121. Številka Ljubljana, v soboto 28. maja. XXV. leto, 1892 Uhaja vsak dan ive6er, izimiši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za r vb t r o-o g e r h ke dežele za vse leto lf> gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., za jedeo mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr , za jeden meBee 1 gld. K) kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. ea četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za* oz n a n i 1 a plačuje se od četiristopne petit-vrste po *> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska, Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniitvo je v Gospodskih ulicnh st. 12. Dpravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Junaški čin združene nemške levice. V Ljubljani 28. maja. Združena nemška levica v državnem zboru sklenila je, da se po svojih načelnikih pritoži pri ministerskem predsedniku grofu TaarVeu. Ves svet je radoveden, v čem se tem ljudem slabo gudi, in ves svet se bode čudil, ko izve, da se pritožujejo zaradi razmer na Kranjskem, kjer se je baje zadnje čase imenovalo nekaj uradnikov, ki niso všeč baronu Žvegelju, in kjer se — Čujte in strmite! — hoče zopet nekaj uradnikov imenovati, ki bi ne bili po volji naši ekscelenciji s starih, gorenjskih Gorjan! Če se poti združena levica za Bukovino, kjer se grof Pace iu baron Mustaca z nedolžnimi samokresi streljata, nas to malo briga, z vso odločnostjo pa ugovarjamo, če stezajo ti vedno lačni, politični maroderji svoje dolge prste pa naši kronovini, kjer stanuje 95% Slovanov in le 5°/0 pravih in ponarejenih Nemcev! In vender hočejo imeti prav našo kronovino za svojo žrtev, če ne, vržejo celo vprašanje o valuti v vodo. Kdor je opazoval, kako je beračila združena levica od zadnjih državnozborskih volitev sem okrog ministerskega načelnika, da bi ji vrgel kako kost od svoje mize, temu smili se ta „velikanska", od poljske milosti živeča stranka ; dandanes, ko vidimo, kako Bi hoče vprašanje o valuti izkoristiti z revolverjem v rokab, pa je zaničevanje jedini občutek, ki nas navdaja proti kliki, koja se je nagromadila v združeni nemški levici. Zadnji sklep te klike je karakterističen, ker nam pokaže te ljudi — vsak bi bil rad miuister! — v pravi svetlobi. Pravijo, da je vprašanje o valuti vitalnega pomena za državo in ravno časopisi združene levice, ki so prej kot ne plačani opričniki Rothschildovih milijonov, trobijo vsak dan, da pogine država, če se ne ustanovi zlata valuta. Stranka, ki baje šteje v svoji sredi cvet avstrijskega državništva, pa ai hoče ravno to vitalno vprašanje izkoristiti na tak način, kakor izkoristi na primero brigant svoje bo-dalce, če sreča v samotnih Abrucih opešanega pot-nika! Kaj se brigajo za interes države! Oni hočejo imeti vse sinekure, drugače jim je zlata valuta deveta briga! „Aemttischnapper" imenuje Švicar take ljudi, in mi obžalujemo nemški narod, da ima zastopnike, ki nočejo prej uravnati valute v državi, če se jim ob jednem ne vravna valuta njihovega žepa. In da mora ta zadnja valuta biti zlata valuta, to se umeje samo ob sebi I — Grofa Taallea hočejo imeti v španjolskom Čevlju, in ne čudimo se, da so si pri tem izbrali prav našo ubogo kronovino, v katero naj bi se poslal kak nemški prokonzul, ki bi bit meso od mesa nemške združene levice. In pri tem se zvijajo ti hinavci in lažejo na vse kriplje, prav kakor da je kak slovenski radikalec predsednik deželni vladi v Ljubljani, ali pa vsaj predsednik deželnemu sodišču v Ljubljani! Pa poglejte vender, kaka je resnica ! Mi nismo proti temu, da je c. kr. uradnik tudi državljan, ki ima svoje pravice, kakor vsak drugi. Nasprotno, tudi pri uradniku visoko cenimo, če se ne sramuje svojega prepričanja in če to prepričanje vselej očitno kaže. Veseli smo neomahlji-vega moža, naj si je te ali one narodnosti. Korist države nikakor ne zahteva, da naj so njeni uradniki same sence, ki niti svojega prepričanja imeti ne smejo. Kdor je nemškega prepričanja mej nami, naj mu je dana svoboda, če je tudi uradnik! Mi se otresamo samo tistih „značaje v", ki menjajo prepričanje od vlade do vlade, ki so srditi Slovenci, če hočejo kvišku, ki se pa takoj zaljubijo v .nemščino", če tiče jedenkrat v gorkem gnezdu. Takih značajev ne ljubimo in jih nikdar ljubili ne budemo. Hvala Bogu, da jih je le malo mej nami! Ali vender opazujemo, da se narodnjaki mej uradniki le ponižno upajo na jasni dan, mej tem ko uradniki iz nasprotnega tabora nikdar ne prikrivajo svojega nemškega mišljenja. Vsa čast jim, samo da tudi našega prepričanja s peto v tlak ne teptajo! Sedaj si pa oglejmo nekoliko naše urade! Pri deželni vladi v Ljubljani je skoraj vse urad-ništvo — razun deželnega predsednika, čigar slovensko mišljenje je pa pravi solnčni žarek, ki nikomur ničesar zalega ne stori — odkrito nem- škega prepričanja. Nekateri so še celo radikalni Nemci. Pri deželnem sodišču v Ljubljani — tu govorimo o politiki, a ne o uradnem poslovanju, — je načelnik izven urada odločno nemškega mišljenja, in ž njim je izven urada odločno nemškega mišljenja velika večina svetnikov in deželuo-sodnih uradnikov. Takšno in še veliko hujše je razmerje pri drugih sodnih dvorih, koder prebivamo Slovenci. Povsod so uradniki nasprotnega nam političnega mišljenja v ogromni večini. In, da ostanemo pri zadujih imenovanjih, opozarjamo samo na to, da sta bila na primero pri deželnem sodišču v Ljubljani po vrsti zadnja dva svetnika imenovana, ki izven urada ne prikrivata tako imenovanega nemškega političnega mišljenja. Lahi, Nemci, dn tudi Čehi imajo pri višjih sodiščih in še celo pri najvišjem so i nuni dvoru rojake, ki očitno spoznavajo svojo narodnost. O Dunajskem sodnem dvoru ne govorimo; pač pa z vso odločnostjo naglašamo, da pri višjem sodišču v Grade i, kjer je dobra polovica poslovanja slovenska, Slovenci niti jednega svetnika nimamo, o katerem bi mogli trditi, da jeizven urada sloven-sko-oarodnega prepričanja. Vsi ondotni nadsvotniki od prvega do zadnjega, če tudi so vešči slovenskega jeziku, so izven urada — in le o tem govorimo — odločni pristaši nemško - nacijonalne stranke. Gospodje Urbas, Ledenik, Zupančič, vsi ti Graški nadsvotniki imajo samo slovensko ime, v duhu pa so Nemci, tako da lahko trdimo, da pri GraŠkem višjem sodišču, kolikor pride v poštev politično mišljenje, Slovenci niti jednega nadsvet-nika nimamo, in kakor razmere kažejo, ga še dolgo vrsto let ne boderao imeli. Tako se nam v resnici godi! Združena nemška levica pa kriči, in pl. Plener zavija se v rjasto svoje železje in išče nasprotnika tam, kjer ve, da ga ne bode dobil. Vse to bi bilo smešno, da ne tiči za vsem tem zapuščena kranjska kronovina! To kronovino misli nemška levica zase imeti in v ti zahtevi tiči toliko nesramnosti in predrznosti, da po vsi pravici pričakujemo, da se bodo predramili LISTEK. Krona. .Staro vino, star denar, stara dekleta.J Stari ljudje, ki tako radi hvalijo stare boljše čase, često navajajo ta izrek. No, kar se tiče starega vina in denarja, moram jim tudi jaz pritrditi. V onih dobrih časih je nastala tista nebeška kani-galilejska peseu: „Eu starček je živel na vinskih gorah," a dandanes, ko se borimo proti trtni uši, Sternu in Pollaku, — uiti refrena te pesmi več ne razumemo. Tudi s starim denarjem je srednji stan dobro izhajal. Z novim goldinarjem je šlo že bolj navzdol, a kakor sedaj kaže, hoče nam mogočni kapitalizem podeliti vinar — za miloščino. Kar se pa tiče starih deklet, tu sem pa Že drugačnih misli j, kot naši stari. Toda najbrže so imeli tudi oni boljši ukus glede žensk ter so si ta izrek tako-le mislili: kjer je staro vino in star denar, — naj bodo, v ime božje, še stara dekleta za nameček. Spominjam se prijatelja, ki je priženil s staro nevesto „denarjev na mernike". »Lepa ni, ali ima dobro srce," tako se je zagovarjal in tolažil. Takrat sem si živo predstavljal stari izrek. Pa pustimo za danes vino in dekleta, kajti časi so realni, prozsjični. Govorimo o kroni ali zlatu. Ako bereš poročita židovskih časnikov o uvedbi nove denarne veljave, pričakuješ skoraj one srečne zlate dobe, katero nam Ovidij za četrtošolce tako mučno, a za nas stare tako krasno opeva. Toda še bolj podobno je to počenjanje plesu okolo zlatega teleta, katero hoče naš finančni minister vliti denarnim mogotcem. A mi, ki se v zibeli nismo s peticami ali celo s cekini igrali, prepričali se bodemo nekega lepega dne — kakor pravi Švaba, mi bi rekli neki petek — da imamo mesto goldinarja krono v žepu, t. j. mesto 100 krajcarjev 100 vinarjev ali 50 kr. Le kmalu bodemo izprevideli, da nimamo Še jedenkrat toliko denarja, nego po manj kot poprej. Tedaj bodemo od srca vzdihovali: „Star denar, staro vino, stara dekleta." Poglejmo malo bližje to prekucijo, ki jo bode napravila krona. Začnimo kar s krčmo, kjer se tako često odločuje usoda našega življenja. Le kmalu bodo skušali krčmarji liter vina spraviti na krono, torej od 40 kr. na 50 kr. Ni dosti, da so nas opeharili pri bokalu, zdaj nas bodo še pri kroni ostrigli. Zato, vinski bratci, pozor 1 Za časa se uprite in odločno zahtevajte 20 vinarjev nazaj. „Vigilantibus jura!" Sicer se je že prejšnje čase pilo vino po kroni od Celovca pa do „Marpurga," kakor poje narodna pesem, ali pili so ga le baroni — in Bog si ga vedi iz kakih posod. Nekaj bo pa vender imenitnega. Francoski republikanci hoteli bo odpraviti iz sveta vse kronane glave, da tako izjednačilo vse ljudi. Pri naB pa dobimo krone vsi državljani, ali veliko jih bode, ki si bodo morali iz vinarjev krono plesti. Še jeduo dobro stran sem našel na kroui. Ponehale bodo one večne jeremijade diurnistov, nižjih uradnikov, učiteljev itd. Vnaj bi bil tudi silno predrzen oni diurnist, ki bode imel 60 ali celo 70 kron na mesec, ako bi moledoval za zboljšanje plače, da že molčim o ljudskih učiteljih, ki bodo kar čez noč preskočili na najmanje 900, da, 1000 in še nekaj kron po vrhu! Naj potem še poskusijo nadlegovati deželni zbor. Mesarji bode plačevali voli po 300 — 400 krou za glavo in kmetic bo prav toliko potegnil za nje. ToJa mesto 50 gld. davkov moral bo nesti 10O kron v davčni urad, torej bode zopet nekako prave „fronke" plačeval. Ali za obe ušesi se bode popraskal naš kmetic, ko bo moral svoji hčeri šteti za doto namesto 1500 gld. 3000 kron. In za glavo so bode prijel, ko bode morebiti namesto 3000 gld. uknjiženega dolga kar najedenkrat iz zemljiške knjige zvedel, da je njegovo posestvo obremenjeno s 6000 kronami. Še bolj, kakor dozdai, bodo ponosne bogate neveste. Ako je sedaj imela 12.000 gld. in glasovir, v prihodnje bode možu prinesla 24.000 kron. Moj Bog, že sedaj se plašim, če vidim nevesto z tudi naši državni poslanci in da bodejo dali pl. Pleuerju odgovor, kakeršnega je ta vitez tužne podobe vreden. Sicer pa vemo, da se skriva za Ple-nerjem prav za prav naš gorenjski baron, ki je od svojega Aleksandriškega poslovanja sem pa do danes znal stvar tako zasukati, da je padel na tisto stran, kjer je bil kruh namazan. Pripoveduje se, da ga akominajo zobje po dedščini gospoda barona Win-klerja, in mogoče je le, da je mala ekscelencija radi tega v klubu združene levice pričel se obnašati tako, kakor bi ga prav zelo mrzlica tresla, in sicer zaradi imenovanj, ki se bodo morda na Krau-skem dognala šele čez — sto let. Nič ne de, da taka komedija resne politične stranke vredna ni ; morda se pa le skali nekaj vode in morda odpade kaj za ekscelencijo baroua Žvegelja! Pa temu možu bi vender svetovali, da naj ne zahaja preveč na solnce, in da naj na Kranjskem ne postaja prepre-drzen. Če ne, povedali mu bodemo kar vemo, in če se nam bo prepovedalo slovenski pisati, pisali bodemo, držeč se dobrih vzgledov, v latinskem ali pa v kitajskem jeziku. Končno nas bo pa svet le umel in gotovo bomo vsaj toliko dosegli, da se baron Žvegelj v klubu združene nemške levice zaradi kranjskih razmer v prihodnje ne bode kazal tako zelo vznemirjenega, kakor dandanes, ko je odposlal pl. Plenerja, da hodi t bisago okrog, in da kranjskim Nemcem kruh berači. Državni zbor. \a Dunaj i 25. maja. (Konec.) Posl. Suess prosi, naj se postavi poleg Neu-vvirtha tudi on na sramotni oder. Razen Neuvvirtha izrekel se je principijelno zoper predlogo sam finančni minister. Jaz nisem principijelan nasprotnik zlate valute, nisem se kot takšen rodil, ampak postal sem to po znanstvenih preiskavah in po skušnjah. Finančni minister sodi, da se preminja cena srebra, a da je cena zlata stalna. Ravno narobe; cena srebra je stalna, cena zlata pa se preminja. V dveh I Velikih državah je kovanje srebra prosto, zlata pa nedostaje povsod, ker se ga vedno manj producira, porabi se ga pa vedno več. Vsled tega in ker se produkcija srebra vedno množi, razšla se je vrednost teh dveh kovin. Zlatu je dosti premalo na svetu, srebra pa dosti preveč. Lahko bi se reklo: dva vatla imamo, jeden jo zlat, drugi .srebrn ; zlati postaja vedno krajši, srebrni pa vedno daljši. Ali hočete biti prikovani na krajši ali na daljši vatel, prikovani pa ste na vsak način. Kapital je unet za zlati vatel, produkcija pa za srebrni. Glede naših financ nam je skrbeti, da dobimo metalično veljavo. Avstrija ni siromašna, a dolprov ima dosti preveč. Druge države so si omislile zadostno količino zlata in se šele potem lotile premeniti svojo valuto, mi delamo narobe. Dokler nimamo dovolj zlata, ne kaže se vezati, ker bi to prouzročilo samo divje borzne spekulacije. Tudi relacije še ni treba sedaj določiti. Govornik sodi, da mej srebrno krono in srebrnim goldinarjem ni pravega razmerja, zato pa bode posledica relacije ta, da bodo imeli pro- '20.000 gld. dote! Kako prevzetno že zdaj stopica mimo mene ta ali ona sedemnajstletna goapodičina, ki pa se že čuti bogato. Kako se ti izkazuje in ponaša s priučenimi nemškimi frazami; slovenske besedice ti neče niti umeti, kaj še le izreči, a še nedavni njeni predniki so iz domačega ječmena ol varili in za šmarno petico potnike prevažali. Ne vem, v katerem jeziku se bode b 40.000 ali Bog si ga znaj s kolikimi kronami pačila, to pa vem, da mene ubogega proletarca, ki bodem z vinarji v zadregi, še z „belim" ne bode več pogledala, kakor doslej. Kar vas je še samcev, hitite v sladki, v bodoče b kronami posuti zakonski jarem! Zakaj 20.000 vara je lože priženiti, kot 40.000. In vrhu tega snuje se v državnem zboru novi zakon, po katerem bodo morali neoženjenci davek plačevati. Raztegniti ga pa hočejo nekateri poslanci, kakor vojni zakon, na vse prebivalstvo, ne izimši niti menihov. Govori se, da bode tudi g. kanonik Klim glasoval zanj, ako bode le vlada zahtevala, dasi bode tudi sam moral ta davek plačevati, ker je sicer oženjen, ali samo s cerkvijo in ne s pravo zakonsko družo. No, morebiti se pa bode g. Klun tudi tu znal izmuzniti plačevanju saj je „par on dit" tako gladek diplomat, da se zna skozi vsako luknjo splaziti. Bahaških milijonarjev bode kar mrgolelo. Kdor ima zdaj bore pol milijona gld, bude odvagal mi- ducentje in dolžniki dobiček, izgubo pa tisti, ki dobivajo stalno plačo. Vsaj teoretično bi se mogli izreči za bimetalizem, kakor na Francoskem. Govornik predlaga: 1.) naj se ne ukrene ničesar, dokler nima državna uprava dovolj zlata v rokah; 2.) finančni minister naj se pooblasti nakupovati zlato; 3.)Kelacije ni še sedaj določiti. (Živo odobravanje. Mnogi poslanci, tudi Lueger in knez Liechtenstein, čestitajo govorniku.) Posl. Leonhardi izjavi imenom konservativnega kluba, da ni hudodelec tisti, kdor glasuje za predlogo, nego da more zanjo glasovati vsakdo, kdor hoče varovati avstrijske interese. Finančni minister dr. Steinbach priznava, da je vrednost zlata in srebra kočljiva stvar, pod katero se skriva velika nevarnost. Čakanje bi pa moglo prouzročiti še večjo nevarnost Tudi vlada želi nakupiti zlata, če se pa ne določi relacija, začela bi vlada špekulacijo, katera bi jo mogla močno oškoditi. Glede srebrnih denarjev pravi minister, da misli o svojem času izdati tudi druge, težje krone. "V mirnih časih zadoščajo sedanja plačilna sredstva, drugače pa je, če nastane vojna. Takrat bode treba toliko financijelnih sredstev, da ne more nobena država povedati, kakšne bodo nje financi-jelne razmere po vojni. Posl. dr. Vaš at y naglasa, da spadajo davčne predloge in tiste, katere se tičejo denarstva, v kompetencijo deželnih zborov. Ni mu všeč, da bode Čitati na novih kovanih denarjih besedo „imperator", taje neupravičena, ker je državi ime „avstro-ogerska monarhija", ne pa „imperium austriacum". Na sedanjih kovanih denarjih je čitati tudi Brex Bohemiae", če se bode pa na novih denarjih izpustil ta naslov, na kaj pa se potem naslanja imperij, če ni češkega kralja zraven. Nezakonito je kovati denarje s samo nemškim napisom, ker nimamo zakona, določujočega nemškemu jeziku kako prednost. Predsednik: Govorite o regulaciji valute in ne o drugih stvareh (Ugovor Mladočehov. Klici ' Denuncijacija! Foregger je denunciral.) Posl. dr. Vašaty: Kdor trdi, da nisem govoril o stvari, je denuncijant. Govornik razpravlja potem vprašanje o upeljavi zlate valute, trdeč, da to še ni dovolj za stabilizacijo vrednosti. Denar ne bode ostal v deželi, kakor ni ostal v Italiji, kateri nalaga trojna zveza neznosnih bremen. Vsi troški, storjeni na ljubav trojni zvezi, so bili nepotrebni, (rladstone pride skoro zopet na krmilo , potem pa bode Italija izstopila iz trojne zveze in postala največji sovražnik Avstrije. Dokaz tega, da je novi naučni minister italijanski neki Martini, ki se je malo dni pred svojim imenovanjem javno nauduševal za iredento. Mi delamo tako, kakor da želimo nadvlado Nemčije. Ne pozabimo usode Hanovera, ne pozabimo, da so tudi na Nemškem že siti, da je suprema lex regis volun-tas. Avstrija nima pričakovati od Nemčije nikake podpore na Balkanu. Kadar pride spomlad in se vračajo lastovice, tedaj je v Herolin.sk i h listih čitati iskreno željo in srčno nado, da bode ruski car prišel v Berolin. Trojna zveza je našemu gospodar- lijon kron! Stari milijonarji si ne bodo vedeli drugače pomagati, kakor da se združijo v staromili-jonarsko zavezo, liki stari plemenitaši, drugače jih bodo ti drzoviti „parvenu" še ob dobro ime spraviti. Kdor bode hotel vinarje šteti, postane lahko še prej milijonar. Kakor vidite, same kronane glave, milijonarji — in siromaki! Beračem se bode slabše godilo. Že „krajcarak je malen darak" veli srbska narodna pesem, a odslej se jih bodemo z vinarji otresali. Lopovom, tatovom in drugim malopridnežem se bode boljše, pa tudi slabše godilo. Boljše, ker bodo lahko še jedenkrat toliko pouzmali, slabše, ker jih bodo naši, v paragrafih otrpneli juristi po starem kopitu sodili. Tudi gospoda uradniki bodo nosili bolj po konci glave, oziroma uradne kape. Uuiformo že imajo in zdaj še kakih 2500 do 3000 kron, ali še več na leto. Uboga dekleta stara in mlada! Ob vbo pamet vas bodo spravile te uniforme in krone! Slednjič dober svet vsem onim, ki ne morejo denarja v žepu trpeti: Ven ž njim, saj dobimo sKoraj novega! Samo jeden stan na svetu se ne bode zmenil niti za krone, niti za vinarje, to je pesnik: „On živi, vmrje brez d'carja." F. K. stvu sila nevarna, večina avstrijskih državljanov je proti njej. Če bi se ponovila I. 1848. in 1840., kdo ve, bi Ii sedaj dvignili se tisti narodi, kakor tedaj. Rusije iz leta 1848. gotovo ne bo najti. „Skrbite, da v urah nevarnosti ne bodo te države vedno zvesti narodi prepustili njeni usodi". (Živo odobravanje mej Mladočehi) Posl. J a w o r 8 k i predlaga, naj se valutne predloge odkažejo posebnemu ođseku 4H članov, posl. P 1 e n e r pa predlaga, naj se odkažejo bud-getnemu odseku, katerega bi bilo pomnožiti za 12 članov. Pri glasovanju vsprejme se predlog Jawor- skega. Posl. Bianchini in tovariši interpelujejo celokupno ministerstvo, ali mu je znano žalostno politično in gospodarsko stanje Dalmacije in hoče li sestaviti izredno specijalno komisijo, da preišče vse dele javne uprave v Dalmaciji in da stavi svoje predloge, kako bi bilo odpraviti grozno zanemarjenost, v kateri pušča to deželo avstrijska vlada že vse tekoče stoletje. Prihodnja seja v petek. Na Dunaj i 27. maja. Po volitvi valutnega odseka razpravljala je zbornica načrt zakona o varstvu delavcev pri zgradbi Dunajskih prometnih naprav. Pri tej priliki pokazalo se je znova, da zastopa nemška levica golo manchesterstvo in da zagovarja izkoristovanje delavskega stann. Druga predloga, katera je došla v razpravo, so bile draginske pri klade uradnikom. Začetkom seje odgovoril je grof Taaffe na nekatere interpelacije, mej drugimi tudi na interpelacijo posl. dr. Gregorčiča zaradi postopanja Tržaškega namestoištva proti Sokolskima društvoma v Prvačini in v Ajdovščini Minister je rekel, da se ti dve društvi nista pritožili zoper namestniški odlok, nego predložili nova pravila, katera so bila tudi potrjena. Potem se je vršila volitev v valutni odsek. Izmej jugoslovanskih poslancev bili so izvoljeni: Borčič, Po v še in S u ki je. Na to se je začelo prvo čitauje predloga posl. Kaizla in tovarišev o zakonu, s katerim se razširjajo določbe v varstvo delavcev sploh in pa prvo čitanje posl. dr. Bii r n re i t he r j a in tovarišev o varstvu delavcev pri zgradbi Dunajskih prometnih naprav. Posl. dr. K a izl naglasa, daje njegov predlog posledica predloga o Dunajskih prometnih napravah. Država in druge korporacije grade Dunajske prometne naprave na svoje troške in to priliko je porabiti, da se kaj stori v sucijalnopolitičnein pogledu. Ker je država na jednem mestu stavbeni podjetnik, moči je urediti jednotno vodstvo in nadziranje, zaradi tega je pa tudi ravnati z delavci jednako-merno. Prometne naprave Dunajske morajo biti povod, da 8e stori kaj stalnega za delavce, da se stori odločen korak na poti Bocijalnopolitiškega zakonodavstva. V prvi vrsti je Želeti, da bo navadnemu dninarju določi minimalna mezda in da se ustanovi nekako obrtno nadzoruištvo. Izrekla se je bila želja, da pri zgradbi Dunajskih naprav ni smeti v delo jemati italijanskih in slovaških delavcev, češ, da potrebujejo ti le malo in izpodrivajo domače delavce, kateri s tako neznatno mezdo ne morejo izhajati. Govornik se temu upira, izključiti ni nikogar od dela, pač pa je določiti minimalno mezdo. Glede nadzorništva žele delavci, da se ustanovi nekako mešano obrtno nadzorstvo, kakor je poslovalo v Parizu I. 1887, in v katerem so zastopana samo država kot podjetnik, ampak tudi delavci, ki delajo pri dotični zgradbi. Govornik nasvetuje v tem oziru posebno resolucijo ter poudarja, da dolcča nekaj takšnega tudi načrt zakona, s katerim se mislijo odpraviti nesporazumljenja mej delodajalci in delojemalci, o katerem načrtu se še posvetuje obrtni odsek. Zategadelj nasvetuje govornik resolucijo: Vlada se pozivlje, da porabi svoj upliv na komisijo sa prometne naprave Dunajske v to, da se bode za dninarje določil deseturni delavnik, minimalna mezda in eventuelno akordni red, ter da se bode za kontrolo sestavila mešana inspekcija, v kateri bodo zastopane zadruge in strokovna društva. Obrtnemu odseku je naroČiti, da poroča o teb nasvetih tekom štirih tednov. Posl. Barnreither sodi, da se pomen Dunajskih prometnih naprav za delavce sploh previsoko ceni. Del Dunajskih delavcev, kateri nimajo zaslužka, ni poraben za delo pri prometnih napra- vab, torej bodo morali priti delavci od zunaj. Za vse te delavce je skrbeti; takisto za stanovanja, kakor za brano. Govornik razpravlja potem obširno o svojih nasvetih v varstvo delavcev in napada Luegerja, ki je tir/al, da je izključiti od dela pri prometnih napravah vse inozemske delavce, češ, to je „gospodarsko kineštvo". Minimalna mezda se ne da določiti, če ni garancije za minimalno delo. V Parizu imajo delavske sindikate, s temi se je pogajati vsakemu podjetniku — s kom pa bi se bilo v nas dogovarjati? Govornik se upira Kaizlovemu nasvetu, da naj bodo delavci zastopani v nadzorništvu, češ, da se to ne da izvesti, ker socijalno-politiškim idejam nič tako ne škodi, kakor če se izvedo, predno so dozorele. Končno prosi govornik, naj se njegov predlog odkaže obrtuemu odseku v posvetovanje. Posl. Ge8Braann polemizuje z Bitrnreither-jem in ugovarja priimku „gospodarsko kineštvo". Gospodje liberalci delajo prav tako, kakor da so njih predlogi že vsprejeti. Po kratki polemiki posl. Russ, Perncrs-dorfer in Kaizl oglasil se je posl. Lueger in zavračal Barnreitherja. Imenovali ste me gospodarskega kineza. V Ameriki se upirajo močno naseljevanju kinezov in v tem zmislu sem jaz prav za prav protikinez, posl. Bilrnreither pa kinez (Pob). Hauck: Neumen kinez!) To naj pristavi sam, če se mu zdi potrebno. To, kar prodajajo današnji liberalni govorniki kot svojo modrost, pobrali bo iz časnikov. Nekoliko skromnosti bi nemški levici nič ne škodilo, no, pa hvala Bogu, propadli ste že tako močno, da vam nihče več ne veruje. Vi Bkušate delavce, fizične in duševne, samo izkoristiti in iz-žmeti, mi pa nečemu, da bi se pomnožila velika konkurencija po delavcih iz kraljevine Italije in kraljevine Ogerske, kateri le jako malo potrebujejo. Država mora dajati dober vzgled in določiti minimalno mezdo. Vi se pa morate navaditi, da nas ne boste zmatrali za same ignorante in kineze, in če si bodete prisvojili nekoliko skromnosti, potem bode morda mogoče vkupno delovati z vami. Predlog Kaizl o v se odkaže na to obrtnemu odseku v poročanje, predlog poslancev Luzzatto in D u r g s t a 11 e r , da je začasno sistirati pobiranje hišno-najemninskega davka v Trstu, po davčnemu odseku. Posl. Beer poroča o draginjskih prikladah državnim uradnikom in nasvetuje, naj se dovoli l milijon goldinarjev. Po kratkih govorih posl. Promberja in Geesmanna se razprava zaustavi. Prihodnja seja jutri. „Schulverein." V Ljubljani 28. maja. Predvčerajšnjim bil je na Dunaji občni zbor „par excellence" bojnega društva, nemškega „Schul-vereina". To društvo, osnovano v pooemčevanje slovanske dece, uživa že od svoje ustanovitve posebno naklonjenost slavne vlade. To se je pokazalo tudi pri tej priliki. Občnega zbora udeležila sta se razen deželnega maršala nižjeavstrijskega tudi minister grof Kuenburg in cesarski namestnik uižje-avBtrijski grof Kielmannaegg. Kakšne nemške korifeje so bile navzočne, to nas ne zanima. Načelnik društva pozdravil je sosobno slovesno navzočna visoka državna uradnika in naglašal, da ve ceniti to čast. Pozdravil je tudi zastopnike občega nemškega „Bchul-vereina" izBerolina, kot ^inšpektorja nemškega delovanja v Avstriji", pozdravil ga prav presrčnu, Češ, inozemsko to društvo nas ne podpira samo moralično, ampak tudi gmotno. Ali sta tudi gospoda grofa Kuenburg in Kielmanns-egg pozdravila »inšpektorja nemškega delovanja v Avstriji", ne vemo povedati, vemo pa, da je c kr. nižjeavstrijski namestnik grof Kielmannsegg, zahvaljujoč se za prijazni vsprejem, izrekel svojo priznanje društvu, češ, da se „drži obstoječih zakonov in da deluje v pravem patrijotičnem in pedagogiško-didaktiškem zmislu". — Najbolj patrijotično je gotovo to, da dobiva „Schulverein" iz Pruske novcev! Govorili so potem še nekateri česti te lj i tega „pa-trijotičnega" društva, a kar so rekli, je povsem irrelevantno. Zvečer poprej imeli so skupščino, v kateri se je oglasil znani baron Dumreicher. Temu možu se kar zmeša, ako mu je govoriti o Slovanih, zlasti o Slovencih. Mej drugim trdil je ta mož z ominoznim svojim imenom, „da se v najtemnejših urah narodnega boja, v osemdesetih letih, ni storilo toliko zoper „stare narodnostne razmere" v Štajerski in Koroški, kakor zadnjih dvanajst mesecev!" in klical je ves nemški narod na boj. Vladna asistencija in navzočnost pruskega „inspektorja" sta pač jasen dokaz zato, kje so vladne simpatije in kakšne so končne njene tendencije. Kako prav je pač govoril poslanec Ljubljanskega mesta, g. Ivan Hribar, v deželnem zboru dne 8. prešlega meseca! Zato pa je zadnji Čas, da se organizujemo za odločen in premišljen politični, gospodarski in socijalni odpor proti schulvreinovemu nasilatvu. Klin s klinom! „Sans pardon!" Politični razgled. fVutfraiij«* rtežfcle. V Ljubljani, 28. maja. Sokolsku slavnost v Lrovu, Prepoved, da se češka sokolska društva ne smejo korporativno udeležiti sokolske slavnosti v Lvovu, naredila je jako neugoden utis ne samo na Oeškem, ampak tudi v Gališki. „Sokol Praški" je proti tej prepovedi rekuriral, češki listi pa poživljajo občinstvo, naj se v kolikor večjem številu mogoče udeleži Lvovske slavnosti. - Poljski listi naznanjajo, da bode udeležitev sokolskih društev pri slavnosti v Lvovu navzlic vladni prepovedi impozantna, ker bodo došli jugoslovanski Sokoli. V Lvovu pričakujejo nekatere odlične niladočeške državne poslance. „rnione Zarati na** zove se novo društvo, ustanovljeno v Zadru v „varstvo italijanske narodnosti v Dalmaciji in italijanskega značaja te dežele." Kako misli to društvo doseči svoj smoter, ni znano, karakteristično pa je to, da so temu društvu hitro pristopili mnogi vladni in sodni uradniki, tako da šteje društvo že 500 članov. Volifno tjibanje na Hrvatskem. V ponedeljek 30. t. m. pričele se bodo po vsem Hrvatskem volitve za sabor in bodo trajale štiri dni. Ker je odstopila jedna opozicijonalna stranka, proti drugi pa dela z največjim naporom ves vladni aparat, kakor smo to že nekaterekrati konštatovali, lahko si je misliti konečni izid teh volitev. Da bi bile pravi izraz narodovega mišljenja, to trditi bi bilo pao težavno. Vsega skupaj voli narod 90 zastopnikov, ali prav za prav 88, ker dva voli mesto Reka, kjer se pa dozdaj neso vršile volitve za hrvatski sabor. Ako izvzamemo srbsko nezavisno stranko, stali si b odeta na volilnem bojišči ta pot nasproti samo dve veliki stranki: stranka prava in pa vladna ali kakor se sama zove „narodna stranka", katera je za tesno zvezo z Ogersko na podlagi hrvatsko - ogerske sprave iz leta 18fi8. Te sprave določila pa Ogeraka vlada le prečestokrat prekršuje, ne da bi se takozvana „narodna" stranka protivila. Druga stranka je odločno narodna „stranka prava", katera ne priznava omenjene sprave. Njen program je velika Hrvatska na podlagi narodnega in državnega prava in pa pragmatične sankcije iz 1. 1723. Ona želi nezavisno Hrvatsko. Postavila je okolu 40 kandidatov, a prodrla bode morda komaj s pičlo tretjino. Da bode „sijajno" zmagala vladna stranka, to lakko že sedaj reče vsakdo, ne da bi bil prorok ali proroka sin. Vitanje 2 na. 16 0" C •28-4° C 19 2° C si. svz. si. jzh. brezv. ; jasno ' jasno jasno 000 bb. Srednja temperatur« 21'2°, aa 5-1° nad uormalom. ZD-ULi^-aJslcSL borza dne 27. maja t. I. včeraj Papirna renta.....gld. 9585 Srebrna renta.....„ 95 45 Alata renta......, 113-30 marčna renta ... „ 100-95 ciie narodne banke . . a 996*— Kreditne akcije .... „ 318*— London........11945 - Srebro.......s —"— Napol......... 9-50 - C. kr. cekini.....• 5*67 Nemške marke .... , 58-50 4V„ državne srečke iz L 1854 . 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 1O0 „ Ogerska zlata renta 4"/,.....• • Ogerska papirna renta 5°/4...... Dunava reg. srečke 5°/„ ... 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4«/t°/„ zlati zast. listi . . Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke...... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 , Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v..... danes - gld. 95-95 . , 95-50 ■ „ 11330 - „ 100-95 - „ 1000— • , 32025 • „ 119-40 • ; t&u ■ , 5-67 • „ 58-50 141 gld. — kr. 186 . — . 110 100 122 116 188 i'4 152 238 90 90 25 75 25 25 ■m i I f A © 2 « m °* 1 © m s 8 g 11 <~ S g *a N BI S 2 s * -i I najčistije lužne KISELINE kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleinih dihal in prebavil, pri protlnu, želodčnem in me-hurnem kataru. Izvrsten je za otroke, pre-(2-4) bolele in mej nosečnostjo. I. Najbolji« dijaleltfni in omieTiIni pijara. Henrik Mattoni, Karlsbad in Dunaj. Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega in prijaznega so-čutja, ki so nam došli od mnogih strani j povodom smrti nase nepozabne matere, stare matere in tašče, častite gospe Ane Roger zlasti za mnogoštevilno spremstvo v Bogu počivajoče k poslednjemu počitku in za mnogo lepe vence izrekamo naj iskrenoj t* o zahvalo. (605) Rodbina Rogerjeva. V LJUBLJANI, dne 27. maja 1892. Mala oznanila Domači obrtniki In trgovci: Ahčin Albin C Gledališke ulice št. 8, trgovina z železjem, zaloga dinamita, kuhinjske oprave, kmetijskega in rokodeljskuga orodja, štedi I m hognjišč, peči, nagrobnih križev itd. priporoča po najnižjih cenah. (628-t) Baucon Andr. stolar. Dunajska cesta St. 7 (Fnihiichova hiša), II. dvorišče, priporoča se častitemu občinstvu tti in na deželi za vsa stolarska dela in poprave po nizkih cutiah; prevzema v popravo vsa v njegov obrt spadajoča dela. _ (616-1) _ Bilina F. & Kasch Židovske ulice st. 1, priporočata svojo bogato zalogo vseh vrst rokovic, tako od usnja (lasten izdelek), kakor tudi od druzega blaga. Ki ■ rurgične obveze (le lasten izdelek), jamčeno najboljše vrste, z raznimi kirurgičniini Eripravami. Velika izbera ravat, Mačnikov, glavnikov, krtač, mila in parfumov. Vso po najnižjih cenah. (569-2) Binder Karol stavbeno in pohišno mizarstvo s parom, Parne ulico, priporoča se čast. p. n. občinstvu in gg. stavbenim podjetnikom za obilo naročeva-nje vseh v njegov obrt spada-jočib del, katere izvršuje po najnižji ceni. Načrte in tro Skovne preudarke pošilja brezplačno. (670-2) Blumauer L., jermenar in sedlar, Šelen-burgove ulice, priporoča čast. p. u. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih konjskih oprav, sedlov in jermen po nizki ceni. Izdelovanje vsakovrstnih jermen za stroje. (571-2) Detter Fran Stari trg št. 1 (nasproti železnemu mostu), priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih finih šivalnih strojev po nizki ceni; različne kmetijske stroje, kakor- inlatil-nice na vlačilo (Giippel) iu na roko, slamoreznice, Žito čistilne in odbiralne stroje, odtrgače za koruzo robkuti, stiskalnice (preše) za vino in sadje, blagajnice, varno pred tatovi in ognjem. (62o-l) Drenik Marija „v Zvezdi", v hiši „Matice Slovenske", priporoča svojo bogato zalogo nogovic, kravat in perila za damo in gospode lastnega izdelka. Nagrobni trakovi itd., blago za izdelovanje čipk, opersniki, spletenice in lase. Zaznamki krstnih imen itd. za neveste izvršujejo se natančno po naročilu. (623-1) Brata Eberl tovarna oljnatih barv, Inkov iu tirnežev, slikarija vsako vrstnih napisov, pleskarsko podjetje za stavbe in hišno opravo, za Frančiškansko cerkvijo št. 4. v hiši g. G. Vilharja. Velika zaloga no rituberških copičuv, priznano najboljše vrste, kakor tudi vseh drugih v to stroko spa-dajočih predmetov. Nizke cene, točna in dobra izvršitev. (672-2) Fajdiga Filip mizar v Slouovih ulicah, priporoča svojo veliko zalogo raznega pohištva; vsprojeraa vsa v njegovo obrt spadajoča dela, katera izvršuje točno in ceno. (573-2) Frisch Ivan jermenar in sedlar, Marijin trg, priporoča svojo veliko zalogo angleške oprave za konje in kočije, sedlov za vojake in zasebne jezdece, kovčekov za potovanje iz usnja in lesa za gospode iu dame itd., razno v rut na jermena za daljnoglede, stroje. Velika zaloga listini iz usnja za mali in veliki denar, za vizitnice, sm< dku in tobak itd. itd. (6141) Herceg Jos brivec, Stari trg št. 4, priporoča so častitemu p.$n. občinstvu za cenjena naročila. Naročila za brijanje se vsprejemajo tudi za na dom ter so ista vestno in točno izvrše. _(615-1) Hoffmann Frid. nrar, Dunajska cesta St. 16, priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih srebrnih in zlatih žepnih ur, francoske iu amerikansko huditelje, ure z nibalom, stenske uro itd. Popravo se izvršujejo natančno pod poroštvom. (608-1) Hoffmann N. Mestni trg št. 12; izdelova-telj kirurgičnih instrumentov, noŽar in oružar; odlikovan z diplomami, svetinjami itd.; izdeluje po naročilu vsa v njegovo stroko spadajoča dela ter prevzema tudi popravljanje in brušenje nožev. Prodaja na debelo iu drobno. (574-2j Jax J. na Marije Terezije cesti, priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih šivalnih strojev in hiciklov po nizkih tovarniških cenah. Prevzema tudi vsa v to stroko spadajoča popravila. Ceniki pošiljajo se na zahtevo zastonj. (611-1) Jesenko B. Stari trg, priporoča svojo bogato zalogo narejenih oblačil lastnega izdelka za moške in dečke po najnovejši šegi in nizki ceni; velika zaloga zimskih sukenj, srajc, jopi-čov, spodnjih hlač ter kravat itd.__(575-2) Kajzelj P. Stari trg št. 13, trgovina s steklom in porcelanskim blagom. V zalogi so vedno najrazličnejše svetilke, cerkveni svečniki, podobe v okvirih itd., barveno steklo za božje hrame Prevzema v to stroko spadajoča naročila pri stav bali, katora izvršuje točno in ceno. Največja izbera ku hinjskega orodja. (618-1) Kenda H na Mostnem trgu. priporoča krasno okičuno klobuke za dame po gld. 1-K0, 2-50, 3-50, 480, 5-50, li-80v Iltistrovani cenik franko, ('isto svilnati foulard po 65, HO kr., gld. 1-10, 1-30, čisto svilnati Sarah vseh barv po gld. 1*10; čisto svilnati Merveilleux po gld. 1'65. 1'20; čisto svilnati žepni robci po 38 kr.; čisto svilnati črn Diagonal in Hro-cat za jopiče in cele obleke po gld/ 1*20, 1-65. (612-1) Klauer J. trgovec na Glavnem trgu („pri voglu"), priporoča veliko svojo zalogo špecerijskega blaga, kakor tudi vsake vrste žganja, ruma in likerov, posebno pristni sli-vovec, tropinovec in brinje-vec. _ (576-2) Košir A. jermenar in sedlar, Kolodvorske ulice poleg južnega kolodvora št. 21, priporoča se častitemu p. n. občinstvu za izdelovanje vsili v njegovo stroko »padajočih del. Izdeluje jermena za stroje ie najboljšega usnja. V zalogi ima vedno vso opravo za konje, jezdece itd., sedla od gld. 12, jozdna oprava od gld. 28 naprej. Tudi so na razpolago kovček i in druge potne torbice za gospe in gospode po nizkih cenah. (627-1) Kunst Al. Židovske ulice št. 4, velika zaloga obuval lastnega iz* delka za dame, gospodu in otroke je vedno na izboru. Vsakeršua naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. 1'ri zunanjih naročilih blagovoli naj su uzorci-, uposlati. (607-1) Mikusch L. Mestni trg št. 15, priporoča veliko zalogo dežnikov iu solnčnikov lastnega izdelka po najnižjih cenah. Preobleke in popravila izvršujejo se točno in cono. (613-1) Miiller J. fotogratično-artistični zavod v Frančiškanskih ulicah St. 8, priporoča svoj atelier za vsa v fotografi6no stroko spadajoča dola, kakor: portrete, krajepise, interieurs, reprodukcije, vsakovrstne podobo, pisave, načrte itd. Momentne fotografije za otroke, povek-Sanja vsake vrste po najnovejših skušnjah. Vsprejemlja vsa v fotogralično stroko spadajoča dola po najnižji ceni. (577-2) Nolli F. S. stavbeni in galanterijski kleparski mojster v Ljubljani, izvršuje vsakovrstna pokrivanja streh in zvonikov z raznovrstnimi kovinami. Na izbero jo bogata zaloga različno kuhinjske in hišno oprave. Posebno sc priporoča za vodovodne napravu in vso v to stroko spadajoče poprave, napravo kopeljskih sob, klosetov itd. Vsa dela in dotično poprave izvršujo najceneje. Proračuni pošiljajo so na zahtevanjo brezplačno. (578-2) Pilko Fr. ključavničar, Marije Terezijo cesta št. 4, prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča dela v mostu in na deželi; uspravlja štedilna ognjišča, ugraje, stavbene okove in tudi vsa dola za stavbe itd. po zelo nizki ceni. (579-2) Podkrajšek Marija Spitalske ulice, ima v vodni zalogi vsakovrstne Buhe vence in cvetlice, šopke /.a cerkve, nagrobno vence in trakove, otročje oblačila, čipke, čepice, predpasnike, oprs-nike iu sploh lišp za šivilje in krojače. (631-1) Ranzinger J. sedlar, Poljanska cesta št. 26, izdeluje natančno po naročilu kočije iu druga v njegovo obrt spadajoča dela. Popravila vsprejemajo se ter izvršujejo točno in po nizki ceni. liisani vzorci pošiljajo bo na zahtevanjo brezplačno. Naročila na nove kočije iz-vršujujo se v teku 8. dneh. 1632-1) Ranzinger R špediter na Dunajski cesti št. 15, prevzema vsakovrstno izvožnje in dovožnje na c. kr. državni in c. kr. priv. južni železnici, z zagotovilom točne in ceno izvršbe. _ (617-1) Ravnihar J. Židovske ulico, priporoča veliko svojo zalogo obuval za gospode, gospe in otroke; dobro in trajno blago, lastni izdelek ter po nizkih cenah. Zunanja naročila izvršujejo se točno in vestno. (530-2) Reich Jos. Poljanski nasip, Ozko ulice št. 4, priporoča čast. občinstvu svojo dohro urejeno kemično spiralnico, v kateri se razparane in nurazparanu moške in žensko obleke lepo oiVdijo. Pregrinjala vsprejuio so za pranju in crem v po-barvanje. V barvanji vspre-jema se svilnato, bombažno in mešano blago. Barva se v najuovejših modah. (581-ii) Rudholzer Nik. urar in optikar, Mestni trg št. 8, zalagatelj kontrolnih ur visoke c. kr. avstrijske in kralj, ogursko vlade, zapriseženi cenitelj v optiški stroki, priporoča svojo zalogo dobrih ur po nizkih cunab. (621-L Rudholzer V. vdova trgovina ur, na voglu Židovskih ulic, priporoča bvojo zalogo švicarskih, zlatih in srebrnih žepnih in stenskih ur, budilnic itd., po jako znižani ceni. Popravila se izvršujejo točno, ceno iu naj natančneje. ____ (622-1) Rohrtnan V. (prejo M. Pakič\ na raznih razstavah odlikovana leta 1822 ustanovljena tvrdka v Ljubljani ima vedno največjo zalogo raznovrstne garantirano pristne žimo, morske trave ^Seugras , škafi*v, če-brov, brent, finih in navadnih košar, jerbasev, sit, reSčet tičjib kletk, peharjev, stru-cene, slani itd. in kupuje vsako množino verbovih 8i-bic (protja) za pletenje, konjskih in kravjih repov, ko zine i. t. d. Izdeluje raznih obrazcev za šivilje in krojače in pletenih kovčegov /.a potovanju. Škatlju s patent, zaporo za poštne po-šiljatve itd. Sevćik Fr. puškar, Preiirnov trg, priporoča svojo bogato zalogi« raznovrst. dobrih pušk, dvo-cevk za salone in lancaster-jevih pušk, revolverjev, nabojev, streliva in orodja za lovce; lastni izdelek in po nizkih cenah. Popravila izvršujejo se točno in ceno. (682-2) Sprajcar Ivan stavbeni in umetni ključar, Kolodvorske ulico 22, priporoča njegovo valčaste ogrado za olttia in vratu, lastni izdelek, prava jeklena plu-hovina, s tihim zaporom in trajnostjo. Popravila v tej stroki se vsprejomljojo tur izvršujejo natančno iti po nizki ceni. ((»26-1) Soklic J. Pod Trančo (pri Čevljarskem mostu) priporoča svojo veliko zalogo izbornih klobukov, slamnikov in čepic, od najnavaduojših do najfinejših. Lastno delo iu po nizki ceni. (583-2) Stadler Jos. stavbeni in galanterijski klepar in uradno potrjoni vodovodni instalater, Stari trg St. 15 in Čevljarsko ulico St. 4, priporoča so za vsa v njegovo stroko spadajoča stav-binska dela v mostu in na deželi, kakor tudi za popravila. — Vodovodno naprave vsake vrsto prevzeruljo ter z vso nataučnustjo in puro štvoin izvršujo. Troškovniki pošiljajo bo na zahtevanjo zastonj. (619-1) SchatTer Albert rokovičar in trgovec, obvezil, Kongresni trg 7, priporoča svojo veliko zalogo dunajskih letnih in zimskih rokavic, oprsnikov, najfinejših kravat za gospode, zavratnikov iu naročk, francosk. mil in di ščav; zaloga kirurgičnih obvezil iz kavčuka za bolniku _ (680-1) Toni Fran vulgo Srakar, Ispitani kovač, Kravja doljua št. 2, izdeluje vso v njegova obrt spadajoča dela po nizkih cenah. Dobro delo in točna postrežba; posebno se priporoča za nove konjske podkove. (688-1) Uran in Večaj Ljubljana, Gradišče, Igriške ulice št. 3, priporočata p. n. čast. občinstvu svojo veliko zalogo vsakovrstnih počij in glinastih snovij, kakor tudi štedilnikov in vseh v to stroko spadajočih dol pO nizkih cenah. (584 2) Vanino Vek. Židovske ulice (preje zlatar Kapsch), priporoča svojo trgovino vsakovrstnih nožev in škarij iz najfinejšega angleškega jekla. Vsprojomljo tudi brušenju iu čiščenje vsakovrstnih kirurgičnih predmetov itd._ ) star dve leti, dobi se po ceni pri Aloj/.iju MorNilti, vrtimrjii na Tr/aški <«>nli M. 14» v i. j u M ju ■■ i. C. kr. pismonosec z najboljšimi spričevali, Jseli premviiiti Neclunje moje lucMto, oziroma prevmeti kako »li-ugo mIu*I»o. — Naslov je izvedeti pri upravnifitvu „Slovenskoga Naroda-. (591—2) Tujcem in potovalcem priporočajo se sledeče (-439-7) restavracije in kavarne v Ljubljani. Pii/nvsrna I A nor io Oledaliake ulice. Izvrstno ivovdrnd j. Huor-ja, pivo laBtnej?a izddka. _ \'«'Jik zračen vrt s Hteklenim salonom in kegljiščem. Točrni in cena postrežba. J. Auer, pivovar. Kestavracija „Pri Zvezdiu, gj^%£gg; Bračnim vrtom, steklenim salonom in kegljiščem. Priznano izvrstne jedi iu pijače in skupno oliedovanje. F. Ferlinc, restavrater. v sredi mesta in c. kr poštnega in H6tel „Pri Slonu", ^JjJgJi brzojavnega urada; sobo od 70 kr. naprej; restavra eija in kavarna v biši; železua in parna kopelj, urejena PO FranCOvlb kopeUtl po c. kr. vladnem svetniku g. profesorju dr. pl. Valenti. A. Onendia, hotelir. Sv. Jakoba trg. — Slam/. i l a 11 a gostilna, gostilna „Pri Virantu Siv lepi prostori, čedne sohe od 60 kr. naprej, pristna vina iu izvrstno Mongiško marčno pivo, priznano dobra jedila, prijazna iu točna postrežba. Velik seučnat vrt in kegljišče. II. Kaj«-, gostiluičarka. Gostilna Sv. Petra cesta št. 5. Lepe in ceno sobo od 40 kr. naprej, postrežba točna, najboljši črni istrijaneo, pristna hrvaška vina in dolenjski cviček, pristno Steinfeldsko marčno pivo. vsako sredo in potek sveže morske ribe, pohvalna kuhinja. Senčnati vrt in krito kegljišče1 Naročila na obed vsprejemajo se vsak dan. Ivan Tuatl, gostilničar. ■Pri Avstrijskem cesarju", Restavracija Weber, Židovske ulica št. 3, pri-y\ * poroča se p. n. si. občin- m I* stvu za mnogobrojno obiskovanje. Točna postrežba, izvrstno pivo in dobra kuhinja. Primerno nizka cena za opoludanski obed. J. Heber, restavrater. ^ nctilna Pri I iniu Židovska ulica, priporoča rrosmna „rn Lipi , 8e ćafltitemu g £ ODcin. Siv stvu za mnogobrojni obisk, ža pristno pijačo in ukusno jed se jamči. Marija Cirer, gostilmčarka. ff»avarna „National" ""^^T mm> strežba in izvrnuta pijača. Na razpolago so vsi slovenski listi in trije biljardi. Fr. Krape«, kavarnar. Savarna „Evropa", SaaVffSjTbta železnice kolodvora. Trije biljardi, lepa veranda in razgled na najbolj živahen prostor. Slovenski in slovanski časopisi. Točna iu ceua postrežba. A. Krapa, kavarnar. Ifavarna „Valvazor", ai^tT-^TS: m Ijardi in 69 raznih časopisov. Postrežba točna in cena. A. Stupau, kavarnar. ! Brzojavka! Cenjenim p. n. naročnikom svojim naznanjam, da sem svoj salon konfekcijskega blaga za dame zaradi večje priročnosri uredil v I. nadstropji, ter omislil največjo izbiro čipkastih in sukančevih capes, manteaux, jaquets, paletots, prašnih in dežnih plaščev, Lavin-Tenis in satinovih jopičev najnovejšega kroja ter j*; prodajam po znanih nizkih cenah, glode česar uljudno prosim, da se blagovoli vsakdo sam prepričati. Ako blago v zahtevani velikosti ali izvestnem kroji ni v zalogi, izdela se iz lastnega v moji zalogi nabajajočega se dobrega blaga vsaka reč v 8 dneh na Dunaji in sicer natanko po meri. (r>0T>—2) Najtoplojo .si' priporoča Anton Schuster ,,pri Tončku" trgovina s suknom, platnom, modnim konfekcijskim blagom v Ljubljani, Špitalske ulice 7. DR E. ŠLAJMER stanuje od lO. i. ui. v;n>n-o v Poljskih ulicah h. št. 4 kirurgične bole ure popoludne (509*6) I \J II IX. I I ■ I I M ■ ■ ■ ■ ■ a** a* a Ordinuje za kirurgične bolezni od 2.—4. ure nonoludne (izvzetiiši nedelje in prazniku). Danes v soboto dne 28. maja in v nedeljo dne 29. maja bode v „ŠVICARKU" mr koncert iz Dunajskega S<-.hwenderjevega koloseuma dobro znane in priljubljene tirolslce pevske druž"be J- Felder-ja —^= iz Čilske doline na Tirolskem ==— v narodnih nošah. (G0(>) Z »«•«>!«• k v soboto ol» 7. url s večer, v neti el jo ob polu I. url popolndne. — Vatopulna 15 kr. S spoštovanjem l>u. Po visoki c. kr. deželni vladi koncesionovano Udeleženci dobe veljavna spričevala. Tečaji za pouk o pri-krojevanji pričenjajo: za. d j, m e 1. dan, za moške krojače 15. dan vsacega meseca. Natančneja pojasnila daje: VuJja unihi',! ji. m it src:. krojaško-obrtno učilišče («) v Ljubljani, (losporiske ulice št. 7. (M7) Pri podpisanki dobe (4S9—8) det zao. e za nizke ceno pomor in avet, kakor tudi za gotovi čas penzijo (popolno oskrbovanje). Udova familija Na.sko zdravnikova hči, preskušeaa bahu-s, CaonpodMke uliee SI. :t, I. nadatropje. Uhod iu zvonec sta tudi v Židovskih ulicah st. 4. !! Čitajte in strmite!! Ker je neka velika tovarna ur ustavila dela, pooblastila jo mene, nje jedinega zastopnika, da razprodam vso zalogo. ur na sidro s kazalom sekund po vsaki ceni in zategadelj prodajam odslej naprej na minuto regulovano lepo uro na sidro s pristnih srebrno-nikeljevim okrovom za ma,leaa.33:©stn.a ceno samo 2 gld. 90 kr. Dokler je kaj v zalogi, dobivajo se uro po poštnem povzetji ali pa če so denar posije v naprej. Dunajsko zastopništvo ur „Blođek" na Dunaji H/3 Schreigasse št. 9/N. NB. Vsaka ura se odpošlje dobro zavita v leseni akatljlol ln priloži te vsaki navodilo za porabo ln oenlk. (tiOl—1) Preo b le k e^J^^J^o pravila. Mikusch o L tri &3> to Pri generalnem zastopu v Ljubljani dobi službo (55ti—2) troje inteligentnih mož ki bi imeli zmožnost za notranje in unanje službovanje. Uran in Večaj Ljubljana, Gradišče, Igriške ulice št. 8 priporočata (510—6) p. n. častitemu občinstvu svojo veliko zalogo vs akovr s taaila. pečij in glinastih snovij kakor tudi &tti«liliiil£<>v in vseh v to stroko spadajočih del po ul/.kili cenah. gostilna ob državni cesti uiej LaŠteail in liibuleo. in sicer 4 sobe, "1 obokani kleti, kuhinja, shramba jedil in prostoren hlev, svinjak iu vsa hišna oprava ■ pravico prodajati tobak in prenočevati tujce. Prometa je mnogo in ga bode Se več, kadar se bode gradila Dolenjska železnica, ki pojde prav tod. Pogoji so ugodni, eventualno ae hiša, tudi proda. (587—3) Jožef Polanc Frapraee *t. 9, poŠta Vel. It>l«njlliilli miz itd., y£ slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo naj razno- ^ vrstnejsih, po najnovejših skritih prav lloso Is Iz /V. ^7 različnih vrat marmorjev izdelanih \F" t| nagrobnih spomenikov. & Vse na tukajšnjem pokopališču stoječe in pri ražnjem zgotovljene spomenike, kateri se vsled ne- ?V dovoljno zidanega temelja nagibajo, popravlja j>J^ brezplačno dvakrat na loto in sicer spomladi w-in prod Vsemi Svetimi. Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se pri-poroča za vsakovrstna stavbinska dela t katera flno, trpežno iu ceno izvrfii. (595-2) —= Filijalo sem popolnoma opustil. =— ^ Priloga ..Slovenskemu Narodu" St 121, dne 28. maja 1892 Spreten pisar se viprejme takoj v notarsko pisarno v Loži. <590—3) BV Nepremočne vozne plahte različne velikosti in kakovosti ima vedno v zalogi in jih daje po ceni (860—3«) M. RANZINGrER apetlltčr e. kr. prlv. Jalne Železnice, v LJubljani, na Dunajski renti it. IS. ĆttMlita tllplomn Zn«rreli. ■ HiH. ZI ««ln NvednjH Tt>nie*vsr. Kivizde restitucijska tekočina Pralna voda za konje. Cena steklenici 1 g|<|. 40 kr. a v. Ilubi se n;i>i tO let v dvornih lil<>vlli . v v«llklli hlevlli vo* JiiMklh in smn«hnlli kot kr«|ičll(» |»r«*«l in po težkih ilellli, ptotl |>n)l kit i. t. d. tor k. F Paziti jo ii:i gorenju varnostno znamko in zfOitnvnti jo iirucnu Kvvlsdliio r«'MlltH<-l |»ko tekm-ilto. Dobiva aa v vaah Ukarnih In trgovinah ■ apacarljiklm blagom. Glavna zaloga 1*41—6) Frani »JoH. Kwizda, e. in kr. avstrijski in kr. runnnski dvorni založnik, okrožni lrkar v Kiirnpu buriti pri Dunaju. - v ■ I v - y i ! ■ i i I 3 k ' n*ff £SP Za bolne in zdrave na|bol|*> hranilno sredstvo« slino potrebno m a«lrav|e, priznano od zdravnikov kot „izvratno" in od mnogih bolnikov s spričali najtopleje priporočeno, je (100—11) Trnk6czy-jeva hmeljna sladna kava z dobrim ukusom in lepo dišavo. Zavitek s l\ kg. velja 30 Jer. — Jako ceno pridejo zavitki 4 kg. Dobiva se po poštni »dresi pri Ulmltlu pl. Tm-ltOczy.Ju, lfkanu v Ljubljani; na Dunaji imajo zalogu lekarji: Viktor pl. TrnkOviv, V. okraj, HuiidsthtinmtrHsse 113; «lr. ©to pl. Triikornv, III. okraj. RadetlkvplatS 17; Jnllj i»l. Trnbv6csy, VIII. okraj, Joselstiidterstrasse 30; v Gradci I štajersko): Veuilelin pl. Irnkonv. iekar; nadalje v vseli lekarnah, prodajalnicah dišav, kupcih itd. itd. M9i'f kupci imajo »ttilen walnet. Vllončarnici gospoda Mihaela Altzieblerja v Celji vnprejmeta se takoj (600-3) 2 pomočnika in 2 vajenca. Primerna darila za birmance priporoča častitemu p. n. občinstvu (538—3) J. ČERNE urar Sv. Petra cesta št. 2. i. i I CHWHfi stanuje (5-20) (fpri Maliču1', II. nadstropje, št. 25 26. Ordinuje vsak dan od S>.—12. ure dopolndne in od 2'—6, uro popoludne. Ob nedeljah in praznikih od 9.—1, ure popoludne. Najnovejše In ue|bolJ*e v rute umetnik Bobovlj In sob. — Nn|bol|*e In trpežne plombe v alatu In platinu sa sprednje sobe, poNteklenjeue plomb« povsem Iu neraslocno take, kakor ho sobje. Za vms tlela, Iu operaelje ae garantira. Zobni zdravnik iz Berolina UNIV. MED. Stari trg št 4 Ljubljana I. nadstropje ordinuje od 9.—12. ure dopoludne in od 2.—5. ure popoludne; ob nedeljah od 9—11. ure dopoludne; za siromake ob petkih od 9. do 10. ure dopoludne. (180-* 17) Lepa, suha koruza drobno in tleltelozrnnti*. je zopet zadobiti na tlelselo in drobno y Treo-tovem magacinu za žito *v I-.JTJi"bl3a.x2.i, 0-ra.c3.is6e, IESIz».elseL cesta, št. © pri m kateri priporoča tudi svojo (232—11) i zalogo Radanjske In Radgonske kisle vode. i Vsi stroji za kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo iiilatilnlce čistilne mline za žito .zbiralnice rezalnice za krmo mline za sadje tlačilnice za sadje tlačilnice za grozdje in vino kakor udi vsakovrstne druge mašino in razni Htioji sna kmetijstvo, Stnsrstvo in aad|aratvo itd. itd. nove izvrstne konstrukcije razpošilja uajceuefe (302—d) IG. HELLER, DUNAJ 2/2 Praterstraflse 78. Ilustrotnul katalogi in iMbvsInn pisma V hrvatskem, nemškem, italijanskem in slovenskem jezika se pošiljajo na željo zastonj in Iran kovano. Stroji m dado na potkninjo — jamči m zanj« — pogoji so ugodni. IT Cene so se znova znižale!!! Za veliko podjetje in prevažanje na Reki išče se konjar zmožen hrvatskega in nemškega jezika. Prednost ima isti, kateri je vešč tudi laškega jezika ter že v tem poslu služboval. Ponudbe in spričevala vsprejema Leopold Lang v Budimpešti, Konigsgasse 10 sub R. VV 250. (541-3) k 1 HI V ■ ■• XI 1 ■ i aaaa Ignacija Faschinga udove ključavnic ar niča v Suknarskih ulicah št. 3 priporoča bogato svojo zalogo (481—3) stedilnih ognjišč tolidnega dela p>i najnižjih cenah in vsprejema tudi vsakovrstna staTrbinsfea dala- Zunanja naročila izvrSć se točno. 'jj zunanja naroena izvrše se točno. ^ I 1 1 glede stavbe hiše „Hrani 1 nega in posojilnega društva (posojilnice) v Ptuji". PoBojilnično poslopje v Florijanskib ulicah b. št. 3 v Ptuji (prej Bračko) se bode podrlo in potem sezidalo novo dvonadstropno poslopje. Oddajo se aledeča dela: 1. Težaška in zidarska dela, proračunjena na..... 10320 gld. 2. Kamnoseška deta, . „..... C75 „ 3. Tesarska dela, „ „..... 36^0 . 4. Mizarska, ključarska, steklarska in mazarska dela, proruču- njena na.............. 4870 „ 5. Kleparska dela, proračunjena na........ 380 , 6. Lončarska tlela, „ „........ 750 r 7. Slikarska dela, „ n........ 520 „ 8. Podiranje hiše, proračunjeno na...... U80 , Skupaj . . . 28175 gld. Navedena dela oddala se bodo potem oferta posamezno ali pa tudi skupaj in se ponudniki uljudno vabijo, da ulože pismene svoje ponudbe v pisarnici „Hranilnega in posojilnega društva v Ptuji" do i O. junija t- 1. ob IS. uri vzajemno zavarovalno društvo na človeško življenje in rente na Dunaju. Sctiottenring it. 8 v lasfni hiši. Ustanovljena meseca avgusta 1860. Zavaruje na človeško življenje v vseh kombinacijah po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji Zavarovane svote se točno izplačujejo. IV. Zavarovanje s dvakratnim lipladllom zavarovane svote: Prvič izplača se, kadar zavarovanec določeno starost doseže njemu samemu in dragic po njegovi smrti njegovim dedičem. V. Zavarovanje rent (pen- Pri .Avstriji" zavarovanih je že čez 34.000 oseb za 20,501 milijonov gold. Poroštveni zaklad iznaša 2,918 milj. gold. Izplačala je „Avatrija do-zdaj že 7,444 milijonov gold Vsi uačim zavarovanja za slučaj smrti veljavni so sa one, ki »padajo So pod vojaško dolžnost tudi za tdučaj smrti v vojski ali njenih posledic, ne da bi bilo treba za to kaj doplačati. Najvažnejše kombinacije zavarovanja na življenje so: I. Zavarovanje sa slučaj smrti: Zavarovana svota izplača se, kadnrkoli m- smrt pripeti. II. Nasprotno zavarovanje pri zakonskih. III. Zavarovanje na doživetje ln ob Jednem sa slučaj smrti: Zavarovana svota izplača se zavarovancu pri poprej določeni starosti nj mat samemu ali pa njegovim dedičem, kadarkoli bi zavarovanec poprej umrl. sije). VII. Zavarovanje s izplačilom zavarovane svote o naprej določenem času. VI. Zavarovanje na dozi tj o : Zavarovana svota izplača se o naprej določenem času; ako bi pa zavarovanec poprej umrl, povrnejo se vplačila s 5° 0 obrestnimi obresti. VIII. Zavarovanje dote otrokom: Zavarovana svota izplača se kadar zavarovanec določeno starost doseže. Ko bi plačnik poprej umrl, odpade daljno vplačevanje, in ko bi zavarovanec pred določeno starostjo umrl, povrne se vplačani znesek. Oglasila k zavarovanju sprejema ter pojasnila in tarife brezplačno daje: Nadzorništvo »Avstrije41 v Ljubljani: Ignacij Valentinčič. Pisarnica: Sv. Petra cesta št. 73. ftf***) k,*^> Xk>X^ xXv yX¥ vZv xXk 0176 DOBRE m UKUSNE zđatne in lahko prebavne postanejo vse juhe, ako se jim primesi nekoliko .Tinjjjji-ji»v«» %»l»el<» za juhe. Dobiva se v steklenicah po 45 kr. v vseh trgovinah s špecerijskim blagom in z delikatesnim. (9—12> Najboljše vrste piva S a. "b I r m a m c e ! tt sod.Ha. in steMenicali iz združenih pivovarn Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu priporoča po tovarniških cenah. Zaloga piva 19 ",4 O prve (iraške rloIni^Ke pivovarne ^ '^J^^ v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI. IT* Na plamene poizvedbe odgovarja se nemudoma in franko vano. ~*Ssj Izborno marčno pivo v plombiranih steklenicah s patentovanira zamaskom dobiva se vsak dan sveže. litra 11 kr., 1 liter 21 kr. dobiva se v trgovini s špecerijskim blagom pri gospe Ivani Kos v Kolodvorskih ulicah St. 24. r Alojzij Korsika, odlikovan umetni in kupeijski vrtnar prodaja mnogovrstne palme in druge cvetke nm in I po najnovejših fasonah in po najnižjih cenah. ZagotovljajoC pravočasno in točno postrežbo prosim obilega obiskovanja. Z odličnim spoštovanjem Alojzij Korsika. Q w w IVAN SOMNITZ prej KR. PKTTAUEK. urar c. in kr. priv. južne železnice (523—3) Priporoča svojo veliko zalogo ur. Poprave urno ln dobro. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 18. 22 a "b i x o^cl a- n. c T g 1 Vozniki i/, Ljubljane in okolice in z Dolenjskega, kateri se hočejo udeležili prevažanja orodja za zgradbo Dolenjske železnice potrebnega, oglase naj se v pisarnici podjetnikov v Ciospodskih ulicah st. 3 v Ljubljani, ali pa na Rudolfbvem kolodvoru pri magacinerju podjetnikov. , (wa^8) ^BHHBaVaVHaVsaBBaVBaVa^^ fe^Tooobreno6:1^^ M najboljše milo na svetu! Za raeijonelno varstvo kože in radi štedljive porabe najconeiže toiletno milo je Doeringovo milo s SOVO, katera se je po skrbnih preskuftnjah in vsled upliva znamenitih higijenikov upe-Ijala v trgovstvo. To je nedosežno, neutralno, kožo osvežujoče toiletno milo prve vrste II. (3=>4 —3) jako ugodne vonjave in eminentnoga upliva na prožnost in. lepeto Iroiže ter ima. kakor nobeno drugo vsa svojstva /a pridobitev iu ohranitev fino polti, umivanje dojeiicev iu otrok, kakor za osebe z zelo občutno kožo. V nasprotji z mnogimi inimi dragimi toiletuimi mili, katera, porabljena delj čusa za umivanje, uplivajo slabu na kožo, je Doeringovo milo s sovo za vsakdanjo rabo najnriprsvnsjle, in ker ni rezko, je zlasti za delavski atan in sploh za službujoče osebe, kateri dobe vsled delagrapavi KOSO in endečs roke. jako priporočljivo. Kot znamenje pristnosti utisujena je vsakemu komadu Doerlngo vea;a mila Dala varnostna znamki, odtod imenovanje ,,Doeringovo milo s sovo". Dobiva 3e po 30 kr. leomad pri: Av£. Auer. lekar tiriilscliel. Ant. Krisper, Kil. Maltr. Mayr jeva lekarna .,|iri zlatem jelenu". 1'iccoli-jeva lekarna ..pri angelju", v Kranj i: Martin IVttan Generalno zastopstvo za Avstro-Ogersko A MOTSCH & Co., Dunaj, I., Lugeck 3. Banka . C. MAYBR ima east naznaniti, da je oniioviiIii iro-oddelek in prosi, naj se to blagohotno na znanje vzame. Iiliovlntl v jclro-ruriiiiu se do druge odločbe obrestuje ^| » po 3°|o na leto. . ms ^ V Ljubljani, dne 18. majnika 1892. (llolo«'l»e. veljavne za riro-o«lcle>lek. «I«»Im'* ste v banani invnjaliilol krrzplaCno.) 0478 Kakor zmeraj, dobe se tudi najlepši m najceneji otročji vozički (397—8) samo pri Antonu Obrezi, tapeolvavjl v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4. Elegantno, fino In močno blago. Franc & Melhior Breme ln,i"jn. in iseeleslo v«,Lolj«. t\,olitni<3 v Ljubljani, Čevljarske ulice 3 (na dvorišču). Priporočava slav, občinstvu in stavbenim podjetnikom, svojo dobro urejeno ■V ključavničarsko delavnico ~W (857—20) v kateri izdelujeva vsa v to stroko spadajoča dela točno, vestno, trpežno in po najnižjih cenah. Priporočava se tudi za izdelovanje vsake vrste novih tehtnlo. kakor tudi za popravljanje vseh v najino stroko spadajočili del, kakor zelema vrata sa oerkve in pokopališča, omrežja, ograje mnogovrstna lepa in trajna štedllna ognjišča itd. — Zunanja naročila se hitro in točno izvršujejo. Primerna darila za Binkošti. Razprodaja M modrobelo posteklene plošce-vinaste kuhinjske posode pri Andr. Druškovič-u trgovina z železjem v Ljubljani, Mestni trg št. 10. Dobiva se tudi vsakovrstno liiano in kuhiujttko orodje po najnižji ceni. — S tem ponuja »e vaeiu p. n. iroNpoilMrJeiu, KUMtiluieMrJein, predMtu|ulatvont bolnic itd. najboljša prilika, avoje hlano In kublitJMko orodje po ceni «lopolnltl aH pa al novo ouitaliii. NftVAStani Pr'Poro£a,n svojo nalašč is ° novo goapodarstvo sestav- ljeno lil An i* potrebščino Is železa od Kld. 15*— do gld. 2O0*—. I rt ti nj u naročila Me t«Ait/ im t estnn i*vrič. (54—39) rt X> >N OJ O cx cd c >u o Friderik Hoffmann v Ljubljani. Dunajska cesta št. 16. Eriporoča svojo zalogo zlatih, srebrnih, tulskih, jelenih in nikljevih nr za gospode in gospe, kakor tudi vse vrste stenskih ur in ur z budilom po najnižjih cenah. (521—4) Novosti v renaisance- in barok-urah, ki se slogu primerno izvrše. Poprave naglo in dobro. Izvrstno blago. Otvoritev kamnoseške obrti i Ljubljani, H. Petra nasip 33, polag mesarskega mosta. Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu usojam si podpisani javljati, da sem po dolgotrajnem praktičnem delovanji kot kamnoseški delovodja otvorll dne 16. t. m. svojo kamnoseško delavnico v Ljubljani, sv. Petra nasip, poleg mesarskega mosta, na prostoru, kjer je deloval ranjki moj oče okolu 40 let, v kateri bodem izdeloval vsa v mojo stroko vštevajoča se dela. Prav posebej pa bodem posvetil svoje znanje umetnemu (592—2) WmW cerkvenemu delu v vsakej obliki po poljubnih načrtih in obrisih. — Imel bodem v zalogi tudi najraznovrstnejSe nagrobne spomenike iz finega in bolj navadnega kamna izvršene. Stavblnska dela izvrševal bodem solidno, natančno iz dobrega blaga. Cena bode nizka, primerna povsem poltenemu, trpežnemu delu. V nadeji, da se mi bode odzvala prečastita duhovščina in slav. občinstvo s prav obilnimi naročili, beležim velespustovanjem Sv. Petra nasip s t 33, poleg mesarskega mosta v Ljubljani. 391 ©|©|©|©|©|©|©|©B©|©|©|©|©I©I©I©I©I©|©I©I©I©I©|©|® Zaradi neugodnega vremena in še velike zaloge okićene in neokieene slamnike za dame. potem solnčnike ter sukančne in svilnate rokovice. mu srajce za turiste, bombaževi, svilnati in usnjeni pasi c* po najnižjih cenah pri J. S. Benedikt-u v Ljublj ©i©l©l©l©l©l©l©l©l©l^l©l© .^^^^^^ ^^—^^m ^j^^^m , Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnine in tisk .Narodne Tiskarne".