m
PRIMORSKI DNEVNIK
Mostnina plačana » gotovini *ot> postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XXn. St. 219 (6506)
TRST, sobota, 24. septembra 1966
V GLAVNI SKUPŠČINI OZN SE NADALJUJE SPLOŠNA RAZPRAVA
Gromiko: «Napadalec je šel v Vietnam in napadalec ga mora zapustiti»
Pozval je države članice, naj obsodijo ameriški napad ter je predlagal sklicanje konference o evropski varnosti - Gromiko in Dean Rusk sta se v četrtek pogovarjala tri ure in danes se
bosta ponovno sestala - Obtožbe Konga proti Portugalski
OD JUNIJA UBITIH ŠEST FINANČNIH STRAŽNIKOV
Umrl je por. Petrucci, ki je bil ranjen med zadnjim terorističnim napadom
Mladega poročnika bodo pokopali jutri - Proglašena dvodnevna stavka uslužbencev cementarn
RIM, 23. — Včeraj ob 1.15 ponoči je v bolnišnici umrl poročnik finančnih straž Franco Petrucci, star 28 let, ki je bil ra-
čtanica, da bi olajšali stike. Martin je poudaril, da bi morala skupščina pozvati vse prizadete, naj se začnejo pogajati. Izrekel se je za sprejem Kitajske v OZN in poudaril, da bi v tem primeru bila večja možnost pozitivne vloge te organizacije za sporazumno rešitev vietnamskega spora. Predlagal je tudi možnost sporazumov med varnostnim svetom in državami članicami, da bi te daie svoje oborožene enote na razpolago varnostnemu svetu.
NEW YORK, 23. — Danes je v okviru splošne razprave v Klavni skupščini OZN govoril sovjetski zunanji minister Gromi-*°. Izjavil je, da Goldbergov govor o miru pomeni samo, da so odločene braniti svoj napad v Vietnamu in nimajo nobenega resnega namena rešiti spor.
»Napadalec je šel v Vietnam,
Je dodal Gromiko, in napadalec !b°ra oditd.» Zatem je izjavil, da « edina prava podlaga za pogajanja za konec vojne v štirih točkah severnovietnamske vlade (brezpogojna ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama; u-tbik vseh oboroženih si! ZDA in bjihovih zaveznikov iz Južnega Vietnama; umik vseh tujih o-Pbfišč; možnost, da vietnamsko ljudstvo samo reši svoje notranje zadeve).	(
»Sovjetska zveza, je dodal Gromi- .
~°' Je na strani vietnamskega ljud-“tva. Dajali smo in bomo še daije ?aJali vso pomoč vlentamskemu 'Judstvu, da bi odbilo napad. Dolž- j “Ost vsake države in vsake viade, j se zaveda svoje odgovornosti je, rja izreče podporo junaškemu vietnamskemu ljudstvu, da obsodi ame- | uskl napad, zahteva takojšnji ko- i vec napada proti Severnemu In !
•Južnemu Vietnamu in umik vseh 1 »et ZDA in njihovih zaveznikov iz I »letnama. Tisti, ki so krivi za voj-v Vietnamu, morajo razumeti |
*J°men opozorila socialističnih dr-*av- ki so jih izrekle na sestanku ; Bukarešti, ter izvajati pravilne ^ključke.*
Gromiko je zatem Izjavil, da je j.Saki ameriški «mirovni ofenzivi«
“jedila nadaljnja raztegnitev napačnih dejanj. Poudaril je, da mora-*“ vsi člani Združenih narodov obliti ameriški napad. »Vendar pa,
Pripomnil Gromiko, Vietnam ni “Ulna dežela, kjer ZDA vodijo svo-r Prevratno dejavnost. Laos. Kam-Ppdža, Dominikanska republika ln **Uba go druga področja ameriške-*? napada. Kuba ima, prave in zve-”te Prijatelje 1n mi smrrpTipravtJe-5 dati kubanskemu ljudstvu vso JJUdporo in potrebno pomoč proti bepadu.«
. Gromiko Je nato zahteval spre-jem Kitajske v OZN, s tem da se J-engkajškovl ljudje zamenjajo s Predstavniki Kitajske.
. Jferekel Je priznanje glavnemu ‘Ujniku U Tantu ln izjavil, da sovjetska vlada želi, da bi sklenil ostati na svojem mestu.
^Glede evropske varnosti se je Ntomiko izrekel za konferenco, ka-JPje bi se udeležile vse evropske države, in je dodal: «V Evropi in ?a svetu .ne more biti trajnega jbrru, če se ne zavaruje nedotaklji-ost sedanjih meja v Evropi in če revanšističnim silam ne prepo-e Jedrsko orožje.«
Opozoril je na militaristično ob-»edenost Zahodne Nemčije, katere voditelji vroče želijo udeležbo pri nadzorstvu jedrskega orožja v okviru NATO. Pripomnil pa je: «S tem ?ovjetska vlada prav gotovo noče “kodovati zvezni republiki, s ka-5®r° bi hoteli razviti dobre odno-p®' »h pa jo spraviti v položaj neukosti v primerjavi z drugimi orža vami«
Uito Je Gromiko predložil skup-tri načrte resolucije: prva po-‘*Va vse države, naj se odpovedo »akemu dejanju, ki bi še bolj one-jljogočllo sporazum proti širjenju Jedrskega orožja. Dokler ne bo ta Zgodba sklenjena, naj vprašanje dalje ostane na dnevnem redu “kupščine. Druga resolucija poziva „*• države članice, ki imajo vojaška Porlšča na odvisnih ali neodvisnih Remijih Azije, Afrike ali Latinske nmerike, naj jih nemudoma likvi-d‘raJo In naj se obvežejo, da ne bo-ustanavljali v prihodnje novih Poriše, Tretja resolucija poziva oSn110 skupščino, naj obsodi vse .olike vmešavanja v notranje za-Vm * držav ln narodov, ker je to juešavanje glavni vir nevarnosti 1» na svetu,-Resolucija opozar J? ZDA, ki oboroženo nastopajo v .jotranjosti drugih držav, da mora-i. Prevzeti vso odgovornost za po-edlce svojih dejanj.
Bo Gromikovem govoru je ame-13ki delegat Goldberg odgovoril sovjetske obtožbe in trdil, da 1 ZDA prizadevajo za mir. ž Belo glavne skupščine se je bilo kčelo z govorom japonskega zunanjega ministra, ki je kritiziral Ki-aJ«ko zaradi njene politike v A-. .. Dodal je, da je sprejem Ki-Jeke v OZN važno vprašanje, ki loteva dvetretjins-ko večino. Od-v°»n° je zagovarjal Goldbergov go-T°* in je nato obsodil rasizem v vu*ni Afriki in v Rodeziji. Napo-®dal je prostovoljni prispevek Ja. j°nske za mirovne operacije Zdru-euih narodov ter je pozval vele-le> naj se sporazumejo o prepo-edi podzemeljskih jedrskih po-8kUsov,
.Etiopski zunanji minister je pred-8ai. naj glavna skupščina prekliče khdat bivšega Društva narodov, ua Podlagi katerega Južna Afrika Ptavlja Jugozahodno Afriko, ter Postavi to ozemlje pod upravo druženih narodov. Liberijski zuna-gj" minister pa je predlagal, naj . Upšeina ustanovi poseben odbor, j * naJ do 30. novembra sporoči svo-^ mnenje o morebitni ustanovitvi
Kongoška vlada je poslala Zdru- teresa ter sklenili nadaljevati po-ženim narodom pismo, s katerim govore. Povabil sem Ruska na ve-zahteva sejo varnostnega sveta, ki | čerjo na sedež sovjetske delegacije v OZN za soboto zvečer.« Na vprašanje, kakšno je bilo ozračje med razgovori, je Gromiko odgovoril: «Normalno.»
naj razpravlja o portugalski dominaciji v Afriki. V svojem pismu pravi kongoška vlada, da Portugalska zbira plačance v Evropi, jih vežba v Lizboni in Jih nato pošilja v Angolo za napad na Kongo.
Ameriški državni tajnik Dean Rusk in sovjetski zunanji minister Gromiko sta se sinoči pogovarjala več kot tri ure na kosilu, ki ga je Rusk priredil v hotelu Waldorf-Astorla. Po razgovoru je Gromiko izjavil časnikarjem, da je bil pogovor zanimiv, in Je dodal- »Večerjali smo in se pogovarjali o nekaterih vprašanjih skupnega in-
iiiiiiiiiiiiMfiiiiiiiiiuiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiUiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA VČERAJŠNJEM SESTANKU V RIMU
Skupina NATO razpravlja o jedrskem načrtovanju
Komentar moskovskih «Izvestij»
RIM, 23. — Danes je bil v palači glavnega štaba za obrambo četrti sestanek delovne skupine NATO za jedrsko načrtovanje. Po sestanku so objavili naslednje uradno sporočilo: »Ministri za obrambo delovne skupine za jedrsko načrtovanje so posvetili danes svoj četrti sestanek proučevanju sprememb organizacije ter postopka in direktiv, zato da bo zavezniška u-deježba pri jedrskem načrtovanju učinkovitejša.
Po današnji diskusiji so ministri priporočali posebnemu odboru načrt stalnih ukrepov za jedrsko načrtovanje NATO. Zaželeno je, naj bi posebni odbor proučil te predloge pred sestankom ministrov atlantskega sveta, iki bo decembra, in da določi nadaljnjo akcijo. Na sestanku so bili navzoči ministri za obrambo Zahodne Nemčije, Ita. lije, Turčije, Velike Britanije in ZDA. Navzoč je bil tudi glavni tajnik NATO Manlio Brosio.
Pri prejšnjih sestankih je delovna skupina obravnavala razne plati načrtovanja, ki se tičejo strateških jedrskih sil, taktičnih jedrskih sil in organizacijskih problemov.
V zvezi s tem zasedanjem pišejo nocojšnja «Izvestija»: »Ob širšem gibanju javnega mnenja za ustavitev ameriškega napada v Vietnamu, ob vztrajnih pozivih voditelja katoliške cerkve papeža Pavla VI. za utrditev miru, sestanek strate-
gov vojne, ki razpravljajo, kdo In kako naj pritisne na atomski sprožilec, povzroča veliko zaskrbljenost.«
Predstavnik socialdemokratske stranke Schmidt je zahteval v parlamentu, naj se Zahodni Nemčiji dovoli pravica veta v okviru atlantske jedrske strategije. Dejal je, da gre »za pravico, od katere je odvisen obstoj nemškega ljudstva in proti kateri se ne bi mogel izreči niti en ameriški senator«.
Zatem je trdil, da ameriška vlada namerava opustiti določbo, ki je bila do sedaj največja ovira za sklenitev sporazuma proti širjenju jedrskega orožja, in sicer določbo, ki je govorila o možnosti skupnega odločanja o jedrskem orožju v okviru NATO. Schmidt je dejal, da, če nameravajo Američani nadomestiti to določbo z določbo o enostavnem posvetovanju, ne sme Zahodna Nemčija več čakati, ker »je nevarno, da ne dobi nič v zameno, če se odreče tej določbi«. Zatem je dejal, da bo moral Er-hard v Washmgtonu obravnavati tudi drugo kritično točko, to je vprašanje meje na Odri in Nisi.
Kar se tiče kupovanja orožja, ki ga mora Zahodna Nemčija kupiti v Ameriki za vrednost 5400 milijonov mark, je Schmidt izjavil, da je treba izpolniti, kar je bilo obljubljeno, toda v prihodnje se je treba izogniti bremenilnim obveznostim, če jih ni moč izpolniti.
Ameriški predstavnik je izjavil, da je bil pogovor «koristen». Dodal je, da ni bilo točnega dnevnega reda ter da so načeli številna vprašanja. Sporazumeli so se o novem sestanku, »ker nocoj ni bilo časa, da bi o «vsem diskutirali.« Predstavnik je pripomnil, da sta se Gromiko in Rusk pred večerjo in po njej pogovarjala brez prič.
Časnikarji so vprašali Gromika, ali bo izkoristil svoje bivanje v New Yorku za obisk v Washingto-nu. Gromiko pa ni odgovoril. A-meriški predstavnik pa je izjavil, da ne ve, ali Je Rusk povabil Gromika v Washington.
Današnja »Izvestljavi pišejo o včerajšnjem Goldbergovem govoru, da gre za «lažno demagogijo« in »hinavščino«. List dodaja, da je Goldberg napihnjeno govoril o tragediji in trpljenju Azijcev, ki so zaple. teni v vietnamsko vojno, ni pa govoril o tistih, ki so krivi za prelivanje krvi v Vietnamu.
List nadaljuje: «Vsi so hoteli vedeti, kaj bodo ZDA rekle po svojem predstavniku, toda poslušali so samo lažne demagoške in hinavske besede.« List dodaja, da v Goldbergovem govoru ni bilo nič novega z izjemo velike hinavščine. »Opazovalci in časnikarji, nadaljuje list, so bili presenečeni, ker je ameriški predstavnik komaj omenil kočljive probleme, kakor je npr. sporazum proti širjenju jedrskega orožia in o prepovedi podzemeljskih jedrskih poskusov.« Na koncu obtožuje list Goldberga, da je ponaredil vprašanje pogodbe o vesoljskem raziskovanju.
komentarju, da je ameriški delegat ponovno uporabil tribuno mednarodne organizacije, da opraviči ameriški napad v Vietnamu. Goldberg ni hotel priznati, da je Wa-shington kriv za prelivanje krvi v Vietnamu.
Rasist Smith napoveduje sporazum z Londonom
BULAVAJO, 23. — Rasist lan Smith je danes izjavil na kongresu svoje stranke, da je prepričan, da gre spor okoli neodvisnosti Rodezije h kraju. Pripomnil pa je, da nima nič novega povedati glede svojih razgovorov s predstavniki angleške vlade.
Smith je dejal, da je konec sipora »na vidiku«, predvsem ker je predsednik angleške vlade Wil-
son Izjavil, da želi, da bi sprejeli kak sklep do decembra, tudi če ni moč jamčiti sporazuma v e-nem tednu ali v enem mesecu. Zatem je Smith izjavil, da čeprav je London končno poslal svoje predstavnike na razgovore »z rodezijsko vlado«, je vendarle absurdno dejstvo, da Velilka Britanija noče priznati Smithovega režima kot dejanske vlade v Rodeziji.
Zatem je Smith ostro kritiziral konferenco Commonvvealtha in je glede razgovorov z Londonom izjavil, da so Angleži dvakrat menjali svoje stališče.
Iz Rodezije je prispel v London podtajnik za zadeve Common-wealtha Morrice James, ki bo jutri poročal Wilsonu o dosedanjih razgovorih.
njen med dinamitnim napadom Med tem napadom sta bila na mestu mrtva finančna stražnika Volgger in Cossu. Od junija je bilo ubitih med terorističnimi napadi v Južni Tirolski šest finančnih stražnikov.
Pogreb mladega poročnika bo v nedeljo ob 10. uri v Vipitenu. Vlado bosta zastopala obrambni minister Tremelloni in podtajnik Bensi v ministrstvu za finance.
Franco Petrucci je bil v kasarni, ko so eksplodirali peklenski stroj in večje število ročnih bomb. Ostal je sicer pri življenju, vendar je bil hudo ranjen; poleg tega pa je dobil opekline po vsem telesu. Zdravniki niso nikoli izjavili, da je iz nevarnosti, čeprav se je njegovo zdravstveno stanje pred nekaj dnevi rahlo izboljšalo. Zdravniki so se bali, da bodo po petnajstih dneh nastopile komplikacije, ki so pri hudih opeklinah pogoste. Ranjeni poročnik je lahko govoril s sestro, ki je stalno pazila nanj in ki je bila nameščena v sosedni sobi. Lahko je tudi pozdravil svojo zaročenko in Je sprejel skupino gojen-
9. septembra v Malga Sasso.
cev finačnih straž, ki so ga obiskali. Včeraj ob 21. uri je izmenjal nekaj besed s sestro in z zaročenko, nato je nekaj malega pojedel in zaspal ter je v spanju umrl.
Predsednik republike Saragat Je ob smrti poročnika poslal poveljniku korpusa finančnih straž gen. Turriniju brzojavko, v kateri izraža globoko užaloščenost in ga prosi, da sporoči izraze sožalja družini. Podobno brzojavko sta poslala tudi predsednik vlade Moro ln minister za finance Preti.
Preiskavo o najdbi eksploziva v hotelu «Croce bianca« v Bocnu ni do sedaj privedla do večjih novosti. Mladi Avstrijec še vedno zanika, da bi bil terorist in pravi, da ni nič vedel o skritem eksplozivu. Njegove izjave pa so malo verjetne, saj je pred njim bila v hotelu neka stara belgijska turistka, eksploziv pa je bil skrit v omari in ni bil pokrit niti z najmajšo plastjo prahu, ki se nabere tudi v zaprtih omarah že v zelo kratkem času. Pri njem osebno pa niso našli
NIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIUmillHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllIlMUllllItliiiilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
V OKVIRU STOPNJEVANJA VOJNE
McNamara napoveduje povečanje proizvodnje letal za Vietnam
Bombniki «B 52» so bombardirali Severni Vietnam Strupene kemijske snovi na demilitarizirano področje
nič obtežilnega in sedaj natančno pregledujejo naslove, ki jih je imel v beležnici. Kvestor iz Bočna dr. Bonnano je danes potrdil, da preiskujejo vse sledi in da so mladeniča pridržali pod obtožbo, da je «osumljen posesti eksploziva«. Kve. štor ni izključil možnosti, da je mladenič imel pomagače. Izpustili pa so lastnika hotela, katerega so tri dni zasliševali na kvesturi.
Finančni stražnik v kraju For-tezza je preteklo noč izstrelil štiri strele Iz samokresa proti neznancu, ki se je sumljivo kretal okrog tovarne železniške postaje z zavojem pod roko. Stražnik stanuje v bližini postaje in ga je prebudil pes, ki je lajal. Ko je opazil sumljivega neznanca, mu je zaklical, naj se ustavi, ta pa je zbežal.
Poslanska zbornica je danes nadaljevala razpravo o petletnem »zelenem načrtu«, ki se nanaša na razvoj kmetijstva in o katerem je senat že razpravljal. Nato je prekinila zasedanje do ponedeljka.
V Agrigentu so demokristjani skuašil danes predstaviti stari občinski odbor, ki je podal ostavko zaradi znanih dogodkov. Vendar pa seje občinskega sveta ni bilo, ker niso bili prisotni vsi svetovalci KD zaradi ostrih notranjih trenj v večinski stranki, ki je odgovorna za vse nepravilnosti in gradbene špekulacije.
Sindikalne organizacije uslužbencev cementarn so proglasile dvodnevno vsedržavno stavko, ki bo 30. septembra in 1. oktobra. Tudi ta stavka je proglašena, ker se niso začela poganja za obnovitev delovne pogodbe.
liiiiiiliiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii
O DELOVANJU SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI
WASHINGTON, 23. — Ameriški minister za obrambo McNamara je na tiskovni konferenci sporočil, da bodo ZDA prihod-Agenclja Tass pa pravi v svojem »je leto znatno povečale svojo proizvodnjo lovskih taktičnih le-=--------------------,x,-j	’ tal in bombnikov za vojno v Vietnamu. Naročili bodo približ-
no 280 dodatnih letal za skupen znesek 100 milijonov dolarjev.
Pripomnil je, da bo normalna proizvodnja v finančnem letu 1967-68 ter 1968-69 znašala od 800 do tisoč taktičnih letal. Večino dodatnih letal bodo dodelili a-meriški mornarici, ki je utrpela v Vietnamu večje izgube kakor letalstvo.
Zatem je izjavil, da se vojaški proračun za leto 1967-38 naslanja na domnevo, da se bo vojna nadaljevala do 30. junija 1967. Ce se bo vojna še nadaljevala, pa bodo morali programe revidirati.
Ameriški strateški bombniki »B-52» so po petih mesecih prvikrat bombardirali Severni Vietnam. Na-padli so skladišča m več drugih objektov. Tudi drugi bombniki so nadaljevali bombardiranje Severnega Vietnama. Prav tako so ame. riška letala bombardirala demilitarizirano področje.
V Sajgonu je ameriški vojaški predstavnik sporočil, da ameriška letala stalno trosijo na demilitarizirano področje med Severnim in Južnim Vietnamom tone kemijskih
je OZN za Jugovzhodno A-
sw?red Gromikom Je govoril kanad-,*unanjl minister Paul Martin, j.J* dejal, da so včerajšnja vpra-hari® Goldberga Severnemu Vlet-dein »Pomembna«. Ponudil je so-tiB },aoje mednarodne nadzorstve-komisije, v kateri je Kanada
Sklepi plenumov CK IK Hrvatske Črne gore, BiH in Makedonije
Mihajlov obsojen na dvanajst mesecev zapora Ukrepi proti napadalcem na tuje časnikarje
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 23. — Plenumi CK Zveze komunistov Cme gore, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in izvršni svet Makedonije, ki so doslej poleg plenuma CK Zveze komunistov Srbije razpravljali o delovanju službe javne varnosti na njihovem področju, so ugotovili, da UDBA v Cmi gori, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in v Makedoniji ni bila povezana s frakcionaškim delovanjem skupine Rankovič - Stefanovič. Istočasno pa so ugotovili, da Je služba zaradi svoje zaprtosti bila podvržena vsem drugim deformacijam in nepravilnostim, o katerih je bilo govora na brionskem plenumu CK ZKJ.
Sistem in metoda dela varnostne službe je bil po poročilu republiške komisije Makedonije v nasprotju z ustavo in zakoni. Varnostna služba si je prisvojila u-stavne in zakonske pravice državljanov, delovnih organizacij ln organov samoupravljanja. V Makedoniji je varnostna služba vodila nadzorstvo nad številnimi osebami in člani CK, republiške vlade, člani glavnega odbora socialistične zveze in drugimi in zlorabljala svoj položaj. Izvršni svet Makedonije je sklenil sprejeti proti vsem odgovornim za razna nezakonita dejanja kazenske in disciplinske ukrepe.
Po dosedanjih razpravah sodeč, je bilo v delu varnostne službe na Hrvaškem razmeroma še najmanj nepravilnosti, ker je delo varnostne službe bilo pod večjim nadzorom republiških organov in Izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Hrvaške Čeprav so tudi tu ugotovili, da je bil način dela sistematično tako zgrajen, da ni bil
razvojem socialističnih odnosov. Na i ne članke in honorar v znesku vseh plenumih so se odločno za- 2.000 novih dinarjev, ki ga je prevzeli med drugim za ukinitev jel za objavljene članke v inozem-
vseh privilegijev in za javno raz pravo o vseh vprašanjih, ker je to edini način, da se prekinejo razne škodljive zakulisne razprave.
Na plenumu CK ZK Hrvaške in na ostalih plenumih so izrekli priznanje plenumu CK ZK Srbije, ker je odločno razčistil in obsodil vse negativne tendence, razkrinkal in obsodil delo skupine Rankovič-Stefsnovič. Podobno kot na drugih plenumih, je bilo tudi na plenumu CK ZK Hrvaške, ki je včeraj končal svoje delo, govora o odnosih med narodi. To vprašanje je omenil na plenumu CK Hrvaške Gio-vanni Radossi, ki je med drugim izjavil, da komisija, ki je razpravljala tudi o tem vprašanju, ni imela za potrebno, da se posvetuje z zastopniki Italijanske unije o tem vprašanju.
Politični tajnik CK ZK Hrvaške dr. Vladimir Bakarič je v svojem sklepnem govoru omenil govor Ra-dossija in ugotovil, da so še vedno primeri nezaupanja nekaterih komunistov do italijanske etnične skupine in da se pojavlja odpor proti izvajanju pozitivnih ukrepov sabora in drugih teles. Bakarič je opozoril na važnost pravilnih odnosov med narodi ln poudaril, da republiški in lokalni organi posvetijo temu vprašanju večjo pozornost.
Okrožno sodišče v Zadru Je obsodilo danes bivšega asistenta zadrske filozofske fakultete Mihajla Mihajlova na leto dni zapora zaradi širjenja lažnih vesti o Jugoslaviji. Sodišče je prav tako prepovedalo Mihajlovu javno nastopanje v tisku in na Javnih mestih še leto dni po prestani kazni. Ml-
skladu z družbenim sistemom ln i hajlovu bodo odvzeli inkriminira-
stvu.
Mihajlov je bil obsojen, ker Je v svojih člankih širil lažne novice z namenom, da izzove nerazpo-loženje prebivalstva in zmanjša za-upanje v sklepe in ukrepe državnih organov in ustanov.
Za kazensko dejanje širjenja lažnih vesti je bil Mihajlov obsojen na devet mesecev, temu pa je sodišče priključilo pogojno kazen, na katero je bil Mihajlov obsojen lani zaradi članka «Leto moskovsko 1964» in obsodilo na skupno kazen dvanajstih mesecev.
Po objavi obsodbe Je nastal v sodni dvorani incident, ko je nekaj študentov napadlo fotoreporterja ameriške agencije UPI. Sodišče je že ugotovilo krivca, proti kateremu bo javni tožilec vložil prijavo pri sodniku za prekrške. Mihajlov, ki je obsodbo mirno sprejel, je kasneje izjavil novinarjem, da se bo proti tej obsodbi pritožil višjemu sodišču.
B. B.
Kakor poroča Ansa, je pred sodno palačo skupina študentov napadla tudi dopisnika lista «Avan-ti» Michela Lubrana in dopisnika italijanske radiotelevizije Arnalda Trasattija. Zaradi tega je italijanski odpravnik poslov v Beogradu dr. Guglielmo Folchi obiskal državno tajništvo za zunanje zadeve v Beogradu, kjer ga je v odsotnosti Marka Nikeziča sprejel ravnatelj za evropske zadeve Lučič, ki mu je zagotovil, da bo državno tajništvo uvedlo temeljito preiskavo, da ugotovi dejstva in krivce. Prosil je Folohija, naj Izrazi italijanskim novinarjem obžalovanje jugoslovanskih oblasti.
strupov za uničevanje rastlinja, zato da bi to področje spremenili v »zemljo brez gospodarja«.
V oporišču prve ameriške pehotne divizije, 55 kilometrov severno od Sajgona, so ameriški vojaki iz neprevidnosti povzročili eksplozijo nekaj min okoli tega oporišča, pri čemer je bilo sedem ameriških vojakov ubitih, 14 pa ranjenih. Najprej je eksplodirala ena mina zaradi neprevidnosti nekega vojaka. Pri tem je bil ubit en vojak, več pa jih je bilo ranjenih. Druga skupina vojakov, ki je prihitela v oporišče, da bi pomagala ranjenim, pa je povzročila eksplozijo drugih min, ki so ubile šest vojakov, mnoge druge pa ranile.
Severnovietnamska tiskovna a-gencija pravi v dolgem komentarju med drugim: »Govor ameriškega delegata v OZN jasno dokazuje, da ameriški imperialisti z izjavljanjem, da so pripravljeni začeti mirovna pogajanja, vztrajajo na svojem stališču, Jji 3e v tem, da zavračajo štiri točke Vietnamske demokratične republike in pet točk narodnoosvobodilne fronte, ki so edina podlaga za prava pogajanja, ki lahko rešijo vietnamsko vprašanje.«
Jih bolj zanimajo raketna oporišča kakor pa arhitektura katedrale, da med stotinami tujih znanstvenikov, ki prihajajo v Moskvo, je od časa do časa tudi eden, ki posveča vse svoje napore zbiranju informacij o sestavi goriva za rakete.«
Zatem pravi »Pravda«, da Je Richard Helms, preden je prevzel vodstvo CIA, bil načelnik departmaja, ki je odgovoren «za najbolj umazana dejanja organizacije: za državne udare, politične umore, o-borožene intervencije.« List dodaja, da ima CIA tisoče agentov, ki delujejo v tujini preoblečeni v di-
plomate, v poslovne ljudi, turiste, znanstvenike, študente, misionarje in člane zbora miru.
V Parizu aretiran nemški’ mladenič s kovčkom eksploziva
PARIZ, 23. — Preteklo noč Je skupina policajev aretirala v ulici Albert Premier mladeniča s kovč kom v roki. V kovčku Je bilo 30 zavojev plastičnega eksploziva. Mladenič, ki je 28-letni Nemec Hans Kott, je izjavil, da Je prišel Francijo pred nekaj dnevi ter da Jo našel eksploziv na ulici. Pre iskava se nadaljuje.
iiiiiiittiiiiiiiimitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiHimtiiittimiimimiiiiimimimiiiiiiiiiimmiiitiiiiiiiMmiiiiii
UKINITEV DOVOLJENJ TUJIM ŠTUDENTOM
Številni spopadi v več kitajskih mestih
Propagandni letaki razdeljeni na dve skupini
«Pravda» o dejavnosti CIA
MOSKVA, 23. — «Pravda» obtožuje danes ameriško obveščevalno službo CIA in pravi, da številni ameriški turisti In znanstveniki, ki prihajajo v Sovjetsko zvezo, delajo to z namenom vohunstva. List pravi, da Izbira CIA zaupne osebe med Američani, ki obiskujejo Sovjetsko zvezo, jih podrobno pouči ter Jim zaupa nalogo zbirati vojaške in znanstvene informacije med razgovori v Sovjetski zvezi. List dodaja, da je CIA še zlasti aktivna na mednarodnih znanstvenih sestankih v Sovjetski zvezi.
List poziva sovjetske državljane, naj ne vidijo v vsakem turistu vohuna, in dodaja: «Vendar bi bila velika napaka pozabiti, da so ljudje med tisoči tujih turistov, ki!
MOSKVA, 23. — Sovjetski tisk je takoj poročal o ukinitvi dovoljenj tujim študentom za bivanje na Kitajskem, kakor je včeraj sporočila pekinška vlada. Ministrstvo za višje šole je namreč obvestilo nekatera diplomatska predstavništva v Pekingu, da prihodnje leto ne morejo na Kitajskem študirati tuji študentje, ker bodo predavatelji zaposleni z izvajanjem »kulturne revolucije«.
»Komsomolskaja pravda« poroča, da so ustanovili posebne odrede za nadzorovanje «rdečlh gardistov«, katerim so prepovedali, da s silo Izvlečejo priznanje aretiranim ali da jih prisilijo predolgo klečati. List poroča, da se nadaljujejo napadi na komunistične voditelje. V nekaterih krajih so partijski komiteji zaprosili pomoč od prebivalstva.
«Literatumaja gazeta« piše, da dejstva dokazujejo, da med tako imenovano kulturno revolucijo napadajo predvsem osebe, ki so o-sumljene, da simpatizirajo s ((sovjetskim revizionizmom«. Hkrati je značilno dejstvo, da skrbna proučitev razvoja ((kulturne revolucije« dokazuje, da se med veliko propagandistično kampanjo, ki so jo sprožili v Kitajski, skoraj sploh ne govori o ZDA. List pravi zatem, da je jasno, da so gibanje rdečih gardistov organizirali od zgoraj, zato da izvedejo spremembe v političnem in državnem vodstvu. Dejstvo je, da kitajski list omenja sedaj možnost ((reforme državne oblasti«.
List poroča zatem o številnih drugih skrajnostih rdečih gardistov. Agencija Tass pa poroča, da rdeči gardista napadajo -tudi ministrskega podpredsednika, ki ga obtožujejo, da je poslal na univerzo v Pekingu »skupino delavcev, da bi zatrli revolucionarno gibanje«. Agencija poroča tudi o pismu, ki ga je poslala Maocetun-gu skupina delavcev.iz prestolni-
BONN, 23. — Nemški list ((Frankfurter Rundschau« ostro obsoja v svojem uvodniku zaplembo nemške revije «Quick» v Avstriji, ker je objavila članek, ki obsoja terorizem dr. Burgerja. Revija je bila zaplenjena na zahtevo dr. Burgerja in to Istočasno, ko je dal v Avstriji intervju dopisniku italijanske desničarske revije «Oggi», v katerem napoveduje nova atentat".
Odbor za resnico o Ben Barki
PARIZ, 23. — «Odbor za resnico o Ben Barki«, ki zbira znane francoske politične, kulturne in Javne delavce, med njimi tudi nekaj de-golistov, je izrekel obžalovanje zaradi razmer, v katerih se odvija razprava zoper ugrabitelje maroškega političnega voditelja. Odbor očita predsedniku vlade Pompidou-ju ln notranjemu ministru Freyu, ker se nista zglasila pred sodiščem ter povedala, kar vesta o tej zadevi. Odbor namreč sodi, da je razprava pokazala, da v celotni aferi ne gre samo za sokrivdo nižjih uslužbencev in da ugrabitev zadeva tudi vlado.' Hkrati odbor očita maroški vladi, ker francoskemu pravosodju ni pomagala pri iskanju resnice, vendar hkrati ugotavlja, da Iskanje resnice o ugrabitvi Ben Barke ne bi smelo vplivati na odnose med državama.
ce pokrajine Fukjen. Delavci zahtevajo pomoč proti napadom več sto študentov in rdečih gardistov ki izvajajo pravi teror v mestu proti komunističnim voditeljem, delavcem in kmetom. Pismo se zaključuje: »Stanje je resno. Ce se temu ne napravi konec in če nam ne pošljete ljudi na pomoč, bi utegnile nastati hude posledice. Milijoni delavcev in kmetov in revolucionarne množice so pripravljeni boriti se do kraja«.
»Pravda« pa poroča, da so v Pekingu dali navodila, naj bi v prihodnjih dneh omejili širjenje letakov v prestolnici. Za kitajski narodni praznik 1. oktobra bodo namreč prišli v Peking »številni prijatelji Kitajske« in s tem v zvezi pravijo, da bi letaki in lepaki, ki jih širijo rdeči gardisti, mogli napraviti neugoden vtis v tujini. Zato so sklenili, naj se letaki in lepaki razdelijo v dve skupini: »notranji«, ki se tičejo notranjega stanja in ki jih ne bodo mogli lepiti po ulicah, ter ♦ mednarodni«, kd jih bodo morali v največji meri širiti.
»Pravda« poroča tudi o številnih incidentih v zadnjih dneh v več krajih Kitajske. Vso noč od 11 do 12. septembra so bili v nekem delu Pekinga incidenti med rdečimi gardisti in delavci. Skupina rdečih gardistov je skušala odnesti nekatere dokumente partijskega komiteja neke tekstilne tovarne v Pekingu.
Agencija Tass poroča, da tisk ln letaki rdečih gardistov kritizirajo nekatere kitajske vladne kroge, zlasti pa predsednika republike in podpredsednika centralnega komiteja partije. Tisk rdečih gardistov pravi, da je glavna tarča kulturne revolucije »peščica oseb na oblasti, ki gredo po kapitalistični poti«. Letaki tudi pravijo, da Je vreden kritike «širok krog osebnosti partije in države, ki vsebuje visoke voditelje centralnega komiteja in države«.
V	glavni skupščini Združenih narodov je včeraj govoril sovjetski zunanji minister Gromiko. O Goldbergovem govoru je izjavil, da kaže, da ZDA nameravajo odločno zagovarjati svoj napad v Vietnamu in nimajo nobenega resnega namena začeti pogajanja. Poudaril je: «Napadalec je šel v Vietnam in napadalec ga mora zapustiti.* Pogajanja so mogoča edinole na podlagi štirih točk severnovietnamske vlade. Gromiko je predložil tri resolucije, ki se tičejo sporazuma proti širjenju jedrskega orožja, likvidacije tujih oporišč in obsodbe tujega vmešavanja v notranje zadeve držav in narodov. Pozval je članice OZN, naj odločno obsodijo ameriški napad v Vietnamu.
Tudi severnovietnamska tiskovna agencija je ugotovila, da Golber-gov govor kaže, da ZDA nameravajo nadaljevati vojno. V četrtek zvečer se je Gromiko pogovarjal tri ure z Deanom Ruskom. Nocoj se bosta ponovno sestala na skupni večerji.
O ameriških namenih stopnjevanja vojne v Vietnamu pričajo med številnimi drugimi tudi včerajšnje izjave McNamare, ki je sporočil, da bodo povečali proizvodnjo lovskih taktičnih letal in bombnikov za vojno v Vietnamu.
V	Rimu sc je včeraj sestala delovna skupina NATO, ki se posvetuje o «jcdrskem načrtovanju*. Kakor je znano, gre za posvetovanja o tako imenovani atomski sili NATO, ki naj omogoči tudi Zahod, ni Nemčiji soodločanje pri uporabljanju atomskega orožja. S tem v zvezi je predstavnik zahodnonem-ške socialdemokratske stranke včeraj zahteval, naj se Zahodni Nem-čijl dovoli pravica veta v okvira atlantske jedrske strategije.
Angleška vlada nadaljuje pogajanja z rasistom Smithom. To Jo včeraj izjavil sam Smith, ki je de-[ jal, da je na vidiku konec spora.
Bivši kolonizirani Afričan mora sam opraviti dekolonizacijo svoje vesti
DAKAR, septembra. — Ko se Je predsednik Semghor vrnil s počitnic v Franciji, je na letališču Yo£f izjavil, «da je globoko zaskrbljen spričo katastrofalne sušen, ki je zajela Senegalijo in o-grozila vso letino glavnega in praktično edinega izvoznega artikla — arašida.
Nekaj dni zatem so marabuji, vplivni verski poglavarji Semega-Bje, v uradno formulirani peticiji zahtevali od vlade, naj prepove tamtam plese, dokler ne bo blagodejni dež namočil zemlje in dal novih upov za letino arašidov. Marabuji so namreč z arašidi in njihovo letino v tesni odvisnosti, bodi kot posredni proizvajalci, bodi kot poglavarji verske sekte, katere ustanovitelj je proglasil načelo: zveličanje je v delu; de lajte, mi pa bomo molili za vas Od kmetov namreč pobirajo do ločen odstotek nenapisane davšči ne na izkupiček arašidove letine
Senegalska vas pa preklinja mesto In meščane. Kmetje so prepričani ali pa jih je kdo ((prepričal«, da je bil aprilski festival črnske umetnosti v Dakru ((festival 24-dnevnih pregreh«, za katere morajo sedaj oni s sušo plačevati božjo kazen. Ni znano, kako široko je to negodovanje zajelo množice; bolj važno od tega je dejstvo, da so marabuji — v mnogih priložnostih tesni zavezniki katoliškega predsednika Sengho-ra — pokazali, da so oni gospodarji kmečkih daš. Festival črnske umetnosti je namreč šibka točka senegalske vlade. Prireditev, organizirana z namenom, da zagotovi Senegallji kulturno vodstvo «6mstva», je po mnenju mnogih stala veliko več, kot bi si bil Senegal smel privoščiti, in bila manj uspešna, kot so prireditelji želeli in za svojo željo plačali.
Trenutno Je negotovost glede arašidove letine ena od glavnih skrbi, ki na notranjem področju tarejo monokultumo državo, katere nadaljnji razvoj in prihodnost sta odvisna predvsem od tega, ali se ji bo posrečilo investirati več dela v senegalsko zemljo in izvabiti iz nje za tržno gospodarstvo razen arašida še kaj drugega. Vlada je prav ob vrhuncu nenormalnega sušnega obdobja, ki se ponavli* vsaka štiri leta med zimska; idpževno dobo, sprožila kampanjo za pogozdovanje, imenovano «mistika drevesa«; akcije se razlikujejo od podobnih v preteklosti, ki so bile dokaj drage In precej neuspešne, po tem, da so uvedli stroge denarne kazni za vse tiste, ki bi od državnih ustanov prejeli sadike za pogozdovanje, pa ne bi skrbeli, da bi se sadike razvile v drevesa, kar je bil običajen pojav v preteklosti.
Razen tega pripravljajo široko ofenzivo tako imenovanih ((vaških aktivistov«, ki naj bi vnesli ((revolucijo« v delovne navade senegalskega kmeta. Gre za kakih 30.000 modernim pogledom najbolj dostopnih kmetovalcev, k) bi jih na hitrico poučili o sodobnejših metodah kmetovanja in o prednosti gojenja več vrst kultur, nakar bi le-ti s svojim zgledom in prepričevanjem spodbujali kmete, da bi iztisnili iz zemlje, kar lahko da. «Ce se nam bo to posrečilo, bo to uspeh, ki bo odprl široke perspektive, če ne, potem se nas bog usmili ...», mi je precej dramatično dejala ugledna o-sebnost iz javnega življenja.
Kot so v Gvineji Kitajci iz Pekinga pokazali, da se lahko iz zemlje iztisne dvakratna pa celo trikratna letina riža, tako so tudi v Senegalu Kitajci s Taivana na vzornih farmah trikrat v letu poželi riž. Toda v obeh primerih —v Gvineji in v Senegalijl — se je vse vrnilo na staro, ko riževih polj niso več obdelovali Kitajci,
Problem je torej globlje nara ve, ne samo tehnične, oziroma materialne. Vodja do pred kratkim opozicijske stranke PRA (Parti du rassemblement africain), la se je spojila s Senghorovo UPS (Union progressiste senega-laise) Abdoulaye Ly je takihle misli: ((Sedaj ali nikoli; skrajni čas je, da ljudje, ki upravljajo državne posle, najdejo same sebe. Miselna preobrazba teh ljudi se odvija prepočasi. Samo poglejte ogromno razliko med nami, meščanskimi tehnokrati, in med ljudstvom. Kje so sadovi, ki naj bi jih ljudstvu dala neodvisnost. Poželi so jih samo intelektualci in upravni kadri. Elita je v svojem poslanstvu doživela neuspeh, kar pa ru izključno njena krivda; ni bila pripravljena za naloge, ki jih je prinesla neodvisnost. Se naprej je živela v okvirih kolonialnega kompleksa, Koketirala z levimi in desnimi orientacijami ter se pomeščanila. Toda treba je stopiti na trdna tla in pogledati stvarnosti v oči, kajti v Senegalu so možnosti za razvoj meščanskega sloja omejene. .»
Senegalski okviri za razvoj meščanskega sloja so res omejeni in to v glavnem v neproduktivno smer. Velika trgovina in industrija sta v francoskih rokah, nad drobno trgovino pa drže roko Libanonci. Državna administracija in njene pomožne veje so torej glavna in domala edina smer, v katero se razvija senegalsko meščanstvo. Logična posledica takega stanja je bohoten razvoj birokracije ln ustrezna neučinkovitost toliko bolj, ker tuj kapital
tak razvoj podpira. Potrdilo za tako stanje dobimo v anatomskem prerezu državnih proračunov držav zahodne Afrike, ki ga je izdala mednarodna banka za zahodno Afriko: v posameznih državah (všteta nista Mali in Gvineja, ki številk sploh ne objavljata) gre Izključno za plače državne uprave od 50 do 73 ndstot-fcov proračuna, investicije pa so po pravilu v prav vseh državah zahodne Afrike na zadnjem mestu, zastopane z alarmantno nizkim odstotkom pri delitvi proračunskega kolača.
Ker vse države bivše zahodne in ekvatorialne Afrike kljub številnim Izjavam o sodelovanju na gospodarskem področju in usklajevanju načrtov za razvoj v bistvu vendarle teže k temu, da bi vsaka razvila kar najraznovrstnejšo industrijo, je ostala Senegalija kot država, relativno industrijsko razvita že pred neodvisnostjo, zaprta v ozek krog nacionalnega tržišča, katerega glavna kupna moč Je francoska prisotnost. In ker so carine eden od glavnih virov državnih dohodkov, iz katerih se napaja proračun, so možnosti trgovine z dragimi afriškimi državami iz cone franka manjše, kot bi sicer lahko bile. Zato je razumljivo, da gredo glavne težnje vladne politike razvoja za tem, da se monokultumo kmetijstvo razvije v več smeri, da bi bilo sposobno dajati surovine za predelovalno industrijo, hkrati pa bi se povečala kupna moč senegalskega prebivalstva in poživil krvni obtok nacionalnega gospodarstva, ki živi sedaj predvsem od injekcij iz Pariza.
V zvezi s preobrazbo senegalske vasi je nastala že dodelana retorika galske prefinjenosti, ki pa v tukajšnji stvarnosti po vsem videzu ne pomeni dosti več od retorike. Da bi ta retorika pognala korenine v senegalski zemlji, bd bila potrebna učinkovita in zavzeta administracija z voljo, da uresniči svoje načrte. Visok senegalski funkcionar je v tej zvezi dejal: «Le kako naj stvar steče, ko naletite povsod na popolno neodgovornost. Nikjer nobenega navdušenja. Problem ni toliko v tem, da je administracija lena in podkupljiva; to se da odpraviti. Stvar je v tem, da čuti ^d, ki ju Joči od ylade: ta zid -so tfchmchi svetoval«, in vlada ni nikoli resno zaupala svoji administraciji ...»
Seveda bi bilo preveč udobno in preprosto iskati vzroke za vse
Z mednarodnega salona tehnike v Turinu
pomanjkljivosti in težave v odločujoči prisotnosti tehničnih svetovalcev, ki so v glavnem Francozi. Tudi če bi hoteli, bi le ti ne mogli voditi senegalske nacionalne politike, ki je pogojena z monokultumo zaostalostjo dežele in z imperativno potrebo, da se to stanje spremeni.
Nemara je dosti bolj v živo zadel malijski predsednik Modi-bo Keita, ko je dejal: «Bivši kolonizirani Afričan mora postati svoboden in odgovoren človek.
Rehabilitirati mora samega sebe, znebiti se mora načina življenja in mišljenja, podedovanega od kolonizacije. Skratka, sam mora o-pravitl dekolonizacijo svoje zavesti.«
Proces nedvomno ni lahak v sredini, katere ogromna večina jc zelo zaostala, njena elita pa je bolj duhovni produkt bivše metropole kot trde domače stvarnosti.
riiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiifiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiii*
V Turinu je sedaj mednarodni salon tehnike, ki bo trajal od <• oktobra (pričel se je v četrtek), že samo zaradi tega, ker je ta prireditev v Turinu, je dovolj ja*' no, da je tovarna Fiat na njem zelo vidno udeležena. V velikem Fiatovem standu v centralnem salonu so postavljeni veliki tovarniški stroji, ki so tudi v pogonu, in obiskovalec lahko vidi obdelavo najrazličnejših avtomobilskih delov. Tako vidimo na levi slild grelec srednje frekvence za kaljenje zadnjih osi avtomobila «fi**; 124». (Načrt in proizvod Fiat). V V. paviljonu pa je še poseben gorski salon, kjer Fiat kaže sredstva za gozdno mehanizacijo ID zimsko prevoznost. Slika na desni n, pr. kaže traktor «fiat AD 7» * lemežem za odmetavanje snega.
STVAR BO SEDAJ PRIŠLA PRED PARLAMENT
Srednjeveške metode kazni na neki šoli na Siciliji
Ravnatelj učiteljišča je dijakinje kaznoval tako, da jih je prisilil s prostimi očmi gledati v sonce - Čeprav se je to dogajalo že več let, se je preiskava pričela šele sedaj
TRAPANI, 23. — Italijansko šol-1 znanja ali neznanja. Girolama Sta-
stvo je obogatelo za eno afero več. škandal je to pot izbruhnil na Siciliji. Prvotno se je zdelo, da gre samo za vprašanje 16-letne učite-Ijiščnice iz Maršale in njenega reda iz petja. Imela je namreč v tem predmetu štlrico in pri ponavljalnem Izpitu so Jo vrgli.
Ko je bila v Palermu pri sorodnikih, je časnikarjem povedala, da se je za izpit resno pripravila; neka učiteljica jo je tudi inštruirala. Imela je vtis, da je šlo pri izpraševanju dovolj dobro.
Vendar pa je že uvedena preiskava, pri kateri sicer ne bodo ugotavljali,, če je res Gerolama Štabi-. le — tako se imenuje dijakinja — |znaffi’faii :HS‘, pač pa bodo skušali ugotoviti, če so dijakinjo vrgli iz kakih vzrokov, ki niso v skladu s pravilnim presojanjem; ali bolj preprosto; iz razlogov, ki so izven
bile je srednje dobra dijakinja. V juniju Je imela iz italijanščine, latinščine in geografije 6, iz filozofije, psihologije, matematike, francoščine, kemije In telesne vzgoje 7, risanja 8, iz petja pa je imela 4, medtem ko so jo v prvih dveh trimesečjih ocenili v tem predmetu s 5 in 6.
Dijakinja je povedala, da se ne namerava vrniti na učiteljišče v Maršali že zaradi nekih čudnih vzgojnih metod pri kaznovanju. Tamkajšnji ravnatelj prof. Di Ste-fano je namreč kaznoval dijakinje tako, da jih je prisilil gledati v
?ri tem.
je grozil z nadaljnjimi kaznimi, ki jih je potem res uporabil proti tistim, ki so si upale pokriti si oči z roko ali pa oči zapreti. To se je n. pr. zgodilo že v šolskem letu 1964/65 in je dokaj čudno, da se je izvedelo šele sedaj.
Vse to je predstavnikom tiska povedalo sedem bivših dijakinj učiteljišča v Maršali in njih izjave se strinjajo s tem, kar je Girolama Stabile povedala v Palermu. Baje je ta dijakinja večkrat pokazala, da se s takimi metodami ne strinja, in v tem je treba iskati vzroka za njen padec pri ponavljalnem izpitu. Vendar pa je ravnatelj, ki je bržkone pravi krivec za neuspeh dijakinje, dokaj neroden: če se je namreč hotel kako maščevati nad dijakinjo, si je sedaj skuhal lepo kašo. Vsa zadeva bo namreč prišla pred parlament. Prosvetnemu mini-stru so že predložili vprašanja poslanci Ruffini, Bassi (oba KD), Montanti (PRI) in Pellegrino (KPI). Ce je o čudnem načinu kaznovanja le količkaj resnice, bo moral Gianni Di Stefano svoje mesto ravnatelja prepustiti komu drugemu. Seveda pa je to še vse premalo, kajti za mučenje dijakinj bi ta gospod zaslužil kazen, ki bi bila njemu najbolj primerna in v skladu z njegovo metodo kaznovanja: na javnem trgu 25 krepkih udarcev od zadaj; in ne samo enkrat.
šli na italijansko tržišče 27. t.m., ko si jih bo občinstvo lahko ogledalo pri zastopnikih italijanskega Forda.
Novi modeli imajo sledeče cene:
Taunus 12 M z 2 vrati 995.000 lir, Taunus 12 M s 4 vrati 1.055.000 lir, Taunus 12 M Station Wagon milijon 170.000 lir, Taunus 15 M z 2 vrati 1.156.000 lir, Taunus 15 M s 4 vrati 1.215.000 lir, Taunus 15 M TS coupe 1.255.000 lir.
V teh cenah je vračunan IGE in veljajo franco zastopnik Forda po vsej Italiji.
HAMBURG, 23.	— Poveljstvo
nemške mornarice je odločilo, naj «Magnus“ III«, ki od včeraj vleče podmornico «Hai», nadaljuje svojo pot ne proti otoku Helgolandu temveč v pristanišče Emden. Malo pred otokom Borkum bodo podmornico dvignili na 5 m globine.
Sončna nevihta vzrok neuspeha pri «Surveyor 2»
PASADENA (Kalifornija), 23, — Funkcionarji NASA so izjavili, da se je «Surveyor 2» razletel na površju Lune davi ob 5.18 (po ital. času). Namesto da bi sonda na Luni rahlo pristala, je priletela s hitrostjo 9650 km na uro in je padla približno 320 km od mesta, ki je bilo prvotno določeno. Letela je 62 ur in 46 minut.
Zaradi okvare na enem izmed treh kontrolnih motorjev se je začel «Surveyor 2» 24 ur po izstrelitvi vrteti in okvare ni bilo mogoče popraviti.
FAENZA, 23. — Znani strokovnjak za potrese Raffaele Bendandi je dejal, da neuspeha «Surveyor 2» ni pripisati kaki okvari, torej tehničnemu vzroku, temveč hudi sončni nevihti, ki sedaj traja, že več dni prihajajo s Sonca tokovi plinov v plamenih v medplanetarni prostor, in to skozi velike madeže, ki so vidni tudi s prostim očesom. Ta žareča plazma, ki se pomika s hitrostjo 800 km na sekundo, je bila usodna za elektronske možgane, ki so vodili «Surveyor 2». Bendandi pravi, da to ni prvi primer; temveč je bilo nekaj podobnega med veliko sončno nevihto 12. novembra 1960. Ker je bila sedanja motnja močnejša, tehniki niso mog. 11 doseči zaželenega učinka.
Cene avtomobilov Ford Taunus
RIM, 23. — Novi avtomobili Ford Taunus «12 M» in «15 M», ki so jih pokazali predstavnikom tiska 12. septembra v Monzi, bodo pri-
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiii,lunin,umni,nmma, mi, m, imiiim mu, Hiiiniiimmmn,
Zavrnjena pomilostitev za lise Koch
MtINCHEN, 23. — Use Koch, ki | prevrgel in vnel. Oba vozača sta so jo imenovali ((coprnica iz Bu- bila pri nesreči mrtva. chenwalda» in ki je bila žena biv- PARIZ, 23. — Preteklo noč se je šega poveljnika tega nacističnega I na neki cesti v Vandeji ubilo pet
gilednli&be
koncentracijskega taborišča, polkovnika SS Karla Kocha, bo ostala še naprej v zaporu: tako je sporočil minister pravosodja bavarske dežele.
Use Koch, ki ima 59 let, je bila po drugi svetovni vojni obsojena na dosmrtno prisilno delo zaradi zločinskega nasilja nad mnogimi jetniki. Med drugim je prišlo na procesu na dan, da so ji ugajale svetilke s senčniki iz kože Jetnikov. Pred nedavnim je vložila prošnjo za pomilostitev, toda člani komisije, ki so imeli nalogo, da pretresejo njeno prošnjo, so odločili, da «ni nobenega povoda, ki bi opravičeval njeno pomilostitev«.
Hude nesreče
FIRENCE, 23. — Tovornjak s prikolico, naložen s slamo, je v bližini Certose zavozil s ceste, se
Jože Zupan in Borut Mencinger v kratkem igranem filmu Vojka Du. letiča «Na petelina«. Proizvodnja: Viba film, Ljubljana
..........................................................................
INFORMACIJE TURISTIČNE
od osmih oseb, ki so se peljale z avtom «2 CV citroen«. V avto se je zaletel tovornjak, ki ni upošteval pravice prednosti. Osebe, ki so ostale žive, so bile hudo ranjene.
CHICAGO, 23. — Sedem oseb je izgubilo življenje in več je bilo ranjenih v požaru, ki je davi izbruhnil v neki stanovanjski hiši na jugu Chicaga. Med žrtvami je neka 5-letna deklica in 9-letni deček.
PRIMORSKA IN GORIŠKA
V	Piranu in Portorožu je dovolj prostora v hotelih in pri zasebnikih. Temperatura morja je 19 stop. C V gopru, Ankaranu ln Izoli je prostor v vseh hotelih in pri zasebnikih. Prostor je na Bovškem, Tolminskem in Goriškem. V Idriji je prostaor v hotelu Nanos in v hotelu Soča. Prostor je tudi v Cerknem in v planinskem domu Rudar na Vojskem.
GORENJSKA
V	Bohinju je dovolj prostora v vseh hotelih in pri zasebnikih. V Ratečah je pri zasebnikih 160 prostih postelj, v gostiščih 14 in v počitniškem domu Gorenjka 20. Na Jesenicah je prostor v hotelih Korotan in Pošta, prav tako pa je tudi dovolj prostora v Domu pod Golico, smučarskem domu na Črnem vrhu v objektih ob žičnici in pri zasebnikih v Hrušici, na Potokih, v Mostah, Lipci in na Planini. V Tržiču je prostor v restavraciji Pošta in v zasebnih gostiščih. V Podljubelju je prostor v gostišču Ankele. Prostor je v planinskih domovih na Kofcah, Pod Storžičem in na Zelenici. V Kranju je prostor v obeh hotelih in piri zasebnikih. Prostor je tudi v hotelu na šmarjetni gori, v hotelu na Brniku in v domu na Krvavcu. Na Jezerskem je prostor v domu in pri zasebnikih. V Preddvoru je prostor v hotelu Grad hrib in pri zasebnikih.
Prireditve: V Bohinju bo Jutri, 25. t.m. tradicionalni ((Kravji balv>. Pričetek ob II. uri. V Porentovem domu v Kranjski gori bo jutri, 25. t.m. vinska trgatev. Na razpolago bodo imeli grozdje, mošt in spe-
ZVEZE SLOVENIJE
cialitete na žaru. Pričetek ob 13. uri.
LJUBLJANA Z OKOLICO
V Ljubljani sta zasedena hotela Slon in Turist. Dovolj prostora je še v hotelu Lev. Hotel Union bo zaseden 25. septembra, potem pa bo imel še nekaj prostora. Hotel Ilirija bo imel nekaj prostora 26. in 28. septembra, v drugih dneh bo popolnoma zaseden. Nekaj prostora je še v hotelu Bellevue. Dovolj prostora je pri zasebnikih. Informacije in rezervacije za zasebne turistične sobe lahko dobijo gostje v Turističnem biroju na Titovi cesti in v poslovalnicah Kompasa. V Kamniku je prostaor pri zasebnikih. Prostor je tudi v planinskem domu na Starem gradu nad Kamnikom, v planinskem domu v Kamniški Bistrici in v hotelu Šimnovec na Veliki planini. Prostor je v restavraciji Pošta in pri zasebnikih v Domžalah. V Motelu Medno je dovolj prostora. Prostor je tudi pri zasebnikih v Zbiljah. V Trbovljah je nekaj prostora v Zadružnem domu Klek, dovolj prostora pa je v planinskih domovih na Mrzlici. Kumu, Vrheh in Partizanskem vrhu. V Zagorju ima hotel Kum 15 prostih postelj. V Medijskih Toplicah Je 20 prostih postelj. Prostor je tudi v planinskih kočah na Cemšeniški planini in na Zasavski gori. Pri zasebnikih v Cemšeniku, Izlakah in Pod-
kumu je dovolj prostora. Prostor je v gostišču Jelka v Hrastniku in v planinskih domovih Dol in Hrastnik. Dovolj prostora je v Litiji, Gabrovki, Polšniku, Savi, Primsko-vem, Vačah, Hotiču in v planinskem domu na Jančah. Prostor je tudi na Vrhniki, Logatcu, Rovtah in Žireh. V Rakovem Škocjanu Je 14 prostih potselj. Prostor je tudi v restavraciji Jezero v Cerknici in pri zasebnikih. V Domu na Slivnici je 37 prostih postelj. Dovolj prostora je pri zasebnikih in v zasebnih gostiščih na Uncu, v Ivanjem selu, na Rakeku, Begunjah, Žlicah, na Velikih Blokah, v Novi vasi in Loški dolini. Prostor je tudi pri zasebnikih na Rakitni. V turističnih domovih na Travni gori, Kureščku in Polževem je dovolj prostora. V Kočevju je prostor v hotelu Pugled in pri zasebnikih. Prostor je tudi v Dolu ob Kolpi, Fari, Ozilnlci ln v koči Kostel pri Kostelu ob Kolpi. Dovolj prostora je tudi pri zasebnikih v Grosupljem ln v Ribnici.
Prireditve: Mikološka sekcija pri. rodoslovnega društva Slovenije prireja 27. in 28. septembra v Ljubljani, Aškerčeva ulica 12. razstavo svežih gob. Na predvečer razstave to je v ponedeljek 26. sept. pa prireja ob 20. uri gobjo pojedino v gostišču Planica, Titova cesta 95. Turistično društvo Grmada v Velikih Poljanah • Ortnek priredi danes, 24. t.m. na Grmadi nad Ort-
ure bodo nastavljali pasti, od 20. ure dalje pa bodo pasti pregledovali. Po končanem lovu bo polšja pojedina s plesom in zabavo.
ŠTAJERSKA
V	vseh turističnih krajih na štajerskem je v glavnem še dovolj prostora. Rezervacije priporočajo le ob sobotah za planinski dom v Logarski dolini, oba hotela v Celju in hotel Paka v Velenju. Hotel Paka v Velenju sporoča, da je od 25. septembra dalje odprta na novo asfaltirana cesta Slovenj Gradec - Velenje.
POMURJE
V	Murski Soboti Je nekaj prostora v hotelih Zvezda in Central. V Radencih je prostor v letoviškem naselju In pri zasebnikih, medtem ko je zdravilišče zasedeno. Prostor je v hotel Grozd v Gornji Radgoni in v hotelu Park v Lendavi. Dovolj prostora je tudi v obeh gostiščih v Ljutomeru. V Moravcih je pri zasebnikih 35 prostih postelj, medtem ko je letoviško naselje zasedeno. Prostor je v gostišču Zvezda v Beltincih, In v domu na Goričkem v Gornjih Pe-trovcih.
Priredivte: V Radencih bo od 23. do 25. se/embra 4. festival sodobne komorne glasbe.
* * *
Planinska zveza Slovenije sporoča, da so zaprte naslednje planinske postojanke: Koča na Prehodav-cih. Dom Zorka Jelinčiča na Cmd prsti, Koča na Kriški gori, zavetišče v Mali poljani ln Koča na Poreznu. Koča na Razor planini, zavetišče na Krnu, Roblekov dom na Begunjščlci.
Vladimir Vcksler veliki sovjetski fizik je v četrtek umrl
MOSKVA, 23. — Vladimir Veks-ler, eden izmed največjih fizikov na svetu ter eden izmed najpomembnejših oseb pri sovjetskem programu jedrskih raziskav je včeraj umrl v starosti 59 let. Akademik Nikolaj Bogoljubov je dejal, da je smrt Vekslerja velika izguba za znanstveni svet. Povedal je tudi, da je Veksler vodil gradnjo orjaškega protona-sinhrotrona (aparat za razbijanje atomov) v centru jedrskih raziskav v Dubni.
Vladimir Veksler je dvakrat prejel Leninov red, 1. 1964 pa nagrado «atom za mir« skupaj z nekim znanstvenikom iz ZDA.
Š
S
glubhu blihu*i>btvo
Pretrgano sodelovanje med Dinom De Laurentiisom in Federicom Fellinijem
V mnogih krajih severne Italije so v četrtek popoldne videli čuden trikoten predmet na nebu. Ponekod so ga videli približno tri ure, od 16. do 19. Med ugibanjem, kaj bi mogel biti ta predmet, so seveda mnogi govorili o «letečih krožnikih«. Najbolj verjetno pa je, da je šlo za kak balon-sondo za meteorološka opazovanja
RIM, 23. — Danes so se razširile vesti, da je prišlo do prekinitve sodelovanja med režiserjem Federicom Fellinijem in producentom Dinom De Laurentiisom. Tiskovni urad družbe «Dino De Laurentiis» je že zato, «da ne pride do napačnih tolmačenj in izkrivljanja resničen objavil sledeče poročilo:
hPo celoletnih pripravah za.Bellinijev film «Potovanje G. Mastar-ne», ki je bil prej najavljen kol «Assurdo universon, bi se moral ta film poraznih odlaganjih pričeti delati 5. septembra. Ta datum pa je bil potem zaradi ne-razpoloženja režiserja Federica Fellinija dokončno preložen na 3. oktober. Priprave za inscenacijo filma so skoraj dokončane; zgrajene so bile velikanske stavbe, ki so stale krepko čez 100 milijonov lir. Poleg tega je bilo izdanih že tudi približno 500 milijonov za druge že sprejete obveze (med temi je bilo izplačanih okrog 45 odstotkov celotnega honorarja režiserju Felliniju). Nenadoma pa je 13. t. m. Federico Fellini izginil in ni ga bilo mogoče najti. Pač pa je 15. septembra producent Dino De Laurentiis prejel od Fellinija pismo, v katerm mu režiser sporoča, da ne namerava več delati omenjenega filma.
Posledica tega je bila, da je bilo treba razpustiti vso skupino, v kateri je bilo na desetine tehnikov, električarjev, strojnikov in drugih delavcev, ki so bili že zaposleni pri gradnji velikih poslopij za inscenacijo. Producent Di-n oDe Laurentiis je zaradi zaščite lastnih interesov ter interesov družbe, ki je tudi udeležena pri proizvodnji filma, naročil svojemu pravnemu zastopniku, da prične pravdni postopek. Razen tega je obvestil vodstveni svet ANICA o nepojmljivem obnašanju Federica Fellijina, ki je — če gledamo na stvar s socialnega gledišča — povzročil nenaden odpust tehničnega osebja in delavcev ter tako pripravil ob delo okrog 70 oseb ter preprečil, da bi bile pozneje še mnoge druge sprejete ob pričetku filma; z ekonomskega gledišča pa je pripravil družbi Laurentiis Dino De velikansko škodo, ki znaša okrog 600 milijonov, kamor pa ni prištet izgubljen' zaslužek. Fellini pač ni niti najmanj upošteval niti koristi producenta, ki investira in tvega za izdelavo filma velikanske kapitale, niti dela vseh ostalih sodelavcev proizvodnje, od prvega igralca do delavca. Zaradi tega je družba Dino De Laurentiis zahtevala, na) ANICA sprejme primerne ukrepe tako za zaščito splošnih koristi producentov kakor še bolj z namenom, da se moralizira italijanska kinematografska srediw.»
Nagrade »Enrico Fermi«
DUNAJ, 23. — Trije odlični evropski atomski znanstveniki so danes v salonu Hofburga prejeli nagrado vEnrico Fermi», ki jo je za l« 1966 podelila ameriška koza l. 1966 podelila ameriška ko-grado so prejeli: 87-letni prof. Otto Hahn (Zah. Nemčija), 87-let-na prof. Lise Meitner (Vel. Britanija) in 64-letni prof. Fritz Strassmann. Lise Meitner sicer ni mogla priti osebno na Dunaj po nagrado. Vsak od nagrajencev je prejel zlato medaljo, častno diplomo ter tretjino 50.000 dolarjev, kolikor znaša celotna denarna nagrada.
• • •
BENETKE, 23. — Tu je bila danes predstava Brechtove «Be-
raške operen v izvedbi gledališča «Berliner Ansambel)) iz vzhodnega Berlina.
Srečanje evropskih
pesnikov v Budimpešti
Sredi prihodnjega meseca bo v Budimpešti veliko srečanje evropskih pesnikov. Od 18. do 24. oktobra bodo razpravljali o položaju poezije v svetu in o madžarskem ,pesn,ižtvu v evropskih relacijah-Okrog 130 pesnikov iz 18 držav bo v tem času priredilo tudi več pesniških večerov. V Budimpešti med drugimi pričakujejo Simonova, Tvardovskega, Ahmadulina iz Sovjetske zveze, Guillevicha in Rousselota iz Francije, Quasii*0-da in Sanguinettija iz Italije, Poljaka Parandotvskega, španskega pesnika v emigraciji Alberija in mnoge druge.
V zbirki Klasje (DZS) je izšel Tavčarjev roman «4000»
Tavčarjev utopistično satirični roman 4000, poleg Mencingerjevega Abadona edino delo t« vrste v slovenski književnosti, j* v ponatisu izdala te dni Državna založba Slovenije v svoji zbirki Klasje, namenjeni predvsem dijaški mladini. Z romanom 4000, glede katerega je Slodnjak zapisal, da je izraz nekega dela napredne slovenskj družbe v devetdesetih letih preteklega stoletja, je Tavčar posegel v kulturni boj, ki ja je razvnel škof Anton Mahnič z razširjanjem svojih idej o literaturi in umet-nisti ter z obsojanjem vsega, kar ni bilo v skladu z načeli katoliške cerkve. Tavčar se je zatekel v utopijo in v romanu prikazal življenje, kakršno bi bilo leta 4000, če bi zmagala načela, ki jih je podpiral Mahnič. Ljubljana ni dobila srednjeveško mračnjaško podobo in uničeno bi bilo vse, kar je svobodni duh ustvaril v preteklih stoletjih. Tavčar v svojem romanu, ki mu je nadel podnaslov Času primerna povest iz prihodnjih dob, ni smešil katoliških verskih načel temveč samo Mahničeve zablode, ki jih je apliciral na slovensko umetnost, zlasti na literaturo. Čeprav je pisatelj svoje delo pisal sproti za Ljubljanski zvon in je v delu tudi nekaj nedoslednosti in protislovij, je roman 4000 v ljubljanskem zaduhlem kulturnem ozračju učinkoval kot blagodejna nevihta, ki je v marsičem razčistila nazore in dala Mahničevim kakor tudi Tavčarjevim pristašem jasnejši pogled na bistvo 'vprašanja. (Slodnjak). Nedvomno je, da je Tavčar s tem svojim edinstvenim delom temeljito obračunal z nazori klerikalizma.
Zaradi tega pomena, ki ga ima to Tavčarjevo d;lo ne samo v slovenski književnosti temveč kot izraz težnje po novih, naprednejših idejah v vsej slovenski umetnosti, sodi poznavanje tega romana med kulturne dolžnosti slovenskega izobraženca. Nujno in prav je bilo, da je ta roman izšel tudi v izdaji za šolsko mladino. Skoda le, da izdaja nima uvoda, ki je za mladino gotovo nujen pri lažjem umevanju takega dela.
PO OBČINSKIH VOLITVAH NA ŠVEDSKEM
Kje smemo iskati vzroke za Erlanderjev neuspeh?
Cena politike blagostanja za vsako ceno‘Mladina se upira mlačnosti švedske socialne demokracije v zunanji politiki
Ko smo pred nedavnim zapisali, da švedska mladina s sedanjim stanjem na švedskem ni zadovoljna, da se kljub blagostanju, ki se pripisuje tudi dolgoletni socialdemokratski vladi, upira starejši generaciji, ki da je preveč zaverovana vase in v dosežene uspehe; nismo računali, da bo prav ta mladina v tolikšni meri pripomogla k neuspehu, ki ga je švedska socialna demokracija doživela preteklo nedeljo pri občinskih in pokrajinskih volitvah. In vendar se prav v krogih, ki sedaj po prvem razočaranju trezno lotevajo analize volilnih rezultatov, slišijo tudi mnenja, da je treba vzroke neuspeha iskati tudi v glasovih mladine, ki jih je bilo tokrat kar 400.000 in ki da so se v precejšnji meri opredelili proti socialni demokraciji, bolje povedano proti politiki, ki jo že dolgo let vodi socialna demokracija.
Zakaj se mlajša švedska generacija odtujuje vladni politiki? Razlogov je pravzaprav več. Predvsem je treba povedati, da je švedska vlada prišla v zadnjem času tudi v določene ekonomske težave. Erlanderjeva vlada, za katero pravijo, da je iz švedske ustvarila «državo blaginje», je prav na račun ohranitve tega prišla v zadnjem času v določene težave, ker se je morala lotiti protiinfla-cionistlčne politike. To pa seveda tudi na račun življenjskega standarda, kar se opaža konkretno na primer tudi v tem, da so se v enem samem letu življenjski stroški dvignili za 12 odst.
Ker pa je vlada hotela ostati «pri starem«, kar zadeva socialno zavarovanje, šolstvo in nekatere druge pridobitve «državne blaginje«, je morala stisniti vijak na drugem koncu. Zato je med drugim močno zavrla stanovanjsko gradnjo, kar se logično odraža predvsem v razpoloženju mlajše generacije. Čeprav je neizpodbitno, da ima švedska eno najvišjih, če ne najvišjo življenjsko raven v Evropi, je stanovanjski problem tudi na švedskem dokaj pereč.
Toda mladina, mislimo pri tem na mlajšo švedsko generacijo nasploh, torej tudi na mlajše volilne upravičence, ni v sporu s starejšo (Sirie^adrjo le kar zadeva pravkar oiri«ij8rio vprašanje, kar zadeva blagostanje in notranjo politiko nasploh, pač pa tudi kar zadeva švedsko zunanjo politiko. Znano je, da se švedska v zadnjih letih drži v mednarodnih dogajanjih nekoliko ob strani. Svetovna dogajanja, med katerimi je na primer tudi vietnamska vojna, gredo mirno nje, malo manj, kot da bi se je ne tikala, švedska mlajša generacija pa ni istega mnenja in ni dolgo tega, ko je stockholmska mladina to dokaj ostro pokazala, ko je na velikem zborovanju za mir na primer sežgala ameriško zastavo v protest proti ameriški napadalni politiki v Aziji.
švedska socialna demokracija Je na vladi že 32 let. To je dolga doba, ki je socialdemokratski stranki omogočila, da je svojo politiko izpeljala v celoti. Sedaj pa nenadoma beleži neuspeh. Pri volitvah preteklo nedeljo je dobila le 42,8 odst. glasov, medtem ko jih je pri zadnjih občinskih volitvah pred štirimi leti dobila 51 odst. Sicer je res, da je pri parlamentarnih volitvah pred dvema letoma dobila 47,3 odst., in torej ne absolutne večine, toda dejstvo je, da je pri upravnih volitvah v samih štirih letih izgubila 8 odst. glasov, kar je veliko. Poznavalci razmer trdijo, da se začenja socialna demokracija na švedskem ((obrabljati«. To je tudi možno. Vprašanje je, kam so izgubljeni glasovi šli? Pretežni del glasov so si pri zadnjih občinskih volitvah porazdelile sredinske stranke, ki so skupno pobrale 4 odst. glasov, ki
bi bili morali biti socialno demokratski, 1 odst. pa je šel skrajni levici.
Komunistična partija jo torej pobrala razmeroma manjši del glasov, s katerimi je računala Erlanderjeva vlada. Toda gledano iz drugega zornega kota, ta odstotek ni majhen, kajti komunistična stranka švedske je od zadnjih parlamentarnih volitev do danes glasove skoraj podvojila, kajti 1962 je pri občinskih volitvah dobila 3,9 odst. glasov, sedaj pa 6,6.
In posledice tega Erlanderjeve-ga neuspeha? Volilni rezultati sicer niso takšni, da bi moral Er-lander dati ostavko, kajti skoraj
43 odst. glasov je vendarle krepka večina. Toda možno je tudi, da Erlanderjeva vlada vendarle odstopi in da razpiše predčasne parlamentarne volitve, kajti s sedanjimi rezultati se bo politično razmerje v zgornji zbornici švedskega dvodomnega sistema nekoliko spremenilo. Gornjo zbornico se-stavlaj namreč 151 članov, ki pa jih ne volijo na političnih volitvah, ki so vsaka štiri leta, pač pa jih volijo pokrajinski sveti in občinski sveti velikih mest in rezultati nedeljskih pokrajinskih volitev niso takšni, kot si jih je Er-lander želel in pričakoval. Odnos sil se bo torej nekoliko spremenil.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Mednarodna razstava cerkvene umetnosti
Drugo mednarodno razstavo cerkvene umetnosti v prostorih pomorske postaje, ki bo trajala šp. ves oktober, so letos odprli pod pokroviteljstvom predsednika republike Saragata in častnim predsedstvom ministrskega predsednika Mora. Častni odbor pa je tvorilo 31 najuglednejših političnih, cerkvenih in kulturnih osebnosti. To je pač dokaz uspeha prve razstave iz leta 1961. le pa tudi dokaz organizacijske sposobnosti tedanjega in sedanjega predsednika izvršnega odbora prof. Campitellija in tajnika slikarja Franca Orlanda. Podelitev nagrad se ni še izvršila. So pa tudi letos prisotni mnogi prejšnji nagrajenci. Med njimi je tudi glavni nagrajenec slavni Japonec Foujita. Očitno pa je, da sedaj, ko nastopa drugič v Italiji, nima,namena ovirati podelitve prve nagrade ko-
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OB JUTRI DALJE BOMO PONOVNO IMELI NORMALNO URO
So se napovedi o «poletni uri» uresničile in kakšni so uspehi?
Prva poročila ne govore o velikih spremembah - Pritožbe lastnikov kinematogralov ■ Prihodnje leto bojo poletno uro uvedli še prej
V noči od danes na jutri bo pretežna večina italijanskih državljanov — razen tistih, ki bodo na delu, — spala eno uro več. Po štirih mesecih tako imenovane poletne ali legalne ure se vračamo spet k «sončni» uri. Kakor smo v noči med 21. in 22. majem morali premakniti kazalce na uri za eno uro naprej, tako bomo sedaj morali kazalce premakniti za eno nazaj, da se ponovno vključimo v normalno «sončno» uro.
Sedaj, po štirih mesecih izkušenj, se delajo obračuni, kaj je ta novost prinesla. 2e letos maja, kadar se je nova ura najavljala, so se slišale pripombe, češ da je vse to nepotrebno in mnogi so to novost jemali tudi v zvezi s podobnimi izkušnjami, ki niso bile prav nič prijetne, ker smo jih doživljali med zadnjo vojno, ko smo prav tako imeli tako imenovano legalno uro.
Toda, kaj je ta poletna ali legalna uro resnično prinesla?
Obračun danes še ni možen, ker bodo podrobnejše in bolj konkretne podatke šele zbrali, vendar se da že danes reči, da rezultati niso kdove kako veliki. Začnimo s porabo električnega toka.
Ko so najavljali poletno uro, so rekli, da se bo poraba elektrike zmanjšala. Določili so celo vrednost teh prihrankov, ki da bodo znašali po 300 lir na prebivalca na mesec, to se pravi za 1200 lir na osebo v vseh štirih mesecih. Vendar pa bi bilo to vredno upoštevanja le za domačo razsvetljavo in za male obrti, trgovske obrate in podobno, kajti kmečko prebivalstvo, posebno v polenih mesecih, dela «od zore do mraka« in še dlje, tovarne pa tudi obratujejo ali vseh 24 ur na dan, ali pa omejeno število ur, vendar stroji tedaj tečejo in ves čas obratovanja trošijo elektriko, pa naj bo to čez dan ali ponoči. Ena ura porabe elektrike za razsvetljavo pa pri tolikšni porabi toka ne pomeni veliko.
Da bi ne naštevali še nadaljnjih podatkov, bomo o porabi elektrike v zvezi s poletno uro povedali, da iz kompetentnih krogov poročajo, da se Je tudi v tej dobi poraba toka večala, kot se opaža že vrsto let.
Ce torej glede tega ta novost ni imela kakega posebnega učinka, prihajajo iz krogov letalskih družb, posebno od Alitalia, nič kaj navdušujoče vesti. To je tudi razumljivo. Letalske družbe po navadi spremenijo svoj vozni red dvakrat na leto, in sicer 1. aprila in zadnjega oktobra, v zvezi pač s poletno in zimsko sezono, ko to delajo vse letalske družbe po svetu. Italijanske letalske družbe pa so letos imele odnosno bodo imele kar pet voznih redov: prvega od začetka leta do 1. aprila, drugega od 1. aprila do 22. maja,
tretjega od tedaj, do danes, odnosno jutri, četrtega od jutri do 31. oktobra in petega od 31. oktobra do konca leta. Na prvi pogled ni to nič posebnega, toda poskusimo si zamisliti vse te spremembe v povezavi z voznimi redi drugih letalskih družb, s katerimi tudi italijansko civilno letalstvo sodeluje v celotni letalski mreži.
Pa še nekateri, ki s to novostjo niso bili kdove kako zadovoljni, to so lastniki kinematografov ter organizatorji prireditev na prostem. Lastniki kinematografov se pritožujejo, da so letni kinematografi, torej kinematografi na odprtem, imeli letos veliko manjši obisk kot druga leta. To je razumljivo, ker so mnogi, ki bi sicer šli v kino, pogledali prej na uro in se zavedli, da jim preostane premalo časa za počitek, ker se je predstava po legalni uri začela prepozno. Pa tudi lastniki kinematografskih dvoran trdijo,
da so bile — iz istih razlogov — zadnje predstave bolj slabo obiskane. Nekaj podobnega bi mogli reči tudi za prireditelje predstav ali koncertov na prostem.
Kaj pa problem bolj varnega prometa? Pobudniki poletne ure so trdili, da se bo z legalno uro preprečilo, da bi najbolj množični cestni promet časovno sovpadal s polmrakom, s čimer da se bo zmanjšala možnost cestnih nesreč. Glede tega ni doslej še nobenega podatka, ki bi gornjo trditev potrjeval, ali demantiral.
Preostane še eno utemeljevanje, ki so ga spomladi razglašali in ki se tiče turizma. Glede tega se vsa zadeva da razlagati na več načinov. In če je res, da turist, ali človek, ki je na počitnicah, s poletno uro pridobi eno uro, je hkrati tudi res, da človek na počitnicah ali turist se bolj malo zmeni za uro, saj je vendar ta
(Nadaljevanje na 6. strani)
mu drugemu. Namesto treh velikanskih olj, ima letos le tri male podobe iz leta 1964, kjer poveličuje Božjo porodnico. Sicer pa tudi le-te ne zaostajajo za velikimi deli po mojstrski dognanosti obdelane snovi in tehnični dovršenosti, ki se po natančnosti da vzporejati z ono velikih flamskih in nemških mojstrov preteklosti. To zlasti v olju «Čudodelna devica», ki jemlje pod okrilje svejega plašča otroke, zapuščene matere in pohabljene berače. Umetniška veličina tega osemdesetletnega poslednjega montparnasovca, ki še vedno živi v nekdanjem slikarskem okraju Pariza, od koder so izšli skoro vsi velikani sodobne umetnosti, je v njegovi psihološko ostroumni združitvi umetnosti Daljnega vzoda s tisto z Za-pada. Izvršiti pa je mogel Foujita tole z vcepitvijo na staro deblo evropske umetnosti.
Letos sodeluje 10H slikarjev z 225 deli iz Italije, Avstrije, Argentine, Kameruna, Češkoslovaške, Francije, Anglije, Izraela, Poljske, Malezije, Španije, Amerike, Švice in Jugoslavije. Poslednja se predstavlja s Slovencema, mladim Izidorjem Moletom in Tonetom Kraljem. Moletovi ekspresionistični kamenotiski na puščavniško temo izdajajo duhovno občutljivega u-stvarjalca. O Kraljevi umetnosti pa je tu odveč razpravljati, saj si jo lahko ogledamo v katinar-ski cerkvi, a najnovejša dela v cerkvi na Kontovelu in pa v kapeli šolskih sester pri Sv. Ivanu. Ta dela kažejo dosleden odmik od prejšnjega ekspresionizma. Tako tudi veliki «Ecce Homo», ki tu dostojno zastopa slovensko cerkveno slikarstvo. Izvirna je zlasti zasnova s plaščem, ki ga drži Kristusu kot ozadje, zasmehujoča drhal njegovih mučiteljev.
Cehi podajajo le z eno sliko Ludvika Koleka «Pesem v čast poslednje večerjen. Je to naris mize z vgrebeno postavo in čašo, ki jo pokriva abstraktno izveden oris. Na prejšnji razstavi z dvema umetnikoma zastopana Poljska, pa letos pošilja le eno sliko zelo figurativno, v duhu starih italijanskih primitivcev ustvarjajoče Marije Anto.
Tako smo podali le uvod in pa pregled slovanskih razstavljavcev, ker množina del najrazličnejših struj pač zahteva obširnejše razlage.
MILKO BAMBIČ
imimiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiMiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimii
V MEHIKI KONČUJEJO NAJVECJO FRESKO NA SVETU
«Zgodovina človeštva» bo angažirana umetnina
V kratkem bo končana največja freska na svetu, ki bo po svoji površini trikrat večja od Michelangelovih fresk, ki krasijo strop in stene Sikstinske kapele v Rimu. Osnovna vsebina te velikanske freske bo — zgodovina človeštva. Da bi mogli dojeti obseg te freske, bomo povedali, da bodo zanjo porabili sedem ton barve.
Fresko že delajo in krasila bo razkošen hotel Casinb de la Selva Cernavaca v nekem mehiškem turističnem kraju v bližini mehiške prestolnice. Lastnik tega ogromnega nadvse modernega hotela je poveril izvedbo tega velikega u-metniškega dela znanemu mehiškemu slikarju Siguierosu, ki bo za to svoje delo dobil v celoti 332.000 dolarjev.
Mehiški umetnik, ki so mu poverili tolikšno delo, je zadnji iz generacije mehiških slikarjev — revolucionarjev, ki je dala vrsto zelo pomembnih umetnikov kot sta na primer Diego Rivera, Jose elemente Orosco. Tudi sam Siguieros je sodeloval v mehiški revoluciji in bil nato vojaški ataše nove mehiške vlade v Parizu. Prav ta nje-
gova službena pot v prestolnico Francije je bila usodna za njegovo nadaljnje življenje, za njegov u-metniški poklic. V Franciji se je bil mehiški umetnik spoznal z znanimi pariškimi umetniki, med katerimi je bil tudi Picasso. Ti so ga potegnili v svoj krog Mehiški umetnik je v času španske državljanske vojne zavzel odločno stališče in se boril na strani republikanske vojske, toda koj po zlomu republikanskih sil se je vrnil domov in se povsem odrekel dotedanji politično-diplomatski dejavnosti ter se lotil slikarstva, predvsem fresk. V kratkem je zaslovel po vsem svetu. V začetku tega desetletja pa je mehiški umetnik doživel tudi svojo osebno tragedijo, ki pa ga ni toliko težila, ker je pač dovolj močan, da ga tudi ta krivica ni tako prizadela, kot bi koga drugega. 1960. leta so namreč mehiškega umetnika postavili pred sodišče, ker da je žalil predsednika države Sodišče je slavnega slikarja spoznalo za krivega in ga obsodilo na dolgoletni zapor. Siquieros pa niti v zaporu ni miroval in je tudi tu
slikal, predvsem velike slike, ki jih je podpisoval «Siquieros — v zaporus. Ta njegova dela so imela in imajo zelo veliko vrednost in jih je prodal ko so bila še dobesedno sveža. Za posamezna dela je dobival od 2000 pa do 50.000 dolarjev. V zvezi s tem je rekel: «Ni-koli nisem zaslužil toliko denarja, kot tedaj, ko sem bil v zaporu.» Čeprav je bil obsojen na dolgoletno ječo, so ga 1964 pomilostili, tako da je preživel v zaporu štiri leta.
Velikanska freska z osnovno temo «zgodovina človeštva» bo končana prihodnje leto. Bo to nekakšna alegorija polna likov in prizorov, ki spominjajo na preteklost človeštva. Samo ob sebi se razume, da pri tem velikem delu ne dela samo Siguieros, pač pa mu pomaga ekipa 23 slikarjev in tehnikov. Kaže, da Siguierosova «zgodovina človeštva)) ne bo le registracija dogajanj, kajti umetnik pravi, da sstensko slikarstvo mora izražati zares človeka, njegovo dramo in tragedijas, kar z drugimi besedami pomeni, da bo to politično angažirana umetnina.
Ob nocojšnjem koncertu pevskega zbora «Tone Tomšič»
Nocoj bo v Kulturnem do-m.u koncert akademskega pevskega zbora «Tone Tomšič» iz Ljubljane. Gre za koncert pevskega zbora, ki spada me a vrhunske pevske zbore v Sloveniji. Da bi ga našemu občinstvu predstavili, povzemamo naslednji sestavek, s katerimi se je ta zbor predstavil javnosti ob svojem letošnjem jubilejnem koncertu ob 20-letnici delovanja:
»Slavimo
in ne zamerite nam tega.
Ne s samohvalo, z delom bi radi proslavili svoj jubilej.
Naše delo je pesem. Radi bi jo, vse lepšo in vse bolj pošteno, razsejali še delje in še bolj na gosto kot kdaj.
In še globlje.
A ker je jubilej, le ne pojde brez pogleda in misli nazaj: v devetnajst minulih sezon, v tisočere ure dela in doživetij; tam se nas stotina sedanjih, srečuje s stotinami nekdanjih pevk in pevcev — dosti manj kot tisoč nas ni takih, ki smo kdaj oblekli zborov koncertni kroj.
Toda kakšen razgled! Koliko vsega se zgrne iz kronik in zapisov, iz časopisnih stolpcev pa še iz spominov in iz izročil! Kako se lotiti, kako urediti, kam z vsem tem?
Ali naj bo zgodba o jubilantu? Rekli bi: Nastal je tako, kot naša republika — v delu. Prvikrat se je oglasil v mladinski delovni brigadi in je poslej še večkrat oblekel brigadirsko uniformo — pa štiri udarniške značke so mu pri-pelj nanjo. Bil je takšne narave in takšne volje, da je kar naprej pel. Znal je mnogo pesmi in venomer se je učil novih za vsakršno rabo. In bil je pravi aktivist: odkrival je spomenike, polaga je vence, veselo in glasno proslavljal vse, kar proslavljamo pri nas. Z eno nogo pa je bil kar naprej na koncertnem odru, na vseh naših koncertnih odrih. In kadar je stopil na praktikabel, mu je šlo vedno zares. Tudi v goste je hodil čez Kolpo, čez Sočo in čez Dravo in je povsod pogumno pel, da pri nas doma znamo peti.
In je še, vedno živ in še vedno mlad. Še pomladil se je.
Toda to je le bežen osnutek. Kdor bi se zgodbe lotil zares, bi se mu pero kar hitro zapredlo v gostem tkivu stoterih drobnih, intimnih zgodbic, tisočerih doživetij in prigod, ki se nobena ne bi pustila odgnati.
Naj pokličeno statistiko na pomoč? Nanizali bi okrogle številke: 1800 vaj, 600 nastopov, 400 naštudiranih skladb poleg dveh kantat, 50 krstnih izvedb domačih skladb, posvečenih zboru, 20 koncertnih sporedov, osem daljših gostovanj v tujini, tri mednarodne lovorike z dveh tekmovanj, devet radijskih snemanj doma in štiri na tujem, tri televizijska snemanja v tujini.... Tudi dirigentov bi se morala lotiti statistika: Radovan Gobec nam je dirigiral deset letnih koncertov, Janez Bole štiri, Lojze Lebič tri, Igor Lavril dva. Marko Munih nam je torej peti vodja.
O mnogočem si pa tudi okroglih številk ne bi upali zapisati: koliko tisoč ljudi je poslušalo naš zbor v teh letih, koliko tisoč kilometrov smo prevozili od koncerta do koncerta, koliko je naših pevcev, ki so po slovesu od zbora poprijeli še drugod, organizirali, dirigirali, prepevali.
In o utripu življenja, o zvenu pesmi številke ničesar ne povedo. Ta hladna govorica statistike — komaj da je prikladna -a praznično razpoloženje.
(Nekdo bi lahko kot za šalo narisal zemljevid naših koncertmn postojank za vse dvajsetletje. Kaj dosti bi se ne razlikoval od šolskega zemljevida Slovenije z zamejstvom vred. Precej na gosto segal na jug vse do Ohrida,

Toda koga bi
zajel bi nekaj francoskih, nemških pa poljskih in sovjetskih mest. To bi bilo kajpak samo pomagalo spominu. Toda ali ga spomin potrebuje?)
Kaj ko bi si vsi predsedniki zbora podali pero pa bi drug za drugim napisali raport o svojih potih in romanjih, rotenjih in moledovanjih, sestankovanjih in sa-mevanjih, zagatah in krizah in kolebanju in vztrajanju in kar na-

Zvezde nad Sredozemljem
In res; kot da je ves otok vzdolž upognjen. Dolino, ki se prične pri stari Novolji, ie v Paškem zalivu prekrilo morje. Ob mestu Pagu se nato dolina nadaljuje po dolini Solin in preide v polja pod vasjo Gorica. Vzdolžno dolino varuje zunanji in notranji venec pobočij, kjer je človek na vsako ped zemlje položil svojo dlan. Med ogradami je vzgojil gozdove, pašnike; zasadil vinsko trto in sadno drevje. Kjei so pelja, se pobočje stopničasto vzdiguje. Po pašnikih se zložno spuščejo ograde. Tako, kot je danes, vsaka steza obdana z visokim zidom, je bilo nekoč z obzidjem obdano mesto Pag.
Ako je Pag duša otoka, tedaj je njegov biser kristalni Paški zaliv. Povsod ob njem so raztreseni sledovi burne zgodovine mesta Pega. Ti vodijo daleč v preteklost, raztreseni so pod morjem in na obali v skrajnem severovzhodnem kotu Paškega zaliva, kjer je nekoč stalo prvo naselje otoka, grško-rimsko mesto Kissa. Tu stoji danes manjše naselje Caska. Ko je bilo mesto v četrtem stoletju Porušeno in se je kasneje Pag krepil, se je večina prebivalstva Kisse preselila na Pag. Mesto se je nadalje širilo in je doživelo poseben vzpon v pričetku trinajstega stoletja, ko je prvič dobilo lastnega kneza. Tedaj je imelo mesto vojaško posadko in so se v njem naseljevali tudi prebivalci iz drugih delov otoka. Staro mesto je bilo namreč močno utrjeno, odmaknjeno na griču ki je obvladoval okolico. V Starem gradu so še ohranjene ruševine zgradb in obzidja, viden je celoten tloris mesta. V celoti pa sta ohranjena cerkev in samostan na vrhu griča.
Lego in položaj Starega mesta so narekovali predvsem obrambni nameni. V pričetku petnajstega stoletja je glavno naselje otoka drugič spremenilo svoj sedež. Tedaj so izvedli zamisel preselitve vsega mesta k obali Paškega zaliva. Novi Pag je bil izdelan po zamisli velikega arhitekta Jurija Dalmatinca. Ker mesto nima neke osrednje točke in je obzidje večinoma porušeno, se zdi na prvi pogled nekoliko razpršeno. Vtis, da je to mesto-muzej, vam zapusti šele, ko se sprehodite po njegovih ozkih ulicah. V sečišču obeh glavnih ulic, je mestni trg, katerega zapira na eni strani cerkveno Pročelje. Nasproti cerkvi sta knezov dvorec in škofovska palača, ki pa ni' bila nikoli dokončana. Znamenit je portal, ki vodi na dvorišče knezovega dvorca. Mnoge hiše so poleg portalov ohranile
kak balkon, trgovino ali delavnico v prikličju s tipičnimi okni in vrati. Nekatere ulice imajo ohranjene še stare pločnike, ki so nagnjeni iproti sredini ulice in so se ohranili še iz časov, ko je ulica služila tudi za kanalizacijo.
Ob robu mesta se pod kamnitim mostom pretaka morska voda v kanal, ki vodi kilometre daleč v dolino Solin. V slovitih paških solinah delavci pripravljajo nasipe in kanale ter zapornice in črpalke za prihodnjo sezono. Dež je ob koncu poletja preprečil kondenzacijo seli in tako železnica, s katero vozijo sol v velika skladišča ob obali počiva.
vodnjaki, blatne kopeli in nato kilometri muljnate obale, ki se položno sipušča v globino.
Tudi v Povljanah lahko obrnete list iz paške zgodovine. V učbenikih ta kraj ni bil nikoli omenjen. Ruševine ima ovite v zelenje široke doline ob sladkovodnem jezeru. Tu je Pag ohranil svojo starikavo podobo, ki odseva svojstven čar otoka. Srečate ga vzdolž vsega Paškega zaliva, med kolanskimi polji in lunskimi nasadi v zalivu Stare Novalje. Povsod, kjer v ambient otoka, moderna obrt-turizem še ni uspela vtisniti svojega pečata.
Ob popoldnevih posedajo pred hišami ženske, oblečene v črnino. Med pogovorom se sklanjajo r.ad blazinice, na katerih imajo pripete vzorce. Njihovi prsti urno sukajo igle. Izdelujejo slovite paške čipke, ki slove že stoletja po trpežnosti in lepoti in so jih Benečani prodajali po svetu kot svoje. Svetilke se prižgo na ulicah šele, ko se popolnoma stemni. Glasovi odmevajo na glavnem trgu pozno v noč. Pred očmi starčkov, ki presede večino dneva ob kamnitem mostu poleg pristanišča, se odvija vse življenje v mestu. Tem tihim opazovalcem dalmatinskih mest verjetno ne uide neopažen noben dogodek in noben obraz, ki se pojavi v mestu. V pristanišču se stikajo vse poti. Tu se prvič srečamo z mestom in tu se od njega poslovimo.
Tanke so niti nasipov v solinah. Sive so ruševine Starega mesta. Redko je zelenje v tleh. Zrak je povsod prepojen s soljo. Le skale, soline, zaliv in mesto. Ob koncu solin vas pod vasjo Gorica presenetijo bujna polja v zeleni dolini. Studenci, ki nikoli ne usahnejo, so v podzemeljski zvezi z velebitskimi izviri. Povsod vodnjaki, kmetje spuščajo k rečici živino. In kmetje pravijo: - Prijetno bi bilo tu življenje, če ne bi bilo vetra. Letos je burja ujela trte v cvetju, morska voda, ki se je odbila od velebitskih skal je skoro uničila vinograde. A nato dodajo: - Ako ne bi bilo burje, ki posoli otok, tudi paški sir ne bi bil tako dober.
Kilometre daleč se nad samotnim Košljunskim zalivom vrste na položnih pobočjih ograde, v katerih se pasejo ovce. Kamen, iz katerega so sestavljene ograde, ima marmornati lesk, prav tako nekaj samotnih kmetij in s trsjem krite ovčarske koče. In predno pridete do vasi Povljane, srečate starejše ženske, ki med potjo predejo volno. Na vrhu lesenega nastavka imajo pritrjen šop volne, ki se pod njihovimi prsti polagoma spreminja v nit, katero sproti navijajo na vreteno. Isto podobo srečate potem na skoro vseh povljanskih dvoriščih. V zalivu pod vasjo si na muljnati plaži slede
Pečat so vtisnili otoku delavci v paških solinah, kmetje iz pov-ljanskih in kolanskih polj, ribiči iz Novalje in pastirji iznad Košljun. skega zaliva. Njihov svet sega le od ene do druge obale otoka, a je zato neposreden in pristen. Tu ni velikih predstav, so le dnevi podobni drug drugemu, sonce in morje ali oblaki nad Velebitom. Pag še zdaleč r.i svetovno letovišče, a zato je tem manj usmerjen na zunanji blišč in zato mu uspe, da prelije v vas delček svojega miru.
Ko zapuščate otok se njegova podoba dokončno izoblikuje pred vami. Zunanja obala, ki je obrnjena proti otokom in odprtemu morju, je zaščitena pred udarci burje, pokrita z borovimi in hrastovimi gozdovi ki jih prekinjajo slikoviti zalivi. In tedaj odkrijete, da ima otok pravzaprav dva obraza. Prvi je bled in brez sledu življenja. Oblikovali so ga veter in prvi vtisi v bližini Paških vrat. Drugi, prijetnejši vtis, so zapustili dnevi, ki ste jih preživeli na otoku. Oblikovali so ga sonce in morje, zelene doline pod pobočji. Oblikoval ga je človek, ki je na vsako ped otoka položil svojo dlan.
3.-0 kretski kraljici in o palubnem potniku
Nežno odriva ladijskih kljun morje, kot da bi se bal vznemiriti modrino, ki je podobna oljčnemu olju. Težka in gosta, neprozorna in vabljiva. Samo nekaj metrov je od palube do gladine, ki mami naš pogled; priklene nam oko na nihajočo mejo, kjer izgine železna stena v globini; oko drsi do daljnega, nepremičnega horizonta, ki potuje z nami; obstane v rahlo razpenjeni steni, v katero se spuščajo galebi.
BORIS VISNOVIC
(Nadaljevanje sledi)
			
			
5			-kih
			
prej vztrajanju., to še zanimalo?
Bilo bi kaj dela tudi za sociologa in za psihologa: študija o sožitju prekipevajoče demokratičnosti zborovega življenja z absolutizmom dirigentove kretnje; študija o kolektivni duši zbora, ki raste samoživa in zdrava, kot da se ne meni ne za pevce, ki odhajajo, ne zanje, ki prihajajo; študija o vezeh zaupljivosti in tovarištva, ki se sredi koncerta iznenada stko med odrom in dvorano; pa še o tem, od kod vendar pesmi moč, da si upa toliko in vedno več terjati od nas — in da zna vse poplačati in še nagraditi v eni sami minuti razodetja...
Toda mi tega nikoli nismo utegnili preučevati. Mi to le živimo.
Naj uprizorimo obračun? Zbor bi stopil pred slovensko javnost, položil bi prednjo šop neurejenih papirjev o svojem delu in bi rekel: «Takole sem ti služil za ime in prijateljstvo, ki si mi ga dajala. Nezvest ti nisem bil in lenaril nisem. Nisem bil vedno čisto zdrav, toda poležaval nisem
nikoli. Delal sem po svoji mladi glavi, saj zato jo imam, tebe pa tudi dostikrat ni bilo, da bi te kaj vprašal.* Pokazal bi ji se ocene z domačih koncertov, pohvale in hvale od drugod. »Vsega ne jemlji za čisto zlato, sam sem se strožje sodil, kot so mo drugi. Toda to bo že držalo, da te nisem nikjer sramotil. Ali sva si torej bot?»
Toda slovenska javnost bi bržčas odgovorila: «Ne govori, temveč poj!» In imela bi prav.
Kaj bi torej: naj ostane razmetano, prepredeno in raztreseno, kakršno je. Vsak od nas tisočih si bo sam izbrskal iz te gmota tisto, čemur je vredno nazdraviti ob prazniku. In vsi drugi, ki smo jim mar, tudi. Posebej se tisti stari, Maroltovi APZ-jevci, ki jim zdaj že hčere in sinovi pojo pri nas; njihovih «na zdravje* bi nam bil posebno dragocen.
Le naj ostane, kot je. Saj nismo ob oporoki. Precej za dvajseto sezono bo enaindvajseta. Duša zbora raste samoživa in zdrava in vedno mlada.
Na mnoga leta!»
SOBOTA, 24. SEPTEMBRA 1966 Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila; 7.30 Jutranja glasba;
11.30	Slov. pesmi; 11.45 Vokalni
ansambli; 12.15 Penko:	«Ribe»;
12.30	Za vsakogar nekaj; 13.30 Pesmi; 14.45 Orkestri; 15.30 Moški zbor «Vinko Vodopivec«; 16.00 Volan; 16.20 2iva Gruden: ((Brezbarvni nič«; 16.45 Simfonična glasba; 17,20 Razkuštrane pesmi; 18.15 Umetnost; 18.30 Ciganska in madžarska glasba; 18.50 Glasbeni vrtiljak; 19.15 Počitniška srečanja; 20.00 Športna tribuna; 20.45 Chet Baker; 21.00 «Večer v Sorrentu«, enodejanka; 21.30 Operetne melodije; 22.15 Pesem in ples.
17.15 Kol. dirke; 17.15 Glasbena fantazija; 17.40 Plošče za najmlajše; 18.50 Vaši izbranci; 20.10 Lahka glasba; 21.00 Francoska lahka glasba; 22.00 Glasba v večeru.
tli. program
18.30 Nino Rota; 18.50 Severnoameriška kultura; 19.00 Vsakove-čemi koncert; 20.50 Revija revij; 21.20 Simfonični koncert.
Slovenija
Koper
7.30, 8.30, 14.30, 15.30, 18.30, 20.15 — Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8 00 Prenos RL; 8.15 Jutranja glasba; 9.00 Popevke; 9.30 Pod senčnikom; 10.15 Operna glasba; 11.00 Pesmi; 11.15 Plošče; 11.30 Pevci; 12.00 in 13.00 Glasba po željah: 13.50 Operni dueti; 14 40 Za prijetno razpoloženje; 15.00 Popevke; 16.00 Zabavna glasba; 16.45 Lahka glasba; 17.15 Plošče; 17.30 Izbrali ste; 18.00 Iz opernega sveta; 18.45 Jazz; 19.00 Prenos RL; 20.00 šport; 20.30 Prenos RL; 23.15 Plesna glasba.
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 19.00 20.30 — Poročila; 9.05 Glasbena matineja; 9.55 Radijska šola — Adamič: Črni čopič; 10.25 Pozdravi najmlajšim; 10.40 Vedri zvoki; 11.15 Operni koncert; 12.00 Turistični napotki; 12.15 Nimaš prednosti!; 13.05 Bjelinski:	Diverti-
mento; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Dobri znanci; 14 30 Priporočajo vam ..;	15.05 Iz solistične
glasbe; 15.35 Naši poslušalci čestitajo; 10.30 Jug. pesmi; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Gremo v kino; 18.35 Iz glasbenih revij; 19 00 Aktualnosti; 19.15 Jazzovska glasba; 19.50 S knjižnega trga; 29.05 Glasbene razglednice: 21.00 Sobotni koncert; 21.30 Zabavna radijska igra; 21.55 Akordi; 23.10 Oddaja za izseljence.
Nacionalni program
7.00, 8 00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila; 8.45 Neapeljske pesmi: 9.30 Rahmaninova rapsodija; 10.05 Popevke; 10 30 Operni baleti; 11.15 Narodni plesi; 11.30 Jazz; 13.30 Radijske kronike: 15.15 Likovne umetnosti; 15.30 Holandska lahka glasba; 17.00 Detektivke; 16.20 Oddaja za bolnike; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 in 18.40 Variete; 20.25 Gosov-De Angelis: »Inverno nel grattacielo«; 21.30 Ples.
Ital. televizijo
16.00 Kol. dirke; 17.00 Spored za najmlajše; 19.00 Izžrebanje loterije; 19 35 Teden v parlamentu; 1950 športne vesti in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Oddaja «Sca-la reale«; 22.30 Kronike XX. stoletja; 23.15 Dnevnik.
II. kana/
21.00 Dnevnik; 21.15 Recital Jo-anne Sutherland; 22.05 Balet Be-riozka; 22.55 Svetovno prvenstvo v telovadbi: ženske proste vaje.
Jug. televizija
II. program
7.30 . 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila; 8.50 Kitarist Ingman; 9.00 Poje Paola Bertoni; 9.40 Nove pesmi; 10.35 Glasbeni spored; 11.15 Ansambel A. Camere; 11.35 Vesela glasba; 12.00 Orkestri; 12.20 Operna glasba; 14.05 Pevci; 14.45 Glasbeni kotiček; 15.35 Folklorna glasba; 16.00 Rapsodija; 16.15 -
8.40 in 13.50 TV v šoli; 15.10 Svetovno telovadno prvenstvo;
17.10	Vsako soboto; 17.25 Obzornik; 17.45 S kamero po svetu;
18.10	Operna scena; 19.00 Dnevnik; 19.30 Zaklad svetega vodnjaka — film; 20.00 Sedma sila — humoristična oddaja; 20.50 Ivo Andrič: Most na Drini — dramatiziran roman; 21.15 Zapletene mreže — film; 22.05 Poročila.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne spuščajte se v kritike, če niste osebno prizadeti. Negotovost v družini.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Na srečo se ne smete zanašati. V ospredju boste v družbi, ki ste jo komaj spoznali.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Več elastičnosti v poslovnih zadevah. Skušajte biti pravični v svojih sodbah.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Zelo zapletena dejavnost in brez učinka. Svoje odnose do ljubljene osebe morate urediti.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ce vam je možno, ohranite mirno kri. Premalo pozornosti posvečate domačim.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pohitite z delom, da vas čas ne prehiti. Nekdo vas bo napačno razumel.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
Preveliko zaupanje ni priporočljivo. Preveč se ženete za osebo, ki vas ne mara.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Zelo ploden dan, toda tudi razočaranje. Okolje preveč vpliva na vas.
STRELEC (od 23.11 do 20 12.) Majhen nesporazum s hujšimi posledicami. Upoštevajte tudi tuje želje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Izkoristite svoj trenutno boljši položaj. Prehodna vendar nevšečna napetost.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vsi so na vaši strani, izkoristite priložnost. Ne zanašajte se le na zunanji videz.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Več sreče kot pameti. Toda ne bo vedno tako. Nerazpoloženi boste in to brez razloga.
MiMORSKi DNEVNIK

Vreme včeraj: naj višja temperatu-ra 23.5, naj-nižja 16.8. ob 19 uri 21; zračni tla* 1013.2 stalen, vlaga 60 odst., brez vetra, nebo jasno, niorje rahlo razgibalno, temperatura morja 20.2 stopinje.
Tržaški dnevni
PO ODLOČITVI PREFEKTA V SPORAZUMU S PREDSEDNIKOM PRIZIVNEGA SODIŠČA
Danes, SOBOTA, 24. septembra Nadja
Sonce vzide ob 6.54 tn zatone ob 19.00. Dolžina dneva 12.06. Luna vzide ob 17.18 in zatone ob 1.02 Jutri, NEDELJA, 25. septembra Uroš
Občinske in pokrajinske volitve na TržaškemJa™.a dela_T.“m*!n|Mi,ii dokončno določene za 27. in 28. novembra letos
S SEJE MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Preteku,™ dekreta ko maral tržaški župan akiarlti z enotnim razglasom 45 dni pred dnevom volitev - Občinski aparat čaka sedaj ogromno tehnično delo, stranke pa borba za glasove
Tržaški prefekt dr Cappellln! je sporazumno s prvim predsednikom prizivnega sodišča določil, da bodo upravne volitve na T.rtžaškem, oe pravi volibve za izvolitev tržaškega občinskega sveta in pokrajinskega sveta 27. in 28. novembra letos. V nedeljo, 27. novembra se bodo volitve začele ob 8. uri in bodo trajale do 22. ure; v ponedeljek, 28. novembra pa od 7. do 14. ure, ko se bodo zaključile.
Sedaj, ko je prefekt določil datum volitev, bo izdal dva dekreta. V enem bo uradno določen datum za pokrajinske, v drugem pa datum za tržaške občinske volit, ve. Oba dekreta bo prefektura poslala tržaškemu županu, ki bo mo. ral 45 dni pred 27. novembrom, odnosno 13. oktobra, objaviti enoten razglas za pokrajinske in občinske volitve. Ostalim županom v pokrajini, kjer bodo samo volitve za pokrajinski svet, pa bo prefektura poslala samo prepis dekreta prefekta o pokrajinskih volitvah in bodo morali izdati razglas o pokrajinskih volitvah prav tako 45 dni pred dnevom valitev.
Z objavo dneva pokrajinskih in občinskih volitev v Trstu odpadejo dokončno vsi glasovi, ki so se svoj čas razširili v mestu, da bodo upravne volitve odložene do prihodnje spomladi. Ti glasovi sicer niso bili nikjer potrjeni. Nedavno pa so demokristjani, socialisti in socialdemokrati zagrozili, da se ne bodo udeležili upravnih volitev, če v Rimu ne bodo upoštevali njihovih zahtev v korist Trsta glede načrta IRI o preureditvi ladjedeiske industrije. Po razgovorih predstavnikov teh treh •trank v Rimu s predsednikom vlade Morom, ministrom za gospo, darsko načrtovanje in proračun Pieraccinijem, predstavniki IRI, o-srednjimi voditelji treh strank in drugimi, je tudi ta grožnja odpad-la, saj iz poročil, ki so prišla .z Rima o teli razgovorih, lahko sklepamo, da so tržaški predstavniki strank levega centra zadovoljni z zagotovili, ki so jim jih dali v Ri. mu v zvezi z napovedano preureditvijo ladjedeiske industrije. Sicer pa bodo rezultati teh razgovorov in posredovanj v Rimu dokončno znani najkasneje do polovice prihodnjega tedna, ko bo o tem vprašanju odločal medmini.
* trsk y odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE), kii se bo baje sestal, kot smo zvedeli, v torek.
Določitev dneva upravnih volitev bo sedaj sprožila celoten občinski aparat, ki bo moral v zelo kratkem roku, in sicer do 13. oktobra opraviti mnogo dela. V prihodnjih 20 dneh bo moral anagraf-ski urad črtati iz volilnih seznamov vse volivce, ki so iz kakršnega koli razloga zgubili volilno pra. vico; hkrati pa bo moral vpisati v volilne sezname vse osebe, ki so, odnosno ki bodo pridobile volilno pravico od zadnje revizije volilnih seznamov preteklega julija do 13.
Ob 20.15 na trgu v Sv. Križu bosta o istem vprašanju govorila komunistični pokrajinski svetova lec n Piše in član tajništva dežel nega odbora KPI za Toskano Lu ciano Lusvardi ter občinski sveto valeč KPI v Trstu Franc Gombač
Skupščina delavcev ladjedelnice Sv. Marka
Sinoči sta bili na sedežu Nove delavske zbornice - CGIL skupščini delavcev ladjedelnice Sv. Marka,
njimi vestmi iz Rima o usodi te tržaške ladjedelnice in druga vprašanja, ki se tičejo ladjedeiske industrije. Sindikalni predstavniki so
oktobra, ali do 45. dneva pred volitvami. Poteg tega mora občina po novem volilnem zakonu od preteklega januarja, vse volivce, ki so odnosno bodo do 13. oktobra prijavili spremembo naslova, vpisati v njihove najbližje volilne se. deže.
Po zadnjem pregledu volilnih seznamov v mesecu juliju je bilo v tržaški občini skupno 216.031 volivcev, od teh 118.602 žensk in 97.420 moških. Točno število voliv-cev v tržaški občini, ki bo znano po zadnjem pregledu volilnih imenikov, se bo morda za malenkost spremenilo.
Politične stranke pa se že nekaj časa pripravljajo na volitve. Socialisti in socialdemokrati so v tem pogledu najbolj pohiteli zlasti zaradi bližnjih sklepov o združitvi teh dveh strank. Zato so se že svoj čas sporazumeli, da bodo predložili enotni listi. Sporazum med tema dvema strankama je že popolnoma izpolnjen, saj je pari-tetični odbor že sklenil, da bo na enotni socialistični listi za tržaški občinski svet 30 kandidatov PSI in 30 PSDI Hkrati pa so določili, da če bo na tej listi izvoljenih 10 svetovalcev, jih bo 6 pripadalo skupini PSDI, 4 pa skupini PSI, če bo 9 izvoljenih, jih bo dobila 5 PSDI, 4 PSI, v primeru pa, da jih bo izvoljenih 8, jih bo 5 pripadalo socialdemokratom, 3 pa so. cialistom. Glede pokrajinskih volitev, na katerih se ”4 svetovalcev izvoli^ v 24 volilnih okrožjih, ni mogoče točno določiti razmerja, ker je to odvisno od tega, koliko glasov dobi posamezni kandidat v Na XXIII. konferenci o prometu, posameznem volilnem okrožju. ki je v teku v Stresi, je v razpravi Komunisti so pretekli torek na j o temi ((Koristniki cest in potreba skupščini odobrili kandidatni listi Po enotnem načrtu prometnosti v za občinske in pokrajinske volitve okviru vsedržavnega in deželnega ter smernice volilnega programa, načrtovanja«, povzel besedo tudi de-Pred sestavo kandidatnih list so o želnl odbornik za javna dela Ma-kandidatih razpravljali v partij, sutto. Poleg prikaza najpomembnej-skih sekcijah, ki so osrednjemu po- ših ukrepov deželne uprave v pr-
delavcem povedali, da bodo še naprej vodili odločno borbo za ohranitev Sv. Marka in da bodo to svoje stališče zagovarjali v ponedeljek na sestanku z ministrom Pieraccinijem v Rimu.
Obiski pri dr. Cappclliniju
Vladni komisar dr. Lino Cappelli-ni je včeraj ob 11. uri sprejel svetnika računskega dvora dr. Tama Nato je sprejel na poslovilni obisk ravnatelja tržaških zaporov dr. Di Piazzo, za njim polk. Raguso z vojaškega okrožja, predsednika Jacht
obrazložiH0	Clu^ ASr^o^ad^^Tangrazi^Tn
obrazložili položaj v zvezi z zad- šefa legalnega deželnega urada odv
Pacio. Zvečer se je dr. Cappellini podal na- obisk na sedež Vsedržavnega združenja družin padlih in pogrešanih v vojni.
za skoraj 300 milijonov lir
Zupanova zahvala vsem, ki so prispevali k velikemu uspehu natečaja za umetnostno vzgojo šolskih otrok
Na sinočnji seji miljskega občinskega sveta je župan najprej na kratko poročal o zaključku natečaja za umetnostno vzgojo na osnovnih in srednjih šolah, o študijskem zasedanju šolnikov In razstavi otroških risb. Zahvalil se je oblastem, vsem sodelavcem In gostom, ki so prispevali svoj delež, da je ta prva tovrstna prireditev lepo uspela ter vzbudila veliko zanimanja. Pripomnil je, da sta zasedanje in razstava privabili v Milje lepo število gostov Iz vseh krajev dežele, še posebno pa je poudaril, da sta natečaj in zasedanje imela veliko vzgojno vrednost. Zaradi tega je v imenu občinske uprave obljubil, da bodo tekmovanja «ex tempore« priredili vsako leto, natečaj in zasedanje pa v daljši razdalji, v kolikor bo dežela prispevala svoj delež za kritje stroškov take prireditve.
Nato je župan poročal o raznih javnih delih v občini. Sporočil je, da so že v teku dela za garažo ob-
.........................................................
NA XXIII. KONFEIIENCI O PROMETU V STRESI
Deželni odbornik Masutto o važnosti modernega cestnega omrežja v naši deželi
V dveh letih svojega delovanja je deželna uprava posvclila temu vprašanju veliko pozornost . Dežela kot most proti srednji in vzhodni Evropi
krajinskemu vodstvu predlagale i-mena kandidatov. O teh imenih je nato razpravljal federalni odbor, ki je sestavil kandidatni listi in ju nato predložil v odobritev članom.
Tudi druge stranke so v zadnjih dneh precej aktivne, čeprav se o nekaterih ne ve še nič točnega kakšne kandidatne liste bodo predložile. Govori pa se, da se bodo monarhisti, ki jih je v našem mestu ostalo le pičlo število in ki so na zadnjih volitvah podprli liberalce, povezali z misovci, ki so baje pMprttVtifthi ‘fc{f#e5#fr «i4d sv*-je kandidate tudi nekaj monarh^ stov. Kot torej vidimo, svoji k svojim.
ZBOROVANJA KPI
Danes popoldne ob IS. uri bo na Trgu sv. Jakoba senator Vittorio Vidali govoril na javnem zborovanju KPI o krajevnem gospodarskem položaju in o stališču strank levega centra v perspektivi bližnjih volitev.
HMIIIIIIHIIIIIlillllMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIimnillllllllllllllllllMlIllllllllllllllllllllllMlllltlllinUIIIIIIIIIIII
PO DALJŠEM POLETNEM PREMORU
Deželni svet se bo ponovno sestal v soboto, 1. oktobra
Svet ho ponovno razpravljal o zakonskem osnutku o ukre-pih za raziskovanje rudninskih bogastev v deželi - Ponovno odobren zakonski osnutek o zaščiti divjačine in o lovu
Predsednik de Rinaldmi je določil, da bo prva seja deželnega sveta v soboto 1. oktobra ob 9.30. Na dnevnem redu skupščine, ki bo prva po daljšem poletnem premoru, je poleg običajnih vprašanj svetovalcev, ponoven pregled zakonskega osnutka, ki ga je pred dnevi ponovno odobrila tretja stal. na komisija in ki vsebuje ukrepe za pospeševanje raziskovanja rudnin in drugih naravnih rezerv. Poročevalec bo svetovalec Varisco.
Ta zakonski osnutek pooblašča deželno upravo, da da pobudo za proučevalni načrt, ki naj v okvj-ru obstoječe zakonodaje pospešuje odkrivanje in valoriziranje rudnin, skih prvin, podzemeljskih energij in drugih materialov. Za uresničenje teh pobud je predviden izdatek 150 milijonov lir za sedanje finančno leto in po 100 milijonov lir za vsako naslednje finančno leto od 1067 do 1971.
Pod predsedstvom svetovalca Angelija se je včeraj dopoldne se. stala druga stalna komisija za kmetijstvo, gozdove in gorsko go spodarstvo, iti je ponovno soglasno odobrila zakonski osnutek, ki vsebuje določila za zažčito divjačine in za izvrševanje lova na pod-ročju dežele Furlanije-Julijske krajine, osnutek, katerega je vlada nedavno vrnila v ponovno proučitev deželnemu svetu.
Pred glasovanjem je poročevalec Bianchini predlagal spremembe v skladu z vladnimi pripombami. V diskusiji so sodelovali svetovalci Bertoli, Rinaldo, Boschi, Del Gobbo in Moschioni. Zasedanju je kot zastopnik odbora prisostvoval deželni odbornik za kme. tijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo Comelli.
Včeraj dopoldne se je pod predsedstvom dr. de Rinaldinija sestal urad predsedstva deželnega sveta. Razpravljali so o raznih proble mih notranjega organizacijskega značaja deželnih uradov. Urad predsedstva se bo ponovno sestal v petek 29. t.m.
Berzanti odložil obisk na Koroško
Predsednik deželnega odbora Ber-zanti je moral ponovno odložiti svoj obisk na Koroško, ki je bil predviden za konec tega meseca Zadržan Je namreč zaradi številnih važnih politično-upravnih vprašanj, ki so se mu nakopičila med njegovim bivanjem v ZDA.
Sporazumno s koroškimi oblast-
mi. bo predsednik Berzanti z nekaterimi sodelavci obiskal Celovec v začetku spomladi. Prvo srečanje med predstavniki Koroške in Furlanije-Julijske krajine je bilo septembra lani, ko je koroški deželni predsednik Sima, kot uradni gost predsednika Berzantija, obiskal Trst in Videm.
Z Dunaja poročajo, da je predsednik koroške deželne vlade Sima v pismu Berzantiju izrazil svoje obžalovanje zaradi odložitve njegovega obiska in izrekel pripravljenost, da pride med tem do vrste razgovorov med strokovnjaki obeh strani o nekaterih specifičnih vprašanjih, o katerih so že razpravljali na prejšnjih razgovorih v Trstu.
Protestna stavka v podjetju Machne
Včeraj so delavci podjetja Machne stavkali štiri ure v znak protesta proti zavlačevanju razgovorov o delovni pogodbi, ki se vlečejo v nedogled v Rimu. Na zborovanju, ki je bilo včeraj, so delavci sklenili, da odpošljejo tri brzojavke odgovornim sindikalnim organizacijam v Rimu, v katerih pozivajo odgovorne funkcionarje, naj prekinejo pogajanja ter preidejo na pot odločne in konkretna borbe za uveljavitev zahtev, ki jih postavlja prizadeta kategorija.
Borba kovinarjev v podjetju Machne se povezuje s splošno borbo kovinarjev zasebnih podjetij v Italiji in v zadnjem času tudi z borbo, ki jo vodijo kovinarji v podjetjih z državno soudeležbo. Kot je znano, se prav zasebni delodajalci naprezajo, da bi v največji meri okrnili zahteve sindikatov in prizadetih delavcev, ki jih je v vsej Italiji nekaj več kot en milijon. V zadnjih dneh pa so tudi predstavniki Intersinda, se pravi delo-dajalniške organizacije z državno soudeležbo, zaostrili svoje stališče, predvsem na normativnem področju. S tem so se predstavniki družb z državno soudeležbo približali stališču zasebnih industrijcev ter tako ustvarili nekakšno skupno fron. to vseh delodajalcev, bodisi zasebnikov ali pa tistih, ki delajo v družbenem sektorju. O vseh teh zadevah bodo prizadete organizacije razpravljale v prihodnjih dneh ter na najvišji ravni v teku tega meseca. Na vsak način je treba pričakovati, da bodo sindikalne organizacije nastopile zelo ostro proti poskusu, da se zavre to sindikalno gibanje.
vih dveh letih njenega delovanja, je odbornik Masutto hotel predvsem poudariti osnovne smernice politike prometnosti.
Odbornik Masutto je zlasti zagovarjal nujnost večjega sodelovanja ln večje koordinacije med’ posameznimi ustanovami, ki delujejo na področju prometnosti, da bo omrežje avto cest, kakor tudi cestno o-mrezje krajevnega značaja, bolj odgovarjalo kriterijem racionalnosti in učinkovitosti v okviru gospodarskega in urbanističnega održavnega in deželnega načrtovanja.
Poteiu.-W.ije govoril o vlogi avto 'BRffnVr modernih časih, je prešel na prikaz sedanjega stanja v deželi. Dejal Je, da predstavlja naša dežela s svojo površino nekaj nad 785 tisoč hektarov s stališča' cest, zaradi svoje orografske konfiguracije ln zaradi svojega zemljepisnega položaja ob meji z Avstrijo In Jugoslavijo, izredno važno področje. ((Dejansko imamo opravka z deželo, v kateri imamo srednje in visokogorske ceste, obalne ceste, gričevnate ceste in široko omrežje državnih ln pokrajinskih cest v furlanski nižini. Dva važna prehoda, Kokau Dri Trbižu in Monte Croce Carni-co, povezujeta to cestno omrežje 7 Avstrijo. Drugi prehodi so odprti vzdolž vzhodne meje od Predtla c o Trsta. Furlanija — Julijska krajina je v bistvu obrobno področje v državnem okviru, toda njena mostišč-na lega med zahodom ln vzhodom ji zagotavlja v prihodnjih letih naraščajočo važnost mednarodnih zvez. Kot dokaz lahko služi že samo dejstvo, da mednarodni smeri, ki jih vsebuje ženevski dogovor, E 7 in E14, potekata preko Alpskega grebena prav skozi prehod pri Kokau.
Nato je odbornik Masutto dejal, da daje deželni statut deželi Furlaniji — Julijski krajini zakonodajno pristojnost glede vseh javnih del krajevnega In deželnega pomena In torej tudi glede cest, z Izjemo državnih. Odgovornost, ki pri-tiče deželni vladi je treba zato povezati s sedanjimi pomanjkljivostmi na področju prometnosti in z iskanjem sredstev za odstranitev teh pomanjkljivosti. Zato je treba določiti deželno načrtovalno smer, ki mora med drugimi upoštevati dve osnovni potrebi: kljub popolnoma različnim področjem posegov države in dežele ohraniti koordinacijo teh posegov in težiti, tudi s sodelovanjem na finančni ravni k primernejšim rešitvam za okrepitev cestnega omrežja mednarodnega in državnega pomena, vzpodbujati dejavnost krajevnih ustanov za Izboljšanje manjšega cestnega omrežja, upoštevajoč specifične funkcije
Kot primer iz katerega je razvidna važnost koordiniranja deželne
pobude z državno in krajevnih u-stanov, je Masutto navedel primer avto ceste Trst — Benetke z odcepom Palmanova — Videm. Cesto gradi družba »Autovie Venete« in bo končana do konca leta 1968 Družbo sestavljajo krajevne ustanove naše dežele in pokrajin Benetk in Trevisa, z letošnjim letom pa je večina delnic prešla na deželo. Gre za odločitev, ki jo je narekovala jasna volja dežele, da da učinkovit prispevek ne samo fi-nančnega značaja temveč tudi političnega pomena za rešitev vprašanja, ki se ne zaključuje z zgraditvijo avto ceste Trst — Benetke, ?®.mvee.,S0 Sa Je treba lotiti in rešiti v širših in popolnejših funkcijah, ki jih mora ta gradnja izpol-niti: t.j. v spopolnitvi z odsekom Videm — Trbiž za povezavo z av-strijsklm omrežjem in z odsekom Villesse — Gorica za povezavo z načrtovano ■ avto ceBto- Ljubi jana — Gorica. V ta namen je deželna vlada že sprejela važne ukrepe, kot na primer financiranje 2 milijard lir za odsek Gorica — Villesse, medtem ko se konkretno prizadeva za uresničenje odseka Videm — Trbiž Odbornik Masutto je dejal, da se dežela Furlanija — Julijska krajina zaveda finančnih težav, ki bremenijo dejavnost države in da namerava kar najbolj sodelovati za uresničenje avto cestnega programa, ki je po eni strani učinkovito
m nenadomestljivo sredstvo za preprečevanje izolacije v kateri se nahaja naša dežela, po drugi strani pa nujen pogoj za razvoj mednarodnih.. stikov, ki so tako važni za gospodarstvo naše dežele in ki predstavljajo velike poti usmerjanja prometa širokega evropskega področja proti Sredozemlju. Pri tem pa je dejal, da načrt državnega razvoja predvideva sicer gradnjo odcepa avto ceste Verona—Brenner, ne predvideva pa gradnje odcepa Videm — Trbiž — Kokau, t.j. manj kot loo km avtomobilske ceste, ki bi povezala Padsko nižino, tržaško in beneško pristanišče ter plaže zgornjega Jadrana s srcem osrednje in vzhodne Evrope.
Deželni odbornik Masutto Je na koncu svoje intervencije govoril še o skrbi dežele za turistične ceste.
• Opželjib odbornik far javno vzgo-jo Gtust je včeraj sprejel v Trstu predsedrifkft ftirfifes^e1' podporne ustanove Freschija. Nato je odbornik Giust obiskal drugo mednarod-no razstavo cerkvene umetnosti. Odbornik si je v spremstvu glavnega tajnika razstave Orlanda ogledal razstavljene slike in kipe Iz Evrope. Amerike, Afrike in Azije ter izrekel svoje čestitke za tako uspešno prireditev. Kasneje si je odbornik Giust v Gorici ogledal razstavo gonškega slikarja Tominca, ki jo je priredila občina.
činskega podjetja ACNA (15 milijonov lir), na dražbah pa so bila oddana dela za kanalizacijo pri Orehu (7 milijonov lir), za asfaltiranje notranjih poti v predmestju ln raznih naseljih (8 milijonov lir), za novo pot v Rio Storto (11 milijonov lir), za podaljšanje vodovodnega omrežja k novim naselbinam (2 milijona lir), za ureditev kanalizacije (8 milijonov lir) in 7 milijonov lir za razna druga dela. Občinska uprava je razen tega zaprosila deželo za prispevek za ureditev potokov, za ureditev obale, za izgradnjo pločnika od Sv. Roka do Lazza-reta, za ureditev ceste čampore— Sv. Florjan, cesto Fortezza—Lazaret in Stare Milje—Lazaret (skupni znesek 227 milijonov lir). Ob zaključku je še sporočil, da bodo v kratkem odobreni načrti za izgradnjo 54 ljudskih stanovanj.
Nato je sledila diskusija in odobritev nekaterih upravnih sklepih miljske uprave. Tako je občinski svet odobril sklep glede povračila prevoznih stroškov potrebnim dijakom za lansko leto ter sklep za sprejem v službo uradnice, ki je bila prej zaposlena kot socialna delavka pri ustanovi EAS (Ustanova za socialno pomoč), ki Je bila razpuščena pred nekaj meseci, ker ni prišlo do ustanovitve konzorcija med krajevnimi ustanovami za njeno vzdrževanje. Prihodnja seja bo v petek.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi danes, v soboto, 24. septembra t. 1. ob 21. uri
v KULTURNEM DOMU
KONCERT
APZ «T. TOMSIC»
ki bo pod vodstvom Marka Muniha Izvajal umetne ln narodne pesmi.
Vstopnina 500 Ur, dijaki in pevci z izkaznico 300 Ur.
Predprodaja vstopnic v Tržaški knjigami in eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma.
Mesarski uslužbenci bodo ponovno stavkali
Sindikalne organizacije CGIL (FILCAMS), Delavska zbornica in CISL (FISASCAT) napovedujejo stavko mesarskih delavcev in usluž. bencev za 28. in 29. november. Pokrajinske sindikalne organizacije pravijo v svojem poročilu, da ni prišlo do sprememb v stališču delodajalcev, ki je pred časom povzročilo razbitje pogajanj. Spričo tega sindikalne organizacije, upoštevajoč navodila skupščine delavcev in nameščencev mesnic, pra glašajo novo stavko. Namen stavke je, da se prizna prizadetim sodobno in častno ureditev pogodbe kategorije.
48-urna stavka v opekarni pri Orehu
Pokrajinski sindikat FILCA-CISL sporoča,je včeraj začela 48* urna^ stavka delavcev V opekarni pri Orehih 'Stavka se bo zaključila danes.
Pokrajinsko vodstvo FILCA-CISL se bo sestalo danes ter bo proučilo sindikalni položaj na področju gradbeništva ter vprašanje zaposlenosti.
ZBOROVANJE PSIUP Danes ob 11. uri bo na Trgu Pon-terosso javno zborovanje PSIUP Govoril bo član vodstva tržaške federacije prof. Fausto Monfalcon.
.............................i..........IIHIIIIIIIIIIIII
Komercialisti, ki sodelujejo na 15. vsedržavnem kongresu stanovske organizacije, so se včeraj odpravili na izlet v Furlanijo. Posamezne skupine so obiskale Videm, Čedad, Tricesimo, Lugnano, Hu-min in druga središča ob morju in v notranjosti dežele, zvečer pa so se vrnili v Trst, kjer so prisostvovali predstavi »Luči in zvoki« v miramarskem parku.
Danes se bo kongresno delo Avditoriju nadaljevalo. Na sporedu so štiri daljše razprave in eno poročilo: razprave bodo podali prof A. Parea iz Vigevana (((Načrtovanje: sodoben instrument za izvajanje zdrave gospodarske politike«), dr. F. Santarelli iz Milana (((Politika dohodkov in narodna pro duktivnost«), dr. G. Santaga iz Benetk (((Krajevne ustanove in gospodarsko načrtovanje«) ter dr. A. Ciatto iz Rima (((Beležke o načrtovanju«), poročilo pa bo prebral
IIIIIIIIHIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||inVll|||||llllllIIIIIIIIIIIIIII||||||||llllllllllllll,,lll|,,|,,l,
..........."""'"'■.»"i'',...........
VSEDRŽAVNI KONGRES KOMERCIALISTOV
Po včerajšnjem izletu danes štiri razprave o
Kongres se bo zaključil jutri z dvema izletoma kongresistov v Jugoslavijo
NA POBUDO ANPI V SV. KRIŽU
Sestanek bivših partizanskih borcev
Na pobudo nekaterih krajevnih odborov ANPI je bil predvčerajš« njim v Ljudskem domu v Križu sestanek partizanov. Sestanka so se udeležili zastopniki vseh sekcij v tržaški občini ter sekcij jz Nabrežine, Zgonika, Repentahra in Doline. Uvodno poročilo je podal pokrajinski predsednik ANPI Cala-bria, nato pa se je razvila plodna razprava v zvezi z organizacijsko učvrstitvijo združenja v vseh kra-ških vaseh. Predvsem pa so sklenili ‘pojačati napore, da bi dosegli ponovno odprtje roka za dosego priznanja kvalifikacije partizanskega borca, ki je zaradi posebnega položaja, v katerem se je v določenem trenutku znašlo tržaško področje, številni borci niso mogli^ doseči, ker niso utegnili pravočasno predložiti potrebnih dokumentov. V tej zvezi so tudi poudarili nujnost, da vlada izda primerne zakonske ukrepe, ki so jih vsedržavne partizanske organizacije že zahtevale.
Na sestanku so tudi naslovili topel poziv na vse bivše partizanske borce, naj se združijo v organizaciji ANPI, da bo ta še učinkoviteje branila in uveljavljala moralne in politične vrednote protifašistične borbe.
* * #
ANPI je za tiste partizane, ki se nameravajo udeležiti srečanja italijanskih in hrvaških partizanov, ki bo v soboto in v nedeljo v Zagrebu, dalo na razpolago avtobus, ki bo odpeljal s Trga Ul-piano v soboto ob 5.30. Cena za prenočevanje in prehrano znaša 5000 lir. Prijave, tudi v primeru potovanja z zasebnim sredstvom,
Js|hW VS, ET-
v Furlanijo načrtovanju
Mladi kolesar podrl pešca na Trgu Gioberti
Nekaj pred 11. uro je 68-Ietnl upokojenec Alfonso Ritani iz Ul. Udine 73 prečkal cesto pri Trgu Gioberti, ko ga je s kolesom podrl 14-letni Renato Maiorano Iz Ulice delle Docce 11. Fant se je namreč vozil okoli cerkve in ni opazil moškega, ki je ravno tedaj šel mimo.
Z rešilnim avtom RK so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v približno 8 dneh zaradi prask po levem kolenu In obeh komolcih.
TRAGIČNO SLUČAJNO ODKRITJE
Truplo obešenega moškega pri trebenskem pokopališču
Gre za 63-letnega Antona Martinčiča iz Ronk, ki si je vzel življenje verjetno pred kakimi 40 dnevi
Včeraj zjutraj okoli 11. ure je glavne bolnišnice, kjer je na raz-neka ženska odkrila nekaj metrov, polago sodnim oblastem, pred trebenskim pokopališčem I Vzroki samomora niso še znani truplo moškega, ki je ležalo na, in agenti komisariata z Opčin na-tleh ob drevesu.	daljujejo s preiskavo.
Nemudoma je stekla do najbliž-' jega telefona in poklicala agente! s komisariata na Opčinah, ki so'
takoj prihiteli skupaj s sodnim zdravnikom dr. Nicolinijem in z agenti znanstvenega oddelka policije, na kraj odkritja.
Moški je imel okrog vratu usnjen pas, na debeli veji bližnjega drevesa pa je visela vrv. Torej samomor
Po kratki preiskavi, so agenti našli v žepu obešenčevega jopiča dokument brez slike. Iz dokumenta pa so vsekakor lahko izvedeli, da gre za 63-letnega Antonia Martinčiča iz Ronk. Sodni zdravnik dr. Nicolini je ugotovil, da je smrt nastopila približno pred 40 dnevi
Na zebrastem prehodu lambretist v pešca
Ob^9.30 Je prišlo na Nabrežju -,N. Sauro. v višini Ul. dell’Annunzia-ta do manjše prometne nesreče, pri kateri se je ponesrečil 56-letni pomorščak Giuseppe Brenco iz Ulice Lazzaretto Vecchio 9.
Medtem ko je moški na omenjenem nabrežju prečkal cesto na prehodu za pešce, ga je podrla lam-breta, ki jo je proti Čampu Marziu vozil 22-letni Guido Roberti iz Ul. Bazzarini 2.
Pri padcu se je Brenco pobil po glavi in desni nogi. V bolnišnici, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški
strokovnjak dr. F. Montebugnoli iz Firenc Nekateri komercialisti bodo poleg tega dodali svoje pripombe k poročilu o državnem gospodarskem načrtovanju, ki ga je prvi dan podal Giuseppe Pella, in izpopolnili njegove ugotovitve v zvezi s posameznimi vprašanji, ki se jih je govornik dotaknil med svojim izvajanjem. Na splošno že-hjo komercialisti poudariti nujnost, naj hi se državni organi in še posebej medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje pogoste ie posvetovali, pri opravljanju svojega dela, s predstavniki kategorije komercialistov, kakor so to delali
™?°2®resa se udeležuje nekaj čez 300 komercialistov iz vse države-na vsedržavnem spisku komercial-mn p„r2^sionaIcev Je danes vpisa-mh 9 799 strokovnjakov. Največ jih deluje v Rimu, in sicer jih je na tamkajšnjem spisku kar 1.720 Mnogo komercialistov je tudi v Milanu: 1.405. Na tržaškem spisku J1“ Jf opisanih 166, na videmskem pa 70. V okviru tržaškega spiska diplomiranih komercialistov deluje več strokovnih komisij, tako komisija za strokovno izobrazbo, komisija za davčna vprašanja, disciplinska komisija, in druge.
Kongres se bo zaključil v nede-ljo popoldne ln na tej zaključeni svečanosti bo vlado zastopal podtajnik zakladnega ministrstva posl. Ogrini, večina komercialistov pa se bo nato udeležila dveh izletov v Jugoslavijo, ki ju organizira tukajšnja turistična agencija UT AT. Prvi izlet obsega tridnevno poto-yanJ® v Ljubljano, Zagreb, Plitvice m Opatijo, in sicer z avtobusom.
, ,• -J,zk;t ?? J® doslej prijavilo oko11..,5® ljudi. Drugi izlet pa je nekoliko bolj zahteven, hkrati pa tudi bolj zanimiv ter se je zani prijavilo čez 150 kongresistov in njihovih svojcev. Izletniki bodo odpotovali v nedeljo zjutraj v Benet-ke’ rJff se bodo vkrcali na motorno ladjo ((Jugoslavijo«. Izlet obsega obisk otokov Hvara in Korčule ter Splita in Dubrovnika.
močneje udaril s kladivom po steni, se je s te odtrgal kamen in zadel Perionija v glavo
..Ves dan ni čutil posebnih bolečin, 'kot samo glavobol. Včeraj pa jc* pričel čutiti vedno močnejše bolečine, tako da je bil prisiljen poklicati bolničarje RK, ki so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico. Zdraviti se bo moral od 8 do 10 dni.
T^idma ulednidtiM
Kamen v glavo
Včeraj ob 19.10 so sprejeli na nevrokirurški oddelek bolnišnice 62-letnega upokojenca Giuseppa Perlona iz Ul. S. Cilino 38.
Perion se je ponesrečil predvčerajšnjim okoli 16.30 v drugem nadstropju poslopja št. 109 v Ul. S.
nastopila približno pred 40 dnevi kjer so ga sprejeli na nevrokirurški Cilino, ko se je pogovarjal s švo-zaradi zadušitve in je dal dovolje-1oddelek, se bo moral zdraviti pri-, jim prijateljem žida-iem ki ic rc-nje za prenos trupla v mrtvašnicoIbilžno 1 teden,	previjal steno Ko 'A ;,'r
Vsiljivost ilegalnih trgovskih agentov
Pred časom ste zabeležili neprijetne epizode s tržaških ulic, ko neki «mladeniči», po navadi delo-mrzneži, ustavljajo ljudi in jim ponujajo bleščeče «zlate» ure, ki da so jih pretihotapili z ladij in ki da jim jih prodajo za majhen denar, vsekakor za veliko manj kot so vredne. Resnici na ljubo se je policija potrudila in vsaj za nekaj časa so se ti «trgovci» potuhnili, ali vsaj postali manj vsiljivi. Zadnje čase pa na naših ulicah ponovno naletimo na prav nič lepše epizode. Navedel bom le dve epizodi, ki sem jim bil priča včeraj popoldne:
Ob pol Štirih popoldne se štiri mlajše ženske — Jugoslovanke — na Trgu Liberth otepajo dveh moških od 35 do 49 let, ki jih tako rekoč vlečejo v neko trgovino po nakupih. Čeprav ženske moledujejo, da naj jih vsiljivca pustita pri miru, ker da se jim mudi na vlak, jih vneta «agenta» ne pustita iz rok, dokler se ena ne požene na cesto med avtomobile in ji druge tri sledijo.
Ob tri četrt na štiri podoben primer na vogalu Ul. Imbriani in Ul. Mazzini:- trije Jugoslovani, med njimi eden s kovčkom v roki, se ne morejo znebiti prav tako vnetega «agenta». Prepirajo se z njim, ker noče odnehati in jih pustiti pri miru. Mož s kovčkom v sveti jezi vrže celo kovček ob tla, da se začno ljudje ustavljati in opazovati. Vsiljivec pa še ne odneha, dokler trije Jugoslovani, ki jim je postalo že nerodno, ne popustijo in sledijo «agentu».
• * •
Komentar ni potreben in ga prepustimo tistim, ki jim Je dolžnost
Z glavo v železno os
Včeraj ob 8.20 so sprejeli na nevrokirurški oddelek bolnišnice 37-letnega delavca Alfreda Indelicata iz Ul. S. Mtchele 10, ki je postal žrtev nesreče na delu.
V bolnišnici, kamor so ga odpeljali z rešilnim avtom RK, je povedal, da se je malo prej na pomolu 2 Starega pristanišča iz nepojasnjenih vzrokov zaletel z glavo v železno os avtomatičnega nosilca.
Zaradi lažjih ran po d?snl temenici se bo moral zdraviti 8 dni.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu
Abonmaji za sezono 1966-67 so na razpolago v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška št. 20, tel. 61-792.
Otvoritvena predstava bo 13. oktobra.
174
Šolske vesti
ROJSTVA. SMRTI IN POROK L
Dne 23, septembra se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
UMRLI SO: 85-letna Paola Cortese, 73-letnl Antonino Galeano, 65-let-ni Giuseppe Belli, 74-letni Giovanni Ghira, 54-letni Adalberto Kocjancich, 64-letnl Oscar Zorzin, 56-letni Alfre. do Capoleva, 69-letna Teresa Bubnič vd. Marussi, 74-letni Federico Marin, 85-letna Anna Žvanut vd. Rudes, 83-letna Luigia Cidri vd. Hribar, 75-let-na Filnppa MastriHi vd. Oliva, 93-letna Maria Cristina Oggiano vd. Ruggiero.
DNEVNA služba LEKARN (od 13 do 16. ure)
Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossetti, Ul, Combi 19; dr, Si-gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro in Neri. Ul. Dante 7
nočna služba lekarn
(od 19.30 do 6 30)
Godina, Čampo S. Giacomo 1; Al-la Minerva, Trg S. Francesco 1; Ai Due Mori, Trg Unltš 4: Nicoli, Ul di Servola 80 (Skedenj)
Mali oglasi
TRGOVINA pohištva Bruno — opre ma za kuhinje in dnevne sobe iz for mike. Lastna izdelava Fonderla št ’ (blizu bolnice).
Nazlonale 15.30 «FBI operazlone gat-to» Technicolor. Hayley Mills, Dean Jones.
Excelsior 15.30 «La battaglla di Alge-ri» Prva nagrada na filmskem festivalu v Benetkah 1966. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenlce 16.00 «La caduta delle aquile» Barve De Luxe. George Peppard, Uršula Andress. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 15.00 17.25 19.50 22.20 «La cac-cia« Technicolor. Marlon Brando, Jane Fonda. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 15.30 «11 tramonto dl un idolo« Technicolor, Eike Sommer, Joseph Cotten.
Alabarua 16.00 «Operazione pocker« Colorscope. Roger Brovvne, Elga Line.
Fllodrammatico 16.30 «Madame X» — Technicolor. Lana Turner, Riccardo Montalban.
Aurora 16.00 «Rififi internazionale«.
Cristallo 17.00 «Mary Poppms« Tecn mcolor. Film petih Oscarjev Juhe Addarns,
Garibaldi 16.30 »Spionaggio Interna-zionale« Technicolor
Capitol 15.30 «Rita la zanzara« Technicolor. Rita Pavone, Laura Etri-kian, Gino Brarmeri.
lmpero 16.30 »Erankie e johnny».
Moderno 16,30 «11 volo deli a Fenice« Technicolor, James Stevvart, Hardy Kruger, Peter Finch.
Vittorio Veneto 15.30 «Agente 007 o-pedazione Thunderball« Sean Con-nery. Claudirie Ager. Technicolor.
Astra 16.30 (dperess«.
Ideale 15,30 21.30 cLa caduta dellTm-pero Romano« Technicolor. Sophia Loren James Mason
Abbazia 16.30 «Judith» Technicolor. Sophia Loren, Peter Finch.
IZLET IN FOTOGRAFSKI EX TEMPORE SI*DT
SPDT vabi svoje člane, prijatelje in mladino na jesenski izlet 2. o..tobra v dolino Mar-tuljkove skupine do bivaka Za. Akom. Lepoti tega narodnega parka, kjer iz divje soteske z naravnima slapovoma nenadoma preide narava na zelene livade obkrožene z mogočnimi vrhovi, bodo jesenske tople barve dale še poseben čar.
Z izletom je združen zanimiv ex tempore, ki naj bi z diapozitivi ohranil spomin na lep jesenski dan v planinah. Na društvenem večeru bodo nagrajene serije treh najboljših diapozitivov.
Podrobnejše informacije ob vpisu za izlet v Tržaški k garni.
knji-
pravljal steno. Ko je zidar mule i vzdrževati v našem mestu red.
■S"-"
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša ljubljena mama in nona
KATARINA PAHOR vd. PAVLICA
Družina izreka prisrčno zahvalo zdravnikoma dr Fulvlji Veronese-Bertoli ln dr. Domenicu Adovasiu.
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 16.30 Iz hiše žalosti v Barkovljah, Boved št. 1, na domače pokopališče.
žalujoči: sin Nini z ženo, hčerki Lidija z možem in Meri, vnuki ter drugi sorodniki
Barkovlje, 24. septembra 1966
žalovanju se pridružujejo družine Pahor, Mascellani in Savaretto.
Ravnateljstvo trgovskega tehničnega zavoda, Strada di Guardiella 13/1 sporoča, da se vršijo vpisovanja za šolsko teto 1966/67 vsak dan do vključno 25. septembra 1966. Prošnje za vpis sprejema tajništvo zavoda od 10. do 12. ure, kjer se dobijo tudi potrebna navodila.
Na Državnem znanstvenem liceju : slovenskim učnim Jezikom v Trstu, k' ima poleg razredov i znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom Je vpisi« varile za šolsko leto 1966-1967 vsak dan od 10. do 12. ure v tainištvn zavoda. strada di Guardiella št. 13-1 neprekinjeno do 25 septembra 1966. Navodila za vpisovanje so razvidna na oglasni deski v zavodu
Vpisovanje na slovensko učiteljišče v Trstu je do 25. septembra. Uradne ure so od 9 do 12
Ravnateljstvo osnovne šole pri Sv. Jakobu obvešča, da je vpisovanje o-trok od 1. do V. razreda vsak dan od 9. do 12. ure.
Prosvetno društvo «Barkovljeg sporoča staršem, da se l. oktobra letos prične baletna šola. — Vpisovanje od 17, do 18. ure vsak dan, razen sobote In nedelje, v prostorih Prosvetnega društva Barkovlje, Ul. Cer-retto 12.
PRIMORSKI DNEVNIK
5 —
24. septembra 1966
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Toča zmanjšala pridelek grozdja na področju Slovenske Istre
Računajo, da ga bodo odkupili okrog 50 vagonov - Ugodna stopnja sladkorja - Slaba «žetev» na piranskih solinah
Lepo septembrsko vreme je povzročilo, da se je začela trgatev v Slovenski ln Hrvatslki Istri nekoliko prej, kot je to običaj. Kmetij, ske zadruge so že začele odkupovati prve količine grozdja. V Hrvat-ski Istri pričakujejo zelo dobro letino, zlasti v okolici Novigrada. Tudi na Bujskem so zadovoljni s pridelkom, zato lahko pričakujemo ob letošnjem prazniku grozdja 24. In 25. septembra še bolj veselo razpoloženje.
V Slovenski Istri bo pridelek ne. koliko slabši zaradi toče, ki je prizadela nekatere kraje. Računajo, da bodo odkupili okrog 50 vagonov grozdja. Dokaj ugoden pa je pridelek glede kvalitete, saj bo sladkorna stopnja precej boljša kot Prejšnja leta. Grozdje bo odkupovala predvsem koprska zadruga v svojem obratu Vino Koper, manjše količine pa bo odkupila tudi izolska zadruga. Odkupne cene bodo Približno za dinar višje po sladkorni stopnji kot lani. Cene se bodo torej gibale od 6 in pol do devet dinarjev za sladkorno stopnjo glede na sorto grozdja.
Slabo vreme v avgustu in ne preveč ugodno v drugi polovici julija je močno prizadelo piranske soline. »žetev« je bila med najslabšimi v zadnjih letih. Računali so na 14.000 ton, «pridelali» pa so samo 2.800 ton soli. Podjetje Droga, ki je prevzelo soline, resno razmišlja o tem problemu in je tudi že sprejelo nekatere ukrepe. Predvsem bodo opustili proizvodnjo na nekaterih solinah. Spet se postavlja v osprednje stara ideja, da bi v celoti opustili proizvodnjo solin in pridobljene površine izkoristili za turizem. Brez najsodobnejše mehanizacije (za to pa je potrebno veliko denarja), je namreč nemogoče zagotoviti stabilnejše proizvodnje. Biti odvisen izključno od vremenskih razmer, je namreč vse preveč tvegan posel, hkrati pa to tudi ni v skladu z novo jugoslovansko gospodarsko politiko, ki vsepovsod zahteva vnašanje racionalizacije in rentabilnost poslovanja.
* * *
Piranski pomorski muzej postaja zmeraj bolj pomembna ustano-
jZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Karabinjer do smrti povoziI vojaka-prometnika na Proseku
Razpravo so odložili za nedoločen Čas, ker bodo morali opraviti dodatne ugotovitve o eventualni soodgovornosti poveljujočih častnikov
Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Corsi, tožilec Tavella, zapisnikar De Paoli) bi morala začeti včeraj kazenska obravnava proti 28-Jetnemu karabinjerskemu podčastniku Angelu Paronu iz Nabrežine — Kamno-lomska 9, kd je bil obtožen, da je 24. marca letos nenamerno ubil 20-letnega vojaka Benedetta Del Monaca iz Cassima.
O	prometni nesreči, ki je stala življenje mladega vojaka, smo svoj čas obširno pisali. Tisti večer, okoli 20. ure, se je pripeljala na Prosek vojaška 'kolona tovornjakov, kd je prihajala iz Trsta iz vojašnice v Ud. Cumano. Slo je «a topničarsko enoto, ki je prevažala s seboj tudi topove.
V bližini Proseka je poveljnik »note ustavil kolono ter postavil na glavno cesto dva vojaka s svetlečima šlemoma in rolkavi, da bd opravljala prom etn iško službo. Kolona je morala namreč zaviti na levd ter priti do nekega bližnjega gozdička. Vojaka sta nasto-Pila službo na cesti in takoj nato le začela kolona zavijati na levo. Vojak (šlo je prav za Del Mona-ea), ki je opravljal službo v smeti proti Nabrežini, je s svetlobnim znakom opozoril neki bližajoči Sp avto na nevarnost. Šofer je pokoril ukazu ter ustavil avto na desni strani ceste. Prav Tedaj je prečkal cestišče četrti tovornjak vojaške kolone. Zal pa *e je v istem trenutku pripeljal 171 nabrežinske smeri še en avto ®namke »giulietta sprint*, katerega je upravljal karabinjerski podčastnik Paron. Šofer je prehitel Parkirani avto na desni strani ceste, zavil na desno in takoj nato z vso silo trčil v vojaškega prometnika. Nesrečni Del Monaco je bil pri priči mrtev.
Karabinjerji so aretirali Parona naslednji dan ter ga izpustili šti-^ dni pozneje
Včerajšnja obravnava pa se ni Zaključila, ker so sodniki menili, ?a je potrebna še dodatna prečkava. Sklep sodnikov kazenskega sodišča pravi namreč dobesedno: «Ker se meni, da je mogoče zaslediti v postopku častnikov, ki 80 nadzorovali prehod kolone tovornjakov čez cesto morebitno krivdo odgovornih častnikov (zaradi malomarnosti, nepazljivosti in Podobno), se ukazuje, naj se akti Vrnejo javnemu tožilcu*. Temu Pritiče naloga, da podrobneje prouči nesrečo, a obravnava je odložena za nedoločen rok.
Pred istimi sodniki se je moral zagovarjati 51-letni Francesco Os-bioh z Vrdele S. Cilino 110, ki je Pu obtožen, da je ponaredil pod-na menici.
Svoj čas je Qsbich podpisal neko menico za pol milijona lir. "šoto je potreboval pri svoji trgovski dejavnosti. Da bi nudil up-njku zadovoljivo jamstvo, je podpisal vrednostni papir tudi v ime. ?'u svoje sestre Rozalije. Zal pa, k<> je iztekel plačilni rok, ni utegnil poravnati svojih obveznosti. Spričo tega je upnik terjal tudi njegovo sestro, ki o vsej zadevi ni vedela ničesar.
Tako se je Osbich znašel pred kazenskim sodiščem, ki ga je spoznalo za krivega ter ga obsodilo na 8 mesecev zapora. Kazen je pomiiloščena.
va. Zanimiv je ne samo za strokovnjake, ki se poklicno zanimajo za zgodovino našega slovenskega pomorstva in za vse kar je s tem v zvezd, ampak tudi za številne domače in tuje turiste. V muzeju imajo že okrog 2200 predmetov, ki nepoučenega, priložnostnega opazovalca marsikdaj osupnijo. Vsem nam je na primer znano, da so na naši obali zmeraj gospodovali tujci, ne vemo pa, da smo imeli v zgodovini pomorstva kar 11 admiralov in na stotine dobrih pomorcev, katerih imena zasledimo že v časih Beneške republike in jih potem srečujemo na vseh pomembnejših pomorskih progah od Trsta, preko Dalmacije, Anglije, Amerike itd.
Veliko pozornost posveča muzej tudi medvojnemu delovanju slovenskih pomorcev, pri čemer je važna dokumentacija zlasti dveh dogodkov — potopitev rušilca Zagreb, ki sta jo izvedla in plačala s svojim življenjem Mašera in Spasič, ter delovanje mornariške skupine IX. korpusa.
V muzeju je zastopano tudi povojno slovensko pomorstvo in Ima. jo med drugim razstavljene tudi modele ladij Splošne plovbe. Strokovnjaki muzeja, ki jih vodi prof. Pahor, seveda nočejo ostati samo pri tem, ampak neprestano razmišljajo o izpopolnitvah.
Avtomobilska cesta Villesse - Gorica - Nova Gorica - Ljubljana, izbira Doberdoba za lokacijo proto-sinhrotrona, obnovitev zakona o prosti coni, izgradnja krajšnjice železniške proge med Krminom in Zagrajem ter reorganizacija podjetij z državnimi udeležbami, vse to so vprašanja, s katerimi je tesno povezana usoda Gorice, njen vzpon ali nazadovanje. Za večidel, morda za vse zgoraj navedene probleme, je Gorica brez moči ter odvisna od dobre volje ljudi in organov, ki odločajo o velikih vprašanjih.
Med tolikimi velikimi pričakovanji, ki bi temeljito spremenila podobo naših krajev, so tudi skromnejše, zato pa nič manj pomembne želje in predlogi, ki bi zelo ugodno vplivali na naš gospodarski razvoj, če bi jih na pristojnem mestu trezno in nepristransko presojali in sprejeli. Med temi je gori-ška železniška postaja, danes povsem izven velikih tokov potniškega in tovornega prometa.
Goriški gospodarski krogi, zlasti trgovinska zbornica v imenu operaterjev, so si na moč prizadevali, da bi pri železniški direkciji v Trstu, ministrstvu za prevoze in tudi pri jugoslovanski železniški direkciji dosegli usposobitev goriškega kolodvora za uvoz živine tretjih držav, kakršno ima Prosek pri Trstu in Trbiž v Kanalski dolini. Sprva so pristojni uradi dali takšno dovoljenje, pozneje pa so zaradi zaščite lastnih koristi nastopili proti dovoljenju tržaški železniški krogi. Posledica vseh mahinacij na račun Gorice je bila ta, da sedaj prihajajo železniški vagoni z madžarsko in tudi jugoslovansko živino v Novo Gorico, od koder jo s tovornjaki odpeljejo v Italijo.
Gorica je dvakrat v zadnjem ča-
niiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiin.n imiiiMim mini n m m iiiiiiiMiiiimiiimiHiiiMMiMiH 1111111111111 nuni ...
VESTI IZ SLOVENSKE BENEČIJE
Izboljšati bi bilo treba delovanje špetrskega poklicnega inštituta
Pri uršulinkah v Čedadu je mnogo gojencev iz slovenskih beneških vasi, ki se lahko učijo tudi tujih jezikov, ne smejo pa se učiti v lastnem materinem jeziku
LADJE V PRISTANIŠČU
Laura Lauro, Pegaso, Viminale, A.
Vespuoci, Stromboti, M.U. Martinoli,
Livenza, Angelo d'i Maio, M, Berlin-gieri, S. Catallo, Italia (It.)] Oruda,
Plod, Matko Nodilo, Goranka, Niko.
la Tesla, Dravograd (Jug.), Isabel- ,____j_________________
le, Četi, Old Oak, Ronald (Pa.), Ron- | pri čemer pridno pomagajo ......
da, Iris (Lito.), Stavnes (Norv.), As-1 knjižničarske ustanove v Trstu in siout (ZAR), Annika, Georgio« (Gr.). | v Gorici.
Na koprski obali se mudi skupina 120 danskih trgovcev. Sem je prišla na povabilo tovarne Tomos. Ogledala si je predvsem proizvodnjo Tomosovih mopedov, saj so tovrstni izdelki močno iskani na danskem tržišču. Gostje so si ogledali tudi razne turistične objekte na koprski obali, obiskali pa so tudi Lipico.
Kakor smo že poročali bo 7. in 8. oktobra v Kopru zborovanje slovenskih knjižničarjev. Organizatorji so sporočili, da so povabili tudi goste iz zamejstva, tako slovenske kot italijanske knjižničarje. Lepo napreduje tudi delo pri organizaciji ene izmed najpomemb. nejših knijžničarskih razstav na Primorskem «Slovenska knjiga na Primorskem med obema vojnama«. Doslej so zbrali že okrog 600 knjig,
tudi * v
MEDTEM KO SE GOVORI 0 VELIKIH NAČRTIH ZA GORIŠKO...
Zakaj ne usposobijo goriškega kolodvora za uvoz živine iz držav Podonavja?
Ob dveh epidemijah živine na Proseku in poplavi v Latisani je kolodvor prestal preizkušnjo: njegove naprave in ljudje so sposobni za večje naloge - Neracionalnost dela na železniški progi Trbiž-Trst
V državnem inštitutu za poklicno usposabljanje v špetru od Nadiži bodo v šolskem letu 1966-1967 delovali naslednji tečaji in šole:
1	Pripravljalni tečaj, ki bo trajal dva semestra. Vanj bodo sprejemali dijake, ki so dopolnili 13 let in ki imajo diplomo osnovne šole.
2	Industrijska gradbena šola:
a)	sekcije za kvalificiranje pomožnih gradbenih asistentov. Traja šest semestralnih period.
b)	sekcije za kvalificiranje zidarjev. Traja štiri semestralne periode.
.3 Industrijska lesna šola:
a) sekcije za kvalificiranje mizarjev - tesarjev. Traja štiri semestralne periode.
Pravico vstopa v navedene sekcije imajo; a) tisti, ki imajo diplomo srednje šole; b) tisti, ki sicer nimajo predpisane šolske diplome, so pa izpolnili 14 let in imajo spričevalo o izpolnjenem petem razredu osnovne šole in nameravajo o-praviti sprejemne izpite.
Vpisovanje Je bilo zakijučeno 25. septembra. Seveda se še lahko vpišejo, tisti, ki bodo delali sprejemne izpite ali pa sploh jesenske izpite.
Tečaji in šole strokovnega državnega inštituta v špetru so torej izključno gradbenega značaja in so edina kvalifikacijska šola za moške, bodoče emigrante iz nadiških dolin v Beneški Sloveniji. S to šolsko gradbeno kvalifikacijo nimajo kaj delati doma in jim prav pride, kolikor jo v tujini sploh upoštevajo, le na emigrantskem delu. Pred to špetrsko strokovno šolo, so bili vsi tisoči naših emigrantov sploh brez sleherne kvalifikacije, navad-
lil\Q	PROSEK
predvaja danes 24. t.m. ob 19.30 dramatični avanturistični film:
IL CIRCO
(CIRKUS)
in njegova velika avantura
Igrajo: John Wayr»e, Claudia Cardinale, Rita Hayworth, Lloyd Nolan, Richard Cante ln John Smith
Kirn /ur Vnetim

predvaja danes, 24. t.m. ob 18. uri barvni Panavision film:
ML La preda
nuda
(GOLI PLEN)
Igrata: Ken Gampu, Gert Van Der Berg
Režija: Cornel Wilde.
na nekvalificirana delovna sila. Špe-trski državni inštitut je eden izmed tolikih, ki jih je država ustanovila povsod v emigrantskih področjih. Ponekod že peša obiskovanje tečajev in šol v teh državnih inštitutih iz raznih razlogov; ali zato, ker je kvalifikacija takšna, da jo upoštevajo ali cenijo le tuja podjetja v emigrantskih delih ali da je pouk v teh šolah preveč teoretičen, ali pa, da je v določenih poklicih težko dobiti zaposlitev ali pa tudi, da gredo na druge boljše srednje tehnične šole. špetrska šola ima več senčnih lastnosti. Prva največja, da so dali prav za nadi-ške doline inštitut za gradbene stroke, ki je že nekaj let v krizi in ne obeta, da bo to krizo gradbena industrija tako kmalu prebolela; druga, da je ta šola preveč teoretična; tretja, da so z diplomiranci te šole že zasitili potrebe, tako da je teh pomožnih gradbenih asistentov, zidarjev, gradbenih mizarjev in tesarjev že preveč. Dogaja se kot z učiteljiščem v špetru, da imamo že davno preveč učiteljev po nadiških dolinah, ki ne morejo priti niti do navadnih sub-stitutov, če kateri izmed rednih učiteljev zboli. Končno pa ima ta špetrski gradbeni kvalifikacijski inštitut še to dedno napako, da boleha na kroničnem nacionalizmu. Denarnih glob sicer ne dajejo več
v tem inštitutu za sleherno izgovorjeno slovensko besedico, pač pa trpijo na posledicah slabih osnovnih šol, kjer si ne pomagajo s slovenskim materinim narečjem. To velja še v večji meri za pouk v špetrskem Inštitutu, pri katerem bi ne smeli s takim nacionalističnim sovraštvom odklanjati pomoč domačega materinskega Jezika.
Dobro pa je, da so sploh odprli, kot v vseh emigrantskih centrih, ta kvalifikacijski center za bodoče emigrante ter da ustanove dajejo pomoč za brezplačen prevoz dijakov iz vseh občin v nadiških dolinah v špeter. Zdaj že prihajajo prvi dijaki iz obvezne srednje šole špeter-Sv. Lenart, ki imajo večje zahteve po višji izobrazbi in po drugem tehničnem znanju ne samo po gradbenem, ki Je v stalni krizi.
PEŠA OBISK V POKLICNIH
ŠOLAH DRŽAVNIH INŠTITUTOV
TUDI V TRBIŽU
Tudi v Trbižu je občutiti manjši dotok v tamkajšnjo strokovno poklicno šolo, kakor to ugotavljajo na splošno povsod v državi. O tem se pritožujejo listi. Mladi dijaki se porazgubijo drugam. Nekateri pa se zadovoljijo kar z revno diplomo obvezne srednje šole in iščejo pisarniške službice, ki so slabo plačane in nimajo nobene perspektive za prihodnost. Bolje bi bilo, da bi se po obvezni srednji šoli vpisali v te strokovne šole in bi se v dveh treh letih strokovnega pouka usposobili v visoko kvalificirane delavce in mojstre: rezkače, mehanike, električarje, ličarje in tolike druge iskane poklice. Tako pa zaradi nepoučenosti staršev in njihovih otrok peša strokovna šola v Trbižu. Trbiž pa ima to prednost pred strokovnima šolama v Reziji in v Špetru, da ima vsaj šolo z iskanim strokovnim znanjem, medtem ko se morajo dijaki omenjenih dveh šol v Beneški Sloveniji ubadati z gradbenim znanjem,
ki ni zanj nobenega pravega povpraševanja.
INSTITUT URŠULINK
V ČEDADU
Uršulinke v Čedadu vodijo celo vrsto šol v okviru svoje prosvetne delavnosti: srednjo šolo, učiteljišče, tehnični inštitut za izvedence in tuje jezike ter še trgovsko šolo za tajnice. Marsikatera dijakinja v teh uršulinskih šolah je iz Beneške Slovenije ali hčerka staršev, ki so se zadnje čase preselili iz Beneške Slovenije v Čedad. Uršulinke imajo polno dijakinj, ki se pišejo Trli-kar, Costaperaria, Mouruščak, To-mazetič, Bevčar, Siniko, Zanutič, Zuferle, Kjačič, Kudič, Klodič in podobno, torej nosijo izključno beneške slovenske priimke. Ne čudi se nihče, da odhajajo s špetrskega
su, in obakrat povsem nepričakovano, postala središče za prevzem živine iz vzhodnih držav (ko je na Proseku nastala epidemija slinavke), in obakrat je zadovoljivo prestala izpit. Tretjič je postala važen člen v železniškem prometu med letošnjimi poplavami v Latisani; v tistem času je šlo skozi goriški kolodvor po 100 vlakov dnevno brez kakršnega koli zastoja in tudi brez dodatnega osebja.
Pojavi slinavke predstavljajo za izvoznike živine hudo nevarnost, predvsem pa gospodarsko izgubo, zavoljo tega je povsem razumljivo, da so madžarski gospodarstveniki pokazali razumevanje za predloge delegacije trgovinske zbornice iz Gorice, izkazali so pripravljenost odpošiljati živino tudi čez druge prehode, zlasti čez Gorico in so se čudili, kako to, da ne razbremenijo Proseka pri Trstu.
Goriški gospodarski krogi so razočarani zaradi neprestanega zapostavljanja goriških koristi in favoriziranja Trsta, in to pogostoma tudi z ukrepi, ki niso povsem gospodarsko utemeljeni. Tako se na primer čudijo, zakaj gradijo krajš-njico med Krminom in Zagrajem, ki bo skrajšala progo Trbiž - Trst za nekaj kilometrov, medtem ko je važnejša modernizacija proge Kar-nija - Trbiž, ki je enotirna, polna ovinkov in viaduktov ter vzponov, ki bistveno vplivajo na čas prevoza. In končno, ali ni vprašanje pristaniških tarif in splošnih stroškov odločilnejšega pomena v politiki prevoznin kakor skrajšanje proge?
Uveljavitev goriškega kolodvora Je prav gotovo vprašanje, ki se mora zavoljo dvostranskih koristi reševati med pristojnimi faktorji Italije in Jugoslavije; prav tako pa se mora urejevati v okviru širših gospodarskih potreb v naši deželi, kjer ni mogoče nekomu vse dati, drugemu pa vse vzeti, vzeti tudi tisto, kar je pred leti že imel In kar mu je bilo lansko leto tudi obljubljeno.
Gorica veliko pričakuje od svojega železniškega kolodvora, morda bolj od njega kot od drugih velikih načrtov, ki — kdo ve — kako bodo uresničeni. Potrebno je najprej izkoristiti tisto, kar Imamo, šele potem zahtevati novo.
vietnamskega ljudstva. Naša dolžnost je, da v tem žalostnem razdobju za Vietnam priskočimo na pomoč malemu junaškemu narodu.
V ta namen se je ustanovil odbor, ki si je zastavil za cilj, zbrati med goriškimi Slovenci finančna sredstva, potrebna za nakup sanitetnega zaboja.»
Odbor sestavljajo (po abecednem redu) naslednji člani: Černe Miladin — Gorica, Černič Karel —
Akcija za slovenski sanitetni zaboj za Vietnam
Slovenci občin Gorica, Doberdob, Sovodnje in števerjan so ustanovili odbor, katerega naloga je zbrati sredstva za nakup sanitetnega zaboja za vietnamsko ljudstvo. Poslal nam je sledeči poziv: kDržavni odbor za pomoč vietnamskemu ljudstvu je začel zbirati sanitetni material za borce osvobodilne vojske v Vietnamu.
Tudi mi, Slovenci, ki smo se v preteklosti borili za svobodo in narodno osvoboditev in smo na lastni koži preizkusili grozodejstva in zlo-—	™	a apcuiarvcga čine zadnje vojne, ne moremo biti
učiteljišča dijaki na razna druga brezbrižni do žrtev in trpljenja učiteljišča, ki jih je vse polno tudi	‘	-- -
v Furlaniji: v Tolmeču, v Vidmu, tu pri uršulinkah in še drugod. Saj povsod dobijo boljše znanje in povrhu še boljše zveze v tipično verskem inštitutu, da lažje pridejo do služb kot z učiteljišča v špetru, ki je s svojo učiteljsko armado le razočaral vladne kroge, saj so osnovne šole po Beneški Sloveniji pod deželnim povprečjem. Zanimivo je, da se otroci beneško slovenskih staršev učijo pri čedadskih uršulinkah tuje jezike, a se ne smejo učiti tudi svojega slovenskega materinega jezika, ker velja takšna prepoved videmskega deželnega šolskega skrbništva za vse in tudi za zasebne šole na njegovem območju.	' a. r.
Deželne pobude za razvoj svilogojstva
Deželna vlada si prizadeva, da bi ponovno razvila svilogojstvo v tistih predelih Furlanije, kjer je bila včasih ta pridobitna dejavnost razmeroma zelo razširjena. V zadnjih letih je že itak šibko svilogojstvo iz več razlogov še občutno nazadovalo. Med razlogi, ki so dovedli do upadanja te obrti, je pomanjkanje mladik murve in pa ne-rentabilnost svilogojstva ob uporabljanju zastarelih gojitvenih metod. Deželna vlada je že pred časom sklenila priskočiti na pomoč domačim svilogojcem ter je v ta namen nakazala večjo vsoto denarja. Njena prizadevanja pa bodo zdaj stopila še za korak naprej: svetovalec A. Mizzau, ki je hkrati tudi predsednik sušilnice v Codrol-pu, v kateri pridobivajo približno 30 odst. celotne furlanske proizvodnje svile, bo namreč odpotoval na dvotedenski obisk na Japonsko, kamor ga je povabilo tamkajšnje rninistrtvo za kmetijstvo.
Na Japonskem je svilogojstvo, kakor znano, zelo razvito. Murvine liste pobirajo kar po trikrat na leto, spomladi, poleti in jeseni. Za zimske mesece pa gojijo rastline v posebnih gredah.
Letošnji pridelek svilenih bub je dosegel v Italiji dva milijona kilogramov. S svilogojstvom se ukvarjajo predvsem v pokrajini Treviso (50 odst. pridelka), v videmski pokrajini (35 odst.) ter v pokrajini Brescia (15 odst.). Vrednost letošnjega pridelka v , naši deželi, se bo sukala okoli 1 milijarde lir.
Doberdob, Ceščut Jože — Sovodnje, Cuk Stojan — Gorica, Devetak Marcel — Vrh, Dornik Ladi — Gorica, Gergolet Julko — Poljane, Jarc Andrej — Doberdob, Jarc Ježe — Doberdob, Klanjšček Ciril — števerjan, Lenardič Avgust — Pev-ma, Marušič Stanko — štandrež, Jahor Jože — Jamlje, Peric Jože — Dol, Rožič Saverij — Števerjan, Selič Marija — Gorica, štekar Bruno — števerjan, Tomšič Salomon — Rupa, Vesel Gorazd — Gorica, Vižintin Emil — Sovodnje, Vižintin
NA SVEČANOSTI V TRŽIČU
Danes izročitev «Oskarja za vino» Cradimiru Gradniku s Plešivega
Priznanje za njegove vzorce na deželni razstavi letos poleti - To je že njegov drugi Oskar
Gradimir Gradnik, proizvajalec vina s Plešivega pri Krminu, bo danes ob 18.30 na sedežu društva za vzajemno pomoč v Tržiču, Ul. Barbarigo prejel nagrado, Oskarja za vino, ki so mu ga priznali na zadnji razstavi tipičnih vin naše dežele, prirejeni meseca junija v okviru prireditev na čast sv. Antona. Poleg Oskarja, drugega v dveh zaporednih letih, bo Gradnik prejel prvo nagrado tudi za svoj traminer, ki je pravzaprav njegov največji adut. Nagrade, pokale in podobna priznanja bodo prejeli številni proizvajalci vin iz naše dežele, med njimi tudi brata Kobe s Plešivega pri Krminu in pa Volpe . Pasini iz Torjana pri Čedadu.
Prireditev se bo zaključila ob 19.30 s koncertom godbe na pihala
Leopold — Dol.
PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE
3014 vpisanih brezposelnih v preteklem juniju na Goriškem
Njihovo število se je zmanjšalo v enem mesecu za 413 enot
Po uradnih podatkih trgovinske zbornice za Goriško so v preteklem juniju zaposlili 1220 delavk in delavcev, od tega 209 na področju goriške občine in ostale na podeželju ali v Tržiču. Ob koncu junija je bilo v seznamu za brezposelne pri posameznih delovnih uradih vpisanih še 3014 brezposelnih, ali za 413 manj kot ob koncu maja.
Od tega je bilo moških 2.012 in žensk 1002. Brezposelnih, ki so že prej delali, je bilo 2.041, mladih izpod 21 let, ki so iskali prvo zaposlitev 661, brezposelnih gospodinjskih pomočnic 52, upokojencev, ki bi se radi zaposlili, da bi zaokrožili svoje dohodke 245 ter 75 takih, ki so delali, pa bi radi zamenjali svoje delo.
Po strokah Je bilo največ brezposelnih v industriji, in sicer 1.768, navadnih delavcev 475, uradnikov 401, s trgovinskega področja je bilo 175 brezposelnih itd. Najmanj je bilo brezposelnih v kmetijstvu, in sicer samo 6, kar je razumljivo, ker je v poletni sezoni na kmetih največ dela.
V istem mesecu je odšlo na delo v tujino 7 delavcev, in sicer 5 v Švico ter po eden v Nemčijo in v Južno Ameriko.
Pripravlja se ustanovni akt podjetja «Meblo Italiana»
Med jugoslovanskim in italijanskim partnerjem se je ustanovilo podjetje z mešanim kapitalom ((Meblo italiana«, o katerem smo že pisali v našem listu. Pozanimali smo se, kakšna procedura je bila doslej opravljena za samo ustanovitev podjetja, ter izvedeli, da je celoten postopek šele v začetni fazi: pripravlja se izdelava »rojstnega lista« novega podjetja pri notarju, da ga registrirajo pri sodišču ter vpišejo v anagrafski seznam trgovinske zbornice; zaenkrat zbornica takšne prijave še ni dobila.
Obrat v Catterinijevi ulici bi bil začasnega značaja, zakaj podjetje namerava zgraditi novo, primernejše poslopje na površini okoli 10.000 kv. metrov. Delovna sila bi bila iz Italije, strokovnjaki in vodilni kader pa bi bili Jugoslovani, predstavniki podjetja Meblo iz Kromberka pri Novi Gorici. Kolikor nam je znano, bo obrat uva-
žal iz matičnega podjetja v Jugoslaviji polizdelke, ki jih bodo pri nas lakirali, sestavljali ter opremljali z okovjem.
Poškodovane poljske poti na Doberdobski planoti
Doberdobski kmetovalci se pritožujejo, da so jim vojaška vozila povzročila občutno škodo na poteh, ki vodijo k njihovim njivam. Posebno «v Kostanju«, kraju blizu Doberdoba so ceste tako razrite, da sploh ne morejo več z vozili do njiv, da bi pospravili pridelek. Kmetovalci predlagajo, naj bi si vojaška vozila izbrala za svoje vaje takšna območja, kjer ni njiv.
Odobreni sklepi krajevnih ustanov
Pokrajinski odbor deželnega od-bomištva za krajevne ustanove je na svoji zadnji seji odobril med drugim naslednje sklepe:
Sovodnje: Dovoljenje za povečanje shrambe za gorilno olje.
Gorica: Odobritev gradnje italijanske osnovne šole v Ul. Marconi s predvidenim stroškom 78.127.0U0 lir, ter dvig na račun posojila pri državni blagajni zneska 4.950.000 Ur. Gradnja otroškega vrtca v Straži-cah in oddaja dražbenih del za njeno opremo. Imenovanje kolav-datorja za novo osnovno šolo v Ul. Ponte del Torrione.
Krmln: Ustanovitev delovišča za brezposelne za popravilo nekaterih ulic. Plačilo mizarskih stroškov za popravilo pri občinskih poslopjih. Plačilo računov za vzdrževanje občinskih poslopij in za dela na cestah.
Zlom ključnice in noge pri padcu z motocikla
Sinoči nekaj pred 21. uro so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 30-letne-ga Ettora Zanuttinija iz Gradiške. Ugotovili so mu zlom leve stegnenice in desne ključnice, ter ga pridržali za 40 dni na zdravljenju. Karabinjerji iz Gorice so ugotoviU, da se je mož peljal z motociklom iz Gradiške proti Marianu. Pri Ro-mansu pa je iz nepojasnjenih vzrokov treščil ob obcestni zid, padel in se pobil.
.....................................................................um,|||||iiii|,||||||||n,
IZPRED OKROŽNEGA S0DISCA
Skuterist se zaletel v
je zvečer v Tržiču ustavljeni avtomobil
Trčenje je zakrivil avtomobilist, ki ni namestil varnostnega trikotnika Žena nepravilno prečkala cesto in zakrivila padec mopedista
Tudi goriško okrožno sodišče je po več kot dvomesečnih počitnicah pričelo ponovno z razpravami. Na včerajšnjem prvem zasedanju so obravnavali celo vrsto prizivnih zadev, pri katerih pa so apliciraU amnestijo in obtožence oprostili aU ustaviH sodni postopek.
Tako so oprostili zaradi amnestije 44-letnega Vittoria Barbiino iz Starancana, Ul. Grappetta 83, ki je bil obtožen da je v kraju Ba-gni pri Tržiču dne 19. decembra 1964 imel ustavljen svoj avto fiat 500 ne da bi imel prižgane položajne luči in ne predpisanega trikotnika na cesti. Bilo Je okrog 20.20 ure in v avto se Je zaletel z vespo Giancarlo Toniutti, ki Je padel in se precej močno poškodoval, da se je moral zdraviti kar 220 dni in je ostal šepav na desni nogi.
Okrajni sodnik v Tržiču ga Je obsodil dne 30. oktobra lani na 100.000 Ur globe, plačilo sodnih stroškov in na odvzem voznega dovoljenja za 6 mesecev; kazen pa
je bila pogojna. Včeraj je okrožno sodišče odločilo, da se kazen briše zaradi amnestije. Obtoženca Je branil odv. Bonadonna iz Tržiča.
Pri drugi razpravi Je bila obtoženka 79-letna Lucia Messenio iz Ronk, Largo Petrarca 18, ki ni pri. šla na razpravo. Okrajni sodnik v Tržiču Jo Je dne 28. oktobra lani obsodil na plačilo 80.000 lir globe, povračilo stroškov in škode civilni stranki, kateri bi morala dati takoj naračun stroškov 70.000 Ur.
Zadeva je kaj nenavadna, ker Je bila Messenio obtožena, da je, ko je šla dne 10. januarja 1965 ob 18.30 peš preko ceste pri severni postaji v Ronkah, po svoji krivdi povzročila padec mopedista 65-let-nega Giulia Olementeja iz Ronk, Ul. S. Stefano 12. Pri nesreči sta bila sicer oba ranjena, ter se Je Messenio morala zdraviti 60 dni, Clemente pa 15 dni. Tudi sta bila sprva oba obtožena, pa je okrajni sodnik oprostil mopedista. Messe-ni jo vložila priziv jo včeraj je
okrožno sodišče ustavilo postopek proti njej zaradi amnestije. Branil Jo je odv. Bona iz Tržiča.
Drž. tožilec dr. Balti; preds. sodišča dr. Storto, sodnika Arculeo in Morra.
Zastrupitev delavcev na ladji v CRDA
S strupenimi pUni sta se včeraj zastrupila na ladji v CRDA v Tržiču 35-letni Eligio Pili in 37-letni Antonio Iut, oba iz Cervignana. Strgala sta v nekem Jašku barvo s sten ter zaradi slabega zračenja vdihavala pokvarjen zrak. Na vsem lepem sta se oba onesvestila. Neki delavec, ki je spoznal nesrečo, je takoj pokUcal na pomoč sotovari-še, ki so Pilija in Iuta odpeljali v bolnišnico, kjer so Ju pridržali na zdravljenju za 15 dni, ker Je dr. Verbano ugotovil zastrupitev.
Pri padcu se Je potolkel 3-letnl Massimo De Mori iz Ronk, Ul. Re-dipugUa 1. Pobil se je po obrazu in bo okreval v nekaj dneh.
na Trgu repubUke, ki ga prireja krajevna Pro Loco.
Poslovni uspeh tržaškega slikarja
V razstavni dvorani Pro loco v Goriški pasaži razstavlja od 16. do 30. septembra tržaški sUkar Riccar. do Tosti svoja olja. Med 80 razstavljenimi sUkami prevladujejo sončne pokrajine in kmečke idile. Med njimi je tudi en motiv s Krasa in več pokrajin s konji.
Zanimivo je, da je slikar že v prvem tednu svoje razstave doživel izreden trgovski uspeh, saj Je bila že včeraj na 13 sUkah oznaka, da so prodane.
SUkar Riccardo Tosti je znan kot «sUkar sonca« ter ima sedaj 56 let. V svoji umetniški karieri je pripravil že 80 razstav svojih del, doma in v inozemstvu. Med drugim Je razstavljal tudi v New Yorku ter imel povsod precej uspeha.
Še danes vpisovanje v vrtce v Gorici
Danes je zadnji dan vpisovanja v občinske otroške vrtce v Gorici. Med njimi sta tudi dva slovenska vrtca v Ul. Croce in Randaccio. Vpisovanje v oba se vrši v Ul. Cro. ce in obenem je treba plačati tudi mesečno vzdrževalnino po 2080 lir. Starši, ki še niso vpisali svojih otrok, naj to store še danes.
V otroške vrtce ONAIRC v go-riških predmestjih in podeželskih občinah pa se bo začelo 29. in zaključilo 30. t.m.
Urnik Kmečke banke
V skladu s spremembo poslovnega umika za banke, bo tudi Kmečka banka v Gorici, poslovala za stranke od ponedeljka 26. t. m. po naslednjem urniku:
Ob delavnikih od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.15 in od 15. do 16.30; ob sobotah zaprto.
Danes se poročita Darko Bensa iz Pevme in Milojka Devetak iz štandreža. čestitajo jima prijatelji in znanci.
A P Z »TONE TOMŠIČ*
IZ LJUBLJANE priredi jutri 25. t.m. ob 17. uri
PEVSKI KONCERT
V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI
Vstopnina: sedeži 500, stojišča 300 lir. — Predprodaja vstopnic v kavami Bratuž
Gorica
VERDI. 17.15: «Le coit cantarono la morte e fu tempo dl massa-cro«. E. Nera in G. Hilton; italijanski kinemaskop v barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO. 17.00: «Rififi internazio-nale». J. Gabln in G. Raft ter Nadia Tiller; kinemaskopski film v barvah.
MODERNISSIMO. 17. — 22.30 «1 nostri mariti«. A. Sordi in U. To-gnazzi; italijanski barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
VITTORIA. 16.45—22.:	«Misslone
speciale Lady Chaplin«. K. Clark in D. Bianchi; ameriški kinema-skope v barvah.
CENTRALE. 17.00: «Avventura in Oriente«. M. Presley in M Ann Mobley; ameriški barvni film.
Tržič
AZZURRO. 18—22.: «Mi vedrai tor-nare«. G. Morandi in E. Wu.
EXCELSIOR. 18 30—22.: »Paradiso havaiano«. A. Presley.
PRINCIPE. 18.—22.: «L’amante ln-fedele«. R, Hossein ln M. Mer-cier; kinemaskope v h* -vah
S. MICHELE. 19,-22.30: «Doringo». T. Traion in H. Presneli; kinemaskope v barvah.
Ronk«
EXCELSIOR. 19.30—22: «Se non avessi piu te«. G. Morandi.
RIO. 19.30—22.; «Adlos Gringo«. J. Gem ln E. Stewart; kinemaskopski film v barvah.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponovi je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, v Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Jutri, 25. septembra Je v Gorici odprta cvetličarna VOIGTLAEN-DER, Ul. IX. avgusti, 3, tel. 24-33.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja 24,5 stopinje ob 16., najnižja 9,2 stopinje ob 6.40; povprečne vlage 68 odst.
PRIMORSKI DNEVNIK
__ «
24. septembra 1966
ODBOJKA
Razpored tekem SSI
DANES, 24. trn. na Igrišču Bora (stadion «Prvl majo) ČLANI
20.00	Škamperle A — Škamperle B (Sodnik Morpurgo)
20.30	Breg A — Barkovlje A (Sodnik Šušteršič)
21.00	Kras — Zarja (Sodnik Dougan)
21.30	zmagovalec I. tekme — zmagovalec II. tekme (Sodnik Pavletič)
22.00	zmagovalec III. tekme — Cankar A (Sodnik Šušteršič)
Delegati: Učo Jurkič, Pavel Morpurgo, Mario Šušteršič.
• • •
JUTRI, 25. t.m. na Igrišču Bora (stadion »Prvi majo) MLADINCI
9.00	Kras — Barkovlje (Sodnik Dougan)
9.30	Breg — Škamperle (Sodnik Škrinjar)
10.00	Sokol B — Cankar (Sodnik Šušteršič)
10.30	zmagovalec I. tekme — zmagovalec II. tekme (Sodnik Drašič)
11.00	zmagovalec III. tekme — Sokol A (Sodnik Drašič)
11.30	finale za III. in IV. mesto (Sodnik Morpurgo)
MLADINKE
15.00	Sokol — Kras (Sodnik Šušteršič)
15.30	Škamperle — Cankar B (Sodnik Morpurgo)
16.00	Breg — zmagovalec I. tekme (Sodnik Dougan)
16.30	Cankar — zmag. II. tekme (Sodnik Morpurgo)
17.00	finale za III. in IV. mesto (Sodnik Škrinjar)
Delegati: Učo Jurkič, Pavel Morpurgo, Mario Šušteršič.
* * *
PONEDELJEK, 26. t.m. na igr. Bora (stad. «Prvi maj») ŽENSKE
20.30	Škamperle A — Barkovlje B (Sodnik Škrinjar)
21.00	Breg A — Cankar A (Sodnik Orel)
21.30	finale za III. in IV. mesto (Sodnik Šušteršič)
MOŠKI
22.00	finale za III. in IV. mesto (Sodnik Škrinjar) Delegata: Učo Jurkič in Mario Šušteršič.
PRVENSTVO C LIGE
Jutri v Tržiču CRDA-Triestina
Jutri ob 15. uri bo Triestina gostovala v Tržiču, kjer bo odigrala prvo tekmo letošnjega prvenstva C lige z enajsterico CRDA. Tržačani kot Triičanl so se vestno pripravljali za nastop in Jutri bodo pokazali vse svoje sposobnosti.
Medtem ko bo trener CRDA Ze-leznlch določil postavo šele tik pred začetkom tekme, bo Triestina zelo verjetno nastopila kakor sledi: Colovattl, Martinelli, Ferrara, Kuk, Sadar, Canzian, Ridolfi, Pal-cini (Scala), Ive, Beorchia in Gen-tili.
TELOVADBA
PO POLJUBNIH VAJAH
NAMIZNI TENIS
PO PRIJATELJSKIH DVOBOJIH V SREDO
JADRANK
Včeraj je bila prva regata Jadrnic razreda Snipe za «Zlati pokal Bar-banera». Trenutno je v vodstvu jadrnica Patrizia III. iz Locarna, evropska prvaka Grego in Nikolič z Reke pa sta s Pesjo zasedla drugo mesto.
sta tako dokazala, da sta zelo močna, saj sta se kot edina Evropejca uvrstila na najboljša mesta takoj za sovjetskim tekmovalcem MihaJ-lom Voroninom (116,15 točke), ki je ohranil prvo mesto, in Japoncema Curumijem (115,25) in Nakayamo (114,95). Cerar si je nabral v poljubnih vajah, ki so bile danes na vrsti, 114,75 točke, Menichelli pa 114,65. Oba sta pustila za seboj telovadce
V NEDELJO V B0LJUNCU ZANIMIVO SREČANJE
Nogometaši Rudar j a
(iz Velenja)
gostje moštva Brega
Prijateljska tekma bo ob 10.30 - Naraščajniki in juniorji proti Esperiji in Roianese
Cerar na 4. mestu pred Menichellijem
Mihajl Voronjin ohranil prvo mesto - Curumi drugi
DORTMUND, 23. — Miro Cerar Je nocoj z izrednim nastopom na svetovnem prvenstvu posebno na krogih navdušil številno občinstvo ln se je za razliko 10 stotink točke preril na četrto mesto, ki Je do njegove izvedbe pripadalo Francu Me-nichelliju. Jugoslovan in Italijan
Ekipe se morajo predstaviti na igrišču pol ure pred tek-
mnvaniem.
U
Tako jutri moštva na igriščih
--------..fr. .	tf. »
V nedeljo bo v Boljuncu zanimivo prijateljsko srečanje med e-najsterico N. K. Rudar iz Velenja, ki nastopa v slovenski republiški ligi, ln prvim moštvom Brega. Tekma bo brez dvoma napeta in lepa, saj se bo Breg predstavil v popolni postavi, ki bo branila društvene barve na letošnjem turnirju III. kategorije.
........................................................................... , , Velenjčani vračajo tako obisk z
j dne 3. julija letos, ko so v Velenju gostovali Brežani. Juniorji Brega so takrat tekmo izgubili po lepi in razburljivi Igri s 3:0. Seveda je kot takrat obisk Brežanov ob prazniku rudarjev, tudi obisk Velenjčanov povezan s kulturnim programom. Brežani so si v Velenju ogledali napredek slovenske industrije ln moderne urbanistike, Velenjčani pa si bodo v Trstu ogledali Kulturni dom in spomenik bazoviškim žrtvam. Popoldne pa bo imela godba na pihala rudarskega šolskega centra iz Velenja v Boljuncu v okviru praznika grozdja samostojen koncert.
Za nedeljo se obeta torej za ljubitelje nogometa precejšnja atrakcija, poleg tega pa bo na igrišču igrala tudi godba na pihala za veselo razpoloženje premagancev.
K. V.
Breg bo nadalje nastopil v okviru uradnih prvenstev kakor sledi:
Ob 10. uri na Pončani naraščajniki ESPERIA - BREG
Ob 11.30 na igrišču v R. Sanzio
• LAZIO
Cel; Zanetiš, Castellettl; Caro-*!, Marcheei, Dotti; Bagatti, Mari, D'Amato, Dolao, Mor rane. TORINO
Vieri; Cereser (Fossati), Trefo-bi; Pida, Maldinl, Ferrini; Com-bin, Simoni, , Meroni, Pestita, Facchta.
	
t/timm	
Bologna - Foggia	1
Brescia - Fiorentina	2 X
Cagliarl • Milan	1X2
Inter• Vicenza	1
Ju ventui - Lecco	1
Lazio • Torino	1 X 2
Mantova - Roma	X 1
Napoli - Spal	1
Venezia - Atalanta	1
Arezzo • Livorno	X 1
Meszina - Regglna	1 X
Piza - Savona	1
Varese - Catania	1
i ff 111	I i
1 — prvi	2 12	
drugi	1X2
* — prvi	1 2
drugi	2 1
S — prvi	1
drugi	X
4 — prvi	1
drugi	2
5 — prvi	1 1
drugi	2 X
( — prvi	1 1
drugi	2 X
•	MANTOVA
Zoff; Pavlnato, Oorstai; Volipi Spanio, Giagnonl; Spelta, Ca-talano, Dl Giacomo, Jonasom, Tomeazzi.
ROMA
P^balla; Olivieri, Sensile; Carptaesi, Losi, Scala; Pellizza-fb, Tamboitai, Peirb, Spanio, Bari som.
•	BOLOGNA
Rado; Furlanla, Ardlzzon; Muc cini, Janich, Fogli; Perani, Bul-garelli, Nielsen, Haller, Vasto-la.
FOGGIA
Moschioni; Tagliavtal, Valadč; Bettonl, Rinaldd, Micheli; Ol-tramari, Lazaotti, Nocera, Tra-spedini, Madoli.
•	JUVENTUS
Araolin; Gori, Sartl; Bercelli-no, Salvadore, Leoncini; Faval-li, Del Sol, De Paoli, Cinesta-ho, Menichelli LECCO
Balzartal; Facca, Bravl; Ba-cher, Pasinato, Sacchi; Incerti, Ferrari, Clerid, Angelillo, azzl-momtl.
•	INTER
Sartl; Burgnich, Facchetti; Be-dta, Guameri, Soldo (Landini); Jalr, Mazzola, Domenghini, Sua-rez, Oorso.
L. VICENZA
Giumtd; Volpato, Rossetti; Poli, Pini, Carantlnl; Maraschi, Čampama, Gori, De Marco in Ciccolo.
•	CAGLIARI
Reginato; Martiradonna, Longom!; Tiddla (Tiberi), Vescovi, Lomgo; Nenč, Rlzzo, Boninse-gna, Greattl, Riva.
MILAN
Mantovanl; Anquilletti, Schnel-limger; Noletti, Rosato, Santta; Lodetti, Rivera, Innocentl, A-marildo, Fortumato.
» NAPOL1
Bamdoni; Nardin, Mlcelli (Gi-rardo); Ronzon, Panzanato, Bianchi (Momtefusco); Canfe,
Jullano, Orlando, Slvori, Bean (Brača).
SPAL
Camtagallo; Tomasdn, Bozzao;
Bertuccioli, Moretti, Pasettd;
DeirOmodarme, Parola, Muz-Bšgnoli, Bosdaves.
BRESCIA
Cudictai; Mangiili, Fumagalli;
Rizzolini, Vaslni, Casati; Salvi,
Mazzia. Troja, Bruells, Paganl.
FIORENTINA
Albertosl; Rogosa, Vitali; Ber-tini, Ferrante, Lenzi; Hamrin,
Merlo, Brugmera, De Sisti, Chia-rugl
VENEZIA
Vincenzi; Tarantlno, Maneta;
Cappelli, Nammi, Spagni; Ber-togna, Beretta, Mencaccl, Mazzola, Manfredini.
ATALANTA
Cometti; Poppd, Nodarf; Pela-galll, Gardoni, Pesenti; Dano-va, Salvori, Hitschens, Cella, i Juniorji Savoldi (Milan).	ROIANESE - BREG
vrhunskega razreda kot so Japonci Kato, Endo, Micukuri in Macuda ter Sovjeti Djamidov, Kerdemelidi, Titov in šaklin. Dokaz pač, da tudi ona dva spadata na vrh svetovne lestvice.
Medtem ko Je med posameznimi zabeležil naj večje zmagoslavje Vo-ronin, je ekipno s 575,15 točke zmagala Japonska pred sovjetsko moško reprezentanco (570,90).
Izidi tekmovanj v posameznih skupinah so naslednji;
C sKupina — Japonska 287 točk, SZ 285, Španija 257,80, Avstrija 250,10.
I) skupina — Poljska 276,40 točke, Z. Nemčija 274,80, Francija 272,90, švedska 270,50.
E skupina — ZDA 276,55 točke, CSSR 275,40, Italija 272,55, Anglija 255,20, N. Zelandija 217,15.
Končne uradne lestvice:
EKIPNO
Japonska 575,15 točke, SZ 570,90, V. Nemčija 561, CSSR 551,20, Poljska 550,60, ZDA 550,40, Jugoslavija 548,15, Z. Nemčija 548. Italija 546, Francija 545,25.
POSAMEZNIKI
Mihajl Voranin (SZ) 116,15, Curumi	(Jap.)	115,25,	Nakayama
(Jap.)	114,95,	Cerar (Jug.)	114,75,
Menichelli (It.) 114,65,	Kato	(Jap.)
114,60, Endo (Jap.) 114,35. Micukuri (Jap.)	1)4,10,	Brehme	(V.	Nem.)
1.14.05, Macuda (Jap.) 113,85.
Igralci ljubljanske Olimpije dvakrat uspešni proti Tržačanom
Prijateljski tekmi, kd sta Ju odigrali mladinska in članska ekipa Olimpije iz Ljubljane v Trstu v sredo zvečer, sta se zaključili z zmago gostov. Mladinska ekipa je v postavi Kravanje, Rakun in Jugovič premagala mladinsko eki po Bora, katere barve so branili Edi Bole, Adrijan Tavčar in Emil Bole, z rezultatom 5:2, članska ekipa Ljubljančanov pa je zaklju- — čila tekmo proti tržaški reprezentanci s sicer tesnim izidom 5:4 v svojo korist. Za Olimpijo so tu nastopili brata Sazonov ter Krnc, katerega se še prav dobro spominjamo iz II. mednarodnega turnirja za nagrado Bora, na katerem
PRIREDITELJSKI ODBOR SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER
opozarja društva in posameznike, da bo vpis za nastop na atletskem tekmovanju 9. SSI 26. in 27. t.m. na sedežu Športnega združenja Bor, stadion «Prvi maj», Vrdelska cesta 7.
RIM, 23. — Nino BenvenutI Je nocoj premagal v 10 rundah po točkah Harryja Scotta lz Liverpoola.
.....«,,,ii,,,,,,,,n,",i,i|iM,ii,iiiiirtiinniiiiiiiniimMiiiniiiiiuiiniiiiiiniiiiniiiliM„i„„i„I„mlliI1IliiI1|l
Z GOSTOVANJA BREGA V VELENJU
--------mmmm \
Nogometaši Brega, ki bodo nastopili z najboljšo postavo, se bodo jutri skušali oddolžiti za poraz, ki ga je velenjski Rudar zadal juniorski enajsterici julija letos. Brežani upajo, da se bo ob robu zbralo precej občinstva, še posebno, ker bo jutri v Boljuncu tudi praznik grozdja
iaH;l:a«SnHigli;i‘Hi!iaiiliamaaWIIHllBWUI!IMIIUIH«1HHmmiiH«iaiaaB««aia»aiglBiaHHaBiniiBiSi51:ii:iiiiiiii:i:U:::::::iiiii!;iiiiiiiiiiHti»»j!:!iiii«i iiiiiiiiitiliUiiiiiiiiiiiiiii
je osvojil med mladinci po napeti finalni tekmi proti Sazonovu II. prvo mesto. Tržaško reprezentanco pa so sestavljali Simeone Cre-chici, Sergio Durazzano m mladi član Bora Adrijan Tavčar.
Pri mladincih sta točki za Bor osvojila Adrijan Tavčar in Edi Bo-le, ki sta v treh setih premagala Kravanjo. Od Olimpijcev pa se je najbolje Izkazal Jugovič. Vsekakor je Borova ekipa napredovala z ozirom na tekmo, ki so jo odigrali «plavi-i proti istim nasprotnikom pred kratkim v Ljubljani, ko so izgubili z rezultatom 0:5. Le Privška je tokrat nadomestil Rakun.
Na tehnično precej višji ravni in bolj napeta je bila tekma med člansko ekipo Olimpije in reprezentanco mesta Trst. Tu se Je
FIPAV OBJAVIL RAZPORED TEKEM
16. oktobra začetek prvenstva A lige
Šesterka tržaških gasilcev v prvem kolu proti Ruini
FIRENZE, 23. — Predsedstvo FIPAV javlja, da se bo odbojkarsko prvenstvo moške A lige začelo 16. oktobra. Prvi del prvenstva se bo zaključil 18. decembra, povratni del pa se bo začel 8. januarja 1967 ta se bo zaključil 19. marca. Istočasno z A ligo se bo začelo
iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiKitiniiiiiiiiiitiiiiiititiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 1111111,111111,11111111 tudi juniorsko prvenstvo. Tekme
Junlorskih šesterk bodo eno uro
KDO BO ZMAGOVALEC?	Pred prvoligaškimi dvoboji. V pr-
venstvu A lige nastopa tudi šesterka tržaških gasilcev «Ravalico».
Spored prvega dela prvenstva je naslednji.
1.	KOLO
Ruini . Kavalico; Baby B. - CIAM; CSI Milano - Italsider; Minelli -Virtus; Itaiia Nav. - La Torre; Olimpia - Salvarani.
2.	KOLO
Virtus - Itaiia Nav.; La Torre -CSI Milano; Salvarani . Minelli; Ravalico - Olimpia; CIAM - Ruini; Italsider . Baby B.
3.	KOLO
La Torre - Virtus; Ruini - Italsider; Minelli - Ravalico; Baby B. -CSI Milano; Itaiia N. - Salvarani; Olimpia . CIAM
4.	KOLO
CSI Milano . Virtus; Ravalico - I-talia N.; Salvarani - La Torre: CIAM - Minelli; Baby B. - Ruini-Italsider . Olimpia.
5.	KOLO
La Torre - Ravalico; Virtus ■ Salvarani; Ruini - CSI Milano; Minelli - Italsider; Itaiia N. . CIAM-Olimpia . Baby B.
6.	KOLO
CIAM - La Torre; Ravalico • Virtus ; CSI Milano - Salvarani; Ruini - Olimpia; Baby B. . Minelli; Italsider - Itaiia N.
7.	KOLO
La Torre - Italsider; Virtus - CI AM; Salvarani - Ravalico; Minel-ll . Ruini; Itaiia N. - Baby B ; O limpia - CSI Milano.
8.	KOLO
Ruini - Itaiia N.; CIAM - Salvarani ; CSI Milano - Ravalico; Baby B. - Lo Torre; Italsider . Virtus-Olimpia - Minelh.
9.	KOLO
La Torre . Ruini; Virtus - Baby B.; Salvarani - Italsider; Ravali-«? - CIAM; Minelli - CSI Milano; Itaiia N. - Olimpia.
10.	KOLO
Ruini - Virtus; CSI Milano . CIAM; Baby B. - Salvarani; Minelli - Itaiia N.; Italsider . Ravalico; Olimpia - La Torre.
11.	IvOLO
La Torre - Minelli; Virtus - Olimja; Salvarani - Ruini; Ravalico -Baby B.; CIAM . Italsider; Itaiia N. . CSI Milano.
Danes zadnji dve tekmi za pokal «Standrež»
Moštvo z največ točkami iz treh tekem bo prejelo pokal
Jutri popoldne bodo na nogometnem igrišču Juventine v Stan-drežu odigrali še zadnji dve tekmi za pokal «štandrež», ki ga bo dobilo najboljše od štirih tekmujočih moštev.
V	prvi tekmi bodo igrali Sovo-denjci proti ekipi Audax iz Gorice, ki ima do sedaj najboljši položaj na lestvici, če bodo premagali So. vodnje, imajo največ možnosti, da si osvojijo pokal. Sovodenjci pa, ki so ostali do sedaj še brez točke, bodo skušali vsaj z neodločenim rezultatom priti vsaj do ene točke.
V	drugi tekmi bo skušala domača Juventina v tekmi proti Ločni-ku doseči obe točki ln če bodo Sovodenjci ustavili igralce Audax, bi imela Juventina v primeru zmage proti Ločniku še kakšno upanje, da bo ostal pokal doma in ne bo šel v Gorico.
Tekmi bosta torej napeti in zanimivi ter bosta privabili prav gotovo precej navijačev, da bi s spodbujanjem pomagali svojim milj encem do zmage.
Po zaključku obeh tekem, od katerih bo prva ob 15. druga pa ob 16.45 uri, bodo razdelili nagrade sodelujočim ekipam. Kot običajno bo deloval tudi bufet s pijačo in prigrizkom.
Prihodnjo nedeljo pa se bo začelo redno tekmovanje kategorije diletantov In štandreški turnir bo dobro služil kot trening sodelujočim ekipam.
JUTRI OB 15. Um
V Boljuncu nogometna tekma Rosandra Zerial NK Koper
Jutri popoldne bo enajsterica Ro-sandre Zerial sprejela v goste nogometaše NK Kopra, kt nastopajo na prvenstvu conske nogometne lige.
Tekma bo ob 16. uri na boljun-skem nogometnem igrišču.
DANES V LJUBLJANI
Bor in Soffitta v gosteh
Ilirije in Olimpije
Danes popoldne bo tržaška reprezentanca v postavi Crechicl, Durazzano, Adrijan Tavčar odigrala v Ljubljani tekmo proti reprezentanci Ljubljane v dvorani Tivoli. Zvečer pa bosta nastopili Soffitta Iz Trsta ln Bor proti ekipama Ilirije in Olimpije.
predvsem izkazal Crechicl, ki Je osvojil tri točke. Slabše pa je v sredo igral Durazzano, kateremu se pozna pomanjkanje treninga.
Povsem zadovoljivo moramo oceniti nastop Tavčarja, čeprav ni prinesel niti ene zmage. Le proti Sazonovu I. je namreč Izgubil z razmeroma gladkim rezultatom 2:0 (21:15, 21:12). V tekmi s Krncem je bil v obeh setih v vodstvu, proti koncu pa je predvsem živčno popustil in prepustil zmago nasprotniku s tesnim Izidom 21:23 in 20:22. Sazonov II. pa je celo iztrgal prvi set z 21:19, klonil P» je v drugem (za 17:21) ln v tretjem (za 14:21). Tavčar je prvič igral na tem srečanju s svojim novim sistemom igre, to Je s hitro kontro, dobro rezanimi servisi, top-spini in z zelo močnimi končnimi udarci. Priznati moramo, da je Tavčar novi sistem igre zelo dobro asimiliral in da bo lahko z njim dosegel v bodoče pomembne uspehe. Seveda le, če bo še naprej tako vztrajno in vestno treniral, predvsem atletiko. Povsem je zadovoljil tudi Crechicl, čeprav mu manjka še fizična kondicija.
Tekmi so odigrali kot priprava za A ligo (Crechici, Durazzano) in B ligo (igralci Bora), ki se bosta začeli v nedeljo, 2. Oktobra.
IZIDI
MLADINCI: OLIMPIJA — BOR
Bole Edi — Kravanja 2:1 (21:9, 12:21, 21:18)	1:0
Tavčar A. — Rakun 0:2 (19:21,	18:21)	1:1
Bole Emil — Jugovič 0:2 (12:21,	19:21)	1:2
Tavčar A. — Kravanja 2:1 (21:11,	16:21, 21:19)	2:2
Bole Edi — Jugovič 0:2 (17:21,	17:21)	2:3
Bole Emil — Rakun 0:2 (22:24,	19:21)	2:4
Tavčar A. — Jugovič 0:2 (19: 21, 18:21)	2:5
OLIMPIJA — REPREZ. TRSTA
Sazonov II. — Crechici 1:2
(21:15,	6:21, 20:22)		0:1
Sazonov	I. — Tavčar 2:0		
(21:15,	21:12)		1:1
Krnc —	Durazzano 0:2		
(18:21,	12:21)		1:2
Sazonov	I. Crechicl 0:2		
(15:21,	19:21)		1:3
Sazonov	II. — Durazzano 2:0		
(21:18,	21:16)		2:3
Krnc —	Tavčar A. 2:0		
(23:12,	22:20)		3:3
Sazonov	I. — Durazzano	2:1	
(21:15, 18:21, 21:18)			4:3
Krnc —	Crechicl 1:2		
(21:19, 10:21, 17:21)			4:4
Sazonov	II. — Tavčar A.	2:1	
(19:21,	21:17, 21:14)		5:4
NAPOVEDI 0 POLETNI URI
(Nadaljevanje s 3. strani)
W. SOMERSET MAUGHAM
S
ČUDOVITA tINSKA
, bl J”® zel° razveselilo in mi seveda tudi koristilo za gledališče. To bi bila zame kaj lepa reklama.))
Julija si ni bila čisto na jasnem, če je pravzaprav že opazil, da je vanj zaljubljena. Nikoli ji ni dvoril, vendar je imel rad njeno družbo in tudi, če se je srečal z drugimi ljudmi, ni zapustil njene bližine. Tu pa tam sta bila povabljena na kak nedeljski sprejem, na kosilo ali večerjo. Kakor samo po sebi razumljivo sta skupaj prihajala in odhajala. Ob slovesu pred njenimi vrati jo je poljubil, toda ne drugače kot tisto starejšo damo, s katero je igral v Candidl. Z Julijo je bil ljubezniv, zmeraj razpoložen in mil, no, bilo Je povsem jasno, da mu Je bila priljubljena tovarišica. Pri tem pa je vedela, da ni zaljubljen v kakšno drugo. Ljubezenska pisma, ki so mu Jih pisale ženske, je v smehu bral tudi njej, a če so mu poslale cvetje, ga Je prinesel njej.
«Kakšne neumnice so to,» je dejal. «Kakšnega zlomka mislijo s tem doseči?«
«Domnnevarn, da tega ni težko uganiti,« Je suho rekla Julija.
Čeravno je vedela, da ga sploh ne ganejo ta znamenja pozornosti, so jo jezila ln netila v njej ogenj ljubosumnosti.
«Pravi pravcati vražji bedak bi moral biti, da bi se spuščal v razmerje s katerokoli od teh middlepoolskih žena. Vse do zadnje so čisto navadne klepetulje. Se preden bi se dodobra zavedel, bi že imel za vratom kakega razjarjenega očeta, ki bi me hotel prisiliti, da se oženim z njegovo hčerkico.«
Julija je poskušala odkriti, če se je kdaj zapletel v kakšno pustolovščino, ko je bil še v Bensonovi igralski skupini. Posrečilo se ji je odkriti, da so ga hotele zaplesti v svoje mreže kake tri deklice, vendar se jih je Michael dosledno otresel, ker se mu je zdelo nespodobno, spuščati se v ljubezensko razmerje s svojimi kolegicami.
«Znano vam je, kak so ljudje v teh skupinah brbljavi. Ne bi preteklo niti polnih štiriindvajset ur, ko bi vsi o vsem vse vedeli. Sploh pa človek pri takih zadevah nikoli ne ve, kam bi se utegnil zaplesti. Ne, za take stvari ne bi hotel česarkoli tvegati.«
Ce bi se hotel kdaj malce spozabiti, bi počakal, da se njegova skupina čimbolj oddalji iz Londona, potem pa bi pohitel v mesto ln si našel deklico v Globe Restaurantu. Razumljivo je, da take zabave zahtevajo cvenka, in če premisliš, niso vredne svojega denarja. Razen tega je pri Bensonovi skupini nenavadno veliko igral cricket, če se mu je ponudila priložnost, tudi golf. Take stvari pa kaj rade padejo v oči.
Julija se je zdajci nesramno zlagala.
«Jimmie mi zmeraj pravi, da bi bila veliko boljša igralka, če bi imela ljubimca.«
«Ne verjemite tega, Jimmie je star pokvarjenec. Seveda, ta ljubimec naj bi bil on. Mislim, da bi isto lahko rekli zame. Veliko bolje bi igral Machbanksa, če bi pisal stihe.«
Tako veliko in venomer sta se pogovarjala o tem, da je naposled Julija skorajda postala Michaelovega mnenja o zakonu.
«Mislim, da Je vsak Igralec, ki se ženi premlad, popoln bedak. V zakonu je množica zaprek, ki mu lahko uničijo kariero. To velja zlasti, če se poroči z igralko. Ce postane zvezdnik, tedaj ima okoli vratu mlinski kamen, žena hoče igrati samo z njim, če pa je upravnik gledališča, ji mora dajati zmeraj glavne vloge, in če angažira kako drugo, so strahotne scene neizogibne. Razumljivo, zakon je neumnost tudi za igralko. Zmeraj je v nevarnosti, da rodi otroka, in potem dolgo časa ne more več nastopiti. Njena publika je ne vidi; vi pa veste, kakšna Je

kratka doba edini čas v vsem letu, ko ga ura ne preganja, ko mu tako rekoč ni niti treba gledati na uro in če vstane zjutraj uro prej, jo lahko v popoldanskem počitku lahko nadoknadi, ali pa če zjutraj uro dlje poleži, bo dan potegnil zvečer za uro bolj v noč, ko ga vendar naslednji dan ne čaka kaka obveznost.
In vendar je predsednik italijanskega Touring kluba prav v zvezi s tem dal izjavo, da je bila poletna ura uvedena tudi na pritisk njegove ustanove in da so tudi drugod po svetu začeli razmišljati o italijanskem primeru, ki da bi ga bilo vredno posnemati.
Kakor vidimo, vsaj do sedaj kakih posebnih rezultatov poletna ura ni prinesla. Morda nas bodo poznejši podatki prepričali, da so njeni pobudniki imeli prav. Za sedaj pa se pripravimo za ponoven vstop v normalno, v tako imenovano «sončno» uro, ki bo v veljavi že od jutri dalje In vse do prihodnje pomladi, ko bodo ponovno uvedli poletno uro, vendar tokrat ne le z 22. majem, pač pa že s 1. aprilom, kot se zatrjuje v Rimu.
((Ne bodi upnik in ne dolžnik«, je često citiral Polonija.
za denar in * od tovarišev v bralski skupini kdaj v stiski za denar m si ga skusal pri njem sposoditi, je bilo to vselej
noTno’ J°d^ °Mbj1 ga je tako 1Jubeznivo in s tolikšno uvidevnostjo, da ni nikdar nikogar užalil.
ne rPku81 rn0'’, dečko’ od srca bi ti rad pomagal, če bi tudi sam pfačal »taKSl™ ^ V™ nW’	6om ** ** *"*»
, J fekaj rnesecih je bil Michael tako zaposlen s svojimi ^ n U uPazl nl’ kak0 Zvrstna igralka Je Julija. Ra-ZU™,e TeVda ,Je brf čas°Plsna P°r«5ila, a pohvale, ki so se Jldlje' J8 bral površno, tudi nl bil pozoren na tiste vrste norčije ki so se nanašale nanj. Vesel je bil, če so ga pohvalili,
“J«• S« raztrgali. NekJ. praveS Sen in skiomen, da bi se razjezil zaradi neugodne kritike
„ «Lahk0 da sem bil res strašen,« je dejal ob takih primerih popolnoma mirno.
7m«.wtjlePŠ t. POt?Zf v, njeS°vem značaju je bila dobrodušnost. Zmerjanje Jimmieja je prenašal docela ravnodušno. Ce je na jjredolgih vajah nastala vsesplošna razdraženost, Je Michael os a hladnokrven. Spreti se z njim je bilo popolnoma nemogoče. Nekega dne je prisostvoval vaji nekega prizora, v katerem sam nl igral. Dejanje se je končalo z močno ganljivim prizorom, v katerem Je imela Julija priložnost pokazati svojo čudovito igro. Medtem ko so pripravljali oder za naslednje dejanje, je sedla Julija poleg njega. Nič ji ni rekel, samo zgrbljeno Je strmel predse. Presenečena ga Je pogledala. Da bi se ji nasmehnil in rekel ljubeznive besede, je bilo zanj neobičajno. Tedaj je šele opazila, kako je stiskal ustnice, da bi preprečil Ihtenje, In da je imel solzne oči.
«Kaj je, dragi?«
«Ne govorite z mano!« je dejal. «Vi, mala, ogabna žival, vi ste me ganili do solz.«
«Dragi!»
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCHI 6. II.. TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA- GORICA- Ulica	p»i„™ i tt g---------ZZ------------------------------------------------1.	________________________________ (Nadaljevanje sledi)
______________________________________<0rUke P0kntjn* “ M™*'0 “Pravi. - I, vseh drugih pokrajin Italije pri .(Socletš PubbliclU ItaMana« -	MANISLAvliSs^O^^Sidaja^httsint1 Z^^o^ii^tiTka" TrstK,a,i 4° ** M ~
bilo1«5*1 CC 46 d°lg° n° Vldl’ tC Že pozab1, kakor da te nikoli ni
Zakon? Kaj je Julijo pravzaprav gnalo v zakon? Srce se ji je kar topilo, kadar je gledala njegove globoke oči, drhtela je
Dala bi se mu vsa, le žal, da Michael tega nl zahteval.
«Jasno je, da me ljubi,« je govorila sama sebi. «LJubi me bolj kot katerokoli drugo, naravnost obožuje me, toda kot ženska, vem. ga ne privlačim.«
Posltušala je vse, da bi ga zapeljala, samo v posteljo mu še ni legla. Tega pa ni storila zgolj zaradi tega, ker se ji nl po nudila priložnost. Začela se je že bati, da si morda nista preveč domača, da bi se njuni odnosi še mogli spremeniti? Prav tako si je očitala, da gB že prej nl skušala prisiliti, naj se odloči Morda pa Micnael goji do nje preveč prijateljska čustva, da bi mogel postati njen ljubimec. Ko je zvedela, kdaj Ima rojstni dan, mu je darovala zlato tobačnico, ker je vedela, da si lo nadvse želi. Stala je precej več, kot Je smela potrošiti in on 11 je z nasmehom očital razsipnost. Niti v sanjah sl nl mogel misliti, kako jo veseli, če mu s čimerkoli ustreže. Ko je praznovala rojstni dan, ji je Michael daroval pol ducata svilenih nogavic. Takoj je opazila, da niso ravno najboljše vrste. Ubogi dečko, toliko se vseeno ni mogel zaleteti, toda že to, da se je je spomnil s še tako skromnim darilcem, jo je vzradostila da je od ganotja zajokala.
«Kako ste občutljivi, moja mala stvarca,« Ji Je dejal ln bil od njenih solza vzradoščen in ganjen.
Njegovo skopost je pripisovala pač njegovemu značaju. Razmetavanje denarja mu je bilo tuje in nespametno. Nl bil ravno skop, pa tudi ne kdo ve kako radodaren. Zdelo se ji je da je enkrat ali dvakrat opeharil celo natakarja v restavraciji za napitnino. Ni se ozirala na to, če Je njej morda to neprijetno. Napitnine je dajal točno deset odstotkov; če nl imel drobiža, Je zahteval od natakarja, da mu zmenja ln vrne preostanek.