Leto fV., štev. 65
V Ljubljani, nedelja dne f8. marca 1923
PtfStefaa tnvSsHrana.
Posamezna štev. stane 1 Olif
|«hal* oa ♦ «|utr»f.
Stane mesečno 10-— Din ta InoxenntTo »- m
Ojtui po tarifo. Uredništvo:
Miklošičevi cest« at 16/1 Telet on it IZ
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Upravnlštvoi
Ljubljana. Prešernova
bL št 54 Telet it 96 Podružnice:
Maribor. Barvarska oliet
it L Tet it 22. Celje, Aleksandr. cesta.
Račun pri pošta, čekov, zavoda iter. 11.842.
Demokrati!
Naši nasprotniki so že včeraj zlasti v Ljubljani In Prekmurju skušali zanesti v naše vrste zmedo z raznimi sleparijami. Gotovo bodo nadaljevali to tudi danes. Ne verjemite nikomur! Niti demokratska stranka niti Napredni blok v Ljubljani ne bosta Izdala danes nl-kakib novih navodil. Zato se ne dajte begati, ampak pojdite vsi na volišče!
NAPREDNIM VOLILCEM NA DEŽELI.
Ko dobite današnjo številko «Jutra» so volitve že v poinem teku. Napniie v zadnjem trenotku vse sile, da demokratska stranka Častno izide iz težkega boja. Ne cepite glasov. Radikali in narodni socialisti ostanejo daleč pod količnikom. Kočevcl so odpovedali pomoč radikalom, ker se je znana politična kupčija razdrla. Združite se vsi na listo JDS. Naprednjaki uva-žujte, da gre za vsak glas in da ie od današnjega dne v mnogem oziru odvisna usGda napredne misli v Sloveniji. Poučite mani zavedne, pripeljite na volišče zamud nike. Predočite vsem naprednim
Dr. Rybar odpoklican
ITALIJANI DELAJO NOVE TEŽKO CE. — MESTO V DELEGACIJI PONUJENO PROF. ŽOLGERJU.
Paritetna komisija je v Se raj tudi
Beograd, 17. marca. g. Danes popoldne ]e bil nenadoma odpoklican dosedanji šef naše delegacije v Opatiji dr. (jtokar Rybaf. Iz vladnih krogov širijo govorico, da je dr. Rybar zakrivil neuspeh dosedanjih pogajanj. Čuje se. da namerava vlada ponuditi mesto delegata profesorju drju. Žol-gerju. o katerem se smatra, da mesta ne bo sprejel. Profesor Zolger je tele-grafično pozvan v Beograd ter se ga pričakuje jutri ali pojutranjem.
Sušak, 17. marca. p. Naša delegacija v 0[>atiji poskuša navzlic prineipi-jelnemu pristanku vlade na konzorcij. zasigurati vsaj najvažnejše interese Jugoslavije. Na Brajdici se zgradi velika železniška postaja. Italijanski delegati so danes pri tolmačenju člena 2. santamargheritske pogodbe zavzelj stališče, da se arbitraža predsednika švicarske republike nanaša samo na razmejitev, ne pa na obča vprašanja. To tolmačenje so naši delegati zavrnili.
Sušak. 17. marca, k. Včerajšnja seja paritetne komisije je bila, sodeč |>o italijanskih komentarjih, zelo živahna. Razpravljalo se je o problemih, ki tvorijo podlago za sistemizacijo
metu s Sušakom in Kastvom in o vodnem režimu Rečine. Italijanski delegati so sklenili, da obidejo ves tok Reke od ustja do izvora, da pregle-jdajo položaj ob politični meji. Z vprašanjem Rečine se morajo rešiti razni zelo važni problemi, posebno hidro-elektrizacija Snšaka z reškega in ne našega ozemlja. Med Sušakom in Reko se morda dalje zgradi nov most, mesto onega, ki so ga o priliki zadnje revolucije porušili fašisti. Italijanska delegacija [»olaga na ureditev teh vprašanj veliko važnost in je pričakovati zato dolgotrajnih pogajanj.
ljudem posledice, ako bi se navalu j _Fr®dIvs,e® 0 ,žele^n_!c.ah:_° 5Er0; klerikalizma posrečilo zmanjšati vpliv slovenskih demokratov v narodni skupščini. Bojujte se vneto in pogumno in uspeh ne izostane!
«ABSTINENTOM».
Po Ljubljani hodi vse polno ljudi, ki pravijo, da so napredni: hudi so. če se jim očita, da s svojim obnašanjem dajejo potuho klerikalcem. Ko pa gre pri volitvah za to, da pokažejo svojo naprednost, ostanejo doma, sede po kavarnah in tam učeno razpravljajo o politiki. Sami pa so «vzvišeni» nad njeno banalnostjo in ne gredo volit.
Ti abstinenti so kuga v političnem življenju. Oni so defetisti. ki kvarijo razpoloženje. Neznačajni so. bojazljivci in navadno se za njihovo nadutostjo skriva strah pred nasprotniki.
Somišljeniki! Vzemite vse te abstinente danes brezobzirno v roko. Pozo vite jih kategorično, da store svojo dolžnost. Pojasnite jim da brez kroglic ni politične moči, brez moči pa je vsako delo brezuspešno. Očitajte jim brez ovinkov. da so pravi podnonrk' mednarodnega klerikalizma in komunizma. ako danes osi?neio doma.
Volilca, ki trdi, da je napreden pa gre danes na izlet ali pa obsedi doma, izključite iz naprednih družb. Kdor na dan odločitve ne pozna, kaj je dolžan kot državljan in naprednjak, ne soada med resne ljudi. Dol z abstinenti!
Volitev se prične danes povsod ob 7. uri zjutraj ter traja do 6. zvečer.
V0LILC1 LJUBLJANSKE
OKOLICE!
razpravljala, ali naj se takoj pristopi ureditvi pristaniškega konzorcija.
mir.
Posredovanja med Nemčijo in Francifo
NASPROTUJOČE VESTI O ANGLEŠKO-AMERIŠKI INTERVENCIJL
BENEŠ ODKLONIL POSREDOVANJE. London, 17. marca. e. «Daily Tele- i Gaspari je izrazil željo, naj bi se nafei
vendar pa v tem oziru ni prišlo do Sr=Ph» J"'lja, da je nemška vlada son-: sporazum ker smatra Sveta stolica se-sporazuma. ker si stališči obeh dele- jP? č^kosiovaškemjuMBjem mb dan* položaj za nevarnega za evropski gacij v tem oziru še diamentralno nasprotujeta. Italijanski delegati vztrajajo na tem, da se reški problem ne sme razdvajati. Paritetna komisija je sklenila, ostati v stalnih stikih z železniškimi in pristaniškimi eksperti. Doslej še ni nobenih znakov 0 skorajšnji obnovitvi prometa z Reko, čeprav so tozadevne priprave že skoro končane
Po včerajšnji seji sta se italijanska delegata Gentili in general Mazzuc^o odpeljala iz Opatije, kjer sta ostala le senator Quartieri in tajnik Casati z
eksperti. V nedeljo posetijo delegati j tikanu so državnemu tajniku kardinalu kotlino Rečine da prouče na licu me- Gaspariju obrazložili položaj v Poruhrju
v zmislu stališča svojih vlad. Kardinal
nistru dr. Benešu, aH bi hotel v Parizu intervenirati da bi se pričela pogajanja za rešitev ruhrskega spora. Dr. Beneš pa je to odkloniL
Pariz, 17. marca. j. «Matin» javlja iz uradnega vira, da bi se mogli eventualni nemški predlogi za pogajanja proučiti s sodelovanjem Anglije in 'lil.Fran oija bi se mogla brez skrbi udeležiti po-gaarij. ker ima jamstva, ki jih je prej zahtevala, že v svojih rokah.
INTERVENCIJA PRI VATIKANU. Rim, 17. marca. j. Diplomatski zastopniki Anglije. Francije in Belgije pri Va-
prouče
sta vprašanja, bi se tičejo reškega vodnega režima.
O seji ni bi! izdan noben komunikč in delegati tudi ne sprejemajo več novinarjev.
Italijansko iavno mnenje je s precejšnjim nezadovoljstvom prejelo vesti. da se pogajanja zavlačujejo.
Zagreb, 17. marca. p. Iz Opatije poročajo. da se ;e danes ob 10. vršila plenarna seia paritetne komisije, katere pa se nista udeležila italijanska delegata Gentili in general Mazzuceo. Seja je bih ze!o živahna, ker je pri-¡ilo na vrsto poleg drugih vprašanj -.udj vprašanje sistemizacije Reke. Italijani trdovratro vztrajajo na stališču unitarnega konzorcija. Italijani upajo, 3a bo naša delegacija popuščala.
Beograd, 17. marca. g. V političnih krogih vzbuja včerajšnji obisk laškega poslanika Negrottija pri minis-tru Ninčiču veliko pozornost. Zatrjuje se, da je bilo predmet razgovora vprašanje baroškega konzorcija. Negrotti je dobil baje zadovoljiva zagotovila.
NOVE FRANCOSKE ZASEDBE. Berlin, 17. marca. s. Francozi so ta.
sedli kolodvor© Dtlsseldorf-Gr&fenberg, Dtisseidorf-Lserfeld in Dasseldorf-Eller, belgijske čete pa renski pristanišči Nal-sen in Sehwegler.
KONFERENCA NEMŠKIH DRŽAVNIKOV. Berlin, 17. marca. j. Iz Gelsenkirehn*, javljajo: Jutri se vrši v Hammn ob meji važna konferenca, katere se bodo udeležili državni predsednik Ebert, minister za železnice in minister za gospodarstvo, nadalje tudi pruski notranji in trgovinski minister.
Orieniska predkonferenca zaveznikov
TURŠKE ZAHTEVE.
Rim, 17. marca. j. «Agenzia Volta» po- ( 1.) Turčija zahteva ctok Castelloncc«, trjuje, da se bo še pred Veliko nočjo j ki pripada sedaj Italiji. 2.) Glede pravo-vršila preakonferenca zaveznikov glede soda namerava Turčija priznati inozem-
Krasna manifesfacifa demokratske misli v Mariboru
KATASTROFALNI PORAZ RADIKALCEV PRI PRIMORCIH.
Maribor, 17. marca. Nocojšnji shod JDS se je razvil v krasno manifestacijo jugoslovanske demokracije. Predsedoval mu je dr. Llpold. Nosilec liste dr. Kuko-vec je burno pozdravljen razvijal na krat ko program in sliko položaja volilnega boja zadnjih dni in zlasti razkrinkal zahrbtne in nasilne radikalske mahinacije. Posebno navdušeno pozdravljen je bil kandidat Ivan Rebck iz Celja, ki Je razvijal svoj gospodarski program. Za njim pa je govoril iz Celja došli župan dr. Hrašovec, ki Je v pregnantnih besedah očrtal programe vseh slrank in prišel do zaključka, da more on kot star slovenski rodoljub glasovati edino le za demokratsko stranko. Njegov resen govor, je napravi! nepopisno globok utis. Ovacije županu Hrašovcu niso hotele prenehati. Ravnatelj Voglar le govoril o uradniškem vprašanju, predsednik obrtniškega društva Franc Novak pa o dolžnosti obrtnikov, da glasujejo za svojega kandidata obrtnika Rebeka. Končno Je še dr. Rcis-man obsodil preganjanje mariborskih naci jonalistov ter predlagal ob burnem ploskanju da se zberejo doneski za žrtve, ki pridejo jutri na prosto.
V imenu beguncev je nastopil primor-
lo. Velika dvorana Narodnega doma je bila nabito polna.
•
Mariborski shod Primorcev, ki ga je sklica! g. Gabršček v gostilni «Maribor», se je sinoči prelevil v demokratski shod. Navzočih je bilo okrog tisoč Primorcev demokratov, ki so 6i izbrali za predsednika demokrata Julija Novaka, ki je v svojem govoru obsodil radikalno stranko in pozval Primorce, da glasujejo vsi za demokrate. Tudi Gabrščku so pustili govoriti, bil pa je v taki zadregi, da ni spravil uičesar iz sebe. Za NSS je govoril tudi Ivan Roglič, ki je silno napadal radikalsko stranko. Primorski shod je končal s katastrofalnim porazom za radikale©.
orientske konference in sicer pod predsedstvom lorda Curzona. Francijo bo na tej predkonferenci zaBtopal Bontagne. Ta konferenca ima nalogo izgotoviti
cem le pravico v primerih obsodbe pc turških sodiščih vložiti pritožbo.
3.) Turčija se brani priznati cbsodbe ki so jih izrekla sodišča v Carigradu za
skupno noto zaveznikov kot odgovor na , časa okupacije po zaveznikih, noto angorske vlade ter pripraviti vse j 4.) Turčija zahteva pravi;-) prepoveda-za obnovitev mirovnih pogajanj s Tur- iti inozemeem izvrševanje gotovih pokli-čijo, zlasti določiti skupne smernice za cov.
pogajanja.
Pariz, 17. marca. 8. Turški protipred-logi glede lausannske pogodbe so včeraj dospeli &emkaj. Kakor poroča «Potit Parisien», obstoji bojazen, da bodo naleteli na večje težkoče kot se jo do-sedaj mislilo. Zavezniški izvedenci v Londonu bodo predvsem proučili nastopne točke:
5.)	Nadalje zahteva, da bodo gotov» turške industrije oproščeno vaakta»iL-obremenitev.
6.)	Turčija zahteva, da se ji vrne gotova vsota dnarja, ki jo je izdala v bal kanski vojni leta 1912—1913 in
7.)	noče priznati, da bi Češkoslovaška. Belgija. Poljska in Portugalska Bopodpi-sale mirovno pogodbo.
Vrzite kroglico V 5. skrinjico za ski rojak dr. Boštjančič. ki je krasno iz-
fcandidata Josipa Turka, ki kandidira na listi drja Žerjava.
Na Kranjskem
i • • •
je nasa skrinjica
VELIKANSKE GOLJUFIJE RADIKALCEV V PREKMURJU. Murska Sobota, 17. marca. z. Danes so radikalci po vsem Prekmurju razširili letake, v katerih naznanja demokratski kandidat Kuhar, da obžaluje, da je prevzel kandidaturo na demokratski listi ter priporoča pristašem, naj volijo radikalskega kandidata Benka. O. Kuhar je takoj sestavil izjavo, v kateri proglaša navedbo letaka kot nesramno laz ter poživlja somišljenike naj se ne dajo begati od radikalskih sleparjev, izjava bi POZOR VOLILO!	imela biti še popoldne natisnjena in afi-
Naša skrinjica se nahaja na prav vseh širana po celem Prekmurju. Toda Ja-voflSčih v ceH državL Spustite vanjo svo dranska banka, ki Ima v rokah tiskarno jo kroglico, tudi če slučajno nima — ču- v Murski Soboti, je natis KDharjevih le-varja skrinjice. Glasovi so veljavni v :iakov prepovedala. Zato so odšli v vse vsaki demokratski skrinjici, pa naj bo vasi posebni sli g. Kuharja, ki ustno raz-to v Beogradu ali Ljubljani, v Makedo- i glašajo narodu najnovejšo častno potezo niji aH Dalmaciji; v Čmi gori ali kje v I naše radikalski vlade, slovenskih iirioiit	_______
vajal, da je mesto Primorcev edino v , demokratski stranki, če hočejo prispevati j h konsolidaciji v naši državi in koristno j delovati za rešitev rojakov onkraj meje. j Dr. Lipold je zaključil krasno uspeli : shod s pozivom na energično volilno de- 1
je naša skrinjica
TW31 X.
PRAV PO RADIKALSKO.
Sušak, 17. marca. g. Ministrstvo zunanjih del je dobilo s Sušaka poročilo. da vlada tamkaj veliko ogorčenje radi tega. ker se člani naše delegacije na opatijski konferenci vozijo v avtomobilih, na katerih je pritrjena na sprednji strani pri šoferju zastavica v italijanskih barvah. To bi ne bilo nič hudega, ako bi se naši delegati vozili
BEOGRAD NA PREDVEČER VOLITEV.
Beograd, 17. marca. g. Beograd danes ne kaže istega živahnega vrvenja, kakor drugače. Agitacija je lako mirna. Gostilne In zabavišča so skoro prazna. Po kavarnah se govori in ugiblje predvsem o tem ali bo zmagala jutri demokratska ali radikalska stranka. Kar se tiče volitve v Beogradu ki ima 2 mandata, se splošno pričakuje da zmaga Ljuba Davidovič s svojo listo, ker so radikalci s svojim cepljenjem povzročili stranki toliko škode, da ne dosežeta količnika niti Pašičeva niti Protičeva lista,
NAPAD NA TISKARNO V SARAJEVU.
Sarajevo, 17. marca. g. Včeraj zvečer ob 22. so neznani storilci vdrli v tukajšnjo muslimansko tiskarno, v kateri se tiskajo Radičevi volilni letaki za muslimane. Napadalci so pometali vse letake v reko. Razmetali so vso opravo po tiskarni. Policija storilcev doslej še ni izsledila.
PASIVNA REZISTENCA NA AVSTRIJSKIH POŠTAH.
Dunaj, 17. marca. j. Včerajšnji ministrski svet je odklonil zahteve poštnih in brzojavnih nameščencev po povišanju plač. Ker se tudi ni dosegel sporazum glede prostih vozovnic, bodo nameščenci v pondeljek ob šestih zjutraj pričeli s pasivno rezistenco, ako se medtem ne bo dosegel sporazum.
HAŠK V PRAGI.
Praga, 17. marca. J. Danes je Hašk (Zagreb) igral svolo prvo tekmo proti DFC. Tekma je sicer končala z zmago DFC z 2 : 0 (2 : 0), vendar pa se mora reči, da Je ta izid z ozirom r.a visoko formo, v kateri se momentano nahaja DFC dovoli ugoden. Zagrebčani so imponirali zlasti s svojo hitrostjo in odločnostjo.
V LJUBIT"'
je naša skrinjica
Volilnj lokali «Naprednega bloka» v Ljubljani.
I.	Mestnj dom: gostilna pri Košaku
II.	Magistrat: gostilna pri Kosu.
III.	Št. Jakobska šola od A—L: gostilna pri Težaku.
III a. St. Jakobska šola od M—Z: gostilna pri Težaku.
IV.	Šola na Cojzovi cesti od A—L: Derenda. Emonska cesta.
IVa. Šola na Cojzovi cesti od M—2: Derenda, Emonska cesta.
V.	Obrtna šela od A—L: gostilna pri Mraku
Va. Obrtna šola od M—Z: gostilna pri Mraku.
VI.	Realka: gostilna pri Panju. VIL I. drž. gimnazija: gostilna pri
Novem svetu. VTII. Justična palača: pisarna dr. Grab-loviea.
IX.	Učiteljišče: gostilna Brezovšek.
X.	Šola na Ledini: gostilna Brezovšek.
XI.	Ubožnica v Vodmatu; gostilna
Zupančič.
XH. Vojaško strelišče: gostilna če^ novar.
Izredno dober ie bil zagrebški vratar, ki XT1T. Šola v Sp. šiški: gostilna Grčar. ie držal zelo nevarne strele.	i XIV. šola v Sp Šiški: gostilna Grčar.
Borza doe 17 marca
Curth: devize: Berlin 0.0258, New
KOMITAŠI ZOPET NAPADAJO.
_	Štip, 17. marca. p. Bolgarski komitaši
po italijanskih tleh. Čudno pa se toj v velikem številu napadajo naše meje, j vidi. ko se vozijo po Sušaku in njega-1 oeividno z namenom, da bi ovirali vo- .vork 538. London 25.23, Pariz 33.70. Mi-vj okolici. Na vprašanje, zakaj to, smo i litve. Oni nagovarjajo naše ljudi, naj gla lan 25.87, Bruselj 28.90, Praga 15.95, Bii-dobili odgovor, da vlada naši delega- su.;e;o za republikance. Zbiranje komi- dimpešta 0.15 in tričetrt, Beograd 5.45, eiji ni dala na raznohgo nobenih pre-'taških tolp je opažati zlasti pri selu Pe- Sofija 3.20. Va-šava 0.0125.^ Dunaj voznih sredstev niti na kopnem, niti; trovo. Z naše strani so bili tjakaj posla- 0.0074%, avstrijske krone 0.0075. na morju. Italijani so ponudili našim ni močni oddelki vojske in orožništva. | Zagreb: V prostem prometu so včeraj delegatom svoje luksusne avtomobile, j Pri selu Pinkici je došlo do velikega notirali: Curih 18frj — 1875, Milan 4€3 ki vozijo seveda pod italijansko naei-1 spopsda med našimi četami in komitaši. Berlin 0.3825 — 0.385, Dunaj 0.139 — jor.alno zastavo. Kasneje so Italijani. Na naši strani sta bila ranjena dva vo- 0.1395. Pariz 630, Newyork ček 99.75 — menda uvideli da to ne gre in «o sne- j jaka. Po borb-, eo komitaši pobegnili. Na 1C0, Pratra 299.50 — S00, London 471,59 li italijanske zastavica "	i meji to izdane najstrožje odredbe. i — 472. Budimrešia 2.90, delar 98.50
Ljubljana na predvečer voliíev
V5eraJSn}a sobota Je bl!a v Ljubljani ie v znamenju volilnega dne. Gostilne zvečer prazne (alkoholna prepoved!), •:m živahnejše pa že cd poldneva po ravamah. Na ulicah piakaterji v potnem ;os!u, akoravno je vrvenje lepakov to-:rat mnogo skromnejše nego n. pr. pri adnjih občinskih volitvah.
Prvi volilni slcparJL
Popoldne so se že pojavili prvi volilni lesarji. Najneverjetnejše vesti se raz-^ašajo, da bi se v zadnjem hipu zbegali olilcl. Glavni objekt Intrig je Napredni Mofc. Najenostavnejše so si stvar uredili arodni socijalisti. Izdali so posebno izdajo «Nove Pravde», v kateri so priredili rravi čarovniškl ples številk. Račun No-- e Pravde Je vreden da se otme pozab-:cnju. Predvsem konstatira glasilo NSS, Ja ima «giasom sklepa izrednega strankinega zbora NSS» g. Deržič zasiguranih
sklical klerikalni kandidat Oosar v Union. Klerikalci so zastavili dvorano s stoli ter jo že davno pred napovedano uro zasedli. Vedeli so, da njihova najnovejša perfi-dija ne ostane brez odziva Komaj je iz-pregovoril Gusar, že so zaorili Iz ozadja dvorane klici Pcričevih pristašev: «Dol z Gosarjcm! Proč z demagogi! Sram Vas bodi klerikalni sleparji!» V trenutku je završalo po dvorani. Klerikalci so kar pobesneli ter se vrgli na svoje bivše zaveznike. Slišati Je bilo klice: Prokleti komunisti! in naenkrat je nastal v zadnjem delu dvorane divji pretep. Klerikalci, ki so bili seveda v veliki večini, so skušali s pestmi in davljenjem dokazati, da so pravi zaščitniki delovnega ljudstva, Pe-ričevci so krepko odgovarjali. Končno se Je vmešala policija in napravila konec bitki. Nemir pa Je trajal ves čas naprej in klerikalni govorniki so morali prcsli-šatl mnogo britkih resnic o nepoštenosti v naprej 1900 glasov. Napredni blok | klerikalne politike. Shod je bil za kleri-
azpolaga če bo disciplina dobra, najmanj z 3.100 glasovi. Kako napraviti da si imel Deržič več? Zc'o enostavno. Nova Pravda» je podarila radikalcem • 000 glasov, izvedela, da pristaši NNS 's bodo š!i volit in da bodo tudi SKSarii resli svojih 100 glasov najbrž socialistom. Ostane za Napredni Mok 1700 gla-ov. Na drugi strani Je «Nova Pravda» :a brzo roko skonstruirala komunistično 'derakalr.i blok ter mu dala 3500 glasov. Proti temu je treba združiti vrste vseh Japrednin ljudi. Mesto da bi »Nova Prav-3a» vse narodne socialiste pozvala, da pridružijo Naprednemu bloku in rešl-"d LJubljano, poživlja Napredni blok, da eši gospoda Deržiča! Proti večeru so razni agitatorji res že pričeli širiti govorico, da bo Nanre:'ni *;lok svojo kandidaturo — umaknil. Dr. Žerjav in dr. Triller sta v imenu Nrorcd-"ega bloka pozvala napredne volilce s josebnimi lepaki, naj ne nasedejo slepariji. ki v svoji naivnosti n"ti tega ne opa-da v svojih posledicah koristi le na-protnikom.
Klerikalci in kcmnnfsii v laseh.
Na življenie In smrt so se stepli v tadniem trenutku klerikalci in komunisti. Klerikalci so izdali popoldne letake v ka--erih pozivllajo «delavno ljudstvo» naj glasuje za Gusarja, češ Pcrlčeva skrinjica Je le za slepilo. Letaki so podpisani ¡d anonimnega «volilnega odbora» in naj "•)! napravili «tis, da predstavljajo dogovorjeni korak obeh strpnk. Sleparija Je •laletela na hnd odpor. Zupan Perlč. ki je kandidat «Socialistične st-anke delovnega ljudstva», v silno ostrih besedah s .»osebnimi okrožnicami proglaša navedbe cvolihiega odbora» za proste sleparije.
Bilka v Unionu
Najkrepkeišl demantiii so bili v ostalem izrečeni zvečer na shodu, ki ga jc I volilnih odborov.
kalcc žalosten fiasko. Ko so se zboroval-ci razhajali, so komunisti postavili pri vratih Uniona svoje ljudi, ki so neprestano kričali: «Ne verujte klerikalcem! Volite Periča!» Klerikalci so ugovarjali in na ulici je še dolgo trajata glasno prepiranje in prerekanje.
Zanimivo je stališče oficijelnih socialdemokratov. ki kakor znano v LJubljani nimajo svoje liste. Njihovo glasilo «Naprej» proglaša «Socialistično stranko delovnega ljudstva» za «godljo?, za družbo «izgnanih generalov lažnjivcga sncija-lizma» ter poziva vse prave socialiste k abstinenci. «Naprej» svetuje pristašem, da gredo mesto na volišče, na izletel
RadikalcL
Ljubljanski radikalci še niso izdali parole. Računa se, da Imajo v LJubljani okrog 100 pristašev. Ker so razen Naprednega bloka vse kandidature v LJubljani strogo revlziionistične Je mogoča le dvojna odločitev ali abstinenca ali Napredni blok.
Borba v LJubljani bo vroča. Fdina resna nasprotnika sta Napredni blok in komunisti. Naprcdnjak" morajo vsi na plan, da prekrižajo komunistične račune.
Postavljen.« skrinjic.
Včeraj popoldne ob 3. so se v volilnih lokalih zbrali člani volilnih odborov da postavijo v smislu zakonskih predpisov volilne skrinjice. Navzoči so bili tudi čuvarji skrinjic. Na VIII. volišču v justičnl palači se ie pripetil interesanten incident. Pri Gosarjcvl skrin;ici se je javil nepravi predstavnik, ki ga je komisija zavrnila. Nepravi predstavnik na je kar krat-kotnalo hotel prekorigirati uradno listo j
dr. ATeksamrer Boal T*r1W! Je, kakor ge zatrjuje, v konflikt « |>odani-kom Tičo Poj<ovičem radi koroškega vprašanja. Dunajsko |«oslaništvo in vsi naši diplomatski uradi v Avstriji so sedaj prenatrpani radikalskih pro-težirancev. ki nimajo nobenega smisla za naše naciif nalne zadeve.
-f Beograjski tick ?n namestnik Hribar. Skoraj vsi beograjski listi so se že pečali z namestnikom g. llribnr-iem in njego»o zadnjo afero s Paši-čem. 2e včeraj smo citirali «Politiko». Tudi «Preporod» piše o dogodkih zadnjih dni. ko je imel priti v Ljubljano ministrski predsednic g. Pašid. in pravi končno: «Morda bi stale stvari v Sloveniji danes daleč boljše, ko bi se verovalo nacijonal>tom. ki so trdili, da bi bilo |K)trebnr v narodnem in državnem interesu. da s» g. Hribar čim prci odstrani s svojepa položaja. Ali njemu so je več verjelo in zato je prišlo do tega bridkega razočaranja.»
-f- Nasprotniki uradniške pragma-tikc so bili vedno radikalci in iz prakse njihovo vlade se tudi vidi zakaj. Sedaj so imenovali za inšpektorja v notranjem ministrstvu, ki bo lahko nadzoroval ne samo okrožne načelnike. temveč tudi velike župane, nekega Aleksandra Alamoviča, ki je a!>-šolviral podoficirsko šolo. v katero je prišel z ljudskošolsko izobrazbo. To je bilo mopoče samo zato. kor ni :»rap-matike in zato so radikalci nasprotniki uradniške pragmatike.
Po svefu
| čil dane« popoldne francoski kontu! O©"
j Berne- I^igarde r prostorih francoskega I instituta.
Iz pisarne ljubljanskega gledališča.
dov," Nizozčmec "dr. ZimmlmTnn"™ nedeljski predniavi ope.o «Vrag in
il poslan v Avstrijo, da ozdravi	Tlof>	«"f*
iniorrv-Ka veni kova, vlogo Marbuela pa
g. Betetto.
—	Najboljše plačan uradnik v avstrijski republiki ]e glavni komisar Zveze narodov, ki jc bil
in nadzoruje avstrijsko gospodarsko si-tuacijo. Za ta svoj posel prejema na leto. 4..477.176.000 avstrijskih kron plače.
—	Žita Habsburška se preseli r.a Bavarsko? Dunajski madžarski lisi Jo-v6 poroča, da se Žita Habsburška v naj- i krajšem času preseli iz Španije na Ba- j varsko. V ta namen se blizu Monakova že gradi vila za bivališče Zitine družine in njenega spremstva. Madžari so se z Bavarci baje popolnoma sporazumeli o tem, da mora ostati Žita kljub eventualnim protestom Velike in Male antante na bavarskem ozemlju.
Pri predstavi «Ugrabljenih Sablnk»
igra jutri v pondeljek ravnate!» Striže-ja zopet g. Putjata. To velja tudi za vse j nadaljnje predstave «Ugrabljenih Sabini;»
Mladinska predstava v ljubljanski operi v nedeljo di:e 18. marca. Društvo «Atena» v Ljubljani priredi dane« ob 3. uri popoldne v korist Jugoslovanske Matice mladinsko igro s petjem v treh dejanih «V kraljestvu palčkov». Vstopnice so na prodaj v operni blagajni.
Avgust Senna v ruščini. Pisatelj Maksim fiorki, kateri se mudi sedaj v

oitine HFOOiics
-f Sijajen prizor se Je odigral v petek na pokrajinski upravi. G. Hribar je oči-vidno izgubil duievno ravnotežje ter je sklical celo vrsto ljubljanskih vplivn h naprednih mož, ki po večini pripadajo demokratski ali pa rarodnonnpredni stran ki. Svojim strmečim postom je naenkrat pričel razlagati vrline — gospoda Zupa-niča ter jih je končno pozval, naj pod pišejo proglas v korist radikalski stranki! Ril je prizor za bogove. Navzoči gospodje so drup za drugim odločno odklonili «sijajno idejo» gospoda Hribarja, ki je v trenutku nato ostal 7. g. Lukanom sam sredi najlepše blamaže. Po Bleiweisovi cesti pa so se razhajali nogovi «gostje» zmaia;oč z glavami nad originalnim poskusom pokrajinskega namestnika, ki pa s tem priporočamo ponovno državnemu pravilniku v postopanje po čl. 05 volilnega zakona.
+ Pripravljene atalce. «Riječ» doznava da se poedini radikalski okrajni načelni-ki v Vojvodini telefonsko pigajajo. kako naj demokratom onetnoročijo glasovanje.
bo prevod romana hrvatskega pisatelja Avg. Senoe «Seijačka buna»
_________________ ____________________________ Nameravajo demonstrativna izzivati kotlin vriniti svoje"ime. ¡^redšednik"komisije i flikf0- n-it" P» aretirati vse ugl.-dr.cjfe mu je moral dati izdatno lekcijo. Povso- [demokratske pristaie. Demokratskim vodi Je bil napravljen zapisnik, ključe volilnih lokalov pa so prevzeli predsedniki
liicem so izdana primerna navodila.
Pašič govori Ovaj Paiič! V čctrtpk
t
f?32!sra!-fC3 Mllens
Kakor smo že včeraj kratko poro iali. je umrla v petek zjutraj v Anti-aesu i*ri Niči bivša črnogorska kraljica Milena.
Milena je bila r. v Čovu v Črni gori 32. aprila 18-17. Dne 27. oktobra 1SG0 -e ie ž njo na Cetinju oženil črnogorski kn<*z in tuznejši kralj Nikita I. Pe-trovič-Njcgoš.
Izza svetovne vojne nam je znana fioga, katera je pripadla zadnjemu črnogorskemu knezu in kralju in ki jc tako različna od vlocre njegovih junaških prednikov. Radi svoje absolutistične vlid° in končno naro<lnoga izdajstva, ie črnogorsko ljudstvo v vc-.iki narodni sku|>šči!ii v Po>lgorici 215. novembra lnis odstavilo Nikito in vso njegovo dinastiio ter jn-oklamiralo uje-'linjenje kraljevine Črne gore s kraljevino Srbov Hrvatov ¡n Slovencev, (Kil iinasfijo Karagjorgjcvičev. Bivši krnlj Nikita je pobegnil v Francijo, kjer je 'živel najprei v Neuillvju pri Parizu, ,iotem pa v Antibesu pri Niči. Tu je 'mrl 1. marca 1921. V San Romu v Italiji je nato njecrova vdova, bivša craljica Milena izdala «proklamacijo irnogorcem». da jc ona «regeritinja ^rne g-ore». in sicer «za mladoletnega kralja Mihajla». Te rtržavnopravue rezervacije so bile zadnji ostanek nekdanjega sijaja ker je u jedi njen je Črne ::ore z Jugoslavijo nci>reklicno in >ončtioveljavno. S čisto človeškega tališča je |>a usotla odstavljene kratice seveda tragična in vzbuja sočutje.
Kneginja kraljica Milena Petrovič-Njegoš roj. Vukotičc-va je babica našega kralja. Imela je desetero dece. Najstarejšo Zorko. roj. 18G4. je vzel za ženo 1. 1SS3. poznejši naš kralj Pe-ter Karagjorcjevič. Umrla je 1. 1800. Milica, roj. 18G6 je postala 1. 1889. ¿ona ruskega vel. kneza Petra Nikola-jeviča: Stano. roj. 18G7, je l. 1S89. v njenem drugem zakonu vzel ruski vel. knez Nikolai Nikolajevi«.'; ¡^rinc Danilo je roj. 1871. Po smrti kralja Nikite aostane v pregnanstvu 1. marca 1021 «črnogorski krali», teden pozneje 7. marca 1021 se odreče «prestolu» na korist nečaka Mihajla (sanremska pro-klamarija). — Oženjen ie z Jutto von Mecklenburg in bolehen. Njetrova mlajša sestra Jelena roj. 1872 je 1.189(5. i*>-«tala žena Viktorja Emanurla II. in italijanska kraljica. Ana. roj. 1874. je ■>d 1. 1897. dalje žena Franca princa Sattenlierškega. Mirko, z naslovom velikega vojvode Grahovega in Zete, roj 1879. je umrl I. 1918. na Dunaju 22, tuberkulozi Dalie žive seda! v Ita
e na radikalskcm zbora v Zemunu zo-! pot izprožil znamcn:to svoio dikcijo. Po-
ne-
liji še Ksenija (1881). Vjera (18S.) m i VC(]l] je da ;e boljševizem največja Peter (1889). Otroci j>ok. Mirka so: Mi I sre?a w Slovence - mislil * Slovane. Imel (1908), Pavel (1010) in F.mamie] 0 P1(lvoniH _ r,ravi Sloveniji — pa. da (1912). Njihova mati Natalija Kons_tan-;;0 ^.¡.¡jj daaa R pt. germainsko po
tinovié se je 1. 1917. ločila od Mirka in se 1920 zo|>ot omočila z Gastonom •rrofom Errembault de Dudzeele. Princ Mihael ¡e pretendent na črnogorski prestol.
Pred smrtjo bivše kraliice ililene se je poskušalo doseči, da bi se preselila v Roograd in otmstila neplodno nreten-dentstvo in regentstvo ter tuli formalno priznala izvršero narodno jedin--<tvo. Ta fioîzkus je bil tembolj umesten. ker je tudi Italija uvidela, da podpiranje «črnogorskih emigrantov» ni ma ne smisla, ne uspeha. Toda pred uresničenjem trga poizkusa je ČrnoTor-ska kraljica podlegla starosti in bo-Ic7ni po dolgem življenju, polnem burnih doživljajev In velikih iz;»rememb. V njeni dobi je črnogorski del nnš-ga naroda preživel velik skok iz turškega srednjega veka preko samostojne, a slabotne kraljevine v dobo naše skupne državne srtmostojro«ti. v kateri si hočemo bratski ustvariti boljše po-ctiie življcnia.
prodbo! Itazodcl je. da je po kaimakčalan s!;i zmazi nameraval v penz.ijon, ko pa je nvidel. da je ïe potrelien v nastajajoči zmedi, je ostal pri vladi. O Rad éu je de:al: «Govori se o nekem Radič«, ki hoče ustanoviti republiko. Ako bi poslušali RadiČa. bi nnst.ilo v državi polno republik, vsako selo bi hotelo republiko — in tako bi nastala voina... Pri zadnji ustavi smo se 7. demokrati prepirali zaradi Rad;ča. potem smo ee razJli. Mi hočemo ustavo čuvati v ravnopravnosti, zato naj vsak naš prijatelj glasuje za radikale!» ?.ivio 1'aJii4...
-f- Dve repub'ikl Zagrebški frankov-ci so izdali proglas, s katerim pozivajo na glasovan« za hrvatsko republiko, a proti RadVevemu «skrpucalu». Zagreb torei dobi dve republiki, vsemu svetu di. ki. Obe pa smrdita pri glavi, ker eno vodi Radié, dru po dr. Prebeg — oba junaka habsburškega himnopojst va.
4- Cenrura za demokratske, svoboda sa komunistično volilne proglase. It Brnčeva poročajo, da je tamoJn'a policija ustanovila cenzuro za vso volilne raz-plase. Ker demokrati svojih volilnih plakatov niso prinesli v ccnznro. jih je poli--(- Demokratskim volilcem občine ' cija raztrtrala in uničila. Nasprotno pa je Vič - Glince se naroča, da se danes po. policija dovolila plakatirati komunisticre izvršitvi volilne dolžnosti zjlase v, plakate, v katerih se napada naša nv svrho evidence v volilnem lokalu JDS. j cionalna država, kralja ter zakon o za-
—	Poveljnik ladjo «Emden» Umrl.! Berlinu, začne v kratkem izdaiati vs&-NemSki pomorski kapitan v. Müller, me<J | slovansko knjižnico, s katero hoče kul-svetovno vojno poveljnik znane nemške I turno zbližati slovanske narode. Prvo križarke «Emden», ie II. marca umrl 50 j delo. ki izide v vseslovanski knjižnici, let star. Križarka «Emden» je, 5e predno so se na nemški strani pojavili zloglasni podmorski čolni, potupi'a v prvih mesecih vojne nič manj kot 3t angleških, 10 francoskih In 7 Japonskih trgovskih ladij. Kmalu nato pa Je sama doživela konec: uničila jo je avstralska križarka sSydnay».
—	Razprava proti katoliškim ?n pravoslavnim svečenikom v Rusiji. Iz Moskve poročajo, da je dne 16. t. m. pričel pred tamošnjim sodiščem proces proti petrograjskemu katoliškemu škofu Czicplaku in 15 poljskim duhovnikom radi prot;rcvo!ucijonarne agitacije In radi odpora proti verski politiki sovjetske vlade. Javni obtožitelj Je predlagal smrtno kazen za vse obdolžence — Koncem tega meseca pa se prične razprava proti ruskemu patrijarliu Tihonu radi protire-volucijonarnega dtla fn odpora proti za-plenitvi cerkvenega imetja.
—	FritjJ Nansen o Rusiji. Iz Kristi-Janije poiočajo, da ie Imel tam te dni znani dobrotnik ruskega naroda v sedanjih njegovih težkih časih g. Piitjof Nansen predavanje o razmerah v današnji Rusiji. Nansen Je v svojem predavanju izjavil, da so rezultati komunističnega režima v Rusiji ostali popolnoma negativni. Odpor kmetovalcev je onemogočil komunistom vsak uspeh in prisilil sovjetsko vlado, da uvede novo politiko na ekonomskem polju. In sicer zopet na kapitalistični podlagi. Ruski komunistični voditelji izvajajo svojo novo politiko zdo oprezno in Nansen upa, da Jim bo ta prinesla več uspeha. Ni več daleč ora doba, ko postane Rusija zopet odločen faktor v svetovni gospodarski politiki.
—	Nemci In Eilm. Ncmci znajo za svoie koristi agitirati na vse načine. V Berlinu kažejo tc dni film iz ruhrskega ozemlja. Seveda se v tem filmu v'dijo Francozi le kakor razbojniki. Pravkar pa se dovršava v Berlinu pod vodstvom znanega vscnemca dr. Pavla Rohrbacka velik fiim, ki bo predstavljal usodne posledice mirovnih pogodb v Nemčiji. Tudi v tem filmu bo seveda laži na prebitek. Film nameravajo Nemci spraviti v Ameriko, da si na ta način pridobe nazaj nekoliko starih simpatij, katere so Izgubili med Američani radi svoiega postoeanja med vojno ,cr radi obnašanja po sklepu miru.
Sokolsfvo
Ljubljanski Sokol Ima svojo jubilejno javno telovadbo na Vidov dan 28. Junija 1923, v nedeljo 30. septembra pa proslavi na svečan način svojo 60-letnico. Priprave za obe prireditve so se že začele. Kdor žili sodelovati pri Jubilejnem nastopu, naj začne redno telovaditi najkasneje do začetka aprila, na poznejšo prijave se ne bo moglo ozirati. Za iz-vajanje historičnih prostih vaj se vabijo zlasti starejši, tudi najstarejši bratje, ki telovadijo ob telovadnih dnevih v posebnem oddelku od pol 20. do pol 21. — Ostali člani vadijo od 20.30 do 21-30 iste dneve, to Je vsak ponedeljek, sredo fn petek, članice v torek In soboto od 19 — 21.15, moški naraščaj v ponedeljek in četrtek od 18. do 19.50, ženski naraščaj v sredo in soboto od 17.45 do 19., moška deca v torek in petek od 17. do 18.15, ženska deca pa ot ponedeljkih In četrtkih od 16.30 do 17.45. Vsak zaveden pripadnik društva naj s svolo aktivno udeležbo pripomore čim najsijajnejše proslaviti jubilejno leto — Zdravo! — Prcd-njaški zbor.
Sokol Moste naznania tem potom, da se vrši 26. t. m. ob pol 8. zvečer v društveni tclovadr.ici na Selu redni občni zbor. Radi važnosti dnevnega reda Je udeležba obvezna. Eventuelnl predlog? naj se predlože odboru. — Odbor.
Občni zbor društva «Sokolski dom» v Ce!ju se vrši v sredo 21. t. m. ob 20. uri v sejni sobi Sokolskega društva v Celju. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo funkcionarjev. 3. Volitve. 4. Slučajnosti.
Spori
ene
ki posluje ccli dan v gostilni «Pri pošti».
4- Demokratski shod v Laškem
dne 14. marca je uspel prav razveselil vo. Kandidata dr. Roš in profesor Mravijak ter zastopnik olirtništva g. Dizjak so za svoja izčrpna izvajanja
fčiti države in poveličuje ruska sovjetska republika.
Živahna volilna borba v Dalmaciji. Ta trden je po vsej Dalmaciji vzplamte-la ž:vahna volilna borba. Demokrati so imeli po vseh volilnih okrožjih več sestankov. ki so prav dobro uspeli. Shodi
želi obilo pritrjevania. Poplasno je dr. Smodlake v Solinu. Tropini in Ma-bila sprejeta resolucija, ki poudarja I r¡n¡ so bili pretvorjeni v radičevske skup-tKipolno solidarnost zavednih demo- ščine.
kratskih volilccv v laškem okraju.
-f Nova radRtalska parola. S kraljevo
-f Shod demokratskih obrtnikov v osebnostjo se rad kalei ne upajo več api-iopaški Slatini je bil Jejto obiskan, tirati, ker jim je to kralj sam prepovedal, «ročal je p. Ivan Dizjak iz Celja. A v zadrego nisi prišli, temveč so hitro
Ropaški
P '
Napredni obrtniki bodo složno glasovali za nnšepn obrtniškega ra«tO|»niki.
-j- štajercijmstvo — redivivum. V Celju so nemškutarji afiširali svoje volilne Jejiake. sestavljene v slovenščini. Ali se vračajo časi. ko je «Sfld-marka» preko kloake ptujskega «Štajerca» brizgala strup v duše malih slovenskih ljudi? Čakajte, ta račun bo kmalu pa temeljito saldiran!
4- še ena žrtev koroške politike ra-dikalske vlade. Z Dunaja nam poročajo: Odpoklican .je prvi legacijski svstnik iiašesa dunaskeca poslaništva
Prosvela
Ltfblianika drama.
NedcDa. 18.: oh 3. popoldne: «Madame Sans Gene», izv. ob 8. zvečer: «Otliel-lo». Izv.
Ponedeljek. 19.: ob 3. popoldne: «Za pravdo in srce». Izv. Ob & zvečer: «Ugrabljene Sabinke». Izv.
Torek, 20.: Zaprto.
Sreda. 21.: «Idijot» D.
Četrtek. 22 : «Othcllo». B.
Petek, 23.: Zapito.
Sobota. 24.: «Crešnjev vrt». Izv.
Nedelja. 25.: «Othelio». Izv.
Ponedeljek. 26.: «Crešnjev vrt». C.
Liubllaiiska opera.
Nedelja, 18.: «Vrag in Katra». Izv.
Ponedcl'ck. 19.: «Gorenjski slavč.k».
Torek. 20.: Zaprto.
Sreda. 21.: «Seviliskl brivec». E.
Četrtek. 22.: Zaprto.
Pet; k, 23.: «Carostrelec». D.
Sobota, 24.: «Nižava». A.
Ncdelia. 25.: «Cs^ostrclcc». IrV.
Pon;delJek, 26.: Zaprto.
SenUakcbskl oder v Ljubljani.
Nedelja. 18 : «Mati» in «Bucck v strahu».
/UariJonetno gledališče v Ljubljani
Nedelja. 18.: Zaprto.
Ponedeljek. 19.: ob 18 : «Kraljevič Ro-ženevet in princesa Lilijana» ter «Ga-šperček slikar».
Mariborsko cledallšče.
Nedelja. 18.: ob 15.: «Baron Trenk». Tzv. Znižane cene. Ob pol 20.: «Težke ribe». Izv. Premiera.
Ponedeljek. 19.: ob pol 15.: «Urh, grof celjski». Izv. Znižane cene. Ob pol 20.: «Kovarstvo In ljubezen». Izv.
našli novo parolo in sedaj pravijo, da so samo za kraljevino, monarhijo in da : Ljudski oder kdor g!a.*uje proti njim. glasuje za re- [ 25. marca ob 1 publiko: ta je sovražnik kralja in kraljice! Takih nekorektnosti se more posluževati samo stranka, ki je popolnoma izgubila glavo in se poslužuje zadnjih sredstev. Tudi nova parola ne bo veliko zalegla, kakor ne zaleže niti teror v južni Srbiji, kjer zbeži državljan, ako dobi od politične oblasti kak poziv — v gozd. ker misli ostati do dneva volitev, kor drugače bi se m tla bo godila.
Otvoritev nogometne serone. — Na
Igrišču Ilirije danes ob 16 uri Hiriia : S. V. Beiiak. ob pol 15. uri predtekma Ljubil, akud. SK. : Ilirija res. — Jutri ob 16. url revani med Ilirijo ¡n SV. Beljak, predtekme ob 13. uri Slavija ': Ilirija II., ob pol 15. uri Slovan : llermes. — SV. iz Beljaka je prvak Koroške, v moštvu so večinoma dunajski igratci. Ilirija preizkusi v teh tikmah nekatere nove igralce, pretečeno nedeljo je dokazala z zmago' 12 : 0 nad Jadranom, da se nahaja že v prav dobri lorml. — Znižane članske in dijaške vstopnice se izdajajo cd:-nole v predprodaji danes In Jutri med 10. in 11. uro pri blagajnah na igrišče. — Predtekme v deževnem vremenu odpadejo. glavni tekmi se vršita ob vsakem vremenu.
Nagrada za najbolj lalr nogomeim moštvo. Pred kratkim je pričel Izhajati na Dunaju nov tednik «Die Stunde». ki s* bo, kakor izgleda, bavil tudi s športom. V eni svojih prvih številk ie razpisal nagrado 10 milijonov kron za ona moštva, ki bodo v pomladanski seriji prvenstvenega boja pokazala najl»IJ falr igro. Sedem milijonov je določenih za moitve prvega in drugega razreda, tri milijoni P3 za najbolj fair enajstorico spodnjin razredov.
Šport na Poljskem. Središče poljskega zimskega športa Je kopališče Zakopane, ki leži v bivši Galiciji baš pod visokimi Tatrami. Poljski listi prinašajo obširne opise zimskega življenja v Zakopanem, ki po leti druži pnbliko s sijajem elitnega kopališča. Smučarskega spo:.a se udelržuiejo stari in mladi. Senzacijo Je letos zbudil najmlajši smučar, 41etni sire'rf ritmojstra Mryca, a udeležila se ie tcke3 tudi druga deca pod 10 leti.
Dunajske nogometne tekme. Na P--naju se Je včeraj v soboto nadaljcv.'-* vsled dežia pri stanju 2 : 0 prekinjena ooknlna tekma med Hakoah In Ostmars, ki Je končal z zmago Hakoah z 2 : O. ko da je končnoveljavni izid 4 : o za na-koah. Nato Je sledila 45 minut trajajc.a prijateljska tekma med imenovanima kluboma in Je tudi Ponesla zmago Hakoah s 4 : 0. Nadalie so se vršile še nastopne prijateljske tekme: Amatcure : "iimmfrin" 7 : I (4 : 0). Slovan : WAF.
ob 20. uri v ma	_ ___________
mu pasi jonsko igro v 8 slikah «Trpi je-	je premagal dinaiski Wacker s 3 :
nje in smrt Jezusa Kristusa». Vstopnice	(| : I). Prvi gol za Sportklub se Je uo-
se dobe samo v predprodaji, zvečer ne	segel Iz enajstmetrovke.
več. Predprodaja v pisarni ljudskega od ra vsak dan od 11. do 15. ure.
Odlikovanje hrvatskega učenjaki. Lektor francoskega jezika na zagrebški univerzi in predsednik francoskega insti-
llašk na Češkoslovaškem. V četrtek dopoldne Je nogometno moštvo Hafka odpotovalo na svojo turncio v Ceškos'o-vaško. Moštvo ima seboj krasno klubsko zastavo In svileno državno zastave*
tuta dr. Julije Adamov« je odlikovan s Hašk bo igral v Pragi z DPC. Potni mar« križem častne legije. Križec mu bo izro- i ?a! £ Pick !e bil svoičas član DFC.
Domače vesti
«JUTRO» IN VOLITVE.
«Jutro» bo imelo danes nepretrgano službo cel dan in celo noč. Vsa došla volilna poročila bomo sproti objavili na razsvetljeni deski pred našim uredništvom ter tudi s posebnimi letaki našega lista v večiili ljubljanskih kavarnah.
Ker bo uredništvo danes zvečer preobloženo z delom nujno prosijo vse. naj se ne obračajo nanj ro informacije niti osebno, niti te-'efonično. Fač pa bo občinstvu iz LJubljane do 1. ponoči na razpo-\zzo tel štev. 418. kjer bo tačas v llužbi nekaj naših urednikov, katerim bo uredništvo takoj sporočijo vse vesti, ki jih bo dobilo.
Naše prijatelje izven Ljubljane prosimo, da nam telcfonično (na št.
ali 72) ali brzojavno (na naslov jutro-Ljubljana) sporoče izide voltov v svojem kraju Za brzojavna poročila zadostuje označba volišča in številke oddanih glasov v vrstnem redu skrinjic.
V pondeljck izide «Jutro» ob običajni jutranji uri kakor vsak '*2n. Prineslo bo volilne rezultate iz cele države, kolikor bodo znani io 3. zjutraj. Naši naročniki dobe iist s prvo jutranjo pošto, v koi-portaži in v trafikah pa bo stalo * Jutro» v pondeliek izjemoma 1.50 T)in radi izrednih stroškov, ki so rvezani s to izdajo.
Današnji list smo morali iz tehničnih vzrokov zaključiti že ob 12. oonoči.
*	Češkoslovaški prometni minister v Dalmaciji. Splitsko časopisje poroča, ia dospe te dni v Dalmacijo češko-"ovaški prometni minister g. Stfibrnv. 'eški minister prihaja, da organizira
'-se potrebno za letovišča češkoslovaškim državljanom, ki nameravajo '•"fos v obilnem številu posetiti naše Primorje.
*	Preiskava proti bolgarskemu ko iiunistu Penevu. Iz Beograda poroča-
da ujiravn mesta Beograd nadaljuje 7?eiskavo proti bolgarskemu komuni-rtiencnin poslancu Penevu. ki je zelo .Tejirimiran in odgovarja na stavljena mu vprašanja zelo zmešano. On je priznal, da je v zadnjem času često potoval na Dunaj. in se na poti skozi Beograd sestajal z jugoslovanskim! -.omunisfi. « katerimi se je seznanil ?e red vojno. Pere v bo izročen sodišč" in obtožen po čl. I. zakona o zaščiti Iržave.
*	Nov list v Zagrebu. V nedeljo Prične izhajati v Zacrclm nov list [h*1 naslovom: «Republikanski glasnik», kot glasilo jugoslovanske republikanske stranke, t. j. razširjene nekdanje srbske rejmlilikanske stranke.
*	Poplava v južni Srbiji in Vojvodini. Radi velikih povodni v južni Srbl-') je železniški promet z Grško poj>ol-"oma ustavljen. Obnovitev bo mogo-•5a morda šele čez 10 dni. ker ho na progi Oaribrod - Solun treba popraviti močno [»oškodovane mostove ¡n nasipe. Pri Subotici v Vojvodini je pod »odo okoli 1000 ji it rov |>ospjane zemlje. V Tarankntn se je porušilo več hiš. Med Siiliotico in Somborom je voda tako narasla dn sega do železniških tračnic. V Mošorinu se je porušilo okoli -10 hiš iti vlada tamkaj med nreldvalstvom velika |>unika. V Novem Sadu so dobile številne hiše /sled poplave močne raz|>oke na zi-•jovju. V veliki nevarnosti je zlasu poslopje gasilske čete, kjer je veliki zid razjKičil.
*	Avstrijsko zlato V petek je odpotoval na Dunaj generalni direktor Narodne banke dr. Novakovid, da Sprejme nov obrok našega deleža iz likvidacije zlate zalogo bivše avstro-Ogrske bank,..
^ * Kubanski kozakj v Sloveniji.
Vojaški umetniški zl>or kubanskih korakov f>rir»li na svojem potu v Spanj io v kratkem tudi v Ljubljani in v Mariboru koncert, na katerem se bodo izvaiale ruske narodne in ime'ne pes-mi. Zbor oMoji iz 35 pevcev pod vodstvom slovitega zborovodje Sokolova. Koncertnemu zboru se je v Jugoslaviji pridružilo nekoliko članov lieo-;Tajskega in zagrebškega ->jwrnega pevskega zltora.
*	Atentat na komandanta žandar-fflerije. V petek popoldne je doslej neznani atentator streljal z dnm-dnm-kroglami skozi okno hotela «Bci>-?rad» v Vele-u kjer sta se nastanila 'Thovnj komandant žandarmerije general Uziin Mirkovid in zastopnik zti--anjrpa ministrstva Slavko Grubid. ki sta prišla v Velet- radi nastanitve iz-"eljeniških beguncev iz Baranje. K sreč; ni l>il0 nikogar več v sobi. Obla-¡■A so odredile obširno preiskavo.
*	K aretaciji boljševiških emisar-<tev v Subotici. Kakor se sedaj r*,r0' 5a, se pišeta v Subotici pred nekaj inevj aretirana boliševiška emi«arja Bogdan Jtishašič inHiiiko Davidovie. Pri obeh «o našli kore*i>on.]enco. s katero je kompromitirani!) več naših državljanov. Davidovid je imel j>ri sebj denarja v zlatu za 500 milijonov dinarjev. Oba emisarja bosta najprej kaznovana po carinskem ¿akonu. nato pa irgrana Iz naš9 države. do?iui bo
proti osebam, ki so kompromitirane po
korespondenci, uvedena stroga preiskava.
•	Hitrejše odpravljanje pisem. Da
bi se pisma čira hitreje odpravljala, je minister saobračaja sporazumno z ministrom za F>ošto in brzojav izdal na-rodbo. naj brzovlaki, kadar na posameznih postajah dobite osebne vlake, prevzamejo od njih pisemske vreče.
•	Paketni promet z Reko že ni otvorjen. Ker sprejemajo nekatere pošte tudi paki te za Reko. jih poštno in brzojavno ravnateljstvo oj*)zarja, da paketni promvt z Reko za sedaj še ni otvorjen. Ministrstvo je naročilo vsem izmenjovalnim poštam, da naj take pakete vračajo sprejemnim poštam kot nedopustne.
•	Kdo bo novi upravnik Belja? Na razpis službe upravnika državnega vc-lejiosostva v Bi lju, se je priglasilo 42 konkurentov. Finančno ministrstvo je listo izročilo ministrskemu svetu, ki bo izbral «najprimernejšega». Dosedanji upravitelj je bil. kakor znano, bivši minister, g. Anton Kristan.
•	Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Ljubljani t 73. letu starosti lekarnar Gabri el p i c c o I i. Pokojnik je bil rodom Italijan. vendar pa je živel že okoli 50 let v Ljubljani. S politiko 6e ni bavil, rad pa podpira! razne humanitarne naprave, '¿a časa balkanske vojne je odposlal mno ?jo zdravil in okrepčil na Cotinje. Njegov zet je g. dr. OgoreuU, drž. pravdnik v Ljubljani. Pokojnikovo truplo prepeljejo v Trst v rodbinsko grobnico.
•	Vojaška vest GerieralStabni major in načelnik generalnega štaba v Nišu l^on Ru pni k j« imenovan 7.a general štabno-ga podpolkovnika na dosedanjem službenem mostu.
•	Za stalnega vojaškega duhovnika v Valjevem je imenovan g. Franc Jazbin-Jek. do.-edaj prvi kaplan t Kajhenburgu.
•	Avanzma našega rojaka. Gosp. inž. mont. M i I j u t i n Jenko Iz znane ugledne ljubljanske rodbine, je imenovan 7.a višjega rudarskega svetnika v VI. Čin. razredu pri ministrstvu javnih de! v Pragi. Najlepši dokaz izredne u«posob!jeno-sti našega rojaka je dejstvo, dn je tekom dveh let ponovno napredoval. Posedaj je bil predstojnik centralnega urada za rnz-pečavanje premoga za celo ČSR. Skoda, da se za takega odličnega strokovnjaka no najde primernega mesta v domovini.
•	«Jadranska Straža». Prejeli smo: Glavni odiior «Jadranske Straže» za Slovenijo v Ljubljani ugotavlja, da se ro-dolitibnn javnost z veliko vnemo odziva vabilu za prisiop v naše veicpotrebno društvo. Vpisovanje se fe vedno vrši in jo občinstvo naprošeno, da ne odreče pristopa v društvo, ki si je stavilo vzvišeno nalogo, vzbuditi zanimanje za našo pomorsko plovbo med najširšimi 6loji naroda. Odboru je prijetna dolžnost javiti. da je kot prvi dobrotnik z zneskom 1000 D.n pristopil k društvu generalni konzul češkoslovaške republike g. dr. Otokar BeneS. Ni slučaj, da je prvi dobrotnik «Jadranske Straže» v Sloveniji diplomatični zastopnik bratske slovanske države, saj smo imeli že neštetokrat priliko opaziti, da ima gospod generalni konzul odprto srce in odprte roko za vse naše kulturne in rodolubne težn;e. Kot nadaPnjega dobrotnika je treba pohvalno omeniti narodno tvrdlco Medič, Rakove & Zanki, ki je istotako položila 1000 Pin za društvo in t tem pokazala v današnjem času tako redko razumevanje za potrebe naroda in države. Iskrena hvala oi>emn in — vivant serpicntes!
•	Prijateljem šolske mladine. Prejeli smo: Vse prijatelje mladine prosimo, da bi darovali vsa< eno knjigo «šolski knjižnici» v Odrancib v Prekmnrju Poštnino radevolje povrnemo. — Anka Mastnako-va. učiteljica.
•	Desolatne razmere na Ijuhljanski seismološkl postaji. Gospod upravnik državnega zavoda za meteorologijo in geo-dinamiko v Ljubi ani nam je poslal z 07imm na našo opa7ko. da o potresu ža-1 bog nismo dobili nikakih vesti od l.iub-Pariške postaje karakteristično pojasnilo: Ko sem koncem decembra 1021 prevzel zavod, našel sem «eismološke aparate ▼ neredu ter so bili mnogi njih deli tako zanijaveli. da niso bili vporabni. Moja iskrena želja za ureditev seismološke postaje se žal radi denarnih neprilik ni mo-jla izpolniti: budžet za celo meteoro loško in seismološko službo znaša samo R000 Din na leto. Poleg tetra som moral sedanjo potresnico (v- kleti realke) izprazniti in aparate demontirati, ker bo nastanjen v tem prostoru m;kološki institut, a drujrega prostora sedaj še nimam. Obljubilo se mi je, da bom smel blok za aparate fnndirati v kleti Tehnične srednje šole. a tudi to mi ni uspelo. Naprosil sem upravo «Dvorca», da uredim to v njeni kleti — dovoljeno mi je. a v to svrho ni denarja (okrog 20.000 DinV Prosil sem za izredno pomoč, a ne vem, če jo bom dobil. Za kulturne potrebe država nima denarja, a za volitve pa ima mili ione.
•	Cene življenjskim potrebščinam v Za-ijreliu. Mastna aprovi?acija zagrebška je predvčerajšnjim razpravljala v prvi vrsti o ceni kruha z ozirom na dejstvo, da je cena moke v zadrjem času padia. Cena knihn se je znižala in sicer 7.a beli kruh na 20 k"n. za črni kruh na 25 kron za kilogram. Nove ceni» stopijo z «itrišnjim dnevom v veljavo. Prošnja mlekarn, naj se cena mleku zviša na 16 kron za liter, je bili odklonjena.
•	Zagreb knpaje maksimlrskl park. Med mestno občino Zagreb in šumarsko-gosDodarsko fakulteto sa vrša ooeaiasia
• • Smrt ▼ tujini ▼ Ctoreiando ▼ severni Ameriki je umrl za pljučnico Jakob Svetok, po domače Zaje, r starosti 52 let. Bil je rodom it vasi Sela pri D. M. t Polju r Sloveniji. Doma zapušča ženo in šest otrok. V Ameriki je bil deset let. za nakup maksimirskega parka, katerega bi mestna občina rada kupila, da ga primerno uredi in izroči javni porabi.
•	Strašen zločin 17letnega dečka. Beograjsko časopisje poroča, da se je izvršil te dni v vasi Vranovo pri Smo-derevu strašen zločin. Radoslav Ivano-vič, 171ctni mladenič, je nbil e sokiro svojega GOletnega deda Gjorg.ia. Starček je umrl v največjih mukali, ker ga je vnuk udaril z ostro sekiro. Radoslav priznava, da je izvršil umor. pravi pa, da ga .» k hudodelstvu napeljala mati Draga. Oba se nahajata v zaporu.
•	Deček pod tramvajem. V petek popoldne je v Reo-rradu neki tramvaj podrl na tla dečka Radka Jovanoviča, zgrabil za njegovo zimsko suknjo in ga vlekel potem kakih 50 m za seboj. Deček bi naše! gotovo smrt, da pa ni iz nevarnega položaja rešil pravočasno neki orožnik. Ponesrečenca, ki je imel že težke poškodbe po glavi in na rokah, so prepeljali tako» v bolnišnico.
•	Aretiran derravdant. Zagrebška policija je v četrtek na tamkajšnjem državnem kolodvoru arctiiala železniškega bl3 gajnika Cirila Naliza iz Pubotice. ki jo nedavno poncveril 120.000 Din tor potem policgnil. Naliz je dejanje priznal. Izročen je bil sodnemu stolu v Zagrebu.
•	Čevlji domačih tovrrn Peter Kozina & Ko. z znamko «Peko» so najboljši in najceneiši. Zahtevajte jih pf>-vsod. Glavna zaloea na drobno In debelo Ljubljana. Breg ŠL 20 In Aleksandroma cesta št. 1.
Gospodarstvo
IZ NAŠE FINANČNE POLITIKE.
Te dn! jo finančni minister Stojadino-vič vnovič sprejel beograjske novinarje, katerim je izjavil med diugim:
V dobi od 1. avgusta 1022. do 81. de-cembra 1922. so daii neposredni davki 4.5 mil. Din več dohodkov, posebna i trošarina 5.7 mil. več, takse in pristojbine 28.5 mil. več, monopoli 108 mil., prometne ustanove 45 mil. in dohodki iz državnih posestev 22 mil., razni dohodki 9 mil. Din več nego je predvideno v proračunu. Dohodki iz carine so bili za 230 mil. Din manjši nogo je bilo predvideno. Upati je, da bo izvozna carina v bodoče zopet prinesla večjih dohodkov. Primanjkljaj pri dohodkih iz davkov r,a poslovni promet je razumljiv, ker ie to nov davek in se ie ni povsod vedelo, kako naj se pobira.
O kurzu našega dinarja jo izjavil minister, da se stabilizira na 100 Din za 5 švicarskih frankov, pa bi Lahko skočil še višje, da ne hi bilo negotovosti, kaj bo po voli*vih. Glede devizne politike je minister izjavil, da ne želi. da bi se finančno ministrstvo vmešavalo v borzni devizni promet, v ostalem pa, da bo Narodna. banka de!a!a za dviganje kurza dinarja. Direktor Narodne banke odpo-I tuje te dni na Dunaj, da iztirja taiu še I aadaljnjo vsoto, ki nam pripade r zlatu | po likvidaciji avstro-ogrske banke. Ta j vsota bo znašala kakih 10 ¿o 15 mil. zlatih kron.
POTRES V BOSNI IN DALMACIJI.
Seismografske pœtaje po vsej srednji
Evropi, posebno pa v naši državi in Italiji, so v Četrtek zjutraj, kakor stno že včeraj poročali, zazjiamovale močne potresne sunke. Sunki so bili tako močni, da so na naših, kakor tudi na številnih italijanskih potresnih postajah skočile igie iz aparatov in je bilo na ta način nadaljnjo beleženje prekinjeno in močno otežkočena ugotovitev smeri potresa. V splošnem se je domnevalo, da je moralo b ti središče potresa na jugovzhodu naše države ali pa v Italiji. Natančnejša poročila iz Italije še manjkajo. Opazovalnica na Vezuvu kakor meteorološki zavod v Rimu sta zabeležila zelo močen potres na kratki daljavi. V Trstu »o v četrtek nekoliko pred sedmo uro čutili rahel in kratek sunek, ki je trajal le nekoliko sekund. Punki so se odražali tudi na omarah, ki so se lahko gugale, po-vzročujoč precej močno škripanj-e. Podobne pojave je bilo opažati tudi r Lju-bl'jini in Zagrebu.
V naši državi so nc.Tnočneje čutili potresne sunke v jugovzhodnih pokrajinah, zlasti v Dalmaciji in Hercegovini, kjer je ponekod materielna Skoda zelo znatna. Epicenter je bil okoli Mostarja. Proga Sarajevo-Mostar je bila pri vasi Drez-nici v daljavi 40 metrov popolnoma 7,a-suta s kamenjem, tako da je bil železniški promet prekinjen. V Mostarju so bili êtirje močni udarci: prvi ob 6. ari zjutraj, zadnji ob 8.40. najmočnejši pa ob r».50. V Sarajevu so povzročili prvi sunki zmešnjavo, drugi pa paniko. Ljudstvo je preplašeno zbežalo iz stanovanj na ulice. Na nekaterih hišah je popokalo zidovje. V Dalmaciji je divjal med potresom tudi silen vil.ar. V Dubrovniku in Kotom so na starejših in slabejših hišah nastale precejšnje ra7pukline. 0 kakih človeških žitvah pa dosedaj še ni nobenih poročiL
TRŽNA POROČILA.
Novosadska blagovna borza 17. t.
m.: baška pšenica ponudba 315, ječmen 4 vagoni po 290—292.50, oves duplikat kaša, en vagon 2S7.50, koruza banatska, 30%, pet vagonov po 275, baška duplikat kasai 2 vagona po 275, baška nova, trije vagoni po 255, za april, 4 vagoni po 260, moka «0» ponudba 650, otrobi v vrečah iz jute, 6 vagonov po 163.75—165, v papirnatih vrečah 3 vagon" po 157.50 do 160. Tendenca neizpremeniena.
Zagrebški žitni trg (16. t. m.). Postavno baška, odnosno vojvodinska po-I staja notirajo: pšenica (76—77 kg) 445 do 455, koruza žolta 255—275, nova umetno posušena 295—300. rž (71—74 kg) 350—3S0, ječmen za pivovarne 330 do 380, za krmo 310—330, oves 295—305, fižol 450—470, moka .0» 675—700. «2» 650—675, «4» 625—650, za krmo 225— 230, otrobi drobni 150—ISO, debeli 225— 250. Tcndcnca nespremenjena.
Celjski trg. Govedina I. 19, II. 17 (na trgu I. 17, II. 14), vampi in p!juča 7, jetra in ledvice 12, lo) 12—16; ¡eietina 17 do 18.50; svinjina 25.50—39. pljuča 15, jetra 16, slanina 37—39. mast 40, šunka 50. prekajeno meso 38—39.40; pcrotnlnu: kokoš in petelin 40, raca 100; mleko 3.50, surovo maslo 50, čajno 65, Jajce 1.50. kisla smetana 15; speccrljsko blago: kava Portoriko 65, Santos 48—52, Rio 44. sladkor v kristalu 24, v kockah 26, riž 9—12, namizno olje 30—32, bučno 32 do 34, testenine 14—20, milo 18—22: mlev-ski izdelki: moka «0C. 7.45, «0» 7.20, .2. 6.95, 4.» 6.55, kaša 6.25, koruzna moka 4.25. koruzni zdrob 5.25. ajdova mnka 7.25; kurivo: premog črni 42, rujevi 24, kubični meter trdili drv 125, mehkih 100; krma: sladko seno 225. polsladko 200, kislo 175, slama 125—150.
VELIKA SLEPARIJA PRI ODPRAVI IZSELJENCEV V AMERIKO.
Ljubljanska policija je aretirala Martina Jurana iz Pisarovine pri Zagrebu in Luko Radmana iz Lckošja pri Kartovcu, ki sta kot zakotna izseljeniška agenta, posredovalca za ponarejanje potnih listov in izkoriščevalca vojno obveznih oseb pri Izseljevanju v Ameriko pripeljala v Ljubljano Petra Koliba in Pavla Ko-haniča iz Pravotine in Jandra Puškari-ča Iz Zorkovaca s ponareienimi potnimi listi ter jih hotela po neki ljubljanski iz-scijcniški agenturi odpraviti v Kanado. Seveda so bili aretirani tudi slednji trije, kot žrtve prvih.
Vsak izseljenec ¡e mora! plačati za ponarejeni potni list, za ponarejeno izjavo kakega uglednega Amcrikanca, da dobi delo v Ameriki, za ponarejeno nravstveno spričevalo in za spremstvo do izseljenske agenture v Ljubljano 380 dolarjev, to je okroglo 150.000 K.
Izseljene! so se odpravljali v partijah po 4 osebe, tako da se je pri vsaki partiji zas!užlio 1520 dolarjev, to je 152.000 Din ali 608.000 K. Ta prigoljufanl zaslužek sta Si razdelila Radman in Juran in še dva pcmagača, ki pa nista prišla v Ljubljano, amoah se skrivata po Zagrebu, ter tam pričakujeta pravično usodo.
Policijska direkcija v LJubljani Je obsodila po zakonu o izseljevanju Martina Jurana na 3 mcscce zapora hi 30.000 Din globe, Luka Radmana na 5 mcsccev zapora in 10.000 Din globe, Količa, Kohani-ča in Puškariča pa vsakega na 4 tedne zapora In 1000 Din globe. Obenem sta bila Juran in Radman Izročena državnemu pravdništvu.
Občinstvo se nujno svari, naj ne nasede takim zapeljevalccm, ker je kontrola izseljencev po novem Izseljeniškem zakona tako stroga, da se ne more posre-nobeno b.-ezeravco Izseljevanja.
DOBAVE IN PRODAJE. Dobava napisnih tabel, firm ?n šiampiljk za finančno kontrolo. 31. t.
m. se vrši pri generalni direkciji posred-njih davkov ministrstva za finance v Beogradu ofertalna licitacija za dobavo spodaj označenih predmetov za finančno kontrolo, In sicer: 935 komadov pečatnikov za vosek, 3995 komadov pečatnikov za vosek z arabskimi tekočimi številkami, 935 komadov štampiljk iz kavčuka z blazinico, 160 komadov firm (uradnih grbov) in 868 komadov napisnih tabel.
Dobava slcretnlšlih svetnik. Pri ravnateljstva drfavnib železnic v Subotici se vrši 29. t. m. oiertalna licitacija glede dobave 2560 skrttniikih svetiljk.
Prodaja drv. Pri kr. direkciji šum v Vinkovcih se proda na iavni dražbi 5. aprila ob 11. dnp. 1951 kubičnih metrov izdelanih drv Iz raznega lesa.
Dobava električnega maiertfala.
Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši 30. t m. ofertalna licitacija glede dobave raznega Instalacijskega električnega materljala.
Prodcja bukovih drv. Pri kr. direkciji šum v Vinkovcih se proda na javni dražbi 3. aprila ob 11. dop. 33.292 kubičnih metrov izdelanih bukovih drv.
Dobava raznih ielcznlčarskih oo. trebščin. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši 5. aprila ofertalna licitacija glede dobave škatclj, zabojev, torb za uslužbmce, ključev z t kondukterje, signalnih piščalk in motvozi za piščalke.
Dobava ovsa. V intendanturl Drav. ske divizijske oblasti v Ljubljani se b? sklenila dne 22. t m. ob 11. dop. direktna pogodba za dobavo 400.000 kg ovsa.
Predmetni oglasi so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani M vpogied.
= Stanje Narodne banke. Obtok b&n. kovcev v p.aši državi se je po izkaza
S. t. m. poviša! za 73.103.555 ca o„426 milijonov 975.750 dinarjev.
= Likvidacija Brodarskega sindikata. Iz Beograda poročajo, da te bo v kratkem vršila v prometnem ministrstva , konferenca, na kateri se bo končno re-' šilo vprašanje likvidacije B-odarskega 'sindikata.
=> Nova klavzula v bančnih garantnih pismih. Finančno ministrstvo je odredilo, da morajo vsa parantna pisma v svojem besedilu vsebovati poleg ostale-; ga še nastopno: Banke se s tem pismom obvezujejo, da bodo v premeri^ ceizpol-I nltve dogovora od strani N. N. (oseba se imenuje) na zahtevo državne oblasti | takoj, ne da bi čakale, da se ugotovi ' nemožnost plačanja N. N. položile (ta je nsznačiti vsoto v dinarjih).
= Poštna hranilnica Beograd. Direkcija poštne hranilnice v Beograda je sestavljena. Njen urad se nahaja v zgradbi j anin:strstva pošte in brzojavni, ulic» ¡kralja Milntina 101.
= Veliki trgovački koledar je izšel v ! nakladi «Jugoslovanskega Llovda» v j Zagrebu, ki ne služi samo za koledar, j temveč tudi kot ročna knjiga za trgovce. I indiistrijce ln privrednike sploh. Vsebino ima nastopno: Nove poštne, brzojav-: ne in telefonske pristojbine; zakon o j tr.ks.ih in pristojbinah: zakon o pobijanju draginje življen*k:h potrebščin; naša i mornarica in brodarstvo (tozadevni zakoni); zakon in pravilnik o stanova-| njih; r.akon o nošenja orožja; predpisi !o davku na dohodke privatnih nameščencev; navodila glede dopotovanja inozemcev, iznašanja denarja, oprostitvi od vojaške službe, dosege državljanstva, naročiia vagonov, zavarovanja potniške prtljage, oprostitvo plačanja carine; tarifa tidruženja carinskih posrednikov, državne trošarine; sejmi itd. Knjiga se dobiva v upravi «Jugoslovanskega Lloy-da» v Zagrebu. Cena 25 Din, s poštnine. 28 Din. Priporočamo v nakup.
= Industrija Dalmacije. Glavni urednik «Jugoslovanskega Llovda» g. Joso Lakatoš, avtor nedavno izdane publikacije o industriji Slovenije, je izdal te dni nada!jn;o publikacijo o industriji Dalmacije. Knjiga opisuje poedine pa- . noge industrije Dalmacije, iz česar ras-vidimo, da Dalmacija ni tako siromašna, kakor se misli, samo potrebna so i sredstva, da bi lahko svoje prirodno bogastvo še v večji meri črpala. Boksit, cement, obilne vodne sile itd. zlasti ka. rakterizirajo dalmatinsko industrijo. Olje, ribe. buhač itd. so dalmatinske spe-cijnlitete, ki nudijo sirovine za razna industrijo. Knjiga g. I^katoša je zeio informativna in jo toplo priporočamo. Cena 15 IMn. Dobiva se pri upravi «Jc-goslovanskega Llovda» v Zagrebu in v drugih večjih knjigarnah.
= Zlata pariteta v Avstriji znaša, oč 19. do 25. t. m. 14.500 aK.
= Zlati carinski nadavek v Nemčiji znaša od 21. do vključno 27. m&rca 524.400%.
I astnik in izdajatell Konzorcij «Jutra». Odgovorni urednik Pr. Brozovlč, Tisk Delniške tiskarne, d. d v LJubljani.
IJnhliiin». 17 m»re>i
Vremensko poročilo
l.inMisr» 3t»> m md tnoriea
h raj
nn»'OTanj!i
Ljubljana l.jlitiijiius LjntiljaDa Zasreb . lietwrad ■nnaj . l'raua . lutnjost. .
Ob
7. 14. i\ 7 7. 7. 7. 7.
¿rs.'in tlak
<S7'N 7«7 6 7 fi9 t "«7-9 76.S5 .69 8 771-0 767 9
Zračna
tem:* mtura
I
s-s 6-2 33 30 10 1-0 20 v-o
Veter
Oblačno 0-10
ee». »ih. «eter
n
•er. rib. br«iTetra »eer
ser Tih
tirezTcira
oblačno
t*
reč jamo
n
r ti obl. cblainc
jasuo ooiačuo
IVlSIltl, mm jI
1 3
— - i
V Ljobljam barometer niji teoiper. cižja. Solate ribaj» ob 6C9 uhaja ob 18*09
Neprijazno, hladno, burnato vreme, kakor Je vladalo ves petekli teden. Je bilo lastno skoro vsej ostali Evropi. Določata nam ga dva meteorološka činitelja. Prvi je veliki maksimum, visok zračni tlak, ki se drži že skoro poldrugi mesec z neobičajno trdovratnostjo nad severovzhodno Evropo, z jedrom nad Finsko. Drugi činitclj je minimum, nizki zračni tlak. ki leži že dalje čnsa nad Sredozemskim morjem, s središčem nad Adrijo in njenim bližnjim sosedstvom. Taka situacija povzroča, da pihajo nad vsem kontinentom od Petrograda do naše Adrije vzhodni vetrovi, ki prinašajo hlad, mnogo ostrejši mraz nego ie sicer v marcu. Najhujši mraz vlada v notranji Rusiji In severni Evrosi: tn znašalo še v radijem
tednu zjutraj temperature do —15* C.
Skandinavija, celo Norveška, ki hna še pozimi bolj redko toploto pod ničlo, ImL sedaj že več tednov skoro stalno stopinj mraza
Hlad nastopa pri nas v zvez! z vlage-ki jo povzroča v naši bližini ležeča depresija. Ta depresija se je raztezala začetkom in sredi teJn3 tudi nad sever:-.' del Balkanskega polotoka, kjer je da!s jako občutne padavine, ki so imele za posledico velike povoonji v Srbiji in Vojvodini. Koncem tedna se Je depresija si-ser skrčila proti zapadu, v bližino Italije, a ostaia je vendarle še vedno in krepki burja ji dovaja preko nas mrzel zrak oč vzhoda.
Na ti&n voiitev
Dan«! gremo volit. Ckl komisije, pod riatero spadamo, dobimo vsak po eno "kroglico iz gumija. Včasih, ko smo bili še majhni in še ni bilo Jugoslavije, smo se s takimi kroglicami igrali. Danes te kroglice odločajo o ueodi države in nas samih.
Kakor lačni kragulji so se spustili mnogovrstni agitatorji med volilce, da jih pridobe za svoje stranke. In tsh imamo toliko, da bi jih lahko prodajali na trgu kakor slanino ali zelenjavo. Vsaka trdi o sebi, da je najboljša. V tem oziru tudi nobena ne laže. Vsaka je namreč najboljša zase. Za narod. za državo pa je dobra in najboljša le ena. Katera, o tem ni treba kaj dolgo ugibati.
Bela Ljubljana se je v zadnjih letih večkrat oškropila z brozsro in blatom. Zatemnela je svoje čisto lice iz prošlo-i ¿ti. Danes se bo oprala Ko [»sije jutri »anjo zlato pomladansko solnce, bo zopet čista in lepa. Po pravici jo bomo veseli vsi, ki smo zadnje čase mnogokrat in ne brez vzroka zdihovali nad -ajeno vse prej nego belo usodo. V Ljubljani bomo «pustili kroglico v
0	e t r t o skrinjico.
Ljubljana je del kranjske dežele. Ta je že od nekdaj hudo trpela pod klobukom kaplana, župnika, prošta in škofa. Farovž je pojedel vse: piščeta in kure, ovce in krave, nasiti! pa je volkove. Ti so se odeli v kože odrtih cvac m sedaj hodijo po svetu, strahujoč dobro naše ljudstvo s strašilom, ki mu pravijo avtonomija. Kaj pa je bistveno avtonomija? To ni ne goska ne račka, marveč pitan vol za gos[*>da župnika in dekana. To je belo pogrnjena miza za onega, ki nas krsti in pokopava v imenu lašk^g-i Rima. kateri bi rad zasede3 Jugoslavijo tik do pred Beograda, kjer tj se iz strahu pred .■junaštvom srbske vojske potegnil nazaj v Radičevo republiko in na pašnike gosftoda Korošca. Pa se ne bo! Kajti Kranjci bodo vrgli kroglico v peto skrinjico.
Štajerska ima pridevek zelena. To menda radi tega, ker so jo klerikalci ta socialisti pri zadnjih državnozborskih volitvah napravili za nezrelo. Tokrat se bodo Štaierci odrezali drugače. Spustili bodo kroglico v prvo skrinjico.
Čez nekaj ur bo u?oda naše države
1	volitvami že zapečatena. Kdo jo bo ¿apečatil če ne politična zrelost naš3-ga troedinega naroda? Brez števila pijavk se je sicer spravilo nadenj, in *iaj mu sesajo kri: v Sloveniji črni gospodje v rimskih suknjah, v Hrvatski radičevski republikanci, ki bi hoteli svojegn poglavarja izklicati za kralja, v Srbiji pa radikalni teroristi in korupcionisti, s katerimi pa bodo dobri Srbj že sami obračunali. Od danes naprej mora začeti pravo delo za jugoslovanski narod. Demagogiji med natni ne sme biti več mesta. Treba je pomesti 8 praga parlamenta vse tiste, ki so se doslej posluževali samo fraz zato. da bi ž njih pomočjo splavali na površino.
Torej danes rokave nad komolce, pa ; sa delo! V Ljubljani razklenimo pest j v četrti odprtini na Kranjskem v peti j in na Štajerskem v prvi. Tako bomo | ¿okazali. da nam ni treba ne kleriku- : lizma. ne radičevskega republikanizma :n ne radikalizma. ki ie radikalen samo tam, kjer gre za lastne koristi. Dvignimo državo vsi kar nas je poštenih, in bede, draginje in drugih stisk i-o konec.
čeli voziti različni Vozr.&l kup» fframo-za in dragih odpadkov in tako povzročil! mestni občini veliko škodo, ker so travnike zasuli Mestna občir.a bi morala dati vso to šuto odpeljati če noče, da se travnik! popolnoma ne uničijo. Vsled tega opozarja mestni magistrat, da bo da! vsakega, katerega bi se pri tem početju v bodoče zalotilo, eksemplarično kaznovati in obsoditi na povračilo škcds.
• Dotična cseba, katera je v soboto popoldan v Narodni knjigarni v LJubljani pomotoma vzela usnjeno ročno torbico s sledečo vsebino: usnjena denarnica s približno vsoto 400 Din, 2 ključa, 1 nož, srebrni svinčnik in diugo, se poživlja, da vrne vse stvari upravi «Jutra» ali pa v trgovini. Vse osebe, ki so bile isti čas v trgovini so znane.
Poslano*
Podpisani sem pr! plenarni sej! okrajnega zastopa v Brežicah dne 3. marca 1923. na direktno Interpelacijo g. Franceta Kene v naglic! in ne da bl o stvarnem položaju razmišljal, trdil, da je g. narodni poslanec Ivan Urek obdolži! g. Franceta Kene. da upiiva na učiteljsko osobje.
Izjavljam, da sem se po pojasnilu od strani g. Urcka prepričal, da moje v naglici izgovorjene besede nimajo stvarne podlage in da nimam povoda g. Ivana Ureka dolžiti gori očitanega dejanja. Do mojih gornjih besed prive! me je pogovor z g. Urekom, iz katerega sem bi! o resničnosti Izgovorjene obdolžitve subjektivno prepričan.
Janko PUgram, ravn. m. šole v Brežicah.
ALMA
fcsmcuK potfpe tniKe in po tpí ate
«i.».'» d* SO b«»41 Ohl. 9-_. n>tfl> Mdtljnllh S s «Mil t O:«. - Trjowtl «!.sl, dop!.,».,-!,, r„ »Mimläniii» de SO Oetoil s OI«., nrtlti udatKIk 8 b.«etil a 01». — Plait t» ««pr.i, il_«i>ko iuca • -' 11 * memtih.1 Na vprai.n;» t« edgo.tr;» i«, «ta i. vpriianj. prtlsten. ii>.n>k. ta odrovor.---
Prodajalka 950
perfektna v prodaji in računanju, samostojna, prvovrstna moč, se sprejme /a 15. april v trgovini i luksuznim blagom Dobra plača. Naslov se izve t upravništva «Jutra
Primerno sloibo
v lesni stroki iiča mlaJ lesni skladiščnik, ki po potrebi tudi lahko nadomestuje stroie-vodjo na vodni žagi. Radi tega mu je nailjubše mesto poslovodja na žagi. Zmožen je tudi strojopisja. Cenj. po nudbe prosi na upravo »Jutra» pod šifro «Abstiuent».
945
Dostojna ženska
se sprejme za posprav janje sob, dve nri ua dan, od 6. do 8. ure zvečer. Naslov v upravi «Jutra». «60
Ekonom, 840
Primorec, verziran r vseh panogah kmetijstva, išče mesta kot upravitelj večjega posestva. >a>iov v upravo «Jutra».
Prodaja
93"
14 tisoi smrekovih drogov
dolgosti 4 do 12 metrov, debelosti 4 do 12 cm na debel-šem koncu, prodaje graščina Boštanj pri Scvuici.
Kranjski ovičekt
Proda se 30 veder dobrega rdečega viua liter po 22 K, pri lastnika Antonu Novšaku, pošta Rika pri Krškem, ali pri Jo&ipu Novsaku. brivcu v Laškem. 947
ulica št 12.
Korenja, pasa, čebaiček io vsa
druga temena naj ceneje in najbolje
pri Sever & Komp.. Ljubljana, Wolfova
943
gospodarskim poslopjem s »rtom itd- v brezhibnem stanju, v malem mestu Slovenije, se proda. Naslov pove Oglasni zavod Ivo Sušnik v Mariboru. 9l9
Trgovska hlia
naprodaj, dvonadstropna, ns ilavuem trgu v Ljubljani, Dva lokala in stanovanje takoj ni razpolago. — Cen-2 000 000 Din. Ponudbe pod «Veliki promet», poštnoležeča Ljubljana I. 924
Važno xa druživa,!
Tombola - karte za društvene prireditve, razpošilja v eelib serijab in bokih, knjigama Sava, Kranj. 717
Hiša,
pripravna za trgovino, s nekoliko zemlje, ali ie vpeljano trgovino, mogoče tudi z inventarjem, ua prometnem kraju, najraje v kakem trgu pri farni cerkvi na Štajerskem a!i Kranjskem, se vzame v najem. Naslov v upravi «Ju ra». 932
Uradnik
939
lesne industrije išče mesta takoj v mestu ali na deželi. Naslov v upravi «Jutra».
Učeneo
poštenih staršev, 16 let star, teli vstopiti kot kovaški va jenec. Naslov. Ivan Zoidaršič, ! po»., Višave k, pošta Stari trg Rakek. 934
GoatlinMka kuharica,
dobra 6pretoa, se proti dobri plači toka? sprejme. Kje, pove uprava «Jutra». 933
Proda te po nlzlti ceni
pet samo en mesec rabljenih Siugerjevih šivalnih strojev in eu čevljarski šivalni stroj, radi preuredbe obrata na motorni pogon. Vprašanja je ntsloviti ca A. Jelene, tovarna čtvljev, Tržič. 876
Tovarna slamnikov
Franc Erbežnik, Vir pri Domžalah, prodaja (Jamske tslaiuuike duuajske in pariške mode po najimjib cenah. Sprejema tcdi stare slamnike v popravilo. 838
se sprejme v novoustanovljeno, brezkonkurenčno industrijsko podjetje.
Potreben kapital 2 milijona kron.
Ponudbe pod .Veledobiček* na anončno družbo rAloma Company*, Ljubljana, Kongresni trg 3.	432
Objave
•	Oblid zbor «Pevskega društva Ljub Ijanski Zvon» se vrši v nedeljo dne 25. t, m. ob 14. uri v društvenih prostorih v Narodnem domu.
•	Občni zbor društva hišnih posestnikov za Jesenice in okolico se vrši v nedeljo dne 25. marca t. 1. ob treh popoldne v gostilni D. Tancer na Jesenicah z običajnim dnevnim redom. Vrhu tega bo na zboru poročal predsednik Frelib iz Ljubljane o novi davčni reformi ter stanovanjskih zadevah. — Odbor.
•	Sestanek ljubljanskih hišnih posestnikov se vrši v sredo, dne 21. marca t. 1. ob 7. uri zvečer na verandi hotela «Union». Na tem sestanku se bo razpravljalo
o stanarinah, o postopanju stanovanjskih ' ' oblasti in razsodišč, o nujni premestitvi municijskih skladišč z ljubljanskega polja, o dimnikarskih delih ter drugih gospodarskih zadevah. Radi taktičnih ozi-rov shoda pred volitvami v skupščino nismo hoteli sklicati in bomo o tem poro-Jali na shodu. K udeležbi vabi odbor.
•	Občni zbor krožka magistratnlh aradnikov v LJubljani se vrši v ponedeljek dne 26. marca t. 1. ob 17. popo'dne v inestni posvetovalnici.
•	Kino Matica v Ljubljani predvaja od IS. do 20. t. m. od 4. — 7. ure krasni liltn Temna ulica Newyorka. Zvečer od 7. — 10. senzacijski film Gnezdo ljubezni. Film ie poln krasnih slik iz Švicarskih Alp in Jezer. V glavni vlogi Paul Wegener. ''1. cel dan se predvaja Gnezdo ljubezni {. dei, od 22. — 25 pa drugi del.
•	Kino 'Ideal» v LJubljani prične v nedeljo 18. t. m. z predvajanjem filma *Grof Monte Christo». Film je posnet po znamenitem romanu Aleksandra Dumas in je prvovrsten tako v izdelavi kakor v dramaturgiji. Film obstoji iz 5 delov in je »redprodaja vstopnic vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne.
•	Pustošenje mestnih travnikov. Na mestne travnike za ljubljanskim velesej-moa v Lattennanovem drevoredu so uri-

445
Nepraktično in zamudno je iskanje trgovskih adres <—
po raznih adresarjih, ker so dostikrat nepregledni in nepopolni, posebno kar se tiče ulic in strok. Razven tega pa adresarji vsled živahnega povojnega trgovskega gibanja v kratkem času zastarajo, ker jih je nemogoče vedno popravljati in dopolnjevati,
zato
se v slučaju potrebe obrnite na nas, ker imamo naslove vseh trgovcev, tovarn, obrtnikov
natančno urejene po strokah, ter za njih pravilnost
vedno jamčimo!
Cene zmerne!	Cene zmerne!
Dobra gospodinja,
po možnosti z gospodinjskim tečajem, dobi ugodno mesto pri upravitelju lesne iuJustrije. Pro.-me z navedbo starosti in okoluosti, eveut. s sliko je poslati na uoravo «Jutra» pod «Mlada gospodinja».	9^3
Strojnik 898
k diese!mo:orju 40 KS se sprejme takoj ali s 1. aprilom t. 1. lto'Je!.:ira se tamo ua
ueoženjeno pa samostojno moč. Plača po dogovoru. — Mestna elektrarna Brež;ce.
Prakukaat
894
želi vstopiti v veletrgovino manufaktnrnega in špecerijskega b aga liovršil je trg šolo in vojaščino. Cenjene ponudbe pod «Priden 894» na upravo «Jutra».
Motor D. K. W.
Kolo, malo rabljeno in dobro ohranjeno, z motorjem, se ceno proda. Naslov v upravi «Jutra». 931
Papiga, 954
star 6 let in nekoliko vešč italijanskega jezika, je ua prodaj Cuua oUUO K Naslov prodajalca v upravi «Jutra».
Zago in mltn na paro, is
turoiuo, gozdni kraj ; vilo, najljepšo v Mariboru, pri parku, in veliko stav-bižfe;	94S
posestva, velika in mili,
tudi take grajščine; stanovanjske ib trgovske bi*e v Mariboru i» okolici; gostilno s trgovino in po-
sesivom v Mariboru, proda pisarna «Zagorski» Maribor, Barvarska uiica 3.
50 let star npokejaneo
s po>ojniuo približno 1603 krou mesečno, želi znanja v svrbo ženitve s kuharico primerne starosti, z nekaj premoženjem, ali s samostojne poseotnico. Ponudbe poi-tno-ležece Maribor pod št 200.
-►7_
Gospodična 911
s črnim klobukom, ki je bila v soboto na izleta in pred ■ odhodom vlaka ob '/, o. uri popoldne v Liublja.no v kavami pri oknu, se prosi za naslov i ateregi naj sporoči pou «Europa» upravi «Jutra»j Ljublana.

Petrclejska vrče
z ali breza zbojev in železne i arelo kupujemo v vsaki mno židi, ti ro v at & Koinp., Lju bljaua, Vegova ulica 6.
TS
Učnca
957
za pekovsko obrt, 14 do 15 let starega, zdravega, poštenega, se spre me. Pogoji po dogovoru. Naslov pove npr.
«Jutra».
Absoiventlnja 94S
k on se rva t o rija t Briislju daje pouk v franco^ini. petju in igranju na glasovir. Miklo šičsva ulica 8, 11. nadstropje
Dekle
917
anončna in reklamna družba z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3.
Um??
od 14 do 16 let stsro, se sprejme v sli-žbo za razno vrstna domača dela. Plača po dogovorCenjene po nudbe se prosijo u& naslov Jožef Pogačar, tovarna su<na in pletenin, Zgoše, pošta Bo guuje, Gorenjsko.
Orehe
95 S
¿ K 25'— za kg prodaja delikatesna trgovina Marija Klobčič, Sv. F.oriaca ul st 24.
za moške in ženske obleke in perila ¡f® nainiŽJIH C€ff3fc
se priporoča tvrdka
28
Lingarleua ulica, Pred Skcfiio St. 3, Mederska ulica.
29
katere riačate, Vam nastanejo, ako ne glodate oa to, kjer nakupnjote, izgubite .'eu&r iu imate poleg tega večkrat še sitnosti. Poizkusite enkrat s ilustriranim katalogom ivrdke H. Suttner (imetnik Henri Kairo) W Ljubljani it. 6. Ta Vam svetuje resnično dobre ure, špecijaine suamke »IKO« is lastne tv«rniee v Švici kakor tudi druge dobre žopue ure, tapesiue ure, svetilu i in Bteiiske ure, verižice, prstaue, zapestnice, uhane, namiino orodje, krstna in birmska daril» in vso drugo zlatnino iii srebrnina Pa t di porabne predmete, kakor n. pr. škarje, nože, britve, tasestrižue io brivske «roje, steklorczec, doie' za tobak, svaičice in gmodke, nažigačo in denarnice kupite dobro in ceno pri tvrdki:
H. SUTTNER (imetnik Kenri Maire) v Ljubljani št. 6.
1000 kg meda 836
v satovja in 700 kg čistega meda se proda. Natančno s-
Vreč«,
rabljene, dobro ohranjene, kupi Jos. Babo ec, Ljubljata, Sv. Jakoba trg i. bz
20.000 kron
nagrade onemu, ki mi preskrbi v mestu stanovanje, obstoječe iz 3 do 4 so» s pri-tiktiaami v stari ali uovi hiši, proti visoki najfcmuini, ki se plača eventueluo >a več let uaprej. Naslov pri upravi -Juira".	9UO
Štirje mladeniči
želijo tivahne korespondence z mlideukami. od 16 do 19 let stanoii i'isina na: «Janko, Bogdan, Ttbomil, Zlatko», poštnoležeče Celje. 911
Ljepa intellgontna gospodična, 951
¿0 god in a, sa velikim inirazem i veleposestvom u Za^rebc, sada ua azeč se u Ljubljani na jedaogodi.-njim uaukams, želiela túpoana ost vosa miaUin gospodinom iz boljih kra-gova. Dopise sa s ikom ca upravu ,Jutra' pod ,1'rolječe'.
5003 k<on
Poslovodja, 955
star 28 let, iš.e v srrho osamosvojitve znanja z gospodično od 18 do 26 let, s potrebnim kapitalom. Le resne
-| ponudbe s sliko na po-tno-
»63: ležeče Rakek, pod «31»j se
nagrade dobi, kdor odJa 21	___
ali 1 vel ko nemoblirano sobo. Ponudbe ca upravo «Jutra»
pod «Sredina mesta». v starosti 19 let, želita znanja z dvema gospodoma v prrfco dopisovanja. «Zora Krasa», oštnoležeče: Cerknica pri Rakeka. 355
Gospodični % dežele
Lepo stanovanje
z 2 sobama, kuhinjo s pri-tikliuami in vrtom, v priletnem kraja, eno aro od Ljubljane in 10 minut od kolodvora, se takoj zamenja s primero m stanovanjem v Ljubljani Ponudbe na upravo «Jutra» ped «Zamena».
išie v najem ključavničarsko delavnico ali vsaj primeren prostor. Cenj. ponudbe pol Jlvaležjoet' ua upr. ,Jutra'.
V ljubljanski okolici, tri-četrt me od kolodvora na
poizye pri Franci Murnu, prometnem kra u se da v novo
KanJijs, Novo mesto.
Vrtnloe,
visoke in nizke, ter drage cvetlice za vrt in v loncih se dobijo v Skofji Loki pri Marguču. 893
Semena, 695
I vrtn:ee in sadna drevesa se ; dobe pii «Vrt» Džamonja in drugovi. družba z o. z Maribor, Čopova ulica. Zahtevajte cenik!
zgrajeni hisi trgovski lokal (soba brei proda aluiške oprave I in stanovanje z vsemi
Dober planino S3č
vzamem na pos-xlo proti mese' ni ali četrtletni odškod-n n>. Bo v veščih rokah in izključno v pr>vatni rabi. lonudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Izposojen pianiao»,
Za slabotne otroke.
Emulzijo ribjega olja 2 s'-" cerofoslati izdeluje lekarn:! Kamor v Ljubljani pri glavnem kolodvoru. Učiukovitejše za sial.otne otroke kot samo ribje olje. Vsak teden sveža.
Tihi družabnik,
....	-	mehanik, ki bi se udeležil s
pritikunami, velik zeleujadm i McW Din pri novem poč-
vrt, na željo tudi nekaj polja | ,etju Liubliane, se išče. raui odsotnosti za dalje časa ?UIiadbe pod »Ivitmiilo« na v najem. Našlo» pore uprava ; upravo «Jutra». S61 «Jutra».	9o2, _
Zfffiffiffñ i	Knjigovez,
'" * ' ' kot kompaujon ee išče, kateri taora imeti tudi gotovino v denarja. Dopise poš I jati ui upravuištvo «Jutra» pod naslov «Knjigovez». 9ÍU
Lepa, gosposka bi ša
z devetimi sobami, deloma ne meblirammi iu parketiraaimi,
Priloga Jutru* št. 63, dne 18. marca 1923,
Voliive v konsiifuanio
28. novsmbra 1920
Iz življenja in sveta
V novi državi smo bili prvikrat poklicani k volitvam dne 28. novembra 1920. V ta namen ie bila vsa država razdeljena v 55 volilnih okrožij, in sicer na 52 podeželskih in na mestna: Beograd, Zagreb in Ljubljano. Največje volilno okrožje je bilo zagrebško okoliško, ker je imelo 127.092 volilnih upravičencev, a samo 17 mandatov, medtem ko je imelo n. pr. mariborsko okrožje s 118.192 volilci 21 mandatov. Najmanjše volilno okrožje je bilo mesto Ljubljana z ozirom na število volilcev: teh ie bilo 10.961, a 4 mandati, medte m ko imajo samo tri mandate štiri večja okrožja, med njimi bregalniško z 22.339 volilci.
Pri današnjih volitvah pa imamo 3 mestna in 53 podeželskih okrožij, torej eno več nego prej In to radi tega, ker sedaj ima Dalmacija vsled izpraznitve tretje cone eno okrožje več.
Vseh volilnih upravičencev v vsi državi ie bilo pri prejšnjih volitvah 2,480.623, a glasovalo jih je samo 1,607.265, torej 64.95%.
Največja udeležba volitev je bila v okrožju Bjeicvar-Križevci, kjer je dosegla 80.62%, na kar pride mesto Ljubljana z 80.31%.
Najslabšo udeležbo Izkazuje vranjsko okrožje v Srbiji s 48.01%; ravno tako se ni udeležila volitev niti polovica upravičencev v niškem okrožju, kjer ¡e glasovalo tudi samo 49.10%.
Za mandate se je potegovalo leta 1920. vsega skupaj 22 strank, — sedaj pa 32.
Pri prejšnjih volitvah Je edinole demokratska stranka kandidirala v vseh okrožjih cele države. Komunisti niso nastopili v prijepoljskem okrožju, radikali so kandidirali v 47tih, zemljoradniki oz. samostojni kmetje v 33tih, klerikalci v 18tih, socijalni demokrati v 17tih, Radi-čevci v 9tih, muslimani v 6tih in Narodni klub tudi v 6tih okraiih.
Ravno tako kandidirajo pri sedanjih volitvah samo demokrati v vseh volilnih okrožjih. Nobena druga stranka nima v vseh okrajih vse države svojih zaupnikov.
Vsled razdelitve volilnih okrožij niso prišli glasovi povsod do enake veljave. Medtem ko so dobiH Radičevci s 14.3% vseh glasov samo 50 mandatov, so dobili komunisti z 12.2% 58 mandatov; Srpska narodna organizacija s 6215 glasovi je ostala brez mandata, narodno socijalna stranka s 6186 glasovi pa je dobila 2 mandata.
Največ glasov je dobila demokratska Stranka: 319.448 (19.8%), nato radikalna: 284.575 (17.7%). Izmed 419 mandatov jih je dobila demokratska stranka 92, radikalna pa 91.
Celotni pregled leia 1920. oddanih glasov, oz. dobljenih mandatov, je tak-le:
glas. mand. demokrati	319.448 92
radikali	284.575 91
Radičevci	230.590 50
komunisti	198.736 58
zemljoradnik,	118.593 30
muslimanska organizacija 110.895 24 klerikalci	58.971 14
Hrvatska pučka stranka 52.303 13 socialni demokrati	46.792 10
Hrvatska težačka stranka 38.400 7 SKS	33.010 9
Nacionalna turška org. 30,029 8 Hrvatska zajednica	25.867 4
republikanci	18.136 3
Hrvatska stranka prava 10.880 2 Trumbičeva skupina	6.581 1
Srpska narodna org.		8215 —
NSS		6.186 2
liberalci (srbski)		5.061 1
Ratnička stranka		2.484 —
Prekmurska gospod, stranka		1.960 —
Češka stranka		704 —
Nezavisni muslimani		449 —
Muslimanska nar. stranka		306 —
Na posamezne pokrajine		odpade sie-
deče število mandatov:		
leta	1920.	le ta 1923.
Srbija	103	73
Macedonlja	55	41
Hrvatska	93	68
Slovenija	40	26
Dalmacija	11	16
Črna gora	10	7
Vojvodina	44	34
Bosna	63	48
Skupaj . . i	419	313
Po rezultatih volitev leta 1920. bi se na podlagi sedanjega volilnega sistema razdelilo 313 poslancev tako-le: demokrati 75, raaikalci 73, Radič 39, komunisti 37, zemljoradniki 31, klerikalci 11, slovenski kmetije! 7, hrv. pučkaši 8, muslimani 22, socialisti 7. Ostalih 13 mandatov bi dobile male strančice. Male strančice kakor n. pr. narodni socialisti, Trumbičeva stranka itd. izginejo. »Narodni socialisti» se imajo zahvaliti samo prejšnjemu volilnemu sistemu, ki je podpiral tudi najmanjše stranke, da so sploh dobili mandata.
< * •
Slovenske pokrajine so bile leta 1920. deljene na tri volilna okrožja, v katerih je bilo izvoljenih 40 poslancev.
Mesto Ljubljana je imela 10.961 volilnih upravičencev; glasovalo Jih je 8.796 (80.3!,%). Dobili so na vseh 14tih voliščih:
glasov mandatov demokrati	3.196 1
klerikalci	1.762 1
narodni socijalist!	1.188 1
socialni demokrati 1.158 — komunisti	1.499 1
V	volilnem okrožju Ljubljana — Novo mesto je bilo leta 1920. 197 volišč, 86.119 volilnih upravičencev; udeležilo pa se je volitev 67.318 (78.3ff%). Najboljša udeležba v okraju Radovljica 89.63%, najslabša v Kočevju 66.3%.
Dobili so v vsem volilnem okrožju:
glasov mandatov demokrati	4.500 1
klerikalci	28.268 6
narodni soclalci	2.633 —
samostojni kmetje 15.641 4 socialni demokrati 7.134 1 komunisti	9.142 3
V	volilnem okrožju Maribor — Celje je bilo leta 1920. 262 volišč, od 118.192 vo-iilnih upravičencev je glasovalo 82.151, t. J. 69.43%. Najboljša udeležba v celjskem okrajnem glavarstvu (78.11%), najslabša v Prekmurju (47.87%)
Dobili so:
glasov mandatov demokrati	4.592 1
klerikalci	28.941 7
narodni socialci	2.365 1
socialni demokrat! 21 249 6 samostojni kmetje 17.369 5 komunisti	5.648 1
Prekmurska gosp. str. 1.900 —
Nobenega glasu niso dobili v Sloveniji narodni socialisti na 28tih, kmetje na 6tih, komunisti na 24tih in prekmurska gospodarska stranka na 74tih voliščih.
Negovanje ženskih las
Lasje so kras glave; to so prav dobro vedeli in čutili tudi naš! predniki, ki so nosili lasulje. Dandanes smo lasulje opustili, nosimo Jih !e še v gledališču. Namesto njih pa smo začeli lase In obrvi barvati.
2enske svoje od častilcev oboževane in od pesnikov opevane lase premalo cenijo. Mnogokrat store to zgolj iz nevednosti; kajti resnica Je, da si vsaka ženska želi ne le gostih in dolgih, ampak tudi lepih las.
Lase negujemo s česanjent :n kodra-njem. Kultura česanja Je dosegla že visoko stopnjo. Iznajdena so tudi sredstva, s katerimi se rast šibkih las okrepi.
Mnogi ljudje, ki ne poznajo prave umetnosti negovanja las, kvarijo krasoto svojih glav na najrazličnejše načine. Predvsem sme lase ondulirati samo izkušen frizer in to ne več nego vsak teden po enkrat. Pri domačem kodranju postopajo mnoge dame neprevidno, vsled česar mnogokrat lase pokvarijo. Kratki lasje se ne smejo naviiati na nobene igle ter se morajo tudi drugače štediti.
istotako je treba oprezno postopati z umivanjem glave in las. Mastne lase je treba prati pogosteje. Dobro je, ako se taki lasje umijejo v vod!, v kateri je razredčeno nekoliko alkohola. S tako vodo je dobro večkrat masirati glavo, zlasti na mestih, kjer so začeli lasje izpadati.
Največjo škodo prizadeva lasem barvanje, ki jim daje samo trenoten navidezen čar. Držimo se, kakor povsod drugod, tudi pri laseh pravila, da je najlepše ono, kar Je najnaravnejše, ter ne kvarimo las z nikakršnimi sredstvi, ki jim ne morejo dati trajnega sijaja.
rodu so bile polne ženske najlepše, kakor so še dandanes v orijentu, v Perziji in Afriki. Tam dajejo matere še danes svojim hčeram mnogo mleka. V Cedi ob Rdečem morju popijejo dekleta po 6 do 8 litrov mleka na dan, samo da postanejo debele in torej po ondotnemu okusu tudi lepe. Med izkopalinami so našli tudi figurice vitkih oblik. A vse te so predstavljale moške. Iz tega sklepajo, da so bili moški normalno razviti in da so le ženske morale biti rejene. Najstarejša umetnost kaže, da Je bil prvotni moški okus vnet za debele, okrogle, bujne oblike, ženski okus pa — nasproten.
Najstarejše lepe žes?sHe
Na Južnem Francoskem, kjer nahajajo največ izkopnin iz starejše dobe, ki je bila baje nekako pred 60 do 80 tisoč leti na naši zemlji, v departmanu Haute-Ga-ronne, so našli nedavno ženski kipec. Lasje so skrbno izvedeni, obraz je komaj označen, zato so pa prsi in telo izdelani v najbujnejši plastiki. Vse take figurice j iz pradavne dobe so si enake v tem. da predstavljajo ženske nekako take, ka-1 kršne so že dandanašnje krasotice Buš-mancev in Hotentov: strahovito debelu-šaste. Doprsni kipec iz Mas d*Azila je izrezljan iz konjskega zoba; predstavlja žensko orjaških prsi. V Brassenpounyju so našli spodnji del kipca iz slonovine in predstavlja žensko monstroznega trebuha, širokih bokov in debelih stegen. Zadnja plat je hotentotsko krasna, t. j. ogromno okrogla. Cim debelejša je bila ženska, tem lepša se je zdela možem pred tisoč in tisočletji. V Afriki velja to pravilo še danes. V 17. veku pred Kristom je bila kraljica Ati puntska (današnja arabska na obrežju dežele Somali) krasna, ker je bila orjaško zavaljena Egipčani so se ji čudili. A še danes so arabske ženske lepe za svoje može te, če so debele.
Pri Willendorfu v Wachau so našli ka-menito orodje pod devetimi plastmi zemeljske skorje. Dospeli so do tal, na katerih so bili ftudje lovci, ki so uporabljali !e majhne kamenite posode in so se preživljali z mesom mamuta m severnega Jelena. Oblečeni so bili v kože in kožuhe živali. Tam so našli žensko figurico z velikim oprsjem, močnim trebuhom in s kolki in zadkom ä ia Hotentotka. Učenjaki trdijo, da je figurica stara 60 tisoč let. Trdijo tudi, da se je neka zamorska rasa polagoma iz Evrope umikala proti jugu in končno obtičala na jugu Afrike. Temu
X Mlad atentator. Mladina se Je že od nekdaj rada udajala utopističnim idejam In fantastičnim načrtom, ki jih Je skušala udejstvovati, če ni šlo drugače, tudi s sila Po večini so bili zasr.ovatel.ii in voditelji vseh večjih in pomembnejših pokretov, zlasti v politiki, ljudje mladostnih nazorov, s čimer si je mladina zaslužila častno ime «avantgarda» vsakega revolucionarnega gibanja. Vsaka stvar pa ima svojo senčno stran. Tako je povojni čas posebno razvil manijo aien-tatorstva. Ni ga skoro tedr.a, da ne bi čuli ali čitali o atentatih na tega ali onega državnika, poslanca itd. Baš ko so pokopavali na Češkem pokojnega finančnega ministra dr. Rašina, je monakovska policija prijela sedemnajstletnega dijaka, ki je hotel ustreliti nemškega soclalno-demokratskega poslanca Auerja. Mlade-deniča, ki se mu je posrečilo pobegniti, so aretirali v Kemptenu, kjer je pred preiskovalnim sodnikom izpovedal, da pripada pravcati organizaciji, da pa Je svoj načrt zasnoval sam brez vednosti drugih oseb. Na podlagi njegovih izjav je bilo aretiranih še devet oseb.
X Originalna prometna ulica. Ameriško časopisje poroča, da je inženjer Hilbard predložil predsedniku chicaške komisije za izdelovanje načrtov mesta, velezanimiv načrt za izboljšanje prometnih razmer v Chicagu. Po njegovem načrtu naj bi se velika reka, ki teče skozi Chicago, zatvorila za brodarski promet in prekrila s cementnim obokom, nad katerim bi se zgradila nova široka cesta. Na ta način bi se stvorila nova lepa prometna ulica, a tudi izboljšale prometne prilike.
X Spalna bolezen v Ameriki in Rusiji. Ameriško časopisje poroča, da se tam močno širi spalna bolezen, osobito v mestu Nevvyork. V enem tednu je bilo registriranih 23 slučajev. Od 1. januarja 1.1. je bilo 260 slučajev. Umrlo je od tega 112 oseb. Po vesteh iz Moskve pa se spalna bolezen močno širi tudi v Rusiji.
V	Moskvi je že registriranih nad 50 slučajev. V Sibiriji je bolezen zavzela take dimenzije, da ljudje trumoma umirajo.
X Raziskovanje stare rimske kurijo. Iz Rima poročajo, da je italijanska vlada kupila cerkev sv. Hadrijana, ki se nahaja na onem mestu, kjer se je v rimski dobi nahajala palača senata, t. zv. curia Romana. Ta palača je zgorela leta 53. pred Kr., nato pa jo je obnovil Cezar, za njim še Avgust, Domicijan in Dioklecijan. Papež Honorij I. jo je naposled pretvoril v cerkev. Sedaj namerava italijanska vlada na tem mestu pričeti z raziskovanji m v slučaju potrebe tudi razdreti cerkev, ker se smatra, da se bo na tem mestu našlo mnogo dragocenosti za razjašnjenje zgodovine rimskega naroda.
X Dvoboj na sablje v Bud;mpešti.
V	zadnjem času narašča v Evropi, osobito v Italiji in Madžarski, zopet število dvobojev. Ravno te dni poročajo iz Bu-
dimpešte, da Je toncem prešlega tečna
prišlo do dvoboja na sablje med bivšim predsednikom narodne skupščine Oaalotn in poslancem dr. Štefanom Denesom. Dvoboj Je končal s tem, da Je bil Gaal težko ranjen. Protivnika se kljub temu nista poravnala.
X Značilen odgovor. Znani operni dirigent Ochs Je bil znan po svojem vročekrvnem temperamentu. V gotovih trenutkih ni bilo dobro z njim češenj zobati. O njem krožijo različne anekdote, cd katerih navajamo eno: Nekoč je hudo ošte! damo, s katere umetnostjo ni bi* zadovoljen. Dama se Je razburila in dejala, da se za toliko časa odstrani, dokler se dirigent ne bo dostojno vede!. «Potem pa kar izostanite!» Je zakričal za njo Ochs. Hudomušni ljudje bi rekli: «Nomeu est omen>.
X Koliko je na svetn ljudi. Iz zadnjih podatkov londonskega statističnega urada je razvidno, da biva na celem svetu 1 milijarda 800 milijonov ljudi. Največ prebivalcev ima Azija, in sicer 910 milijonov, Evropa jih ima 470, Amerika 182, Afrika 160 in Avstralija s Polinezijo 6<.t milijonov. Ako se tej vsoti 1782 milijonov prišteje še število prebivalcev nekaterih otokov, o katerih nimamo točnih podatkov, lahko računamo število celokupnega človeštva na 1„800,000.000 ljudi. Pred 3L leti je bilo na svetu samo 1„500,000.C0C ljudi in je torej število kljub svetovni vojni naraslo za 300 miljonov.
X 60ietne poklicne tatice Imajo v
Angliji. Ko so se tudi ženske izkazaie prikladne za poklic apašev, so se v Angliji pričele baviti še z drugim poslom Postale so žepne tatice. Ta posel vršijc čisto mirno in hladnokrvna Kadar angleška ženska iz revnejših slojev dovrši 60. leto ter na pol obnemore, ne gre v hiralnico ali bolnico, nego se začne pri-hulieno plaziti po prometnih ulicah, pc železnicah in tramvajih. Tam krade damam ročne torbice, moškim pa listnice iz žepov. Angleška sodišča v Londonu so imela zadnje čase mnogo sitnih razprav, katerih predmet so bile žepne tatvine, ki so jih izvršile stare žene. Londona za te posebnost prav nič ne zavidamo.
X Pol milijona — za brado. Italijanskemu socialističnemu poslancu Mo-diglianiju so pred kratkim fašisti Izruvali brado ter ga obsuvali javno na ulici. Sedaj je Modigliani proti svojim napadalcem vložil tožbo pri sodišču v VeronL Od sodnikov zahteva, da storilce primerno kaznujejo, svojo izpuljeno brado pa ceni na pol milijona lir ter zahteva zj njo tudi to odškodnino.
X Skrivnostno brodovie aH fata. morgana? Posadka pamika «Trevi-thick», ki je nedavno bil v južnih vodai: avstralskega področja, je bila priča nenavadnega pojava. Na ravni morski gladini je najprej ugledala ogromno ladjo s štirimi visokimi dimniki, iz katerih se je valil črn gost dim. Prikazen se je kmalu izgubila. Cez nekaj časa pa se je skrivnostni brod zopet pojavil, in sicer s krmilom v zraku, dočim so se turbine vrtele z nenavadno brzino. Eno uro pozneje se je v daljavi pokazalo 12 ladij, ki pa so tudi kmalu izginile. Častniki in moštvo «Trevithicka» pripovedujejo, da še nikoli v svojem življenju niso doživeli tako ku-riozne prikazni.
X Samomori na Kitajskem. Samomori so na Kitajskem pravcata narodna bolezen. Od vseh ljudi, ki umrejo, se jih povprečno umori celih 50 odst. Kitajce lahko spravi na drugi svet najneznatnejšs stvarca. Cesto se zgodi, da se berač ubije na pragu hiše, kjer ni dobil miloščine. Ako upnik predolgo preganja dolžnika, sc dolžnik usmrti. Take in podobne malenkosti vodijo Kitajce v smrt. Evropejci smo v tem oziru že bolj trdni.
rra» mme ne
(Srbska narodna pripovedka.)
Bila sta mož in žena in sta imela tri sinove. Najmlajši je bil najlepši in dobrega srca, zato sta ga druga njegova brata imela za budalo. Vsi trije so dorasli za ženitev, ali oče ui ženi! nobenega, ker je bil siromak. Tedaj reče najstarejši očetu: „Oče, hočem, da me ženiš!" Ko to čuje srednji, reče tudi on; „Tudi mene, oče, tadi jaz bi se oženil." Ko cuje to najmlajši, reče tudi on: „Tudi mene, oče, tudi jaz bi se oženil." Oče je bil zdaj v zadregi in se je začel razgovarjati s svojo ženo, kaj naj stori. Nazadnje se dogovorita. Oče pozove sinove predse in jim reče: „Pojdite v mesto in zaslužite si vsak po sno ruto, kdor prinese najlepšo, tega bom oženil."
In gredo vsi trije skupaj, ali starejša dva začneta na potu sramotiti najmlajšega in se mu posmehovati. Nazadnje ga odpodita od sebe, on pa krene po 3rugi poti, proseč Boga, da mu nakloni dobro srečo. In gredoč tako, pride do neke vode. Ob vodi na drugi strani je bilo veliko mesto in v mestu carski dvor. Kralj tistega mesta je bil zelo zjočest in hudoben. Umrl je pred krat-tam m v dvoru mu je ostala edina hči. 10 kraljično so mnogi snubili, ali kdorkoli snubcev ie prišel na dvor in tu prenočil, ni več živ ostal, ker se je kralj povolkodlačfl in je prihajal ponoči in davil.
Ko pride najmlajši brat do tiste vo-de in začne hoditi kraj nj>, premišljajoč, kako bi prišel na drugo stran, ga ugleda skozi okao kraliična in ukaže
vojakom, da ga prepeljejo in privedejo pred njo. Ko pride on pred kraljično, se malo zmede in preplaši, ali ko ga kraljična vidi, se zagleda vanj in ga vpraša, odkod je in kam se je namenil. On ji odgovori, odkod je, in pove vse po vrsti, kako ima še dva brata in kako j se hočejo vsi trije oženiti, oče pa je siromak in jim je rekel, naj prinese vsak po eno ruto domu in kdor prinese najlepšo, tistega bo oženil. Ko to kraljična čuje, mu reče: „Ti ostaneš nocoj pri meni in prenočiš, zjutraj pa pogledamo za ruto."
Ko se zuoči, mu da dobro jesti in piti in ga odvede v neko sobo, vso zeleno, in mu reče: „Ne plaši se, sem bo nocoj prišlo in razbijalo okoli tebe, da te prestraši, ali ti se nikar ne boj." Preprost človek kakor je bil, ni mogel niti zaspati od presenečenja, ampak se je neprestano čudil, kam je prišel. Ko se naenkrat okoli polnoči dvigne šur.der po sobi in vpitje: „Ta je prišel, da sprejme kraljestvo, temu ne moremo nič storiti." On pa je neprestano molil1 k Bogu in tako je ta noč prešla in je ostil živ in zdrav. Ko napoči dan. vstane in sede. Vsi na dvoru so mislili, da ga izvlečejo mrtvega iz sobe, kakor druge snubce. Ko pošlje kraljična enega od dvorjanikov, da vidi, je-li še živ, da ga privede pred njo, se dvor-janik začudi, ko ga najde v sobi sedečega, živega m zdravega, in mu reče: „Pridi, zeve te naša kraljica." Ko pride rred kraljico, se tudi ona sama začudi, kako da je ostal živ in mu pri-pravi obed in po končanem obedu mu da v papirju zavito svileno ruto z zlatom vezeno in mu reče: „Tu imaš, nesi ic svoiemu očetu in ako ti ša Vsi to-
reče, pridi zopet sem k meni." On se ji zalivali za ruto in prenočišče in gre domu.
Ko pride domu, sta bila prišla že tudi druga dva brata. Tedaj izvlečeta onadva vsak svojo ruto: njuni sta bili srednje vrste, ali ko pokaže on svojo, se vse začudijo in oba brata skočita na njega: „Odkod imaš to? Ti si to nekje ukradel." Nazadnje, da bi jih pomiril, jim reče oče: „Veste kaj? Pojdite še enkrat v svet in kdor prinese verigo, ki se devetkrat ovije okoli naše hiše, tistega bom oženil." Tako se bratje pomirijo in starejša dva gresta po svoji poti, a najmlajši naravnost h kraljični in ko pride pred nio, ga ona vpraša: „Kaj ti je zdaj oče rekel?" On ji odgovori: „Rekel mi je, naj prinesem verigo, ki se more oviti devetkrat okoli naše hiše." Ona mu da zopet dobro jesti in piti in ga pelje v rumeno sobo in mu reče: „Ne boj se nič. Zopet bo prišlo nocoj', da te prestraši, zjutraj pa pogledamo za verigo/'
Tako so tudi tisto noč prišli strahovi in ropotali okoli njega, ali on je ostal živ in zdrav. Ko se zdani, pride zopet dvorjanik k njemu in ga odvede pred kraljično. Ona mu zopet pripravi obed in po obedu mu da malo skrinjico ter mu reče: „Tu imaš, nesi očetu, ali nikar ne odpiraj, dokler ne prideš domu, če pa ti oče zopet kaj poreče, pridi zopet sem."
On se ji lepo zahvali in se vrne domu in najde brata doma. Starejša brata sta prinesla verigo, ki se ni mogla niti enkrat omotati okoli hiše. Tedaj da mlajši očetu skrinjico. Ko je oče odpre in izvleče iz nje zlato verigo, se vsi za-, čudijo in starejša brata skočita rroti
' njemu, da ga ubijeta: „Ti boš našo hišo pogubil, ti si to nekje ukradel." j Oče jih začne zopei miriti in tolažiti in ; jim nazadnje reče: „Idite, privedite vsak svojo nevesto, pa vas bom vse tri oženil." Starejša brata odideta nato po svoji poti, a najmlajši naravnost h kraljični in ji pove^ kaj jim je oče zdaj rekel. Kraljičina mu odgovori nato: 1 „Zdaj moraš še v eni sobi prenočiti, 1 potem bomo tudi za to videli." Ko mu da zopet jesti in piti, ga odvede v rde-! čo sobo, da prenoči. Tam je to noč v še večjem strahu pretrpel nego obe prejšnje noči: strašno je ropotalo, rju-| lo, rožljalo z verigami in vpilo: „Ta
I hoče sprejeti moje kraljestvo!" Tudi obleko so vlekli z njega, ali njega se niso smeli dotakniti, neprestano je molil k Bogu in Bog ga je ohranil zdravega tudi tisto noč.
Ko ga zjutraj privedejo živega in zdravega pred kraljično, pokliče ona takoj brivce, da ga obrijejo in umijejo, petem mu prinese gosposka oblačila, da ga preoblečejo in sede z njim v kočijo in gre v cerkev in se z njim poroči. V njenem dvoru ostaneta še tri j dni v veselju, poiem gresta k njegovemu očetu in storita tako, da prideta ponoči v njegovo seio.
Ko prideta pred hišo, čujeta vpitje in vidita, da j"e svatba v nji: ženita se ona dva brata; tedaj zakliče on pred hišo: „O, domačin!" Ko oče to čuje, steče pred hišo in se začudi, ko vidi take goste pred svojo bajto. Tedaj ga sin vpraša: „Moremo li prenočiti tu?" Oče pa mu odgovori: „Dr2ge volje, aH im^mo svatbo v hiši in nimamo mnogo sob in vas bodo preprosti ljudje oglu-šili in z vnitiem dolgočasili." Nato od-
! govori sin: „Nič zato; meni je to prav. nisem nikdar slišal takih 6tvari, moji ženi pa je to še bolj prav." In tako stopita notri v eno sobo, a v drugi je svatba. Ko stopita v sobo in sedeta, se jima pokloni njegova mati kakor gospodi, a onadva ji rečeta: „Blagor tebi, ko praznuješ dve svatbi obenem!" A ona jima odgovori: „E, gospoda moja! Eno je veselje, a drugo je žalost: imela sem še tretjega sina, pa je odšel v svet in se pogubil; Bog ve, kaj je b kj? je."
Ccz nekaj časa gre sin ven in preko svoje gosposke suknje obleče svojo staro, siromašno obleko, pokrije se s klobukom in stopi v ono sobo, kier se je vršila svatba, in obstane pri vratih. Ko ga brata zagledata, zakličeta očetu in materi: „Pridita in poglejta svojega kraljevega sina, ki gre in ukrade, kar mu pride pod roKe!' Ko ga oče opaž", mu reče: „Nesrečnež, kje si bil doslej? Kje je tvoja nevesta?" A mati zaou zopet jadikovati: „Joj meni revi, še v grob me boš spravil!" Ko on to vidi in čuje, jim reče: „Ne sramotita me tako, vse bo še dobro, ako Bog da." In tedaj vrže s sebe siromašna oblačila in ostane v onih gosposkih; ko brata tc vidita, se prestrašita ir. ga začneta pro siti, da jima odpusti, a oče in mati g~ objameta in ga začneta poljubljati.
In zopet so se gostili še nekaj dn" Potem odvede najmlajši sin očeta in mater s seboj, svojima bratoma pS podari veliko posestvo m tako sta tudi ona od tistega časa po gosposko živela
d« Zevacot
„Krvavi kardinal*4
Zgodovinski roman
Polnoč je.
2e tri ure sedita Rdeča in Sira rmi-aenca v priorjevi m)1>i Kardinal je povedal priorju ves svoj spopad z Ar.nnis 5n svoj poraz, knterer.i j«1 zakrivil njegov brat nadškof. Siva eminenca je poslušal zatvorjenih oči in stisnjenih ust, kakor da spi, le včasih je nervozno zatrepetala kakšna žilica njegovega oliraza. Potem nekaj čas molčo premišljuje in odločno pravi:
«Zdi se mi. da sem našel sredstvo.. Število kronskih kardinalov ni kompletno . . . Jutri poskrbite rdeči kar-dinalski klobuk za svojega brata Louisa. Ko mu ¡ra boste izročili, mu recite: «Evo, brat moj. takšen je moj Odgovor na vaše grožnje! ...» In Louis de Richelieu bo takoj odpotoval, pomirjen glede vaših namenov.»
Pozorno [»osluša kardinal te nauke !n jim prikimava v znak odobravanja. Toda Siva eminenca nadaljuje So. kajti Siva eminenca že jasnjje vidi. kaj je Se vse treha storiti, la bo delo popolno. sedaj razmišlja samo še, .ie o potrebnem činu samem, marveč o tem, kako treba zanj [»ridobiti Richeli-Mia.
Dve uri razmišlja Siva eminenca, koraka molči- po svoji veliki biMi »teki »or in dol. včasih reče kratko besedo, vedno [« pozorno, četudi skrivaj motri kardinalovo lice . . . Sedaj ja [»oltioč. Naenkrat [»rime Siva eminenca kardi nala za roko. Čas je. da govori!
«Jutri bo torej vaš brat kardinal. Odšel bo. Osem dni poz-ieje ga moj udani poverjenik dohiti v Lyonu in..»
«Moj brat je!» skoči Richelieu.
Toda pater Jožef ga prepričuje e tihim in odločnim glasom, v katerem zveni fanatizem:
«Ne. sovražnik je! Sovražnik svete eerkve! Pasti mora! Bog ga je zaznamoval, kakor je zaznamoval Goljata Davidu! . . . Kdor W sovražnik svete cerkve, tega imamo pravico odstraniti i najprimernejšim sredstvom! Namen posvečuje sredstvo: . . . Čez ji ese c dni bomo v vseh ccrk .•ali "erniki molili za večno zveličanje |>okojnega kar-iinala Alojz-ta de Richelietia!»
■Zdanilo m Je Se Ze zdavnaj se Je
kardinal Richelieu vrnil v svojo jo-l.ačo.
Zora vstaja Ure potekajo. Polagoma sc prodsol« napolnijo z uslužnimi plemiči, s [»rosiki, strežaji, vohuni, poverjeniki, agitatorji, namestniki in ministri. Ura, ko *<* kardinal navadno dvigne in kliče koinomike, da ga oblečejo, je i" zdavnaj |otekla. Toda sluga, ki prisluškuje pred vratmi. ne sliši glasu. Polagoma so vznemiri, in nalahno potrka s [»rstom . . . Nič odgovora. Zato odpre, in se začudi. Zaveso pri oknu niso za-rrnjene. Postelja jc sveža, nedotaknjena. Kardinal ni bil še! leč ... Se celo gvetiljka na mizi gori, čeprav je že dan. Tudi Richelieu je tamkaj, za mizo, glavo [»odprto v dlani. Njegov obraz jc kakor bled madež sredi barvanega bo-catega razkošja. Toda nekaj mrmra, in slugi sc zdi, da razume strašne besede-
«Morilec brata... morilec brata..»
Kratek prcmolk.
«Vi ste?» [»ravi Richelieu, kakor zdramljen. «Slccite me . . . Okrcaj ene sem se vrni! (lomov, spanec me je premaga! . . .sedaj je dve ura. kali? Zaspan sem . . .»
«Monsinjor!» pravi sluga, «dan je že velik, ura je deveta prošla . . .»
Kardinal poskoči. Nekaj časa molči, negotov. Bori se proti strašnim mislim, ki mu vrve po razgreti glavi. Zadnja borba vesti, ki [« podleže. Mrzlo ukaže kardinal: «F.li. |>a naj bo . cjte me. v Louvre grem . . .»
Dvajset minut (»ozneje odide ves va! čakalcev iz predsob?, popreje pa se
Se zgrne po Kotnikih fn «toprfeafi. da napravj Stwlir kardinalu, skloni pred njim svoj podkupljivi hrbet, (»rejme od njega blagoslov božji iz rok najmogočnejše emincnce. ki koraka sklonjen. veličasten in strog, v rdečem kardinalskem plašču. Danes ne bo av-dijcnce! Monsinjor minister in kardinal je odšel h kralju v Louvre! . . .
XXIX.
Verdler izdajalec?
Ko odhaja Saint-Priac iz kardlnalo-ve [»alače. mu je srce [»rcpolno veselja. Njegova sreča, bogastvo in uspeh so mu sedaj zasigurane! Kardinal mu je da! takšen dokaz svojega zaupanja, da sedaj sploh ni več mogoče govoriti o prošlosti. ki je včasih le nekoliko vznemirjala našega česti-tega plačanca. Sedaj pa je varen, vsestransko! Pismo, katerega se mora polastiti za vsako ceno, je morda vredno toliko, kakjr mejna grofija, in sicer ena med boljšimi In to pomeni toliko. kakor bogastvo za vse življenje. In vrhu tega mu je kardinal obljubil roko Annais, ukročene Annais. In to je sreča . . .
Saint-Priac se za dosego mnogo manjših ciljev ni plašil niti tatvine niti ro[»a.
Ta mož. ki ga vidimo na delu za temne cilje, je rojak iz Perigorda, iz dobre stare plemiške rodbine. Toda ostal je sirota in je kmalu zapravil z lebkomiselnim življenjem svojo ne baš Oble- majhno dedščino. Ns to se je izselil iz Perigord.a v Anžu. in tukaj je končno našel opravilo, primerno za njegove «[»osobnosti ir plemenito dušo.
Sestav!! Je namreS na ne twl rellko
veselje Anžovincev majhno četico drznih pajdašev, siccr ros da nizkega rodti. toda z vsi» drugimi »posobn<*t-
mj. ki so zelo odtehtale takšno |»o-manjkanje plemst\a. Ilektor de Saint-Priac se je na čelu te svoje čete [>o-sltižil milega anžovinekoga podnebja in se je nastanil na velikih cestah in križ|>otih ter tu [irežal s svojimi t<>-va riši. ljubitelji svobode in nekakšnimi prvimi komunisti. Sledeč takšnim svojim načelom je tista v il marsikak-štiega romarja ali bogatega anžovin-skeim trgovca sredi eeste, mu odvzel breme njegovega mošnjička ter sj napolnil svoje žo[»c. kadar je treba!, in to je bilo če«to. zelo često ... Da povemo golo istino, moramo šo pristaviti, da se n lotil vsakega seljaka ali nemaniča, marveč da se je držal le težjih žrtev.
Kadar [>a ni bil na takšnih pocestnih s[«relir*lih in v družbi svojih s puškami oboroženih spretnih tovarišev, je baron Hektor de Saint-Priac [»oseda! j>o angerških igralnicah. Tukaj je imel za zaveznike nekatere druge ugledne mladeniče, ki so našli dobrega tovariša v gos[»odu tako plemenitega imena in lastniku tako strašnega in naglega meča.
Dvoboji Saint-Priacovi so postali kmalu slavni. Čeprav je policija tiste dobe bila šo zelo pomanjkljiva, so vendar njen* poročila dovela celo do glavnega mesta, v Pariz. Richelieu je l>a imel eno veliko in dragoceno lastnost. da se te namreč lnteresiral tudi za polieij=ka poročila. Iskal je ljudi, na katere bi se lahko zanesel za svoje
a	e
a	e
tudi Vi ne smete auipab pojdite ta Uoj m oglejte bi | velikansko zalogo sukua, volue, ee- ] lira, platna, hlače vine. robcev, mo drovino ter sploh I vse manufakturun robo » veletrgo-1 rini H. Stermecki, Celje, katera prodaja radi velikanskega u&kupa Uiicktno iz prvih I avetovuih tovarn po čudovito uizki hcenah.
Zahtevajte cenik 1
11
Sprejme se
družabnik
ga dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom v trgu, na deželi, v svoji lastni hiši. Potreben kapital 400000 do 6'10.000 kron. Ponudbe pod Šifro „Draž&bnik 421" na upravnižtvo .Jutra*.	421
Kostanjeva drva
kupujemo po ugodnih cenah.
Totiudbe z navedbo množine vagonov in cene franko vagon nakladalna po staja pod „TAN IN 1!)2«T na upravo 424	.Jutra".
se razstavijo ravnokar došli
najnovejši dunajski in pariški modeli.
orsUOliJtlUQS.Qfsiliio.iii.
v , * P. n. dame se vljudno vabijo k ogledu brez obveznosti k nakupu.
Tz daleka «e rrm Je Safni-
Priac zde! piavca» original. Zato je kardinal poslal v Angers malega lUs-cassa. v dvojni misiji Prvič. Rasca»se naj ga reši Ltiize do Lespars. matere Annais. ki mu jc takrat postajala zelo neprijetna in mu hodila na pot, in drugič. naj mu privede Saint-Priaca.
Ob svojem prihodu v Angers j« imel Saint Priac imeniten razgovor z Rascassom. Le tega je bil sprejel tt[»rav ponižno in z ol>čudovanjem. In končno, priznal mu je. da je zaljubljen. Zaljubljen v lepo dekle, v katero jc bil zaljubljen ves Anjrcrs. Ime jej .ie bilo Antiai« de Lespars. in Saint-Priao se je obrnil naravnost do nje. Lepa Annais je bila vedno na konju, ved m» čez dr~i in strn. junaška deklica. Morda je bila kednj kaj slišala, kakšne vrste tič je Saint Priac, zato je njegovo [»onudbo hladno pa odločno kratkomalo odbil* ne da bi mu bil2 povedala «voje vzroke.
Saint-Priac jt prisegel, da je razžaljen. in da N) to žalitev kmalu opral s vsoje časti. Ko je torej izvedel, da si ga Richelieu želi. in da želi Richelieu tudi. da bi stara go«|»a de Lespars za vedno umolknila, sem mu je kar za» svetilo: Evo prilike, da se maščuje, in še celo brez kazni'
Tri dni [»ozneje je Luiza de Lespar» umrla, na nekakšen nagel in čuden način. Toda Saint-Priac jp je bil vendar Ie varal. Kajti Annais je takrat nenadoma izginila, nikdo ni vedel kam, in našel jo je Šele štirinajst dni pozneje. z Rascassovo pomočjo Potem se je Saint-Priac odpra vil v Pariz, kamor 2a je klicala usoda, kardinal. Istega dne je cvipotoval i-totakn v Pariz tudi majhni Ra>cas«e. ki je pa Saint-Priacu povedal na |>otu marsikatero tehtna Mod drugimi tud* to-le-
«Neiudejana smrt gospe de Leispare je zelo sre&iri slučaj za Njegovo enti-nenco kardinala, ki vam l»o v dnu svojega srca gotovo hvnježen. da »te g3
rešili o[>asiiosii
Toda
Trboveljski premog in drva «
stalno v zalogi vsako množino Družba Ilirija. Ljubljana*
KralU Petra trg- 8. - Te'. a"!0.
B *
ft
ft
»
ft
R
e
e
■
2 s ft
ft *
8 ft ft
«s t
vseh vrst, priooroča
M. Tičar
LJubljana 418
»BB«»«8wis»««BB«®assi!aoBaBB»««B»»«aB«wwaftaea«»ii»a»s»»B»*»«Bsa«asai»«BC«i»Ba»H»«Ba»'«

BlUHKIllllllllllMlllllIlllllllllllllllllllllllllllllMiniin
TVRDKd
uiiininiimiiiifiuiiiiuiiiiiiimiiiiiimimiiiimiiiMi
mitiiiiiiiiitii>iiiitiii!iiiiEiiu!iiiii!]ii!ii:ti:iiiiii)iitiii
v mmm\
laiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiuiiuiuiiiiiiiniiiimn
staroznana trgovina z avtomobili, motocikli, kolesi in posameznimi deli
Dvonadstropna
v sredini Ljubljane se proda radi preselitve za ceno Din 2,0u0.000 —.
V hiši trgovski lokali, skladišča, kleti in stanovanje z veo sobami takoj na razpolago. Pismene ponudbo pod „Trgovina in stanovanje8, na anončno družbo „Aloma Company",Ljubljana, Kongresni trg 3
43«
.8
437
ist
Trgovec na deželi
leti vstopiti » trgovsko »vezo z
izvozniki jajc
is večjimi tvrdkami <
deželnimi pridelki
katerim bi iBte dobavljal. — Interesentje i naj pošljejo ponudbe na upravo «Jutra» pod 1 „Deželni pridelki". 434 I
Na novo došla
velika zaloga najmodernejših
¡i;
iiiiiiitiiayy m ouucsiui >
[stotatn se sprejema vse vrste klobukov po naročilu kakor tudi v pr.'-oblikovanje, barvanje in belenje po najnižji ceni.	401
Sodni salon H. SiaoiEH, ljubim
8». Petra cesta it. £3 I.
poleg svojih dosedanjih prostorov
NOVE POSLOVNE PR05T0RE
V P/OČI
UUBLJ/3N5KE KREDITNE MHKt
na Dunajski cesti
Xemecl prvorrstiia m;i¿ r. dolgoietoo prakse ijóe druzabulta v gvrbo tisUiBovitve to-variiisKeff* polletja v Ljubljani za oehe industrij ko panogo, ki ie v Jugoslaviji io po vsem Bilkanu prav neznatno razvita, pri-ua-a pa velike <l< bii e. Cenjen« pomnil« ns uprivo «.Intra» poti .sigurna bodoócoat',
iioaam fgHqvícoJ
ipsiCB,
največja izöira
pri trrdki
408
S9H1
il. 8 E. SMernè
ITiíkíí
Ljubljana Mestni trg 15
izde!ovateli csžrtikov
Na drobno!	Ha debela I
Zaloga sprehajalnih palic
1 '¿	i'o|,r*vila ločni» in «> lidi>ii •
Trgovec fell vstopiti kot družabnik
a Pin 150 000-
v elegantnih vzorcih in po solidnih cenah
za pomladno in Sefno sezllo! W\\4
▼ trgovino x me snim
hiasom t Ljubljani ali gorenj?kih me» ib, orimraa kompinjona s prim« ruim kapitalom. Ponudb« pojMešana trjovtn»" na Ali na tžomipanj, anoDrna dfutua, Ljufo-
i K«>njresni ti % Š. 414
Vinska trgovina lierin i ndru<j v Erikem ima * svoji zalo.ri 40 hI silvanca, 20 hI domače črnine i* leta 11)21, ima todi več 100 hI rdečega <nna iz lota 1922. Cena po dogovoru pri sodu.	3iy
Fravl „€ftiser"-£e*Sj*, <iev.£i za smuib ter iovskl šawi;f
vsth rr.t ne -izdelujejo t znani solidni čevljarski delavnici	124
LJUBLJANA	Dvoi»ri trg 3
Vedno ▼ zalogi vseh vrst obleke, raglani, površniki, pelerine, dežni plašči, delovni plašči, usnjeni sako in plašči (auto), razno perilo, čepice in drugo modno blago. Sukno za modne hlače. Oddaja blaga na metre; sprejemajo se tudi naročila na obleke. Zajamčeno prvovrstna izdelava po meri v lastnem modnem salonu!
^ za Same, gosjoSe is olrokc
po znižanih cenah
pri fi. Šiukjvic nas!. 11 Ssss
Ijttbljana, Jfoslni trg št 19.
Hranilnica ia posojilnica v Šmarju pri Jeišali
IstoUra se izdelujejo tudi vse vrste «trapih obuval, od najpreprosteje do «ajtiae i«
uiieiave.
Cene iclidnzi Postrežba !o?rat
Odvetnik
Trika občina Ti 416 razpisuje mesto policista z mesečnimi pre,enaki 700 I)in, reviji, službeno obleko in prostim s:ano vanjem ter k rjavo. Nastop službe takoj Prednost imajo bivši, te za službo sposolmi orožniki in državni policisti Profnio ikoi-knvaoe s tri <n dt-set dinarjev. priloge po 1 l>in) je vložiti naj«!ilte do 25. maroa 1923. o» županstvo T rili, ocenjene s pri lottami: domovuico, družinskim listom, nravstvenim izpričev» om. Pomanjkljive prošnje na pridt-jo t poste».	425
Triko iupacstvo Trild,
dne 13. marca 1923.
i soboto dne 7. apriia 1923., ob 13. uri v posojilniSki pisarni.
DNEVNI RED: L Poročilo nač8lstva ob 30 letnici,
2.	Letni račun 1922.
3.	Sprememba pravil.
4.	Volitve načelstva tn nadzorstva,
5.	Slučajnosti.	433 Ako občni «¡bor ne bo sklepčen ob 13. uri, se vrJi eno uro pozneje drugi
občni zbor ob vsakem številu članov z istim dnevnim redom.
S.narj6 pri Jeišah, dne 15. marca 1923.
Za načelstvo: H. Šlimer.
naznanja, da preseli svojo odvetniško p samo z 20. marce n 1S?3 v Dalmalinoyo uiico štev. 7,
visoko priHičje (prejšnji prostori pisarna Dr. Triller — Dr. Treo).
Dr. Pave! Avramovič
so ja preseli! na Aleksandrovo cesto štev. 7,i, in tam redno ordinira od 9. do 11. ure dopoldne In od 2. do 4. are popoldne
Telefon žtev. 354.	416
naznanja cenjenim odjemalcem, da vsled selitve trgovine
najboljših tovarn SSsendorier, Csapäa, Ehrbar, Kälsl. Sohwetgfcoier. Original Sting! ltd. r- Ta li na ebroia. ""SÄ
JERICA HUGÄD, roj. DOLENC, iSfičEAi
vsakovrstne vciie-delakie-, coton-delaine-, volnene (cachenez), poa svilene in svilene robce ter šerpe po dnevnih tovarniških cenah, brez konkurence.
Nalitarejia ipes?Ici|sJia tvrßka v Sioveniji
Liubiiana špedcijska pisarna	Jesenice
i'odjeij. aa prevažanje Mag« južne železnice Urzovossl <g tovorni nal>inilm pram«* ia Avstrije id • Avstrijo. Zaearin jen je. Podjetje ta prevažanje pohiätv» Skladišče a posebnimi zaprtimi kabinami ca pohiitvo
Brnjavt Kanaingar.	in tar urban telefon 60.
Londonski Adresar, se izdaja vsako leto
ter vzdržuje razredne oddelke za angleške In tujinske trgovske, industrijske in obrtne naslove.
To vsposobuje trgovce, da nsposredao občujejo
s tovarnarjem an trgovcem
v Londona, v provincijalnih mestih in Industrijskih središčih Anglije in kontinentalne Evrope.
Imer.a, naslovi in druge podrobnosti so razvrščeni pod vf.i ko dva tisoč poglavji. Navedeni so
izvozni trgovca
s seznamom blaga, ki ga izvažajo, in krajev, ki jih pre« ■krbujejo z blagom.
Parobrodne črte
so uvrščene pod pristanišča, Id jih obiskujejo, in tako je naveden tudi približni čas odhajanja in a uhajanj < ladij.
Za trgovce, ki hočejo svoje zveze razširiti, ali trgovce, ki iščejo
zastopstva
se tiskajo oglasi, visok! dva In po" centimetra in 18 cm doigi, za en funt 10 šiiiugov ter se uvrste pod naslovom, kamor pripadajo. Večji oglasi veljajo od dveh do šestnajst funtov šterlingov.
Izvod londonskega adresarja velja, po pošti poslan, dva funta šterlinga, ki naj se z naročilom pošljeta
THE LONDON DIRECTORY CO. LTD.
25, Abchurch Lane, London, E. C. 4. England.
r- ■	— PodJ.tJ. o.tanovijaoo leta 181*.	=
Pojasnila daje In naročila sprejema
ALOMA COMPANY, anončna in reklamna druZba z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 2.
1451
Beograd, Bjelovar, Erod n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sumbor, Sušak,
Šibenik, Sabac, Veiikovec, Vršac.
Ekspoziture:
Rogaška Slatina (sezonska), Skofja Loka, Monošter (Baranja).
Agencije:
Buenos Aires, Rosario de Santa Fe.
Afilijacije:
Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split: Balkan Bank r. t., Budapest, Vaczi utca 35; Bankhaus Milan Robert Alexander, Wien I., Augustinerstraße 8.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.	to
" MED JUN ARO DNO OTPREMNIŠTVO
„C" ulic« brej a	ZACS&EsS	Tsieion brci 39
obavl a sva otpremniftke kao i »ve podvozne poslove najkulantnlfe. Veliki park kola i teretnih automobila. mmmmuma^mammmmmmmmmmmmmmmm
r
Odvetnik
udevit
naznanja, da se je preselil 16. t. m. iz Dalmatinove ulice 3 v Sodno ulico 12.
ehak m Srd ©ItrogeS §as
od 4 m dolžine in 25 cm premera naprej,
Les la papir in celulozo
smrekov, okrogel in klan od 1 m dolžine in 10 cm debeline naprej,
Bikova, felkova in borova drva
1 m dolžine, sekane 1921-22 in 1922/23, zdravo blago, kupujemo stalno v manjših in večjih množinah od na-kladne postaje ali franko švicarska meja.
Ponudbe pod „Švica" na anončno družbo „Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3.
15
Avtomat
(tudi na električni pogon)
THE REX Co, Ljubljana
s
Najstarejia slovenska
(slaščice) prodaja po najnižji ceni .MANA", tovarna kanditov v Ljubljani, Gradišče 17 in Rimska cesta 6.
r^eioiSnrsKa csmce
lm Bitij, Dunajska cesta 15
se p/ipiroti Mu ioiss. cene mi.
^aiboHši slovenski dnevnik je „Jutro"!
,Pri nizki ceni"
IGN. ŽARGI
LJubljana, Sy. Petra cesta št. 3.
Trgovina z drobnim, pletenim rn modnim blagom ter perilom in kravatami na debelo in drobno.
Največja zaloga potrebščin za krojače in šivilje. «0
IVAM ZAKOTNIK ki.^i
Telefon St. 379 mestni lesarski mojster Telefon it. 373 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, jfj stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Ltd. iif; Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žar;a.	,	Tovarna furnirja.
fes»
Bukova, borova In brezova, prodaja na drobno in debelo v vsaki množini, na dom postavljena
Drago Sčeklč, Maribor, Rajčeva gi.?
Telefon štev. 355	ggg

jr
66
Oficijelno glasilo „Ljubljanskega velesejma"
Prva številka izide 15. aprila 1.1. ter se bo razpošiljala interesentom v tu- in inozemstvo brezplačno«
„Sejmski Vestnik" bo broširan in tiskan na finem belem papirju z barvastim ovitkom, vsled česar bodo imeli insepati velik uspe h,
Naročajo se vsaj do 31. t. m. pri
„ALOMA GOaKPANT"
Ljubljana
Kongresni trg 3.
«2
anonena in reklamna d z o. z.
Beograd
Srem>ka ulica.
Ob priliki težke izgube, ki nas je doletela s smrtjo našega nepozabnega in preljublje-nega soproga, očeta in tasta, gospoda
Alojzij
zahvaljujemo se najiskrenejše vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vse izraze sožalja, za poklonjene vence in za udeležbo pri pogrebu. Posebno se zahvaljujemo cSokolu» iz Jesenic in Koroške Bele, požarni brambi iz Jesenic, Hrušice in Save, planinskemu in lovskemu društvu na Jesenicah, krajnemu šolskemu svetu in krajnem cestnem odboru iz Jesenic za darovane vence in mnogobrojno udeležbo, nadalje učiteljstvu in šolski mladini, vsemu železniškemu in poštnemu uradništvu, zastopnikom trgovskega gremija v Radovljici, kakor tudi uradništvu Kranjske industrijske družbe za njihovo obilno udeležbo na zadnji poti blagopokojnika, končno pa še gg. pevcem za ganljive in pretresujoče žalostiake pri hiši, v cerkvi in ob odprtem grobu.
Na Jesenicah, dne 16. marca 1923.
Žalujoči ostali.
v LJubljani
prodaja
¡gl iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjaiaški m trboweIjski premog
78eb kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domrčo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inszemsf"* premog in koks vsaka vrste in vsakega izvora %Š°nro0Ča Ia čeiioslovaški in angleški koks ||| za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
17
ProBStnl med za premog, t d. »sirila i ijsbljiBl, Mlkiošlčm c.15/1 ?odro2n:cs s lionEin Ssda (fiaiks).
* —m * a & * p & 0 * & & v> r P * * & & > * K* 't" * r	— r
----------------.. .. nu	1 ■ ^ • 'T t».	'	Lf.. > - ~ <'v W.I .11' ... j ' •^■u." L« JI mu T*