnega in slovanskega stališča v prvi vrsti podpirati slovanska podjetja, a v drugič — in to Še posebno — da raz-pečavanjs budjejoviškega piva d;naša koristi naši toli zaslužni in potrebni Družbi. Kraško ozemlje in njega vodne sile. Raziskavanje votlin, ki že nekaj let sem povsod, posebno pa pri nas v Avstriji znatno napreduje, je 2e zdavnaj pedalo dokaz, da je vodne toke na našem kraškem ozemlju, odvisne od posebnih geologiških m klimatičnih razmer, možno korismo uporabljati. Seveda so dosedaj plašite velike razlike v višini kraških rek, ki navidezno izključujejo izkoriščanje teh posleinjih. Z zadoščenjem je zato pozdravljati v Hartle-benovi založbi na Dunaju izšlo de)o inženirja Teodorja Schenkela (Karstgebiete und ihre Wasssrkrafte — Kraško ozemlje in njega vodne sile). Na podlagi dolgoletnih skrbnih raziskavanj, s pomočjo -Številnih dobrih risb, pojasnuje avktor ce!o vrsto uvaževanja vrednih pro|ektov na kraških rekah naše monarhije, sposobnih v to, da bi močno pospeševali Industrijalna podjetja v onih krajih. Pisec, ki je porabil tudi dela primorskih raziskovalcev, podaja pregoanten m pregleden opis o nastajanju kraških fenomenov — doltn in voUinskih rek. Ta opis povzdiguje vrednost knjige, ker si tudi nestrokovnjak more ustvariti primerno sliko o omenjenih fenomenih. Za naše mestne svetovalce, ki Jim bo v kratkem času končno odločiti o preskrbljenju Ti Sta z vodo, je posebno zanimivo, kar je povedano glede projekta z Reko. Pogrešamo pa v knjfgl razpravo o projektu Tinsava in različnih projektov o Izkoriščanju 'todenskega "Hnnva. V Trstu, dne 31. julija 1912. EDINOST 4 št. 212. Stran ITI. Delo pridnega pisatelja je smatrati kakor dragocen prispevek za gospodarsko pov-zdigo našega, tako hudo zanemarjenega kraškega ozemlja. Mesto potovalnega poljedelskega učitelja. C. kr. namestniŠtvo za Primorsko razpisuje mesto potovalnega poljedelskega učitelja s hrvatskim učnim jezikom in sicer, ali za en cel političen okraj, ali za dele dveh sosednih političnih okrajev. Dolžnosti potovalnih poljedelskih uči-tel je v so določene v posebnem navodilu in obstoje zlasti v strokovnem potovalnem poučevanju kmetijskega prebivalstva s tem, da se mu dajejo poljudna, s praktičnimi dokazili združena predavanja o različnih strokah domaČega kmetijstva, posebnn pa o poljedelstvu, živinoreji, mlekarstvu trtoreji, kletarstvu, sadjereji, zelenjarstvu, svilorejl in čebelarstvu. Poljedelski potovalni učitelji nastavljajo se najprej po pogodbi In ze sedaj za Jedno leto na poskušnjo, a po triletni zadovolju-joči služhi bodo imenovani uradniki X. čin. razreda ; oni so pomožni organi c. kr. na-mestništva in se prideljajo navadno kakemu c. kr. ckr. glavarstvu. Poljedelski potovalni učitelji dobivajo, dokler so nastavljeni po pogodbi, letniao 1800 K, stalni potni pavšal 1000 K, stanov-nino od 300 K in pavšal od 100 K za nabavo književnih In strokovnih pomočkov, kateri prejemki se izplačujejo naprej v mesečnih obrokih. Prosilci za to mesto naj vložijo svoje z dotičnim! listinami opremljene prošnje z dokazom starosti/ avstrijskega državljanstva, dovršenih študij, delovanja v kmetijski praksi in jezikovnega znanja najdalje do 30. avgusta t. 1. na c. kr. namestniŠtvo v Trstu. Oni prosilci, ki niso usposobljeni za pouk na kmetijskih šolah, se morajo zavezati, da položijo dotično preskušnjo v dveh letih. Ob drugače enakih pogojih imajo prednost oni prosilci, ki zamorejo dokazati zadostno znanje drugih deželnih jezikov. Uljudna prošnja. Dne 6. avgusta pride v Trst okoli 150 čeških dijakov visokošolcev tretjina njih so dame. Uljudno prosimo vse one narodne družine, ki bi mogle za dva večera odstopiti po eno aH več postelj le za dame, da to naznanijo vratarici »Narodnega doma", gospe] Bičkovi bodisi ustmeno bodisi pismeno. Za dijake je prenočišče že preskrbljeno, gre le za prenočišča za dame. Prosimo torej! Izlet NDO prepovedan. — NDO je uložila za 4. avgusta ponovno prošnjo za izlet v Gorico. Dobili smo spet prepoved z ozirom na tisti „Javni mir in red". Torej, kje smo? Sužnji v Braziliji I Opozorjenje na pogrešene kolkovne lestvice. Finančna oblast Je bila opozorjena, da se kolkovne lestvice, nahajajoče se v koledarjih raznih tiskarn in društev, pogrešene in nenatančne, na katere se pa občinstvo zanaša pri uporabi na pr. za kole-kovanje pobotnic. Da se temu odpomore, opozarja se občinstvo, da kolkovne lestvice, ki ne odgovarjajo zakonom, ne dajajo dovoljno jamstvo proti pravnim posledicam nezakonitega kolekovanja. Zneski pristojbine v kronski vrednosti po lestvi I. (§ 1 zak. 8. marca 1876 drž. zak. št, 26), II. (ces. nar. 8. julija 1858 št. 102 in 17. maja 1859 št. 89) III. (§ 3 post. 13. decembra 1862 št. 89 drž. zak.) nahajajo se v uradni izdaji pristojbinskega zakona, izdani od c. kr. finančnega ministrstva leta 1903 na strani 121, 122 in 123. Šentjakobška Čitalnica opozarja p. n. pevke In pevce na pevsko vajo, ki se vrši danes ob 8 30 zvečer. Upamo, da nihče ne izostane. Po vaji važna seja. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Redne vaje za telovadce in netelovadce se vrše redno vsako sredo od 8. do pol 9. Pravico nastopanja v kroju imajo le oni bratje, ki so dobro ^f^^ izvežbani v redovnih vajah. Zn vaditeljskl zbor: Ambrožič, nač. Tržaška mala kronika. Hudoben sin. Včeraj so zaprli kletnega Bruna Heipl, stan. v ul. di Riborgo št. 8, ker je ponovno položil roko na svojega očeta, Petra Heipl, lastnika krčme na Starem trgu ter na zaročnika svoje sestre Ane. Prišel pod voz. Bernard Zw2rn, star 74 let, nastanjen v mestni ubožnici, je včeraj prišel pod neki voz. Dobil je veče poškodbe na telesu, tako da so ga morali prenesti v bolnišnico. Solnčarlca. Včeraj popoldne Je v svobodni luki zadela solačarica 291etnega zidarja Lorenca Vatovca, stan. v ul. dello Sccglietto. Prenesli so ga v mestno bolnišnico. Zaprli so včeraj podajača Jakobac Iva, starega 33 let, iz Sinja v Dalmaciji, ker Je osumljen sokrivde z Radovanlčem in tov. na tatvini In poskušenem umoru na trgovcu z žakiji juliju Leviju, izvršenem dne 17. aprila t. 1. v ulici Stazlone. Sum leti na Ivico, ker j t havelok, najden na licu mesta, njegova lastnina. Blaznik se vrgel v morje. V minoli noči po 2 se Je 351etni delavec Jakob Buch-ler iz Ptuja, ki so ga včeraj zjutraj izpustili iz opazovalnice mestne bolnišnice, vrgel v morje z obrežja pred hotelom de la Vlile. Nekateri mornarji s tamkaj usidranih Jad-renic so ga potegnili iz vode in na pomoč poklicani Treves ga Je potem zopet odvedel v opazovalnico. Aretirana na morju. Ribiča Josip Si-monič, star 32 let, in Andrej Regent, star 52 let, oba iz Trsta sta včeraj zjutraj usta vila svoj čoln ob pomolu Št. 0 v svobodni lukl in se izkrcala. Nato sta hotela zvaliti v čoln 150 kg težak sodček kolofonij?, ki se je nahajal na obrežju. Ali zapazil Ju Je neki finančni stražnik, vsled česar sta ribiča sedla zopet v čoln in hotela naglo odveslati. Toda stražnik je stopil v drug čoln in tudi urno veslal za njima. DoSel Ju Je 300 m daleč od obrežja in jima velel naj ustavita čoln, nakar Ju je aretiral in izročil redarju. Koledar in vreme. — Danes: Ignacij Loj. sp. — Jutri: Verige sv. Petra. Temperatura včeraj ob 12. opoldne i- 27- č°. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Deloma oblačno. Lokalne padavine. Lokalni vetrovi. Nar. del. organizacija. — Danes ob 6 zvečer seja zidarske skupine. Mizarji 1 NDO vas vabi na sestanek, ki se bo vršil Jutri ob 7 In pol zvečer v druStvenih prostorih ul. Sv. Frančiška 2 — Skupina NDO Sv. Andrej sklicuje za danes ob 7 zvečer važno sejo v društvenem prostoru, ul. Sv. Marka 19. — Vozni listki za izlet v Gorico se spremajo nazaj. Prosimo naj prinese vsakdo listke nazaj, in sicer takoj. CENTRALNI URAD .Nar delav. org." v Trstu. Kmetijska dražba za Irst in okolico. Važna opravila v vinogradu v poletnem Času. Iz poročil iz drugih vinorodnih, posebno Iz severnih krajev, sklepamo že sedaj, da vinska kapljica, kolikor je bo, dobi letos polno ceno In vrednost. Mraz, peronospora, oidium in drugi Škodljivci, deloma tudi toča, so vničili v nekaterih krajih že sedaj trgatev; up marsikaterega pridnega vinogradnika je šel po vodi. Pri nas, kjer še se niso pojavile te bolezni in nezgode, vsaj v toliki meri ne, bomo obračali vso pozornost, v kolikor še nam bo pripuščalo vreme in druge elementarne sile, da ohranimo vinsko trto zdravo in jo negujemo po najnovejših izkušnjah. Vreme Je bilo do sedaj, lahko rečemo, za naše vinograde še srednje ugodno. Izmed škodljivcev se ni pojavil nobeden v večjem številu. Omenjati bi bilo le trtjona, ki je bil v nekaterih vinogradih, posebno v Lonjerju in v Sv. Križu, še precej marljiv, a nam vendar ni povzročil škode. Da pa ne nastopi drugič bolj predrzno, bi bilo dobro, pokončevati ga sproti s tem, da zasukano smodki podobno listje, kamor vleže 2 — 8 jajc, zbiramo in sežigamo, v kar bi dobro služila naša mnogokrat brezposelna otročad. Peronospora aH strupena rosa je začela tu pa tam napadati trte, posebno tam, kjer ni bilo pravočasno ali premalokrat, nepravilno in površno škropljeno. Deževno vreme v spomladi Je bilo za razvoj te bolezni zelo ugodno in kdor ni škropil pravočasno in po zadnjih izkušnjah in se postavil v bran nje razširjenju, bo pač trpel sedaj škodo za svojo brezbrižnost Treba Je še sedaj pridno škropiti, da preprečimo vsaj razširjanje la ohranimo zdrav les za prihodnje leto. V večji meri pa opažamo na grozdju plesnobo (oidium), in to posebno tam, kjer se je premalo ali pa nič žveplalo. Priporočati je torej, in to posebno letos, ko je vreme kakor nalašč za razvoj te bolezni, nemudoma požveplati, naj so trte že napadene ali ne, sicer nam napravi zopet ogromne Škode. Pri zatiranju peronospore, kakor tudi oidiuma da si slednjič vendar enkrat zapomnimo, da se jima Je vedno prej postaviti v bran, predno sta se pojavila, predno sta vidna našim očem, da ju pre-pričimo, da ju zatremo Že v kali, sicer je pozneje ves trud zastonj. Omenjati bi še bilo klorozo trt ali bledico, katere vzroki so tako Številni, da nam za sedaj ne pripušča prostor, da bi Jih omenjali. NaJvečkratni vzrok je preobilna mokrota v gotovi globočini zemlje vsled ne-prodirnosti tal; voda se ne more odtekati, trta začne bledeti, kar jo ovira v bujnem razvoju, hitrem in pravilnem cvetenju in v zaželjenem zoperstavljanju boleznim. Drug nepridiprav, strah za naše vinogradnike, ki uničuje v nekaj minutah vso dragoceno, trudapolno delo in up, je toča. Letos še nismo čutili posebno te šibe, a če nam izkaže svojim posetom nam zelo neljubo naklonjenost in napravi škode, tedr j pač najmanj kaže, da bi iz jeze ali obupa roke križem držali in prepuščali vinograd samemu sebi; temveč je treba takoj na delo. Trte naj se takoj očistijo ali omandajo, t. J. odstranijo naj se vsi nepotrebni in nerodovitni poganjki na starem lesu, na palčkih (čepih) in napnencih ali zavijačih (špa-ronih); pustijo naj se le oni poganjki, ki i aajo grozdje, in ki nise močno pokvarjeni, in oni, ki so namenjeni za rodni oziroma pomlajevala! les v prihodnjem letu. Istotako je treba trte tako| in dobro poškropiti in po- ZAHVALA. Josip in Marija Hladnik se v svojem ter v imenu svojega sina Josipa najsrčnejše zahvaljujeta vsem tistim osebam, ki so na katerikoli način izkazali svoje sočutje o priliki bolezni in smrti nepozabne hčerke oziroma sestre Genovefe Hladnik Srčna hvala posebno blagorodnima gospodoma c. kr. fin. tajniku Dr. Oskarju Heldu in ravnatelju pomožnih uradov Oskar;u Schreyu, kakor tudi vsem gospodom uradnikom c kr. finančnega ravnateljstva ter koleginjam drage pokojnice za častno udeležbo na zadrji poti in za krasna venca. Hvala si. odboru „Slavjanske Čitalnice* za podarjeni venec in sožalje. Iskrena hvala cenj. družini Primožič za tolažbo in pomoč v bolezni in za venec, ki ga je blagovolila pokloniti pokojnici. Hvala slednjič vsem ostalim prijateljem in znancem, ki so izkazali zadnjo čast ljubljeni pokojnici. V TRSTU, dne 30. julija 1912. Nova slovenska trgovina izgotovljenih oblek domačega in inozemskega blaga za moške obleke MARTIN SKAPIN, TRST, ulica Arcata št. 19 Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domačega izdelka« Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno konkurenčne. ■i TEODOR KORN Trat, ul. Miramar Stv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA = i>ET,A iy POPRAVE = V PO KIZKIH OEVAH. v :: Delo dobro In zajamčeno. TElSl. 25-26. □ Poslovodja: FranJ« Jenka. Dr. Fran Korsano Specijalist u sifltttltii« la kitia baleznl Ima tvdj o« AMBULATORIJ _ v TRSTU, v atkH Su MceM ttrv. 9 (ud g Jadransko banka). ? Sprejema *4 12. 4o I. Is So/i do t,Vi pop i_^ '--" ; ALEKS. FRAK C MAVER - TRST Slovenci, se hočete oble« n ceni?! žgalmca kave Obiščite dobro znano trgovino 4lla citta di Triesie Via Giosue Oardacci št. 40 (ex via Torrente), kjer boste našli velik izbor oblek, površnikov, paletoti, jopiči s kožuhastim ovratnikom, hlače, srajce, malij itd. za moške, dečke in otroke. Specialiteta v plaščih loden za moške in otroke o J 3 let dalje. Zaloga inozemskega in domačega blaga. Sprejema se naročila za obleke po meri. TELEFON 1743. Najbo Jšl vir za dobivanje počeno ka\ e. ZALOGA ovsa in sena beneških in ogrskih otrobov, slame, turščice, drobnih otrobov. SPECIJALITETA: om u seme, priprave za hleve Itd. Blago prvi vrste. Zelo ugodne cene. lila oitta ril Tripstp I Crucciatti HUd JUd U$ ' I It/Oltt ■ via eiulla 33. — Telefon 313 X/IV. Via Gosufc Cardii^I St. 40 Sedlarska delavnica 90EIGA na Komu II. Zaloga navadnih in finih vpreg in oprav, kakor tudi različnih potrebščin za konje. Velika izber uagobčnikov, ovratnikov in bičev za pse. Zaloga potnih kovčekov, listnic, denarnic, nahrbtnikov itd. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča popravila. Postrežba točna in solidna. Ivan Kravos Rimske toplice v Tržiču (MONF&LCONE) odprte od 1. junija dO 1. oktobra. — Toplice 40°, slovite močvirnate kopelji a tr-žiškim blatom, masaže, elektroterapija. Uspešno proti kroničnemu revmatiz-nu v členkih in mišicah, posledicam, ki nastajajo vsled zlomljenja in zvitja kosti, ishiasu, starim izpahom itd. V kopališču izborne sobe in hrana. — Zmerne cene. Vodilni zdravnik: Dr. Karaman. — Prospekte razpošilja ravnntfli«rvo J. M Graf. NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v TfiSTU ■ ■ NOVA ULICA ŠT. 13, K. NADSTROPJE ■ ■ vloge NA KNJIŽtCE IN TEKOČI RAČUN OBRESTUJE S POLNIMI PRODAJA SREČKE NA MALE MESEČNE OBROKE. = IZKAZE POŠILJA NA ZAHTEVO. POSOJA *A MENJIĆE IN VREDNOTE. = P08REDUJE ZAVAROVANJA V8EH VR8T. Največja zaloga stekla in porcelana za domačo rabo in gostilne I L. . 1 'i: " £ ' ' 1 v fr K ■ • • ' i t l' ■ * ' p T. i Pnclnriip v bližiDi ladjedelnice v Tržiču, ob- j I U9IUJJJG stoječe iz pritličja, polunadatropja, \ 3 nadstropij se proda za K 110.000, na račun kron ! 50.000; dohodek K b400. Nadalje dvorec, hiSica,J zemljiSče v mestu. Kremser, Acquedotto 9. 1600 i MP Zaloga obuvala bmb in ;aetna delalnio& ■■■■ PA^EL VfSIMTlM! trst, ul. Glosae Carduccl 31. Pnetilnd ee proda v Rojenu E 6 500, droga UUOUilla v al. Giulia K 6.000. Kremser, Acquedotto 9. 1601 PflcInniP n0Y0 T Commercinle prolungata ■ "wlUpjw 8 prostorov, zelo pripravno za dve družini, zemljišče 300 oralov se proda za K 14.000. Na račun K 7000. KremBer, Acquedotto 9. 1602 Velika izbera mcSkih in ženskih Čevljev. - Poprave ue izvršujejo točno in sc lično ŠT- po žmertab cenah Dne 24. avgusta se preseli v isto UliCO Št. 27 blizu hotela Moncenisio Glasovir 86 za ^ K Ulica Galleria 3, . II. stopnice, vrata št. 19. 1604 ftflflaoto 8te Postelji poštenima mladeai-LUUdola Cema. Ulica Soliiario 16, vrata 22. 1605 Zaloga obuvala - in lastna delavnica-- Iščem deklo za krčmo. Ulica Petronio št. 2. 1606 Doltlc za otr°^a ®e ra ne*„a.Lur ta Pahor Rojan. dan. — Naslov : via Mirti 16, III. levo. Dpnrloio bombaževine, slik in dežnikov na I rUUoJCt mesečne obroke. Via Stadion štv. 19, I. nadstropje. Ivan K 1 u n. 431 :: TRS i' :: :: ulica Arcata 19. Velika izbera čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: po Jako nizkih in zmernih cenah. F0t0yr{[f8i Antona Jerkiča naslov: Trst, ul. ! ulica 7. delle Poste 10, Gorica, Gosposka 4444 ! Josip Gregorič, Trstu priporoča slavne- ' mu občinstvu tu in na deželi svojo dobroznano tr- J govino jestvin in zalogo \sakovrstnega olja; po na-' ročilu se pošilja tudi na dom; hvaležni pozdrav. ANTOM BARUCCA MIZARSKI MOJSTER Trst, ulica San francesco Vfiszisi 2 Specijalist za popravljanje ronlet na oknih. Na željo se menjajo pasovi In zmetl Jaačl n ptpoln« del« !■ t« «• k«|l konkurence. V novi zalogi vina Trst^ ul* Ugo Foscolo 24 se prodaja istersko, dalmatinsko, furlansko, kraško vino, bric, vermut, maršala malaga itd. Vsaka količina prosto na dom. — Priporoča se udani Josip Širola. Odprla se je nova pekarna s prodajo sladčiiv raznih viu in likerjev v botiljkah v Trstu, ulica affineria 9. Priporoča se udani Roditelj Serafin Siega. Gostili ,MF mnlm' (Pri zrak« lovu) Trst, ulica Sv. tf rka štv. 15. 3, črno, belo ter PIVO. Toči sa dalmatinsko DREHERJEV Priporoča se cenj. občini u za obilen obisk Svoji k svojim! ANTON NAZOR. □E .Cflffe (5; Moni' Trat, Piazza Carlo Idonl it Z Pitate naravne In prve rrate. časoplal ln ilustracije. POSTREŽBA TOČKA. Za obilen obisk se najtopleje pri poro 6» F BANJO MARINŠEK. Pri zdrouiu+fiiln Snlute GIOVANNI 3 > TRST - borzni tr s; št - TRST (zraven kavarne Fran^-ai*) Pod vodstvom GUSTAVA GALA. Higijenski predmeti tucat po kron 2, 4, G, 8, 10-16. Diskretne poSiljatve na d želo, poštnine prosto, če se pošlje denar naprej. Nadalje: elastične nogavice in obveze za skrčene žile, pas j vi, auspencorji, vzra»-□alci. Predmeti za bolnike. Vsakovrstni predmeti i z gumija, pete, rjuhe iz gumija, pokrivala za kopelj, banje in poBode, cevi iz gumija, irigatorji itd iti NepremoČIJM, pristni anglodkl površniki Konkurenčne cene. po meri. Konkurenčae cene. U V novem bazarja p- v ul. Belvedere št. 7 ■e dobi blago po absolutno konkurenčnih cenah. — Posebno železue kuhinjske posode, porcelan in steklo kakor tudi velika salona igrač. Za cbilen obisk se priporoča _EMILIJA NOVELLI. » "I Skladišče žagovine posipanje po mokroti, snaženje javnih lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, uL Fonderia St. 5. Prodaje ?ne dnebediro°bno Postrežba na dom. Zdravljenje krvi!