PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1: maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M	^	dnevni!
o- TJ !> > O
'/J K; ”
r~.
lije)
723
HI
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 191 (12.822)
Trst, sreda, 12. avgusta 198
Giovanni Goria je pohvalil prve zametke obnove
Predsednik vlade obiskal prizadete kraje Valtelline
Obisk sovpadal z delnim povratkom prebivalcev domov
BORMIO Predsednik vlade Giovanni Goria je včeraj obiskal Val-tellino. Goria je izbral prav obe središči prizadete doline, Bormio in Sondrio, za svoj prvi »uradni« obisk, odkar je prevzel funkcijo predsednika ministrskega sveta.
Njegov obisk v Valtellino je sovpadal s povratkom prebivalcev kraja Le Preše pri Sondalu na svoje domove in z dokončno namestitvijo laserskih geodinamičnih merilcev na obronkih plazu, ki še vedno grozi Cepini. Z Gorio sta Valtellino obiskala še minister za civilno zaščito Gaspari in minister za dežele Gunnella.
Giovanni Goria je tako v Bormiu, ki ga je obiskal v jutranjih urah, kot v Sondriu, izrazil pripričanje, da bo prebivalstvo Valtelline prebredlo vse težave. Delo, ki je bilo do danes opravljeno v prizadetih dolinah, je pokazatelj trdne volje javnih upraviteljev in vseh, ki so si znali zavihati rokave in kljubovati izjemnemu stanju. Prav zaradi tega je predsednik Goria opomnil prisotne novinarje, naj si nikar ne drznejo poročati o katastrofalnem stanju, kjer ga ni. »Edina nevarnost v Bormiu,« je izjavil Goria »je ta, da se spotakneš ob kako korenino ali padeš s smuči.« Ministrskega predsednika očitno
skrbi, razširjena ironična trditev »Valtellino so pestile tri nesreče: poplava, plaz in televizija«.
Predsednik Goria je zato poveril vso politično odgovornost vprašanja Valtelline ministru Gaspariju, ki naj bi edini predstavljal državo in njeno konkretno pomoč prebivalstvu v dolinah. Glede posebnih finančnih
olajšav za obnovo Valtelline pa je Goria izjavil, da bo vlada sprejela poseben zakon za rekonstrukcijo, ki pa ga bo mogoče sestaviti šele potem, ko bodo izvedenci sestavili popolnejšo sliko gmotne škode.
Na sliki (Telefoto AP): predsednik Goria med včerajšnjim obiskom Valtelline.
S
iO
S
O
Borzni indeks je včeraj padel zt
Velika zaskrbljenost borznih operaterjev
Investitorje skrbi predvsem ponovna rast inflacije in gospodarska politika
MILAN — Po »črnem ponedeljku« je prišel za italijanske borziste tudi »črni torek«. V ponedeljek je namreč borzni indeks padel kar za 3,48 odstotka, včeraj pa je nazadoval za 2,05 odstotka, čeprav je okrog poldne zgubljal rekordne 4 odstotke. Z zadnjimi izgubami se je borzni indeks od začetka leta znižal za 12,3 odstotka, od maja pa za okroglih 17 odstotkov.
Po večletni evforiji, ki je privedla borzne podatke redno na televizijske zaslone in na prve strani italijanskih sredstev javnega obveščanja, se morajo borzni operaterji sprijazniti tudi z izgubami. Analitiki trdijo, da se je delniško tržišče v Italiji razvilo prehitro, to pa zaradi tega, ker se je desetine in desetine novih protagonistov borilo za »prostor pod soncem«. Velik pritok kapitala pa ni sovpadal s kulturno in operativno rastjo, ki je za resnično kvalitetno rast potrebna. Borzni analitiki krivijo za padec borznega indeksa nestabilne bančne obrestne mere in nihajočo vrednost dolarja. Zvišana vrednost dolarja lahko namreč odločilno prispeva k ponovnemu naraščanju inflacije, kar piosebno skrbi borzne operaterje.
Razlogov za tako visoke izgube je veliko, nedvomno pa je k temu prispeval svoje izredno delikaten in nestabi-
len politični trenutek v državi, ko imamo vlado, ki ne uživa popolne podpore vseh vladnih zaveznikov. Država je pred pomembnimi izbirami v ekonomski politiki, ekonomski operaterji pa čakajo -tudi od Bance d ltalia potrebne finančne smernice. Vlada bo morala sestaviti finančni zakon, zato so izbire gospodarske politike neodložljive. Na dlani je, da italijanski mini gospodarski boom ni izkoristil ugodnih mednarodnih gospoadrskih okoliščin (v prvi vrsti padec vrednosti dolarja in znižanje naftnih cen), da bi spravil na zeleno vejo kronično deficitarno trgovinsko bilanco. Če k temu še prištejemo ponovno rast inflacije nam postane razumljiv vedno bolj hladen odnos investitorjev, ki niso več pripravljeni tvegati svojih denarnih sredstev v teh nejasnih in neperspektivnih gospodarskih okoliščinah.
Nedvomno so borzne izgube izključno italijanska notranjegospodar-ska težava in so odraz zgoraj opisanih težav, iz drugih borz prihajajo namreč izredno dobre novice. Borza v Ziirichu je tudi včeraj postavila nov rekord, borzni indeks se je namreč zvišal za 0,79 odstotka. Tudi londonska borza je včeraj rekordno poskočila in to kar za . 1,72 odstotka, podobne novice prihajajo tudi iz Frankfurta in iz New Yorka.
Ameriški lovec baje brez uspeha izstrelil proti iranskemu phantomu dve raketi
Tudi Velika Britanija in Francija bosta kmalu odposlali v Zaliv svoje minolovce
LONDON Britanska premierka Margaret Thatcher se je premislila in je po 90-minutnem pogovoru z obrambnim ministrom Voungerjem sklenila, da bodo štirje britanski minolovci odpluli v Zaliv, kamor bodo sicer prispeli šele čez pet tednov. Kmalu za tem je prišla iz Pariza nepričakovana novica, da bodo tudi Francozi poslali v zalivske vode dva svoja minolovca, čeprav so se vselej doslej izrekali proti tej možnosti. Bodisi francoska kot britanska vlada sta sicer sklep opravičili rekoč, da so se okoliščine v Zalivu spremenile in da potrebujeta ladjevji obeh držav sedaj tudi to obliko zaščite.
Včerajšnja sklepa o odpošiljanju britanskih in francoskih minolovcev v Zaliv bo nedvomno imel pomembne posledice tudi zaradi tega, ker sta obe državi stalni članici Varnostnega sveta OZN, ki je pred slabim mesecem sprejel resolucijo o prenehanju iraško-iranske vojne. Kot znano je Irak resolucijo takoj sprejel, Iran pa jo je, čeprav to ni formalno nikoli sporočil, odklonil.
Radio Teheran je včeraj oddal neverjetno izjavo glasnika iranskega obrambnega ministrstva hodžatoleslama Akbara Rafsandžanija, ki je dejal, da se bodo tudi iranske pomorske sile trudile, da bi od morskih min očistile Zaliv. Hodžato-leslam je v govoru obtožil Reaganovo adminis-
tracijo, da je postavila morsko mino, v katero je v ponedeljek naletel panamski tanker Texaco Caribbean, ki je prevažal iransko nafto.
Visoki ameriški funkcionarji ameriškega obrambnega ministrstva so včeraj sporočili, da je prišlo v Zalivu do začetnih prask. Letalo F-14 tomcat, ki je poletelo z letalonosilke Constellati-on, je izstrelilo dve raketi proti iranskemu lovcu phantom F-4, pilot je namreč ocenil, da ima iransko letalo sovražne namene. Nobena raketa ni zadela cilja.
Konvoj treh ameriških tankerjev, ki so jih spremljale amerišje vojne ladje, je medtem včeraj srečno priplul do kuvajtskega petrolejskega terminala Mina al Ahmadi. Tankerji so sedaj pod zaščito kuvajtske vojske.
ZDA bodo svojo vojaško prisotnost v Zalivu še okrepile. Glasnik Pentagona Robert Sims je včeraj dejal, da bodo v Zaliv poslali še križarko Valley Forge, prvo iz serije 27 odličnih ladij, ki bodo stale vsaka milijardo dolarjev.in bodo lahko istočasno nadzorovale več sto ciljev v zraku, na in pod morsko gladino. Caspar VVeinberger je včeraj izjavil, da bo nosilka helikopterjev Gua-dalcanal, ki ima na krovu osem helikopterjev za iskanje min, prav kmalu priplula v Zaliv.
Ameriška lovca F-14 tomcat
(Telefoto AP)
Sest Tirolcev oprostili ker ni dokazov
BOČEN — Razsodišče svobode je včeraj zaradi pomanjkanja dokazov razveljavilo šest od sedemnajstih zapornih nalogov, ki so jih izstavili proti pripadnikom Heimatbunda in mladinskega gibanja Južnotirolske ljudske stranke Junge Generation zaradi »protiitalijanske dejavnosti v tujini«. V glavnem so to javni uslužbenci, in sicer: Pius Leitner, Eduard Stoli, Alfred Oberhofer, Sepp Huber, Alois Ober-hammer in Andreas Oberleiter, ki so jih odpustili, in bodo lahko sedaj ponovno sprejeti v službo.
Razsodišče je razveljavilo zaporni nalog samo za to šesterico, saj odvetniki ostalih enajstih osumljencev niso vložili priziva in ga bržkone tudi ne bodo, saj hočejo vsej zadevi priti do dna. Odvetniki so že napovedali, da je njihov glavni cilj odprava člena 269 starega fašističnega kazenskega zakonika, ne pa umaknitev tožbe. Novoimenovani pravosodni minister Giulia-no Vassalli pa je včeraj dal razumeti, da se ne bo vmešal v bocensko zadevo. Dodal je tudi, da je položaj na Južnem Tirolskem po izpustitvi osumljencev na začasno prostost bolj miren.
Vsekakor so tudi včeraj zabeležili na Južnem Tirolskem vandalske protiitalijanske izpade, v katerih jo je skupilo šest avtomobilov italijanskih gostov.
Tudi na tržaški borzi včeraj precej živčno
NA 4. STRANI
□ □ □
Sindikati in Dežela za polno zaposlitev v rafineriji Aquila
NA 5. STRANI
Letalo strmoglavilo pri Miinchnu
BONN — Dvomotorno turistično letalo tipa piper cheyenne je včeraj strmoglavilo na restavracijo McDonaldi, ki se nahaja v bližini miin-chenskega mednarodnega letališča. V nesreči je šest oseb izgubilo življenje, 14 pa je bilo ranjenih. Od teh je sedem v smrtni nevarnosti.
Nesreča naj bi se pripetila, ker je letalo z repom udarilo ob neonsko »M«, znano rdečerumeno oznako ameriških /asf foodov. V restavraciji je bilo takrat približno dvajset gostov, ki so se pravočasno razbežali. Letalo je nato treščilo ob linijski avtobus, na katerem je prav tako bilo približno 20 potnikov. Prav med njimi je bilo največ ranjencev, dva potnika pa sta izgubila življenje. Ostale žrtve so bile na letalu. Bile so člani športne organizacije iz Landsber-ga, in so letele za obnovo letalskega dovoljenja. Do nesreče naj bi prišlo med nespretno izvedbo simulacije pristajalnega manevra.
Prizorišče letalske nesreče pri Miinchnu (Telefoto AP)
Dvojezičnost v nasprotju z jugoslovansko ustavo?
BEOGRAD — Zvezni pravobranilec samoupravljanja je dobil odgovor ustavnega sodišča Jugoslavije, ki je ocenilo pravilnik tovarne gradbenega materiala Kosovo iz Prištine. Določila, ki za določena delovna mesta v tem podjetju predpisujejo znanje dveh jezikov, albanskega in srbohrvaškega, je ustavno sodišče razglasilo za neustrezno, se pravi, da so v nasprotju z ustavo SFRJ. Sodišče meni, da je kakršnokoli omejevanje pravice do dela nedopustno, torej je ni mogoče pogojevati niti z jeziki. Ustava namreč za zaposlene »predpisuje« znanje enega od jezikov, ki se uporabljajo na področju, kjer delajo in živijo — Na Kosovu pa sta oba, tako albanščina kot srbohrvaščina, enakopravna. Torej zadostuje znanje enega ali drugega jezika.
S tem se je končal postopek, ki ga je leta 1985 sprožil zvezni pravobranilec, ker je menil, da je ravno takšno jezikovno pogojevanje eden od razlogov za izseljevanje Srbov in Črnogorcev s Kosova (dd)
Sindikat zavrnil sklep o odpravi rasne diskriminacije v rudnikih
Južnoafriška vlada pozvala rudarje naj se vrnejo na svoja delovna mesta
NAIROBI — Drugi dan splošne stavke afriških rudarjev je prišla prva uradna reakcija iz Pretorie, ko je minister za delo Pieter Du Plesis pozval stavkajoče, naj se vrnejo na delo, češ da bo stavka vsem povzročila škodo in da v njej ne more biti niti zmagovalca niti premaganca. Generalni sekretar sindikata nacionalne rudarske zveze Cyril Ramaphosa je zavrnil pretorijski predlog z besedami, da so rudarji pripravljeni na dolg in težak boj in da so odločeni vztrajati pri zahtevah za povišanje plač in izboljšanje delovnih pogojev.
Južnoafriški parlament je nepričakovano odobril zakon, ki odpravlja rasno diskriminacijo v rudnikih in daje možnost napredovanja tudi črnskim delavcem. Sindikalne organizacije pa so sklep zavrnile, češ da gre za propagandno potezo, ki ne rešuje položaja.
Opazovalci v Južni Afriki navajajo, da doslej ni nobenega znamenja o obnovitvi pogajanj med delodajalci in afriškimi rudarji oziroma njihovimi sindikalnimi predstavniki, ki naj bi pripeljala do kompromisne rešitve eksplozivnega problema. Danes se je zvedelo, da je bilo v premogovniku Kinross v provinci Transvaal ranjenih devet rudarjev (v tem rudniku je lani oktobra prišlo do hude nesreče, v kateri je umrlo več kot 170 črnskih rudarjev), ki so jih po zatrjevanju sindikalnih aktivistov ranili rudniški po-
licisti, ko so jim hoteli preprečiti odhod iz rudnika in sodelovanje v stavki.
Poročila o številu stavkajočih so nasprotujoča, medtem ko nacionalna zveza rudarjev omenja med 280.000 in 30Q.000 stavkajočih, so številke, ki prihajajo iz informativnih služb največjih rudarskih družb, anglo-ameriške družbe in Genca, precčj nižje in govorijo o 200.000 do 230.000 stavkajočih. Nekatere protiapartheidske organizacije pa zatrjujejo, da v največji stavki v zgodovini južnoafriške rudarske industrije sodeluje najmanj 300.000 črnskih rudarjev. Generalni sekretar nacionalne rudarske zveze (NUM) Ramaphosa je na tiskovni konferenci zatrdil, da je stavka ohromila 44 rudnikov zlata in premogovnikov. Po drugih podatkih so se za stavko odločili rudarji v 28 rudnikih zlata (vseh je 44) in v 18 premogovnikih (vseh je 55), kar naj bi pomenilo, da je stavka zajela le dobro tretjino rudarske industrije, ki Južni Afriki prinaša več kot 60 odstotkov deviznih dohodkov. V teh dneh je v delu afriškega časopisja zaslediti celo podatke, da izvoz rudnin in dragih kamnov predstavlja 80 odstotkov vsega južnoafriškega izvoza (letna vrednost se suče okrog 15 milijard dolarjev) in da v tej številki 75 odstotkov predstavlja izvoz zlata. Zdi se, da so te številke pretirane, kar ni čudno, kajti splošna stavka afriških rudarjev je potegnila za seboj pravi plaz nemalokrat propagandistično in črno-belo obarvanih člankov v precejšnjem delu afriških sredstev obveščanja.
doslej najbolj prizadel vzhodni del province Tran svaal in osrednji del Orange Free Statea, torej dve provinci, v katerih je osredotočena večina južnoafriške rudarske industrije. Ob stavki razčlenjevalci južnoafriških razmer navajajo zanimivo dejstvo, ki vsaj posredno hrabri stavkajoče. Pred nekaj dnevi je namreč združenje južnoafriških črnskih taksistov in avtobusnih prevoznikov odkupilo večino delnic (52,5 odstotka) v eni največjih avtoprevozniških družb v državi z imenom PUTCO. Še pred nekaj leti si v Južni Afriki niti predstavljati ni bilo mogfoče, da bi odločilni delniški delež velike družbe, ki ima v voznem parku več kot 3.000 avtobusov, prešla v roke afriških delničarjev. Komentatorji sedaj ugibajo, od kod združenju taksistov in avtobusnih prevoznikov toliko denarja (delnice naj bi stale 70 milijonov dolarjev, ali 150 milijonov randov). Dogodek je pomemben tudi zato, ker prevozniška družba PUTCO opravlja večino prevozov črnskih rudarjev iz njihovih bivališč v rudnike in v službe v belska mesta in nazaj. Doslej je že večkrat prišlo do hudih sporov in celo do krvavih spopadov (zadnji so bili maja in junija v Sowetu, ko so razjarjene množice kamenjale in zažigale avtobuse omenjene družbe, ker je prek noči podražila prevoze), ker je PUTCO izkoriščal položaj malone monopolnega prevoznika afriške delovne sile.
Komisija bo razpravljala o Scalfaru Pred vrati nove polemike med večino
RIM — Razširjena na vse politične skupine se bo 20. avgusta sestala komisija za notranja in ustavna vprašanja poslanske zbornice, da bi razpravljala o časovnih terminih in načinu, kako se bo poslanska zbornica spopadla z zapleti, ki jih je sprožil intervju bivšega notranjega ministra dnevniku Corriere della Sera. Oscar Luigi Scalfaro je namreč spregovoril o pritiskih raznih predstavnikov vladne večine na tajne službe, od katerih so zahtevali, naj jim posredujejo informacije o političnih nasprotnikih. Temu naj bi se tajne službe uprle, izjava bivšega ministra pa je sprožila plaz vprašanj. Kot prvo, ali so pred Scalfarovim mi-
nistrovanjem zadostili podobnim zahtevam, kot drugo pa, ali obstajajo v arhivih tajnih služb dosjeji o politikih in zasebnih državljanih?
Vsa ta vprašanja bo bržkone komisija postavila notranjemu ministru Fan-faniju na plenarni seji zadnje dni avgusta. Fanfani je namreč sprožil notranjo preiskavo in je o prvih njenih rezultatih že poročal predsedniku vlade Gorii.
Medtem pa je predsednik komisije za notranja in ustavna vprašanja, socialist Labriola, v pismu demoproletarcu Capanni poudaril, da je vprašanje toliko bolj pereče, ker je vsem znana spo-
sobnost, poštenost in previdnost bivšega ministra Scalfara. Giorgio Napoli-tano je za KRI pozitivno ocenil sklep o sklicanju komisije, da se čimprej razjasni vso zadevo. Ob tem pa je še poudaril, da se ne sme prezreti ostalih Scalfarovih izjav glede načina, kako je De Mita delil ministrstva. Odgovorni za pravna vprašanja pri KRI Violante pa je zahteval, da po komisiji o vsej zadevi razpravlja parlament.
Po prahu, ki ga je dvignil Scalfarov intervju, pa so pred vrati druge polemike. Najbolj sveža je včerajšnja ob reakcijah po izvolitvi demokristjana Orlanda za palermskega župana z glasovi KD, PSDI, zelenih in neodvisne
levice. Tako zavezništvo je seveda sprožilo ostre reakcije republikancev, liberalcev, socialistov in dela krščanske demokracije. Tajnik PLI Altissimo je navedel, da je KD porušila stara zavezništva in se posredno odpira partiji. Za socialista Bianca je to ponoven dokaz »transformizma določenih južnjaških političnih krogov«. Bianco kritizira predvsem »pomoč«, ki naj bi jo dobila palermska KD iz vrst določenega kroga »strukturalno podrejene levice«. Še bolj oster je bil sicilski deželni tajnik PSI Buttitta, ki je demokrščan-sko pobudo ožigosal kot izključno oblastniško in destabilizacijsko namero.
G. R.
Preiskava v polnem teku
V teh dneh bodo milanski sodniki poslali Renatu Vallanzasci, ki se nahaja v zaporu v Novari, formalno prošnjo v kateri mu bodo predložil, da se odreče avtomatičnemu počitniškemu premoru v sodnih postopkih, ki mu po zakonu pripada. Sodni postopek v Milanu bi se lahko krepko zavlekel, če se bo lepi Rene poslužil tega počitniškega premora. Kdor ga pozna pravi, da ne bi bilo v njegovem slogu poslu-žiti se teh birokratskih zaprek. Kljub temu pa obstaja možnost, da bo minilo precej časa predno bo Vallanzasca stopil v sodno dvorano, kjer se bo moral zagovarjati pred nedovoljenim posestvom strelnega orožja.
Vzporedno z novo preiskavo v zvezi s pištolo beretta 7,65, poteka tudi preiskava genovske magistrature o begu Renata Vallanzasce s trajekta Flami-nia in obrekovanja poveljnika oboroženega spremstva.
V Vevčanih še gladovna stavka
VEVČANI — Po hudih nesporazumih z občino Struga ob priključitvi vodovoda za sosednjo vas, ki so pripeljali do spopada milice z vaščani, je 185 mladincev v makedonski vasi Vevčani, ob albanski meji, 7. avgusta začelo gladovno stavko. Mladinci v svojem sporočilu zahtevajo, da v Vevča-ne pride nekdo izmed republiških ali zveznih mladinskih ali partijskih funkcionarjev in pomaga pri reševanju nesporazumov med občino Struga in vasjo Vevčani, ki trajajo že štiri desetletja, zadnji pa ima že tragičen potek.
Vaščani, pretežno ženske, so pred dnevi skušali preprečiti priključitev vodovoda za potrebe drugih delov občine na njihov vodovod, ker so prepričani, da bodo zaradi tega sami ostali brez vode. Postavili so barikade, na koncu pa so ženske, otroci in starčki naredili »živo barikado« v katero so se, potem, ko so buldožerji podrli lesene prepreke, zapodili miličniki. S posebnimi električnimi palicami so huje in lažje ranili več kot sto vaščanov, med njimi tudi otroke. Po hitrem postopku so nekatere vaščane odpeljali v zapor in jih kmalu nato obsodili.
V ponedeljek zvečer so v Vevčanih sklicali zbor občanov, na katerem so se duhovi malce pomirili. Sklenili so, da bodo nadaljevali delo pri izgradnji vodovoda in omogočili preskrbo s pitno vodo za obe prizadeti vasi. S tem so Vev-
čani dokazali, da dejansko nimajo nič proti sosedom v vasi Oktisi, da pa jih je razburilo, ker so jih hoteli »ogoljufati« in jim vzeti vodo brez njihove vednosti.
Sestavili so tudi delegacijo, ki bo obiskala pristojne organe v občini, saj se do danes v vasi ni pojavil še noben funkcionar. Zahtevali so tudi, naj bi mladinci prekinili gladovno stavko, vendar le-ti vztrajajo.
Z aktivističnim programom se je incidenta zaradi vodovoda lotilo tudi makedonsko vodstvo socialistične zveze. Ocenili so, da skušajo skupine in posamezniki iz Vevčanov, tudi ob pomoči od drugod, zmanipulirati prebivalce, ki že leta živijo v slogi. Takšno delovanje je sabotaža vseh prizadevanj za normalno reševanje komunalnih problemov ter politike v tem delu Jugoslavije. Ocenili so tudi, da so v delu jugoslovanskega tiska dogodke predimenzionirali in da je bilo veliko pretiravanja in enostranskega pisanja.
Tako med drugim ostro obsojajo insinuacije, češ da gre za spor na nacionalni podlagi, čeprav gre za vasi z makedonskim prebivalstvom. Javnost je tako informirana na osnovi govoric, ne pa dejanskih podatkov in resnice, menijo v makedonski SZDL. (dd)
DUNAJ — Dr. Bruno Kreisky je z intervjujem za petkovo številko »Schweizer Handels-Zeitung« vrgel težko politično bombo na Avstrijo, ki jo je kot kancler vodil trinajst let in na socialistično stranko, ki ji je predsedoval šestnajst let, in ki ji je bil častni predsednik dokler ga ni ujezilo, da je njegova stranka v koalicijskih pogajanjih z ljudsko prepustila zunanje ministrstvo »črnim«. »Neki ameriški novinar mi je, ko sva se v tujini slučajno srečala pripovedoval, da mu je tako imenovani "adviser" (svetovalec) partijskega predsednika ponudil dokumente zoper Waldheima, češ naj jih objavi, pa je ta odklonil,« je povedal Kreisky švicarskemu gospodarskemu listu in nadaljeval: »Nekaj kasneje pa sem se na Dunaju srečal z nekim drugim časnikarjem iz ZDA, ki pa je prejel akte "od nekoga". Nikogar ni sicer imenoval, toda takoj mi je bilo jasno, od kod izvirajo.«
Dr. Fred Sinowatz, ki je po Kreiskem (in na njegovo insistiranje) v letu 1983 prevzel kanclerstvo in vodstvo SPO in ki je dan po VValdheimovi zmagi kot kancler odstopil, je tako zavoljo svojega velikega predhodnika v hipu postal tarča neusmiljenih napadov OVP, zlasti njenega generalnega sekretarja Michaela Graffa, ki je dal takoj v informacije ljudske stranke udariti plat zvona, češ saj se je že vseskozi vedelo, kdo je zanetil »umazano kampanjo« v predsedniškem predvolilnem boju, da pa je sedaj seveda zadeva popolnoma jasna, saj se iz Sinowatze-ve »pištole še kadi«. Da je vsa intriga popolnejša, čaka predsednika avstrijskih socialistov v septembru tudi sodno razčiščevanje z novinarjem »profila« Alfredom Wormom, ki je nekoč zapisa, kako da je Si-novvatz na kongresu gradiščanskih socialistov že v letu 1985 izjavil, da bo treba »ugotoviti VValdheimo-vo rjavo preteklost«.
Na Prangerju pa ni le Sinowatz, temveč tudi njegov bivši šef kanclerskega kabineta dr. Hans Pusch,
Oster napad
Bruna Kretskega
• •
na vodstvo SPO
pred katerim da je Kreisky »stranko vseskozi svaril«. Ker so se informativni mediji neusmiljeno vrgli v raziskovanje te »afere«, so tudi že ugotovili, kdo je tisti ameriški časnikar, ki je dokumentacijo zoper Waldheima »od nekoga« sprejel, pa je ni mogel objaviti, ker ni mogel »objaviti, od koga jo je dobil«. Gre za nekdanjega dopisnika UPI z Dunaja Jamesa Dorseya, ki je zdaj na Bližnjem Vzhodu in je kar po telefonu potrdil vrtajočim avstrijskim kolegom, da je »že v zgodnji jeseni 1985« tisto, kar potem »ni mogel objaviti« prejel. Naslednji napad dunajskega časopisja je veljal Hansu Puschu. Ta je potrdil, da se je z Dorseyem zares na Dunaju sestal v »zgodnji jeseni leta 1985«, da pa je šlo za »čisto druge reči«, med drugim za še ne povsem pojasnjene okoliščine smrti nekega avstrijskega diplomata v Teheranu, ki so ga nekateri povezovali z ilegalnim trgovanjem z orožjem med Voest-Alpine in Iranom.
V razgovoru za današnjo Neue-az je ubogi Sino-watz - med drugim se bliža socialistični kongres -povsem jasno povedal, da ni imel prav nobenega pojma o kakšnih Waldheimovih dokumentih, ki ga
bremenijo sumljive preteklosti, dokler »ti niso bili objavljeni«, saj je vendar znano, da »so vsi inozemski dokumenti prvotno izhajali iz Jugoslavije, od koder so bili najprej ob koncu štiridesetih let posredovani v zvezniški arhiv v Londonu in od tam naprej v arhiv OZN. Niti en sam samcat od teh dokumentov se ni nahajal v Avstriji, in Avstrija ni imela dostopa do teh mednarodnih arhivov«. Tisto, kar so našli na domačih tleh, je bila le evidenčna vojaška kartica dr. Kurta Waldheima, po kateri je bilo »razvidno, da je bil član jahalne enote SA.« Kar pa zadeva dokumentov, ki naj bi jih bodisi sedanji predsednik socialistov, bodisi njegov nekdanji »adviser« pošiljala po svetu, pa drži le to, da je Sinowatz s skeretarjem SPOE Fritzem Marshem poslal že objavljeno dokumentacijo o tedaj še bodočem predsedniku Brunu Kreiskem na Mallorco.
Zdaj je končno jasno, da se je vse začelo v Avstriji (Trimfira Graff). Čeprav ni nobenega dvoma, da se je »Afera VValdheim« zares začela v Avstriji, saj je od vsega začetka na njenem čelu stal Kurt Wald-heim in nihče drug, ne Sinowatz, ne Pusch, ne socialisti. Dovolj čudno pa je, da se o nekom, ki kandidira za najvišjo funkcijo v državi ne bi smelo temeljiteje (kot za običajne državljane) osvetliti tudi njegove preteklosti. Posebej še, če gre pri tem za človeka, ki je več kot malomarno postopal z resnico.
In nenazadnje: ali je sploh pomembno, kdo je dal kakšne dokumente, kje in komu in kdaj, ali pa je morda pomembno tisto, kar v teh dokumentih stoji? Avstrijci, ki jih čaka še pet let s tem predsednikom, imajo, skratka novo »afero v aferi«, in to, zdaj, ko so se komaj pomirili z dejstvom, da VValdheim »ni bil vojni zločinec«. Kot da bi bila to za šefa neke države kakšna kvalifikacija.
BARBARA GORIČAR
Jugoslovanski
senator
Palača Madama. Temnosiva, baročna stavba sredi Rima, nekoč kraljeva palača, danes sedež senata italijanske republike. Prvi pogled na dokaj zanemarjeno pročelje ne daje vtisa, da tam zasedajo ljudje, ki predstavljajo zakonodajno oblast v državi in s sprejemanjem, včasih tudi krivičnih, zakonov, ali z njihovim odlaganjem, odvisno od interesov politikov, krojijo usodo državljanov. Dva lenobna orožnika stojita pred vhodom in se prav nič ne zmenita za mimoidočega. Pomeni, da senat ne zaseda, sicer stoji tam častna straža predstavnikov raznih rodov vojske, ki se postavlja na položaj mirno in dviga reprezentančno orožje pred nos ob vsakem prihoda ali odhodu senatorja.
Prestopim prag v spremstvu kolege Spetiča. Sam mora nekaj urejevati in me povabi na ogled senatne zbornice. Prekoračiva notranje, golo dvorišče, sredi katerega se razkazuje nepomembna skulptura, in že moram oddati osebni dokument uslužbencu v vratarnici, ki mi izroči posebno zkaznico za obiskovalce.
Znajdem se v labirintu sob in hodnikov z lesenimi opaži in rdečimi tekači. Kolega ima opravke v potovalnem uradu, kjer mora rezervirati, zanj seveda brezplačno, letalsko vozovnico, potem stopiva v sosednjo temačno sobo, v poštni urad, z vrsto osvetljenih miz, na katerih se kopičijo ovojnice in pisemski papir z oznako »Senata della Re-pubblica«. Greva dalje, mimo senatne »tobakarne«, v kateri ne veljajo neobdavčene cene za cigarete kot na letališčih, in že sem v tesnem hodniku pred dvigalom čudne trikotne oblike, pač moderna pridobitev prikrojena za arhitektonsko strukturo palače iz 16. stoletja. Vstopim v razkošno dvorano, senatni »transat-lantico«, in napotiva se v »bu-vette«, da spraviva kaj pod zob in zmočiva, od preslanega zraka, suho grlo. Ponudi kolega Stojan, ker pride ceneje skozi.
Sejna dvorana je zaprta, prav tako senatna restavracija. Sicer vanjo nimam vstopa. Imam pa ga v prostor, ki je dodeljen komunističnim senatorjem. Sedem v oblazinjen naslonjač senatorja Vecchija, nasproti mene Stojan vpisuje neke pripombe k zakonskemu osnutku za zaščito. Pripombe so namenjene senatnim tipkaricam, ki bodo tipkopis brez napak izročile v manj kot uri. Tačas se zagledam v kupe papirjev in beležk na sosednjih mizah in ne morem se znebiti občutka utesnjenosti in zatohlosti teh baročnih prostorov, v katerih so se svojčas sprehajali imenitniki in lepe dame, danes pa sami resni oblikovalci italijanske zakonodaje.
Napotiva se skozi bogato senatno knjižnico, zakorakava po polkrožnem hodniku z uradi posameznih političnih skupin, pokukam v dvorano, v kateri se sestajajo stalne komisije in stopim v velik prostor z ogromnimi stenskimi upodobitvami zasedanj starorimskega senata z možmi v belih togah. Tu je prostorna miza z razstavljenimi vsemi dnevniki, ki izhajajo od severa do juga Italije in še na otokih. Zaman iščem »Primorski dnevnik«. Ga ni!
Kar zadiham, ko stopim spet na prosto. Takoj se znebim tistega morečega občutka, ki me je mučil ves čas v notranjih prostorih, morda tudi zato, ker sem bil v obvezni kravati. Sam stopim do vratarnice, da dvignem svoj dokument in vrnem izkaznico obiskovalca, ki sem jo imel ves čas pripeto na jopičevem zavihu.
»A, bili ste skupaj z novim senatorjem, kako se že piše...« mi pravi v črnem fraku opravljen uslužbenecin išče moj dokument.
»Senator Spetič,« odgovorim prijazno.
»A gia, il senatore jugoslavo!«
Komaj sem se zadržal, da nisem prasnil v žaljiv smeh. Odvečna je bila še vsaka razlaga, kajti sobesednikovo prepričanje je bilo neomajno. Kolega Stojan pa mi je celo pravil, da se morajo uslužbenci senata po hitrem postopku naučiti imen in krajev, iz katerih prihajajo novi senatorji. Očitno tisti »commesso« ni bil tako vesten. Bolj se je zanašal na svoje, tudi za intelektualne kroge značilno rimsko nepoznavanje zemljepisnih in političnih meja Italije.
LOJZE ABRAM
Obletnica »anšlusa«: o slovenskih žrtvah pa niti besede
CELOVEC — Naslednje leto bo Avstrija praznovala dogodek, ki je marsikateremu Avstrijcu že zašel v pozabo ali pa mu je odprta razprava o njem neprijetna. 13. marca bo namreč minilo 50 let, odkar je Hitlerjeva Wehrmacht zasedla Avstrijo in jo napravila za »Ostmark« velenemške-ga rajha.
Avstrijski ministrski svet se je v prejšnjem tednu ukvarjal z vprašanjem, kako in v kakšni obliki se bo republika spomnila tega dogodka. Zvezni kancler Vraniztzky in njegov namestnik Mock sta govorila o pripravah in poudarila, da je aneksija Avstrijo izbrisala, ljudstvu pa prinesla mnogo gorja, mnogi njeni državljani so izgubili svobodo, bili izgnani, ubiti. Avstrija hoče sedaj samozavestno in odprto dokumentirati in se kritično ukvarjati s svojo nedavno preteklostjo.
Doslej pa te kritične razprave še ni bilo. Mnogo je še-namreč odprtih vprašanj, med katerimi: zakaj lahko republiki, ki temelji na antifašističnem izročilu, danes načeljuje človek, ki se še vedno hvali s tem, da je bil pristaš avstro-fašizma in stanovske države, nato poslužen Hitlerjev izpolnjevalec dolžnosti in danes politik z »nekoliko pozabljivim« spominom ?
Da so uradne napovedi res tako resno mišljene obstajajo resni dvomi.
Le primer: v okviru spominskih proslav se bodo spomnili tistih, ki so jih nacisti pregnali iz Avstrije. Slovenske manjšine, v rajhu izpostavljene uničevalni ihti, rasnim in deportacijskim načrtom nacistov, nihče sploh ne omenja. Verjetno zavestno ne, saj je Slovencev danes očitno za nekatere kroge še vedno preveč. In nezadovoljni so, saj jim Avstrija še zdaleč ni dala tega, kar jim je obljubila. Nasprotno. V ministrskem svetu o tem radi molčijo. Slovenci pri teh proslavah niso predvideni, saj bi lahko opozorili širšo javnost na svoja nerešena vprašanja.
Kljub temu pa ne bodo molčali in vztrajali v svojem boju!
Mladi Kanadčani končali obisk v Nadiških dolinah
ČEDAD — S poslovilnim večerom, ki je bil v petek v nekem tipičnem lokalu Nadiških dolin se je zaključilo bivanje devetnajstih mladincev iz Kanade, sinov izseljencev iz teh krajev, v Furlaniji-Julijski krajini. Bivanje mladih Kanadčanov v Špetru je organizirala Zveza slovenskih izseljencev iz F-JK s sodelovanjem Avtonomne službe za izseljenstvo, ki deluje v okviru deželnega odbora.
Med bivanjem v rodnih krajih svojih staršev so kanadski mladinci obiskali Terske doline, etnografski muzej, potresna območja Humina in Pušje vesi, glavne značilnosti Vidma, Vilo Manin v Passarianu, Palmanovo, Oglej in tudi Benetke.
Podrobno so se tudi seznanili z zgodovino teh krajev na številnih »lekcijah« (na sliki Sergia Ferrarija), na katerih so jih predavatelji seznanili z raznimi aspekti tukajšnjega življenja, med katerimi seveda o problemu izseljenstva in položaju slovenske narodnostne skupnosti v teh krajih.
V tem počitniškem obdobju
Furlanski trgovci nimajo počitnic
VIDEM, PORDENON — O podatkih o zaprtju javnih lokalov in trgovin v predvelikošmarnem obdobju v tržaški in goriški pokrajini že poročamo v dnevni kroniki; na tem mestu pa bomo danes posredovali nekaj podatkov o stanju v videmski in pordenonski pokrajini.
Predvsem gre zabeležiti, da se stanje v vseh štirih pokrajinah v naši deželi v bistvu ne razlikuje. Veliki šmaren je za vsakega državljana skoraj zapovedani praznik, kateremu se ne namerava odreči. Ljudje odhajajo na dopuste, podobno tudi upravitelji javnih lokalov in trgovin, ki imajo — vsaj v večjih središčih — v tem obdobju manj dela kot sicer.
Po podatkih, ki jih je posredovalo Združenje trgovcev iz videmske pokrajine, je trenutno v zgodovinskem jedru Vidma zaprtih od 25 do 30 od sto vseh trgovin in javnih lokalov; na razpolago klientom in občasnim gostom jih torej ostaja približno sedemdeset od sto.
V središču Vidma je v teh dneh videti veliko novih obrazov; v glavnem gre za izseljence, ki so se za kratko obdobje vrnili v rodne kraje, veliko je tudi turistov, ki letujejo ob morju in se občasno podajo na krajše izlete po deželi.
Lahko torej rečemo, da si videmski trgovci ne privoščijo počitnic v tem letnem času, ampak jih raje prihranijo za jesen.
Nekoliko drugače pa je v pokrajini, kjer se že po ustaljeni navadi trgovine in javni lokali v tem počitniškem obdobju ne zapirajo; prodajnih točk je namreč mnogo manj kot v večjih centrih, zaradi česar morajo trgovci skrbeti, da ustrežejo potrebam prebivalstva.
Drugače pa je v pordenonski pokrajini, kjer je trenutno v tem tednu pred velikim šmarnom zaprtih okrog 60 od sto vseh trgovin in drugih javnih lokalov (v pordenonski pokrajini jih je vsega skupaj okrog 1.200).
Približno 20-30 od sto vseh teh lokalov bodo odprli že z začetkom prihodnjega tedna, medtem ko pa je predvideno, da bodo druge lokale odprli po 24. avgustu. Vsekakor pa je stanje v pordenonski pokrajini letos znatno boljše kot lani, ko je bil odstotek zaprtih trgovin in javnih lokalov v tednu pred velikim šmarnom znatno večji.
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: Pave! Stranj___________
Predstavitev nove rubrike
Občina Vivaro: Strelišče v Dandolu premestiti!
VIVARO — Občinski odbor občine Vivaro je na svoji zadnji seji izrazil globoko zaskrbljenost, ker v zadnjem času na področju, ki ga upravlja, prihaja do vse več incidentov, kot na primer v kraju Tešiš, kjer je pred nedavnim vojaško letalo »izgubilo« bombo, ki je na srečo padla na polje obdelano s koruzo.
Občinski odbor je namreč na seji odobril dokument, s katerim zahteva premestitev strelišča vojaškega letalstva na drugo področje; poleg tega občinski odbor iz Vivara zahteva, naj takoj prekinejo vsako vadbeno dejavnost vojaških sil na tem področju.
Bomba, ki jo je v kraju Tesis izgubilo vojaško letalo, ni bila nevarna, ker je bila brez eksplozivnega naboja; ko je priletela na tla, je odprla meter globoko in meter in pol široko luknjo, na srečo le na obdelanem polju; »izgubilo« jo je vojaško letalo G 91 v vadbenem poletu nad streliščem Dan-dolo.
Stališče, ki ga je sprejel občinski odbor v zvezi s tem vprašanjem, je povsem umestno, ker podobni incidenti ogrožajo varnost prebivalstva. Ugotoviti je namreč treba, da je v zadnjem času v pordenonski pokrajini prišlo do nekaterih dogodkov, ki so upravičeno vzbudili zaskrbljenost prebivalstva in pristojnih oblasti.
Pred dvemi desetletji, ko se je v Evropi dvignil val etničnih gibanj, je bilo upravičeno predvidevanje, da bo prav etnični moment dobil pomembno politično vlogo v prizadevanju za bolj občutljivo demokracijo, ki bi ne upoštevala posamezne državljane le kot proizvajalce, potrošnike, davkoplačevalce in volilce, ampak tudi kot nosilce širših in globljih vrednot, zlasti et-nično-kulturnih.
Danes vidimo, da je šel razvoj v državah, ki so dosegle določeno stopnjo blagostanja, v drugačno smer. Novi srednji sloji so okrepili predvsem prizadevanja, da ohranijo in ubranijo pridobljeno kvaliteto življenja pred nevarnostmi vojne, onesnaževanja, radioaktivnosti in drugih.
Razvoj je torej povsem razumljivo šel v smer bolj uravnovešenega splošnega odnosa med naravo in družbo; narodnostno in manjšinsko vprašanje pa se je nekako prilagodilo temu širšemu ideološkemu okviru. Zaščita manjšinskih skupnosti je v novem valu le ena izmed številnih nalog, ki jih narekuje bolj spoštljiv odnos človeka do okolja in torej tudi do samega sebe.
Bolj odmaknjen odnos javnega mnenja do manjšinskega vprašanja je v Evropi pogojeval tudi zaskrbljujoči razvoj nekaterih žarišč narodnostne napetosti, zlasti na severnem Irskem in v deželi Baskov, a tudi bliže našemu obzorju, na Južnem Tirolskem, se je marsikaj spremenilo v slabše.
Široke razprave o etničnih vprašanjih torej niso več tako v ospredju, kot prej. Tatari v Sovjetski zvezi lahko še prikličejo etnični argument za prvo stran dnevnikov, a bolj zaradi premikov, ki jih predstavljajo znotraj sovjetske družbe, kot pa zaradi njih samih.
Vse to pa ne pomeni, da se o narodnostnih in manjšinskih vprašanjih študira in piše manj kot prej. Le razprava se je umaknila na bolj odmaknjena področja, v specialistične strokovne revije in knjige. Verjetno lahko trdimo celo, da zanimanje v strokovnih krogih narašča,- na mednarodni ravni zlasti ob dogajanju na Bližnjem vzhodu, na evropski ravni pa je važen dejavnik evropska integracija. Evropska skupnost ne more mimo dejstva, da znotraj meja sedanjih članic obstaja skoraj 40 manjšin. To je velik potencial, tako za razvoj kot za napetosti.
To zanimanje za manjšinsko tematiko ne sme mimo nas, Slovencev v Italiji. V naši skupnosti je sicer opazno precejšnje zanimanje za stik z drugimi skupnostmi, tako s strani posameznikov kot organizacij. Omeniti je treba tudi vlogo Evropskega urada za manj razširjene jezike, ki organizira izmenjave študijskih potovanj med evropskimi manjšinami in katerih se je udeležilo že nekaj Slovencev. In ravno ob teh obiskih dobi človek potrditev, kako važen je širši razgled po
teoriji in praksi manjšinske in narodnostne problematike v današnji Evropi.
Iz takega razmišljanja se je rodila zamisel za rubriko, ki bi bralcem Primorskega dnevnika govorila o tem argumentu. Njen namen ni podajati strogo strokovne recenzije, ampak črpati iz velikega kupa obstoječega in stalno kapljajočega gradiva tiste elemente, ki utegnejo biti danes najbolj aktualni v naših razmerah.
Tematika je zelo obširna, manjšin je na desetine, specializiranih revij ravno tako. Zato bo ta rubrika oblikovana tako, da se lahko prilagodi tej raznolikosti. Vsebina tedenskih člankov se bo vrstila po štirih glavnih podnaslovih:
1.	RAZMIŠLJANJE OB KNJIGI bo komentar kakega tehtnejšega knjižnega dela splošne, teoretične narave,
2.	NAŠE MANJŠINSKO OBZORJE bo podoben komentar krajših analiz o nas in o bližnjih manjšinah.
3.	GALERIJA MANJŠIN bo vsebovala opise bolj oddaljenih skupnosti na podlagi izbranih monografij in
4.	IZ STROKOVNEGA TISKA bo povzetek aktualne razprave iz mednarodnega strokovnega tiska po istih načelih, ki so bila nakazana prej.
Rubrika se bo začela prihodnji teden s prikazom Guya Herauda, Ljudstva in jeziki Evrope, knjige, ki je pred 25. leti začela dolgo serijo razprav o narodnem vprašanju v Evropi.
Enajst Romunov pribežalo v F-JK
VIDEM Enajst Romunov je skrivoma pribežalo v Furlanijo-Julijsko krajino, po vsej verjetnosti preko ju-goslovansko-italijanske meje v tržaški ali goriški pokrajini. Skupino petih starejših oseb in sedmih otrok je v bližini Trbiža zalotila finančna straža, ki je pribežnike pospremila v urad za tujce v Vidmu. Med njimi sta bila en jugoslovanski državljan in en Romun, politični begunec v Franciji, oba pa sta imela veljavne dokumente za izselitev. Vsi so zagotovili — tako poroča videmska kvestura — da so se srečali na Trbižu le po naključju, medtem ko so bile njihove verzije o vstopu v Italijo povsem različne.
Nihče od te skupine enajstih Romunov še ni zaprosil za politično zatočišče.
Morski psi v Kvarneru
REKA — Pristaniške oblasti z Reke so potrdile vesti, ki že nekaj dni krožijo med krajevnim prebivalstvom, po katerih so se v vodah Kvarnerskega zaliva pojavili morski psi.
Videli so jih v bližini Tihega kanala, opatijske obale in Kraljeviče, po zagotovilih pristaniških oblasti pa je njihovo premikanje pod nadzorstvom. Ta vrsta morskih psov — dolgi so od 2 do 3 metre — se po navadi premika v manjših skupinah, od dveh do treh primerkov, po zagotovilih oblasti pa redko napadajo človeka.
Morski psi niso doslej poškodovali ribiških mrež; tudi med plavalci niso vzbudili kakršnegakoli preplaha.
DANIELLE STEEL
Prevedla
Irena Trenc-Frellh
Ko se v naslednjih dvajsetih minutah bolečina ni ponovila, se je znova napotil k stikalu; takrat je spet rezko zastokala in ko jo je pogledal, se mu je zdelo, da jo zvija, obraz pa ji je prekrila tanka plast znoja.
»Poklical bom zdravnika.« Čutil je, kako mu srce razbija v prsih, dlani je imel prepotene. Nenadoma je bila vsa bleda in prepadena.
»Ne bodi neumen, dragi. Vse je v redu. Ubogega reveža ne moremo klicati vsako noč v tem mesecu. Verjetno še nekaj tednov ne bo nič.«
»Toda rok imaš čez tri dni.«
»Že, toda celo zdravnik je rekel, da bo porod verjetno kasneje. Pomiriva se in počakajva do jutra.«
»Naj pustim luči prižgane?« Odkimala je, zato jih je ugasnil in obzirno smuknil v posteljo poleg nje, kot bi se bal, da bi s pretiranim tresenjem postelje povzročil njeno eksplozijo in porod. V temi se mu je zahihitala, potem pa je spet nepričakovano zaslišal, kako je zajela sapo; pograbila ga je za roko in jo stisnila. Preden je bolečina minila, ji je že skoraj primanjkovalo sape, zato je sedla.
»Ward...« Ležal je tiho kot miška in se spraševal, kaj naj stori. Zvok njenega glasu ga je zadel v živo. Zvenel je tako ranljivo in preplašeno, da jo je nagonsko stisnil v objem.
»Ljubica, pokličiva zdravnika.«
»Res se mi zdi neumno, da bi ga budila ob tej uri.«
»To je vendar njegova služba.« Toda vztrajala je, da morata počakati do jutra, ko bosta videla, kaj se bo zgodilo. Ob sedmih Ward ni imel nobenih dvomov več. To je bilo »tisto«. Prekleto vseeno mu je bilo, kaj ji je kdo natvezil o lažnih popadkih, bolečine so se ponavljale vsakih pet minut in Faye se je trudila, da ne bi zakričala vsakokrat, ko jb je prebodlo. Ward je v svojem obupu odšel iz sobe in poklical zdravnika. Zdravnik ga je poslušal in naročil, naj Faye takoj pripeljejo v porodnišnico.
»Verjetno bo minilo še kar nekaj časa, gospod Thayer, vendar bo najbolje, če jo pripeljete v bolnišnico, da se bo udobno namestila.«
»Ji lahko daste kaj proti bolečinam?« Ward je bil čisto obupan spričo njenega trpljenja v zadnjih nekaj urah.
»To bom vedel, ko jo bom pregledal.« Doktor ni dajal nobenih sodb.
»Kaj, hudiča, pa to pomeni? Za božjo voljo, saj se že zdaj komaj obvlada... morate ji kaj dati...« Ward sam si je obupano želel požirek pijače, nekaj močnejšega od šampanjca.
»Storili bomo vse, kar bo v naših močeh, gospod Tha-yer. Samo ohranite mirno kri in jo čim prej pripeljite v bolnišnico.«
»Prideva čez deset minut, čez pet, če bo šlo.«
Zdravnik ni rekel ničesar, čeprav sam ni imel namena oditi v bolnišnico prej kot čez eno uro. Moral se je še oprhati in obriti, ni še prebral časopisa in porodništvo je
poznal dovolj dobro, da je vedel, da ne bo rodila še nekaj ur, morda še ves dan ne, zato ni imelo smisla divjati k njej, pa najsi je bil mladi oče še tako paničen. Pozneje ga je nameraval pomiriti, bolničarke pa naj bi ga ukrotile. Teden dni prej je neki soprog vdrl v porodno sobo, toda varnostniki so ga zvlekli od tam in mu zagrozili, da ga bodo dali zapreti, če se ne bo primerno vedel. Zdravnik ni pričakoval takšnih težav z VVardom Thayerjem.
Poleg tega mu je bilo všeč, da bi pomagal pri porodu Faye Priče Thayer. To je bilo še eno veličastno pero na njegovem klobuku.
Toda ko se je Ward vrnil v njuno sobo, se je zgrozil, ker jo je našel skrčeno v dve gubi nad lužo sredi belih marmornatih tal v kopalnici, s prestrašenim, bolečim izrazom v.očeh. »Pravkar mi je odtekla voda.« Njen glas je bil bolj hripav kot sicer, oči so bile široko odprte in prestrašene.
»Moj bog, poklical bom rešilca.« Toda ob njegovih besedah se je zasmejala in sedla na rob kadi.
»Ne drzni si. Dobro mi je.« In vendar se mu je zdela v redu, videti je bila preplašena, skoraj tako preplašena kot on sam. »Kaj je rekel zdravnik?«
»Naj te takoj pripeljem.«
»No,« je rekla, »rečem lahko samo eno: mislim, da to niso lažni popadki.« Po teh besedah se je nekoliko sprostila, Ward pa jo je objel okrog ramen in ji pomagal v oblačil-nico. »Kaj naj oblečem?« Pogledala je v odprte omare, Ward pa je zastokal.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Tržaški odmevi na skokovit padec indeksa (skoraj 10% v samih treh dneh)
Po »črnem ponedeljku« dokaj živčnosti in negotovosti tudi na tržaški borzi
Tržaški borzni agent Giuseppe Vizzini in prokuratorka Lea Vizzini med včerajšnjim delom na tržaški borzi
»Histerična minikriza«, tako je borzni agent in podpredsednik tržaške borze' Giuseppe Vizzini včeraj označil sedanje črne dneve na italijanskem finančnem trgu. V zadnjih freh dneh je italijanska borza zabeležila skoraj 10-odstotni padec; samo v ponedeljek naj bi delničarji v nekaj urah izgubili 5 tisoč milijard lir. Saldo včerajšnjih borznih operacij je bil tudi negativen (-2,4 odstotka), v prvih dopoldanskih urah, ob odprtju borze, pa je kazalo še huje.
»Za sedanje izredno nestabilno stanje na borzi ni kakih točnih in "normalnih" vzrokov,« pravi Vizzini. »Italijanska podjetja so zdrava. Letos so v boljšem položaju, kot so bila na primer lani in predlanskim. Prav zato je tako številna prodaja delnic dokaj nerazumljiva. Tujci ne prodajajo, ker so pred časom že zapustili italijansko finančno tržišče in sedaj čakajo na boljše dneve. "Preselili" so se na Japonsko; prihodnja etapa njihove poti v iskanju dobička bo skoraj gotovo Zvezna republika Nemčija, Frankfurt, in tudi ZDA, mnogo možnosti pa si ustvarja tudi Španija.«
Po ponedeljkovem padcu borznega indeksa za 3,6 odstotka je včeraj ob odprtju borze že kazalo, da bomo priča novemu negativnemu rekordu. Tendenčni indeks je znašal -3,9 odstotka. Ob številni prodaji se je v poznejših urah vendarle oglasila kopica kupcev. Na tržaški borzi sicer ni tistega vrveža borznih agentov, mrzličnega mešetarjenja, klicev in medklicev, kot na večjih borzah, kljub temu pa je tudi pri nas mogoče izmeriti pulz italijanskemu finančnemu tržišču.
»Danes je bilo tržišče zelo živčno,« je včeraj razlagal tržaški borzni agent Vizzini. »Nekatere delnice so ob določeni uri padle tudi za 8 odstotkov, a so si nato "opomogle".«
Tak je bil primer delnic zavarovalne družbe Assitalia. V ponedeljek je delnica veljala 30.890 lir. Včeraj opoldne je njena vrednost zdrknila na
29.000	lir. Ob pol enih, ko smo obiskali borzo, se je povzpela do 31.100 lir. Glavna prokuratorka Lea Vizzini, se: stra podpredsednika tržaške borze, se
je pravkar po telefonu jezila na drugega borznega agenta, ker ji že »dobro uro« ni potrdil vesti o kotaciji delnic Assitalie; imela je namreč ^paročilo za nakup teh delnic. Medtem se je na monitorju pojavila nova cena delnic Assitalia: 30.800. Vizzinijeva je le nekaj sekund razpravljala po telefonu in že je Assitalia spet izgubila na vrednosti: 30.500 lir.
Ob izteku borznih operacij je bil indeks vendarle nekoliko ugodnejši: -2,4 odstotka. »To je še^vedno hud udarec,« je menil Vizzini. »Če bi ga primerjali z
indeksom ob odprtju borznih operacij (-3,9 odstotka), bi lahko rekli, da smo v splošni izgubi vendarle zabeležili nekaj dobička.«
Kako oceniti ta današnji "omiljeni" padec? Gre morda za preokret na bolje? Vizzini je v tem pogledu zelo rezerviran: »Zvišanje indeksa z -3,9 na -2,4 odstotka si lahko razlagamo s tako imenovanim efektom vzmeti: vzmet lahko potisnemo do določene mere, nato pa se sama sprosti in dvigne. To seveda še ne pomeni, da se bo indeks v prihodnjih dneh dvignil. Sedaj je povsem nemogoče predvideti, kaj se bo jutri zgodilo na borzi in kako se bo razvil italijanski finančni trg.«
Domala vse delnice so tudi včeraj izgubile na vrednosti. Delnice zavarovalne družbe Generali so padle na 125 tisoč lir (v ponedeljek so stale 127 tisoč, včeraj zjutraj pa so zdrknile celo do 122 tisoč). Delnice Lloyd Adriatico so bile ob 11. uri v Milanu kotirane 24.910 lir, poldrugo uro kasneje pa so v Trstu dosegle vrednost 25.300 lir (kar pa je še vedno manj od ponedeljkove vrednosti 25.530). Delnice Assitalia so si malo pred 14. uro »opomogle«
, od 30.500 lir (kolikršna je bila njihova cena ob našem pogovoru s prokurator-ko Leo Vizzini) na 30.600 lir.
Na deviznem področju včeraj ni bilo tolikšnih preokretov kot na borznem. Ameriški dolar (1370 lir), nemška marka, francoski frank in avstrijski šiling so bili dokaj stabilni; švicarski frank in funt šterling sta se okrepila, dinar pa je nekoliko padel: nakup-' ni tečaj je znašal 1,55 lire, prodajni pa 1,80.
Trgovci letos nekoliko manj
»dopustniški«
-------- ---------------
V soboto, 15. t.m., se pravi na dan velikega šmarna, bodo kot ob vsakem prazniku trgovine zaprte. Izjemo predstavljajo cvetličarne, ki bodo lahko odprte v dopoldanskih urah. Spremembe v urnikih trgovin pa so predvidene tudi za ponedeljek, 17. t.m., ki je sicer navaden delavnik. Ta dan bodo namreč zaprte vse trgovine razen jestvinskih, ki bodo odprte v dopoldanskem času. Tako določa sporazum, ki sta ga na vsedržavni ravni sklenili Zveza trgovcev in sindikati delavcev trgovinskega sektorja. V sporazumu je tudi predvideno, da bodo v zameno trgovine izjemoma odprte v eni izmed nedelj letošnjega decembra, ko bo povpraševanje odjemalcev večje.
Mimo urnikov pa seveda velja spomniti, da je avgust čas počitnic in dopustov. To velja še zlasti za dneve okrog velikega šmarna, ko v Italiji zamre skorajda vsaka gospodarska dejavnost, z izjemo tistih redkih, ki so s socialnega vidika nujne ali ki so povezane s turizmom. Nič čudnega torej, če bomo na zaprtih vratih trgovin, v katere ponavadi zahajamo po nakupih, našli napis »Zaprto zaradi počitnic«. Ugotavljali smo že, da je letos takšnih primerov manj kot v prejšnjih letih. Uradnih podatkov sicer ni, vendar v samih trgovskih združenjih prevladuje vtis, da je letošnjega avgusta odprtih neobičajno veliko trgovin. Opaziti je nadalje, da si mnogi trgovci privoščijo krajše počitnice kot v preteklosti. Ni izključeno, da je ta pojav vsaj delno povzročila kriza, verjetno pa se tudi med trgovci, tako kot v drugih sektorjih, uveljavlja postopno odhajanje na počitnice.
Od prireditve do prireditve na živahnem Taboru 87
Drevi je na sporedu recital mlade pianistke Katje Milič
Pretekli ponedeljek se je torej pričel Tabor 87, ki s svojimi razstavami, glasbenimi sporedi in predstavami v mesecih mrtvila poživlja kulturno življenje na Opčinah.
V dvorano Prosvetnega doma je oblikovalec Boris Selan namestil svoj katamaran (posebno vrsto čolna) in osnutke za vrsto plakatov tovarne pletenin Rašica, s katero ga veže že večletno sodelovanje. Boris Selan je gradbeni inženir, ki je svoje znanje in razgledanost po svetu tehnike in sodobne tehnologije uporabil na področju industrijskega oblikovanja in uresničil vrsto posrečenih zamisli in načrtov, čeprav si industrijsko oblikovanje na Slovenskem komaj utira pot in s težavo zapolnjuje pomanjkanje zavesti o pomenu te dejavnosti.
Na razstavi, ki nosi naslov "Šport design in prosti čas" si .lahko ogledamo komplet pletenin za jadranje, za katere je oblikovalka Anka Selan izbrala temno plavo in zeleno barvo. V veži pred dvorano so na stenah nameščene papirnate lutke, ki so jih otroci izdelali v krožku za lutkovno animacijo pod vodstvom članov lutkovnega gledališča Papilu. Obiskovalci si na knjižnem sejmu lahko nakupijo novih in rabljenih knjig, obenem pa lahko sežejo tudi po sedemnajsti številki društvenega glasila, kjer bodo zvedeli veliko zanimivosti o delovanju in gostovanjih Tabora mladih, Mešanega pevskega zbora Primorec— Tabor in SKD Tabor ter novice o domači stvarnosti in Taboru 87.
Drevi ob 20.30 bo imela v prvem nadstropju prenovljenega dela Pros-
vetnega doma klavirski recital pianistka Katja Milič. Izvajala bo Scarlattije-vo Sonato v f-molu, Mozartov Rondo v a-molu, Haydnovo Sonato v ES-duru,-Tajčevičeva preludija, Skrjabinovi etudi in Brahmsove Variacije na Paga-ninijevo temo op. 35.
Jutri se bo po dveletnem premoru spet predstavila seniorska dramska skupina SKD Tabor z novo Besedo, katere vodilna misel je obujanje pravljičnih ozračij ob poslušanju romantičnih operetnih melodij. Amaterski igralci Kostanca Filipovič, Malka Gulič, Karla Smotlak, Kety Sosič, Ivan Gulič, Viktor Sosič in Rinaldo Vremec z avtorjem in režiserjem Dragom Gorupom bodo zvesti svojemu mottu »vzgajaj in zabavaj« prikazali, povedali in zapeli nekaj misli o »žgočih, sodobnih in perečih problemih, ki se nas tičejo,« kakor sami pravijo, ko nas vabijo na premiero svoje Besede.
Tržaška občinska uprava obvešča,
da bo danes od polnoči do 8. ure zjutraj prepovedano parkirati vozila na nekaterih mestnih ulicah, ker bodo občinski delavci škropili obcestna drevesa s protiparazitarnimi preparati. Prepoved velja za desno stran Ul. S. Pasguale, od križišča z Ul. Revoltella do hišne številke 10; za levo stran Ul. S. Pasguale med številkama 15 in 17 in od številke 107 do križišča z Ul. Mar-chesetti; za levo stran Ul. Forti, od štev. 1 do križišča z Ul. Grego; za levo stran Ul. Petracco med križiščema z Ul. Grego in Ul. Carletti; za desno stran Ul. Petracco med križiščema z Ul. Forti in Ul. Curiel.
Po deželni in državni zakonodaji
Razpis javnih posojil in prispevkov v korist kmetijskih dejavnosti
Po daljšem pričakovanju bodo kmetovalci Furlanije-Julijske krajine lahko zaprosili za posojila in prispevke, ki jih bodo javne uprave, v prvi vrsti Dežela, razdelile v skladu s pravilnikom Evropske gospodarske skupnosti štev. 797 z dne 12. marca 1985. Rimska vlada in deželni odbor sta namreč v zadnjih mesecih sprejela nekaj zakonskih oziroma upravnih ukrepov, ki omogočajo javno finansiranje vsaj nekaterih pobud na področju kmetijstva.
Na osnovi odloka ministra za kmetijstvo štev. 96 z dne 3. marca 1987 in na osnovi odloka predsednika deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine štev. 221 z dne 10. junija 1987 kmetovalci lahko zaprosijo za posojila, namenjena nabavi traktorjev in drugih kmetijskih strojev. Kmetijski podjetniki in zadruge imajo možnost, da dobijo posojila na glavnico za zamenjavo traktorjev, frez in drugih motornih prekopalnikov ter inovativnih strojev. Posojila krijejo od 20 do 30 od sto stroškov. Prošnje je treba vložiti najpozneje do 30. septembra letos. Kmetovalci, ki so za to zainteresirani, se lahko obrnejo na Kmečko zvezo, kjer bodo dobili vse potrebne informacije in pomoč.
Ob tem velja pripomniti, da so javna sredstva za financiranje nabave novih kmetijskih strojev omejena, zaradi česar predvidoma ne bodo vse prošnje odobrene. Prednost bodo imeli kmetovalci, ki delujejo na goratih in gričevnatih območjih in katerih stroji so najbolj obrabljeni.
Na osnovi najnovejših zakonskih oziroma upravnih ukrepov imajo možnost, da najamejo javna posojila tudi vinogradniki in živinorejci. Kmetovalci, ki nameravajo urediti namakalne sisteme v svojih vinogradih, lahko zaprosijo deželno upravo za brezobrestna posojila. V deželnih blagajnah je nekaj denarja na razpolago tudi za finansiranje raznih pobud na področju živinoreje, od nakupa živine do opreme hlevov. Tudi prošnje za ta posojila je treba predstaviti do 30. septembra, zainteresirani pa se za dodatne informacije in pomoč lahko obrnejo na Kmečko zvezo.
Po obračunu konzorcija Promotrieste
Prvo kongresno polletje podaja ugodne rezultate
Trst se počasi uveljavlja tudi v evropskem kongresnem prostoru
Bivša pomorska postaja, ki so jo v preteklih letih preuredili s pomočjo deželnega prispevka in ki jo ima v oskrbi ustanova Promotrieste, je v prvih šestih mesecih letošnjega leta gostila številne pomembne vsedržavne in mednarodne kongrese. Kongresno dejavnost v Trstu je pozitivno ocenil tudi predsednik Evropske kongresne federacije, ki ima svoj sedež v Bruslju, Gierges Michaelides. Delegacija predstavnikov evropskih kongresnih mest se je namreč te dni mudila na delovnem obisku v našem mestu.
Od januarja do julija se je torej v tržaškem kongresnem centru zvrstilo kakih 40 kongresov, na katerih so obravnavali najrazličnejše tematike. Po velikem šmarnu, ko bo dejavnost spet stekla z običajnim ritmom, bo prvi na vrsti kongres o psihologiji, septembra pa bo govora o medicini, o sodobnem načinu prehrane, o obolenjih prebavnega trakta ter o morski biologiji. Tudi oktober bo prinesel živahno kongresno dejavnost, saj načrtujejo, da bo takrat v Trstu kakih deset kongresov.
Člani Evropske kongresne federacije se bodo ponovno zbrali 24. in 25. avgusta, tokrat v Gmundenu na Avstrijskem, kjer bodo naredili širši obračun mednarodne kongresne dejavnosti. Trst bo zastopal koordinator kongresnega centra Franco Milošič. Prispevek o kongresni dejavnosti v Trstu pa je že pripravil tudi bivši župan Cecovini. Gradivo so prevedli v angleščino in bo priloženo celotni dokumentaciji, ki jo bodo obravnavali kongresisti iz vse Evrope.
Po prvotnih težavah, s katerimi so se srečevali tržaški organizatorji kongresov, je dejavnost postopoma stekla in se kar ugodno razvija. Doslej so se v ustanovo Promotrieste včlanili turistični delavci, bančni zavodi, trgovci, tržaška Letoviščarska in turistična ustanova ter Pokrajina in Trgovinska zbornica.
■	V uradih ekonomata na tržaškem županstvu so na ogled številni izgubljeni predmeti, ki so jih našli v mesecu juliju. Kdor od takrat pogreša dežnik, uro, vsote denarja, prstan, rokavice, naočnike, jopo, zapestnico ali usnjen etui, se lahko zglasi v sobi št. 110 v 3. nadstropju vsak delovnik med 9. in 12. uro.
■	Pokrajinski urad za industrijo, trgovino in obrtništvo obvešča, da je preteklega 13. junija tudi v Italiji stopil v veljavo dogovor o mednarodnem depozitu industrijskih patentov. Pravila o dogovoru vsebuje ministrska okrožnica št. 223, ki je na ogled v uradu za patente pri tržaški Trgovinski zbornici, Borzni trg 14 — soba št. 213 — vsak dan od 8.30 do 11.40.
■	Rajonski svet Valmaura — Naselje Sv. Sergija se bo sestal na redni seji dne'18 avgusta ob 20. uri. Svetovalci se bodo med drugim izrekli o predlogu za dodelitev denarne pomoči družinam s prizadetimi osebami, o tem, koliko naj družine plačajo za prehrano otrok v vrtcih in šolah in o koncesiji javnega zemljišča med Ul. Pan-taleone in Ul. Miane.
Obisk v nekaterih tržaških knjigarnah
Kaj berejo Tržačani v poletnih dneh?
»V tem obdobju je najbolj priljubljeno lahkotno, nezahtevno čtivo,« pravi upravitelj knjigarne Mon-dadori, na Ul. Gallina 1. »V prodajo gredo predvsem teksti tujih avtorjev s pustolovsko, detektivsko in vohunsko tematiko. Najbolj iskana je zadnja uspešnica pisatelja Wilburja Smitha »Uomini di stirpe«, roman o tekmi za oblast in o skrivnostnih afriških deželah, povprašujejo tudi po detektivki »Ldrcicor-ruttore« Morrisa Westa ali po »II colore del destino« avtorjev Fruttera in Lucentinija ter po drugih vsebinsko podobnih romanih, ki so kot nalašč za sproščeno poletno branje. Vsebina teh romanov je taka, da so dostopni širokemu krogu bralcev, kupujejo jih tako mladi kot starejši. Nekateri kupujejo bestsel-lerje v dražjih izdajah in le knjige, vezane v platno z bleščečim barvnim ovitkom. Večina Tržačanov pa zahaja v knjigarno, da si na knjižnih policah izbere zanimivo literaturo za branje pod senčnikom in se torej odloča za knjižice žepnega formata po ugodni ceni.«
Prodajalci v knjigarni Italo Svevo na Korzu Italija imajo posebno v tem času polne roke dela. »Število obiskovalcev v poletnem obdobju vidno naraste,« nam je povedal upravitelj trgovine, »poleti imajo ljudje veliko več prostega časa in ga izkoristijo za branje najrazličnejšega čtiva od priročnikov do esejev, od romanov do klasičnih del svetovno zna-
nih pisateljev. Nedvomno pa so najbolj iskani teksti s pripovedno, domišljijsko razgibano in napeto vsebino. Kot počitniško čtivo si bralci najrajši nakupijo romane, v katerih se vznemirljive dogodivščine vohunov prepletajo z ljubezenskimi zgodbami, ali pa detektivke tujih avtorjev kot Forsyta, Folletta ali Američana W. Smitha. Nekateri pa rajši sežejo po zakladih klasične italijanske ali svetovne literature in po knjigah, ki so prejele kako nagrado. Starost tipičnega poletnega bralca niha med 30 in 50 leti, medtem ko mladih obrazov v knjigarni ne srečujem pogosto. Sem prihajajo le šoloobvezni otroci v spremstvu staršev v iskanju knjig, ki jih morajo šolarji prežvečiti še pred iztekom počitnic. Vse manj je zanimanja za mladinsko literaturo. V zalogi imamo sicer veliko knjig za male in malo večje, pripovedke, zgodbe in pravljice, vendar zaman čakamo, da jih kdo kupi. Dandanes je otroke zasvojil magični televizijski zaslon in jih odtrgal od pisane besede. Na drugi strani pa televizija spodbuja odrasle gledalce k branju knjig kot sta »Nord Sud« ali »Or-chidea e sangue« z vsebino istoimenskih televizijskih nadaljevank.«
»Zanimivo je,« je nadaljeval, »da se je v zadnjih letih izredno povišalo povpraševanje po turističnih vodičih in kartah. Nabavijo si jih tako Tržačani,
preden odidejo v počitniški kraj, pa tudi turisti iz severne Italije in drugih evropskih držav, ki se mimogrede ustavijo v Trstu in skočijo v knjigarno.«
Veliko število turističnih kart so, poleg prevodov angleških in ameriških romanopiscev, prodali tudi v knjigarni Borsatti na Ul. Dante 14. Prodajalec knjigarne Cappelli na Korzu Italija 12 pa pravi: »Število obiskovalcev je enakomerno skozi celo leto, vendar se v poletnem času zahteve kupcev spremenijo. Zmanjša se zanimanje za eseje, veča pa se odstotek popraševalcev po turističnih kartah, raznih priročnikih, po pripovednih delih tujih avtorjev, ljubezenskih romanih, detektivkah, skratka po knjigah za sprostitev in kratek čas.
Nazadnje smo obiskali še našo Tržaško knjigarno, kjer so nam povedali naslove nekaterih najbolj prodanih knjig: Matjaž Kmecl »Slovenska postna premišljevanja«, Boris Pahor »Zatemnitev«, dr. Peter Tyrer »Kako živeti s stresom«, dr. Paul Hauck »Depresija«, Marguite Duras »Ljubimec« in Herman Ra-uschning »Pogovori s Hitlerjem«. Tržaška knjigarna prireja tudi razstave ob priložnosti vaških šager in praznikih, tako da si lahko ogledajo knjižne novosti tudi tisti, ki ne zahajajo redno v knjigarno. Priljubljeni so posebno kuharski in planinski priročniki, zgodovinska dela, razni eseji in seveda prevodi pripovednih del. (bb)
Dežela in sindikalne organizacije tokrat popolnoma soglasne
Aquila: obalno skladišče lahko obstaja le ob zagotovljeni zaposlitvi in proizvodnji
Sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL in predstavniki tovarniškega sveta Aguile so se včeraj sestali z deželnim odbornikom Carbonejem, da bi skupaj ocenili prehod žaveljske rafinerije v last družbe Selm-Montedison. Kljub napovedi, da bodo včeraj prišli v Trst tudi zastopniki novega lastnika, se to ni zgodilo, kot ni bilo mogoče doseči sestanka s tržaškim prefektom, do katerega pa bo prišlo predvidoma že jutri.
Sindikat in Dežela sta soglasno potrdila, da je ministrstvo za industrijo edino pristojno za koordiniranje tudi te nove faze pogajanj, vzporedno s krajevnimi upravami in sindikati, ki so bili zlasti v zadnjih tednih popolnoma izključeni iz skupine sogovornikov. Izrazila sta tudi zadovoljstvo, da je francoska multinacionalka Total končno odšla s prizorišča pogajanj, ki so se največkrat, zlasti po njeni krivdi, neslavno končala. Če ji le niso uspeli naklepi, da bi prodala svojo komerci-lano mrežo in ohranila obmorsko skladišče, je to predvsem zasluga delavcev, ki so vztrajali pri svojih zahtevah, ter sindikata in nekaterih krajevnih uprav, ki niso klonili njenim nesprejemljivim zahtevam.
Kljub zmernemu zadovoljstvu za pozitiven razplet celotne "žaveljske afere”, pa sta tako sindikat kot deželna uprava potrdila, da bi bil tudi v tem trenutku vsak pretiran optimizem odveč. Nova lastnica rafinerije Aguila namreč še ni predstavila svojih načrtov za bodočnost, kar pa bo nemara storila na sestanku, ki bo prihodnjega septembra na ministrstvu za industrijo v Rimu. Tudi ob tej priložnosti bosta
sindikalna federacija in deželna uprava trdno branili svoja stališča v zvezi z obmorskim skladiščem, ki ne sme in ne more obstajati, če hkrati ne zagotovi zaposlitve vseh delavcev v dopolnilni blagajni in nadaljnje proizvodnje. Da je med delavci o tem vprašanju še veliko negotovosti, je bilo videti tudi na včerajšnji skupščini, o kateri
kaciji strojne opreme, ki je še vedno v teku in katere namen je popolnoma onesposobiti vsako nadaljno dejavnost. Bivša lastnica rafinerije, družba Total, jo je namreč odredila prav z namenom, da s tem ukrepom oddalji vse možne kupce in dokončno zapre obrat, ki ji ni več potreben. V ta namen bo deželna uprava kontaktirala italijansko vodstvo Totala in družbo Selm z zahtevo, da bonifikacijo sporazumno prekineta oziroma da jo zastavita na način, ki bo olajšal ponoven pogon vseh strojev.
Deželni odbornik za industrijo Car-bone pa je s svoje strani že 7. t. m. naslovil pismo na predsednika družbe Selm, s katerim ga seznanja, da Dežela, ustanova EZIT in druga krajevna pristojna telesa ne bodo izvajala nobene izjeme, zlasti v zvezi z ohranitvijo obmorskega skladišča. »Tega, česar nismo dopustili družbi Total, ne bomo dopuščali nikomur, v kolikor je v pristojnosti Dežele tudi urbanizacijska ureditev teritorija, na katerem se nahaja žaveljska rafinerija,« je rečeno v pismu. Skratka, tokrat se je krajevna uprava odločno strnila na stran delavcev in sindikata, (mi)
Včerajšnja skupščina delavcev Aguile ni v bistvu prinesla nič novega, saj so sindikalisti v glavnem obnovili potek jutranjih srečanj z deželnimi upravitelji. Trebbi, ki je govoril v imenu sindikalnih organizacij, je uvodoma dejal, da se po odkupu rafinerije in Totalove komercialne mreže odpirajo nova obzorja, ki pa še niso jasno začrtana. Zlasti zato ne, ker so pogajanja tekla na dveh različnih tirih, dogovori med deželno finančno družbo Friulia in družbo Petraco, pa še niso zaključeni. Po drugi strani pa niti sindikat niti Dežela še ne vesta, kakšne namene ima novi lastnik bivšega Totalovega premoženja.
Trebbi je tudi povedal, da ta hip lahko upoštevajo dve hipotetični rešitvi: da Selm pohiti s svojim industrijskim planom in nadaljuje z rafini-
ranjem ali pa zapre žaveljski obrat in odslovi vse delavce. Med tema dvema skrajnima rešitvama pa je seveda cela vrsta vmesnih ugibanj, med temi tudi to, da se bo družba Selm nemara dogovorila z družbama Petraco in Friulia in jima odstopila rafinerijo. Ostaja pa problem obmorskega skladišča; kdor si ga bo prilastil bo upravljal tudi ogromne finančne interese, vendar je vse pogojeno ohranitvi zaposlitvene ravni in industrijskega razvoja. Vprašanje torej, ki ostaja široko odprto in ki bo morda našlo vsaj delno sprejemljiv odgovor na skorajšnjem rimskem sestanku. Razprave, ki naj bi sledila uvodnemu poročilu tudi to pot ni bilo, razživeli so se le komentarji, da žal ni novih vprašanj, na katera bi bilo mogoče odgovoriti z jasnimi in zanesljivimi besedami.
Tuje delo v Trstu
Svojčas smo v dnevniku že pisali o novem zakonu za prijavo tujih državljanov, ki so na začasnem delu v Italiji. Termin za prijavo — zakonodajne oblasti so ga že dvakrat podaljšale — bo zapadel 27. septembra. Trenutno nič ne daje misliti, da ga bodo še enkrat podaljšale. Zaradi tega bi bilo prav, da zainteresirane osebe, ki si še niso uredile "papirjev", to nemudoma storijo.
Pravico do dovoljenja za začasno prebivanje dobijo vsi, ki lahko dokažejo, da so prišli na zakonit način v Italijo pred 27. januarjem letos. Poleg tega zakon dovoljuje, da sam delodajalec lahko prijavi pristojnim oblastem uslužbenca, ki je tuji državljan. S tem zakonom nameravajo oblasti preprečiti izkoriščanje tujih delavcev in uvesti nekakšno kontrolo nad prilivom tuje delovne sile v državo. Kljub hvalevrednim namenom pa je zakon tujim državljanom povzročil tudi celo vrsto težav, predvsem birokratske narave.
Do danes se je na tržaški kvesturi pri uradu za tuje državljane prijavilo in dobilo dovoljenje za bivanje kar 871 tujih državljanov. Od teh se jih je 631 vpisalo v sezname Urada za delo. Največ je seveda jugoslovanskih državljanov, in sicer kar 438. Od teh je 179 družinskih pomočnic, 19 zidarjev, 72 jih je zaposlenih v javnih lokalih, 41 pri prevoznih podjetjih, uradnikov je 40, 29 jih je zaposlenih v terciarnem sektorju in 58 v drugih gospodarskih panogah. Tem delavcem moramo prišteti še 274 družinskih pomočnic, ki so zaposlene le s polovičnim delovnim časom.
KD Prešeren iz Boljunca pripravlja poletni center
Nov prijem za bolj ustvarjalen potek počitniškega časa mladih
Poletna središča so kot nalašč za otroke, ki si v poletnih mesecih želijo vedre družbe prijateljev in razvedrila. Vendar so te oblike poletnega letovanja primernejše za predšolske otroke in osnovnošolce. Dejavnosti, ki običajno potekajo v poletnih središčih, ne morejo zadovoljiti želja in potreb najstnikov. Takšnih, ki bi bile namenjene izrecno doraščajoči mladini, pa je poleti res izredno malo.
Mladi, ki imajo na voljo veliko prostega časa, se zbirajo v druščinah in pohajajo po vasi ali mestu. Dolge ure presedijo pred televizijskim zaslonom ali poslušajo glasbo in ostanejo pasivni. Prek medijev se mlad človek lahko tudi vzgaja in bogati. Nevarno postaja, ko se z mediji pretirava. Otrok pri gledanju televizije ni ustvarjalen in tudi z zdravstvenega vidika je to nezdravo.
KD F. Prešeren iz Boljunca teh problemov mladega človeka ni prezrlo. Boljunsko društvo je želelo nuditi mladini iz dolinske občine kreativno zaposlitev in obenem priložnost, da se mladinci srečajo ob zanimivem skupinskem delu in razvedrilu. Zamislilo si je tako poletni raziskovalni tabor, ki bo potekal od 24. do 28. avgusta. Raziskovalno delo bo udeležencem odprlo nov pogled na Dolino Glinščice. S preučevanjem na terenu in analizo podatkov v laboratoriju bodo odkrili značilnosti reke, živalstva in rastlinstva in še druge zanimivosti naravnega okolja, ki so
jih doslej prezrli. Mladi raziskovalci bodo imeli za raziskovanje, skupinsko delo in seveda tudi za družabnost dovolj časa, saj bodo vse štiri dni prespali v boljunskem občinskem vrtcu.
Da je pobuda naletela na zanimanje naših najstnikov, priča že samo dejstvo, da se je doslej vpisalo kar 22 mladincev in mladink. Preostaja še nekaj prostora, zato naj pohitijo z vpisom vsi mladi iz dolinske občine od 11. do 15. leta starosti, ki bi radi podrobneje spoznali naravna bogastva domačega kraja in jih privlačuje prijetna družba vrstnikov. V četrtek, 20. avgusta, bo ob 17. uri v gledališču F. Prešeren sestanek za vse udeležence letošnjega tabora. Na sestanku bodo prireditelji povedali točen program tabora, dnevni red, kako bodo sestavljene skupine in katere pripomočke morajo udeleženci prinesti s seboj. Mladim raziskovalcem pa zaupamo še to, da jih v četrtek čaka prijetno presenečenje.
Tudi drevi bo na Radiu Opčine ob 21. uri na sporedu oddaja L'altra Trieste — Drugi Trst. Gost oddaje bo tokrat bivši direktor tržaškega Piccola Luciano Ceschia, ki bo spregovoril o položaju na Južnem Tirolskem.
Priprave na tradicionalno Kraško ohcet
Prvi seznam poročnih daril
Tradicija je, da je par, ki se poroči na Kraški ohceti, deležen poročnih daril, ki jih prispevajo ustanove in posamezniki predvsem v zahvalo, da se z njuno pomočjo in sodelovanjem ohranjajo naši stari običaji. Tako bosta tudi Annamaria Baša in Paolo Pu-rič - par na letošnji 13. Kraški ohceti -deležna lepih daril, katerih seznam objavljamo v nadaljevanju.
Narodna noša za nevesto — dar re-pentabrske občinske uprave, narodna noša za ženina — dar Slovenske kul-turno-gospodarske zveze, zlata poročna prstana dar zadruge Naš Kras, obutev za nevesto in ženina — dar trgovine čevljev Malalan, pročno potovanje na Palmo di Mallorca — dar Agencije Aurora in bara Azaz, poročni šopek in nageljni — dar cvetličarne Švagelj, usnjen album za slike — dar Foto Egon, 10 kg konfetov — dar trgovine jestvin Škabar, poročni kolač — dar pekarne Čok.
Naslednji seznam bo objavljen v soboto, 15. avgusta. Če želi kdo kaj darovati, naj telefonira — prosimo — na Uredništvo Primorskega dnevnika (tel. 104832) ali na Potovalni urad Aurora (tel. 60261)
Umetnostni obrtniki bodo navzoči v večjem številu
Umetnostni obrtniki, člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja so že večkrat sodelovali pri prireditvah ob Kraški ohceti. Pred dvema letoma so priredili samostojno razstavo v okviru pokrajinskega Kraškega muzeja, letos pa se bodo ponovno predstavili občinstvu v galeriji Kraške hiše. Menimo, da je sodelovanje med obrtniki in upravnim odborom zadruge Naš Kras koristna in hvalevredna pobuda. Po eni strani imajo umetnostni obrtniki možnost prikazati vsake dve leti v primernih prostorih svoje najnovejše izdelke, po drugi strani pomeni razstava tradicionalne obrti tudi popestritev folklornih prireditev, ki so na sporedu ob priložnosti Kraške ohceti.
Letos bo prikaz delovanja obrtnikov še pestrejši kot v preteklih letih. Mnogim so že dobro znani kakovostni in izvirni izdelki priznanih slovenskih obrtnih delavni: Ar-skretaria Gabriele Ozbič, ki izdeluje keramične predmete, Pod kostanji Silve Bogateč, ki nam bo prikazala najnovejše usnjene izdelke, in Galerije Bor družine Doljak, ki se naslanja na domačo slovensko tradicijo lesenih izdelkov ter prtov in prtičkov z narodnimi motivi. Tem priznanim umetnicam se bosta letos prvič pridružila mlada zlatarja, ustvarjalca Peter Malalan in Aleksij Gulič, ki si s hitrimi koraki utirata pot med priznane zlatarje v pokrajini. Skratka vsak obiskovalec bo lahko izsledil to, kar ga privlači ali ga zanima. Obrtniki sami so si že ogledali razstavni prostor in zastavili koncept razstave, ki bo odprta od 26. do 30. avgusta, torej ves čas trajanja Kraške ohceti. O točnem urniku odprtja razstave bomo še poročali v okviru uradnih obvestil o poteku prireditve, (zk)
Šofer avtobusa z vrati priprl potnika in ga zavlekel nekaj metrov dalje
Šofer linijskega avtobusa št. 45, 26-letni VValter Mesghez iz Ulice Spino-leto 38/1, je včeraj zjutraj priprl z vrati potnika, ki je hotel vstopiti. Nezgoda se je pripetila na postaji pri Briščkih, prav v bližini kompleksa novih hiš, imenovanih »Le girandole«. Ponesrečenec, 48-letni Corrado Varnier iz Brišč-kov 42, je včeraj zjutraj čakal na avtobus na omenjeni postaji. Šofer mu je ustavil, še preden pa je Varnier prestopil prvo stopnico, so se vrata nepričakovano zaprla. Nesrečni potnik se je ujel med pregibna vrata avtobusa. Mesghez se tega očitno ni zavedel in je odpeljal dalje; šele prestrašeni kriki potnikov so ga prepričali, da nekaj ni v redu. Ustavil je torej avtobus in pogledal, kaj se dogaja. Tedaj je z grozo opazil, da se je Vargnier z nogami ujel med vrata. S prednjim delom telesa je potnik obležal na asfaltu in tako priprtega je avtobus zavlekel nekaj metrov dalje.
Na kraj nesreče so prihiteli orožniki s Proseka, ki bodo odločali o morebitni odgovornosti mladega šoferja. Rešilec Rdečega križa je ranjenca odpeljal v bolnišnico na Katinari, kjer se bo moral zaradi zloma ključnice, verjetnih zlomov reber in nadlahtnice ter številnih odrgnin zdraviti 40 dni.
Kljub razmeroma gostemu prometu
Včeraj le nekaj lažjih nesreč
Kljub prometu, ki je v teh predpočitniških dneh razmeroma gost, včeraj v Trstu ni prišlo do hujših prometnih nesreč. Večina včerajšnjih ponesrečencev se bo morala za posledicami manjših nezgod zdraviti največ teden dni.
Zdravniki so napovedali 10 dni zdravljenja za 23-letnega Fabia Drozino iz Ulice Trissino 2/1. Pozno dopoldne se je ranjenec s hondo vozil proti Ulici Crispi. Na križišču ga je nenadoma zaneslo in se je zaletel v fiat pando 24-letne Roberte Pilutti. Fanta je pri trčenju vrglo na tla; pri padcu si je lažje poškodoval desno roko in nogo.
Popoldne pa se je z vespo 125 zaletel 28-letni Egon Stocca, ki stanuje na Proseku 522. Motorist se je po Miramarskem drevoredu vozil proti Barkovljam, ko je iz še nepojasnjenih razlogov trčil v avtomobil, ki ga je upravljal Giovanni Poggi. V nesreči se je lažje ranila le Stoccova sopotnica, 26-letna Miriam Stefančič iz Križa 125. Predvidoma bo okrevala v 10 dneh.
Včeraj v Zgoniku pokopali bivšega župana A. Pirca
V Zgoniku so včeraj pospremili na zadnji poti političnega delavca in dolgoletnega zgoniškega župana Alojza Pirca. Na trgu pred županstvom ga je pričakalo veliko ljudi, med katerimi so bili predstavniki slovenskih občin na Tržaškem, KPI, borčevskih organizacij ter krajevnih prosvetnih in športnih organizacij.
Lik pokojnika je osvetlil zgoniški župan Miloš Budin, z otožnimi notami pa sta se oglasila proseška godba na pihala in moški pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža. Žalni sprevod je nato krenil na vaško pokopališče, kjer je pred odprtim grobom v imenu KPI spregovorila bivša senatorka Jelka Gerbec.
t
Zapustila nas je naša draga mama in nona
Adele Gionechetti vd. Visnjevec (Višini)
Pogreb bo danes, 12. t. m., ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo hči Gabrijela z možem Lucianom, Maja in Nikolaj ter drugo sorodstvo.
Trst, Zagreb, 12. avgusta 1987
Ob smrti tov. Alojza Pirca, enega svojih ustanovnih članov, se sekcija KPI J. Pegan iz zgoniške občine klanja njegovemu spominu in izreka svojcem iskreno sožalje
Ob izgubi očeta Ivana Žagarja izraža občuteno sožalje članu Silvanu in svojcem Gospodarska zadruga v Bazovici.
Po devetih letih režima ”pravičnih najemnin"
Tudi zadnja prilagoditev stanarin s prepiri o interpretaciji zakona
gledališča		koncerti		razstave
Večina stanovanjskih najemnikov oziroma vsi tisti, ki živijo v pred letom 1977 dograjenih stanovanjih, je s 1. avgustom morala plačati nekoliko povišane najemnine. Avtomatični poviški stopijo v veljavo vsakega 30. julija na osnovi letnega poviška indeksa ISTAT o vrednosti nepremičnine oziroma v višini 75 odstotkov njegove variacije, kar praktično pomeni porasta. Letos znaša indeks 298,1 (osnova 100 je iz leta 1978), njegova variacija (to je za koliko je narasel od osnove 100 v devetih letih) pa znaša 168,1 odstotka. Najemnine se tej variaciji prilagajajo v višini 75 odstotkov, kar znese prilagoditev za 126,075 odstotka, seveda vedno glede na začetno leto 1978. Če uporabimo preprost primer to pomeni, da je moral nekdo, ki je leta 1978 plačal 100 tisoč lir najemnine, plačati 1. avgusta letos 226.000 lir ali osem tisoč lir več kot je plačeval pred 1. avgustom.
Osnovno ugotovitev, ki se poraja po devetih letih veljavnosti zakona št. 392 o pravičnih stanarinah, lahko strnemo v dejstvo, da so propad tega zakonskega poskusa urejanja stanovanjske problematike in posegi sodstva do skrajnosti zaostrili in zapletli odnose med lastniki in stanovanjskimi najemniki. Do tega pa je prišlo zaradi nejasnosti in nedorečenosti zakonskega besedila, ki dopušča najrazličnejše interpretacije, za katere se od časa do
časa odloča sodstvo. Po drugi strani pa zakon o pravičnih stanarinah velja le za manjši del stanovanjskih najemninskih pogodb, kar dokazuje že dejstvo, da je skoraj nemogoče najti stanovanje po 'pravični" stanarini. Večina pogodb, kar velja tudi za naše mesto, je začasnih, se pravi z najemniki, ki nimajo stalnega bivališča v Trstu, ali pa so sklenjene tako, da izhaja kot da stanovanje ni rabljeno za stanovanjske, temveč za najrazličnejše drugačne, predvsem poslovne namene. Zaključek, da zakon o pravičnih najemninah ne samo ni uredil položaja na stanovanjskem področju, a je vanj vnesel zmešnjavo, je torej več kot upravičen.
Kot rečeno je sodstvo zelo pogosto poseglo po interpretaciji nejasnih zakonskih določil in v zadnjih letih vzbudilo burne polemike. Nedolgo od tega je izdalo svoje mnenje o načinu izračunavanja letnih prilagoditev najemnin tudi kasacijsko sodišče, zmešnjava pa se s tem ni prav nič zmanjšala. Ni torej drugega izhoda kot temeljita reforma zakona, ki bi odmrznila praktično povsem nepremično tržišče stanovanjskih najemov. Žrtve takega položaja, tako najemniki kot lastniki, pa upajo, da se bo nova vlada s povsem novim ministrstvom za urbanizirana območja (vodi ga socialist Carlo Tognoli) vendarle odločila zanjo.
VERDI
Poletni festival operete 1987 - od 27. junija do 14. avgusta.
Jutri, 13. t. m., ob 20.30 bo na sporedu šesta predstava operete CLIV1A N. Dos-tala. Dirigent Guerrino Gruber, režiser Gino Landi. Nastopali bodo: Tiziana So-jat, Tiziana Caminiti, Carlo Bini, Elio Crovetto, Riccardo Peroni, Ugo Maria Morosi, Daniela Franchi, Gianfranco Sa-letta in Giuseppe Botta. Ponovitev 14. avgusta. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
kino
LETNI KINO - ARISTON - 21.15 Betty Blue, dram., Fr. 1986, r. Jean Jacgues Beineix, i. Beatrice Dalle, Jean Hugues Anglade, Gerard Darmon.
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.00 Brivido, fant., ZDA 1986, r. Stephen Kenig; i. Emilio Estevez, Laura Har-rington.
EXCELSIOR II - zaprto za počitnice.
GRATTACIELO - 18.00, 22.15 Agente 007 - Vivi e lascia morire, krim., V.B. 1973, 121j r. Guy Hamilton, i. Roger Moore, Yaphet Kotto.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Torbide emozioni, pom. □ □
EDEN - 16.00, 22.00 Marina... una bestia in calore, pom. □ □
PENICE - zaprto za počitnice.
Novi vodja okrožja državnih železnic
Tržaško okrožje državnih železnic bo odslej vodil inž. Egidio De Meo, ki je novo službeno dolžnost prevzel preteklega 8. avgusta. Ob umestitvi je inž. De Meo opozoril na kompleksnost železničarske službe, za katero je v prihodnjih letih predvidena temeljita preosnova. Zlasti bo posvetil veliko pozornost potniškemu prometu in skušal vzpostaviti odprto in konstruktivno sodelovanje s preostalim osebjem. Prav tako je inž. De Meo obljubil sodelovanje s krajevnim tiskom v zvezi z informacijami, ki se nanašajo na železničarsko službo in ki lahko samo koristijo tako skupnosti kot ustanovi sami.
Sindikat slov. šole je zamenjal naslov
Sindikat slovenske šole obvešča, da se je 6. avgusta preselil v nove prostore v Ul. Carducci 8 v Trstu. Ker trenutno še ne razpolaga z novim telefonskim priključkom, se uporabniki lahko za informacije telefonsko obrnejo na naslednji tel. številki:
S. Škrinjar, tel. (040) 911470, ali Ž. Marc, tel. (040) 299423.
razne prireditve
razna obvestila
izleti
Sekcija VZPI-ANPI Križ priredi 3-dnevni izlet dne 11., 12. in 13. septembra v Firence. Vpisovanje po tel. 220175 ali 220505 v Domu A. Sirk.
Sekcija PSI - Dolina obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Gradec (Avstrija) 5. in 6. septembra. Vpisuje Klavdij Kofol v večernih urah po tel. 228425.
Sklad M. Čuk obvešča, da bo poletno središče v Prosvetnem domu na Opčinah začelo z dejavnostjo v ponedeljek, 17. 8. Prihod ob 8. uri, odhod ob 17. uri. Odprto bo vsak dan, razen sobote in nedelje, do 28. 8. 1987.
ZSKD obvešča, da bodo uradi v Trstu zaprti od 10. do 17. avgusta.
KD Kraški dom priredi poletni center za otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo, od 17. do 28. t. m. Urnik od 9. ure do
12.30.	Morebitne informacije in vpisovanje pri Vesni Guštin - Repen 54, tel.
•227124.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom, do 16. t. m. TABOR 87. Danes , 12. t. m., ob 20.30 KATJA MILIČ - klavirski recital. Jutri, 13. t. m., ob 20.30 BESEDA IN OPERETA - tekst in režija DRAGO GORUP. Izvaja seniorska dramska skupina SKD Tabor. V petek, 14. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, od 20. ure dalje ples z ansamblom FENIKS iz Ilirske Bistrice. V soboto, 15. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18.30 nastop kotalkarjev SD POLET. Od 20. ure dalje ples z ansamblom TAiMS. V nedeljo, 16. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18. uri koncert GODBENEGA DRUŠTVA iz Nabrežine, od 20. ure dalje ples z ansamblom TAIMS.
ŠD Zarja - Bazovica priredi 14., 15. in 16. t. m. tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Delovali bodo dobro založeni kioski. Vse večere ples z ansamblom Bolero.
VOZNI RED LETAL
ODHODI IZ RONK
—	za MILAN vsak dan ob 7.05 (prihod v Milan ob 7.55) in ob 13.25 (prihod v Milan ob 14.15)
—	za RIM vsak dan ob 7.30 (prihod v Rim ob 8.40), ob 10.55 (prihod v Rim ob 12.05) in ob 19. uri (prihod v Rim ob 20.10)
* * *
za NEAPELJ vsak dan preko Rima ob 10.5.5 (prihod v Neapelj ob 14.45) in ob 19. uri (prihod v Neapelj ob 23.30)
—	za PALERMO vsako sredo, petek in soboto preko Rima ob 10.55 (') (prihod v Palermo ob 14.15) ter vsak dan ob 10.55 (prihod v Palermo ob 15.25) in ob 19. uri (prihod v Palermo ob 22.35) —za BRINDISI vsak dan preko Rima ob. 7.30 (prihod v Brindisi ob 10.55), ob
10.55	(prihod v Brindisi ob 18. uri) in ob 19. uri (prihod v Brindisi ob 22.50)
za CAGLIARI vsak dan preko Rima ob 7.30 (prihod v Cagliari ob
10.40)	, ob 10.55 (prihod v Cagliari ob 14.45) in ob 19. uri (prihod v Cagliari ob 21.55)
za CATANIO vsak dan preko Rima ob 7.30 (prihod v Catanio ob
13.40)	, ob 10.55 (prihod v Catanio ob 14.50) in ob 19. uri (prihod v Catanio ob 23.45)
za BRUSELJ vsak dan, razen sobote in nedelje, preko Milana ob 7.05 (‘) (prihod v Bruselj ob 14.30) in vsak dan ob 13.25 (prihod v Bruselj ob 19.40)
—	za DUNAJ vsak dan preko Milana ob 13.25 (prihod na Dunaj ob 18.45)
za LONDON vsak dan preko Milana ob 7.05 (prihod v London ob 10. uri) in ob 13.25 (prihod v London ob 17.55)
za KOLN vsak dan, razen sobote, preko Milana ob 13.25 (prihod v Kbln ob 20.20)
za LUKSEMBURG vsak dan, razen sobote in nedelje, preko Milana ob
13.25	(prihod v Luksemburg ob 18.30)
za MADRID vsak dan preko Milana ob 7.05 (prihod v Madrid ob 11. uri) in ob 13.25 (prihod v Madrid ob 18.50)
za MARSEILLE vsak dan, razen sobote in nedelje, preko Milana ob 7.05 (prihod v Marseille ob 12.15)
za MONTREAL ob sredah in petkih preko Rima ob 7.30 (prihod v Montreal ob 13.45)
za PARIZ vsak dan, razen nedelje, preko Milana ob 7.05 C) (prihod v Pariz ob 15.15) in vsak dan ob 13.25 (prihod v Pariz ob 20. uri)
—	za TEL AVIV vsak dan, razen četrtka, preko Rima ob 7.30 (prihod v Tel Aviv ob 17.10)
za TRIPOLI ob ponedeljkih in torkih preko Rima ob 7.30 (prihod v Tripoli ob 12.05), ob sredah, četrtkih in sobotah ob 7.30 (prihod v Tripoli ob 12.05)
—	za ZURICH vsak dan preko Milana ob 13.25 (prihod v Ziirich ob 18.50)
za ŽENEVO vsak dan preko Milana ob 13.25 (prihod v Ženevo ob 19. uri)
za NEW YORK vsak dan, razen četrtka in petka, preko Rima ob 10.55 (prihod v New York ob 18.40)
za TORONTO preko Rima ob ponedeljkih ob 7.30 (prihod v Toronto ob 14.10), ob torkih ob 7.30 (prihod v Toronto ob 15.10), ob sredah ob 7.30 (prihod v Toronto ob 16.25), ob četrtkih ob 10.55 (prihod v Toronto ob 16.40), ob petkih ob 7.30 (prihod v Toronto ob 16.25), ob sobotah ob 7.30 (prihod v Toronto ob 15.55)
PRIHODI V RONKE
iz MILANA vsak dan ob 12.35 (odhod iz Milana ob 11.45) in ob 22.10 (odhod iz Milana ob 21.20)
—	iz RIMA vsak dan ob 10.10 (odhod iz Rima ob 9. uri), ob 18.15 (odhod iz Rima ob 17.05) in ob 22. uri (odhod iz Rima ob 20.50)
♦ * ♦
iz NEAPLJA vsak dan preko Rima ob 10.10 (odhod iz Neaplja ob 7. uri), ob 18.15 (odhod iz Neaplja ob 14.35) in ob 22. uri (odhod iz Neaplja ob 17.55)
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom
Danes, 12. t. m., ob 20.30 KATJA MILIČ -klavirski recital. Na sporedu: Scarlatti, Mozart, Haydn, Tajčevič, Skrjabin in Brahms.
čestitke
Danes ugasne v Repnu drugo svečko IVANA ŠKABAR. Da bi bila še tako naprej zdrava, pridna in vesela ji želijo očka Sergij, mama Cinzia in brat Peter. Voščilu se pridružujejo tudi nono, noni, strici, tete, sestrične in prababici.
NAZIONALE II - 16.00, 21.30 Amadeus, dram., ZDA 1984, 157'; r. Miloš Forman, i. Tom Hulce, F. Murray Abraham.
NAZIONALE III - 17.00, 22.15 Pregled srhljivke: Dracula contro Zombi.
MIGNON - 17.00, 22.15 Eva Man, porn.
□ □
EXCELSIOR I - zaprto za počitnice.
CAPITOL - Danes zaprto
LUMIERE - zaprto za počitnice.
VITTORIO VENETO - zaprto za počitnice.
RADIO - 15.30, 21.30 Sexual odisey, porn. □□
—	iz PALERMA vsak dan preko Rima ob 10.10 (odhod iz Palerma ob 7. uri)
—	iz BRINDISIJA vsak dan preko Rima ob 10.10 (odhod iz Brindisija ob 7. uri), ob 18.15 (odhod iz Brindisija ob
11.40)	in ob 22. uri (odhod iz Brindisija ob 18.40)
—	iz CAGLIARIJA vsak dan preko Rima ob 10.10 (odhod iz Cagliarija ob 7. uri), ob 18.15 (odhod iz Cagliarija ob 14.15) in ob 22. uri (odhod iz Cagliarija ob 18.15)
—	iz CATANIE vsak dan preko Rima ob 10.10 (odhod iz Catanie ob 6.35), ob
18.15	(odhod iz Catanie ob 14.30) in ob 22. uri (odhod iz Catanie ob 15.40)
—	iz BRUSLJA vsak dan, razen sobote in nedelje, preko Milana ob 22.10 C) (odhod iz Bruslja ob 15.15)
— iz LONDONA vsak dan preko Milana ob 22.10 (odhod iz Londona ob 16.30)
iz LUKSEMBURGA vsak dan, razen sobote in nedelje, preko Milana ob 22.10 (odhod iz Luksemburga ob 18.55)
—	iz MONTREALA vsak ponedeljek preko Rima ob 10.10 (odhod iz Montreala ob 18.20)
—	iz PARIZA vsak dan, razen nedelje, preko Milana ob 22.10 (odhod iz Pariza ob 16. uri)
—	iz TEL AVIVA vsak dan, razen četrtka, preko Rima ob 10.10 (odhod iz Tel Aviva ob 18.25)
—	iz TRIPOLIJA vsak dan, razen petka in nedelje, preko Rima ob 18.15 (odhod iz Tripoliju ob 13.25)
—	iz ZURICHA vsak dan preko Milana ob 12.35 (odhod iz Ziiricha ob 9.05)
—	iz NEW YORKA vsak dan preko Rima ob 18.15 (odhod iz New Yorka ob 18. uri)
—	iz TORONTA vsak ponedeljek preko Rima ob 10.10 (odhod iz Toronta ob 16. uri)
C) Velja samo do 31. julija
včeraj - danes
V	prostorih bivše konjušnice pri Mi-ramaru je do 30. septembra odprta monografska razstava, posvečena Gustavu Pulitzerju Finaliju.
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta grafična razstava domačih umetnikov.
Razstava Človek in trta v Kraškem muzeju v Repnu bo odprta do 16. oktobra. Urnik: od ponedeljka do petka -17.00-20.00, v soboto in nedeljo - 11.00-
13.00	in 17.00-20.00.
SKD Tabor - Opčine - v Prosvetnem domu je odprta razstava ŠPORT, DE-SIGN IN PROSTI ČAS. Oblikovalca Anka in Boris Selan.
Danes, SREDA, 12. avgusta
RADA
Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 20.19 - Dolžina dneva 14.18 - Luna vzide ob 21.54 in zatone ob 9.37.
Jutri, ČETRTEK, 13. avgusta
LILIJANA
PLIMOVANJE DANES: ob 5.53 najnižje -59 cm, ob 12.28 najvišje 49 cm, ob
18.29	najnižje -28 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
24,9	stopinje, zračni tlak 1015,7 mb narašča, veter 13 kilometrov na uro vzhodnik severovzhodnik, burja s posameznimi sunki do 37 km na uro, vlaga 53-odstot-na, nebo skoraj jasno, morje razgibano, temperatura morja 23,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Anna Monica in Fe-derico Paolo Beraldo.
UMRLI SO: 78-letna Virginia Perissut-ti, 65-letni Emilio Moliner, 67-letni Libe-ro Sfreddo, 79-letna Giuseppina Pockar vd. Cerchi, 83-letni Giovanni Žagar, 83-letni Antonio Sferco, 23-letna Donatella Franzon, 55-letni Lucio Bonivento, 82-letni Emilio Bortolutti, 61-letna Maria Zamoner por. Ellero, 73-letni Martino Vi-donis, 69-letna Adelaide Šuligoj vd. Ca-ucci, 77-letni Lucio Silla, 83-letni Augus-to Burri, 72-letna Bruna Pangossi vd. Ca-ris, 74-letna Marcella Pettirosso, 83-letna Caterina Cossetto, 80-letni Luigi Casse-ler, 73-letna Milena Martellani.
mali oglasi
PRODAM osebni računalnik amstrad-schneider 6128 z barvnim monitorjem in s floppy diskom in veliko programov za 900.000 lir ter atari 520 ST s floppy diskom in programi za 800.000, možnost dogovora. Tel. 302748.
UNIVERZITETNI študent daje lekcije iz fizike in matematike. Tel. 229347
ČE POTREBUJETE razgibavanje in masažo pri raznih poškodbah ali boleznih pokličite od 15. do 16. ure na tel. št. 003867/72398 - pridem na dom.
PRODAM računalnik commodore C 64 z disketno enoto (disc drive) z originalnim registratorjem in s svetlobnim peresom za grafično risanje; obenem darujem kupcu tečaj za grafiko na 10. kasetah in približno 80 diskov z najboljšimi programi. Cena po dogovoru. Tel. 229484.
PRODAM opel kadett 1000, letnik 1978, po zelo ugodni ceni. Tel. 229479.
OSMICO je odprl Marko Kovic-Mihel-čev v Sovodnjah.
OSMICO sta odprla Berta in Marcelo Nadlišek s Katinare. Točita belo in črno vino.
ODDAM črno-belega dva meseca starega psička. Tel. 232223 v popoldanskih urah.
prispevki
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 10. avgusta, do sobote, 14. avgusta 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. Fa-bio Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
BAZOVICA (tel. 226210) in MILJE (Mazzinijev drevored - tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. Fa-bio Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Ori-ani 2, Trg Venezia 2.
BAZOVICA (tel. 226210) in MILJE (Mazzinijev drevored - tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. BAZOVICA (tel. 226210) in MILJE (Mazzinijev drevored 1 - tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Prispevajte za
»Dijaško matico«
V spomin na Dušana Grilanca daruje družina Rinalda Vremca z Opčin 20.000 lir za MPZ Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Alojza Pirca darujeta Drago in Jušta 30.000 lir za KD Rdeča zvezda in 30.000 lir za ŠK Kras.
Ob 3. obletnici smrti drage mame Gi-zele Dovšak daruje hči Marta z družino
20.000	lir za dekliški zbor Vesna.
Namesto cvetja na grob Josipa Dolja-ka daruje družina Milič (Repen 49) 20.000 lir za sekcijo VZPI-Repentabor.
Namesto cvetja na_ grob Josipa Dolja-ka daruje družina Škabar (Repen 130)
20.000	lir za sekcijo VZPI-ANPI Repenta-bor.
Ob smrti Josipa Doljaka darujejo svojci 50.000 lir za sekcijo Slovenske skup-nosti-Repentabor.
Naročnike in bralce Primorskega dnevnika, ki bi radi prejemali naš časopis v kraju letovanja, prosimo, da začasni naslov sporočijo vsaj štiri dni prej.
Uprava
menjalnica
11. 8. 1987
Ameriški dolar... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona_____
Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1359.—	Japonski jen............... 8.—
721,50.—	Švicarski frank ............ 868.—
215	Avstrijski šiling............ 102,40
640.—	Norveška krona ............. 195.—
34,30	Švedska krona............... 205.—
2125.—	Portugalski eskudo.............. 8,50
1915.—	Španska peseta............. 10.—
186.—	Avstralski dolar .......... 920.—
9.—	Debeli dinar.................... 1,60
1010.—	Drobni dinar.................... 1,60
D^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DvJI\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tel.: Sedež 67001 - 68881 Agencija Domjo 831-131
Približno poldrugo uro pred vsakim odhodom letala iz Ronk vozi iz Trsta avtobus. Postajališče je ob železniški postaji na Miramarskem drevoredu. Prav tako je poskrbljeno za potnike, ki z letalom prispejo v Ronke.
Za vse, ki ostanejo doma
manufaktura
PODOBNIK
na Opčinah
nudi
PROMOCIJSKO PRODAJO
s posebnimi
POPUSTI
obv. občini 22. 7. 1987
________________ti in morje______vojko^a
Tržiška polizrivna omnia 650 za severnojadranska križarjenja
Do kod sežeta glasova koprske radijske postaje
Po neuspehu izrivnega gliserja 6,80 je tržiški obrat Omnia preusmeril del svoje proizvodnje v polizrivne čolne. Tako smo aprila predstavili kajutni polizrivni gliser omnia 850, danes pa bi pobliže pogledali manjšega brata omnia 650, ki je po vsem sodeč prebil led nezaupljivosti, da ga srečujemo v skoraj vseh naših pristanih.
Kot pove že samo ime, je trup dolg 6,50 metra, k tej dolžini je treba dodati še štirideset centimetrov krmne ploščadi, kot je to razvidno na naši sliki. Dolžina je torej kot nalašč za vremenske razmere severnega Jadrana, saj so prav tako dolžino imeli klasični ribiški izrivni čolni Tržaškega in Kvarnerskega zaliva. In prav po teh se je po vsem sodeč zgledoval tržiški obrat, ki med drugim še vedno izdeluje ribiške čolne. Boki so seveda višji, saj ne bomo vlekli mrež na palubo, nadgradnja pa ni tako visoka, da bi neskladno vplivala na izgled plovila. Premec je ostal ribiški z ostrim profilom in rezlji-
vim gredljem, ki pa postane že v sredini ploščat, kar omogoča polizrivno plovbo in seveda precejšnjo hitrost z motorji do 25 KM. Na omnii 650 je serijsko vgrajen dizlov ford XLD 416-1, ki po trditvah obrata omogoča maksimalno hitrost 21 vozlov. S prtljago obteženo plovilo seveda te hitrosti ne doseže, kar pa ni bistveno, saj čoln za-glisa že pri 15 vozlih, da je ekonomična hitrost od 17 do 18 vozlov. Trideset kilometrov na uro pa je že poštena hitrost, ki nam omogoča hitre premike. Če k temu dodamo težo 1.500 kilogramov in ribiški premec, nam je lahko jasno, da sn nam ni treba bati vzvalovanosti. Za večjo varnost bi bilo priporočljivo namestiti na krmno ploščad mali pomožni motor, v primeru, da nam bi notranji motor odpovedal.
Kot pri vseh dosedanjih turističnih plovilih tržiškega obrata je kokpit prostran, udoben in smotrno grajen, saj prav tu prebijemo dobršen del časa tako med plovbo kot med postanki. Racionalno urejeno je tudi podkrovje: takoj ob vhodu je kuhinjski resor, pod njim hladilnik, ob nasprotnem boku pa stranišče. V tem delu je višina 1,80 metra, dalje pa je precej nižja, a povsem zadostna za spanje in sedenje v primeru slabega vremena. Še bolj smotrno pa je, da kokpit prekrijemo s platneno streho, da v podkrovju v bistvu le spimo. Notranjost ni torej pretirano udobna, a povsem zadostna tudi za daljše križarjenje dveh oseb. Med obema stalnima pogradoma lahko namestimo tretjega, kar pa ni po mojem najboljša rešitev.
Po vsem tem še nekaj tehničnih podatkov. Kot rečeno, je dolžina 6,90 metra, širina 2,37 metra, teža je 1.500 kilogramov, vgrez znaša pol metra, rezervoar za vodo drži 90 litrov, za gorivo pa 50 litrov. Najbolj boleča točka je seveda cena, ki znaša brez davka IVA 38 milijonov lir, da nas to plovilo z vso opremo za daljša križarjenja stane skoraj 50 milijonov. Cena pa je le na videz pretirana, saj sta tako delo kot material res kakovostna, da ne bomo imeli tolikih presenečenj, kot je to v navadi pri cenejših plovilih.
V štiridesetih letih vsakodnevnih oddaj si je Radio Koper pridobil zaupanje in navezanost zvestih poslušalcev, istočasno pa skuša doseči še novo občinstvo, ki je morda manj ' navezano', zato pa včasih bolj dragoceno. Posebnost te postaje je, da oddaja dva programa v različnih jezikih - v slovenščini in italijanščini - namenjena seveda tudi različnim poslušalcem.
Slovenski programi so namenjeni predvsem primorskim poslušalcem in slovenski narodnostni skupnosti izven jugoslovanskih meja. Oddaje lahko sprejemajo v desetih primorskih občinah, v tržaški in goriški pokrajini, precej ga poslušajo v Benečiji, čeprav ga ne uspejo sprejemati v vseh vaseh zaradi prešibkega oddajnika. V zadnjem letu se je z oddajnikom na Skalnici slušnost precej izboljšala, cilj Radia Koper pa je, da bi s slovenskimi oddajami uspel doseči Rezijo in Kanalsko dolino.
Slovenski sporedi so razdeljeni na jutranji pas od 6. do 8. ure, ki posreduje drobne informacije, koledarček, kroniko, pregled tiska in druge aktualnosti, in v popoldanski pas od 13. do 19. ure, ki skuša posredovati čim več vesti s Primorskega, istočasno pa nudi Slovencem v Italiji čimveč informacij o matični domovini. Vmes je kar precej krajših poročil in dnevnikov. Radio Koper ponuja dnevno sedem ur sporeda iz lastne proizvodnje, drugače pa se - posebno pri nočnih sporedih -vključuje v razne programe Radia Ljubljana tako, da sodeluje pri oblikovanju. Petkov nočni spored Radia Ljubljane, recimo, oblikuje v celoti koprska redakcija. Nočni spored je spet razdeljen v dva pasova: čas od 20. ure do 22.30 je posvečen klasični glasbi, nadaljevanje sporeda do 6. ure zjutraj pa posreduje lahko ali zabavno glasbo.
Italijanski sporedi so predvsem dragocen informator in vedno prisoten svetovalec za italijanske turiste, pa tudi za turiste drugih narodnosti, s pogostimi in zgoščenimi poročili, s podatki o prevoznosti cest in gostoti prometa na cestah ob Jadranu, pa še z drobnimi podatki, ki znajo biti na potovanju izredno dragoceni.
Oddaje Radia Koper v italijanščini sprejemajo poslušalci po vsej Istri, na
severnem delu Dalmacije in skoraj po vsej Italiji, čeprav v različnih časovnih pasovih. V tem smislu je zelo nazoren zemljevid, ki ga tu objavljamo in prikazuje, do kod seže italijanski glas iz Kopra.
Italijanske oddaje so razdeljene v pet interesnih pasov. V jutranjem delu od 6. do 8. ure imajo glavno besedo male dnevne informacije, koledarček, horoskop, seveda ob prijetni glasbi. Pas od 8. do 12. ure je posvečen ženskemu svetu ali bolje gospodinjam z rubrikami, nasveti in praktičnimi napotki za gospodinjstvo in družino, s pregledom tiska in podatki o prireditvah. Med 12. uro in 14.30 se ob Glasbi po željah pojavijo glavne informacije poldneva in sugestije poslušalcev za lahkoglasbene motive ob posvetilih in pozdravih. Pas od 14.30 do 20. ure je posvečen mladini in predvsem glasbi za mlade, nočni spored od 20. do 6. ure pa ponuja dobro glasbo brez prezahtevnih in predolgih govorjenih vložkov. V vseh pasovih so dovolj pogosto krata poročila in dnevniki, ki jih dopolnjujejo vremenske napovedi, poleti pa še podatki o prevoznosti cest in prometu v italijanščini, nemščini in angleščini. Ob koncu dnevnikov seveda ne manjkajo športne rubčike, katerim je odmerjen poseben prostor.
Od zore do mraka E3 Od mraka do jutra
današnji televizijski in radijski sporedi
Ht rai i__________________________
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: Salvatore Giuliano (dram., It. 1962, r. Francesco Rosi, i. Salvo Randone, Frank Wolff, Pietro Cammarata)
16.00	Risanka: Rosaura
16.30	Dokumentarec: Estate alle Fal-• kland
17.25	Nadaljevanka: Ho incontrato unombra (televizijska priredba Biagia Proiettija, r. Daniele-D' Anza, i. Giancarlo Zanetti, Beba Lončar, Laura Belli, 1. del)
18.30	Variete: Portomatto (2. del)
19.40	Almanah in vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Running Brave (biog., Kan. 1983, r. D.S. Everett, i. Robby Benson, Pat Hingle, Claudia Cron)
22.15	Dnevnik
22.25	Športna sreda
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
^ RAI 2
11.55	Risanka: Yakari
12.10	Nadaljevanka: Una storia vien-nese - La guerra (5. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Zabavna oddaja: Arcobaleno,
vmes dokumentarec o rastlinah, risanka Dick Tracy in nanizanka Blondie
16.40	Film: Clandestina a Tahiti (dram., Fr. 1958, r. Ralph Habib, i. Martine Carol, Karlheinz Bdhm, Serge Reggiani)
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.30	Film: Ciao amico (dram., Fr. 1983, r. Claude Berri, i. Michel Colucci, Richard Anconina)
22.10	Dnevnik
22.25	Aktualno: Poletni almanah
23.15	Dnevnik - kratke vesti
23.30	Nočni film: Le belle famiglie (kom., It. 1965, r. Ugo Gregoretti, i. Toto, Sandra Milo, Annie Gi-rardot)
A RAI3________________1
18.25	Šport: kotalkanje - mednarodno prvenstvo (prenos iz Sante Marie Nuove)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.30	Dokumentarna serija: Una časa, una storia - Ferruccio Lamborghini
20.00	Izobraževalna oddaja: Laborato-rio infanzia - Famiglia S.p.A. (3. in zadnji del)
20.30	Aktualno: 40. mednarodni filmski festival v Locarnu - Cronaca di un piccolo grande festival (neposredni prenos iz Švice)
21.30	Dnevnik
21.45	Film: Fantasmi a Roma (kom., It. 1961, r. Antonio Pietrangeli, i. Eduardo De Filippo, Vittorio Gassman, Marcello Mastroianni)
23.05	Dokumentarec: Planetarij - Radoveden pogled med poletne zvezde
23.40	Dnevnik
23.25	Deželne vesti
23.35	Kratki film: The electronic La-byrinth (1967, r. George Lucas)
{Jr RTV Ljubljana________________
18.40	Poročila
18.45	Otroška oddaja: Pravljice iz lutkarjevega vozička - Kako je revež prodal zajca bogatinu
19.10	Risanka
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	Film tedna: v okviru ciklusa Jamesa Deana - Vzhodno od raja (dram., ZDA 1955, r. Elia Kazan, i. Juhe Harris, James Dean, Ray-mond Massey; scenarij je po istoimenskem romanu Johna Ste-inbecka napisal Paul Osborne)
21.55	Mednarodna obzorja: Francija je nekaj več (Tema oddaje je Francija na razpotju med tradicijo in novimi tehnologijami, med kon-zervativizmom in novimi idejami, med socialističnim predsednikom in desničarsko vlado.)
22.35	Dnevnik
22.50 Zabavna oddaja: Poletna noč, nato nadaljevanka Sever in Jug (po romanih Johna Jakesa, r. Richard T. Heffron in Kevin Connor, 5. del)
^Pj TV Koper_______________
17.00	Otroški program: risanke
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRST — Iz razgovora med senatorjem Stojanom Spetičem in deželnim tajnikom SSk Ivom Jevnikar-jem
JAMLJE — Srečanje delegacij SSk in SSO
VRH — Razgovor z Leopoldom Devetakom ob skorajšnjem zaključku del kulturno-športnega centra REZIJA — Ob izidu knjige Alda Ma-dotta Živeti med gorami
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Variete: Sotto le stelle
21.50 TVD Vsedanes
22.05	Film: I dieci giorni che sconvol-sero il mondo (dram., r. Sergej Bondarčuk, i. Franco Nero, Syd-ne Rome, Anatolij Ustiugiani-nov)
m CANALE 5____________
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanki: La grande vallata, 9.30 Aliče
10.00	Film: La časa che non voleva morire (srh., ZDA 1970, r. John L. Moxey, i. Barbara Stanwyck)
11.30	Nanizanki: Lou Grant,
12.30	Bonanza
13.30	Nadaljevanka: Colora-do
14.30	Film: Splendore nell'-erba (kom., ZDA 1981, r. Richard Serafian)
16.30	Nanizanke: L'uomo di Atlantide, 17.30 L'al-bero delle mele, 18.00 Una famiglia america-na, 19.00 I Jefferson,
19.30	Love Boat
20.30	Film: II mondo nelle mie braccia (pust., ZDA 1952, r. Raoul Walsh, i. Gregory Pečk, Anthony Ouinn)
22.30	Znanstvena oddaja: Big Bang estate
23.30	Nanizanki: Fifty Fifty, 0.30 Sceriffo a New York
RETEOUATTRO j
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sgua-driglia delle pecore
nere, 12.00 Due onesti fuorilegge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Banana Split, Chappy, Rubik, Masters
14.30	Nadaljevanki: Detec-tive per amore, 15.30 Mary Benjamin
16.15 Nanizanka: I giorni di Brian
17.00	Dokumentarec: Qua-derni della natura
17.30	Nanizanke: II Santo, 18.30 Svvitch, 19.30 New York, New York
20.30	Film: Gilda (dram., ZDA 1945, r. Charles Vidor, i. Rita Hay-worth, Glenn Ford, George MacReady)
22.35	Nadaljevanka: Peyton Plače
23.35	Nanizanki:	Mod
Sguad, 0.35 Mistery Movies - Banacek
~^> IT ALI A 1
8.30 Nanizanka: La strana coppia
9.00 Film: Nel sole - L'au-tista e il maggiordomo (glas., It. 1967, r. Aldo Grimaldi, i. Romina Power, Al Bano)
10.30	Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 11.00 Ralph Supermaxieroe, 12.00 L'uomo da sei milioni
di dollari, 13.00 Hard-castle e McCormick
14.00	Zabavna oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Lotti, Flo la piccola Robinson, Nana super-girl, Il piccolo principe
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Pollyanna
20.30	Nanizanki: A Team,
21.30	Riptide
22.30	Glasbena oddaja: Be bop a lula
23.30	Nanizanke: Ai confini della realta, 24.00 Sa-murai, 1.25 Hardcastle e McCormick
TELEPADOVA
13.00	Risanke: lo sono Tep-pei, Conan
14.00	Nadaljevanki: Happy End, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Loredo
20.30	Film: Tre passi nel de-lirio (dram., It. 1968, i. Jane Fonda, Alain De-
lon, Brigitte Bardot, TerenceStamp)
22.20 Film: Flavia, la mona-ca musulmana (dram., It. 1974, r. Gianfranco Mingozzi, i. Florinda Bolkan, Maria Casa-res)
0.30 Film: La vendetta (krim., ZDA 1971, r. Jud Taylor, i. Shelley Winters, Stewart Whitman)
TELEFRIULI ^
13.30	Nadaljevanka: Marta
14.30	Nanizanka: I cercatori doro
15.00	Dražba: Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.45 Nadaljevanka: Nau-machos
19.00	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Sherlock Holmes
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Il cappello sulle ventitre
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
Oddaje so prekinjene do 17. avgusta.
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, glasba; 8.10 Poti do branja; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled deželnega tiska; 10.10 Koncert v Tržiču: Simfonični orkester RTV Ljubljana, vodi Anton Nanut; 12.00 O življenju z naravo: Živozeleno; 13.20 Zbori: Ženski zbor GM; 13.40 Glasbene skice; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Naš popoldan z glasbo in besedo;
16.00	S poti po Afriki; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Obrazi in utrinki iz slovenske proze;
18.20	Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 4.30 Jutranji spored;
8.05	Počitniško popotovanje; 8.30 Instrumenti se vrstijo; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Izbrali smo;
12.10	Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo;
13.30	Melodije; 14.05 Mehurčki; 14.20 Iz dela glasbene mladine Slovenije;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio; 18.00 Ansambel Tone Žagar; 18.15 Naš gost; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Studio 26;
20.00	Zbori; 20.35 Naši interpreti; 21.05 Iz opere Macbeth; 22.30 Melodije;
23.05	Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30', 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, Prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Intervjuji, reportaže, zanimivosti in pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 18.00 Glasbena oddaja;
18.35	Popevke po telefonu;19.00 Zaključek sporedov, nato prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.40 Summers ago; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost;
11.00	Jezikovna pravila; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popevka; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Oddaja o kulturi in umetnosti; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Pogovor s psihologinjo; 16.35 Made irj Yu; 17.00 Bubbling; 17.33 Summers ago; 17.45 High power; 18.00 Pulj kliče Koper; 19.00 Žaključek.
RADIO OPČINE
10.30	Za vsakogar nekaj; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst - L’ altra Tries-te; oddaje povezuje glasba.
V Steverjanu bodo gradili greznično omrežje
Dokončujejo vodovod in predvidevajo ureditev cest
Tudi števerjanska Občina se bo opremila s sodobnim grezničnim omrežjem. Ustrezni splošni načrt je občinski svet, kot smo poročali, že odobril na svojem nedavnem zasedanju. Od tega ukrepa pa do začetka del je še nekaj vmesnih korakov, med temi predvsem zagotovitev potrebnih finančnih sredstev. Števerjanski upravitelji pa računajo, da bodo že v prihodnjem letu lahko začeli s prvim odsekom obsežnega načrta.
Splošni načrt, ki sta ga izdelala inž. V. Ronchi in A. Angeli, predvideva skupni strošek blizu dveh milijard lir, točneje 1.950 milijonov. S tem denarjem bi uredili greznice v vseh glavnih zaselkih, ki sestavljajo števerjansko občino. Izvzete bi bile nekatere najbolj odmaknjene domačije, ki so toliko oddaljene, da bi postavljanje več-stometrskih priključkov za eno ali le nekaj hiš bilo nesmiselno. Vsekakor je načrt sestavljen tako, da bo zajel vse najgosteje naseljene predele, zmogljivost omrežja pa je tolikšna, da premore nekaj več kot 1.200 prebivalcev. S tem bo kos tudi morebitnim povečanim potrebam.
Omrežje naj bi sestavljalo več ločenih delov. Največji bo zajel središče vasi s Klancem, Sovenco in vse hiše do Bukovja, kjer bodo namestili dva od petih "bazenov Imhoff", ki so predvideni za delno prečiščevanje odplak. Ostali trije bazeni so predvideni v spodnejm delu Ščednega (ta del grez-
nice naj bi bil povezan z osrednjim) in pod Valeriščem in na Jazbinah. Obstaja možnost namestitve še enega na So-venci.
Gradnja grezničnega omrežja je pomemben ukrep na ravni ekološke in zdravstvene zaščite. Danes je na območju Števerjana samo delna kanalizacija za odtok deževnice. Nove greznice bodo namenjene hišnim odplakam iz kuhinjskih in higijenskih priključkov. Velike strmine, ki bodo olajšale odtekanje, predstavljajo lahko problem zaradi prevelikega padca: zato bodo vsakih 50 metrov namestili kontrolne jame, ki bodo odpravile to nevšečnost.
Tudi vzdrževanje tako zasnovanega omrežja ne bi smelo povzročati preglavic ali velikih stroškov. Dovolj bo občasno izprazniti nabiralne bazene, kjer se bo voda delno prečiščevala po principu sesedanja težjih delcev.
Kot rečeno naj bi z gradnjo prvega odseka pričeli v prihodnjem letu, že letos pa si bodo občinski upravitelji skušali priskrbeti finansiranje za prvo skupino del.
Gradnja grezničnega omrežja bo drugi večji poseg na področju javnih del v Števerjanu v zadnjih letih. Prvi je vodovod, ki je v veliki meri že uresničen. Na vrsti sta sedaj še 5. in 6. odsek, s katerima bo novo vodovodno omrežje dopolnjeno. Postavljanje cevi na 5. odseku se bo pričelo že kmalu.
Zavod Cassa depositi e prestiti je že nakazal finansiranje v višini 236 milijonov lir, kar bo omogočilo razpis licitacije za poverjeništvo del. S petim odsekom bodo dopolnili vodovodno napeljavo proti Jazbinam.
Dela za 6. odsek so vstavili v letošnji občinski proračun, kjer so v ta namen določili postavko približno 300 milijonov lir. S tem delom načrta bodo zgradili razne krajše vodovodne priključke za oskrbovanje bolj odmaknjenih predelov, do katerih doslej še ne sega nova napeljava. Izvršilni načrt za 6. odsek vodovoda je občinski svet soglasno odobril na svoji zadnji seji.
Na istem zasedanju občinskega sveta je župan seznanil svetovalce z dejstvom, da je končno na vidiku prehod števerjanskega vodovoda v upravo občinskih podjetij za storitve v Gorici. Dogovor v tem smislu sta dosegla goriški in števerjanski župan na srečanju, ki sta se ga udeležila tudi predsednik in ravnatelj občinskih podjetij. Osnutek pogodbe bosta v kratkem izoblikovala občinska tajnika.
S tem upajo, da bodo končno rešeni problemi. Števerjan je bil včlanjen v Konzorcij CAFO, čeprav je vodo dobavljalo goriško občinsko podjetje. Po izstopu iz Konzorcija je bila torej najsmotrnejša rešitev v smislu navedenga dogovora. Majhne občine ne morejo same upravljati vodovodov, za goriško podjetje pa povečanje uporabnikov za 2 odstotka — toliko jih je v Števerjanu
v primerjavi z goriškimi — ni problem.
Ko smo že omenili greznice in vodovod, naj povemo, da števerjanski upravitelji v teh poletnih mesecih načrtujejo tudi posege za urejanje in obnovo asfaltne prevleke na cestah. V kratkem bodo na novo asfaltirali cesto v Ščednem. Dela bodo dodelili podjetju Tacchino, ki je predstavilo ponudbo s kar 44-odstotnim popustom. To pomeni, da bodo lahko z razpoložljivim denarjem (nekaj čez 100 milijonov) izvedli še nekaj drugih manjših del. Z urejanjem ceste bodo pričeli, ko bo družba ENEL poskrbela za namestitev nekaterih napeljav. Občina je že zahtevala, naj ta dela izvedejo čimprej, saj bi bilo nesmiselno izkopavati cesto,jjotem ko jo na novo asfaltirajo.
Ze dalj časa je predvidena tudi obnova medobčinske ceste vina in češenj. Medtem ko sta občini Krmin in Dolenje prejeli manjša predujma, Števerjan zaenkrat ni dobil denarnih sredstev za načrt, pri katerem je predviden izdatek čez milijardo lir. Še nujnejše pa je finansiranje del za utrjevanje terena in zaščito pred nevarnostjo usadov ali plazov. Upravitelji so že stopili v stik s pristojnimi deželnimi organi, da bi se pomenili o možnosti posegov proti tej nevarnosti, ki je zadnje čase v Italiji žal postala še kako aktualna.
Dežurna
zdravniška služba
Dežurna zdravniška služba v bolnišnicah goriške pokrajine deluje z naslednjim urnikom: ob delavnikih med 20. in 8. uro, ob nedeljah in praznikih pa med 14. (s pričetkom na predpraznični dan) in 8. uro naslednjega delavnika. Dežurna zdravniška služba je na razpolago v Gorici, Ul. Vittorio Venelo, tel. 30011, v Krminu, Drevored Ve-nezia Giulia, tel. 62111, v Tržiču, Ul. Rossini, tel. 75181 in v Gradežu, Ul. Marchesi, tel. 0431-80251.
Urnik vlakov v Novi Gorici
ODHODI Z NOVOGORIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE
PROTI JESENICAM: 3.35, 5.46 (*), 7.00, 11.23, 15.35, 19.40.
PROTI SEŽANI: 4.21, 6.51, 12.45, 15.33, 18.45.
PROTI AJDOVŠČINI: 5.02 ('), 13.09
n, 15.17 n, 2i.o5 n.
PROTI GORICI: 9.40, 18.27.
PRIHODI VLAKOV NA NOVOGORIŠKO POSTAJO:
Z JESENIC: 0.08, 6.24, 8.18, 12.43, 16.15, 18.36 C), 20.18.
IZ SEŽANE: 6.30, 9.11, 15.10, 18.25, 23.02.
IZ AJDOVŠČINE: 6.42, 14.54, 16.43, 22.53.
IZ GORICE: 8.31, 17.26.
Legenda: (’) ne vozi ob nedeljah in praznikih.
razna obvestila
V tamkajšnji kongresni palači
Drevi v Gradežu koncert komornih pesmi Antonia Smareglie
V kongresni palači v Gradežu bo danes zvečer ob 21.30 koncert, posvečen znanemu istrskemu skladatelju Antoniu Smareglii. Na sporedu so komorne pesmi tega plodovitega skladatelja, ki jih bodo izvajali sopran Walli Salio, tenor Diego DAuria ter pianist Luigi Donora. Smareglia se je rodil v Pulju leta 1854, umrl je v Gradežu leta 1929. Na nocojšnjem koncertu bosta prisotni tudi njegova hčerka Silvia, ki ima že 93 let, ter vnukinja Adua Luciana Smareglia por. Rigotti, ki skrbi za urejanje Smaregliovega arhiva in ki živi v Tržiču.
Antonio Smareglia je sicer bolj znan zaradi drugih del, še zlasti zaradi znane opere Nozze istriane (Istrska svatba), ki so jo večkrat izvajali ne le v Italiji marveč tudi v Jugoslaviji. Ro-main Rolland je o njem napisal »Izven vsakega dvoma je, da ima Antonio Smareglia vso pravico biti prištevan med prve italijanske komorniste Verdijevega obdobja. In po mojem občutku bi bilo njegovo mesto nekje med Verdijem in Smetano, toda z neko svojstveno barvitostjo Istre. Njegovo bogastvo in solidno skladateljsko delu
mu že zdavnaj zagotavljata klasični karakter. Predvsem njegove zadnje opere so me prevzele...«
Smareglia se je glasbeno vzgajal v Milanu in na Dunaju. Zaradi tega je marsikatero delo uglasbil po okusu takratnega dunajskega sveta, pa čeprav je bil čislan tudi onkraj meja av-stro-ogrske države, še največ v Italiji.
Na nocojšnjem koncertu v Gradežu bodo na sporedu komorne pesmi. Prireditelj, Avtonomna letoviščarska ustanova v Gradežu, je prepričana, da bo s tem koncertom ustregla turistom, še zlasti tistim nemškega jezika.
Telefon
v nujnih primerih
Prva pomoč v bolnišnici 83991, Zeleni križ 31111, Prostovoljni pionirji prve pomoči (za brezplačen prevoz bolnikov) 85550, orožniki 112, policija 113, cestna policija 22333, gasilci 22222 (v Tržiču 72222), občinsko podjetje (za vodo, plin in elektriko) 83156.
Najbrž pride do zamenjave tajnika Blasiga
Nova široka večina v PSI hoče spremembe v vodenju stranke
Pisali smo, da je v socialistični stranki prišlo do nekaterih notranjih premikov, ki bodo, vsaj tako kaže, privedli do sprememb v notranjem ustroju stranke. V strujo Area Craxi so pred nekaj tedni pristopili tudi reformisti, ki so na spomladanskem kongresu nastopali samostojno. Po sestanku je prišlo do prvih namigov, da mora pokrajinski tajnik Luigi Blasig odstopiti. Ta pa je dal vedeti, da je bil izvoljen na kongresu in da ima ta pristojnost odločati o novem tajniku.
V redakcijo smo dobili tiskovno poročilo, ki nam daje vedeti, da je prišlo do sestanka med vodilnimi ljudmi struje Area Craxi (zastopala sta jo Silvio Fontanini in Gianfranco Trombet-ta) in levice (zastopala sta jo Sergio Medeot in Gino Saccavini).
Govorili so o novem notranjem ustroju posoške socialistične federacije. Oboji menijo, tako povzemamo iz tiskovnega poročila, da je sedanje vodenje stranke na Goriškem preveč statično. Da ni prave povezave med vodstvom goriške federacije PSI in deželnim vodstvom stranke.
Cez mesec dni bo na Vrhu slovesno
Na Vrhu pospešeno potekajo zadnja dela v kulturno-športnem središču, da bo 20. septembra, ko bo otvoritev vse nared. Vrhovci so v zadnjih štirih letih, odkar so prostovoljno začeli graditi to središče, naredili zelo veliko. Očistili in zravnali so prostor, na katerem so sedaj balinarski stezi, igrišče za tenis, odbojko in košarko, nogometno igrišče, večja stavba z dvorano ter drugimi prostori za razne prireditve. Delali so vsako prosto soboto ter še kak drug dan. Seveda so dobili tudi finančno pomoč od domačinov, kot tudi Vrhovcev, ki žive drugod, drugih naših ljudi, SKGZ, Kraške gorske skupnosti, Deželne uprave, domačih ustanov. Do središča je speljana asfaltna pot za katero je poskrbela Občinska uprava.
Veliko del so napravili, marsikatera malenkost pa še manjka. V soboto, ko smo jih obiskali, jih je kar precej bilo
na delu. Nekateri so urejali vhod v kulturno-športno središče, oziroma pripravljali so vse potrebno za postavitev vrat. Druga skupina je postavljala mrežo. Tretja je imela opravka z odtočnimi kanali. Še več takih stvari bo treba narediti, med temi tudi urediti notranjost stavbe, njihovega kulturnega doma.
Imajo torej še precej dela, tistega na katerega takrat ko imaš v mislih veliko gradnjo, najlaže pozabiš. Sedaj pa vse to prihaja na dan. Vrhovci pa bodo vse to naredili do 20. septembra. To bo nedelja. Tistega dne bo svečana otvoritev njihovega središča. Člani Kulturnega društva Danica pripravljajo tudi dokumentarno razstavo o Vrhu. Ob tej priložnosti bo izšla tudi brošura o življenju v tem kraju, ki bo prikazala ljudi tega predela kraške planote.
Notranjo razjasnitev bodo zahtevali na seji pokrajinskega vodstva stranke. Zahtevali bodo namreč, da se v začetku septembra na izredni seji sestane pokrajinski odbor PSI.
Očitno je, da gre za načrt, kako izvesti spremembe v vodenju PSI. Politični opazovalci menijo, da bo nova koalicija za pokrajinskega tajnika predlagala goriškega odvetnika Gian-luigija Devetaga. Že na prejšnjem kongresu je bil ta protikandidat Blasi-gu, ki je takrat bil izvoljen z le nekaj glasovi večine, to je z nekaj več od petdeset odstokov glasov delegatov. Ker imajo reformisti, ki so sedaj pristopili v Area Craxi, nekaj več kot dvajset odstotkov glasov in primerno število zastopnikov v pokrajinskem odboru stranke je že sedaj jasno, da bo nova koalicija Blasiga in njegove močno preglasovala.
Uničena telefonska kabina v Sovodnjah
Približno dva milijona lir znaša škoda, ki jo je včeraj dopoldne povzročil, po vsej verjetnosti zaradi nepazljivosti, šofer tovornjaka z registrsko tablico iz Brescie. Med obračanjem je z zadnjim delom vozila zadel ob telefonsko govorilnico pri cerkvi in jo povsem zdrobil. Dogodek se je pripetil okrog pol enajstih. Menda se šofer po nesreči sploh ni ustavil in je nadaljeval vožnjo, kakor, da se ni nič zgodilo.
Preiskavo o dogodku vodijo karabinjerji sovodenjske postaje, ki menda razpolagajo z elementi za izsleditev nepoštenega voznika tovornjaka. Neki očividec si je namreč zapomnil številke registrske tablice.
Telefonsko kabino bodo morali uslužbenci telefonske družbe SIP zamenjati z novo. To pa se bo zgodilo šele čez nekaj dni.
Strošek za namestitev nove govorilnice znaša okrog dva milijona lir.
Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje priredi v nedeljo, 13. septembra, ob 15.30 pri Jordanu Semoliču v Jamljah tradicionalni piknik. Do 7. septembra vpisujeta Et-tore Moro in Marijan Semolič.
Udeležence Izleta na Koroško, ki ga prireja Društvo slovenskih upokojencev, opozarjamo, da bo avtobus odpeljal v soboto, 15.avgusta, ob 13.45 s Travnika, ob 13.50 izpred gostilne Pavlin na Drevoredu 20. septembra, ob 14. uri s trga pred cerkvijo v Štandrežu. Prosimo točnost. Vsakdo naj ima pri sebi veljaven potni list ali osebno izkaznico, toplo obleko in obutev.
izleti
Občina Doberdob priredi 7. in 8. septembra izlet za upokojence na Plitvička jezera in v Zadar. Cena izleta je 120 tisoč lir, od katerih bo Občina krila 40 tisoč. Celotno vplačilo ob vpisu na Občini. Kdor nima potnega lista, naj prinese s seboj izkaznico in dodatnih 6.285 lir za skupni potni list. Vpisovanje na Občini najkasneje do jutri, četrtek, 13. t. m.
kino
Gorica
VERDI Zaprto.
CORSO Zaprto. Jutri 17.30-22.00 »Ali-ens«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Marina's ani-mals«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Birdsville«.
DESKLE 19.3C »Zob za zob«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Baldini, Korzo Verdi 57, tel. 84879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale 2, Ul. Aulo Manilo 14, tel. 480405.
POGREBI
Danes v Gorici ob 10. uri Maria Stibili vd. Felisi iz bolnišnice sv. Janeza od Boga v cerkev sv. Justa in na pokopališče v Ločniku. Ob 12. uri Silvio Vidoz iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločniku.
Ct

PRIMEX~ PRIMORJE EXPORT nova gorica p.o. Jugoslavija
VIPAVSKA CESTA 13
65000 NOVA GORICA
OBVEŠČA, DA JE BREZCARINSKA PRODAJALNA
PRIMEX SHOP DUTY FREE
odprta s sledečim urnikom:
PONEDELJEK:
OD TORKA DO SOBOTE: NEDELJA:
OD 9. DO 13. URE OD 9. DO 20. URE OD 14. DO 20. URE
NUDIMO BOGATO IZBIRO TOBAČNIH IZDELKOV, PARFUMOV, UR, IGRAČ, ŠPORTNE OPREME ZA TENIS, RAZNIH PIJAČ, TV IN RADIO SPREJEMNIKOV, VIDEOREGISTRATORJEV.
PRODAJALNA SE NAHAJA V ROŽNI DOLINI, 200 METROV OD MEDNARODNEGA MEJNEGA PREHODA RDEČA HIŠA.
Ob dveh zdajšnjih razstavah Zorana Mušiča
Noben ljubitelj glasbe ne uide njegovemu čaru
IVANA SUHADOLC
Dve razstavi sta v teh dneh posvečeni Goričanu Zoranu Mušiču: ena v galeriji Contini v Asia-gu, druga v nekdanji tovarni Pignol v Marini di Pietrasanta v Versilii. Ogled slik Zorana Mušiča je vedno prijeten opravek. Neki italijanski kritik je zapisal, da noben ljubitelj glasbe ne more uiti njihovemu čaru. Res, tiha melodija veje iz barv in motivov, ki se dosledno izogibajo vsaki sledi kričečega ali klepetavega. Mušič zna doumeti skrito bistvo stvari. Iz večplastne realnosti zna izluščiti jedro. Čudežna enostavnost njegovih slik izžareva harmonijo, ki uspe pri pazljivem opazovalcu najti neposredno pot do srca.
Vrednost in lepota Mušičevih slik sta torej nesporni. Vsiljuje pa se nam kratek razmislek o veljavi in utemeljitvi nekaterih umetnostnih pobud. Razstave so lahko bogate, a nametane, lahko pa tudi majhne, a izbrane. Načeluje jim lahko nepo-vršno zanimanje za nekega avtorja in želja po posredovanju njegove umetnosti, ali pa enostavno trgovska žilica in volja, da donosno izrabimo ugoden trenutek. Razstava v galeriji Contini v Asiagu, ki je odprta vse do 13. septembra, je dober primer za slednji odnos do umetnosti. Galerist je znal iztakniti in zbrati pravcate redkosti in prvence izpod Mušičevega čopiča. »Nekatere stvari so odlične,« pravi Mušič sam. »Dalmatinske konjičke iz leta 1948 bi rad celo sam še imel.« Vendar razstavi manjkata umetniška motivacija in notranja pove-
zanost. »Gre za čisto komercialno operacijo,« meni Mušič, »razstavili so preveč stvari in to brez vsake selekcije. Obesili so kratkomalo vse, kar so imeli, tako in drugačno, dobro in slabo. Osebno s pobudami, kot je ta, nočem imeti nobenega opravka.«
Čisto drugačen pečat ima razstava v obnovljeni tovarni Pignol v Versilii, ki je odprta do 17. avgusta. Obešenih je tu 44 del na papirju iz prvega desetletja po vojni. Omejeno časovno obdobje in selektivna izbira uporabljenega materiala uspejo tej pobudi podeliti umetniško enovitost, pa tudi dobršno mero zanimivosti. Kljub veliki antološki razstavi, ki so jo Mušiču pred dvema letoma posvetile Benetke, je torej vseeno mogoče o tem umetniku povedati nekaj novega in z inteligentno izbiro doprinesti k boljšemu razumevanju njegovega slikarskega izražanja.
Na papirju se vrstijo različne tehnike: risbe, akvareli, olja, gvaši, mešane tehnike. Tematsko pa lahko razločimo pet glavnih ciklusov: dalmatinske motive, brodove, vrše, toskanske in umbrijske griče. Mnoge slike so tu prvič razstavljene. Pričajo nam o umetnikovem iskanju čimbolj osebnega, čimbolj poglobljenega odnosa do umetnosti v letih po drugi svetovni vojni. Po kruti izkušnji v koncentracijskem taborišču, v miru in luči Benetk, so se v zavesti slikarja prikazale domače podobe iz Dalmacije. Oddaljenost slikane zemlje je zameglila njeno predmetno realnost, zato pa je moč navdiha motivu podelila svetlobo notranje resničnosti.
Prikazali so se znameniti konjički v nežnih odtenkih, žene na trgu kot simboli večnega in nepremičnega obnavljanja narave, nemi brodovi pod sanjsko tančico spomina. Zarezana, kamenita slovanska pokrajina se je kasneje prelevila v brazde in arabeske gričev v okolici Siene in Perugie, vendar sta kompozicijska skrb in ploskovitost ostali isti in enako občuteno je vedno bilo notranje oblikovanje narave. Slovansko-bizantinski pečat se v Mušiču ne da spregledati, ravno tako ne kot njegov izrazito intimni, v dušo stvari obrnjen umetniški pogled.
Katalog razstave v Versilii bogati učinkovit uvod Pier Carla Santinija. Umetnostni kritik nam v njem lepo oriše razloge kasnega, čeprav danes splošno navdušenega vrednotenja Mušičeve umetnosti. Mušič, piše Santini, »se ni nikoli prilagodil prevladujoči valovni dolžini svojega časa. Vedno ga je bilo zato težko in problematično uokviriti, še prav posebno pa seveda v časih, ko se je pozornost mimo poedinega umetnika obračala predvsem k strujam.«
Mušič, umetnik izven struj in mod, umetnik, ki je vedno iskal samo svojo notranjo resnico, ne da bi ob tem mislil ne na odobravanje ne na popularnost, danes doživlja obče priznanje. Oktobra mu bo njegovo rodno mesto, Gorica, podelilo častno občanstvo. 19. januarja prihodnjega leta pa bodo v templju sodobne umetnosti, v pariškem Beaubour-gu, otvorili obširno antološko razstavo, posvečeno njegovim delom na papirju od leta 1945 do danes.
Iz ptičje perspektive
Tak je iz posebnega zornega kota lestenec v nekem našem bančnem zavodu
(foto Magajna)
revije - revije - revije
Četrta
številka
Fontane
Nova revija štev. 61/62
Novi zvezek Nove revije je spet dvojen, združeno prinaša 61. in 62. številko. Na začetku, v prostoru, namenjenemu domači poeziji, objavljajo svoje pesmi Veno Taufer, Kajetan Kovič in Andrej Brvar. S prozo se nadalje predstavljajo Lojze Kovačič, Feri Lainšček, Ifigenija Simonovič in Jernej Vilfan. Celoten blok in fotografija na naslovnici je tokrat posvečena Mallarmeju, francoskemu pesniku iz prejšnjega stoletja, ki ga ima literarna zgodovina za začetnika moderne poezije. Objavljenih je nekaj njegovih pesmi, intervju Julesa Hereta z njim iz leta 1891, nekaj odlomkov iz esejev, ki jih je o pesniku pisal Valery, ter daljši esej o Mallarmeju, ki ga je napisal Boris A. Novak. Zanimiv je tokrat tudi intervju, ki ga je Denis Poniž imel s Karmelo Graber Kosovel. Sestra pesnika Srečka Kosovela ve veliko povedati o stvareh, ki jih običajno ni v knjigah, spregovori pa tudi o njenem kot Srečkovem prijatelju Avgustu Černigoju.
O sodobni slovenski umetnosti piše tokrat Taras Kermauner, ki objavlja predavanje, ki ga je lani spomladi imel v Trstu. O estetiki spregovorita Janez Strehovec ter prevod zapisa Alfonza Rosenberga Simbolika barv, ki se umeščata v isto temo. Med apokrifi srečamo Marka Uršiča in Marka Pogačnika, v rubriki O svetem pa objavlja pismo o svetem Tine Hribar, ki Marku Pogačniku odgovarja v obliki pisma. Med tujimi pisci o svetem so še Jurgen Moltmann, oboževanec hipijev Krišnamurti ter Gianni Vattimo, ki piše o poeziji kot zatonu govorice pri Heideggerju. Osrednji pogovor je Marko Jenštrle pripravil z Janezom Janšo, Grenke misli pa prihajajo izpod peresa Spomenke Hribar.
V bloku o ustavnih spremembah objavlja Vladimir Seks, tipologijo slovenskih intelektualcev pa je sestavil Dimitrij Rupel. V zgodovino posega Janez Rotar s člankom o Kopitarju kot mentorju V. Karadžiča. Na koncu med raznimi dokumenti iz aktualnega dogajanja, Nova revija objavlja tudi intervju, ki ga je z v. d. glavnega in odgovornega urednika B. A. Novakom imel Primorski dnevnik.
»Pri xetrti številki smo! Čas je za streznitev in za poglobljeno ugotovitev, zakaj smo in zakaj hočemo ostati. Ob prvih treh številkah smo bili mladostniško razpoloženi, polni navdušenja in hotenj. Želeli smo videti, ali je mogoče v takšnih pogojih narediti več, kot je možno, in več, kot od nas pričakujejo. Po vsej verjetnosti smo to tudi dosegli.«
Tako začenja svoja uvodna razmišljanja uredniški odbor revije Fontana v četrti številki, ki je izšla konec julija meseca. Ob podpori Kulturne skupnosti in ZKO občine Koper ter pomoči delovne organizacije Tomos je uspelo skupini literarnih zanesenjakov, zbranih v uredniškem odboru Fontane, izdati v sorazmerno kratkem času že četrto številko, ki je od vseh doslej izdanih tudi najkvalitetnejša. Vsebinsko je almanah razdeljen na tri dele. Poleg standardne poezije se tokrat prvič pojavlja tudi proza, v tretjem delu pa so dobili mesto zapisi in ocene.
Od proznih sestavkov velja omeniti odlomek iz Heptagona avtorice Ines Cergol-Bavčar, ki je bila za omenjeno delo nagrajena na letošnjem območnem srečanju pisateljev in pesnikov v Sežani. Ostali prozni prispevki so še: »Polzeči trenutki« (odlomek) Vesne Furlanič, »Zgodba o kralju« Vojka Stavbarja in »Tišina sobe ga udari« Evgena Kaina.
Od enajstih prispevkov poezije velja omeniti tri pesmi Alda Žerjala, »Počitek galeba« Mira Lozeja, »Filozofijo življenja« Anteja Bačiča-Fratriča, »Biti svoj« Andreja Goloba ter »Kačje do resničnega trenutka« Nataše Velikonja, ravno tako nagrajenke z območnega srečanja v Sežani.
V zapisih in ocenah preberemo najprej zapis Marjana Tomšiča o istrskih ljudskih pesmih, zanimivo razmišljanje Edelmana Jurinčiča, namenjeno labinskim rudarjem »Tudi jaz sem kot ta konj«, nato dve oceni Fontane številka tri in skupno razmišljanje o prvih treh številkah Fontane (Ciril Kovač in Marjan Tomšič) ter na koncu sestavek »Poznam človeka-slikarja« 'Marjana Tomšiča, ki govori o slikarju Arduinu Hrvatinu, s čigar risbami istrske arhitekture je opremljena pričujoča številka.
Skratka, na 45 straneh četrte številke Fontane bo vsakdo našel kaj zase primernega in zanimivega. Misel iz uvoda, da so sodelavci Fontane »obsedeni s težnjo po še boljši in kvalitetnejši reviji«, dobiva tako vse bolj oprijemljivo podobo, (dj)
Alternativni kulturni prostor
Letošnje poletje je postala slovenska Obala bogatejša za 'nov kulturni prostor, ki je lociran v Študentskem taboru Ankaran. Organizator kulturnih prireditev, to je Študentski kulturni center iz Ljubljane, je pripravil program za julij in avgust, ki priteguje predvsem tiste, ki se ne zadovoljijo s turistično-kulturno ponudbo hotelskih kompleksov. V tem smislu je »Ankaranska scena«, kot organizatorji imenujejo serijo prireditev na prostem, edina in prijetna novost za stalno in trenutno bivajoče na Obali, predvsem za tiste mlajše.
V času poročanja so polovico programa že izvedli.’ V juliju so to bile predvsem predstave gledališkega značaja, od kabareta »Poletja za proizvodnjo fikcije« preko multime-dialnega happeninga »Doline odmeva« do retrospektive prve petletke »Gledališča Ane Monro«. Slednje je izvedlo kar pet »odrskih« predstav, eno »pocestno« ter pet »akcijskih« intervencij v urbani prostor.
Drugi del programa, ki bo izveden v avgustu, bo predvsem koncertni. Od povabljenih se je že predstavil sloviti kitarist, oče progresivnega rocka in avantgardnih stremljenj, Fred Frith iz New Vorka. Že konec tega tedna, točneje v soboto, mu bo sledila francosko-holandska skupina En-core plus grande, naslednji teden pa holandska skupina Black Sheep z gostom Cris Cutlerjem. Mednarodno dimenzijo »Ankaranske scene« bodo v drugi polovici avgusta po-
udarili še mladi jazz glasbeniki, ki se bodo zbrali iz vseh koncev sveta v grožnjanski poletni šoli. Poleg njih bodo glasbeni spored dopolnile tri skupine iz Ljubljane in sicer trio za off-rock Javna vaja, skupina za aktualni jazz-rock Miladojka Vouneed ter skupina za video-glasbeno postavitev Borghesia.
Dogajanje, ki daje »sceni« posebno noto in jo hkrati zaključuje, je odprtega tipa. Organizatorjem se je zdela taka investicija smiselna, saj nameravajo po tem inicialnem letu nadaljevati tudi v prihodnje.
ZORKO ŠKVOR
■ Razstava Jožeta Plečnika, ki je doslej gostovala že v Parizu, Madridu in Miinchnu, se bo z začetkom septembra preselila še na Dunaj, kjer jo bodo 9. omenjenega meseca odprli v zgodovinskem muzeju na Dunaju na Karls Platzu. Razstavo je v sodelovanju z dunajskim muzejem pripravil center Georgesa Pompidouja iz Pariza, ki je lastnik te razstave.
Razstava bo obsežnejša od obeh prejšnjih, saj jo bodo dopolnili še s predmeti z Dunaja, Gradca in Ljubljane, ki doslej še niso bili razstavljeni. Razstavo bo spremljal katalog s črno-belimi in barvnimi reprodukcijami. Načrte za dunajsko razstavo je izdelal arhitekt Boris Podrecca.

M.ovnko
ri\' GO RT:
rnrr.T.n rtrn/r,'
Odnos da gora je bil čeprav bi se utegnilo slišati nekoliko nenavadno pri tej mladi generaciji sicer bolj dinamičen, agresiven, pa tudi manj stvaren kot pri klasičnih prvopristopnikih iz 19. stoletja: njihova zadržanost, lahko bi rekli kar znanstvena objektivnost, se je umaknila čustveni subjektivnosti navsezadnje je bil ta čas tudi čas različnih najbolj nenavadnih in zmedenih ideologij, ki pa so vse našle svoje pristaše. In danes se pravzaprav lahko samo začudeni sprašujemo, kako je bilo to mogoče. Toda očitno je bil šok, ko se je v prvi svetovni vojni podrl stari, urejeni svet, tako močan, da je bilo mogoče prav vse. Kako trezno in stvarno opisuje Valentin Stanič, veliko ime pionirske dobe naše alpinistike, svoj vzpon na Triglav leta 1808. Pravzaprav si dovoli še najbolj čustvene poudarke takrat, ko opisuje svoj barometer, ki mu je bil nenavadno pri srcu, saj ga omenja na vsaki strani, če le more', dvakrat ali trikrat. Poleg nepopisnega nadzemeljskega veselja, ki
ga je užival njegov duh ob pogledu na Triglav, se je njegov popotni barometer v njegovo največje veselje ujemal z onim gospoda Hohenwarta, tako prijaznega, odličnega in globokega spoštovanja vrednega in plemenitega moža.
Leta 1927 pa se je herojska poteza mlade generacije že krepko poznala; čeprav je tuja slovenskemu značaju, pa se je preko predvsem nemških alpinističnih revij širila tudi med Slovenci. »Kjer je volja, tam je pot«, je bilo geslo mladih. Razumljivo, da so dosegali velike uspehe v stenah, ki so se zdele starejši generaciji nepremagljive, padale pa so tudi prve žrtve med plezalci. Ob teh nesrečah so se razvijale dolgovezne polemike, kot je bilo pričakovati, in v njih se je oblikoval tudi novi odnos Slovencev do gora. Čeprav mladim ni bilo povsem jasno, zakaj hodijo v gore in kakšna sila jih vleče v vedno bolj drzna dejanja, jih to seveda ni prav nič oviralo pri njihovem udejstvovanju. Tudi smrt tovarišev in vodilnih ideologov novega gibanja ne.
Predstavniki mlade plezalne generacije po prvi svetovni vojni študentje, nižji nameščenci, izobraženci, manj ročni delavci so našli kompenzacijo za svoje nezanimivo življenje v sentimentalnem doživljanju narave in drznih podvigih. Vsi ti so se v stenah občasno spreminjali iz anonimnih, nepomembnih ljudi v junake. Tako so jih obravnavali tudi tisk, književnost in film: planinski filmi in romani tistih let so polni sentimentalnosti in herojske patetike. Tudi mi jih imamo: roman Koča na robu (1941) Ivana Bučer-
ja je gotovo najlepši primerek te vrste. Plezanje v stenah je prineslo nove razsežnosti doživljanja gora in sebe. Strah in pogum, najgloblji obup in sproščeno zmagoslavje na vrhu stene, izredni telesni napori in duševnanapetost, negotovost,igraz življenjem in tveganje so vsakdanji registri čustev za plezalce. Doživetjana meji med življenjem in smrtjo so bila intenzivna, razmah od ene skrajnosti do druge večji. Plezalci so doživljali steno in gore dvojno: enkrat čisto trezno, ko je gora le plezalno ogrodje, po katerem si išče plezalec svojo pot navzgor, ko preračunava možnosti prehodov, ocenjuje naklonino, objektivne nevarnosti, krušljivo skalo, skratka, ko je ves v tehničnem preračunavanju in pripravah. Drugič pa je gora za plezalca tudi predmet njegove želje in čustvovanja, saj je športnotehnična plat alpinistike samo zunanja, včasih vrljiva površina, pod katero se skrivajo najrazličnejši čustveni vzgibi. Stena in gora pomenita plezalcu praviloma več kot samo plezalno ogrodje. Možnosti so tu kar najrazličnejše.
Za slikarja Sašo Šantla je bil leta 1927 Triglav mogočni zlobni starec s tremi glavami, ki simbolizira staro. Ljubosumno in s posestniško kretnjo drži roke nad severno steno. Spodaj stoji postavica mladeniča v kratkih hlačah, ki širi roke in scepinom grozi mrkogledemu starcu večni boj mladega s starim, pritlikavca z velikanom; simpatije so seveda na strani mlajšega in šibkejšega.
(NADALJEVANJE SLEDI)
Praktično najet nekdanji up Bivi
Triestina krepi napad
Po povratku na atletsko stezo 35-letnega atleta
Mennea na SP kvečjemu v štafeti
TRST — Vodstvo Triestine bo najbrž že danes uradno potrdilo nakup 27-letnega napadalca Edyja Bivija, ne7 kdanjega velikega upa italijanskega nogometa, Furlana, ki je v sezoni 1981/1982 zablestel s Catanzarom v A ligi. Triestina se je z Barijem, njegovim dosedanjim društvom, že sporazumela glede odškodnine, ki znaša okrog 800 milijonov lir, tehnični direktor Marchetti pa je včeraj v Trstu nagovarjal igralca, naj podpiše pogodbo. Kot nam je povedal po telefonu, manjka za igralčev pristanek le še nekaj obrobnih detajlov, po današnjih zdravniških-pregledih naj bi bila »poroka« sklenjena.
Možnost, da bi De Falco vendarle zaigral za Triestino ali morda koga drugega (nihče ni pripravljen zanj odšteti milijard, ki jih predvideva njegov parameter), je tako dokončno odpadla.
V konici napada Triestine bosta delovala Cinello in Bivi. Še pred nekaj leti bi lahko ta dvojica mirne duše nastopala v kakšnem slabšem prvoligaškem moštvu, zdaj pa je njen učinek vprašljiv, saj so oba napadalca v zadnjih letih pestile poškodbe in sta objetivno igrala slabše, kot zmoreta.
Marchetti ni o morebitnih drugih nakupih hotel povedati ničesar, češ da že ves teden »lovi« Bivija in za druge pogodbe ni imel časa, v dobro obveščenih krogih pa šušljajo še o nekaterih imenih igralcev, ki naj bi oblekli dres s helebardo. Med temi sta tudi dosedanja člana Cagliarija Bergamaschi in Montesano, govori pa se tudi o zamenjavi De Falca s Ceseninim režiserjem Angelinijem. Jasno je, da potrebuje moštvo še kakšno injekcijo, saj je letošnji odtegljaj petih točk še večji od lanskega, motivacija kakega igralca gotovo manjša, da, po odhodu De Falca, Menichinija, lachinija, Di Giovan-nija in Bagnata, o razpoložljivem kadru sploh ne govorimo.
Ekipa medtem nadaljuje s pripravami. Po slabem vtisu, ki so ga Ferrarije-vi varovanci zapustili v prijateljskem srečanju s tretjeligašem Reggino (poraz z 2:0), jih čaka že jutri nastop v Castelfrancu Venetu, ki ravno tako ne bo merodajen. Za boljšo oceno bo treba počakati na uvodni pokalni srečanji s Cagliarijem in Romo.
RIM — Pietro Mennea je tudi zdaj, ko ne dosega več časovnih meritev svetovne vrednosti, še vedno v ospredju pozornosti, s svojimi temperamentimi izbruhi, večkrat ošabnimi, večkrat paranoičnimi, pa vzbuja zanimanje tiska in športne javnosti. Po ponedeljkovem drugem povratku na atletske steze je včeraj sklical tiskovno konferenco, med katero je pokazal, da mu polemične ostrine ni zmanjkalo v obratnem sorazmerju s hitrostjo teka, ki zdaj peša, saj čas 21"38 ne sodi niti v italijanski vrh, kaj šele v svetovni.
Novinarji so seveda predvsem hoteli izvedeti, kaj 35-letnega atleta, ki se je okinčal z zlato olimpijsko medaljo in je še nosilec svetovnega rekorda na 200 m, spet žene v boj, a odgovor je bil karseda meglen. Mennea trdi, da mu atletika zdaj pomeni merjenje s samim seboj, da je zdaj zopet amater (vendar s celo armado trenerjev, fizioterapevtov, zdravnikov in spremljevalcev — delajo vsi iz gole ljubezni do atletike?), da ne trenira več kot včasih (12-krat na teden), da nima načrtov. O svojih zdajšnjih časovnih zmogljivosti pravi, da so odlične, da bo v petnajstih dneh zmogel dosežek izpod 21", da pa je treba za dostojen nastop na svetovnem prvenstvu beležiti čas najmanj 20"30. Ni skrival, da je zanj ta čas zdaj nedosegljiv, zato nastop v Rimu ne pride v poštev, a brž zatem je hudomušno pristavil: ' Mar ne smem razmišljati o olimpijskih igrah v Seulu?".
Mennea je tudi polemiziral s svojim bivšim trenerjem Vittorijem. "Hočete vedeti, zakaj sem v Grossetu nastopil z napisom na majici — brain power (oblast možgan op. ur.)? Preprosto zato, ker ima mišica pomembno vlogo, a pamet je še bolj važna. Brez Mennejeve glave bi metode mojega bivšega trenerja ne doživele takšnega uspeha."
Sestanka se je udeležil tudi tehnični direktor reprezentance Enzo Rossi, ki je v bistvu zanikal možnost, da bi Mennea na bližnjem SP branil italijanske barve. "Ima pa mesto v štafeti, če bo dosegel čas okrog 20"80."
Na sliki: Mennea na cilju predsinočnjega mitinga v Grossetu
Kolesarstvo: na dirki ”Coors classic“
Paolu Rosoli 5. etapa
SAN FRANCISCO — V 5. etapi kolesarske dirke "Coors classic", ki je bila v San Franciscu na 643,372 km dolgi progi, se je v sprintu uveljavil Italijan Paolo Rosola, ki je prehitel Zahodnega Nemca Andreasa Kappesa in Američana Davisa Phinneya. Na skupni lestvici je še vedno v vodstvu Pierce (ZDA), Italijan Bombini je osmi z zaostankom 1T48", Rosole pa ni med prvo deseterico.
Lendl - McEnroe: brez zmagovalca
STRATTON MOUNTAIN — Ivan Lendl in John McEnroe sta si morala na zadnjem teniškem turnirju v Stratton Mountainu (Vermont) razdeliti nagradni fond, ki je bil namenjen zmagovalcu. Začela sta sicer igrati že v nedeljo, vendar ju je s terena pri izidu 7:6, 1:4 za McEnroea pregnal dež. V ponedeljek sta zaman čakala, da bi dvoboj lahko nadaljevala. Organizator se je tako odločil, da finalni dvoboj dokončno odpove, igralcema pa bo odštel po 20 tisoč dolarjev na glavo.
Košarka: Mike Davis k Benettonu
TREVISO — Center Mike Davis, ki je lani igral pri videmskem Fantoniju, bo v prihodnji sezoni okrepil vrste Benettona iz Trevisa, ki nastopa v A-l ligi. Davis je v Italiji odigral že šest prvenstev.
V Španiji ostri spori glede tujcev
MADRID — Španski minister za šport Navarro bo celo prekinil dopust, da bi rešil spor, do katerega je prišlo, ko se je španska nogometna zveza odločila, da posamezna društva lahko razpolagajo z neomejenim številom tujih igralcev, čeprav jih na eni tekmi lahko uporabijo največ dva. Proti taki razlagi pa se krčevito upira večina društev, ki pravi, da bi le nekateri imeli od tega koristi, in sicer Barcelona, ki ima že štiri tuje nogometaše, Real Madrid (tri) in Atletico Madrid (tudi tri).
Spor med Korejama zaradi olimpijskih iger
Pjongjang omilil zahteve
PEKING — Kaže, da bo dolgotrajni spor med obema Korejama, ki zaradi nevarnosti bojkota ogroža izvedbo olimpijskih lig, le mogoče rešiti. Spravo ponuja Severna Koreja, ki je omilila svoje dosedanje zahteve. V pismu, ki ga je predsednik severnokorejskega olimpijskega odbora Kirn Ju Sun odposlal predsedniku mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Samaranchu, je namreč rečeno, da se njegova država odpoveduje zahtevi po organizaciji polovice iger. Zdaj se DNR Koreja zadovoljuje s celotno izvedbo petih panog (namizni tenis, streljanje, nogomet in še dve) in polovično izvedbo turnirja v ženski odbojki, noče pa prirediti kolesarskega tekmovanja, ki ji ga je hotela vsiliti Južna Koreja, sicer uradni nositelj iger. Kirn Ju Sun poziva, naj bi do sporazuma prišlo pred 17. septembrom, ko je treba odposlati vabila za udeležbo na OI. Kot znano, je doslej Severna Koreja zahtevala, naj ji poverijo izvedbo najmanj osmih tekmovanj. Zahteve Pjongjanga podpira tudi Sovjetska zveza.
Vseameriške igre v znamenju ZDA
INDIANAPOLIS — V drugem dnevu vseame-riških iger je največ zanimanja vladalo za atletsko tekmovanje, a dosežki so bili pod pričakovanji. V teku na 100 m je s povprečnim časom 10"26 nepričakovano zmagal Lee McRae (ZDA).
Ugnal je Jamajčana Raymonda Stewarta, ki je v polfinalu dosegel čas 9"89, kar bi bil novi svetovni rekord, če mu ne bi pomagal veter s hitrostjo 4 m na sekundo. Dvoboja v troskoku med asoma Banksom in Conleyem ni bilo, saj je Banks brž dosegel znamko 17,31 in zanesljivo zmagal. Co-nelky je srebo osvojil s skromnim skokom 16,87.
Predstavniki ZDA pobirajo kolajne tudi v plavanju (Frentsos na 400 m mešano, Tierney na 200 m prsno in štafeta 4x200 m), a preseneča predvsem Jamajčanka Silvia Poli, ki je zmagala na 100 kot tudi na 200 m prosto.
Neobičajno se je razpletlo tekmovanje v dviganju uteži v kategoriji do 60 kg. Kubanca Los-cos in Ensenat sta oba osvojila po tri zlate kolajne, saj sta dosegla isti rezultat (120 in 150 kg, skupno 270 kg), izkazalo pa se je, da je njuna telesna teža, ki določa zmagovalca v primeru istega rezultata, popolnoma ista.
Nogomet: tekme kot na tekočem traku
Tudi včeraj so italijanski nogometaši odigrali vrsto prijateljskih trening tekem. Še najbolj odmevna je bilo srečanje med Interjem in Mantovo. Zmagal je Inter z 2:0 (1:0) z zadetkoma Cioccija in Mandellija. Nekaj ostalih izidov: Cesena - Vis Pesaro 1:1, Spezia - Genoa 0:3, Atalanta - Levico 7:0, Lazio - Prato 6:0, Rimini - Bari 1:2.
Šah: medconski turnir v Sziraku
Dodatni dvoboj za Nunna in Portischa
SZIRAK — Na medconskem šahovskem turnirju v Sziraku na Madžarskem so odigrali 17. in obenem poslednje kolo, po katerem sta se za dvoboj kandidatov za izzivalca svetovnega prvaka uvrstila Hjartarson in Šalov, ki sta zbrala po 12,5 točke. Drugo mesto si delita Nunn in Portisch (po 12 točk), ki se bosta tako spet srečala v dodatnem dvoboju, ki se bo pričel 6. septembra v Budimpešti. Medsebojni obračun bo določil tretjega kandidata.
V zadnjem kolu je Ljubojevič s črnimi figurami premagal Marina, medtem ko je Velimirovič zgubil proti Porstischu. Ljubojevičeva zmaga ni imela nobenega pomena, saj si je najboljši jugoslovanski šahist že pred dnevi zapravil vse možnosti, da se prebije v vrh lestvice. Pred turnirjem je sicer veljal za drugega favorita, vendar je povsem razočaral. To je že petič zaporedoma, da se Ljubojevič ustavi že pri prvi zapreki k šahovskemu prestolu, medconskem turnirju, čeprav je že 15 let v samem svetovnem vrhu.
KONČNI VRSTNI RED: Hjartarson in Šalov 12,5; Nunn in Porstisch 12; Beljavski 11; Anderson 10,5; Ljubojevič 10; Christianssen 9; Benjamin in To-dorčevič 8,5; Velimirovič in Marin 7,5; Miloš in Adorjan 7; Flear 6; De la Villa 5,5; Bouazis 4,5; Allan 1,5.
svetovno atletsko	prvens	tvot	nmu	29. 8. - 6. 9.
Tek na 800 m: jugoslovanska tradicija
Že dolgo let je vloga jugoslovanske atletike atletike v evropskem merilu izredno majhna in samo občasno se pojavijo dosežki, ki so sicer le zmerne vrednosti. Ob tej sliki (moški so celo zdrsnili v tretjo jakostno skupino) se je letos dokaj pričakovano razvila zvezda Slobodanke Colovič, ki je že lani opravila dober nastop na evropskem prvenstvu in je nato zmagala v sicer zelo okrnjeni konkurenci na balkanskih igrah v Ljubljani v teku na 800 m.
Slobodanka je letos najboljša na svetu in kar daje njenemu položaju dodatnega upanja, je dokajšnja stagnacija in celo nazadovanje, ki ga beležita teka na 1500 in 800 metrov, v katerem Jugoslovanka nastopa.
Potem ko je lani Čolovičeva trikrat tekla pod dvema minutama (1'59"63, 1'59"63 in 1'59"95) in za samo stotinko sekunde zgrešila državni rekord legendarne Vere Nikolič iz leta 1972, se je letos odločno spustila pod to mejo.
Slobodanka Čolovič
V njenem spisku sta že časa T56"51 in T56"8 ob nekaj znamkah malo nad 1'58"0. Sicer pa obstajajo določeni dvomi o njenih dosežkih.
Do časa T56"8 je prišla v Osijeku, potem ko so se po startu zavedeli, da naprava za električno merjenje časa ni delovala. Ročno (toda kdaj so sprožili ure?) so ji namerili 1'56"8. Na katastrofalno organiziranem Hanžekovičevem memorialu v Zagrebu so po startu ponovno ugjotovili, da ure ne delujejo. Ročno je bil čas izmerjen v 1'58"6. Končno naj bi bilo v Beogradu vse v redu in čas T56"51 verodostojen. Ob njem je Čolovičeva tudi premagala Kubanko Qui-rot, ki je že tekla v 1'58"80.
Nenavadne okoliščine jugoslovanskih uspehov v teku na 800 m so se pojavile tudi prej. Leta 1971 je na EP v Helsinkih Vera Nikolič - tedaj že nekoliko v zatonu - osvojila prvo mesto, potem ko je vodeča Hildegard Falck, tedaj svetovna rekorderka, nerodno stopila na rob tekališča in -padla. V presenečeni konkurenci se je kot edina hitro znašla prav Nikoličeva in zmagala. Celih pet let prej je Nikoli-čeva še kot mladinka osvojila v Budimpešti svoj prvi evropski naslov na razdalji 800 m, 1. 1968 pa je v Londonu postavila svetovni rekord 2'00"5. Rekord pa ji ni prinesel sreče, saj je na olimpijskih igrah v Mehiki odstopila že v polfina-lu.
Razdaljo 800 m je za Jugoslavijo posebno osvetlil Luciane Sušanj z nepozabno zmago na EP 1. 1974 prav v Rimu. Tedaj dosežen čas 1'44"1 je še danes zlata vreden.
Tradicija in rimska proga naj bi torej govorili v korist Jugoslavije. Ne gre pa podcenjevati okoliščine, da je Čolovičeva brez velikih mednarodnih izkušenj. Mednarodna konferenca sedaj ne nudi strahovitih talentov. Evropsko elito, ki si bo vsekakor razdelila kolajne na SP, je lani v Stuttgartu ugnala veteranka Nadežda Olizarenko, bivša svetovna rekorderka in olimpijska zmagovalka. Letos se strokovnjaki bolj usmerjajo na 22-letno Sigrun Wodars iz NDR.
Svetovni rekord pripada Jarmili Kratochvilovi (CSSR) z T53"28. V podkrepitvev trditvi o stagnaciji nekaj podatkov z'velikih tekmovanj prejšnjih let: OI v Moskvi 1. 1980 Olizarenko T53"5 (svetovni rekord), OI v Montrealu 1. 1976 Ka-zankina 1'54"9 (svetovni rekord). Vse kaže, da bo svetovni rekord na SP v Rimu z lahkoto vzdržal napad tekačic, ki bodo tekle same za kojajne.
BRUNO KRIŽMAN
Konec tedna v Bazovici
Športni praznik
Y~1	;
Na bazoviškem nogometnem igrišču in na prostoru Gospodarske zadruge v vasi se obeta res zanimiv in pester konec tedna, saj bodo gotovo prišli na svoj račun tako ljubitelji športa kot večernih zabav in pristne domače kapljice. Prizadevni domači športni delavci bodo namreč 14., 15. in 16. t. m. priredili tradicionalni športni praznik SD Zarje.
Na veliki šmaren zjutraj bo najprej uradni lokostrelski turnir, ki bo deželnega značaja. Poleg Zarje se ga bodo udeležila moštva Cormons iz Krmina, Gorizia Isonzo ter predstavniki klubov Ceggia, Udine in Monfalcone ter As-cat iz Trsta. Skupno se bo pomerilo 60 lokostrelcev.
Balinarji pa bodo na vrsti v nedeljo, ko bo turnir četvork, za katerega se je prijavilo kar 18 ekip. Poleg dveh ekip Zarje bodo nastopile še postave Kraškega doma, Sokola, Gaje,- Medvod in Zarje iz_ Ljubljane, Modrega vala iz Kopra, Štanjela, Dobravelj, Jadrana s Kozine, Drage iz Orleka, Brinj iz Povirja, Istre iz Poreča, Portualeja iz Trsta in prvič letos ARCI San Luigi iz Trsta, Pliskovice ter Danice z Vrha. Ob tej priložnosti bodo organizatorji otvorili dve izredno funkcionalni in lično urejeni balinarski stezi, ki so ju zgradili balinarji z udarniškim delom.
Za zabavo bo vse tri večere poskrbel priznani ansambel Bolero iz Nove Gorice, seveda pa bodo delovali tudi dobro založeni kioski.
Po velikem uspehu Sirenine jadralke na SP v Franciji
Arianna Bogateč: Za to tekmovanje sem se pripravljala kar leto dni
i'
%
S
Poročali smo že, da je Sirenina jadralka Arianna Bogateč na SP v kraju Crozon Morgat blizu Bresta v Bretaniji (Francija) osvojila tretje absolutno in prvo mesto med mladinkami. Nestrpno pa smo pričakovali njeno vrnitev, da bi nam podrobno poročala o tekmovanju in o doseženem uspehu. V Francijo so ji sledili tudi starši, tako da je bilo veselje ob rezultatu kar »družinsko«. Arianna nam je o prvenstvu povedala:
»Prvenstvo je trajalo skupno devet dni, od katerih sta bila prva dva posvečena pregledovanju in preverjanju jadrnic s strani organizatorjev. Tekmovanje kot tako je bilo sestavljeno iz sedmih regat, za lestvico pa je prišlo v poštev le šest najboljših uvrstitev. V ženski konkurenci je tekmovalo 92 jadralk iz 15 držav, italijansko žensko reprezentanco pa je sestavljalo pet tekmovalk. Sama sem se uvrstila najboljše, ostale so osvojile 7., 21., 41. in 69. mesto.
Kako so podrobneje potekale regate in vsakodnevne priprave na posamezna tekmovanja?
»Regate so se začele v zgodnjih popoldanskih urah in so trajale vse do večera. Prve štiri smo opravili s srednje močnim vetrom 8m/s, zadnje dve pa z zelo šibkim vetrom. Pred regato samo smo imeli pol ure lahkega teka, takoj za tem pa enourni avtogeni trening.«
No, povej nam kaj o doseženem rezultatu. Ali si pričakovala tako visoko uvrstitev?
»Jadranje kot športna panoga je v Italiji na visoki ravni. Kljub temu pa je tretje mesto na svetovnem prvenstvu dosedanja najboljša italijanska uvrstitev. Trener je bil seveda z mojo uvrstitvijo tudi zadovoljen, saj sem bila med prvimi petimi uvrščenimi najmlajša tekmovalka. Toda po kakovosti je med mano in ostalimi jadralkami v državni raprezentanci malo razlike.«
Ali je bilo SP tvoj letošnji glavni cilj in koliko časa si se na to tekmovanje pripravljala?
»Za to tekmovanje sem se pripravljala kar celo leto, in to ne samo s
treningi, temveč tudi psihološko. Vedno sem namreč imela v mislih dejstvo, da pomeni dobra uvrstitev na mednarodnem tekmovanju v tujini več kot še tako dobra uvrstitev na državnem prvenstvu.«
Za konec še obvezno vprašanje. Kateri so tvoji bližnji načrti?
»Kot sem že povedala, je bil moj glavni cilj minulo SP. Čez teden dni, točneje, 21. t. m. se bom udeležila absolutnega državnega prvenstva v Neaplju, v začetku septembra pa ženskega prvenstva v Tarantu. Se vedno pa bom tekmovala v razredu »evropa«, saj bodo morda to jadrnico sprejeli na olimpijske igre.«
Arianno marsikdo pozna »samo« kot živahno osemnajstletnico in po njeni skromnosti še najmanj sluti, da ima pred sabo tako uspešno športnico. Toda prav te lastnosti odlikujejo vrhunskega športnika. Arianni želimo zato veliko sreče in bodočih uspehov na tekmovanjih.
IVANA VENIER
Obisk na skupnih pripravah SZ Sloga v Bovcu
Priprave potekajo v najboljšem redu
Smo že poročali, da je večja skupina mlajših tekmovalk in trenerjev ŠZ Sloga odpotovala na desetdnevne skupne priprave v Bovec. Obiskali smo jih in smo imeli vtis, da poteka vse v najboljšem redu.
Uvodoma moramo omeniti, da je odločitev uprave Primorskega dnevnika, da pošlje skupini po 15_ izvodov časopisa zelo dobrodošla. Časopisi so na razpolago že zgodaj zjutraj in so porazdeljeni po sobah dijaškega doma, kjer prebiva Slogina odprava. Telovadnica je v neposredni bližini, kar je vsekakor pozitivno, saj muhasto in
Preživite razburljiv večer na hipodromu Montebello
nocoj ob 20.30
delno deževno vreme le nekoliko moti daljše sprehode. Hrana v Alp hotelu je odlična, kar vsekakor pozitivno vpliva na prijetno razpoloženje.
Treningi potekajo v najboljšem redu in slogašem je na razpolago tudi vsako popoldne brezplačna uporaba bazena v hotelu. Vedno je prisoten tudi trener, ki je med tem časom opravil uradni izpit za kopališkega čuvaja, poleg običajnega osebja, seveda.
V soboto je bila v Bovcu osrednja folklorna in zabavna prireditev poletja, in sicer »Čomparska noč«, ali prevedeno »krompirjeva veselica«. Središče naselja je bilo zaprto za ves promet, tako da so se domačini in občasni obiskovalci ali turisti prosto gibali, se zabavali in uživali pri poslušanju mojstrov »frajtonarskih harmonik« in tradicionalnih instrumentov, ki so že skoraj v pozabi; več kot osemdesetletni muzikant iz Bele krajine je celo zaigral na bršljanov list!
Zdravstveno stanje naših je dobro: utrujeni so sicer, kar je vsekakor lo-
gično, pojavilo se je tudi nekaj vročine in lažji udarci, a zdravniki bovškega zdravstvenega doma so ugotovili, da ni nič hudega in da lahko starši in spremljevalci mirno spijo, (zk)
f

KOŠARKARSKA KOMISIJA PRI ZSŠDI
obvešča, da bo avtobus za udeležence košarkarskega kampa v Pulju (Puntiže-la) odpeljal v petek, 14. t. m., ob naslednjih urah: 7.00 - Gorica (Travnik); 7.30 - Nabrežina; 7.45 - Opčine (Prosvetni dom); 8.00 - Trst (Foro Ulpiano).
ZSŠDI poziva vse udeležence, da se pred odhodom še enkrat zglasijo na sedež združenja, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304 od 9. do 12. ure.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sklicuje v torek, 18 t. m., ob 18. uri na stadionu »1. maj« sestanek s starši udeležencev poletnih priprav v Škofji Loki.
IGRA IN BISERI
Bogdan Biščak
31.
Iz dremavice se prebudimo v novem okolju. Sneg nam je že zasul spalne vreče. Zlezemo še v najlonske vreče za bivakiranje; nekoliko nas le ščitijo pred vetrom, ki postaja neznosen. Najlon krčevito držimo z rokami, skušamo se nepredušno zapreti, vendar droben sneg vsepovsod prodira v notranjost. Ne upamo se niti premakniti, ker bi vsaka sprememba položaja napravila v vreči odprtino, kr bi do-brovoljno sprejela novo pošiljko. Ure in ure negibno vztrajamo. Bolečine postajajo neznosne. Vsi skupaj molčimo. Hrane imamo še dovolj, zavita leži v vrečki pol metra od nas, a ne moremo do nje, ker moramo držati platno bivak vreč, ki jih veter neusmiljeno, podivjano trga iz rok.
Ura počasi Jeza naprej. Turoben, v oblake, meglo in sneg zavit dan počasi izginja v prihajajočem mraku. Zavijanje vetra postaja neresnično. Tema ukrade okolici še tiste redke realne točke, na katere se opira naše upanje. Sunki vetra nas zajedljivo sprašujejo, koliko časa smo sploh še sposobni vzdržati. Zdi se mi, da prav vsako sekundo posebej preživim, tako počasi se kazalec pomika naprej. Kako dolgo bi bilo življenje, če bi ga živeli na ta način. Živeli bi večno!
Noč je minila, vihar pa še ne. Na vsak način moramo izsiliti sestop v dolino, tu lahko čakamo le še konec. Na Francoskem sedlu je pravi cirkus. Po vseh štirih se odplazimo navzdol proti Italijanski škrbini, kjer veter le nekoliko popusti. Spuščamo se v mehki belini pršnih plazov, vendar je važno le to, da je veter ostal zgoraj, visoko nad nami.
Na ledeniku se do prsi pogreznemo v mehak sneg plaznega stožca. Vse okoli nas je le belosiva enoličnost megle in snega, popolnoma izgubljeni smo v tej vesoljski idili. Tavamo levo in desno, pač odvisno od tega, kdo stopa prvi in kje je zanj rešitev iz tega mrtvaškega labirinta. Potem nas le prešine odrešilna misel — orientirali se bomo po vetru, ki ves čas piha vztrajno v isto smer. Kmalu so pred nami skale Passo Superior, nekaj kasneje pa tudi suha koliba baznega tabora. Bogdan odkrito pove naše občutke: »Ce bi mi kdo povedal, da bom še enkrat doživel kaj takšnega, ta trenutek neham plezati.«
Potem smo sedeli v kolibi, nad nami so vršala drevesa, prek katerih je veter nosil goste zavese dežja. V mokri sivini tihe melanholije, ki lega name, me boleče prešine misel na dom. Še 20 dni ni minilo, odkar smo ga zapustili, in še ves mesec bomo preživeli v teh hribih; že me prevzema tako strahovita želja po vrnitvi, da se za trenutek zbojim, da se ji ne bom znal upreti. Pred mano so obrazi z drugega konca sveta in vsi mi govorijo tisto, kar jim sam polagam v usta — naj se čimprej vrnem, da pri vsem skupaj šteje le to in prav nič drugega. Pogledam prijatelja, ki vsak s svojimi mislimi zreta v prasketajoči plamen ognjišča, in z rahlim vzgibom preženem prikazni iz kolibe. Kako neumno! Kot bi ne vedeli, da sem tukaj tudi zaradi njih, da mi je Fitz Roy potreben bolj kot katerakoli gora pred njim in da jih prav zaradi tega potrebujem in pogrešam bolj kot kdajkoli pred tem. Z Matevžem imava za seboj Anapurno, Rado Nanga Parbat — kot trije bolniki smo, ki so prišli po svoje zadnje zdravilo. Če ga ne dobimo, če kljub temu prekletemu vremenu ne uspemo, kdo ve kje se bo nehala naša
bolezen, kdo ve ali bomo še kdaj zbrali pogum in preizkusili, koliko zares zmoremo. Zato pa ne morem domov, zato ni res, da je le vrnitev pomembna — važen je Fitz Roy in tisto, kar si bomo z garanjem na njem priborili.
Po dveh dneh se je vreme začelo popravljati. Matevž je stekel navzdol do Osterie po nekaj hrane, vrnil pa se je z novico, ki je bila zares katastrofalna. Šotor, ki smo ga skupaj s hrano za mesec dni plezanja v Ceno Torreju pustili v dolini, je izginil z njo vred. Očitno ga je nekdo ukradel, bilo ni prav nobenega upanja, da bi ga dobili nazaj. Prav hitro nam je proniknilo v možgane, kaj to pomeni. Če v naslednjem poizkusu ne dosežemo vrha Fitza Roya, je zelo verjetno, da se bo naša odprava mizerno končala. Hrane nam bo prav kmalu zmanjkalo, kako bi prišli do nove in koliko časa bi nam to vzelo se nam še sanjalo ni — še tega nismo vedeli, ali si bomo z denarjem, ki nam je ostal, novo zalo-
Plezanje v Cerro Torreju
go sploh lahko privoščili. Molče smo obsedeli in v mislih preklinjali alpiniste, ki so to storili, ne da bi razumeli, kako je nekaj takega sploh mogoče, kako lahko nekdo, ki se z enako željo kot mi pripelje tisoče kilometrov daleč, naredi tako lumparijo. Da so to naredili člani ene od odprav, ki so bile takrat v Patagoniji, smo bili namreč povsem prepričani. Turisti, ki so se vozili nazaj v Calafate, bi z njo ne imeli kaj početi, domačini pa ne kam skriti. V tej zares mučni situaciji smo stuhtali načrt, ki se je zdel na meji uresničljivega. Iz baze bi krenili zvečer, plezali celo noč do Francoskega sedla, zjutraj nadaljevali po pritrjenih vrveh in splezali do vrha gore, nato pa se do noči vrnili v bazni tabor. Glede na hrano, ki nam je ostala, je bila to pravzaprav edina možnost, dobra stran takega »blitz« vzpona pa je bila tudi v tem, da je bila verjetnost poslabšanja vremena v tako kratkem času dosti manjša.
Osnovna zamisel se je prav tako porodila dr. Wiede-mannu, ki je izoblikoval prve prokainske preparate za jemanje skozi usta (peroralno). Prokain so sprva topili z medicinskim vinom. Tako dobljeno pijačo so označili z imenom H3-Gerophyll. Trajnost tega »zdravilnega vina« pa je bila vendarle omejena. Šele poznejši recept dr. Wiedeman-na je imel trajnejše delovanje. Zdravilo so imenovali KH3 in so ga jemali številni starejši ljudje. Bilo je mešanica prokaina, katalizatorja hematoporfirina in magnezija. Oznako H3 je prokain dobil že v Rumuniji. Ime izhaja iz dejstva, da je prokain po svojem biološkem delovanju zelo soroden delovanju vitaminov skupine H.
Nevralnoterapevtična uporaba prokaina je odprla velike možnosti zlasti na geriatričnem področju. »Očiščevanje središč motenj« - pravo področje delovanja nevralne terapije - ima pri starejših ljudeh velike uspehe. Celotni organizem starejših ljudi je zaradi naravnih odpadnih snovi bolj občutljiv za napade raznih bolezni kakor organizem mlajših. Delovanje prokaina se odraža zlasti ugodno v nevralnih regulacijskih mehanizmih, ki upravljajo celotni preskrbovalni sistem organizma, saj po opravljeni prokainski kuri delujejo spet brez motenj.
Tudi na tem mestu pa še posebej svarimo pred neumestnimi iluzijami: Ne smemo si namreč zamišljati, da s tako terapijo lahko postanemo popolnoma novi ljudje, ki naj bi z zanesljivostjo preživeli vse druge; tudi prokain ni nikakršen studenec mladosti, kajti snovi, ki aktivirajo delovanje, aktivirajo zmeraj samo moči, ki jih organizem še ima.
Encimi, vitamini in mineralne snovi za vnaprejšnje preprečevanje raka in arterioskleroze
Encimi so neizogibno potrebni za uravnavanje mnogih procesov presnove. Encimi so beljakovine (proteini), ki jih najdemo v vseh živih rastlinskih in živalskih celicah in delujejo kot katalizatorji. S katalizirajočim delovanjem encimov se - kakor smo že večkrat omenili - v organizmu sprožijo določene kemične reakcije, obenem pa se tudi potekanje reakcij bistveno pospeši.
Tako je na primer celotna razgradnja hranilnih snovi v procesu prebave odvisna v prvi vrsti od encimov. V predelu prebavnega trakta najdemo predvsem encime, ki razgrajujejo beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate. Dokazano pa je, da določeni encimi niso učinkoviti samo v prebavnem traktu, marveč prehajajo tudi v krvni obtok, s čimer se odpirajo posebne terapevtične možnosti za zdravljenje z encimi. Tako ima na primer pri nastajanju arterioskleroze pomembno vlogo fibrin, ki sodeluje pri strjevanju krvi. Če torej dovajamo v kri določene encime, ki razgrajujejo beljakovine (proteolitični encimi), lahko te snovi zelo zmanjšajo lepljivo delovanje beljakovine fibrina in s tem preprečujejo zamaševanje svetline žil. Pri razvoju arterioskleroze igra pomembno vlogo tudi odvzemanje encimov, ki razgrajujejo maščobe (lipolitični encimi) na žilnih stenah. Tudi to
pomanjkljivost lahko prav tako izravnamo, če sežemo po terapiji z encimi. Poleg tega pa z jemanjem ustreznih encimskih preparatov (Wobenzym, Wobe-Mugos) znižamo tudi količino holesterina v krvi. Pri teh encimih, ki so naravne snovi, tudi ob večjih odmerkih redko opažamo neugodna stranska delovanja in jih zato lahko brez nadaljnjega uporabljamo za osnovno zdravljenje arterioskleroze z zdra-vili.
Če bi imeli razvito resnično učinkovito varovanje (pro-filakso) pred arteriosklerozo, bi se verjetno lahko bolj približali tudi problemu, kako se pravočasno in učinkovito upreti predčasnemu staranju. Pokazalo se je namreč, da je zgubljanje prožnosti (elastičnosti) tkiva s starostjo deloma posledica pomanjkanja encimov, ki povzroča, da se prožno tkivo spreminja v neelastično, ki je po svojem delovanju veliko revnejše. To pa se hkrati odraža tudi na žilah, veznem tkivu, mišicah in kosteh. Zelo pogosto slabo zdravljenje ran, nagnjenost k trombozam in neugodno potekanje vnetnih obolenj v visoki starosti je deloma prav tako posledica zmanjšane encimatske dejavnosti krvi. Z dodatnim škodovanjem - kot ga na primer povzroča prehranjevanje z maščobami, holesterinom in ogljikovimi hidrati - pa te procese lahko še znatno pospešimo. Dodajanje encimov, v danem primeru skupaj z vitaminom E, pospeši življenjsko pomembno encimatsko dejavnost tudi pri starejših ljudeh in deluje zoper arteriosklerozo in njene posledice.
Knjiga bo izšla jeseni
pri Založništvu tržaškega tiska
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 200.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000 - din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750 - din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000,- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - sirena De flubels 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
,zd*ia	ZTT	Član italijanska
t"' Itp zxr,ps
12. avgusta 1987
Kokainu se cena znižuje, ostaja pa vedno edini vir zaslužka revnih andskih kmetov
BOGOTA — »Kokain je edini latinskoameriški proizvod, katerega cena raste, drugi tradicionalni kmečki pridelki pa nevzdržno izgubljajo vrednost«. Te so besede perujskega predsednika Alana Garcie, predsednika države, ki je z Bolivijo in Kolumbijo največji pridelovalec lista, iz katerega pridelujejo kokain. V tem dejstvu tudi tiči vzrok vprašanja, kako uničiti pridelek koke, ki je danes edini vir zaslužka desettisočev obubožanih andskih kmetov.
Leta 1986 je OZN objavila poročilo o proizvodnji raznih mamil, v katerem je bil podatek, da en sam investiran dolar v nakup lista koke prinese s prodajo končnega izdelka bajni zaslužek 300 dolarjev. Danes so sicer zaslužki povprečno za 20 do 50 odstotkov manjši, cena kokaina na svetu namreč pada. V ZDA, kjer je kokain posebno razširjeno in priljubljeno mamilo, je leta 1983 stal gram 35 odstotno čistega kokaina 100-125 dolarjev, leta 1985 je veljal gram 50-60
odstotno čistega kokaina 100 dolarjev, letos pa je cena celo za 75 odstotno čistega kokaina zdrknila na 50 dolarjev za gram. Funkcionar ameriške vladne službe za boj proti mamilom si to razlaga kot posledica tržne zakonitosti. Ko je bil list koke najdražji je tisoče kmetov opustilo tradicionalno kmetijstvo in se posvetilo bolj donosnemu poslu s kokainom; seme, ki so takrat posadili je obrodilo, to pa je povzročilo pravo poplavo na tržišču, od tu torej nižje cene.
Ameriško tržišče, trdijo izvedenci, je prenasičeno, zato iščejo preprodajalci nove trge v Italiji, Španiji, Zahodni Nemčiji, na Nizozemskem in v Avstraliji. Največ mamila »uvozijo« v Evropo skozi amsterdamsko letališče Schiphol, kjer so maja samo na enem letalu, ki je prihajalo iz Kolumbije, zasegli kar 125 kilogramov kokaina. Veliko kokaina prinesejo tako
imenovani muli, ki si s preprodajo manjše količine mamil plačajo letalsko karto in pri tem nekaj zaslužijo. Ti ponavadi ne priletijo v Evropo direktno iz držav, kjer je proizvodnja kokaina najbolj razširjena, saj so mejni organi ob teh poletih najbolj pozorni. Iz Kolumbije ali Peruja npr. najprej poletijo v Brazilijo, od tam v Zahodno Afriko in šele nato v Evropo.
V ZDA so lani »uvozili« približno 150 ton kokaina, to pa je dvakrat več kot leto prej, 80 odstotkov mamila pa prihaja iz Kolumbije. Preprodaja kolumbijskega mamila je skoraj povsem v rokah »kartela iz Medellina«, desetih družin, ki živijo v Medellinu na Andih. Pablo Escobar, najbolj znan izmed vseh, je v desetih letih s prodajo mamil vnovčil neverjetno vsoto 2.700 milijard lir. VVashingtonska vlada je obljubila rekordno nagrado 500 tisoč dolarjev za tistega, ki bo ujel najbolj nevarnega med njimi Jorgeja Luisa Ochoo.
Devize se stekajo v zasebne žepe
TITOGRAD — V Črni gori se v teh dneh mudi na dopustu približno 120.000 gostov, od tega naj bi bilo približno 30.000 tujcev.
Poleg prijavljenih gostov se v letoviščarskih mestih nahaja še 20 do 30 odstotkov tako imenovanih "ilegalcev'. Na jugoslovanski obali od Igala do Ulcinja naj bi tako letovalo skoraj 50.000 neprijavljenih gostov, kar pomeni, da v občinske blagajne ne bodo dotekale predvidene vsote denarja. Čudno je, da občinske turistične organizacije že več let tolerirajo tako stanje, ki jim kot rečeno nič ne koristi. Koristi pa privatnikom, ki oddajajo sobe nad dogovorjeno ceno in imajo tako možnost, da v eni noči zaslužijo dve povprečni plači zaposlenih v poljedelstvu.
Udarništvo ni več v modi
LJUBLJANA — Po mladinskih delovnih akcijah Gorjanci in Rogla, ki sta se končali v petek, so včeraj zaključili tudi delovni akciji Brkini in Kobansko in sicer s polovičnimi rezultati. Na delovni akciji Brkini so mladi tako kot v minulih letih uspešno opravili svoje delo. To pa ne bi mogli reči za mladince, ki so sodelovali na akciji Kobansko. Na republiški konferenci ZSMS so sporočili, da na tej akciji niso dosegli načrtovanih rezultatov, menda predvsem zaradi indolentnega odnosa do dela brigadirjev iz Estonije (Sovjetske zveze), ki so delovno območje zapuščali že ob enajstih dopoldne in opravili povprečno le četrtino načrtovanega dela. (dd)
Pri Philadelphii še gori
V skladišču Chevron, kjer se je v ponedeljek nenadoma znižal pokrov rezervoarja, še niso pogasili ognja.	(AP)
Karabinjerji streljali pri Novari Dva mrtva v ukradenem maseratiju
NOVARA — Bežali so z maserati-jem biturbo sive barve, ki so si ga pred desetimi dnevi prilastili v Ver-celliju. Karabinjerji pa so jim bili na sledi, ker so okradli črpalkarja (najbrž si niso mogli privoščiti avtomobila, ki ne sodi ravno v kategorijo varčnih vozil).
Kljub kraji na račun črpalkarja pa je skupina štirih tatov brezkrbno krožila z ukradenim avtomobilom in preisku-šala moč motorja na cesti, ki iz Nova-re pelje v Vercelli. Visoka hitrost jim je bila najbrž usodna, saj jih je opazila skupina karabinjerjev, ki se je pravkar pripravljala, da postavi cestno zaporo. Karabijerji so jim veleli, naj se ustavijo, voznik maseratija pa je pritisnil na plin in se pognal v beg.
Malo po 13. uri so počili prvi streli, v zrak seveda, četverica na maseratiju
pa je zavila in jo ubrala proti mestu. Karabinjerji so se pognali za njimi in v mestnem predmestju, v neposredni bližini tržnice, so bili mimoidoči deležni pristnega prizora iz ameriških policijskih nadaljevank, le da se je tokrat prizor oddvijal v živo.
Karabinjerji so streljali v avto in dve osebi, ki sta sedeli na zadnjem sedežu, sta umrli kar v avtomobilu, medtem ko sta voznik in njegov sopotnik skušala zbežati peš. Tudi šoferja so zadele krogle karabinjerjev, tako da se trenutno v mestni bolnišnici bori za življenje. Četrtemu članu tolpe pa se je nasmehnila nepričakovana sreča, saj si je »priskrbel« moped in zbežal. Karabinjerji so organizirali »lov na moža«.
/MkrVrtSH B/t. 4B/D -r/ST/ /C/ 0£
meovzEi- vlogo vodoe por/...
rf-8/O PCKL/C4L K S£B/ /Mzr/HOČA/ecršBG*) gpbo/sb}...
Skala zgrmela v avtobus v Koloradu
Neobičajna nesreča terjala 6 življenj
WINTER PARK (Kolorado) — Pri zimskošportnem središču VVinter Park v zvezni ameriški državi Kolorado je prišlo dp neobičajne nesreče, v kateri je izgubilo življenje šest oseb, 17 pa je lažje in težje ranjenih, med temi bodo nekatere le s težavo preživele. Več kot dve toni težka skala je namreč zgrmela po pobočju in dobesedno razparala avtobus z 28 turisti, ki pa je za čudo ostal na cestišču, kar zgovorno priča o hitrosti in sili, s katero je skala zadela desno stran avtobusa in končala v prepadu.
Do nesreče je prišlo, ko so delavci z bagrom skušali zvaliti ogromno skalo, do neke jase, a se je ta pričela nenadzorovano kotaliti po pobočju. Prav v tistem trenutku je avtobus, ki je z bližnjih hotelov peljal turiste na prelaz Berthoud pass (3.500 metrov) pri VVinter Parku, zapeljal na prvi oster ovinek gorske ceste, ki je bila zanj usodna. Prvi reševalci so se znašli pred srhljivim in nepopisnim prizorom iznakaženih trupel in stokajočih ranjencev
Na slikah (telefoto AP): reševalci nudijo prvo pomoč ponesrečencem (zgoraj); skala, ki je povzročila tragedijo je obtičala nekaj metrov nižje od ceste (levo).