Povtototfna Leto VIII, ét. 67 Ljubljana, sobota 19. marca 1927 Cena 3 Oin ca lihaja ob 4. zjutraj, as Stane mesečno Din »5"—; za inozemstvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tariiu. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon štev. 7a, ponoči tudi štpv Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravniltvo: Ljubljana, Prešernovi ulica it. 54. — Telefon it. 36 Inseratnl oddelek: Ljubljana, Preier-nova ulica it. 4. — Telefon št.. 492 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. t. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček.zavodu: Ljub-iana it. 11.84a - Praha čislo 78.180 Wien,Nr. IOS.S4I. . Vlada na umiku pred opozicijo? Oster nastop opozicije proti pooblastilnim amandmanom vlade je izzval nesoglasja tudi v vladni večini ter vlado prisilil, da revidira svoje stališče. — Odpovedana seja finančnega odbora. Opozicija bo borbo z vso energijo nadaljevala. oblastilni metodi vlade, ki kluba sploh ni vprašala in mu amandmatiov ni predložila v predhodno odobritev. Povdarja se, da je radikalska vlada to še ved Beograd, IS. marca, p. Oster nastop opozicije proti nekaterim najvažnejšim amandmanom viade je vlado spravil v nemalo zadrego. Ni dvoma, da so argumenti posl. dr. Svetislava Popoviča. Jurija Demetrovica in dr. Šumenkoviča napravili tudi na vladno večino velik utis. Opozicija je složna v tem. da gre v boju proti ogroženju ustavnih pravic parlamenta do skrajnosti ter je solidarno odobrila včerajšnjo napoved poslancu Demctroviču, da pomeni amandman č!. 3? u casus belli, ako bi vlada vztrajala na njem. Danes dopoldne so se sestali člani vladne večine finančnega odbora na konferenco, 11a ko.ii se je pokazalo, da je včerajšnji nastop opozicije med njimi samimi vzbudil živahna nesoglasja. Klerikalci so poskušali izrabiti položaj ter so zahtevali za sebe neke strankar-sko-politične koncesije, ki bi se naj uveljavile potom novih amandmanov. Radikali so to odklonili, češ, da ne gre situacije še bolj komplicirati. Vsled tega so tudi klerikalci pričeli izmikati, češ, da jim dalekosežnost nekaterih pooblastil, ki jih zahteva finančni minister dosedaj, še ni bila povsem jasna in da jih morajo zato temeljito preštudirati. Rezultat dopoldanske konference je bil, da si vladna večina ni upala nadaljevati včeraj prekinjene razprave o čl. 32a. Zato je bila za danes popoldne napovedana seja finančnega odbora odpovedana, kar je vzbudilo v parlamentu precej senzacije. Predsednik finančnega odbora poslanec Radonjič ie po konferenci poročal ministrskemu predsedniku o položaju. Temu sestanku je prisostvoval tudi finančni minister in nekateri radikalski prvaki. Zadeva se je komplicirala še s tem. da se pojavlja v radikalskem klubu vedno odločnejši odpor proti po- no storila, celo lani, ko je bil minister financ Stojadinovič odsoten. Tekom dneva se je položaj tako poostril, da je izgledalo, kakor da stojimo pred neposrednim izbruhom krize, zlasti ker se je vedno znova zatrjevalo, da finančni minister vztraja pri svojih amandmanih. Popoldne se je ministrski predsednik sestal z dr. Korošcem, s katerim sta razpravljala, kako bi se mogla vlada izvleči in mučne zagate. Od S. do 6. je bil g. Uzunovič v dvoru ter .ie poročal kralju o političnem položaju. Ob 6. se je sestal ministrski svet, ki je trajal do tričetrt na 9. O sklepih ministrskega sveta se ne more izvedeti ničesar konkretnega, a vsi znaki kažejo, da se vlada pripravlja na umik in da ne bo mogla vztrajati amandmanih, k! so protiustavni. Za jutri je sklican radikalski klub, na katerem bo poročal finančni minister in se nocoj zatrjuje, da bo izjavil, da prepušča končno odločitev klubu. Uzunovič sedaj polaga največjo važnost na to, da bi v klubu ne prišlo do novih nesoglasij, ker se že рат dni pogaja s pašičevci, da bi se dosegel med obema skupinama vsaj provizorični kompromis. V opoziciji so vesti o popuščanju vlade naravno izzvale živahno zadoščenje. Opozicija bo nadaljevala svojo energično borbo proti metodi pooblastil, ki jo je praksa kle-roradikalske vlade privedla do pravega absurda. Živahne komentarje v političnih krogih so izzvali tudi današnji ostri konflikti med radičevci in ministrom Maksimovičem. Splošno se smatra, da so radičevski poslanci poostrili svojo taktiko po navodilu iz Zagreba kar znači da so ostala pogajanja g. Uzunoviča z Radičem začasno brez rezultata. RacHč je zopet spremenil svoje mišljenje Sedaj izjavlja, da se HSS z vlado niti razgovarjati noče, kaj še le pogajati; — Preti radikalom, da bodo drago plačali svojo dvoličnost. Zagreb, 18. marca, r. Opoldne po seji oblastnega odbora je Stjepan Radič sprejel novinarje ter jim podal o političnem položaju sledečo izjavo: Obtožba Demokratske zajednice je stvarna, resna in umerjena, ako sodimo po tem. kar so prinesli listi. Očitno je, da je izpuščeno vse ono, kar bi lahko učinkovalo kot strašilo ali da se izrazim v novem žargonu kot «goli človek». Obtožba menja za nekaj časa politični položaj do temelja. Zato se HSS kot opozicija, dokler se nahaja pod obtožbo glavni član vlade, stvarno pa tudi ostala vlada, ker je ž njim solidarna, ne bo pogovarjala, kaj še pogajala o svojem vstopu v vlado ali pa o ublažitvi svoje ostre opozicije v parlamentu. Meni se je iz Beograda neprestano poročalo, da ne bo prišlo do te druge obtožbe Maksimoviča. Z gotove radikalne strani se je pričelo to obtožbo kar grdo persiflirati. Jaz pa sem bil prepričan, da bo prišlo do obtožbe. Zato sem dal jasno razumeti, da je treba med prvo in drugo obtožbp rešiti vprašanje parlamentarne večine in vlade. Radikali, ki vodijo sedaj našo državno politiko, so tudi to pot na vse strani sondirali, odnosno izigravali in niso nastopili s kako državniško potezo, ki bi kazala skrb za državo. To bodo sedaj prav drago plačali, plačala pa bosta, žal, tudi narod in država. Vsled tega od vodstva HSS najbrž nihče ne bo odpotoval v Beograd radi oblastnih poslov, tako da bo odpadel izgovor, češ, da hoče vodstvo HSS z izgovorom samouprave voditi kaka politična pogajanja z vlado. -Ж- Vojne priprave Italiie? Kakor vse kaže, se pripravlja fašistična Italija na vojne avanture, ki jih skuša zatajiti z alarmantnimi vestmi iz Jugoslavije. Problemi poljske zunanje politike Zaleski o odnošajih z Nemčijo, Rusijo in Litvo. — Po berlinskih vesteh naj bi Poljska danes zasedla Kovno, ako Litva ne ugodi poljskim zahtevam? Važne politične izjave v Sofiii Poslanik Nešič napoveduje pri svoji nastopni avdijenci delo za zbližanje, — Pomemben odgovor kralja Borisa. Prihodnja številka «Jutra» izide jutri zjutraj; opozarjamo cenjene inserente, da je oglasni oddelek «Jutra» odprt od 9. do 11. dopoldne. Telefon št. 2492. Ljubljana, 18. marca. Pred nekaj dnevi je eden vodilnih turških ministrov izrekel v intervjuvu svoje misli o balkanski politiki in njenih problemih ter se pri tem izrazil tudi o jugoslovenski zunanji politiki. Njegova sodba ni bila ugodna; očital nam je marsikaj, osobito, da je naša zunanja politika omahljiva, neodločna. Ta očitek turškega državnika ne ino-rc presenetiti. Zakaj, če premotrimo stvar natančneje, bi bilo pravilno turški očitek označiti v tem smislu, da se nam očita, zakaj se v obrambo pred im-perijalistično italijansko ofenzivnostjo ne naslonimo odločno na — Turčijo in morda sovjetsko Rusijo. Nedvomno je v tem tolmačenju znani smisel turških očitkov. Marsikaj moremo očitati dosedanjemu vodstvu jugoslovenske politike, ali kar se tiče turških očitkov stvar vendarle ni tako enostavna, da bi jim morali dati popolnoma prav. Turški državnik meri zadevo seveda v prvi vrsti ali celo samo s turškega stališča, mi pa smo prav tako upravičeni misliti v prvi vrsti na lastne interese. Žc parkrat se je v naši in zunanji javnosti pojavilo mnenje, da se politična situacija v južnovzhodni Evropi in v bližnjem Orijentu tako razvija, da stvari same tirajo v smer zavezništva med Turčijo in Jugoslavijo. Kakor je fatalen tak zaokret političnega razvoja, — treba je priznati, da bi silile mnoge stvari obe državi na sodelovanje. Vsemu svetu je danes znano, kako streže Italija Turčiji po življenju, kako pripravlja ekspedicijo na maloazijsko obalo in morda tudi na ožino, v Angori menda v povojni dobi nobene zunanje opasnosti niso vzeli tako resno kot vojne priprave in kolonijalno imperijalistične napovedi italijanskega fašizma. Zato jc seveda samo ob sebi umljivo, da bi jim bil dobrodošel vsak zaveznik, ki bi mogel nuditi pomoč zoper Italijo. In kdo bi bil za tako zavezništvo prikladnejši kot Jugoslavija, osobito odkar se je s tiranskim paktom pokazala nemožnost pomirjenja in sporazumnega sodelovanja Italije in Jugoslavije. Zato bi seveda Turčija želela, da bi se obe državi skupno pripravljali na uspešno obrambo zoper italijansko ofen-zivnost. In ker se nahaja Turčija v zvezi s sovjetsko Rusijo, bi se jugosloven-sko zavezništvo raztegnilo še na prijateljstvo z Rusijo. Ta zadnja možnost je postala po tiranskem paktu zelo priljubljen predmet različnim časopisnim kombinacijam in senzacijam o bližnjem sporazumu med sovjetsko Unijo in našo kraljevino in da je prišel turški očitek prav sedaj, po nenadni italijanski ratifikaciji besarabskega protokola. seveda nikakor ni slučajno. Pozicija naše kraljevine napram Italiji ie približno ista, kakor je bila situacija predvojne Srbije napram Avstriji, le da smo sedaj močnejši od male Srbije in Italija slabša od nekdanje Avstrije. Kakor je Srbija našla svojo varnost v zaščiti Rusije, tako bi nam bila potrebna sedaj naslonitev na Rusijo, s čemer bi se pomen Rumunije, Bolgarije in eventualno Madžarske, ako bi hotele nastopati v nam sovražnem smislu. temeljito zmanjšal. Misel na zavezništvo z Rusijo se nam ponudi tedaj sama od sebe. Toda od nje do uresničenja je daleč. Danes nam je potrebno zavezništvo države, ki bi predstavljala primerno efektivno moč in s katere pomočjo bi mogli računati. Današnja situacija sovjetske Rusije pa ni taka, da bi se mogli nanjo nasloniti v toliki meri kot nam je to potrebno. Vrh tega bi s tem izzvali še večje nasprotovanje Anglije in s tem indirektno dali Italiji priliko, da svojo sovražnost napram nam pokaže Veliki Britaniji v še bolj simpatični luči. Za take eksperimente so časi pre-resni in mi smo v mnogo preveč osamljeni situaciji, da bi se mogli zadovoljiti z negativno politiko, kakor dela to Rusija. Turčia dela sicer nekaj slič-nega. ampak to nam je slab vzgled, zakaj kakor hitro ji je Italija pokazala svoje grabežljive kremplje, je Angora morala — Angliji prepustiti Mosul, da se ne zaplete neposredno v neprijetne avanture. Take politike si mi ne moremo privoščiti. Situacija tedaj še ni zrela za zveze, Kakršnih želimo. Očitek omahljivosti in neodločnosti nas tedai ne more zadeti. Ne trdimo oa s tem. da je naša diplomacija napram sovjetski Rusiji storila svojo historično dolžnost. Albanska armada Atene. 18. marca, (be.) Albanska vlada je sklenila predložiti parlamentu zakonski načrt za ustanovitev stalne vojske. Kako so hoteli dobiti 50 milijonov „pod roko" Beograd, IS. marca. p. Kakor smo javili je prišlo včeraj v finančnem odboru do prvega konflikta povodom razprave o amandmanu, v katerem zahteva vlada pooblastilo, da sme finančni minister odrejati in vršiti izplačila, kurznih razlik za imunitete državnih dolgov po stvarni potrebi brez ozira na višino odobrenih kreditov. (Naše včerajšnje poročilo ie bilo vsled slabe telefonske zveze nejasno. Op. ured.) Vsled protesta opozicije je minister financ ta amandman umaknil. Danes ie postalo znano, kaj je vlada s tem pooblastilom nameravala. Gre namreč za deficit 50 milij. dinarjev, ki ga je hotela vlada na ta način »profurtimašiti«. Opozicija izjavlja naj vlada ako denar potrebuje, zahteva naknadne kredite. nikakor pa ne gre, da bi si na politično in ustavno nedovoljen način pridobila pravico nekontroliranega izdajania državnega denuria. Izbruh stavke medicincev v Beogradu Beograd, IS. marca n. Študenti medicinske fakultete v Beogradu so imeli danes od 5. do 9. zborovanje. Sprejet je bil sklep, da študenti medicinske fakultete v Beogradu stopajo v stavko v znak solidarnosti z zagrebškimi tovariši, dokler vlada ne izpolni njihovih zahtev glede staža. Trajanje stavke je neomejeno, dokler se vprašanje ne reši Poživljajo se tudi dTugi tovariši, da pristopijo k tej akciii. Smrt graškega škofa Gradec, IS. marca. s. Notoj je umrl, 75 let star, nadškof dr. Leopold Schuster. Romantičen incident v Parizu Pariz, 18. marca. s. Kakor poroča «L' Oeuvre» je italijanski poslanik v Pari. zu protestirali, ker je igralec Avguštin Martini v kabaretu «Notambules» pre dva« jal satiro proti Mussoliniju. Italijanski po. slanik je naprosil pariško policijo, naj pre« pove nadaljno predvajanje te pesmi. Ker pa ni bilo zakonske podlage za to prepo* ved, je policija naprosila Martinija, naj preneha s to pesmijo. Ta demarša je imela le ta uspeh, da je Martini sedaj svojo pe* sem predvajal z opombo: «Prepovedano od italijanskega poslaništva v Parizu». Na vprašanje lista «L' Oeuvre», ali Martini ne pričakuje protestne demonstracije Italija* nov, ki živijo v Parizu, je izjavii umetnik, da nima nikakih skrbi. On ima sedaj v gle* dališču nekoliko mož v avstrijskih unifor* mah in od tega časa ne prihaja več noben Italijan v gledališče. Pred splošno stavko na Poljskem? Varšava, 18. marca. s. Pogajanja vlade z delavci in delodajalci v tekstilni indu* striji so ostala brez uspeha. Delodajalci odklanjajo vsako zvišanje mezd. V Lodzu je za jutri proglašena splošna stavka, ka» teri sc bodo pridružili tudi delavci v neob« hodno potrebnih mestnih obratih. V Var. šavi in v drugih mestih računajo s simpa» tijsko stavko. V šlezijskem premogovnem revirju, kjer so bile tarifne pogodbe s 1. aprilom odpovedane, hočejo delodajalci zvišati delovni čas ne da bi obenem zvišali mezde. Tudi tukaj obstoja možnost splo* šne stavke. Ženevska debata v Berlinu Berlin, 18. marca, (be.) Zunanji odbor zbornice je danes končal debato o poroči* Iu dr. Stresemanna o izidu posvetovanj v Ženevi. Danes se še ni sklepalo v odboru. Predsednik je na kor.cu seje naglašal za« upnost debate. Sofija, 18. marca, d. Pri včerajšnji nastopni avdijenci je imel novi jugoslovenski poslanik Ljuba Nešič govor, v katerem je naglašal svoje zadovoljstvo, da bo mogel po svojih močeh delovati za zbližanje in za sporazum med obema velikima balkanskima narodoma. Ta sporazum je ideal cele generacije v obeh državah; tej generaciji pripada tudi on z mnogimi svojimi prijatelji na obeh straneh meje. Ali svest si je tudi ovir, ki so napoti sporazumu. Vendar obetajo priprave, ki jih je začel njegov prednik Rakič na tem polju in podpora, ki se mu je pri tem izkazovala, da so tla za zbližanje zelo ugodna. Dejstvo, da ga je imenovala njegova vlada na to važno mesto, ie najboljši dokaz za čustva in razpoloženje v Jugoslaviji. Nikakor ne dvomi, da goji ista čustva tudi bolgarski narod. Kralj Boris je odgovoril, da ga zelo Rim, 18. marca. o. Pod naslovom «Čudne priprave» objavlja «Giornale oročajo «Times». ima general Čangšungšang v coni med Šanghajem in Tinangfujem 250.000 mož, mM temi 2000 ruskih belili gardistov. Nadalje London, 18. marca d. Vlada je po dolgem posvetovanju končno izdelala načrt spremembe dosedanjega zakona o strokovnih organizacijah. Zakonski predlog pride že prihodnje dni pred parlament. Glavna določba te spremembe je. da se prepovedujejo stavke, ker da so neke vrste ilegalne zarote. Prepovedano je tudi postavljanje stavkovnih straž v gručah in zlasti prisilno veseli, da vidi v nasledniku Rakiča zastopnika one generacije, ki je delala in še vedno dela za zbližanje med obema narodoma. Navdaja ga zadovoljstvo nad zagotavljanjem, da se opažajo dobra čustva iu ugodno razpoloženje pri vodilnih državnikih Jugoslavije, kakor tudi nad željo po sodelovanju pri zbliževanju med obema sosednima državama. isto razpoloženje in ista čustva navdajajo tudi Bolgare. Zato upa. da se bo ob obojestranski popustljivosti posrečilo odstraniti težave, ki so še napoti dosegi zbližanja. Spričo naglašenih čustev ne dvomi, da merodajni krogi na Bolgarskem ne bi šli poslaniku na roko in zagotavlja, da bo s svojo vlado vred odobril in podpiral vsak korak, ki gre za tem. da se doseže ta veliki cilj. Nastopni avdijenci poslanika Nešiča .ie prisostvoval tudi zunanji minister Burov. tudi na italijanski meji. Izvaja se obširno popravilo cest in že» leznic. ki naj olajšajo mobilizacijo. (Po« ročevalec našteva tu vse ceste in železni* ške proge, ki se bodo iz enotirnih izpre. menile in izpopolnile v dvotirne proge.) V vojaškem arzenalu v Kragujevcu in v drugih državnih tovarnah smodnika se de» la noč in dan. Centralna vojaška uprava neprestano urgira dobave vojnega materi« jala. Nakupujejo se v velikanskih količi« nah šotori in vojaška oprema in se vrše tudi pogajanja z inozemskimi tvrdkami zlasti za dobavo oklopnih avtomobilov in letal. «Giornale d' Italia» pripominja, da vpli* va na Beograd tudi Francija in da je tre« ba s pozornimi očmi slediti nadaljnim do» godkom v Jugoslaviji. Rim, 18. marca. o. Agenzia Štefani po* roča. da krožijo po nekaterih inozemskih listih vesti o Vojnih pripravah Italije, ki naj bi bile v zvezi s posebnim položajem na balkanskem polotoku. Agenzia pravi, da so te vesti brez vsake podlage in da spadajo med one alarmant» ne in protifašistične izmišljotine, ki se več» krat ponavljajo v inozemskem tisku. Italija je vedno in povsod dokazala, da zasleduje politiko miroljubnega sporazu» mevanja ter da nima in da ne bo nikdar imela kakšh posebnih ali neprijatcljskih namenov, ki bi h i Ii v stanu kaliti mir ali kakor koli povzročiti Evropi skrbi. obnovo normalnih medsebojnih odnošaj'»v. Sicer se je neka država ponudila, da bi posredovala v sporu z Litvo, vendar je najbolje, ako se obe vlade sporazumeta z neposrednimi pogajanji. Berlin, 18. marca. e. Kakor poroča bila izročena novemu občinskemu svetu, ki mu je predsednik Kitajec. Tudi večina tega sveta je kitajska. London, 18. marca. e. < Dailv News» poročajo iz Šanghaja: Branitelj Šanghaja general Cangšungšang je od kitajskih trgovcev zah'e-val 1 milijon funtov šteriingov. ker bi sicer umaknil svoje čete ter bi civilno prebivalstvo občutilo vse grozote vojne. pobiranje posebnih doklad v strokovnih organizacijah za politične stranke ali organizacije. Politične doklade v strokovnih organizacijah smejo biti le prostovoljne. Strokovnim organizacijam uradnikov in držav, nameščencev je prepovedano, pridruéiti se takim vodilnim organizacijam, ki imajo politično tendenco ali ki se politično udej-stvujejo. Stavke v Angliji prepovedane Važne spremembe v angleškem zakonu o strokovnih organizacijah. Pred Šanghajem se bije odločilna bitka Splošna stavka v Šanghaju, — Stalno napredovanje kanton-skih čet. — Umik severne armade? Radičevski naskok na ministra Maksimoviča Borni prizori v Narodni skupščini. — Silno ostre obtožbe po« slanca Pasariča proti Maksimoviču. — Spopad med ministrom in radičevci — Zaostritev odnošajev med NRS in HSS. — Danes glasovanje o budžetu notranjega ministrstva. Beograd, 18. marca p. Današnja seja Narodne skupščine je bila otvorjena ob pol 10. Po odobrenem zap.sniku je predsedstvo sporočilo, da je demokratska zajednica predložila Narodni skupščini obtožbo zoper notranjega ministra Božo Maksimoviča. Po prehodu na dnevni red je dobil v speciia'.ni debati o proračunu notranjega ministrstva prvi besedo radikalni poslanec dr. Jovan Radivojevič, ki Je poizkušal braniti notranjega ministra Božo Maksimoviča. Očital je opoziciji, da samo kleveta činovnike, s kri vajoč se za svojo poslansko imuniteto. Cl-novnlkl se bodo morali braniti z brahijalno silo. »Mi radikali smo se že naveličali vaših klevet Prišel bo dan, ko bomo morali od vas zahtevati satisfakcijo!« Te besede revoltirajo opozicijo, ki hrupno protestira, radikali odgovarjajo z izzivanji, iz splošne ga prepira in krika ie sliši glas posl. Pere Markoviča (DZj. Predsedujoči opominja Markoviča: »Q. Markovič, Vi pri vsaki priliki vihtite poslovnik v roki. A istočasno sami delate največji nemir!« Opozicija kriči: »Kaj, mi naj dajemo satisfakcijo Pla< mencu ali Londrevu?« Ropot in prepir postaja čedalje večji. Posl Timotijevič (DZ) zakliče posi. dr. Radivojeviču: »Ti si bi-tangaU Predsedujoči Je primoran prekiniti sejo. Prepir in vpitje v Narodni skupščini se nadaljuje in šele po 20 minutah more predsednik znova otvoriti sejo. Nadaljuje posL Radivojevič, ki vprašuje opozicijo, kaj je zagrešil Boža Maksimovič. Radičev-ska obtožba je bila slaba in brez dokumen tacije. Radičevci sedaj zabavljajo na orožnike, a ko so bili na vladi, so se obdajali s celimi četami orožništva. Ne minister, temveč opozicija povzroča nered v državi. Tem besedam sledijo zopet burni prepiri. Radikal Bingulac izziva posl. Zaniča: »Kdaj se boste vi federalisti polastili vlade, da postavite državo na fedre (vzmeti)?« Poslanec Zanič odgovarja: »Poslušajte to ra-dikalsko državniško veličino. On misli, da je »feder« in federalizem eno in. isto!« (Buren smeh.) Posl. Radivojevič je zaključil svoj govor med oglušujočim krikom In vikom. Demokrat Mi ha jI o Kujundžič je govoril nato o terorju policijskih oblasti v Južni Srbiji, kier bi se moral izmenjati ves policijski aparat Med policijskimi uradniki se nahajajo tudi pobegli kaznjenci. Navajai Je primere, Icier so policijski uradniki v Južni Srbiji izvršili posilstva. Zatem je govoril bivši minister dr. Benjamin Superina o osebi Bože Maksimoviča, ki da nikoli ni iskreno usvojil politike »narodnega sporazuma«. Maksimovič Je za časa koalicije med radikali in radičevci neprestano izzival in povzročal spore. Po Šuperini je govoril radikal Kosta Gnjatič iz Bosne, ki je branil ministra. Obča nervoza se je udejstvovala tudi na popoldanski. seji. Prvi je govoril radičevec Juraj Antaiič o nezakonitostih organov ministrstva za notranje stvari. Radičevec Va-lečič je končal svoj govor z besedami: »Naš narod se ne bo dal zlomiti. Radičevci so prišli v Narodno skupščino vsi po volji naroda, dočim so tukaj poslanci, ki so prišli radi »kundačenja« in presipavanja kroglic.« Pri teh besedah je predsednik Trifkovič razburjen vstal in Valečiču vzel besedo Valečič poskuša govoriti naprej, Trifkovič razjarjeno kriči: Pozivam Vas, da takoj zapustite govorniško tribuno! Vsestranski prepir, med katerim se Valečič vendarle odstrani in besedo dobi bivši radičevski drž. podsekretar posL Pasarič. Izjavlja, da Je Maksimovič dobil največjo moralno obsodbo parlamenta in javnosti in da bi vsak drug minister na njegovem mestu že davno dal ostavko, toda Maksimovič ne samo ne da ostavke, temveč se postavlja na čelo vlade ln s svojim ek&pozejem daje izjave, kakor da je on taktični šef vlade. (Maksimovič: Predsednik vlade me ni desavuiral!) Pasarič nadaljuje: Tako se le ne samo pri nas, temveč tudi v inozemstvu razširilo mnenje, da le Boža Maksimovič glavni faktor v vladi. Ruski list »Vozroždenje« je objavil dopis iz Beograda, v katerem se trdi, da po Pašičevi smrti vodijo glavno besedo v Jugoslaviji oni, ki ne dopustijo, da se prizna sovjetska Rusija. Med temi politiki se najbolj protivi priznanju sovjetske Rusije Boža Maksimovič. (Maksimovič: To Je točno!) Dalje govori Pasarič o tež-kočah, ki Jih Je imela HSS od početka svt». je koalicije z radikali, trdi, da je bil Stje-pan Radič protiustavno in protiparlamentar-no izključen iz vlade. Ukinjenje obznane je bilo razglašeno šele po poldrugem letu, toda tako, da dopušča dvojno tolmačenje. Tam se pravi, da se ustavlja akt obznane, kar po prečanski terminologiji lahko pomeni, da bi se obznana zopet mogla vzpostaviti. (Radikali vzklikajo: Tako je! Tako je!) Pasarič nato slika ministra Maksimoviča kot glavnega sovražnika HSS in intriganta proti Radiču Minister Maksimovič Je dal velikim županom naredbo, da pozovejo poslance HSS. naj pridejo v Beograd, grozeč jim z obznano in zahtevajoč, da se odrečejo šefu stranke Stjepanu Radiču. Vedno znova poskuša, da bi razbil HSS, tudi disidentski pokret v severni Dalmaciji Je njegovo maslo. Niti Stiepan Radič, niti naši seljaškl ministri niso UD sigurni za svoje življenje pod režimom Maksimoviča. (Burna objašnjevania.) Maksimovič drži za vsako ceno splitskega velikega župana Pe-roviča, ki pašuje v severni Dalmaciji. (Maksimovič razburjeno skoči s klopi: To je škandal, to Je sramota, vi ne smete tako govoriti! Nastane velik prepir.) Podpredsednik dr. Subotič opominja Pasariča. ki nadaijuje: Radikali so preprečevali tudi to, da se HSS afirmira v Vojvodini. V to svrho so sklenili z Madžari tak sporazum o njihovih šolah, da je peštanski »Pester Lloyd. pisal, da je ta sporazum dalekc nad-krilil vse, kar so Madžari pričakovali. (Pod predsednik Subotič: »Vi pa daleko nadkri-ljujete ono, kar vam dovoljuje posltfvnik!« Protesti pri radičevcih. Pasarič nadaljuje Radikali so dali Italijanom v Dalmaciji tO' liko privilegijev, da radi tega sedaj vse izgubljajo. Od Beograda do morja imajo pet oblastnih poslancev, v Bosni pa nikjer veČine. To Je plod politike Rapalla, plod politike Bože Maksimoviča Zato bom glasoval proti proračunu. (Radikali Ironično vzklikajo: To še ni sigurno! Smeh.) Pasariču takoj odgovarja minister Maksimovič. Narodna skupščina ne sme niti trenotek ostati pod dojmom onega, kar Je govoril g. Pasarič Zaprepaščen sem, da gospod na visokem državnem položaju, bivši državnik podtajnik. še danes podpredsednik Narodne skupščine, ne izbira izrazov in da je nekolikokrat ponovil stvar, o kateri moram iaz kot minister izreči ostro besedo, da je to kleveta. G Pasarič je ne kolikokrat ponovil, da Je moja politika oa' perjena proti Hrvatom in proti HSS In da držim na visokih položajih ljudi, ki delajo v prilog tujcem. (Radikali vzklikajo: Škandal, sramota!) On je govoril o splitskem velikem županu Perovičn, da zavestno :n namenoma ščiti italijanske interese. To Je sramota, da se to ponavlja proti uradniku, ki je dostojen, pravilen in nacijonalno k j-rekten. Še enkrat pravim: Sramota je, da se take besede govorijo v našem domu. (Ploskanje pri radikalih.) Tako se ne vodi razprava nikjer, najmanj pa v parlamentih. Oglasi se zopet posl. Pasarič. Odločno odklanjam ostre besede Maksimoviča. Hotel sem pokazati, kako Perovič dela Nje govo delo v času volitev je bilo tako, da je moglo bi« samo v prilog našim sosedom. (Maksimovič: Vi ste rekli drugače. Poglejte stenografski zapisnik!) Pasarič: Rek«! sem, da Perovič ni objektiven upravnik, temveč da vedno dela v prilog . (govornik pri tem obmolkne za trenotek. minister Maksimovič pa doda: Tujin!!) Mija misel je bila, da on ne more biti na tem mestu. Ob največjem nemiru konča Pasarič svoj govor. Za niim dobi besedo radičevski poslanec Kežman. Pri tem velika večina radikalov demonstrativno odide iz dvirane Kežman govori o zloraeah oborožene sile. Kot zadnji je govoril Pavle Radič Ostro napada radikale in čestokrat izzove njihove burne proteste, katerim se cusno pridružuje tudi minister Maksimovii Pav.e Radij pravi: Ni res, da so radičevci b'li nelojalni napram radikalom, res pa ic, si? so rad!kal' bili neiskreni in nelojalni proti HSS. Z nar. dom se postopa, kakor z živino. Za m'n'stra za notranje stvari mora priti mož boljših kvalitet, ki bi moral, vedeti, kaj dela. Tu se neprestano naglaša, da »o H «vatle bili osvobojeni! (Radikali: Saj smo vas tudi osvobodili!) Mi preko nismo bili cigani brez nič. Mi smo bili tam na ozemlju nad tisoč let in se nismo premaknili do danes (Radikali Kosta Majkič: Ako ne t)i bilo Srbov, Hrvati ne bi bili osvobojeni.) Pavle Radič: Ako ne bi bilo nas. bi Srb:ja ostala taka, kakor je- bila. Radikali, posebno B> ža Maksimovič protestirajo proti tem besedam Pavla Radiča. Sledijo burni prizori, sredi katerih govornik konča. Seja je bila ob 21.15 zaključena in se nadaljuje jutri dopoldne ob 9 6la-sovanie o budžetu ministrstva notranj:h del bo verjetno jutri. Tudi to smo pričakovali Prepričani smo bili, da bo »Slovenec« tudi uradniške amandmane na vso moč pohvalil. In res, včeraj piše, kakor da so pravi blagoslov božji za vse državne us.už-bence. Pravi, da so amandmani Ie »reforme, kakor Jih uradništvo samo že zdavnaj zahteva«, da bo uradništvo imelo od njih »samo koristi, ne pa kakih neugodnosti«, da gre le za »podporo« itd. »SLS z vso mirnostjo lahko prevzame odgovornost tudi za to delo. Njena prisotnost v vladni večini je najboljše jamstvo, da se bodo pooblastila, ki jih bo vlada dobila, nesebično porabila izključno le v korist države in njenih uslužbencev.« S tem Je »Slovenec« končal članek, v katerem dopoveduje, da Jè »vlada za državne uslužbence«, v posebni notici pa Je še dodal, da se »dobremu uradniku ni treba nikoli nič bati, vsaka poštena vlada ga bo vedno ščitila« Kaj hočete še več! Uradniki naj sedaj poskakujejo od veselja in rajajo noč in dan nàd srečo, ki iih ie doletela. Nebeško kraljestvo Jih od obljub kleroradikaiskega režima čaka še na zemlji. Čemu potem državnemu uradnlštvu še službena pragmatika, čemu zakonito zajamčeni disciplinski postopek pri upravnem sodišču, čemu toliki prelemki. zakaj misliti na odtegljaje za poplavljence, na neizplačane diference, kaj skrbi za penzijsko pravico po 15., 20. , 35. ali 40. letih! Krščanstvo ne pozna materijalizma, v dobi rimsko pravoslavnega režima se lahko živi od samih besed in Blaževega žegna. N komur se ničesar ni bati; saj se tudi dekan Kcbler nič ne boli. Četudi Je navzlic izvrstni kvallfikaci'l izgubil dek?n"4x »Država potrebuje sposobnega, kvalificiranega uradništva, ne pa strankarskih agitatorjev po uradih.« Bog živi dobre uradnike m dobre duhovnfke, za pnli'ikuloëo duhovščino in slabe uradnike bo pa že skrbel klero radikalski režim, da iih bo dobro redila država! Kc!osa!ni dečki «o ti jemiti Dri »Slovencu« Treba bi bPo. da b. včeraišnji »Slovenec« vsak državni nameščenec Citai. Vat piše o uradniških amandmanih, da bi sleherni spoznal brezsrčnost in cinizem klerikalnega norčevanja lz uradništva. Ml, ki dobro poznamo klerikalizem, smo pričakovali. da bo o uradniškem vprašanju prav tako pisal, kakor je pisal. „Hvala Bogu" V svojem poročilu iz Beograda o «važnih uspehih naših ministrov» piše posl. Franjo Žebot tudi to-le: «Odstranjena sta hvala Bogu oba sa-mostojno-demokratska velika župana Pirkmajer in BaltiČ». Ta «hvala Bogu» ni tu slučajen! Eli-minirajmo osebo posl. Žebota, ki res ni tako važna, da bi jo morali še posebej komentirati . . . Toda ni ta izrek nadvse značilen za slovenski klerikalizem? Z uprav maki-javelistično brezobzirnostjo in z zatajitvijo vseh dosedanjih programov se dokoplje do oblasti in prva njegova skrb na oblasti je, da Odstavlja prvovrstno kvalificirane uradnike. Slovenski klerikalizem ne vpraša, ali je ta ukrep moralen, ali smemo svojemu bližnjemu delati krivico. Ne, on odstavlja kvalificirano uradništvo in vzklika proti nebu: «Hvala Bogo!» Tak je klerikalizem: Se prilizuje atavistično prešestni habsburški d nastiji in zavzdihne proti nebu «Hvala Bogu!» Goni slovenske fante, družinske očete in slovensko ljudstvo v krvavo borbo za avstrijske cesarje, opravičuje to s «krščanstvom» in «z večnimi načeli» ter vriska: «Hvala Bogu!» Po vojni mami naše preproste ljudi, jim slika novo državo kot vražjo nevarnost za katoliško cerkev in govori: «Hvala Bogu!» Potem rohni proti radikalom, se re-penči o korupciji, preko noči pa vse pozabi. se združi z radikali tn korupe jo ter blagos'ovi svoje brezvestno ravnanje s: «Hvala Bogu!» Laže in obrekuje politične nasprotni- ke ter zaobrača oči: «Hvala Bogu!» Vara naše ljudstvo o svojem delu za javni blagor, medtem ko izkorišča oblast za strankarske namene ter se blasfemično repenči: «Hvala Bogu!» V tem «Hvala Bogu!» je zapopadena vsa brezdušna nemorala našega kleri-kalizma, ki opravičuje svoje umazano, nasilniško, vseskozi materialistično javno delovane s «Hvala Bogu!» PoiitičnTiKležlrc Nulla dies sine calumnia Poslanec dr. Žerjav objavlja v »Reči« nastopno izjavo: »Pravda« od 18. t m. poroča lz predsedništva kluba SLS, da SLS ni v zvezi z izpremem-bo komisarja pri Trboveljski družbi, pristavlja pa se, da so zveze samostojnih demokratov, z ravnateljem Sku bičem lz afere Slavenske banke znane. Ni treba omenjati, da se Samostoina demokratska stranka v vprašanje komisarja Trboveljske družbe ni niti najmanje vmešavala protestiram pa proti kleveti o zvezi SDS z direkcijo Trboveljske družbe. Klerikalna stranka je res privilegirana, da opera samo z lažmi in klevetami. — Dr. Gregor Žerjav. Primorci in klerikald Primorec nam piše: V proračunski de» bati notranjega ministrstva je zastopnik SDS iznese! škandalozno postopanje s pro» silci za jugoslovensko državljanstvo. «Slo. venec» o tem trdovratno molči. Razume, mo. Klerikalni «gospodarski» ministri so« filašajo s finančno politiko, ki varčuje na ta način, da zabranjuje beguncem — dr* žavnim uradnikom prevedbo na definitiven položaj. Nad našimi onstrap granic se ško» fov list od časa do časa sentimentalno zjo» ka, iste ki so tu pa ob volitvah pohvali kot samostojno misleče ljudi, kadar raču» na, da jih bi mogel nahujskati proti demo. kratom. Ta pohvala je po njegovem mne» nju Primorcem zadostno plačilo. Kvečjemu jih bo jutri «Slovenec» še zafrknil. Priprave za nove volitve v Angliji ki naj bi se vršile že v par mesecih. — Vlada skuša izkoristiti zunanjepolitični položaj. London, 18. marca. g. Vedno se pri pouče- nih krogih opaža stremljenje po novih volitvah, ki da so postale neizogibne spričo neenotnosti konservativne eiranke. Notranje- in zunanjepolitični dogodki zadnjih časov vedno bolj potrjujejo mnenje, da se bo treba odločiti za skorajšen apel na narod. Delavski «Daily Herald» pravi, da je zadnje dni poslala konservativna stranka svojim okrajnim organizacijam navodila, kako naj 6e pripravijo na skorajšnje nove volitve, ki naj bi se morda izvedle že v par mesecih. Vlada namerava baje porabiti dogodke na Kitajskem kot primeren povod za volitve, češ da je treba odločno varovati angleške interese v inozemstvu. Konservativci izrabljajo tudi spor z Rusijo za volilne priprave. Tako je minister za Indijo lord Birkenhead imel javen govor, v katerem je dejal, da je v delavski stranki nekaj levičarsko - radikalnih elementov, ki povzročajo vznemirjenja. Ti elementi so plačani iz Moskve in izvršujejo sovjetska povelja. Oni so edina ovira za vzpostavitev blagostanja in sreče naroda. Govornik je dejal, da bo eovjete vedno imenoval po pravem imenu. Oni eo vlada morilcev in atentatorjev, Či-jih člani se niso plašili umoriti nedolžne otroke, hčere carja Nikolaja. Brez medsebonega zaupania ni razorožitve Zanimiva debata o zračnem oboroževanju v spodnji zbornici. Brez moralne razorožitvg ni vojaške. London, 18. marca. d. Pri drugem čitanjn proračuna o ministrstvu za letalstvo je predlagal bivši državni podtajnik v Maodonaldo- vem kabinetu, Ponsonby, naj se zračno brodovje eploh odpravi. Takoj za njim je povzel besedo vodja strokovnih organizacij Sexton in izjavil v imenu načelstva delavske stranke, da je Ponsonby stavil svoj predlog le v svojem imenu in po nalogu nekaterih prijateljev proti eklepn frakcije. Stranka 6toji slejkoprej na stališču, da bi postopala proti interesom civilnega prebivalstva, ako bi opustila letala baš sedaj, ko se vse evropske države mrzlično oboroiujejo za zračno vojno. Vladni govornik je dejal, da je Anglija, čeprav se druge države tako zelo oborožujejo v zraku, znižala svoj letalski stalež od 35.000 na 33.000 mož V nadaljni razpravi je izjavil letalski minister Hoare, da ee vlada strinja i opozicijo, la je treba omejiti oboroževanje. Ali to vprašanje je v resnici le moralno. Najprej je treba doseči moralno razorožitev in potem šele ла-četi z vojaško. V Evropi se še povsod opaža splošno nezaupanje med državami. Dokler se ne doseže medsebojno zaupanje, tudi ni mogoče misliti na omejitev oboroževanja. Ako bi zbornica sprejela predloge za odpravo letalstva, bi bila Anglija popolnoma nezaščitena^ tam. kjer je najbolj ranljiva. Vlada je več iet omalovaževala letalski program, zato je tudi Velika Britanija spričo drugih držav, ki hitro iznopolniu'ejo svoja zračna brodov-ja, na slabšem. Razorožitev v zraku je eno najbolj zamotanih vprašanj, zato je treba tej stvari postopati previdno in le počasi. Končno je zbornica odklonila Ponsonbyjev predlog za odpravo letalstva s 197 proti 24 glasovom. . Î5C. Pomorska razorožitvena konferenca Pred nekaj tedni je sprožil predsednik Zedinjenih držav misel, da naj bi se sestala v Ženevi konferenca Anglije, Amerike, Japonske, Francije in Italije, na kateri bi se razpravljalo o omejitvi oboroževanja na morju, v kolikor ni uredila tega vprašanja že washington-ska konferenca leta 1922. Coolidgeova želja je bila, da bj se določil za razmerje. koliko malih morskih bojnih enot smejo imeti posamezne velesile, slišen proporc, kakršen velja za oklopnice in velike križarke, namreč 5 : 5 : 3 : 1.75 1.75 (za Anglijo, Ameriko, Japonsko, Francijo in Italijo). Francija in Italija sta odločno zavrnili povabilo na tako pomorsko konferenco. Prva je navedla v bistvu dva razloga: Francija je leta 1922. že itak odnehala do skrajnih mej, ko je bila izenačena z Italijo v pogledu težkih bojnih enot. Nikakor si ne more dati diktirati slič^e omejitve za lahke edi-nice, ki jih rabi za obrambo in vzdrževanje komunikacij s Svojim ogromnim colonijskim imperijem. Nadalje je Francija upravičeno očitala, da bi bila posebna pomorska konferenca samih ve-esil na škodo splošne rarorožitvene conference vseh držav, ki jo pripravlja Društvo narodov v Ženevi. Tudi Italija je navajala slične razloge o svoji odklonilni noti. Toda ti raz-ogi, ki drže za Farncijo, niso dokazilnl za Italijo. Laške kolonije so majhne in Jlizu. Italija jih prav lahko brani s svojim današnjim brodovjem. Ce torej Ita-'ija zahteva, da se je ne sme ovirati v pomorskem oboroževanju, je to na'jas-nejši dokaz, da goji imperialistične, nanadalne načrte. Z odklonitvijo obeh lat'nskih velesil le nadel na*rt 7z sk""no nomorko konferenco vel^s'1 v v~do. Ker pa sta ca Ajuciiia :n Jaoonska načelno odzvali ameriškemu povabilu, skuša zdaj Coolidge doseči svoj cilj s pomorsko raz-orožitveno konferenco, ki bi se je obvezno udeležile samo Zedinjene države. Velika Britanija in Japonska, dočim bi poslali Francija in Italija svoje «opazovalce». S takim povabilom se je torej obrnil te dni na pariško in rimsko vlado. Kakor poroča časopisje iz Newyorka, bi bil Coolidge pripravljen na koncesije napram Japonski, Franciji in Italiji. Razmerje za lahke bojne ladje naj bi bilo 5 : 5 : 4 : 3 : 3 (za Ameriko, Anglijo, Japonsko, Francijo in Italijo) namesto 5 : 5 :3 : Г'< : Г\ ki velja za težke križarke in oklopnice v smislu washing-tonske pogodbe. S takimi obljubami upa Coolidge zvabiti na svojo konferenco Francijo in Italijo. Zaenkrat pa so to samo časopisne vesti, o kaki uradni ameriški obljubi ni znano nič drugega nego to, da ne bo Coolidge vztrajal baš na washingtonskem proporcu, marveč je pripravljen vpoštevati posebni položaj posameznih sil. Katere države bo favoriziral, pa ne vemo. Razmerje, o kakršnem govori sedaj ameriško časopisje, bi bilo zlasti ugodneje za Japonsko in možno je. da je Tokio pripravljen za tako solucijo, saj se je v celi tej zadevi izkazal še najusluž-nejšega napram Coolidzeu. Anglija sicer gotovo pride na konferenco, vse pa kaže, da bo zahtevala zase prvenstvo glede ladij malega tipa, posebno še, če se Francija ne odzove pozivu. Italija bi utegnila tudi biti zadovoljna s številko 3. saj je s tem priznana kot Franciji enakovredna in bo smela zgradti potemtakem brodovje. s katerim bo imela v oblasti vse manjše sile. a bo ogrožala tudi Francijo, ki bo itak morala držati velik del svojega brodovja na oceanih za zvezo s kolonijami. Tako bo imela ИаЧјч na Sredozemskem morju premoč nad Francijo. Če nima Italija še ve~jih amb;cij. bo gotovo poslala na Coolidgeovo konfe- renco «opazovalca», ki utegne kaj kmalu postati uradni delegat. Drugače stoji s Francijo. V njenem življens.tem interesu je, da.se vsaj glede lahkih križark. podmornic in drugih brodov lahkega tipa ne da potisniti na nivo Italije. Zadostuje, da so jo leta 1922. v Washing-tonu izenačili z Italijo glede težkega bojnega brodovja. Del francoskega časopisja se izraža proti pošiljanju «opazovalca» na Coolidgeovo pomorsko konferenco, češ. da ima Francija dokaj slabe izkušnje z Ameriko in ni verjetno, da bi bili r,a Coolidgevi pomorski konferenci v Ženevi očuvani njeni življenski interesi. Zato poziva vlado, naj se ne da speljati na led. Za Francijo edino sprejemljiva je splošna svetovna konferenca za razorožitev na kopnem, na morju in v zraku, kakršno pripravlja Društvo narodov. Coolidgeov separatizem pa more samo škodovati ženevski akciji. Vseeno pa je verjetno, da si francoska vlada le ne bo upala a limine od-, kloniti najnovejšega ameriškega povabila, marveč bo pazila predvsem na to. da se s prisotnostjo svojega opazovalca ne bo moralno vezala glede sklepov pomorske konference. Ipak tudi znaki pomirjenja Kljub delovanju Društva narodov se ne da prikriti, da se v Evropi vedno bolj zaoblikujejo nasprotni si tabori, v katere se delijo evropske velesile in njihovi manjši trabanti. Osobito zadnje leto je ta nasprotja poostrilo in spričo tega nastopajo nasprotujoče si skupine vedno izraziteje. Ali kljub temu je zaznamovati nekaj pojavov v nasprotni smeri, ki jih ne gre prezreti. Iz njih odseva težnja omiliti nasprotja in najti ipak možnost mirne likvidacije spornih zadev. V Sofiji je naš novi poslanik Ljuba Nešid izročil bolgarskemu vladarju svoja poverilna pisma. Ob tej priliki je v slovesnem nagovoru izrekel tople besede v prilog zbližanja med obema državama, naglašajoč, da pripada oni generaciji, ki je od nekdaj zastopala nazore srbskobolgarskega prijateljstva. Z bolgarske strani se je izrekla pozdravna beseda v enako pomirljivo usmerjenem smislu. Pozdravni govori ob takih slovesnih prilikah se seveda ne smejo jemati preveč kritično, niti preveč dobesedno, ali vendar pomeni nastop našega novega poslanika v Sofiji nedvomno znak resnega poskusa, doseči spravo z Bolgari; o tem pričajo tudi nekatere izjave z naše in z bolgarske strani o pogajanjih, ki so se že pletla tekom poslednjih mesecev med obema državama. Sofijsko-beograjsko zbliževanje pa moramo smatrati za centralni problem balkanske politike. Na severu se nadaljujejo razgovori med Poljsko in Nemčijo, da se omogoči obnova trgovinskih pogajanj, katerih uspeh je predpogoj boljših odnošajev med sosedoma. Z angleško inicijativo se skuša doseči sporazum med Poljsko in Litvo. Sedaj gredo stemljenja v smeri, da se Vilna, ki tvori poglavitno sporno točko med njima, v kakršnikoli obliki nevtralizira po vzgledu Gdanskega. Ta načrt zveni že precej drugače nego oni fantastični, o katerem se je že ponovno poročalo in po katerem bi Poljska okupirala še ostalo Litvo. Ce bi se kaj takega posrečilo, kar pa je zelo dvomljivo, tedaj bi se dosegla zelo važna sprava. Že pomembnejši pa je sporazum, ki se je dosegel med sovjetsko Rusijo in Lat-vijo. To je prvi sporazum, ki ga smemo šteti med pogodbe iskrene sprave, dosežene med sovjetsko Unijo in enim njenih sosedov na zapadu. Rusija je šla tako daleč, da je priznala celo razsodišče za spore, ki bi se pojavili med obema državama. S tem je ena od ba'-tiških držav popustila nepopustljivo stališče napram sovjetski vladi; spričo dejstva, da je Latvija v carinski uniji in v najtesnejši prijateljski zvezi z Estonsko, ne more biti dvoma, da se bo tudi ta republika pridružila sporazumu z Rusijo. Angleško stremljenje, da se vzdržijo neugodni odnošaji na sovjetskih mejah, bi se potemtakem v Baltiku ne upoštevalo več, kar je vsekakor za male baltiške republike zelo modro stališče. Iz Bukarešta se poroča, da se d-e 24. marca sestanejo v Kr^zbiihlu na konferenco delegati Rumunije. Madžarske in Avstrije, da se posvetujejo o vise ih zadevah, ki jih je še likvidirati v smislu mirovnih pogodb. Ker ima tudi Nemčija še nerešena vprašanja v odnoš^jih do Rumunije. osobito vprašanie nov~a-nic, ki so jih nemške okupacijske oblasti izdale svoj čas v Rumuni o, naj bi ce udeležila te konference tudi ona." Ali Nemčija se o tem ne mara razgovarjiti na skupni konferenci, zato se trdi. da bo mogla imeti konferenca v Kitzbuhlu Ie informativni značaj. Nemško oboroževanje Pariz, 18. marca. s. Na današnji se;i s»» nata je pri razpravi o naknadnih kreditih, ki jih zahteva vojni minister Painlevé, go, voril senator Eccard iz Alzaciie, ki ie raz* pravlial o proračunu nemške državne brambe. ki postaja vedno večji. Izd af ki za državno brambo so znašali I. 1924. 450 mi. lijonorv ter so zrasli v letu 1927. na 700 mi, liionov. Nemška trgovinska morn?-:-a ;e danes šola za mornariške oficirje. To do. kazuje, da hoče Nemčiia zopet ustvariti svoi prestiž v svetu Dosedanje nemške vlade niso nudile dovolinih garancii. da bi Francija imela zaupanje v miroljubne iz« jave teh vlad. Ministrski predsednik Poincaré je odgo, voril. da vleda resno zasleduje to dejstvo. Ona bo sporazumno s parlamentarnimi od» hori storila vse potrebno za varstvo miru in narodne varnosti. Vojn' minister Pain, levé ni pnsoetvovsl seji DANES! PREMIJERA V JUGOSLAVIJI O A N ES! Veliki «Ufa»-«Balkan» velefilm, posnet v naši Dalmaciji! Pod jadrans Današnji jubilanti in godovniki Ob SOletnici dr. Josipa Čerina Višji kapelnik g. dr. Josip Čerin dopolni ta mesec svoje 60. leto in bo izvajal na današnji svoj god znamenito Beethovnovo «Deveto». Malo je ljudi pri nas in mogoče še manj v bratski Ce. škoslo vaški, ki ga ne bi poznali. Mnogi sa slepo obožujejo, drugi besno sovražijo, kakor ie to pač pri vseh umetnikih. Vsi pa mu morajo priznati velike zasiti-ce na našem kulturnem polju. Ogromno je delo, ki ga je opravil in ga še opravlja, klubujoč vsem težkočam z občudovanja vredno. lahko rečemo mladeniško :-l.-4tio i" en~rtrir> 73 r>DV'digO in pro-cvit muzike Dravske divizije. delo, skrbnost in nesebičnost so njegove temeljne poteze. In ravno v tem je glavna skrivnost njegoviiï uspehov. Kljub starosti je g. dr. Cerin še vedno čil in ga najdeš pri delu bodisi rano zjutraj ali pozno v noči. Nasproti vsakomur uslužen, je iubilar vsekakor zelo simpatična osebnost v našem glasbenem svetu. Za svoje zasluge je dobil priznanje tudi na najvišjem mestu. Bil je namreč 1. 1925. odlikovan od kralja Aleksandra z zlato medajlo za vestno službovanje. Dalje je dobil rumunsko kolajno Carola I„ španski kralj Alfonz XIII. pa mu je poklonil red del Merito Militar. Naravnost popularen je pri godbenikih Dravske divizije. V medsebojnem občevanju ga nihče ne imenuje drugače kakor «naš ata®. L. 1897. je izšla «Cerinova pesmarica», 1. 1910. njegova velika muzikalna študija v Trubarjevih pesmaricah v izdaji Slovenske matice, 1. 1923. prva zbirka srbskih «Kol» za godbo na pihala, I. 1925. pa zbirka slovenskih, hrvatskih in srbskih narodnih pesmi v tisku (v Lipskem). To je edini rukovet, tiskan za orkester: že prej so izšle ali samo slovenske ali samo hrvatske pesmi. Vsekakor največji biser v njegovem umetniškem stremljenju pa bo današnja uprizoritev Beethovnove «Devete» in smo prepričani, da se pri tej priliki Ljubljana skromnemu delavcu pošteno obdolži. Jože Lapajnar Najstarejši naš današnji jubilar je Jože Lapajnar, ki danes praznuje svoj sedemdeseti god. In najskromnejši, ker si je s svojimi žulji zaslužil kot navaden mizar sinočno bakljado, muziko in petje ter vse časti, ki ga z njimi časti ljubljansko občinstvo. In častilci vedo, da v njem slave pošteno delo in dobro, za vse enako požrtvovalno srce. Kodom v vasici Komendi pri Kamniku, je ze v svojili miaditi leun poKazal izredno zanimanje za godbo. Že v petem gimnazijskem razredu ie bil orga-nist in pevovodia. Hkrati je obiskoval glasbeno šolo Filharmoničnega društva, ter se učil pri H. Gerstnerju gosli. Od 6. gimnazijskega razreda je sodeloval v nlharmoničnem orkestru pri velikih simfoničnih koncértih kot goslač ali vijo-list. Po končanih gimnazijskih študijah je bil eno leto angažiran kot goslač pri ljubljanskem deželnem gledališču. Ko pa je to 1. 1887. pogorelo, se je preselil na Dunaj, kjer je študiral pravo, na Cecili-jini šoli pa izpopolnjeval svoje glasbeno znanje. L. 1896. je dovršil konservatorij z odliko in prišel v Ljubljano kot koncertni vodja Glasbene Matice in učitelj matične glasbene šole. Kot tak je v treh letih priredil v vsaki sezoni po tri velike koncerte. Največji deli, ki ju je izvajal sta bili Mozartov Requiem in Bacilov Pasijon po Sv. Mateju. To ogromno svetovno delo je izvajal, dr. Cerin prvi v Sloveniji v slovenskem jeziku, in sicer 26. let prej kot se je izvajala v češkem jeziku aprila 1924. v Pragi. Razen teh del pa je izvajal še veliko slovanskih, n. pr. Dvorakovo simfonijo v F-duru, Slovansko rapsodijo, Opol-dnevnico, Slovanske plese, več Smetanovih, Glinkinih in Cajkovskega skladb. Leta 1905. je stopil v nov delokrog glasbe, kateremu je ostal zvest do danes. Prevzel je namreč mesto vojaškega kapelnika na Dunaju. Od leta 1908. vio 1У16. je bil vojaški kapelnik v Pragi, kjer ie njegova godba slovela kot ena najboljših in se ga Pražani še danes spominjajo s spoštovanjem in veseljem. Po prevratu je leta 1919. v težkih povojnih razmerah začel po naročilu tedanjega ljubljanskega divizijskega komandanta generala Smiljaniča sestavljati vojaško gedbo v Ljubljani, ki jo votli še sedaj skozi vse viharje z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo ter jo je dvignil na nivo enega prvih simfoničnih orkestrov v naši državi. Sadovi njegovega delovanja kot vojaški kapelnik so izredno bogati. Naj omenimo samo, da ie priredil od prevrata dalje nič manj kot 19 simfoničnih koncertov. To pa je samo en člen v vrsti njegovih zaslug. Mnogo grenkega je šio v tem dolgem č;. .n na jubilantov račun, storil pa je vedno vse in tudi dosegel vse. kar je !>''o v danih razmerah mogoče. Nikdar ne izgubi duševega ravnotežja in zna najti vsikdar pravo pot. Trdna vera v Pred sedemdesetimi leti je bil rojen v Kamni gorici na UorenjSKcm m pred 65. leti je prišel v Ljubljano učil se mizarstva k Doberletu, očetu naših gasilcev. Zato ni čuda, da je takoj, ko je dorasel, tudi on pristopi! k prostovoljnemu gasilnemu društvu, ki ga že 47. leto šteje med svoje najvestnejše in najdejavnejše člane. Kljub svoji visoki starosti je Lapajnar namreč še vedno delujoč član in poveljnik III. čete. Ne morebiti čemeren komandant, temveč strumen in mladosten vzornik svojim tovarišem. Mladost mu je ohranilo le delo brez počitka in oddiha, njemu belemu starčku, ki je že pol stoletja pripravljen noč in dan priskočiti na pomoč svojemu bližnjemu proti ognju, vodi in drugim šibam božjim. Kot delavec je vedno držal s svojim gospodarjem: devet let je bil pri Doberletu, pri Naglasu pa zvesto služi skoro pol stoletja že tretjega gospodarja. Kot vedno čuječi gasilec je tvegal svoje zdravje in življenje pri vseh požarih minulega pol stoletja v Ljubljani in okolici. Leta 1880. je gasil pri Bam-bergu in papirnico v Medvodah, 1. 1882. papirnico v Vevčah in ogenj na Viču, 1. 1884. je reševal kmečke domove v Mateni na barju, 1.. 1886. tovarno za klej 1. 1887. gledališče v Ljubljani in smod-nišnico v Kamniku, kjer so ga razglasili že za ubitega, pa je padel le njegov sosed, L. 1892. je pomagal pri Dolencu v Wolfovi ulici, 1. 1895. v Mostah in pri Jakopiču na Emonski cesti. Med potresom je bil vse noči na straži pri kuhinjah in podiral zrahljane dimnike. Med tem časom in pozneje je bilo seveda polno drugih požarov in nesreč, kjer je bil mož na svojem mestu, a največji so bili leta 1905. v tovarni na Fužinah in 1906. na Studencu in istega leta silna eksplozija smodnišnice Leta 1907. je gasil pri Predoviču in 1909. baron Schvveglovo hišo na Bleiweisovi cesti. Med vojno je prebil vso noč pri eksploziji smodnišnice, ko se jih je le malo upalo v bližino. S postaje je vso vojno in ob vsa- kem nočnem času prevažal, ranjence v bolnice, češ «ker so taki reveži». Še celo Gorico je šel gasit z 8 tovariši. Bil je seveda najstarejši med njimi, a dajal jim je s svojim neustrašnim nastopom vedno pogum. Tovariši gasilci, ki so mu sinoči na tako slavnosten način pokazali svoje priznanje, so ga tudi že prej odlikovali. Ima bronasto in zlato medajlo in tovariši so mu darovali «za spomin» srebrno palico, zlat ščipalnik in zlato uro in ga izvolili tudi za častnega člana svojega društva. Mestna občina ga je imenovala za meščana. Vsa odlikovanja in časti so že pošle, a ata Lapajnar še vedno vihti oblič in čaka, kdaj ga strel na gradu požene iz postelje. Tak je bil vedno in tak naj še dolgo ostane! Jožef Arhar - šestcleset-letnik Gospod Jožef Arhar, posestnik in mizarski mojster v Vižmarjih, ter eden najagil-nejših delavcev na polju slovenskega gasilstva, je praznoval dne 15. t. m. 60letnico svojega roistva. • Ko se je 1. 1883. ustanavljalo v Št. Vidu. gasi.no društvo, ga "iiajuimo ze iiied prvimi .soustanovitelji. -Cim pa jegfadi razvoja šentviške okolice nastala potreba razširjenja in poglobitve varnostnih naprav glede požarov, je slavl.ienec tudi v Vižmarjih z vso vnemo in požrtvovalnostjo ustanovil .1, 1903 gasilno društvo. Po njegovi inicijativi se jc kmalu nato ustvarila »Savska gasilska župa«. v kateri so včlanjena vsa gasilna društva od Medvod pa notri' doli do Laz, in katere načelnik je še do danes. Poleg velikih zaslug na polju gasilstva pa se je slavljenec tudi udejstvoval pri drugih prosvetnih društvih, n. pr. pri Rokodelskem društvu, Čitalnici itd. Ko je bil podžupan občine Št. Vid, se je izvršila po njegovem intenzivnem delu prepotrebna napeljava vodovoda v podobčino Vižmar-je. za kar mu ie hvaležna vsa podobčina. Za vse te zasluge človekljubja in za ves njegov dolgoletni nesebični trud za javni blagor kličemo slavljencu k njegovi 601et-liici Na mnoga leta! Josip Peharec - petdeset-letnik Tih in skromen, kakor je bil ves čas svojega iivuju« on »am, prcziv.ju iuui ta svoj praznik. In vendar poznamo Slovenci malo mož, ki bi imeli za seboj pestrejšo pot skozi življenje. Sai nima Tržič v zadnjih tridesetih letih niti enega pomembnejšega dogodka zaznamovati niti v političnem, še ^nanj pa v narodnostnem vprašanju, da ne bi bil Peharec v prvih vrstah. On je bil prav za prav vodja vseh pokre-tov, ki so šli za tem, da pride naš narod do svojih pravic. Naj navedemo samo par točk iz njegovega življenja. Leta 1903. je osnoval z drugimi rodoljubi »Sokola«. Z bratoma Pircem in dr. Ku-šarjem je prišel iz Kranja in se taki;j priglasi! kot prvi za člana lega novega bojnega društva. Z istim društvom je leta 1904 poleti vprizori! velike demonstracije proti Nemcem, ki so odjeknile po vsej" tedanji južni, nemški Avstriji. Istega leta na jesen se je »na primeren« način poslovil od znanega nemškega hujskača Riegerja, ko je ta odšel.iz Tržiča. Vsa nadaljna 4 iefa — od 1904 do 1908 — so izpolnjena z bojem proti nemški trški občinski upravi. Z besedo, še bolj pa s svoiim ostrim peresom, je bičal po časopisih slabo, strankarsko gospodarstvo te klike in tako pripravljal njeno propast, k; je prišla leta 1912, ko je Tržič koreniio pomedel z njo in jo za vedno vrgel v nemoč. Bil je stalni dopisnik tedanjega tednika »Gorenjca«, pisal pa je tudi v »Slovenski Narod« in pozneje v »Jutro«. Ker mu Nemci drugače niso mogli do živega, so ga oklevetali v javnosti tako, da sploh ni mogel dobili službs. In tako je moral leta 1908 ko se ic vrnil iz Prage, kjer je bil prvi predsednik »Saveza jugoslovenskih akademskih društev«, v službo v Kla-njec v Hrv. Zag-orju. Tam je osnoval leta 1909 Sokola, ki pa je po njegovem odhodu mirno zaspal Ali ravno ta ustanovitev je najlepši primer njegove požrtvovalnosti in neverjetne energile Khniec je bil namreč v tistih časih naizagrizenejši kotar dr. Franka, in je bila ustanovitev kake organizacije v jugoslovenskem dulin skoro nesmiselna. Istega leta ie prepisal v Klanjcu za Srpsko-hrvatsko koalicijo avstrijsko diplomatsko šifro. Leta 19C9, okoli Božiča, se je zopet vrnil domov in se leta 1910 pojavlja na Jesenicah kot tajnik tamkajšnjega Sokola. Ali ni mu bilo dolgo časa usojeno življenje na Jesenicah. Spustil se je zopet z vso vnemo v narodnostna borbo in tudi tu mu je sovražnik zlomil vrat, a ne upognil. Napeti pustolovn: roman, ki se odigra m cbalah francoske Rivijere. Italije, Ažurne obale, Rajske doline, Comskega in Ciard= skega jezera, Benetk, ter od Dubrovnik* do Boke Kotor ske in Črne gore. Krasni naravni posnetki! Zanimivo! Izredna pu« stolovščina! Veselo potovanje mladce« leoega in ako ne bog-atega loida (igra lcp; prikupljivi Oskar Marron). Danes ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. Pri vseh predstavah igra naš priznano naj* boljši orkester Ljubljane. LJUBLJANSKI DVOR Telefon 397 Od tega časa ie služboval po raznih mestih naše ožje domovine, ves čas pod čuie-čim policijskim nadzorstvom, dokler se mu takoj po Božiču leta 1914 ni posrečilo pobegniti v Srbijo. Dobil je takoi službo, pa se tudi takoj bo mobilizaciji javil v dobro-voljce. Od tega časa je vezana njegova usoda na usodo srbskega naroda. Omenjamo samo toliko, da je bil od avstrijskih oblasti obsojen na smrt. Seveda se ni dal ujeti in se je vrnil domov šele 1 1919 po Božiču. Takoj tega leta ie stopil na čelo Sokola in ga je vestno in previdno vodil do 1921 leta. ko se je preselil v Kranj. Tržiški Sokol ga je imenoval častnim članom. V Kranju pa je že leta 1922 osnoval »Orjuno«, ki je bila pod njegovim vodstvom pač ena najvzornejše delujočih organizacij, ki je izzvala spoštovanje celo od njenih najza-grizeneiših nasprotnikov. Letos se je preselil na Jesenice, kjer biva sedaj. Ali ni to trideset let, izpolnjenih samo z bojem za narodove pravice tako kruto tep-tanega naroda? Vemo, da te vrstice ne bodo po volji jubilantu, pa naj nam oprosii našo dobro voljo in naj sprejme naše čestitke tako iskreno in prijateljsko, kakor iskreno mu jih prinašamo. Na mnoga leta! Pesnik Gliša Koritnik pri svoji stojnici ob Zmaje« vem mostu v Ljubljani. (Nje* gevo nagrajeno pesem in živ« Ijenjepis glej na 11. strani da« našnjega lista.) Mali oder Danes ob 3. uri popoldne Ln v nedeijo, 20. t. m. cb 3. in 6. popoldne vprizori steg ljubljanskih skavtov na marijonetnem odru TKD Atene dve slovenski noviteti, bajko »Previdni uhu in kresna noč* v enem dejanju in igrokaz v treh dejanjih »Oj, ta nespretni Toma«. Pri obeh igrah nastopi v glavnih vlogah Gašperček, ljubljenec vseh naših malčkov. Dasi se je branil z vsemi štirimi, zagovarjajoč svoie pravice, so mu vendar zamenjali njegovo pisano oblekco z živobarvnim skavtskim krojem, mu posadili na glavo ši-rokokrajeti klobuk in zavezali krog vratu rdečo ruto Sprva še je počutil malce slabo v tej nov' opravi, toda kmalu se ji je privadil ter zopet veselo zaplesal po odru, pripravljajoč se za poset svojih vernih častilcev. In kakor vsakemu skavtu, tako so tudi njemu nadeli gozdno ime — Previdni uhu. Tak, prerojen in prekrojen, pride v gozd, baš na kresno noč. Navajen svojega novega »poklica« je pozabil nahrbtnik in šotor v vlaku, pelerino in palico pa izgubil. Brez vseh sredstev, lačen, žejen in truden se vle-že pod štor nà mah, da bi v sladkem snu P-ozabil na svoje gorjé. In tedaj oživi krog njega gozd. Lahna mciodija završi skozi veje dreves, gobice zaplešejo svoj ples — kresna noč . . . Tudi nagajivi škrat se veseli te noči, ko lahko po dragi volji nagaja ljudem, ki so zašli v gozdu. In tako ne prizanese niti spečemu Gašperčku. V sanjah ga pričara v sredo strašnih zveri, da revček hipoma pozabi na svojo avtoriteto med lutkami in se trese od strahu. Zveri, ki ne trpe med seboj človeka, ga posade na ogenj in ga med divjim plesom iz človeka spremene v uhuja. v sovo. Takega ga puste v rozdu in se vrnejo v svoja bivališča . . . Ko se Gašperček prebudi iz tega strašnega .na, odhiti, kar ga neso pete, iz temnega gozda- ... V drugi igri nastopi Gašperček kot NTe-pretni Toma ter nam prikazuje svoje življenj med skavti. Nositi mora ogromen, •ažak nahrbtnik, da se mu krivé noge, po nerodnosti pade v vodo. prismodi polento, straži taborišče v strašni noči, v katp-ri se mu prikazujejo podzemna bitja in duhovi, vedno pokaže svojo nespreinost v tem novem življenju — a pri vsem tem ne izgubi svojega humorja, svoje dobre volje. ŽENA DEMON Vrela argentinska kri, ki ne pozna mej v ljubavi in strasti! Greta Garbo in Antonio Moreno. Režija: Fred Nibto, režiser velefilma «BEN--HUR» Film. ki z demonsko močjo privlači in osvaja, je pred durmi kina «Dvor». Smehljajoč sî uda v usodo in nas zabava do konca, dokler ne spozna, da širokokra-jen klobuk in rdeča ruta nista za njega in da se pač le najbolje počuti tak, kakršen je bil do sedaj med lutkami . . . Predprodaja vstopnic danes, dne 19. t. m. in v nedeljo, dne 20. t. m. od 10. do 12. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. Jugoslavija polna italijanskih vohunov Skrivnostna misija italijanskih podjet:j. Inženjerski oficirji kot navadni šoferji. Pred dnevi je prinesla sarajevska «Večerna Pošta» članek z nas.ovom «Italijansko prodiranje v Bosni», v katerem je navedla razne pojave, ki opravičujejo govorice o problematičnih misijah italijanskih podjetij v naši držav i. Sedaj je priobčil isti list še slcdeCe zanimive informacije: 2e ponovno smo opozorili na italijansko ofenzivo na našem ozemlju. Sedaj zopet dvigamo svoj glas in opozarjamo na nujno potrebo, da se neko znano italijansko podjetje v naši državi likvidira. Zal pa to vprašanje še sedaj ni rešeno in italijanski uradniki in deiavci se še dalje šopirijo pri nas, njihova glavra naloga pa je, da pošiljajo italijanski vladi zaupne informacie. Italijani pa so prodrli še dalje v notranjost naše države in imajo tudi veliko podjetje za eks-ploatacijo gozdov. Po poročilih, ki smo jih dobili, šoferji tega podjetja niso šoferji po poklicu, temveč inženjerski oficirji, ki imajo posebna navodila in naloge od italijanske vlade. Glede na naše «prijateljske» zveze z Italijo, njene «miroljubne» namene in njeno neobičajno živahno delavnost v Albaniji, je vsekakor potrebno, da se posveti posebna pozornost vsem Italijanom. ki se mude v posebnih poslih v naši državi. Deco na morje! Ugodni vpliv morja in južnega solnca na naše zdravje je splošno znan. Zato opažamo, da poseča vsako leto več mladine našo obalo. Hvalevredno akcijo je započelo »Kolo jugoslovenskih sester» s tem, da pošlje vsako leto večje število dece na morje. Smotreni uspehi tega dela pa so otež-kočeni, ker ni na razpolago primernega poslopja oziroma zavetišča. Kakor se nam poroča, se obrača tudi v tem oziru na bolje. Društvo »Skrb za mladino« v Ljubljani bo zgradilo v Aleksandrovem na otoku Kr-ku v najkrajšem času moderno dečje zavetišče, ki bo odgovarjalo vsem higijen-skim predpisom ter bo imelo prostora za sto otrok Stavbišče je Izredno srečno izbrano. Razgled .na sosedne otoke перорч-no lep. Morje plitvo, mimo in kristalno čisto in naravni zaliv, ki bo tvori! kopališče, ima gladko dno, je izredno plitev ter harmonično zaokrožen. Priprave na stavbišču so že v teku. Napravljen je nov betonski vodnjak ter navožena večja množina peska. Zadovoljen, da bo v doglednem času uživala te krasote naša mladina, sem zapustil ta prijazen kraj. Prijazni Aleksandrovci so mi povedali, da so tudi sosedne parcele odprodane Slovencem in bomo v kratkem dočakali prvo slovensko obmorsko naselbino. Po povratku sem se zanimal za imenovano društvo ter zvedel, da se trudi z vsemi silami, da svoje načrte čim prej uresniči, da se pa bori s težkočami, ker ne najde med občinstvom pravega umevanja. Baš to dejstvo mi je potisnilo pero v roko prej, nego sem mislil. Mislim, da govorim iz srca vseh mladinoljubov, če apeliram na slovensko javnost za podporo temu pre-koristnemu društvu. Cujem, da se priredi v mesecu aprilu v ta namen velika tombola. Poskrbimo,, da ne ostane niti ena karta ne-razprodana. Popotnik iz Ljubljane Papriko orožniku v oči Na 5 let obsojeoi komunist je nasui orožniku paprike v oči in skušal pobegniti. V četrtek popoldne se je dogodil v Beogradu v Kneza Mihajlovi ulici izredno zanimiv dogodek. Ob priliki zadnjega komunističnega procesa na 5 let obsojeni komunist Zlatko Schneider iz Zagreba je na originale« način skušal pobegniti iz zapora. Približno pred desetimi dnevi je prišel iz Zagreba v Beograd Zlatkov oče Vladimir Schneider in prosil sodnika Zoriča, da mu dovoli sestanek s sinom. Sestanek je bil dovoljen in se je nato Vladimir Schneider vrnil v Zagreb. V četrtek popoldne je prišel vnovič v Beograd in prosil zopet sodnika, da mu dovoli sestanek s sinom, češ, da mu je prinesel čaja in masla. Res je orožnik Kovačevič privedel Zlatka iz sodnega zapora in se je vršil nato sestanek med očetom in sinom v sobi preiskovalnega sodnika Zoriča, s katerim je prišlo do živahnega prerekanja. Sodnik je zato ukazal orožniku Kevačeviču, naj kaznjenca odvede zopet v zapor. Potoma pa je Zlatko Schneider segel nenadoma v žep, se obrnil in vrgel orožniku v obraz pest stolčene, ostre paprike, zdirjal nato po stopnicah navzdol in skozi glavni vhod v Knez Mihajlovo ulico. Čeprav je imel polno paprike v očeh, je orožnik kljub temu stekel za njim in vpil: »Primite ga!« Ljudstvo je na cesti začudeno opazovalo prizor, vendar pa ni mladeniča nihče ustavil. Ta je tekel naravnost proti nekemu avtomobilu, ki se je polagoma pomikal po ulici ob sodnem posloplu. Nenadoma je skočil na stopnico avtomobila, vendar tako nerodno, da mu je spodrsnilo in padel je na kolena Tedaj pa je 2e prihitel neki orožnik iz sosedne ulice in Zlatka Schneideria aretiral, svojega tovariša Kovačeviča pa odpeljal v najbližjo lekarno, kjer so mu podelili prvo pomoč. Neznani avtomobil je izginil z največjo naglico. Zlatka Schneiderja so takoj privedli zopet na sodišče, kier se je pričelo zasliševanje. Tako on kakor tudi njegov oče odločno zanikata, da bi bil beg zasnovan že pri zadnjem sestanku med njima. Start Schneider je izjavil, da se je pripeljal z avtomobilom samo radi tega, ker ga muči revmatizem. Soferia ni poznal, ker je vzel prvi avtotakso, ki ga je srečal. Proti večeru pa je pre'skava dognala, da je imel avto številko 183, ki ie last Ivana Perka-ča. šofiral pa je Andielko Ilič. Papriko je dobil Zlatko v zaporu in jo je shranil, da izvrši s pomočjo nje atentat na orožnika. Zanimivo ie. da se je na enak način posrečilo svoiečasno pobegniti tudi frvšemu komunističnemu poslancu Kosti Novakoviču. Tudi njega je čakal pred bolnico, v kateri se je nahaja! radi bolezni, avtomobil z za-oaljenim motorjem Preiskava se nadaliule in policila uoa, da se ji bo pri tel DrlVki nosrečilo razrešiti natančno tudi uganko, kdo ie pomagal tudi Kosti Novakoviču. da je pobegnil. Lov na sfp^^a znanca pol* I Ljubljana, 18. marca Med redkimi pasanti, ki so bili na cesti že nekaj minut po 6. uri zjutraj, je zapazil danes detektiv Ivan Dobravec v Florijan-ski ulici v oddaljenosti petdeset metrov sumljivega mladega moškega, nosečega dva velika zavoja usnja Detektiv se je jel zanimati zanj in ko ga ie pogledal natančneje, je spoznal v nJem že starega policijskega znanca. Isti hip pa se je ozrl na detektiva tudi mož z zavojema pod pazduho in zdelo se je, da ie tudi on spoznal detektiva. Zato je naglo zavil v eno stranskih ulic, a se čez čas vrnil zopet v Florijansko ulico, kjer mu je oprezujoči detektiv nenadoma stopil nasproti. Oni se je zdrznil, vendar se ga je hote! ogniti in odkorakati s tovorom naprej. Tedaj ga je detektiv ustavil: »Kdo ste?« Dobil je kratek odgovor: »Tak. saj me poznate, da sem Raznožnik!« Tisti hip pa je že treščil svoje breme ob tla detektivu pod noge, se brzo okrenil in se pognal v beg po Florijanski ulici in dalje v Rožno ulico, odtam pred Prule, nazaj v Hrenovo ulico, nato na 2abjek in zopet pred Prule. Divjal je pred zasledujo-čim detektivom, kar so ga nesle noge. Za njim in pred njim je bilo tudi mnogo drugih zasledovalcev, ki so se pridružili gonji in končno so vse ulice tamkaj odmevale od vpitja vedno naraščajoče množice: »Priml-te ga! Drži ga' Zgrabi tatu!« Raznožnik je še vedno begal sem in tja, skakal kakor splošeno žrebe, padal in se zopet pobiral ter končno izgini! na dvorišče hiše »Marijine Toplice« na Prulah, kjer se je stisnil v kot neke drvarnice. Bilo pa je že prepozno, kajti detektiv Dobravec mu je b!l kratko za petami. Upehani Raznožnik je imel ravno še toliko časa, da je v naglici posegel v žep in odvrgel vitrih, ko je že planil v drvarnico tudi detektiv in ga uklenil. Detektivovemu bist- remu očesu ni ušel tudi mali važni predmet, ki se ga je malce prej rešil drzni vlomilec. Spravil je vitrih v žep in odšla sta z aretovancem na policijsko direkcijo, spremljana od velike množice radovednežev. Aretirani vlomilec je gledal krvavo In težko dihale okrog sebe, ves divji na te ljudi, ki so mu privoščili tako smolo. Za njim je kmalu prišel na policijo tudi čevljarski mojster Kari Blatnik iz Florijanske ulice št" 3.. v č^gar delavnici je bil Raznožnik nekaj pred 6. uro v posetih in kamor je prišel s pomočjo vitriha. Ukradeno usnje je bilo vredno okrog 1500 Din. kajti bilo ga je celih osem kož. Stanko Raznožnik je doma iz Lesc na Gorenjskem ter je star šele 26 le svoji mladosti pa ie bil zaradi t.i< šestkrat kaznovan. Ljubljanska je zasledovala že od pretek • je bil zasačen p*i vlomu v n j« v Gradišču, pa se mu je p da je stražniku pobegnil. Raznožnik sc je klatil vso zimo po de-ieli in se preživljal samo s tatvinami. Fant je izredno nevaren, ker ie odločen in je celo med zasliševanjem izia-vil nadzorniku, da se ne straši pred ničemer in da je v nevarnosti celo pripravlien ubijati Popoldne je bil Raznožnik predan sodišču, ki ga gotovo ne bo sodilo najmi-leie . . . Iz Kranja r— Razdelitev podpore poplavljencem v Poljanski dolini. Kakor smo že poročali, je ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa ponovno nakaz»! kranjskemu krajevnemu odboru podporo, in sicer v iznosu 120.000 dinarjev, ki naj se razdeli med najpotreb» nejše poplavljence v kranjskem srezu Pretekli torek in sredo je posebna depu» tacija, sestoječa iz srezkega poglavarja go» spoda Znidaršiča iz Kranja, delegata oblast nega odbora Rdečega križa g-. Malneršiča iz Ljubljane in srezkega kmetijskega refe» renta g. Hladnika iz Kranja, razdelila orne» njeno vsoto onim posestnikom, ki so po lanskoletnih poplavah trpeli tako škodo, da jim je grozil pogin. Podpore so bili delež» m posestniki iz občin Oslica, Trata, Po» liane, Zminc, Škofja Loka in Gora Poleg podpore oblastnega odbora je komisija raz» delila še 27.000 dinarjev od državne pod» pore za nabavo semen. Obdarovani posest» riki so podali izraze velike hvaležnosti zlasti Rdečemu križu, ter obljubili, da bo» do v najkrajšem času vsaj v večjih občinah ustanovili krajevne odbore Rdečega križa, te največje humanitarne institucije v dr» Javi. r— O novi motorni brizgal ni in avtomos bitu je prejelo tukajšnje Rešilno in gasil» no društvo obvestilo od pariške tovarne, da sta že izročena Nacijonalni zvezi fran» ciskih gasilcev v Parizu v preiskušnjo. Koncem tega meseca bo tovarna odposla» la naročeno brizgalno in avtomobil v Kranj Najbrže bo prvega maja v Kranju sloves» na blagoslovitev brizgalne in avtomobila. r— Pred gradbeno sezono Mestna ob» čina kranjska je izdala stanovanjsko do» voljenje g. Ignaciju Grašiču, ki je zgradil pod Jelenovim klancem ob Savi lično hiši» co z dvema stanovanjema, ki je dobila hiš» no številko 49. — Iz' ošček X Leopold Le» nardič je dobil stavbeno dovoljenje za adaptacijo gospodarskega poslopja v sav» skem predmestju na vrhu Jelenovega klan» ca, bivšo pristavo g. Matije Goloba, v eno» nadstropno zgradbo z dvema stanovanje« roa in avtogaražo. Dovršena stavba bo go» tovo kras okolici zlasti ob državni cesti. Nadalje je izdala občina stanovanjsko do« voljenje za novo pridobljeno podstrešno stanovanje v hiši št. 5, kokriško predmest« je, ki je last g. Ivana Kende r— Sadjarski tečaj v Kranju Podružni» ca Sadjarskega in kmetijskega društva za kranjski sodni okraj je priredila od 10 do 11. marca v Kranju tridneven tečaj. Kako veliko zanimanje je vladalo za tečaj, priča lepa udeležba kmečkih udeležencev iz bliž» nje in daljne okolice, ki jih ie bilo stalno čez 60. Na tečaju sta predavala sadjarski učitelj g. Fran Kafol iz Ljubljane in sre» ski kmetijski referent g. Hladnik o splo« šnem sadjarstvu, specijalno o sajenju, cep» ljenju, oskrbovanju sadnih dreves. V ne» katerih vrtovih pa so imeli udeleženci tu» di praktičen pouk, pri katerem je poleg predavateljev sodeloval tudi ravnatelj go« spod Zirovnik. Za tečaj je votirala kranj« ska okrajna blagajna večji znesek. Na te» čaju je bil sprejet sklep, da se priredi v Kranju na jesen sadjarska razstava, zve» zana s praktičnim tečajem za uporabo sadja. Iz Laškega 1— Brez prestanka se razni «Slovenčevi» dopisniki zaletavajo v napredne Laščane, dasi ti klerikalce pustijo popolnoma v mi» ru, razen pri volitvah, ko jih tako silno in brez usmiljenja naklestijo. In to boli in 7ge klerikalni svet: tole Laško jim je bru» no v očesu, ta nepremagljiva demokratska in napredna trdnjava jim kali veselje, ki ga uživajo nad svojim vemim ljudstvom. Pa jih bo še bolelo Nam pa naj dajo vsaj to pravico, da se tuintam branimo pred njih nizkotnimi napadi. Evo, nekaj naših obramb: Okrajni zastop ie poscb» no boleče mesto na gotovem delu «Sloven» čevih» dopisnikov. V okr zastopu ni po» litike in ne strankarstva, trezno, mirno in premišljeno se tam vrši gospodarsko de» lo v prid celemu okraju brez razlike strank in oseb. Pri tem delu se udejstvuje» jo v hvalevredni slogi pristaši vseh strank in tudi razsodni možje iz SLS, ki so vsi brez izjeme želo zadovoljni s tem delova» njem sosveta in gerenta, tako, da si ne želimo nobenih izprememb. Izven sosveta pa se seveda najdejo ljudje, ki niso z ni» čemer zadovoljni, oziroma bi bili zadovolj» ni le, če bi bili v sosvetu in če bi mogli tam zadoščati svojim sebičnim namenom. V tako nevarnost je spravil klerikalec Ban» tan vse občine, ko je zahteval razveljav» ljenje sklepov, s katerimi so bile prevzete razne občinske ceste v upravo okrajnega zastopa, ste že poročali. Vaš članek je vzbujal po vsem okraju veliko pozornost in ogorčenje pri vseh strankah. Moral se je oglasiti «Slovenec», da spravi svoje «bravce» zopet v dobro voljo in zmoto. Odgovor je bil klavern: na glavno vpra» šanie, tičoče se cest, «Slovenec» sploh ni odgovoril, temveč le na podpore in sub» vencije, ki se baje deliio brez kontrole. Slovenec» pa zamolči, da pri tem, kakor povsod, sodelujejo tudi gospodje iz SLS, da so bili računi pregledani po odposlan» cu vel. župana in da se letno pregledajo po računskih pregledovalcih, med kateri» mi so tuli možje iz SLS. Klerikalec Ban; tan je s svojimi somišljeniki s pritožbo pri pravil Rečičanom potovost, da v doglednem času okr zastop ne bo mogel prevzeti njih ceste, spravil je vse občini laškega okraja v nevarnost, da bodo morale sprejeti na» zaj vse v povojnem času od okr. zastopa prevzete ceste ter naložiti kmetom neznos» na bremena. Mi povdarjamo: klerikalno gospodarstvo vodi v propast! 1— Dražba gramoza je «Slovencu« dala povod za grde izpade proti okr. zastopu in osobito prori g. Derganu. Ta je bi! po» oblaščen, da vodi dražbo V družbi z go» spodoma Babičem in Bašem. G. Babič je odličen pristaš SLS in vseskozi pošten mož. K dražbi so bili pripuščeni le oni, ki so prijavili svoje ali tuje kamnolome Te kamnolome v kolikor kakovost gramoza že ni bila znana, se je strokovnjaško pre» gledalo. «Slovenec» očita sedaj g Derganu da je izključil od dražbe g. Hrastnika iz Laškega in g Riickla iz Hrastnika in druge pristaše SLS ter da je v svoji demokratski brihtnosti dokazal, da je poleg apnenca našem okraju tudi granit. Radi verjame» mo, da ta dopisnik ne pozna drugih for» macij in drugega kamenja — mi pa že pri klerikalnih glavah razločujemo dve forma» ciji: eno trdo kot granit, drugo pa mnogo rrehkejŠo kot apncnec Izključen od draž» be ni bil nihče osebno, saj je znameniti klerikalec Hrastnik, o katerem «Slovenec» trdi, da je bil izključen, izdražba! gramoz za neko progo, izključen pa je bil s kam» nolomom trobendolskega premogokopa, ki je za gramoz premehak in zanič, in zapne» riico, ki jo je hotel še naprej razkopavati ir. dovažati na cesto kamenje, opeko ir. mort, kakor je to že delal v veliko raz» burjenje in nevoljo vseh voznikov. G. Rii» ckla smo dosedaj poznali kot odločnega našega somišljenika in volilca. Kako ga klerikalci sedaj za sebe okupirajo, ne raz» umetno. Dejstvo pa je, da je bil on z gra» mozom iz svojega kamnoloma izključen od dražbe, - kakor je bil izključen brat geren« ta okr. zastopa, g. Roš iz Hrastnika, z istim pramozom. Dolgoletna izkušnia je pokazala, da je ta gramoz manj vreden in neuporaben za tako prometno cesto, kot je ona v Hrastniku. V nekaj dneh se ta gramoz spremeni v blato — v veselje Hrastničanov gotovo ne! Tako pristransko je tedaj bilo postopanje okr. zastopa in g Dergina pri dražbi gramoza. Ce ste po» šteni, popravite krivico, ki ste jo delali okr. zastopu in njih članom. Iz Trbovelj t— Qbčni zbor gasilskega društva. Pri Birtiču v Hrastniku se je vršil občni zbor gasilskega društva v Hrastniku, ki je po» tekel zelo animirano. Dnevni red se je večinoma sukal okoli proslave 401etnice obstoja društva, ki se bo vršila v dneh 18. in 19. junija. Občnega zbora se je udeležil tudi 731etni Ivan Sočan, nadučitelj v p., ki je bil ustanovitelj društva in obenem vseh 40 let poslevodeči tajnik. t— Nove cene mesa Okrajno glavar« stvo je določilo nove cene mesa. Odslej stane 1 kg prvovrstnega mesa 16 Din, dru» govrstnega 13 Din, tretjevrstnega 8 Din, 1 kg teletine 18 Din in svinjine 22 Din. t— Prostor za meščansko šolo. Meščan» ska šola v Trbovljah, ki jo prično sedaj spomladi zidati, bo stala na občinsikem zemljišču ob. okrajni cesti, ki vodi iz Tr« tovelj v Hfastnik. Z izdelavo načrta in stroškovnika je poverjen stavbenik Rudolf Ročak v Trbovljah. t— Uradni dan sodišča. Uradni dan okr. sodišča se bo vršil v Hrastniku v ponde» Ijek 21. t. m. Piiporoiaoi veliko za og > ih3 modrotov. otorca% «s?knvrs ne mreže z o! i va postelje d vare itd. Vtlika izbira ?ime, alti a (Seegias) vedno v za'ogi in na ceneje prodaja FRANC JAGER. ta-etnk LJUBLJANA, Sv. Petra nasip št 29 Pol g Zmajs^esa (ore e mesais^tga) mostu Svetla glava Av'.v' Kg« droetrer- JEVIM backinom Najbolj preiskušene recepte razpošilja na željo brezplačno in pr< sto od poštnih pristojbin Dr. Oether, d. z o. z«, Miribor. Napisi aa ploščah prevlečeni z radio»tmkturo morejo se citati tudi ponoči. — En primer. Ш K NOGAVICE,,KLÏUÇ Sport Tekme za prehodni pokal LNP Na praznik 19. t. m in v nedeljo 20. t. m sc na športnem prostoru ASK Primorja ob Dunajski cesti nadaljujejo tekme za pre» hodni pokal ljubljanskega Nogometnega podsaveza. Na praznik se odigrajo pre» ostale tri tekme I. kola: ob 10.30 Jadran . Reka, ob 14.30 Slavija : Slovan in ob 16. uri Primorje : Svoboda V nedeljo se cd* igra nato II kolo med štirimi zmagovalci v L kolu, in sicer ob 14.30 med Hermesom in zmagovalcem iz tekme Slavija : Slovan ter ob 16. uri med zmagovalcem iz tekem PrimOTje : Svoboda in Jadran : Reka. Peti zmagovalec iz I. kola, SK Ilirija, igra 25. t. m. v naslednjem kolu r zmagovalcem v tekmi Hermes : Slavi ja»Slovan. Tekme 19. t. m. bodo prinesle predvido» ma že jako zanimive igre, ker so si Reka, Jadran, Slavija in Slovan precej enaki pro» tivniki. Zanimiv bo tudi prvi letošnji na» stop Primorja, čeprav 19. t. m. ne naleti na baš močnega nasprotnika. S tekmama med 4 zmagovalci iz I. kola v nedeljo se zanimivost pokalnih tekem seveda znatno stopnjuje in ker so klubi danes kolikortoliko že v treningu, je v II. kolu pričakovati napetih in ostrih srečanj. SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes, v soboto in jutri, v nedeljo, obakrat toč» no ob 14 uri nogometni trening, strogo ob» vezen za vse igrače L moštva in rezerve. — Jutri, v nedeljo ob 10 dopoldne sesta» nek in trening juniorske skupine in vobče mlajših igralcev. Ob tej priliki razdelitev izkaznic za leto 1927. — Ob 15. un v ne» deljo igra juniorsko moštvo prijateljsko tekmo z SK Panonijo na igrišču v Zgornji Šiški; moštvo se določi na dopoldanskem sestanku. — Načelnik. ASK Primorje (nogom. sekcija). Za današnjo in jutrišnjo tekmo so določeni sledeči igralci: Erman I. in II., Slamič, Peč» nik, Jančigaj, Birsa, Vindiš, Korče, Drami» fanin, Čamernik, Uršič, Čebohin, Bauer, Jug II., Bervar. V garderobi je treba biti vsaj pol ure pred pričetkom. — Načelnik. SK Jadran. Opozarjamo vse članstvo kot ostale ljubljanske športnike, da se vr» ši v sredo 23. t. m. športno predavanje s skioptičnimi slikami v dvorani Rokodel» skega doma. Predava dr Šarabon. Pričetek cb 20. uri. — Odbor kluba se je konstitu» irai sledeče: predsednik nadsvetnik Zaje, podpredsednik ravnatelj Šaplja, tajnik Bo» štjančič, blagajnik Matjašič J., odborniki: dr. Šarabon. Markič. Ahčan, Klopčaver, Milač. — Za današnjo tekmo s SK Reko, ki se vrši na igrišču Primorja ob 10.30 do» poldne postava moštva, kot je bila že do» ločena. Namesto Perka igra Rape. Prosim točno ob 10. vsi igrači, kot reditelji na igrišču. — Tajnik. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Pri» hodnji teden se prične ob ugodnem vreme» ru trening na igrišču Določeni so slede» či dnevi: torek, četrtek, in sobota. Zače» tek vsakokrat ob 17. uri. Udeležba je ob» vezna za vse atlete. — Načelnik SK Ilirija (damska sekcija). Danes po» poldne Л 14 uri trening na igrišču obve» zen za vse igralke. Opozarjam predvsem novo prijavljene, da se sigurno odzovejo pozivu. Za nedeljski trening se izdajo na» vodila pri današnjem treningu. Istočasno je prinesti s seboj in oddati vso klubovo opremo, ki jo imajo posamezne članice doma. Jutrišnja tekma proti Mariboru od* pade, ter se vrši dne 25. t. m — Načelnik. Otvoritev hazenske sezone v Ljublja» ni. ISSK Maribor : SK Ilirija. V petek dne 25. t. m. otvori SK Ilirija letošnjo hazen» sko sezono Za nasprotnika si je izbrala svojega najopasnejšega nasprotnika v Slo» veniji, družino ISSK Maribora, ki je do» segla v jesenski sezoni prav lepo formo. Ilirija bo imela težko stališče napram moč» nemu nasprotniku ter bo morala poslati v boj svoje najboljše moči. ako bo hotela zmagonosno oditi z igrišča. Cas tekme in prostor bomo objavili pravočasno. Vsa kolesarska društva in klubi se vabijo, da pošljejo svojega zastopnika za konstituiranje «aveznega pododbora za Slovenijo 25 t. m. točno ob 11. dopolne v gostilni Lozar, Ljubljana, Sv. Jakoba trg. Savezni turnir za določitev državne nogometne reprezentance. JNS je za 25., 26. in 27. t. m. določil izbirne tekme, pri katerih bodo »odelovali najboljši igrači Splita. Beograda in Zagreba. 25 t. m bodo igrali najboljši 'grači splitskega podsaveza proti A teamu zagrebškega podsaveza 26. marca nastopi reprezentanca beograjskega !4>dsaveza proti B timu zagrebškega pod* saveza, 27. marca pa bo igralo 11 izbranih igračev proti kombiniranemu timu Splita, Zagreba in Beograda. Na te tekme so po» vabljeni tudi podsavezni kapetani imeno» \anih podsavezov, ki bodo z nasveti šli saveznemu kapetanu pri sestavi državne re prezentance na roko. Na Ljubljano se je tudi topot pozabilo. Službeno iz LLAP (Iz seje upravnega odbora dne 11. III. 1927.) Na mesto odsto» pivšega tainika I. g. Kumpa se kooptira v upravni odbor g. Vlado Kramaršič Vse dopise ie v bodoče nasloviti na V. Kra» nraršič, Ljubljana, Rimska cesta 9. Dopis SK Ptuj se vzame na znanje (novi odbor). Na dopis SK Jadran se odgovori pisme» nim potoj Dopis SK Ilirije (rekordi J. Tratnik) se odstopi JLAS v rešitev Pozi» vajo se vsi savezni in pod-savezni sodniki, da vpo.šljejo čimpreje pripravnostne izja. ve. — Tajnik 1. Budimpešta proti Subotiei m licogru; au. Prihodnjo nedeljo igra ena hud mpe* štanska nogometna reprezentanca v Suh. tiči proti tamošnji reprezentanci, ena p.t v Bc-ogradu proti beograjski reprezentanci. Teani proti Subotiei je močnejši kakor oni pioti Beogradu SK Ilirija (tenis sekcija) naznanja, da ctvori svoje tenis prostore takoj ko nasta« ne primerno vreme. Za tekoče leto so do» ločene partije po 4 osebe Vsaka partiia |-o igrala trikrat na teden po poldrugo uro ir sicer dvakrat v večernih urah in en* krat zjutraj Tenis prispevek se je znižal r.a letno 250 Din, za dijake pa. ki igrajo dopoldne in popoldne na letno 100 Din. Vsi tenis igrači naj se prijavijo do konca i/arca pri g Juliju Deu, Kmetska posojil* niča ali pa pismeno na SK Ilirija, tenis sekcija, Ljubljana, kavarna Evropa, ter naj v prijavah navedejo, v katerih parti* jah po 4 in v katerem dnevnem času že* Ii jo igrati. Pri priiavi se plača klubska čla* narina za leto 1927 in tenis prispevek za prvo polletje, nakar vsak član prejme iz* kaznico, ki daje pravico igrania na kluh* skih prostorih. — Načelnik. Šah Simiiltanska produkcija na Vrhniki. \.i jx>\abilo je prišel dne 13. t. m. nn Vrhniko ljubljanski šahiet g. Ciril Vidmar, ki je igral simultanko z osmimi našimi šahisti. basi so kazali ti veliko ambicije, se je vendar pokazalo. da jim manjka .sistematične šole, ki naj bi jih usposobila za igranje z močnimi Ijub-ljanekimi šahisti. Po več kot enourni igri so se morali zadovoljiti domači z ničlami. Cirilu ni mo^el vzdržali niti naš champio;.. vrhniški Capablanca. l'oraz pa nas ni stri. pač pa nam vlil novega poguma. Po temeljitih vajah ki bodo sledile, po igrah, ki jin bomo igrali s klubi v Logatcu. Žireh, B -rovnici, Rakitni in drugod, bomo imeli nai toliko treninga, da bomo pozvali zopet ljubljanske šahiste na junaški mejdan. — šahovski klub na Vrhniki. Celjski šah. V nedeljo dne 13. t. m. se jc vršil v Celju v hotelu «Evropa» ob 3. popol* dne šahovski turnir med celjskim in šišen* skim šahovskim klubom v smislu pravil Jugoslovenskega Šahovskega Saveza za na* slov kluba prvaka v državi. Zmagal jc Celi« ski šahovski klub s 6 : 2 točkama. Igra jc potekla ves čas zelo napeto in ob veliki ude ležbi zanimajočega se občinstva, ker si jc stalo nasproti po osem najboljših tekmo* valcev obeh klubov. Vsak tekmovalec je igral Ie z enim tekmovalcem drugega kluba S svojo zmago je Celjski šahovski klub popravil svoj lanski neuspeh proti Varaž* dinskemu šahovskemu klubu ter je priča* kovati, da bo svoj uspeh častno branil tudi proti močnejših klubom! — Odbor. Prosueti Ljubljanska opera Ga. Zolotarevié kot.-gost v Manon. Znamenita pevka Bolgarka, gospa Zolota-revič iz opere v Sofiji'je včeraj gostovala v naši operi v ulogi Manon. Pevka, ljubeznii-ve, zelo simpatične zunanjosti, je postavila na oder Manon, ki je uaše, sicer maloštevilno poslušalstvo v vsakem cziru popolnoma zadovoljila. Njen glas, v višini nekoliko oster, v nižini dokaj širok, je v srednji legi mehak, sladak, iskren, zmožen vseh nijans, se ukrade v srce ter spominja približno na organ slavne Poljakove. Pa tudi v igri sta si podobni. Gospa Zolotarevič je bila zlasti ]>o tretji sliki predmet najživaihnejših odobravanj. Zelo bi bili veseli, ako bi dragi gost pri nas nastopil še nekolikokrat, da ga ep> zna in po zaslugi oceni tudi širše občinstvo. —č. Sobota in nedelja v ljubljanskem Narodnem gledališču. Na praznik sv. Jožefa sc poje v operi ob treh popoldne Kalmanov;. opereta »Grofica Marica«, zvečer ob S. sc igra v drami Begovičeva narodna drama »Božji človek«. Naslednji dan. v nedeljo p sta v operi dve predstavi in sicer popoldne ob treh Straussova opereta »Terezina«, zve čer ob pol osmih pa je prva repriza Satt-nerjeve opere »Tajda«, drama pa vprizori isti dan zvečer ob 8. burko »Ugrabljene Sa-binke«. Vse te predstave, razven Taide so ljudske pri znižanih cenah. — Občinstvo opozarjamo, da je začetek nedeliske večerne operne predstave »Tajda« ob pol 20. uri ircdtfvo Vremensko poročilo Meteorološki m»od » t.inMiiini 18. marca 1927. Višina barom» trn Hi'S> ш Kraj Cas ipazovanja e o « 03 & Ë U Ljubljana (dvorec) . Maribor . Zagreb . , Beograd . Saraievo . Skopi ie . . Dubrovnik Split Ргчћа 14. 21 /74 b 7?5-' 7'27 7/36 7 4-2 773 x /74-4 '7 -H 7/1-1 71 6 >73* 0 0-3 : 3 < 8-6 1-0 10 30 4-0 100 »■0 l-o »5? I» Str.ei veti. Ir brzin» o C o ■o „ n 41 90 2 5* 85 82 74 72 ЗУ 70 E 0.5 NE 05 WNW 0.5 'Ilir no N\V 7 Tirno E 1.5 mirno F 15 ENE 1.5 mirno 10 10 0 0 0 4 0 0 o o 7 Vrsta padavine ut opaiovvolv » mm o.;, zanaja oo îe.iu, luna vzhaja ob 19.11, zahaja ob 6.58. Najvišja temperatura danes v Ljubljan. 14.0 C, najnižja 0.8 C. Povprečni barometer je danes v Ljubljani višji za 1.0 kot včeraj. Dunajska vremenska napoved za soboto: Jasno vreme. Tržaška vremenska napoved za soboto: Lahni severni vetrovi, nebo večinoma jasno temperatura od 5 do 12 stopinj, morje mirno. Domače vesti * Avstrijsko odlikovanje ministrskega predsednika. Avstrijski poslanik na našem dvoru s. Hoifinger je predvčerajšnjim pri slavnostnem sprejemu predsedniku vlade g. Nikoli Uzunoviču izroči! lento najvišjega avstrijskega odlikovanja. * Štipendije za visokošolce - gozdarje ukinjene. Minister za šume in rude je ukinil štipendije za visokošolce - gozdarje, ker so v novem budžetu štipendije sploh znatno reducirane. 4 Nove ameriške vojne ladje v Dalmaciji. Prihodnji teden prispejo v Split štirje razdirala" torpedovk ameriške voine mornarice. * Z ljubljanske univerze. Na ljubljanski univerzi je v poletnem semestru, ki se je pričel 12. marca, vpisanih 1140 slušateljev in slušateljic in sicer: na tehnični fakulteti 463 (med temi 11 žensk), na juridični 369 (16 žensk), na filozofski 247 (54 žensk), na medicinski 72 (6 žensk) in na teološki fakulteti 89. 4 Rezervne oficirje opozarjamo na izredni občni zbor, ki se bo vršil v ponedeljek 21. t. m. ob 20. v mali dvorani Kazine v Ljubljani Na dnevnem redu ie samo vprašanje določitve prispevka za spomenik kralju Petru I. v Ljubljani. Ker je dolžnost vseh rezervnih oficirjev, da po svojih močeh tudi gmotno podpro akcijo za postavitev spomenika, je udeležba na izrednem občnem zboru častna zadeva vsakega po-edinca. * Stanje gripe v Jugoslaviji. Državni hi-giienski zavod v Beogradu javlja, da je bilo v vsej naši državi dne 7. marca na gripi bolnih še 38.333 bolnikov. Gripa torej znatno pojema. V petih tednih, t. j. od 1. februarja do 7. marca t. 1., je v Jugoslaviji na gripi obolelo 185.200 umrlo pa 1098 oseb. * Izpremembe na železnici. Na progi Beograd-Ljubljana je počenši od 15. marca podaljšan promet vagon-restavratita v br-zovlakih štev. 1 in 2 do Jesenic in v nasprotni smeri. * Promocija. Na univerzi v Gradcu je promoviral v petek bivši davčni kontrolor gospod Adolf P r i s t o 1 i č iz Rogatca za do ktorja pravde in državoznanstva. * Pozor učitelji! Na osnovni šoli v Šoštanju je razpisana poleg 2 mest za učiteljice tudi 1 služba za učitelja. Ker leži Šoštanj v prelepi Šaleški dolini ob železnici, vabimo tem potom posebno učitelje, ki imajo veselje tudi do izvenšolskega narodnega dela pri raznih društvih, gledališčnih igrah, orkestru itd., da zaprosijo za to mesto. Šola, na kateri je 10 razredov, je zunaj in znotraj obnovljena, poleg tega se ravno sedaj dela rov prizidek za 6 razredov. Nadalje obstoja 3 razredna obrtno-nadaljevalna in 2 razredna trgovsko-nadaljevalna šola, kjer so vsi učitelji zaposleni. V Šoštanju je dovolj prilike za razne zabave krajše in dališe izlete, pa tudi dovoli prilike za nadaljno izobrazbo Poleg ljudske šole je tudi popolna meščanska šola! Torej — kdor še ni stalno nameščen ali kdor hoče spremeniti službeni kraj nai prosi za Šoštanj! Čas ie do 25. t. m. * Transevropski ckspres preko Jugoslavije. Pred kratkim se je v Baden-Badenu vršila konferenca železniških strokovnjakov ki so razpravljali o novem voznem redu, ki stopi v veljavo dne 15. maja. Konferenca je pri tej priliki sklenila, da se prvič uvede direktni ekspresni vlak iz Londona preko Nizozemske, Nemčije in Jugoslavije na Grško in na orijent. Ekspresni vlak. ki odhaja iz Londona, bo imel v svoji kompoziciji dva oddelka; eden bo vozil v Ateno, dTugi ra bo preko Sofije in Carigrada vezal London z orijentom. Ta transevropski ekspres bo znatno skrajšal čas potovanja. V naši državi bo ta ekspres vozil preko Jesenic, Ljubljane, Zagreba in Beograda do Niša, drugi oddelek pa preko Skopl.ia v Ateno. V Ljubljano bo ta vlak prihajal ob 8.35, v Beograd pa ob 21. zvečer. Za gospode! Za spomlad naimodeinejše obleke, površnike itd. Najcene;ša dobaviteljica tvrdka F. Lukič, Pred škofijo štev. 19. Ola šana p ačila. * Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana obvešča člane da od Glavnega odbora za zgradbo hrama Sv. Save na Vračaru v Beogradu razpisani natečaj za izvršitev skic za ta liram nasprotuje veljavnim natečajnim predpisom. Zaradi tega je članom zabraniena udeležba pri tem natečaju. V slučaju, da je kateri član že pričel z delom, naj dosedaj izvršeni izdelek shrani do morebitnega ponovnega pravilnega razpisa. * Važno za večje posestnike. Potom Društva kmetijskih strokovnjakov za ljubljansko in mariborsko oblast išče večie število kmetijskih strokovnjakov vseh kvalifikacij iti za vse panoge namestitve v kmetijski službi. Opozarjajo se torej posestniki, pri katerih so mesta izpraznjena, da se lahko obrnejo na društvo (Maribor, vel. županstvo, inž. Zidanšek) za posredovanje. * K občnemu zboru »Merkurja« v Ljubljani. Prošli teden smo poročali, da se je občnega zbora »Merkurja« v Ljubljani udeležil tudi načelnik Trgovskega gremija v Slovenigradcu g. Klinar. Naknadno se nam poroča, da se ta gospod v resnici piše Janko Klun. kar s tem popravljamo. * Gibanje v organizaciji vinogradnikov. Na seji 12. marca se je konstituira! likvidacijski odbor vinarskega in sadjarskega odseka Kmetijske družbe za Sloveniio v Mariboru, ki je obenem pripravljalni odbor snu-iočega se vinarskega društva v Mariboru in sicer: predsednik ravnatelj A. Puklavec, podpredsednik dir. A. Žmavc. tajnik ing. Ivo Županič, blagajnik ing. Sergej Goriup, odborniki višji klet. nadz. I. Zabavnik, prof. Priol, S. Robič, R. Košar, J. Nemanič. Pravila določajo med drugim, da se dosedanja krajevna vinarska društva zveze vinogradnikov pretvorijo v podružnice novega dru štva. Ustanovni občni zbor novega vinar skega društva se vrši dne 2. aprila ob 10.30 na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mari boru. Novo društvo začne izdajati svoje gla silo, v katerem bo" obravnavalo poleg vinarstva tudi ostale kmetijske panoge. List bo izhajal enkrat na mesec in bo stal na le-40 Din, posamezne številke Dih 4. Člani društva dobijo list brezplačno. Vinogradniki in prijatelji vinogradništva se nujno vabijo, da se udeležijo ustanovnega obč. zbora, na katerem se bo med drugim predlagala tudi članarina za tekoče leto v znesku Din 20. Prijave članstva odnosno naročila na list sprejema do ustanovnega obč. zbora »Pripravljalni odbor za ustanovitev vinarskega društva v Mariboru« sredtiia vin. in sadj. šola in krajevna vinarska društva. * Književna tombola Jugoslovenske Matice. Včeraj je bila izžrebana četrta številka in sicer štev. 33 (trideset tri). S štev. 24 in 7 so btle izčrpane vse ambe, s štev 43 so bile zadete prve, s štev. 33 pa bodo zadete že zadnje terne. Tombolske tablice, ki so s temi štirimi številkami zadele terno (tri številke v eni vrsti), nai se pošl.ieio najkasneje do 24. t. m. v zaprti kuverti na naslov Jugoslovenske Matice. Ljubljana, Šelenburgo-va ulica 7-11. Za slučaj, da bo do tega dne vposianih več takih tablic, nego je še preostalih dobitkov, se bo vršilo tega dne za dobitke še ožje žrebanje in se pozneje vpo-slane tablice ne bodo mogle več vpoštevati. * Odbor Udruženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov- sekcija Ljubljana se je za leto 1927 konstituiral tako-le: predsednik ing. Janko Mačkovšek, 1. podpredsednik ing. Leon Mencinger, II. podpredsed nik ing. Alojzij Hrovat, I. tajnik ing. Ladislav Bevc. II. tajnik ing. Nace Perko, 1 blagajnik ing. Ciril Pire, II. blagajnik ing. Boris Hribar, I. knjižničar ing. Karel Tavčar II. knjižničar ing. Stanko Dimnik. I. gospodar ing. Josip Černivec, II. gospodar ing. Josip Štolfa, Odborniki: ing Josip Pavlin, ing. Pavel Verbič, ing. Fran Zelenko, člana nadzornega odbora pa sta ing. Viktor Ska-berne in ing. Vinko Strgar. Pomlad vabi v netm Nešteto izle ov bomo podvzeii. Vsakdo naj si omisli za to le na boljše športne čevlje, „Gouarje". ali lovske čtvlje, ki jih izdelu e tdina špeci ama izdelovalca športnih čevlje^ J. Brajer, Breg štev. 1. * Rezervni oficirji, ki potrebujejo za prijavo, da so si pridobili pravico za napredovanje v višji čin potrdilo, da niso biti sodnijsko kaznovani in da niso v sodni preiskavi, naj za takšno potrdilo prosijo pri krajevno pristojnemu državnemu pravdni-štvu. Nravstvena izpričevala, katera ie tudi treba priložiti prijavi za napredovanje v višji čin, pa izdaja v Ljubljani in Mariboru policija, v Celju in Ptuju okraina glavarja v ostalih občinah pa občinski uradi. Nravstveno izpričevalo velja kot dokaz dobrega slovesa in da imejitelj ne pripada protidr-žavni politični stranki. To se obiavlja na osnovi pojasnila velikega župana. — Pod odbor Ljubljana. * Polet naših avijatikov v lndiio. V bližnjih dneh odideta iz Novega Sada v Pariz naš ze-akopii^ii k-.pfn.i ' ad1':; S^r.c,-rr.an in zrakoplovni poročnik Baidan. V Parizu prevzameta avijon. s katerim bosta v etapah poletela do Bomba.va v Indiji in nazaj do Novega Sada. Preletela bosta nad 12.000 km. Polet gre preko Bolgarije, Turčije, Sirije in Mezopotamije in Perzije v Tndi io. Naša pilota bosta letela v vojaški uniformi z državno kokardo na aviionu. To bo začetek serije velikih poletov. * Spomladanska potovanja po Jadran, skem morju. Jadranska piovidba na Sušaku priredi v letošnji spomladi več zabavnih potovanj po Dalmaciji otokih iti Črni gori. Tretje potovanje se bo vršilo od 26. apr. do 6. maja, četrto od 9. do 19 maja, peto od 22. do 31. maja, zadnje od 4. do 13. junija. Vse podrobne podatke in obvezne prijave pri Tourist-Office, Ljubljana. * Domači Prijatelj. Izšla je druga številka Domačega Prijatelja z vsebino: Mirani Jarc Le enkrat biti; Lovro Kuhar: Sektor št. 5; Gostav Strniša: Razodetje: Villiers de L' Isle-Adam: Čudovita domišljanja gospoda Redouxa; Ing. K— r—: Gradnja stanovanj; M. Grošljeva: Pri zobnem zdravniku; Prof Saša Šantel; O batični tehniki: Bogdan Zupan; Nekaj o fakirstvu in hipnozi, itd. itd. Veliko veselja je napravil list našim damam s člankom prof. Saše Šantla. ki nazorno popisuje batično tehniko. Ta panoga ročnega dela je pri nas le prav malo poznana, dasi-ravno je batik najinteresantnejše de!o. Priuči se ga lahko ves ženski svet in ie trud bc-gato poplačan, ker so možne vsakovrstne kombinacije. Čitateljice, ki imajo smisel za umetnost in talent za risanje ter samolastno udejstvovanje, lahko z batik-tehniko dokažejo vse svoje znanje na polju umetniške fantazije. Članek »O gradnji stanovanj« prinaša praktične nasvete o gradnji, dalje kako je omogočeno priti do zadostnega in cenenega kredita in prinaša nekai dobrih načrtov. List se naroča pri upravi na Sv. Petra cesti št. 24. in stane letno samo 20 Din. * Razsodba v »slani« aferi. Okrožno sodišče v Tuzli ie pretekli četrtek izreklo razsodbo v znani aferi malverzacij s soljo. Lastnik agenture Milan Ilerič in uradnik uprave «Raše» sta bila obsojena vsak na tri leta ječe, žena pa na poldrugo leto ječe Vsi trije skupno morajo plačati državi 2 milijona dinarjev odškodnine Za pomlad priporoča svojo prvovrstno zalogo vsega manufakturnega blaga, krasno moderno sukno za obleke za gospode in dame 1er vse druge potrebščine najceneiša družinska oblačilntca M. Ban, Resljeva cesta, štev. 7. * Otrok zgorel v domači hiši. V Marini pri Trogiru ie preteklo sredo pogorela hiša sel.iaka Luke Matijaša. V hiši ie zgorel tudi triletni otrok. Oče in mati sta bila aretirana dokler se nesreča ne pojasni. * Zagoneten harikiri. V Zlarinu pri Šibe-niku je žena tamkajšnjega posestnika Ljuba Nikolina izvršila »harikiri« ter si obenem prerezala tudi vrat. Ker nikdo ne ve za vzrok groznega čina domnevajo, da je uboga žena zblaznela. * Občni zbor Društva trg. potnikov in zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani bo 10. aprila ob 10. uri v restavraciji Ljubljanski Dvor v Ljubljani. V slučaju nesklepčnosti se bo vršil občni zbor uro kasncie in sklepa pravoveljavno ne glede na prisotno število članov. 430 * Podružnica SPD na Jesenicah vljudno vabi člane in prijatelje planinstva na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedelio dne 27. t. m. ob pol 10. dop. v gostilni Mesar na Jesenicah. Dnevni red: Poročilo načelstva, čitan.ie in sprejem novih pravil SPI), volitev odbora iti raznoterosti. * Žika je samo ena. Zaradi izredno dobrega okusa ima vedno več prijateljev. Ni čudno, če se pojavljajo tudi oonaredbe. Pri nakupu pazite zato na ime »Žika«. 276 * Pri oteklinah jeter izpij dnevno 2—3 čaše vroče Radenske vode! 88 * Oglasni oddelek »Jutra« v Prešernovi ulici št. 4. uraduje danes za stranke od 9. do 11 ure. * Nenavaden pojav. Znana tvrdka Ljubljanski magacin v Celju, Kralia Petra cesta 13. je pričela v svrho čim večjega prometa z veliko loterijsko prodajo manufakturnega blaga. Ta prodaja, ki je zelo udomačena na Angleškem in v Ameriki, pri nas pa še popolnoma neznana, se vrši na ta način, da dobi vsak kupec pri nakupu kot nagrado posebno srečko, s katero lahko zadene ves tisti denar, ki ga je plačal za blago. Ako terej kdo kupi obleko, je zelo verjetno, da bo dobil oleko popolnoma zastonj. Žrebanje srečk se vrši vsakih 14 dni pod nadzorstvom kupcev, tako da je vsaka nepravilnost izključena. Ta novost bo imela brez dvoma velik uspeli in o zadovoljila vsakega One. ki se zanimajo za stvar, opozarjamo na insérât tvrdke Ljubljanski magacin. Celje. _ 415 * Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo «Pckatete», ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. П5 * Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo se začneio na zasebnem zavod u Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 4. aprila. Prospekti pojasnila in vpisovanje v prodajalni tvrdke Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7. telefon 100. 372 * Tkanina »Eternum«. glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. * Calderara milo za britje ie v kakovosti neprekosljivo. 60 f Mestni magistrat razpisuje oddajo zidarskih in betonskih del za napravo skladišča za premog v mestni klavnici. Vsi razpisani podatki se dobe mej uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2-II. Ponudbe ie vložiti najkasneje do 26. marca opoldne v podpisanem uradu. 414 Krasna izbira v na novejših pomladanskih damskih in moških blagovih se Vam nudi pr tvrdki JOS. SNOJ, manufaktura Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3 Iz Ljubljane u— Novi avtomatski telefon v Ljubljani prične danes funkcijonirati. Deloma so bili novi aparati že tekom včerajšnjega večera vključeni. Naše uredništvo se je ponoči posluževalo že Izključno avtomatskih zvez. »Jutrove« redakcijske številke so 2072 (ponoči tudi 2034) 2804 (samo iuterurban!) 2394 (transradio) in 2042 (direktor). Kolikor smo se mogli dosedaj prepričati posluje nova avtomatična centrala brezhibno, u— Udruženje vseiičiliščnih nastavnikov v Ljubljani je poslalo svojega predsednika g prof. dr. Riharda Zupančiča v Beograd, da intervernira v prilog vseučiliških nastavnikov, osobito, da se izplačujejo redno honorarji za honorarne profesorje in nastav-nike in pa da se ne reduciraio moči, ki so za redni vseučiliščni pouk neobhodno potrebne. u— Senijorju ljubljanskih gasilcev g. Jožetu Lapajnarju je snoči v Švabičevi ulici priredilo I. prostovoljno gasilno in reševalno društvo impozantno podoknico ob njegovi sedemdesetletnici, ki se je spominjamo na 3. strani. S celo vojaško godbo so prikorakali vsi gasilci z Iampijončki in velikim lovorievim vencem s trobojnicami, spremljani od ogromne množice meščanstva, da še vedno delavnemu in čilemu tovarišu izrazijo svoje čestitke. S krepkim glasom in jedrnatimi besedami se je jubilar zahvalil gasilcem in vojski za ovacije, nakar mu je v stanovanju deputacija gasilcev in godbe pod vodstvom načelnika g. Turka in najstarejših članov izročila lovorjcv venec, ki ga je slavljenec zaslužil že takrat, ko se je neustrašeno med prvimi boril za upe-Ijavo slovenskega jezika pri gasilskem društvu. V krasnem nagovoru se je z okna zahval'! g nače/n'k Turk občinstvu za simpatije ki jih ie v tako ogromnem Številu izkazala tovarišu — jubilar.iu in s tem tu- Na čast JOŽICAM in JOŽKOM KONCERT je danes zvečer ob 8. uri v restavraciji »LJUBLJANSI DVOR«. Salonski orkester. — Vstop prost. — Spe-cijalitete morskih rib. — V vinski kleti jedila po znižanih cenah. Odprto do 1. ure ponoči. di gasilskemu društvu, potem pa odpeljal jubilarja v kočiji k intimni večerji, ki jo je priredilo Prostovoljne gasilno in reševalno društvo v čast svojemu priljubljenemu Lapajnarju. Pri n-iOvse prijateljski večerji se je šele izkazalo, da so z njo hoteli iznena-diti tudi svo:ega zaslužnega načelnika g. Josipa Turka, katerega so tudi ovenčali t vencem. In stari prijatelji, ki jih veže vedno budna Ijurezen do bližnjega že mnoga desetletja, si se objeli v zavesti, da so vzgojili sebi vreden naraščaj, ki bo — kakor so oni — vselej in vedno — na pomoč! u— Za gradnjo stanovanjskih hiš v Ljubljani 6% obligacijsko posojilo mesta Ljubljane za gradbo stanovanjskih hiš so nadalje podpisali: Društvo konceptnih uradnikov politične uprave iz Slovenije 20O0 Din; Delniška družba pivovarne »Union« v Ljubljani 20.000, Orešič Roza in Ivan kurjač drž. železnice 1500, Zaplotnik Ignacij, mestni katehet 1000, Urek Mihela, trgovka 1000. neimenovan ponovno 5000, neimenovan 50.000, neimenovan 3000, 2 neimenovana po 2000 Din 4000, 6 neimenovanih po 1000 Din 6000, 3 neimenovani po 500 Din 1500 Din, 10 neimenovanih po 200 Din 2000 Din. u— Napredno kulturno in politično društvo Ljubljanski Grad je priredilo dne 17. t. m. v zvezi z Zvezo kulturnih društev poljudno poučno predavanje o zgodovini Ljubljane, s posebnim ozirom na ljubljanski Grad. Predavatelj g. Potočnik ie zbral in podal snov v prikladnem obsegu, tako da je bilo predavanje kar najbolj razumljivo tudi najnižjim slojem. G. Potočnik je za predavanje žel polno priznanje, zlasti še ker je v niz zgodovinskih dejstev znal vplesti zanimivosti iz takratnega sociialnega in tu in tam tudi etičnega življenja. Številna udeležba vseh stanov brez razlike spola je pokazala, da je v grajskih stanovalcih živa želja po razmahu tudi na politi znanosti. Želeti bi bilo, da sc slična predavanja še večkrat vrše; le tako bo mogoče društvu v vsem uspevati in le tako bo društvi: -zajamčeno trajno življenje in častno mesto v naši zgodovini. G. Potočniku se na poslušalci najiskreneje zahvaljujejo. u— Poset »Gostilničarski zadrugi« v Ljub liani. V četrtek sta prispela v Ljubljano g. Maks W i t h a I m, predsednik Gostilničar-ske zveze na Štajerskem ter g. dr. Udo 111 i g, tajnik te zveze, da posetita ljubljansko gostilničarsko zadrugo in io povabita na spomladanski velesejem v Gradcu. Gosta sta sprejela na kolodvoru načelnik zadruge Fr. Kavčič in podnačelnik F. Krapeš z ostalimi odborniki. Opoldne ie bilo v čast gostom skupno kosilo v restavraciji »Zvez-di«, zvečer pa prijateljska večerja pri »Slonu«. Včeraj sta se graška gosta vrnila domov. u— Orkestralno društvo Glasbene Matice obvešča vse svoje člane, da je prihodnja redna vaja v torek, dne 22. t. m. ob 8. zvečer. Nujno potrebna polnoštevilna udeležba! Odbor. — Občni zbor »Bolniške blagajne mestnih uslužbencev« bo v torek dne 22. t. m. ob pol 6. uri popoldne v dvorani mestnega magistrata. u— Francoski koncerti. V Parizu obstoja društvo, kojega naloga je, da propagira francosko umetnost po Evropi. Družba nosi naslov Association française d-expansîon et d-echanques artistiques in njej se imamo zahvaliti že za marsikateri umetniški užitek, ki smo ga imeli na ljubljanskih koncertih. V sredo, dne 23. t. m. imamo po zaslugi te družbe ponovno klavirski večer francoskega umetnika Roberta Lortata. ki nam poda več klavirskih skladb raznih novejših francoskih avtorjev, obenem pa tudi predava o klavirski literaturi Francozov. Po sestavi sporeda m načinu podajanja bo koncert brez dvoma izredno zanimiv ter opozarjamo na njega našo glasbeno publiko, v prvi vrsti ono, ki obvlada francoski jezik. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. u— Potovanje z motorjem preko cele Srednje Evrope. Za ta kulturni film, ki ga predvaja ZKD danes ob 9.30 in 11. uri drp. v kinu Matici, vlada med občinstvom tako veliko zanimanje, da je večina vstopnic za predstavo ob 11. že razprodana. Naprošamo vsled tega publiko v lastnem interesu, da poseti v čim večjem številu prvo predstavo ob 9.30. Film sam na sebi je izredno lep in poučne vsebine ter je bil deležen ob priliki včerajšnje mladinske predstave vsestransko hvale in vseobčega občudovanja. Ljubitelji naravnih krasot, ne zamudite tega sporeda! u— Premijera Barryjeve komedije »Ti in jaz«. Snoči se je vršila v dramskem gledališču premijera simpatične komedije Filipa Ваттуја »Ti in jaz«. Predstava ie imela lep uspeh. Podrobnejše poročilo bomo priobčili v prihodnji številki. u— Generalka za Beethovnovo IX. simfonijo pod vodstvom dr. Čerina se vrši danes ob 10. dopoldne. Pri generalki sodelujejo samo celokupni orkester in solisti brez zbora, ki se pripelje v Ljubljano šele ob 2. popoldne. Vstopnina h generalki znaša 20 dinarjev. Predprodaja vstopnic v veži Uni-ona. Odvetnik dr. Viktor Vovk naznanja, da je otvoril odvetniško pisarno in jo pridružil pisarni drja. Draga Marušiča, odvetnika LluUllana. Tavčarjeva ul. 1. Nogavice — rokavice v vsrh modnih barvah pr poroča MikloSižei/a SO I. Urbantž. Črtajte „Domačega prijatelja" Izšla 1. povtčana št. Črna D n 2 —. u— Društvo ljubljanskih konservatori-stov. Društvo ljubljanskih konservatoristuv priredi dne 24. tnarca ob 20. zvečer v dvorani Kazine v Zvezdi i. zabavni večer z umetniškim sporedom. Pod veščo taktirko g. dirigenta A. Nefata se bo proizvajala ta večer privlačna opereta »Orlov«; v režiji g. E Kralji bo ta dražestna muzikalna drobtina gotevo hasnila še tako razvajenemu okusu obiskovalca. Pevske in plesne točke bodo podale gojenke konservatorija, tudi par članov kr. opere je obljubilo sodelovanje. V orkestru, ki se bo odlikoval med drugim tudi z dvema grmečima saksofonoma, pa sodelujejo številni konservato-risti. Spričo mednarodnega slovesa božiče Muzike se jc posrečilo pridobiti odboru nekaj svetovnih umetniških moči. Tako se blesti na pestrem sporedu divna zvezda J. Backer. S sijajnim spremstvom nastopi razkošna Girls-skupina, ki prihiti ta večer iz pariških bajnih krogov. Gledalcem se bo dozdevalo, kot da se potapljajo v mavričnem žarkovju. Za skromnejše goste jc odbor povabi! par plesalcev iz ognjevitega rodu črncev Ham-Ham; v magični luči bosta izvajala bajni ples: Kresalo duhov... Vsak kot v Kazinski dvorani bo to noč oživel Čuti bo celo petje slovenskih najstarejših pesmi. Komur pa bo srce poželelo nazaj na to solzno zemljo, zanj se naše skrbne dame poskrbele pod vodstvom dv. dame g. Fr Tavčarjeve, da se bo lahko podprl s poštenim prigrizkom in rujno kapljico. Pod slovansko lipo bo rajanje, dama z najlepšim vezivom na krilu bo dobila nagrado: kvartet ji bo v lunini majski noči zasviral nežno, ljubečo uspavanko. Zato 24. marca vsi v Kazino. Vstopnina Din 30., za dijake Din 10. 42S u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 2 prestopka kaljenja nočnega miru. 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 1 najdba in 13 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 3 in sicer vse radi tatvine. u— Aretiran postopač. V petek dopoldne je stražnik aretiral na Dunajski cesti znanega postopača in tatu Franceta Č. iz Rake pri Borovnici, ker se mu je zdel sumljiv zavitek, ki ga je nosil s seboj. Na policiji so našli v zavitku 100 zavojčkov tobaka za pipo, ki jih ie Č. bržkone ukradel v kaki trafiki na deželi, čeravno je sam trdil, da je tobak našel za kolodvorom. Č. je bil oddan v zapor, iz katerega je šele nedavno prišel. u— Spomladanski obupanci. K naši vesti pod tem nasl ?vom ugotavljamo, da gospod Kari Šulc, ključavničarski mojster v Kamniku, ni identčen s Karlom Šulcem, ki jc bil onjenjen v navedenem članku. u— Izgubila se je psica brak-jazbečarka, svitlo-rdeče barve stara 8 mesecev. Oddati proti nagradi Franc Urbane, Ljubljana Sv. Petra cesta 4. 429 u— Ne zamudite usodne prilike. Zopetrid obnova prodaje raznih čevljev po ameriškem sistemu traja le še nekaj dni. Oglejte si cene v izložbi Peter Kozina & Ko. Breg 20, Aleksandrova cesta 1. u— Modni salon za izdelavo špecijalne damske garderobe otvori s 1- aprilom gospod F. Potočnik, lastnik krojnega učilišča Stati trg 19. Ljubljana. Gotovo bo damam postregel z najnovejšimi kroji in modeli ter zato opozarjamo na oglas. 416 u — Na Taboru se zbirajo danes zvečer l Pepce in vsi Jožeti, člani Sokola I. 419 u— Društva za zgradbo sokoiskih domov Vič-Glince, Šiška in Sokol II priredijo dne 3. julija skupno »Veliko kresno veselico« na Rožniku. Naprošamo vsa bratska kakor tudi druga društva, da se za ta dan vzdrže svojih prireditev. — Pripravljalni odbor. 426 u— Tovarna Jos. Reich naznanja ceni. občinstvu, da plisira v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur. Obenem se'priporoča za mično čiščenje oblek, kakor za barvanje v različnih barvah. Vsako delo izvrši z največjo vestnostjo in v najkrajšem času, na željo tudi v 24 urah. 395 u— Vrtnice, nizke, visokostebelna;e. vrtnice plezalke, pritlikave marelice, črešnjc, višnje, divjo trto, Iepotično grmičevje. Fli-der za živo meio. razne trajnice, nudim občinstvu v mestu in na deželi. Sprejemam napravo in negovanje vrtov. Anton Ferant. trgovski vrtnar. Ljubljana, Ambrožev trg štev. 3. 72 u— Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana. Stari trg 12 in Židovska ulica 4. 93 u— Ugoden nakup nogavic, vezenine in žepnih robc.ev je pri O. Dobeic, Pred Škofiio it. 15. k» Iz Maribora a— Prodava dr. Čertaove 60 letnic« Mariboru z Beethovnovo »Deveto« je privabila v četrtek zvečer mnogo ljubiteljev glasbe in častilcev našega odličnega in priljubljenega mojstra-dirigenta. Dr. Čerm razpolaga z odlično dirigentsko rutino ln z ne verjetno sugestivno močjo, da z občudovanja vredno lahkoto vodi ves aparat. Vdahnil Je v delo več Življenja, kar se Je poznalo posebno v tretjem stavku. Orkester zbor in tudi solisti so bili tokrat boljši, kar je dalo celoti kompaktnejšo obliko in je tako prišla »Deveta« do popolnega izraza Uvodoma je g. Armii podal kratko sliko živ Ijenja in glasbenega delovanja slavllenca. Poslušalstvo Je ob vsakem odmoru živahno aplavdirak» g. dr. Certau. kateremu je po klonila Glasbena Matica lovorov venec. a- Iz talne seje občlnskeca svata mari borskega. Avtopromet po mestu prevzame g. A. Ltninger za dobo pet let proti odškodnini za ceste. Avtoomnibusi bodo vozili vsake pol ure po dveh ltoiiah: Lajterstierg-ka-detnica ln MeUSka cesta-pokopallšče. Promet se prične vsai deloma že s 1. majem-Sklene se nabaviti za progo Maribor-Celje le en težak avtomobil tvrdke Saurer ta potrdi nakup že zadnjič sklenjenega Chevrolet avta. a— Nova krajevna organizacija SDS v Maribora. Da se strankino delo v mestu Mariboru poglobi ta izvrši Čimbolj princip delitve dela, se je v sm'*lu sklepa na občnem zboru strankine organizacije, ki je ob-, 1 vattern 362.50. Otrobi: banatski, 1 vagon 140. Tendenca nespremenjena Dunajska bom za kmetijske produkte (17. t. m.) MMo čvrstejši ameriški tečaji na dunajsko tržišče niso vplivali, ker je budim-peštansko terminsko tržišče malo oslabelo. Uradne notice sô ostale nespremenjene. Dunajski živinski sejem (17. t. m.) Goveda: Dogon 171 glav. Voli bo se podražili za 5 grošev Pri k?. Drugo nespremenjeno. Za kg žive teže notirajo: voli 1.03—1.00, biki 1.24 — 1.40. krave 1.10 — 1.30. slaba živina 0.68 — 0.90 šilinga. — Svinje: Dogon 1026 komadov. Cene nespremenjene. Za ker žive teže notiraio: mesne svinje 1.95 do 2.30, pitane 2 — 2.40 šilinga. = Uvozna carina na plu^e se bo odpravila. Minister za kmetijstvo in vode je izjavil, ,1a bo ministrski svet v kratkem izdal odlok o odpravi carine na pluse. Razen teera se baje nameravajo znižati tudi carine na druge kme tijske stroie in orodie. — Za nveiN-o prisilnopo'aTralneea postopka izven konkurza. Trgovska in industrijska zbornica v Kov eni Sadu jo poslala ministra pravde brzojavko, v kateri zahteva, da sr sprejme v linanč. zakon amandman glede ;к> novne uredbe izvenkoukurzuoga prisilnOjio-ravnalnega postopka. Prošn'a utemeljuje s tem, da sedanje gospodarske prilike nujno zahtevajo ponovno uvedbo te institucije = Stanje eskonta podružnico Narodne tanke v Ljnbljani je bilo 31. decembra 1026 naslednje: mestnih menic komadov 379 v vrednosti 46,648.900.70 Din; odposlanih rimes, to je rimea, eekontiranih pri nas, a plačljivih na drugem mestu, 278 komadov v vrednosti 12,411.196.29 Din; torej skupno stanje eskonta 657 komadov v vrednosti 59AK>.09ô.:fc) Din. — Zanimiv poskng dijaške banke r gom-beru. Somborski dijaki trgovske akademije so na inicijativo profesorja Popoviča poltro-nili akcijo za ustanovitev svoj9 banke, ki Se bo zvala Komers. Delniška glavnica bo znašala 10.000 dinarjev. Banka bo imela vse svoje organe iz vrst dijakov. Vsak teden enkrat ee bo vršila borza, na kateri se bodo prodajale delnice banke in drugi vrednostni pa. pirji. Cilj te banke je, da ee dijaki v ргакч nauče trgovinskega poslovanja. Slično banko S. D. S. = V zadružni register se je vpisala na-elednja zadruga: ! :e Krištofu in ga prosil za pomoč. 'Princ» je Ludviku odgovori!, da nima denarja za malopridne lenuhe. Podpisal se ie s polnim imenom, kateremu je dochl kot oznako svojega družabnega stališča besedo posestnik ter je še pristavil. da ima hiše in njive. Beethoven je prejel list in odgovoril bratu prav na ^kratko. Pisal mu je. «Potreboval sem tvojega denarja, ne pa tvojih nasvetov. Z Bogom! Ludvik van Beethoven — ne posestnik hiš in njiv. ampak posestnik možganov.» Berlinska pomlad Sredi marca. Dočim na tenisovem turnirju v Nizzi in na francoski rivijeri še zmrzujejo v toplih kožuhih, nastopa v Berlinu pomlad. Umazano-rjava barva trave po nasadih dobiva zelenkasto nianso. Šoferji so že odložili svoje kožuhe in iz tega ali onega avtomobila tudi že pokuka slamnik na ženski glavici. Kajpada je to !e izzivanje narave! Moda ima svoje muhe in kaprice in je potrebna izpremembe kakor stari penzijonist, ki išče solnca, da ga še enkrat obsveti preden mu zatone za vselej. Nastop nove sezije se kaže tudi v gledališkem in umetniškem svetu. Revi ie pospravljajo svoje kovčege in odvažajo rekvizite iz Berlina. Vidnejši igralci zapuščajo prestolnico in se odpravljajo v kopališča. Koncertne priredi "ve pojemajo, upodabljajoči umetniki pa že sedaj aranžirajo pomladanske razstave. Filmski koncem «Ufa», ki je vezal nad 50% nemške filmske industrije, je zašel po inflaciji v denarne težkoče. Rešil se je trenutno z ameriškim kapitalom, toda za ceno — lastne samostojnosti. Američani so začeli «Ufi» vsi- Francija in Nikaragua General Chamorro (na desni), bivši preds sednik ameriške republike Nikaragua, je v važni politični misiji posetil francoskega predsednika Doumerguea. Na levi Francisco Medina, pariški poslanik Nikaraguc. Med Splitom in Omišem se razprostirajo Poljica. ki so bila več vekov samostojna občina, kmetska »skupno-vlada« iz XI. stoletja. Statut jim je napisan leta 1235.. najstarii spomenik hrvatskega pravniškega jezika! Obsegajo dvajset sel. nad 1600 »dimov« (hiš) in 12.000 ljudi Leta 1444. se ie občina prostovoljno predala pod beneško vrhov-uišivo, kakor so pred nio napravile ostale srenje v dalmatinskem primorju, ohranivši svoje zakone in obširno samoupravo. Pod Avstrijo ie stara avtonomija ostala nedotakniena. A leta 1S06. so prišli »Vrancuzi« ter ukinili po-Ijiško republikansko ustavo. Rusko bro-devje v Jadranskem moriu ie skušalo izzvati vstajo proti francoski okupaciji. Odzvala se je zgolj Poljiška knežiia v tr.eh b. do 13. junija 1S06. Upaioč v rusko pomoč, so pognali neznaten franco-ski oddelek iz Due in se utrdili nad Strožancem. pred katerim ie bilo usidrano rusko brodovje. Ali Francozom so pritekle nove čete na pomoč in navalili so na Poljičane od Splita po cesti, z druge strani pa jim preko Mosora zašli za ledja. Po kratkem spopadu so morali Poljičani potolčeni z b e ž a t i na ljevati svoje izdelke, ki so pa pri občinstvu odpovedali. Tako premagani dolarji so se morali umakniti, a Ufa je prišla zato zopet v krizo. Družba je upala na ponfoč države. Temu pa so se uprla ostala nemška filmska podjetja, ki niso dopustila, da bi država sanirala filmski koncem v njihovo gmotno škodo. Pred kratkim je «Ufa» pokazaia publiki «govoreči film», iznajdbo Trier-gou iz I. 1923. Stvar se pa, kakor izgleda, ni obnesla. Zvočni efekti naprave se dajo sicer primerjati s prenosom radia, a to je tudi vse. Posebno pri orkestralni spremljavi se občuti pomanjkanje plastičnosti glasu. Nemški avtomobilski klub priredi v času od 22. aprila do 3. maja dirko skozi 5 držav. Avtomobili pojdejo tudi skozi Ljubljano in Slovenijo proti Gradcu. Dobro bi bilo, če bi se ljubljanski avtomobilski klub primerno zavzel za to stvar. Tako bi se osvežila stara športna slika predvojnih alpskih voženj, kar bi sigurno dobro vplivalo na naše odnošaie z Nemčijo na gospodarskem po'j'i Doktor Fernand Guilpm, primarij bolnice v Issoudunu (Francija), je zdravil nekega Raoula Martina, ki si je bil nakopal venerično bolezen. Ker ga ni mogel ozdraviti, ga je Martin ustrelil. Zdravniki, ki so morilca preiskali, so izjavili, da je paralitičen. Doumergue in tridesetletna Američanka G. Doumergue, prezident francoske republike, je še vedno -samec in pravijo, da se v koži starega strica počuti izredno dobro. Odkar so ga postavili na čelo republike, se tudi ženske zanj zanimajo v mnogo večji meri kot prej. Pisma s prijetnimi ponudbami kar dežujejo in prezident jih ne more niti pregledati — kaj še, da bi nanje odgovarjal in si jih zapisoval! Med tiste, ki jim laska čast predsednikove žene. se je pred kratkim uvrstila tudi neka tridesetletna Američanka. Poslala je Doumergueu pismo s sliko in se popisala takole: «Stara sem trideset let, inteligentna in lepa. Odbila sem nešteto ženitnih ponudb- iz aristokratskih krogov. Ko sem pa dozna-la, da ste y i, g. prezident, neoženjen, sem sklenila, da Vam takoj ponudim srce in roko. Prosim Vas torej, da me vzamete za ženo. Pri nas je namreč taka navada, da lahko ženska napravi prvi korak Imam 11 milijonov dolarjev dote. Da m' boste lažje verjeli, prilagam svo;o sliko, katero si izvolite ogledati in mi sporočiti, če sprejemate moj predlog. Z odličnim spoštovanjem, vdana N. N.» G. Doumergue je pismo prečital. fotografijo ogledal in oboje položil na svojo pisalno mizo. Bogve, kaj mu je prišlo na misel, ko je čital ženitno ponudbo tridesetletne Američanke? Ali 11 milijonov dolarjev, ali njenih trideset let, ki jih ie v francoskem romanu tako nazorno opisa! Balzac? Vsekakor pa je dejstvo, da ni dobila častilakom-na Američanka nobenega odgovora. In ruske ladje, ženstvo in deca aa v ne-pristopne hribe: Sukmasin (Sv. Mak-sim). Mutogras. Kunjevod. Voioder, Prilip, Vitoraj itd. To je poliiški »zbig« ali »bižanija«. O tej usodni bitki se potnice med narodom govorica, kako so bili Poljičani bedno preskrbljeni s strelivom. Ko so namreč izstrelili prve puške in videli, da francoske čete nikakor ne odstopajo, so se jëii stoorav tedaj razgledovati za smodnikom- V tem bojnem metežu se je čulo. kako eden drugemu kriči: »Daj. kume. lulu praha!« Rodovitna Poljica imajo za stražo goli greben Mosora. ki ga narod opeva v mnogih kiticah. Tudi umetni pesniki so se ga često spomnili. Nai omenim samo argentinskega konzula v Splitu: Argentino B. Rossani bo izdal v kratkem tri zbirke verzov, deloma objavljenih po brazilskih smotrah. Pripukni gospod ima namreč največ stikov s portugalsko Brazilijo, kjer ga ie vzgojil njegov oče konzul. Eden njegovih sla-vospevov na Mosor se zakliučuje: Te guardo con afeeto en mi memoria tal cual eres; sin pinos ni acacias, dtspoblado y de penast;:* llcno; porsue eres gallardo v altanero. vigia siempre atento de Dalmacia to znabiti radi tega, ker je prezident Francije krut mož, ali- pa radi tega, ker ima sentimentalnih znanj in zvez dovolj v svoji tozadevno zelo rafini-rani domovini... dans le soleil Levant». Knjigo krasi 15 barvastih lesorezov japonskega slikarja Fuiteia. Njena cena pa znaša par sto frankov. Vojna žetev Kari Radek, eden i«med prominentnih voditeljev boljše» viške Rusije, je ustanovil v ploskvi kitajsko univerzo, kjer študira 600 mladih Kitajcev, prirodopisne vede, zgodovino in marksistič* no doktrino. Drage knjige Zadnja krasna izdaja Shakespearje-vih zbranih del ie izšla v enem zvezku. Založila jo je Oxford University Press of England». Ta zvezek ima obsega 1352 strani, ima obliko malega slovarja z zlato obrezo in je vezan v lepo usnje. Tiskan pa je na finem japonskem papirju in knjiga je lahka kot puh. Približna cena te knjige znaša 300 Din. Ta izdaja je takoj vzbudila na Francoskem občudovanje in je dobila posne-malce. Novi član Francoske akademije Paul Valéry je natisnil knjigo pesmi z naslovom «Autres rhumbs». Najcenejši izvod te knjige stane 500 frankov, najdražji pa 10.000 frankov. Valéry je sploh zelo spreten mož in izdaja svoje knjige le za najožji krog svojih ljubiteljev. Nekoliko bolj demokratičen je Paul Claudel, ki .ie zbral in izdal v pariški založbi «Excelsior» svoje japonske črtice, katere je naslovil «L'Oiseau noir Ekonomski seminar prof. Krokopovi-ča v Pragi je predelal velikansko gradivo o vplivu vojne na evropsko prebivalstvo. Mobilizacija iti nazadovanje števila porodov sta predvsem odjeknila na dčželi in šele v drugi vrsti v mestih- Mariiše število otrok med ljudmi je posledica nenaravne odsotnosti milijonov moških. Umetno preprečeni porodi in težke prehranjevalne, razmere igrajo vsekakor manjšo vlogo. Na Ruskem so med vojno najbolj trpeli za-padni okraji ki so dali največ novincev. Tam zaznamuje statistika naivečje nazadovanje porodov. Nasprotno pa so bili po revolucij in svetovni voini predvsem prizadeti vzhodni okraji. Petorica največjih evropskih držav ie imela v vojni sledeče izgube v milijonih in tisočih (druga številka pomeni odstotek celotnega prebivalstva. Kolonijalna vojska pri Angležih in Francozih se ni upoštevala ter se nanašajo izgube zgolj na Evropo). Nemčija 7.S90.000 — 11.7%, Francija 6.283.000 — 7.1 %, Italija 2.250.000 — 6.4%, Rusija 7.200.000 — 4-3%. Anglija 1,670.000 — 3.6%. Navajamo radi nazorneiše slike še podatke o Rusiji, ki doslej še niso bili objavljeni. Mobilizacija je postavila na noge 15,800.000 ljudi: vasi so pri tem izgubile dvakrat večje število mož kakor mesta. Vojne izgube znašajo: 1.600.000 ubitih. 200.000 pogrešanih, 3,000.000 ranjencev in 2.400.000 vjetni-kov. Izmed zadnjih je skoro polovica poginila na tifusu in koleri vsled preslabe hrane in napornega dela. Avstrija je ruske vjetnike izpostavljala tudi na italijanski fronti sovražniku, ne bri-gajoč se za mednarodne določbe. V splošnem znašajo vse izgube toliko, kot da bi se tekom treh let zaiezilo sleherno naraščanje prebivalstva. V resnici so se rodili otroci tudi med vojno, a meščanska vojna, sovjetski teror in lakota leta 1921- so odplovili nove milijone žrtev. Število izgub med svetovno vojno se je skoro podvojilo. Več tolažbe nudijo opazovanja nemškega psihijatra dr. Krameria ter ruskega zdravnika N. Osinova. Pregledala sta dijake visokošolce. ki so se udeležih svetovne oziroma meščanske vojne. Število »nevrotikov« znaša med njimi 30 do 40 na tisoč oseb. To pomeni. da vojna in revolucija nista imeli posebnega vpliva na človeške živce! Napredek nemškega zrakoolovstva Pogled v notranjost luksusnih potniških letal nemške* družbe «Lufthansa». Zgoraj-Pullmannova oprema letala Junkcr (najnovejši tip). — Spodaj: V spalnico preurc* jena kabina letak Albat os s štirimi pa^eljami. V londonskem zoološkem vrtu Orangsutan Murphy in njegova ljubljenka mala opica iz Južne Afrike. Dr. Tromin je prišel do istega nepričakovanega zaključka pri opazovanju živčno psihičnega stanja ruske begunske dece na Češkoslovaškem. Ti podatki torejo vračajo splošno razširjen nazor, o uničenih življenjih. Priznati pa moramo, da odloča pri živčni obolelosti predvsem naravna »konstituciia«. Zunanji dogodki igrajo potemtakem le podrejeno vlogo. II naju wMansi №1 najlepše najelegantnejše obleke, tvrdke Drago Schwah, Ljubl;ana. Sovjeti in Gotha Predsednik sovjetske zveze Kalinin se je zapletel v nepriienten konflikt z uredništvom znanega nemškega almanaha Gotha. Uredništvo je koncem lanskega leta zaprosilo Kalinina za živ-Ijenjepisne podatke in za njegovo sliko. Almanah prinaša, kakor znano, vsako leto podatke o vseh vladarjih, prezidentih in ministrih- vseh držav na svetu. Ko ie prejel Kalinin poziv, naj pošlje podatke o sebi, je «Pravda» pisala o stvari na dolgo in široko ter pristavila ostro pripombo, da je Kalinin kmečki sin in da mu ni do tega, da bi odjedal prostor kronanim glavam v almanahu. Njegovega rojstva niso naznanjali ne zvonovi v stolpovih cerkva, ne trobente godcev na dvoru, ampak kvečjemu mukanje krav v hlevu. Bilo bi vse v redu, če bi v Gothi nc čitali ruske «Pravde». Tudi uredništvo almanaha je dobilo dotično «Pravdo» v roke in je takoj razglasilo, da je Kalinin poslal svoje življenjske podatke in da ni dodal vprašalni poli nobenega protesta. Ta dogodek nazorno kaže, kako morajo sovjetski mogotci igrati dvojno vlogo. Doma ne smejo pozabiti, da so proletarci. ki so se rodili mogoče ob mukanju krav. v svetu pa morajo vendarle trpeti, da razglašajo njihovo slavo buržuazne pozavne. Krvaveči Тагоге V Bengaliji, domovini pesnika Rabin-dranata Tagora, se kolportira naslednja zanimiva govorica: Ko je prišel pesnik iz Jugoslavije v Rumunijo, je bil navdušeno sprejet. Ru. munske dame iz najvišjiii krogov so oblegale stanovanje indijskega filozofa in pobožno poslušale njegovo modrost. Med njimi je bilo mnogo častilk, ki so prinašale pesniku vsak dan cvetje in poljubovale modrijanove roke. Nekega dne se je pripetilo nekai nezaslišanega. V natlačeni hotelski spre-jemnici se je utrgal prestrašen krik. ki je povzročil veliko razburjenje. Tagore je ponavljal Kristusove besede o svetovnem miru in je dejal: «Balkan ie rojstna zibel vojne, pazite, da ne bodo vaše roke nikoli več omadeževane s Ob nekem drugem citatu mi ie rek-,. »To bo Italijane jezilo!« Zal. da mi kitica ni ostala v spominu, med tem ko naš avtor ume vse svoie stihe gladko na pamet Med drugim kani natisniti tudi daljšo epsko pesnitev o So!inu in sicer v kastiljščini. hrvaščini ter nemščini. potem pa jo pokloniti donu Franu Bulicu. naj jo razdaja posetnikom so-linskih razvalin. G-a Rossaniia. ki je bil i sam slikar, je letos portretiral naš rojak F. Koaač. Poljiška topoliomastika ie silno zani-.miva. Navedem na; le Ozeblino, kjer se preiiladiš celo sredi poletia. Tu "dobiš izvrstne studenčnice. Neka zgodbica pripoveduje, kako so pastirji gonili poleti na Cetino blago napaiat. a vsaki-krat jim.je »vali.ia« (falil, manika!) eden brav. Spoznali so ga. Vsa druga drobnica je šla na vodo. oni brav na je ostal na Mosoru- Za kazen so ga privezali ter mu odsekali uho. Ko so ga spustili, se jim je opoldne izmuznil proti Mosoru Pastirji so šli po krvavi sledi za niim in ga našli v »bimjači«. t. i. ob vodi v dolbini, hladni ko marmor, kamor ni so.n-ju n.koli posijalo. Bil ic oj mrzle pijače ..napihnjen kakor breg... Na prisojali pa je kajpada huda vroTina. kakor pričajo pogostni nazivi: Calopck ali Celopeci. Kadar se sneg taia. šumi voda niz-breg, kakor bi »kaluni« ali tooovi po-, kali. Po Petrovem, ko pride Elija z j gorečo glavujo. se Ie malo potokov j »jednodržice« suče do moria. Vrelcev žive vode ne nedostaja. evo iih nekaj: Avča. Mura. Sita. Vrana. Meie, Ogledalo. Pupačiča. Dunai itd. Ljudstvo govori po ikavsko: grim (grem), žin (žen. žena). Namesto f se sl.ši v: vratar (frater). Mladina, ki hoče »pravilno« govoriti, zagreši večkrat po napačni analogiji oblike: foda (voda), fapor (parnrk), fino (vino), falian (valjan) — kakor gorenjska mamica, ki je opravičevala lenega sina draka. češ, da se ne more učiti, ker ne Piie »klofeta« in ker ima raztrgane »kevlie«- Množin-ski rodilnik se tvori po starem: iz kuč, Poljic. brodôv, sinôv: deset kotal (kotlov). V spodnjih Poljicih naletiš na povsem slovenske besede: meia. rjav, preja. tuji. Redka posebnost med vsemi slovanskimi narečji so pri starih ljudeh števniki- deset nes t (20). dvadeset i deset (30) i. dr. Vsaka vas ima svojega klavca, »bi-kara«; ki o sv. Tomažu (21. dec.) zako- l.e ubije z betoni a i ustreli ouiska. Tedaj se svetuje mladini: Sveti Toma, ubij prašca doma, ne skitaj se po selu. da te ne udru baton po čelu. Najbolj znani inozemski kraii so jim: Talija. Mozgova (Rusija). Vrancija. Ka-Iivornija. Ob francoski zasedbi so moz-govske ladje v Omišu rešile kneza Co-viča. V Moskvi so ga častili kot carskega plemiča. Pa saj se vsi Poliičani štejejo za potomce treh sinov kniaza Miroslava iz Bosne: Trpimira. Krešimira in Elema. Med Jesenicami in Podstrano se odsek morja zove Ženska pravda. Pravijo, da se je vtopila žena, ki je posili hotela imeti svoj prav. Mož Jcran je namreč trdil, da se trava s koso reže. baba pa je gonila svojo, da se s škarjami striže. Nasilni soprog io ic za poslednji dokaz zagnal v morje, a še iz vodnih kolobarjev je nekaj časa migala roka z dvema prstoma, češ, da se striže Ni mi znano, ie li s to povestjo v zvezi tisti nadgrobni napis, ki ga je ba:e najti v sosednjem selu: Ovdje počiva Eva. Umrla od grčeva Paz'te, ljudi Da se ne probudi! Požar grmovja v Avstraliji Koncem prošlega stoletja smo pastirji na notranjskodolenjski meji kurili ogenj v gozdu, ki je pričel na široko goreti. Vsaj mesec dni so hodili lastniki gasit, a vedno je začelo kje izpod mahu nanovo tleti. Hujši so gozdni požari v južni Franciji, kjer se pojavljajo leto za letom, a vendar ne dosegajo ognjene uime, ki pustoši avstralske goščave. Ženevsko zemljepisno društvo poroča v zborniku Matériaux pour Г étude des calamités o teh požarih, osobito iz leta 1925., ki je trajal blizu dva meseca. Tedaj je gorela 160 km dolga črta. ki je potovala po 10 do 13 km na uro. Kateri pešec bi si upal tekmovati? Zlo se bo popravilo, saj mati priroda najde vselej pripomoček. Ali trajalo bo 30 do 50 let, preden se požarišče zaraste Na tisoče hektarov paše je izginilo. Pašniki si bodo laglje opomogli nego domenske šume v N. Walesu. Živina je mnogo trpela. Enemu in istemu po- krvjo!» V tem trenutku je neka dama prestrašeno viknila: Poglejte njegove roke! Ranjen je! Krvavi!» In nastala je panika. Osupli filozof, je zasukal svoje široke rokave in zapazil, da so bile njegove roke res polne rdečih madežev. Pogledal je bliže, se nasmehnil in rekel: «Nikar se ne vznemirjajte, gospe in gospodične! To ni kri, to so samo odtisi vaših pobarvanih ustnic.» Merkurlnlrmoglavka Margareta Walddles ie izvrstna igralka v golfu, prvakinja v ameriškem Kansasu. Uspehi v Igri so ii pridobili mnogo častilcev, ki so io začeli nadlegovati tudi z ženitnimi ponudbami. Toda Margareta si je izbrala zelo cenen izhod. Odbijala je snubce, če je kdo prosil za njeno roko, ga je najprej vprašala, če zna igrati golf. Ako se je glasil odgovor, da tej igri ni vešč, je bil zavrnjen brez nadaljnega- Če pa je snubec povedal, da se na igro razume, ga je Waddlesova pozvala na tekmo, pri kateri je moški sigurno Dodlegel. Takô jè Margareta zavračala moške drugega za drugim in slednjič so začeli njeni častilci obupavati ter se ji niso hoteli več bližati. Našel pa se je vseeno še eden, ki ni izgubil poguma. To je bil neki trgovec iz mesta Kansas. Neustrašeno se je prijavil pri Margareti ter prosil, da ga sprejme. Bil je seveda samozavestno odbit. Ali iz te odklonitve se ie rodila osveta. Mož je za nekaj časa izginil iz Kansasa. Noč in dan se ie vadil v golfu in ko se je vrni! med Iiudi. je bila prva njegova pot k Margareti, katero je javno pozval na tekmo. Hočeš — nočeš, je morala Waddlesova pristati na izzivalno zahtevo. Tekma se je vršila — trgovec je igral siiaino in je zmagal; Margareta je podlegla in čez par tednov je postala trgovčeva žena. Obtožnica proti Monte Carlu V Londonu je zbral neki odbor deset tisoč funtov denarja, ki naj omogoči izdajo knjige Edvarda C. Hennequina пНд'» — ли rniate še kaj včerajšnjega kruha? — Seveda ga imam! — Ni prav! Morali bi ga bili že včeraj prodati! Sedemkrat poročena z istim možem Mesto Newyork se lahko ponaša, da živi v njem žena, kateri se je posrečilo doseči šestkratno ločitev od svojega moža in stopiti sedmič zopet ž njim v zakonsko zvezo. Ta dama se piše Albina Lichinger in se je seznanila leta 1922., ko je bila stara 18 let, s 35 letnim Henrikom, se zaljubila vanj in se ž njim poročila. Že meseca januarja 1923. pa se je zakonskega jarma naveličala, šla je v Mehiko in dosegla tamkaj razved-bo braka. Razstavljena soproga pa sta imela smolo in sta morala potovati nazaj v Zedinjene države z istim vlakom. Vožnja je bila dolga in na tej vožnji sta se vdrugič zaljubila ter se 15. februarja 1924. zopet poročila. Poletje sta prebila v nekem morskem kopališču, kjer je prišlo med njima zopet do preloma. 10. septembra 1924. sta šla zopet narazen. In tako sta se drug drugemu odtujila in zopet zbližala šestkrat zaporedoma. Pred kratkim sta se «on» in «ona» vnovič podala k sodniku, da ju zopet poroči. Šerifu pa se je zdelo smešno, da živita mož in žena ob takih kapricah, se najprej razvedeta. potem zopet spravita. in na koncu zopet poročita. Zato se je uprl poroki z izjavo, da nima nič zoper to. če se ženska poroči dvajsetkrat zaporedoma z dvajsetimi različnimi moškimi. Smatra pa za nemoralno, da pribeži ženska vedno nazaj k svojemu staremu možu. Zato je prepustil odločitev o tem težavnem vprašanju višjemu sodišču, kateremu je poslal ženino izjavo, da so se vse ločitve izvršile radi njene muhavosti, to je po njeni krivdi. Ameriški listi imajo z zadevo mnogo zabave Pišejo, da bi bilo najboljše, če bi sod;šče moža proglasilo za norca. Normalen moški, pristavljajo, se bo pač premislil, preden bo sedmič poročil ženo ki ga je že šestkrat pustila na cedilu. Čudna morna «'»»•Ira Bilo je v Brooklinu ob desetih zvečer Neki gospod se je baš odpravljal v posteljo, ko nenadoma zasliši, da hoče nekdo vlomiti v njegovo stanovanje. Kdo bi naj bil drugi kakor tat? Po bliskovo plane gospod — Mihael Herson mu je bilo ime — s postelje in v hipu je pri vratih. Toda uzmovič je bil še bolj uren in ni čakal, da bi prišlo do neprijetnega snidenja. Ubral io je po stopnicah. Herson pa za njim. Oba sta bila dobra tekača, toda tatu so iz strahu pred ječo rastla krila. Dospela sta do hišnih vrat. tat jih je odprl in smuknil na cesto. Mihael Herson je bil bosopet in v sami srajci, česar pa se menda ni zavedal. Neženira-no je stekel med prestrašene liudi, ki so gotovo mislili, da imajo opravka z norcem, in ni izpustil tatu izpred oči. Slednjič se mu ie posrečilo, da ga je zagrabil in predal policiji. Toda kdor bi misnl, da je bila stvar s tem končana, bi se motil- Vlomilec je za svojo poskušeno tatvino že dobil plačilo, Mihael Herson pa se bo še moral zagovarjati — ker ie z enojnim zasledovanjem v srajci in spodnjih hlačah po neveyorških ulicah pohu.ševal pasante. Ekspresna justica Angleška sodišča so znana po hitrosti in točnosti. Vendar poseka nekaj, kar se je zgodilo v Londonu te dni. vse tozadevne rekorde. Dvajsetletni čevljar James Stratton je umoril pred osemnajstimi dnevi svojo ljubico Mayes. kateri je bilo 25 let. Umor je bil izvršen v vagonu londonske podzemne železnice. Ljubimca sta sedela v vagonu sama. Iz malenkostnih vzrokov sta se sporekla. nakar je čevljar ošinil dekleta s palico po glavi, potem pa ie potegnil šilo in ljubico zabodel. Ko se je železnica ustavila, je Stratton poklical sprevodnika in mu povedal, da je on zločinec. Preiskovalni sodnik je takoj zaslišal krivca, ki je priznal svoje dejanje. Akti so Šli naprlj in tako je prišlo do razprave, še preden je Stratton utegnil shujšati v ječi ob ričetu. Razprava proti morilcu je bila zelo kratka. Trajala je jedva šest minut. Strattton je priznal umor bil ie obsojen na smrt in je že drugo iutro bil na onem svetu. ILZevecee: Največja senzaciia filmske sezije 1927/28. FRANCOSKA MESALINA S U R I U A il Skrivnostne ljubavne noči razvratne kraljice Margarite, zloglasne francoske Me-saline, ki je za eno noč vabila mlade kavalirje v kulo Nesle ter jih naslednje jutro dala vreči v valove reke Seine. — Cez dan pobožna kraljica, a zvečer hujša kakor poznata carica Bizanta. zloglasna Teodora, in hujša kakor prva žena rimskega eara Claudia - Mesalina..., to je bila deviza francoske Mesaline, kraljice Margarite, žene francoskega kralja Louisa X. — Premijera tega grandi-joznega, z največjim razkošjem opremljenega in nad vse senzacijonalnesa vele-filma, se predvaja v nedeljo 20. t. m. ob 3., S., 7. in 9. z velikim orkestrom. — ELITNI KINO MATICA, najudobnejši kino v Ljubljani. — Tefelon štev. 2134. Zdrava in krepka deca so materina srečal Prosti zrak, svetloba, s^roputozne telesne čistoče ob strogi higijtni v hrani, so bitni pogoji za dubro zdravje in za čvrs o t Vaše dece. Izbrano hrano, k temu tedilno, bogato na vitaminih, fosforju, in v najman šem obsegu nudijo Vam ako j'h uporabljate v hrani deteta že odstavljenega od prsi, one dajo dečjemu organ zrnu vse sesiavine, potrebne za razvoj. OVOMALTINE močno pomagajo za časa kriiične dobe ra-stenja, v kratkem času izooljšajo splošno stanje nežne, rahitične in bolehne dece. Ovomaltine se dobi v vsaki apotek! in drogeriji po ceni: 100 gr 18-50 Din. 250 gr 36*25 Din. 500 gr 6325 Din. Zahtevajte poskusno pošiljatev. sklicujoč se na list. od Dr A. VVANDFR d d tovarna farmacevtskih in dijetecnih nreoaratov ZAORFB. Jurjevska ul. 37. D. L.: Odpustek Na vzhodu je začela rdeti jutranja zarja. V mesto, ki ga kakor kača obdaja lena, zelena reka. prihajajo ljudje peš in na vozovih. Zgodaj je vstal Slavko, se napravil in šel v mesto. Bil je boječ. tih... Krvavordeče solnce se je pravkar prikazalo izza gora Srečal je Silvo... Bila je glasna, razposajena. — O. Slavko, dobro jutro, ga je brž pozdravila. — Klanjam se, Silva. — No. kaj mi boš danes kupil. Slavko? Prišla sta ravno mimo slaščičarja. Slavko vzame iz žepa listnico in kupi Silvi lepo. rdeče srce. Smehljaje se je sprejela sejmski odpustek ... Sla sta proti domu. Slavko je plah in tih korakal poleg nje kakor suženj — bal se je povedati — kakor suženj ljubezni ... — Ali pridete v soboto kaj v vas? ga je vprašala pri odhodu. — Ne vem. morda, ji je odgovoril in zardel... Gospodična Silva se je naivno nasmehnila — Pridite, pridite. Pa ž Bogom! Zavila je proti domu. Drugo jutro je stala Silva sredi kokoši in drobila sladko pecivo — včerajšnje srce. Slavko se je ravno vračal z jutranjega izprehoda. Zdajci je obstal in se zagledal... V dalji je videl gospodično Silvo in svoje srce. kako sra zobljejo kokoši. Ostrmel je in žalostno zastokal. V. Gadatlin: E. Michel: Georges «Prosto!» Georges je stopil v sobo. Oče je delal Dvignil je glavo in pogledal. kdo je prišel. Ko ie zapazil da ga je posetil sin. se je spet zaril med akte in delal dalje. «Ali motim?» «Samo trenutek še. potem sem ti na razpolago.» Ta trenutek je bil Georgesu večnost Vzel ie stol. prekrižal noge in prižgal cigareto. Oče ie končno odložil pero in se obrnil k sinu «Ali nimaš ob tej uri službe v banki?» «Nisem šel v banko, ker želim govo- riti s teboj. Stvar je nujna. Ravnatelju sem rekel da me boli glava.» «Kaj pa je zopet? Zopet nova . . .?» «Neumnost, kai ne oče? Seveda je neumnost kakor vse prejšnje Toda. za vraga tokrat je prokleto resna Moram se vselei prijeti za glavo, ko se spomnim, da sem iaz res tisti Georges d' Aprevil ki ie . . .» «Ne govori dalje . . . Zakaj gre? Pustolovščina? ... Ali gre spet za našo čast?» «Pred vsem gre za denar: za čast? Lahko bi se čutile posledice tudi na časti!» «Žalostni kavalir! . . Toda razloži mi že vendar kaj hočeš!» «Igra! sem. do včeraj! Brez denarja, na častno besedo . . Visoko sem igral Dvajset tisoč . . in sem izgubil dolgovi . kje nai dobim denar? Vzel sem ga v banki iz blagajne. Dvajset tisoč frankov mi manjka, ravno toliko kolikor sem potreboval, da sem plačal dolg Zapazili še niso ničesar morda bndo jutri najpozneje pojutrišnjem . Mislil sem da mi boš vsaj še tokrat pomagal, da uredim v banki . .» Vikont ie vzrojil: «Nesrečnež! Kako cinično mi pripoveduje . . . Jutri bom torej lahko čital v časopisih, da je moj sin Georges d' Aprevil. kral — da pride pred porotnike in v kaznilnico ... A ti to zaslužiš. za Boga ker me onečaščaš. da moram zardeti. če slišim tvoje ime! . . .» Stari vikont je s svojimi dolgimi koraki premeril sobo. Načrt, grozen načrt, je zorel v njegovi duši. Mrmral je: «Kaznilnica! . . . D' Aprevil v kaznilnici! . . Obstal je. «Dobro! . . . Plačam, vse plačam, v eni uri bo denar nakazan brez besede, brez nepotrebne graje . . . Tako delam že osem let! . . . Danes pa gre za čast . . za čast mojega rodu ... To je nekaj drugega ... Ti pojdeš sedaj v mojo sobo. tam dobiš v predalu pisalne mize revolver . . . Nabit je . . . Mislim, da me razumeš . Nesrečno naključje . Rekli bodo. da je bilo nesrečno naključje . . Raje te objokujem mrtvega, kakor onečaščenega . . . Pojdi torej in preden se vrnem . . . Kako. obotavljaš se? . . . Potemtakem si tudi strahopetec? . . .» Georges se je dvignil s stola. Ni kazal. da bi se mu posebno mudilo Stopil ie v vestibul in je šel do stopnicah. Oče ie gledal za njim dok'er ni izgifiil v senci. Nato je ostavil hišo. kakor je rekel Ko je opravil preko svoje banke nakazilo na Georgesovo, se mu je odvalil kamen od srca. Čast je bila rešena. Mrtvi lahko počiva v miru . . . Mrtvi! Vikont se je zdrznil. Solnce je žarelo, povsod je vriskalo življenje, na tleh. v zraku, na strehah, na drevju . . . Otroci so se igrali na cesti — kriča'i so in se lovili . . Tedaj je stari vikont vide! Georgcsa. majhnega, kakor so bili ti malčki . . . Srce mu je zakrvavelo . . . Pospešil je korake: «Prepozno je... prepozno pridem! Zmešalo se mi bo!■> Misli . . .: «Ali ie bil samokres nabit? ... Da bil je . . . Nemogoče . . . Tisti mal deček . . . Žena je umrla, ko mu je dala življenje! . . .» Hiti . . . hiti čedalje bolj: znoj mu curkoma teče z obraza. — Ne obriše ga . . . «Ura bo že. ura. odkar sem šel z doma! . . .» Poklical je avto . . -. «Hitro, vozite z največjo brzino! Zdravnik sem! . . . Rešiti moram bolnika!» V vrtincu gleda ceste, ki beže mimo niega. ljudi vozove, ki sra srečujejo! Ali pride dovolj zgodaj? Ali bo ne-omadeževana čast sinu dražja od mla- Kraljestvo mode Modne novosti za naše malčke Splošno stremljenje po telesni lepoti, zdravju in vnanjosti, se ne ustavlja pri odraslih osebah. Prenaša se tudi na otroke. Zdrava, okretna, modno napravljena deca je imperativ našega časa. Zato se razume, da bo modna dama pred pomladjo poskrbela tudi za deco ter izbrala dražestne modele, da primerno obleče svoj rod. Otroške oblekce izdeluje moderna dama sama, doma, po svojem okusu. Kajti le taka oblačilca se prilegajo otroku in mu lahko dajo tisto individualno noto, ki si jo želi dama sama. Za otroška oblačilca predpisuje nova moda priprosto linijo. Tudi barve posnemajo dnevno damsko modo. Uporabljajo se blagovi v srednjesvetlih barvah. Za boljše prilike bodo merodajne modre nijanse. Plašči posnemajo najraje raglanske kroge, kakor pri odraslih, dekliške obleke pa so krojene v priljubljeni žemperski fasoni. Na naši sliki vidimo priprost svetlobar-ven raglan, ki se prilega k vsaki oblekci. Temu raglanu dodamo posebno otroško noto s tem, da ga obrobimo s pisanimi por- dosti in življenja. Oče, saj si mu rekel sam: «Ali si tudi strahopetec? . . .» Tvoja kri je. a d' Aprevil ni strahopetec .. . D' Aprevil igra. plača in se ustreli ... Taksi se ustavi . .. Šoierju vrže deset frankov in zdrevi po stopnicah, po dve, po tri namah . . . Srce mu hoče počiti . . . Vrata njegovega stanovanja? . . . Prisluškuje . . . Nič! . . . Kako mu trepečejo prsti, ko vtika ključ v ključavnico . . . Nič se ne gane v hiši .. .! Uho ne zazna šuma, ropota ne sliši . . . Roko pritiska na srce. ki bije in bije kakor kladivo na nakovalu . . . Deset skokov in stoji pred njegovimi vrati . . . stoji mirno in ničesar ne sliši .. . Odpira. Kriči, kriči kakor žival: «Georges, Georges! . . .» Georges sedi za pisalno mizo živ . . . živ! . . . In puši cigareto . . . Oče stoji pred njim, tiplja po mizi in išče samokresa. «Revolver! Kje je moj revolver...?» «Bil sem v strašni stiski, papa . . . do nosu v dolgovih, niti vinarja nisem imel, niti vinarja v žepu . . . Svoj revolver hočeš? ... Ni še deset minut, kar sem ка prodal ... pri puškarju. saj ga poznaš, pri tistem na vogalu ...» (Prevel B. R.) tami. Radi lepšega uporabljaš kot rečeno pisane, rudeče, modro, oranžno in zeleno barvane porte. S temi portami garniramo seve ves rob plašča ovratnik, zapono na hrbtu in rokave. K portam prišijemo vzporedno še kak enako pisan trak, kar pojača vtis tega edinega okrasja otroškega plašča. Deklica na levi ie oblečena v tipičen bluzast model, ki ga splošno predpisuje sedanja damska moda. Kratko nagubano krilce ie prepasano z lakiranim pasom iz usnja. Barva pasu je pisana Oornjj biuza-sti del se zaključuje z mornarskim ovratnikom in ie v zvezi i svilenim podvratni-kom. Manšete so istenarve kakor ovratnik. Obleke za dečke so priproste. Za boljše prilike opozarjamo na srčkano etonasto obiekco. Zanimiv je tu po angleških vzorih skrojen raven, spredai odprt sako v zvezi z belim pike telovnikom. Tudi ovratnik in manšete so lz istega blaga. To daje dečku iznz odrasiosti Za deklice so najpripravnejše oblekce iz potiskane svile. Tako vidimo na desni strani. Najprimernejše ie pisano, pralno blago. Pouk v ljubezni Ljubezen ie fantazija, dar božji, va-ranje samega sebe, navada, minljivi žar strasti. Vse polno je definicij ljubezni. Zato ni čudno, da ie bila Irina Pavlovna Kuročkina. ki še kliub svojim trideset letom ni poizkusila ljubezni, pri premišljevanju tega problema vsa zbegana in je prišla do zakliučka, da ljubezen ni nikaka oena... Bil je lep pomladni večer, cvetice so duhtele in slavec se ie nekie oglašal-Irina Pavlovna je sedela v mehkem luninem svitu v drevoredu in ie Doslušala slavčevo petje ... Slavček je gostolel, umolknil, pa začel zopet iznova... — Bodite moj učitelj. Nikolaj Petrovič, se je obrnila Irina k znancu na letovišču, gospodu Šilinu. ljubeznivemu mladeniču, ki ji je bil vztrajno za petami, tako da je pričenjala občutiti nekaj novega, nekaj posebnega, v srce sega-jočega ... Nikakor pa ni mogla razumeti, da bi bila to ravno ljubezen... — S čim vam morem biti na uslugo? — Povejte mi. kaj je prav za prav ljubezen? ^ Koketn« in izzivajoče je pogledala Šilina. — Končno, si je mislil Žiim. sem ven- na pr. iz etamina, pralnega krepa itd. Gornji del je raven in priprost, spodnji del se razpušča v podolgovate volane, oalik pahljači. Drobni ovratnik in oba sklepa ob ročnih Členkih sta iz enobarvnega materllala. Telovniki iz moareja pričaio o najmodnejšem okusu. Slika nam prikazuje svilenočrno obleko v zvezi s ta- kim telovnikom iz sivega moareja. Tudi manšetna garnitura je iz tega blaga. Na levem reveru se bohotno šopiri pastelno-modra cvetka. Pralne ročne slikarije so prišle pril:čno v modo in bodo glavno okrasje pomladnih in poletnih bluz. Cvetni ornamenti so črtani samo na sprednjih delih. Take bluze bodo obrobljene z markant-nimi, temnomodrimi aH sploh temnobarvni-mi robovi iz svile Zlasti dobro leže ti robovi pri manšetah. Na ta način se ublaži nekoliko osladen vtis pisano barvanih bluz. POMLADANSKE NOVOSTI MODNI ATELJE M. ŠARC LJUBLJANA. KONGRESNI TRG 4. dar blizu smotra. In je pričel razlagati.-. O, kako dobro je znal razlagati! Irine Pavlovne ie bila sama pazljivost. Ko pa je od samega razlaganja postal že skoro hripav, je umolknil in ie vprašujoče pogledal svojo učenko... Ona pa je čakala nadaljevanja... — Jutri bom nadaljeval. Irina Pavlovna. Nato sta se poslovila. * Minilo je leto dni... Zopet ie prišel topel pomladni večer.. - Cvetice so duhtele... Siavček je prepeval svojo pesmico kakor nekdai... Irina Pavlovna ga ni slišala. Pregledovala je potrdilne listke o zastavljenih predmetih. Sedaj je vedela, kai je ljubezen, in je sanjala o kateremkoli Učencu, ki bi ji rešil njene učne pripomočke ... _ . . . __ naznanilo. Kdor želi imeti letos prvovrstno in naj» modernejšo s I i k « r i j o, naj naroči le pri tvrdki Ivan Martine, sobni slikar in pleskar UUBU AN A, Poljanska cesta 20 :—: Konkurenčne solidne cenci ;—: Nešteto vrst modernih čipk za damsko perilo, ročna dela obleke, zustort itd. nudi ved' o prav ugoet o najpestrejša zaioga čipk in modna trgovina T. EGGEH, Ljubljana Sv. Petra cesta u bližini frančiškanske cerkve. Kadio Izvleček iz večernih programov DUNAJ (517 m 7 kw), PRAGA (349 m 5 kw), STUTTGART (379 m 10 kw), FRANKFURT (428 m 9 kw), BRNO (441 m 3 kw), RIM (449 m 3 kw). LANGENBERG (469 m 60 kw), BERLIN (484 m 10 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw). Nedelja, 20. IU. DUNAJ, 18.30: -Komorna glasba. — Schubert: Klavirski trio v B - duru, op. 99; Pesmi Fr. Schuberta. 20: Schônherr: Vražja ženska. Drama v 5 dejanjih. PRAGA, 19.30: Skupen program za Prago in Brno: Dvofakove, Sukove in Novakove skladbe. STUTTGART, i 7.30: Uvodno predavanje v opero »Siegfried«. 18: Wagner: Siegfried. (Prenos iz Berlina.) FRANKFURT, 20.30: Recitacijski večer. 21.30: Koncert orkestralnega društva v Frarakfurtu. BRNO, 19: Orkestralni koncert: Mozart: Figarova svatba. (Overtura.); Mozart: Cherubinova arija iz »Figarove svatbe«. 19.30: Program iz Prage. RIM, 21: Večer italijanskih oper. Odlomek iz opere »Plašč«. (Puccini.) Četrto dajanje iz »Rigoletta« (Verdi). LANGENBERG, 19: Drobiž iz svetovne literature. 30.15: Ptičar, opereta v 3 dejan...i. BF.RLIN, 18: Wagner: Siegfried. VARŠAVA. 20.30: Koncert. Ponedeljek, 21. III. DUNAJ, 21.05: Koncertna akademija. 20: Skupen program za Prago, Brno in Bratislavo. Koncert: Handei, Buono-cini, Vitali, Scarlatti, Pergoiese, Paga-nini, Boccherini. STUTTGART, 20: Simfoničen koncert: Schumann: Simfonija v B - duru; Gold-mark: Spomladanska uvertura. FRANKFURT, 20: Odlomki iz angleške literature. 20.15: Stara in nova zborovska glasba. BRNO, 19: Orkestralni koncert: Dvofak, Smetana, Dvofak, Basti. Fibich. Dvoïak. 20: Svatopiuk Cech: V lipovi senci. (Invalidova pripovedka.) 20.15: Program iz Prage. RIM, 21: Vokalni in instrumentalni koncert. LANGENBERG, 20: Pota do ženskih poklicev. (Predavanje.) 20.30: Pesništvo nordijskih narodov. BERLIN, 20.30: Beethovnove slavnosti: Sonata za klavir v C - duru, op. 53. 21: Beethownova maša v C - duru (za štiri soliste, zbor in orkester). VARŠAVA. 20.30: Koncert. Torek, 22. III. DUNAJ, 30.05: Fragmenti iz oper: Sevilski brivec, Fra Diavolo, Regimentova hči in Zvonček eremita. PRAGA, 20: Skupen program za Prago in Brno. — Zabaven večer STUTTGART, 20: Program na izbiro. 21.30: P. Raynal. Spomenik neznanemu vojaku. Tragedija v 3 dejanjih. FRANKFURT, 20.15: Zabaven večer. 21.50: O demonih in strahovih. (Recitacije.) BRNO, 19: Komorna glasba: Beethoven: Sonata, op. 69 za čelo; Godalni kvartet op. 131 v Cis - molu. (Izvaia morav-skl godalni kvartet.) 20: Program iz Prage. RIM, 20.45: Simfoničen in vokalni koncert. LANGENBERG, 20.30: Resne in šaljive pesmi. BERLIN, 20. Glavna vprašanja estetike. (Predavanje.) 20.30: Komorna glasba: Beethoven: Godalni trio v C - molu, op. 9, št. 3. Sonata za klavir In violino v A - duru, op. 47. (Kreutzerjeva sonata.) Godalni kvartet v B - duru, op. 130. VARŠAVA, 20.30: Beethovnova proslava: Sonata za violo v C - molu. op. 30, št. 2. Kreutzerjeva sonata. Sreda. 23. IU. DUNAJ, 20.05: Mešan večer. Iz sklad'o Comzaka, Ziererja in Straussa. 22.20: Lahka orkestralna večerna glasba. PRAGA, 20.08: Skupen program za Prago in Bratislavo. Vseslovanski večer na čast prezidentu Masaryku. Sodelujejo Poljaki. STUTTGART, 20: Poljuden koncert filhar-memičnega orkestra: Orijent v ogledalu Zapada. 21.30. Pesmi, kupleti itd. FRANKFURT, 19.45: Mladi ruski pesnik1 (Predavanje.) BRNO, 19: Orkestralni koncert: Giinka, Musorgskij, Borodin, Rebikov, Caj-kovskij. 20.30: Slovaške pesmi. RIM, 21. Prenos iz gledališča. LANGENBERG, 20.10: Iz lovskega življenja. 20.30: Orkestralni koncert: Handei, Bach, Beethoven, Wolf, Liszt, Haus-egger. Schillings. BERLIN, 20 30: Beethovnova proslava. Predavanje o Beethovnovem živlienju. 21.15: Dvesto let orkestra: Beethoven: Deveta simfonija. VARŠAVA. 20.30: Izvlečki iz operet in plesne godbe. Četrtek. 24. III. DUNAJ, 18.30: Dunaj za Beethovna. (Predavanje.) 30.05: Koncert Dunajskega simfoničnega orkestra: Borodin: Iz stepe; Dvofak: Čarovnica, simfonična pesnitev; • V odmorih R. Straussove pesmi. We-ber: Koncert za orkester. Schubert: Simfonija v H - molu. PRAQA, 20: Skupen program za Prago, Br- no in Bratislavo. Pesmi in orkester. STUTTGART, 20: Lortzing: Dva strelca. Komična opera v 3 deianiih. FRANKFURT, 21.16: Parpert: Beethoven. Drama v 2 deianiih. BRNO. 19: Odločilna raketa. Komedija v enem dejanju. 20: Program iz Prage. RIM. 20.45: Vokalni in instrumentalni koncert. LANGENBERG, 20.15: Sofokles: Antigona 22.35: Pesmi z lutnjo. BERLIN, 20.30: Beethovnova glasba za Goethejevo tragedijo »Egmont«. VARŠAVA, 20.30: Simfoničen koncert francoske glasbe: Delibes: Arije iz opere »Lakmč«, in baleta »Sylvia«. Lacome: Afrikanska suita. Massenet: Elegija. Godard: Valček »Zvezde plešejo«. Petek. 25. III. DUNAJ, 20: Hauptmann: Samotni ljudje. Drama v 5 dejanjih. PRAGA, 20.08: Zabavna glasba. 21: Iz ruske muzike. (O priliki ruskega dramatskega tedna na Češkoslovaškem.) FRANKFURT. 19.45: Pregled znanosti in tehnike. (Predavanje.) 20.15: Koncert za čelo. BRNO, 19: Orkestralni koncert: Mozart. Titus. (Overtura.) Gauvln: Turška suita.. Moskovskij: Valček ljubezni. Caj-kovskil: Labodje jezero. Offenbach: Hoffmannove pripovedke. 20.30: Pevski koncert. RIM, 20.45: Večer operetne in dtuge lahke glasbe. LANQENBERG, 20.15: Stara in nova zborovska glasba. BERLIN, 20.30: Komorna glasba v spomin Beethovna: Godalni kvartet v F - duru, op. 18, it. 1. Iz pesemskega cikla: Daljni ljubici. Godalni kvartet v F-duru, op. 135. VARŠAVA, 20.15: Filharmoničen koncert. Sobota, 26. III. DUNAJ, 20.15: Beethovnov večer: Eno uro v Beethovnovi družbi. (Govor.) Glasba iz »Egmonta«. Večerni plesni koncert. PRAQA, 20: Skupen program za Prago in Brno. Koncert pevskega društva mo-ravskih učiteljic: Dvofak: Moravski dvospevi. Foerster: Devica. V kotu. Tišina. Kricka: Trole moravskih pesmi. 20.45: Predavanje o Beethovnu. 21: Beethovnov godalni kvartet, dv» pesmi. Trio v D - duru, op. 70. STUTTGART, 19.30: Beethoven: Fidelio, opera v 2 dejanjih. Prenos iz Berlina. FRANKFURT, 19.15: Uvod v opero »Fi-delio«. 19.30: Fidelio. (Prenos iz Berlina.) BRNO, 19: Koncert: Dvofak: Trio v B -duru. Glazunov: Chant du Ménestrel. Ma-nčn: Španska suita. 20: Koncert pevskega zbora moravskit, učiteljic. RIM, 21: Prenos, iz gledališča. LANGENBERG, 19.30: J. S. Bacli: Matev žev pasijon. BERLIN. 19: Uvod v prenos iz Državne opere. 19.30. Btethoven: Fidelio. Opera v 2 dejanjih. (Iz Državne opere.) Jfapealnejša krema za nego lica. „CREME ELECTM" Vam bo že po orvi unotrebi neobhodna. Par furnirana z Posa Centifoliio ' do vi t m pr rodnim vonjem temn-> rdi če tože Dob,va se po vseh lekarn-h. drogerijah in i*arfi merijah v tnb?h >n lončkih Vzorci gre-t s in franko i. F. Schwarzlose Sôhne Berlin Gen. za*L HeUrr i Važmo :akr_: živeli v naglem tempu p> prevratnega časa. zato r.am je ugajal ta za slovenske razmere nov e!ar. časnikarskega ■-■.'■a. »Jutro« si je začelo pridobivati vedno •>cč ugleda r. krog njegovih èitateijev je pc staja! od meseca à meseca širši. L. 1922. se le pojavila v Barvarski ulici ?':-šia z napišem »Jutro«. V prostoru, ki -I neugleden, če apoštev2mo stanovanjsko le;., .c začel klepari pisaln! stro1.. Za njim Je sedela mlada gospa ali pa le vpisovala v veliko knjigo r.aslove novih naročnikov. Sem-intja po sobi ;e hodi: z dolgimi nervoznimi koraki prvi > Ј-Efrov« mariborski l'edni* MIlan Plat ki ca г pn*!a!a -?-dakcija iz Ljubljane, ca naveže najožje Dr. Avg. Reisman, mariborski urednik cjutrz*. i »•; z Mariborom. :..krat še polnim po-prevratnega elara ln navdušenja. Pred ; j-užnlco so se ustavljali nešteti ljudje i:: čltali na ster.l nabito > Jtrtro«. Zoper no- . \ «arija za Maribor, toda prikiipîfiva in — usoešna. Tako se je »Jutro« zasidralo v naši prebujeni »odmejr.1 trdnjavic. Milan Plut. ki danes žs spi poi rušo. "e Pj icvršeri organizaciji »prave in redakc.-;e zapusti: Maribor tr. se vcn'l v >t?b!ja3sk uredništvo. Yodstvo podružnice Je prevre' g. dr. Avguštin Reismar.. Mla-d. inlcijarive;-odvetniški koncipijemt le bil takrat. Del -%al Je v narodnih društvih, vzpodbujal borbenosti, navduševal in vnema! sv: okolico za načelno politiko. Tiste čase su le prva prevratna doba že nagnila h kon... Politično žarišče se Je premaknilo z Ljubljane v Beograc. Yidovdanska ustava le ur ~esla mariborsko oblast In ž njo Je vzra-stel pome- Maribora. Tako je rad; ta >Ju-•r: kot borben napredni organ nastala potreb*. da doir! v Mariboru poroCeraka. LI bo pc lirično mobilen, hkrati pa dober far- Cas := storil svoje, ceio Je ubro.i'o sa-ecve. iniciativnost ni bila zaman. Nočemo reči: »Jutro« je bii v Mariboru njegov urednik. Ali to že moramo pastir: z vneme Je délai ia še dela ta mož. Modem žu-rnalizem obstoji v načinu hitrega I- jedrnatega informiranja. v sposobnosti. najti tad: takrat, ko se vsi »merodajn-l« (policija, sodni ja Itd.) zarotijo zoper reportera, kopico novic, ki ljudi zanimajo. In to le znala mariborska redakcija »Jutra«. Yêasl le zazvo-r.ll telet.-;; v nočnih urah. ko so se vplivni h: :nfomiirani možje podajal; k zasluženemu počitku: »Kaieri z!rdi pa ne da miru!...« * Tukaj dr. Reisman.« » Pardon...« »Ali m! lahko poveste za »Jutro«, kal-: se Je zgodilo...«. In biào Je via si blizu polnoči, ko je mota.a gospodična na telefonski centrali «poji:: mariborsko »Jutro-« z liaKjanskhn. Zjutraj so se Mariborčani čudili, kako dobro ln naglo le »Jutro« informirano. Tako se dela v redakcijah. Y malem in velikem. Tam, kjer ljudje razumejo »son iretler.« Y časi «o vzbujala mariborska poročila debate. morda celo nejevoljo, — ali pa Je brezkrvno in brezbarvno poročanje boljše? In slednjič: kdor le brez napak... A'i > Jutro« je zavzelo svoje mesto v mariborskem življenju. To je njegov -uspel:. Vratarji na postal: bi mogli povedati, kak-so se večali zavoji, ki jih pripelje vsak dan (razen ob pondelikth) ljubljanski poštni vlak tam med 9. in 10. uro. Takrat se zbere v čakalnici cel štab raznašalk. ki mu podeljuje marljiv; upravnik g. Hiebš. Le poglejte jih r.a sliki! In takrat se raznese »Jutro« v Sto in $:o izvodih po lepem Mariboru. Ko se opj.idr.e zbere GŠoli mize družina, nastane tisti v »J;;-.rovih« družr znan; prizor: » Men: roman.« »Meni politiko.« »Meni dnevne novice.. To Je velika vloga časnika v našem p-> • ojnem življenju. Nekoč ga le bral sam. resen možak, družinski oče. Danes ga čira. vse čuti potrebo po njem. Y Barvarski ulic: pa kleplie pisalni stroj vriski folianti se polnijo s številkami in ; Hlebš -ožlja ? drc-btžera Ln šnšlja z bat. kovci. Znnaj pred nabitim »Jutrom« poste- Takrat je postal dr. Reisman novinar. Že preje je sodeloval v lokalnih isti- ic ko še vi mislil na »Jtrrrcvo» redakcijo, te napisa' v • Maric, delavcu« najlepše besede, kar .-j v tistih lerlh napisa! r.aš človek o — ž.r-nalistih. - Jutro« je rastlo. Njegova mariborska ru-ria se je vedno odlikovala po novih in dob* :>--:t"h. Medtem se je strti tud! obseg - redakcijska stran se je vidno Izpop-■'Ir. a'_ -n ? Jutro« je tolklo na polja časn.->.:.s k .•trku'en.ee vse svoje nasprotnike. Postalo je tako tnanfeorslri list kakor je ljubljanski- Prisililo je Mariborčane, da so ! Del mariborskega gradu. šfena тч> ait. slikarju. t.-r. t M. S;en.-Cnu. ro-koko stukatnre na stopnišču pa je deloma -ostavi: podobar Soje. 1 "'bno« ! je bila na stopnišču tudi barva sten r-'čzL2 stena in bela štuk..tura<. ksr lelo agodno vpliva ns c led al ca. Žal. da je lepa zunanja Jasada. ki ž? močno razpada, do sedsi še samo deloma -.•opravljena. V gradn. kjer se vrše sedaj v dvorani kino t-redstave. ostali prostori pa so zasedeni po ••ajesnnikih in obrtnikih, je bilo nekdaj Vhod v grad. živahno življenje, združeno vïaîi z na m eijajtm. Ko so gospodovali in bivali v mariborskem gradu "kočers&i grof.,? KhisH, - se obdali s sijajem in bleskom, kakor je običajen surn na kraljevih dvorih, tfoecem "ïVIL. ,«toleî;3 so imeli v svojem gradu astreea ka-el .tka. knntofjs. arhitekta, dvor. :-"ca sltitaria itd.; da so v takih časih tod! -(■Sani dobro rv?li. je umljivo. Začasno so bivali kož v Errai u naj- šji takratni imenitniki/kakor rès.T Kar-i '■"!_ paprfi Pij M. roški rr^tolonaslednik '."vel Petrovič, razri uadvpjrode ia £çaeraii t. d. ^-r.si v iznreminjr4>: po šievihiih ■ ib et.-^u iz arefw^î dnijr!'" t.Vsii-- h i» т-о^.ч! IpîîïiBe trr— •r z. Y. 1>ег.1кјч. !.; игк>ггћ- : ers i v t»rak-(':se -vrhe, e s..-:iišn У:.тл ..';. кнг je na njem .raetcLîitenE. Želimo v imenu MariS. rčanc\ . Ja se mu îo v relem obe?çu pesreii. Partija iz grajske dvorane. Stopnišče v 'mariborskem gradu. i-tc.paišf-e 1-'k>r tudi velika grajska dvorana. ki je služila v preteklem stoletju kot koncertna dvR;ječ Sloveoaca, Hrvata i Srba«, Izmed j nemških pa seveda iraška »Tagespost» in i radi svojega opozSf.onalcega duha tudi i dunajska »Arbeiter Zeitung«, medtem ko so omejeno ir. nacijonalno skrajno zagrize-; no »Marirarger Zeitur.g: čltali samo nemški ! in nemško misleči Mariborčani Iz srednjih' ; m nižjih slojev, ker že srednje izobražen I človek naivnih in nacionalnega sovraštva ; prekipevajočih člankov takratnega -ured-j nika Norberta Jahna ni mogel prebaviti. Kakor na političnem in gospodarskem . polju se je s 1. novembrom 191? Izvrši: v vsem drugem javnem ia zasebnem živile-• r.ju važen preokret v nasprotno smer. Ta velika sprememba vsega življenja je našla-svoj izraz tudi v časnikarstva. Kolikor so sredstva dopuščala, sc je meja proti severu vojaško in policijsko zaprla in prepovedan odnosno dejansko preprečen je bil reden dohod nemških, rac. izpremenjenlh razmer inozemskih časopisov iz Gradca in Dunaja, ker so soglasno postopali proti interesom naše nov; države. '< tem razburkanem žlv.jer _ prv:-. :.:ese-u-ev po prevratu, ko je bi. vsak rado-, eden. kaj se godi po svetu in kako se razvl aj-o prilike v naš; novi še neustaljen; drž.-, '. ko je bi! dohod drugcjezlčnih časnikov vsaj silno otežkočen. če že ne onemogočen, je nas::pila zlata doba možnosti ustanavljanja in širjenja slovenskih listov, rud lokalnih. Vse m je podpirala še okolnost. da so že obstoječi naš v Ljubljani in drugod izba ak>či Usti š-pe.ijelno v Maribor in črage obmejne kraje rad! nerednega prometa In štrajkov ter pasivne resistence r.emških in Socrjainodemokratskih nastav-Ijence-v na železnicah In poštah skrajno neredno prihajali. Nekaka naravna posledic tei: razmer ln dejanske potrebe je bila ustanovitev raznovrstnih krajevnih listov, ki pa so tek.-n let rad; nstaljenja vsega življenja večinoma prenehali izhajati, potem ko so pošteno iz-vrštli svojo dolžnost. V Mariboru izhajajoči kmetskep-.- -ud-Stvn namenjeni tednik ..Slovenski Gospodar« iu tudi r Straža«, cas! je v ečkrat -a лсед izhajala, nikakor nista več ustrezala >utrečam. Kako nnjna le biia potreba po večkrat lahajajočem slovenskem časopisju. !-.! bi :.o v prvi vrst! namenjeno mariborskemu mestnema prebivalstvu, je vider! iz dejstva, ca je že deset dni po prevratu, in sicer z 11. novembrom 191S začel izha-at-i trikrat ta teden v Cirilov! tiskarni «rvi list »Male Novice«, ki se je razpreda a! samo potom koiportaže. ni pa se pošilja! po pošti. Vsak torek, četrtek in soboto ob štirih po- poldne so »Male Novice« r.ašale drobne aktuelr.e polit čne In domače vesti in Mariborčanom tako rpoi- le vrzeli, ko »Straža« n: izha ala. Daljših člankov novi list spočetka n: objavljal, pač pa se je kmafu začel spuščat v polemiko s svofm nevarnim konkurentom, ki je zagledal lač sveta teden dr.! pozneje, -namreč z »Mariborskim Delavcem«. »Mariborski Delavec« je M! že dnevnik, »neodvisen delavski list za mesto in okolico«. ki ga je ureja! Ferdo Leske var; tiskal ga :e Kar! Rabitsch. k! je pozneje proda! svojo tiskamo !- Mtografijo »MariVr-skl tiskarni«, sam pa se je preseli' v Gr; dec i- je pred reka: let: opozoril Mariborčane na sebe z znano afero ponarejat itgoslovenskll- trošarfcsfcšh trak-ov ia. ba-ktvcev. Oba nova ! s:a sta spočeti:a krepi rac:jxta'nem duru zcsiopala predvsem -še narodne Interese -, Mariboru, infcsrmira- Ironičao pristavila k notici o razorožet. da je to poročilo »uradno slovensko«, rej neistlnito! Žele po Izgonu N. Jahna v Avstrijo :n nakupu Kralikove tlskar-e p delniški družbi > Mariborski tiskarni« . prenehalo nemško hujskanje v > Marburge-Ze; tangi«. 'Važno vlogo v javnem mnenja je Igre . pr! mariborskem prebivalstva »Jugoslavija«, k je prva v Mariboru uvedla kole -tžžo in s! pridobila tako popularnost me. slovenskim in tudi nemškim prebivalstvom kakor noben drug ljubljanski dnevmlk. Seveda so se r.emški krog! pri nas i" v Avstriji prizadevali, zmanjšati vpliv - -venskega časopisja na javno mnenje v Maribora z nemškim časopisjem, ki so ga r: vse mogoče načine skušali tihotapit; če državno mejo in so dal: r.ašim peli;!'>'- ■ in finančnim orgknom mnogo pos'a. Pre. vsem so tajno prinašali ir, šlr-e: grašk iTagespost«, >Grazer Tagblatt«. »Arbeltcr-■viillet In »Neae Fre-ie Presse«. Kot nacionalističen list t »Narod-Obrana« v Mariboru Izdala meseca ma . 1919 »Obmejni Branik«, ki ?a je izšel sam v par številkah. Silčao kakor v Mariboru, se je pojav po prevratu novo časopisje tud: v na- .-mestih bivše južne Štajerske: V Ge!._ izhajal »Glasnik Narodnega Sveta v СеЗи«. ki ga Je Izdajal cel.sk! Narodni svet. are-jtval Vekostiv S^ndler. tiskala Zvez tiskarna. Prinaša! je politične članke razni mali drobiž. Fozr.eje e začt.a i;- :.- £ ► Nova Doba«, ki se je vzdržala do dano v Ptuja je takt. po prevrata izha alo »Glasilo okrajnega cdseka Narodnega svet Ptuju. Ormožu in Rogatcu ir. okrajnem glavarstva za ptujski okra «, kl ga jc zd:-a! Okrajni Narodni svet v Ptuju n je pr -rs šalo vsakovrstne uradne naredbe rs:-g.ase. Pozneje je več let izhaja! v Blank-:-Jtvl tiskam .Ptujski lisi«, p:! ; in; . .-p -carski tednik. Kot obmejni Ust za našo severno graje izšla 19. aprila 1919 v takrat od rs. rase čer. Radgon »Murska Straža«, z : obmejnih Slovencev, v tiskam; F. Sem s-, v Radgoni Izdajala jo je »Tiskovna zadrt-ga«. Po evakuaciji Radgone se je presc . • novo tiskarno >Panonija« v Gor--i Rac; -ni. Urednik ji je bil več časa Božidar b trio. Avstrijski Nemci pa so za svoie n - :>. obmejno prebivalstvo več let izds o. Radgoni dobro nrejevac te dr. ... »Dc..s.-. Grenzu-acht«. (nrecn% Radgct.ča-. Ar. Gerscbak). ki nam je v narodnostnem r -ru veliko škodoval. Sledi! mu ;e :d Ic 192-4 mnogo slabši tednik »Osterrclchlscl:; Grejizuacht«. Spominov r.a prekmursko I kcreško časopisje ne bomo vzbujal , ker Je. zlasti > roško, mnogo bolj znano š ršl iiinull Ker spada Medj.murje pod mariborsko c-b.i« a je Slovencem splošno mar. znan:., n,-r-lmo še, da je v Čakovcu skt-z ?f '-.: -.-haja!. madžarizaciji .namene-.; i-t koz« v madžarskem j.zlku in. —-:; :—-.-> skem narečja ker »Medjrmur-u«. 1 car zac-n.ja številka :e izš"a neposredno pr.. ::.-šedbo po jagoskrvenskih četah - ji. .... cembra 1918. Zamenila ga je v Vat 1-izhajajoča »Voija Naroda«, k je v --. številki svojega d-rogega l-etn.ka dne-1. s-псгг.з 1919 navdušeno pozdravila --s-- !--јсзо Medjlmurje. Izdaal in ureja! d .r. Henrik Krizman. To so samo mali sporom; -a naše c-b-mejno časopisje po prevratu, k zi~ u." ga kdo sistematično zbere n t" i Pet let mariborske Pet let mariborske podružnice »Jutra«. Pe: le: je za nami, kar je ustanovilo »Jutro« v Mariboru svojo podružnico, miniaturno izdajo »Jatrovega« ljubljanskega aparata z redakcijo in upravo. Jubilej? List, k: čuti v sebi -mladostno moč. r.e slavi jubilejev. Ali ta datum nam nudi priliko, da se ozremo nazaj na delo in aspehe. -Jutro« v Maribora! Ko so prihajale prve številke (in kakšen je bil položaj mariborskega tiska v prvi dobi po prevratu, pripoveduje drug članek), je vzbudilo »Jutro« v vseh krogih veliko pozornost. U;a.'a!a je tako njegova tehniška oblika Vako-r tisti pravi m--dem" / j-mu!is-:ir,l dnh, k! je vel iz slehernega stolpca. Dobre in ga čitaii in naročali. Mi, ki smo stali izver. njegovega kroga, lahko povemo, da je bfl to za slovenske razmere nezaslišan žurna-liaticen uspeh. Upeljalo se je v vse kroge. Govori! s: s socialističnim voditeljem in iz žepa mu je gledalo »Jutro«. Profesor bogoslovja ti je priznal, da ga mora redno citati, čeprav se ž njim ne strinja. Obiskal si starega nemškega veljaka — aristokrata. ki le za silo lomi slovenščino. Na mizi je bilo razgrnjeno »Jutro«. Zanimive slike. Pa nikar misliti, da so reklama. »Jutro« je postalo v zadnjih letih mariborska narodna, politična in družabna pomeba. Priznaimo to, kar pove tudi vsak pošten nasprotnik. podružnice „Jutra" jajo ljudje, nabere se pisana gruča, oni-ie zadaj stezajo vratove... Pet -let je minilo, kar se je začelo io živahno vrvenje na ogla Barvarske ulice in Ulice 10. oktobra. Kaj in koliko je ned tem časom postalo »Jutro« mariborskim Slovencem, o tem danes ni treba več govoriti. Dejstva so močnejša od besud. Iz preteklosti v sedanjost Maribor ima malo starih spomenikov m znamenitih zgradb, ena najznamenitejših f« je brez dvoma grad. Medtem ko je prvotni stari mariborski grad stal na firamidi. kjer se dviga sedaj «amo še spominska kape'a ln stari grajski studenec, je bi! pozidan sedanji mariborski STad v mestu samem v .-rsemde-setih letih XV. stoletja. Zgradil ga je cesrr Friderik, ki je bil ^icer velik skopuh in de-i se je z Mariborčani dobro razumel in je raj bival in zboroval narja lakomen vladar, a se v Mariboru. Y ta name.i je pustil poire!i nekoliko hišk v severovzhodnem kotu mestnega obzidja, kjer je na«tal zraven močne fetverokotrse utrdbe, ki še danes stoji, obsežen grad. Grad je imel pred stoletji dosti !er>šo in mogočnejšo zunanjost. Krasili so ga' štirje stolpi: danes je ohranjen samo jugozapadn; na Grajskem {гги. Х.ч mestu nekdanje eraj-s^te cerkve je bilo leta 1744 sezidano'stopr.i-Jče z dvema dohodoma, katerih figuralno o!-->«;P v?!--nr fu.-ii Л-.' -fl h grajskemu t-1op-nišču prinašamo na slikah. Nekaj spominov na naše obmejno časopisje iz prve dobe po prevratu. Maribor, začetkom marca. Ob prevrata je bii v mariborskih slovenskih krog;h najbolj Stan rad! temeljitih člankov uvaževan slovenski lis: »Slovenski Narod«, ca katerega je bila naročena vsa inteligenca, prodaja! pa se je tud! v raznih trafikah. Zelo upoštevana le- bila v ; dt; In vojnih letih tudi mariborska »Straža-, k! se je po svojih dobrih informacijah Iz du-.a -skih parlamentarnih krogov I- po izrazito nacijonalni pisavi ločila o-d kranjskih časnikov. predvsem nj -S> vencu< : z-r-J! ga si je pridobila mnogo prijateljev In celo sotradmkov med i aprednlaki. Ko se le v la domačine o tekočih političnih - ; -ir. mnogo pripomogla k narodne»:-, prt. jen taci ji širših slojev mariborskega p-.: -valstva. »Mariborski Delavce« še d^-^ haja kot dnevnik pod imenom »Tabor«. Velik naciiona!n-| problem po pr.-. r.:. . bi! v Mariboru vprašanje raca -nega -škega dnevnika »Murburcer Zeltnrg«, terega je izdajala Kralikova rskarna. Breja! pa ga je še vedno zloglcssa Norbe: Jahn. Kljub izpremenjenim političtrm razmeram m navzlic ponovnim ?::>":.ska. .-je »Marbargerica« vztrajala r.a svr-j :.n-ški nacijonakti zagrizenosti i- je jav-. t tudi prikrito hujskala temt- j Ko je dne 23. novembra 19!» Izs'a v p -sebn- izdali z tradnlm razc'as-— . ru? - -žen ja in razpustu г.ггп. zelene garde »M.rbvr-ger Schutzw ehr., je pristavila tri bvlskajoč; notice, v šte%-i!ki z dne 24. novembra pa . utedništvo demonstrativno izjavilo, da pr-":ša p-r&či.a zc'er.' za-' farno zar: uradnega naloga in c'a radi tega -e prevzame za resničnost nobenega jamstva. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama; liobota, 19.: «Božji človek». Ljudska pred* stava po zniž. cenah. In'. Nedelja, 20.: «Ugrabljene Sabinke». Ljud ska predstava po zniž. cenah. Izv. Fondeljek, 21.: «Gobsek». B. Ljubljanska opera: Sobota, 19.: ob 15.: «ôrofica Marica» Ljti ska predstava po Zniž. cenah. Izv. Nedelja, 20.: ob 15.: «Terezina». Ljudska predstava po zniž. cenah. Izv. Ob 20.: «Tajda». Izv. EV>ndeljek, 21.: Zâprto Mariborsko gledališče: Cabota, 10.: ob 13.: «Divji mož». Premi» јгта. Ob 20.: «Zi narodov blagor». Ku« poni. Gostovanie Skrbinška Nedelja, 20. ob 15.: «Orlov». Kuponi. Zni« žane cene. Ob 20.: «Ostati baron». Kt* poni. Znižane cene. Pondeljek, 21.: Zaprto. Praznika v mariborskem gledališču. Da= res, v soboto, ob 15. uri bo premijera Izvir« ne otroške igre «Divji mož», koroške prav* iiice v 6. slikah /. godbo, petjem in plesom. Zvečer ob 20 uri se vprizort zadnjič v se« zoni Cankarjeva satirična komedija «Za r.arodov blagor» z odličnim gostom iz ljub* Ijanske ^dramc, jj. Skrbinškoro v vlogi žur» nalista ščuke. V nedeljo 20. t. m. se vpri« zori popoldne ob 15. moderna opereta «Orlov» pri znižanih cenah, zvečer ob 30. uri рз meiodijozna opereta «Cigan baron» po znižanih cenah Mariborska premijera *Madame Butter> fly» je nastavljena na torek 22. marca. Pre* krasna Puceinijeva godba, pretresljivo de» ianje iz japonskega življenja, nove dekora» rije in kostumi, vešča in skrbna roka rav« tatelja Mitroviča — vse tO jamči za velik i speh te že dolgo pričakovane slavne opere. Iz Aškerčeve literarne ostaline Gosp. inšpektor J. Wester je izročil uredniku »Ljubljanskega Zvona« pesniško zapti-ЗДпо Antona Aškerca. V tej ostalini so nekatere pesmi, ki pričajo, da bo končno potrebno revidirati »isto skrajno odklanjajoče mnenje, ki ga ima zlasti ves mlajši rod o wslednjih Aškerčevih pesniških delili. Res i", da je pokojni pesnik zadnja leta svojega življenja preveč pisal, a kar je ustvaril v rosvečenih urah inspiracije, izpričuje, da je v poetu le vedno tlel močan zubelj pesniške file. Taka je obširnejša epeka pesnitev »Ku-nâla*, ki je polna pesniških lepot. Istotnko je silno zanimiva njegova pesem »20. septembra 19081*. morda ne toliko po svoji artistični strani, kot pristen in pogumen izraz gneva in srda, ki jo v tistih krvavih dneh polnil dušo celokupne Slovenije. V pesmi je ves Aškerc: neustrašen, borben, poln žgočega sarkazma. Tako pogumnih verzov tiste 'tni ni napisal noben slovenski poet... Vse ljubitelje slov. književnosti že danes» opozarjamo na Aškerčevo literarno ostalioo, bi prične izhajati v »Ljubljanskem Zvonu« že 4. številki. P. A. Glosa k besedilu Sattaer jeve „Tajde" Gospod prefesor in odlični nag glasbeni umetnik Emil Adamič (—2) ee je pomudil v svoji etvarnf oceni o premijeri Satlnerjeve Tajde« tudi pri presoji besedila in libreta. Kot prizadeti priznam njegovo sodbo, izvzem-nekaj podrobnosti, kjer vidim, da gospod kritik libreta ni poznal. Odkrito povem, da -fm gospodu kritiku Celo hvaležen: Gospod Emil Adamič mi je prvi odkril, česar doslej ni,«em vedel. Nisem namreč vedel, da bodi tadi libretist — ambiciozen. Umljivo zato, Tajda< uči sledeče: 1. Pisatelj vedi, komu piše libreto, in glasbenik vedi, kdo mu ga piie. Hočem reči, da se mOrata glasbenik in literat poznati glede oblikovalnega svojstva. Ker pa je glasbenik tisti, ki išče, menim, da je glasbenikova naloga, da sebe kot umetniško osebuost predstavi literatu in ne literatova. da bi Si kot samouk spontano Iz sebe iskal poti v ume-vanje glasbenikove tvornosti. Glasbenik, ki si je dobil libretirt«, ki njega kot tvorca tako malo pozna, kakor šem jaz Sattnerja, niti toliko ne roorê ustreči kakor kaka jfabrika libretov«, ki proizvaja vsaj scenifno dobra besedila. Prvi pogoj dobremu libretu bo t» rej, da se libretist in glasbenik intimno spo znata glede njiju osebrrec.t stika, ukusa in Sploh umetniške posebnosti. 2. Nihče od liter*ta ne more zahtevati, da bo spričo svojega življenskega stanu in dela ln še spričo samostojnega", ambicioznega umetniškega ndejstvovanja tako nesebično »ltruističen. da pojde sam, ab elementis kot samouk počeniH. študirat npersbo tehniko. Glasbenikova dolžnost je, da tozadevno p-v trebno znanje omogoči libreti s!«. (Posito. da libretist ni za denar najet!) To fe more zgoditi s tem, da glasbenik predloži libretistu tako tekstno blago, ki bi ga mo^el libretist a pridom kot vzorčna porabiti, nadalje, da mu analizira tehniko glasbe v ooeri vsaj ob enem klavirskem izvlečku in ga končno uvede za silo še v tehniko opere na odru teko. nomija. efektnost, sceničnosi). 3. Tretji po.?oj dobrega libreta je pa ne-k-'ka asimilacija med besedo in glasbo, t j. izčrpno umevanje vseh umetniških odteukov v libretu. Zgled! V slučaju >Romarji<->Taj-da< je tu očitno nesoglasje Tu »romarji« torej kumulativno nastrojao, folklorno gledanje, tem »Tajda« — torej dramatična, k.t-rakterna fabuloznoet Libretistu je fabula le kit, ki veži pestro prizorje in osobje. glasbeniku je ideja teksta _ zgodba, k! jI v mi$el pogledal nS in zato prezrl, ia je deloma kar parabolična (Padrone — razum. Santa Fe vera). 4. Kaj pa eventualna razlika v svetovnem nazoru? Zase in za Slovence v možnost le zapreke ne verjamem. Verjamem le, da za svojo osebo žal nimam Župančičeve besede, ! Moletove ne. Se Gradnikove ne I 3. Da ne bo vendarle videti, kakor da govorim^ pro domo in ne v interesu naše skupne reči, nekaj tem za slovensko onero: Bogomila in Črtomir (Odločeni so roži kratki dnovi)-, Hasanaginica (Mati), Acad Operoso-rum, P. R. Vitezovid. Salve Sancta Catlieri ia (študentovska), Hadasa (bibl. Estera). Ka-ranfil sa pjeen. groba. Cvetje v jeseni. Zla-fOrog, Veronika DeseniŠka (Zupančič). Lepa Vida... Dr. 1. Prsgelj. „Ljubljanski Zvon" Pravkar je izšla 3. številka »Ljubljanskega Zvona«. Priložen ji je portret skladatelja A. Lajovica, uspel bakrotisk Delniške tiskarne. Na uvodnem mestu je priobČen članek A. Lajovica »Zamišljeni pogledi na naše kulturno življenje. Pisêc razlaga ob motrenui programov mariborske Ljudske univerze svoje nazore 0 narodni kulturi, o penetra-Ciji tujih kultur, zlasti nemške, o kulturnih stikih med Slovenci in nemško manjšino; zavzema se za ostro kulturno Individualizirale našega naroda, ki zahteva izWifev tujih vplivov in forsiranje domačih sil. Joža Lovrenčič nadaljuje svoj rimski r>-man »Publius in Hispala«, Ferdo Kozak pa je končal povest »Skrivnost naše hiše«. Pesmi eo prispevali za to številko Ferdo Kozak (»Morje«, »V črni noči«), Janko Gla-ser (»Zimska«), Dora Grudnova (»Nocoj«) in Pastušklna (»Sftmosilniku«), Dalje je izšlo izvirno pismo Wilfrida Hu-dlea o literarnih razmerah v Angliji, nadaljevanje in konec zelo zanimivega eseja J. Lavrina o Ôehovu in Maupaesantu ter ocena ljubljanske jesenske razstave iz peresa K. Dobide. Med književnimi poročili racenzira Mirko Rupel 2. zvezek »Slovenskega biografskega leksikona«, J Lovrenčič knjige vGortŠke fflatice«, Miran Jarc p.i dve srbohrvaški pesniški knjigi. V kroniki poroča K. Doblda o Strajnidevl značilni ln vsebinski bogati brošuri »Svetosavski liram«. Ljubljanski Zvon« so naroča Prešernova ulica št. 54. ečo. Lepo besedo sera porabil, ko je bil pesnik Oton Zupančič v zadregi za nemški izraz Bruckwasser, ki znači zmes morske slane vode tn sladke tekoče ob morski obali. Na podlagi slovenskih izrazov za zmesi, ka-krtoi so eokrviea, soržlea, somrak, eem lahko stvoril zloženko «omornica. Tako je slučajno obogatel jezik za dva nova izraza, katerih nimajo drugi slovanski slovarji v tako jedrnatih Oblikah. Velika sezija „Comedie Française" 2e več let prireja pariSka îComé.liê Française« prvovrstne sezone, ki so posvečene gotovi dobi časa ali kakemu mojstru francoskega gledališča. Gosp. Emile Fabre, glavni idministrator zavoda se je seda j s pristankom organizacijskega odbora odloČ-l, da posveti prihodnjo sezijo v juniju 1927 romantiki, katere stoletnica se tx> obhajala baš leto« v istem času. Dela Viktorja Hugoja, Alfreda de Museeta, Vignyja, Prôsperja Mériméeja in drugih se bodo izvajala pod novimi posebnimi pogoji. I-orenzaecto od Musseta se bo izvajal v celoti, slike pa se bodo vrstile, kakor jih je razvrstil poet sam. >Burgraves«, ki se ni izvajal že več let. se ne ponôvi. »Tlernani« in »Ruy Blas« od Viktorja Hugoja se bosta Izvajali v novi zasedbi. »Le Carose du Saint-Sacrament« malo remek-delo Prosoerîa Mériméeja, se bo izvajala v Maison de Molière. Izvajala se bodo tudi druga dela, katerih spored se bo naznanil pozneje. Izven tega pripravlja Emile Fabre tudi razstavo v muzeju Modernih Dekorativnih umetnosti v Parizu ter v hiši Viktorja Hugoia. Vršili «e bodo koncerti Berliozovih skladb ter razstava slik Declacroixa. Gro?a, Gericaulta in drugih. Mesetarii s slavo (Premijera na šentjakobskem gledališkem odru.) Večer tesnobe iu razigranosti, bridkosti in bučnih nasmeškov, himna {«krene materinske ljubezni in bičanje očetovskega slavo-blepja ter njegove okolice. Mešetarjenje z lastno krvjo — antipodi pelikanstva! Prolog, ki So ga v vsej krutosti gole resnice doživljali Sto in stotisoči... Ab«urd volne in njenih- grozot kovarstvo in barantanje z ideali, svetiniami in značaji: to je analiza te igre. ki se ti docela zvari ln zmesi, čim jo skušaš razčleniti. Demoh, ki ti narekuje, to pesem G lile Koritnika »Domv vf»i<. O Domovina, ti našega bitja vsebina — ponosno zelenje bršljana in oljke pohlevno brstenje, v oblake rastoča planina in mir dihajoča ravnina — o Domovina: življenje naroda, družbe, človeka, rasti od veka do veka! Iz kmetove skromne družine izvirajo tvoje vrline, gradeče iz borne osnove domove, zvonove, brodove — o sladka beseda, živ plamen iz mrtve davnine — o Mati, ki dala človeštvu nesmrtne si čine! Šibč se pod tvojim obličjem sovražna kolčna in skriva se grešno lice pogana, o blagoslovljena zemlja, ki krije plemena Hunov, Obrov, Mongolov in divjega Džingiskana Poljubljeno morje, ki bete (i noge umiva in prag skaloviti ti kiti s cvetovi, ki so kot bele pene beneškega leva, ki sniva o dneh, ko so vrtali žrelo mu naši brodovt. Poljubljeno bela planika s Triglava — mejnika, ki vsakikrat, kadar pogleda jo talec vstrepeče ~ in gleda na jag, kjer se v solncu svetlika goli Koritnik ob rami Albanije divje preteče. Pozdravljena žitnica, solnčnega smeha bogata, matica pesmi, svobode, krvi in jezika, kjer modra se Donava tiho. sanjavo pomika, skrivale v naročju bogate lepote Bana ta. Pozdravljene bele pečine, kjer Orel naš seda na Čelo ponosnega, kršnega Kajmakčalana, ko meril je pazno načrte in pota soseda, ki Čaka, da tekmeca zgrabi, ko stara zaceli se rana. O Domovina, ti si ljubezen, uteha, krepčilo nam nudiš, ko zdvaiamo omahujoči, odpuščaš nevrednim, ki tonemo v morju nevere in Ућа in kličeš duhove, ki solza kesanja jih muči. O Mati, ne daj, da pozabljeni vtonemo v krvi dvigni nam srca v višine Miru in Pravice, da v krvi in duha pogledamo Tistemu v lice, ki zadnji je prvi. Gliša Koritnik ki mu je prosvetno ministrstvo kot edinemu slovenskemu literatu podelilo nagrado za pesem «Domovini» (zlej stran 11. današnjega «Jutra». Koritnik je rojen 11. marca 1886 v Polhovem gradcu. Pesniško je začel delovati kot gimnazijec na Sušaku, kjer je študiralo ž njim vred več naših mladih li-teratov kakor Milan Pugelj. pokojni Vito-mil Jelene, Janko Lavrin in dr. Sodeloval le v večini naàih literarnih revij. L 1911. le opustil literarno delovanje in se zopet oglasil 1. 1923. Sodeč do njegovih pesmih, ki jih Je Že ponovno objavi! tudi naš list, slasti oa po nagrajeni pesm; «Domovini», mu Še ni opešaia pesniška jjila. V doslednem času bo izšla zhirka njegovih pêsmt Znani so tudi prevodi angleških esejev našega odličnega rojaka Janka Lavrina, ki iih objavlja v «Ljublj. Zvonu». Vsekakor je pesnik Orisa, ki kupčuje z nalanterijo ln živi v dobrem sosedstvu z ljubljanskimi bra-njevkaml, zraven pa pesnlkuje, prevaja angleške pesnike (Byrona ln dr.) ter globr,-koumne eseje, originalen ljubljanski tip. 0 njem so pisali že nekateri drugI listi («Ob-zor»), zdaj pa ga j« «odkrila» ln skromne-Ka Dostavila pred lavnost ministrska na-z rad a za domovinsko pesem. Kurenlova zapuščina pri upravi. Kako je pridobil slovenski »lovar dve novi besedi. G. Mikuš nam piše: Marsikdo bi rad vedel, kdaj in kako je nastal ta ali oni izraz. Zato naj povem, kako sta zašla izraza mor-niča in somornica v naše besedišče. V Bar-kovljah pri Trstu sem slišal iz ust sivolasega ribi« besedo montira, s katero je hvalil morsko vodo, kako je zdrava zjutraj na ts- Ana Pavlova ravna plesalka ruskega klasičnega baleta, ki se pripelje koncem marca na svoji evrop> ski turneji v Beograd. Pomen besed: Prvo sree: Vodoravno: 1. delavni dan, 6. najboljša je vojaška, 11. prijateljsko dejanje. 12. grd značaj, 14 znani češki kvartet, 15. ustna voda, 17, turška mera, 18. slov. Žensko ime. 23. vrtna cvetka. 24. staronemški bavarski bop. 26. del slavne opere, 27. kuhinjsko zelišče, 29. reka v Aziji, 30. žensko Ime, 31. krst. ime slov. politika, 32. igralno orodje fonetično pisano, 33. osebni zaimek, 35. predplačilo, 37. igralna karta, 38. obleka, 41. provinca v Angliji, 44. mitološka žival, 46. mesto na otoku Andros, 49. reka v Jugoslaviji, 50. egiptovski bog, 51, fini materijal za Čevlje, 5 i. pustna zabava, 55. posledica ognja. Navpično : 1. nabožna kratica, 2. gora v Sloveniji, 3. moSko ime, 4. vzoren človek, 5. otroški naziv za roditelja, 6. družinski praznik, 7. tujka za vonj, 8. kar človeka vzdržuje, 9. srbska k r? lica (broj). 10. vzklik bolesti, 13. naglas smeha. Î6. turistovsko orodje, 18. kar bolniku prija, 19. lat. uradna kratica za č»sa Avstri- je, 20. muzikalna označba, 21. nemška uradna kratica za časa Avstrije, 22. nemški vokal, 25. Postaja na progi Divača-Herpelje, 28. glas domače živali, 28. umetni ogenj, 34. planota v Aziji, 36. mesto donskih koeakov, 39. perzijski dostojanstvenik, 40. turško ime, 42. stara zbirka nordskih pesmi, 43. pokrajina v Jugoslaviji, 45. muzikalna vaja, 47. italijanski izraz za Čas, 48. tipični izraz pri izročitvi kak« stvari, 51. stanje vode, 52. žensko ime. 53. gora v Sloveniji. Drugo srte: Vodoravno : 1. pojav žalosti ali veselja, 6. reklamno jx)djetje, 11. srbski izraz za umazan, 12. reklamno sredstvo, 13. sinonim za hiter, 14. meeto ob Tigrisu, 15. znamka čevljev, 16. večerno delo na kmetih, 21. nekaj bodečega, 23. mala pot, 25. rvojilni zaimek, 2«. ime filmske dive, 27. izrastek na grmu, 28. srbski izraz za vojno, 29. meeto ob naši obali, 30. otroški pozdrav, 31. naziv glasbene note, 32. svetopisemska oseba, 33. glasbena nota, 35. dragocena divjačina, 37. kar se večkrat išče v jajcu. 38. škodljiva rastlinam, 42. del zasedenega ozemlja, 43. svetopisemska oseba, 44. kratica na muzikalnih komadih. 45. pesnitev, 4S. Italijansko mesto (fonetično). 4Û osebn! zaimek. Navpično : 1. uradna kratica pri podpisu (»voie roT-no), 2. farmacevtska kratica, 3. srbski izrez za jezen, 4. meeto ob jadranski obali, 5. !af. pozdrav, 6. letovišče na Tirolskem, 7. posebna zanka, S. kar doci damo, 9. opera. 10. it. 11. laška reka, 16. kratica v pismih, 17. nazi» glasbene note, 18. letovišče ob francoski Rivieri, 19. zaimek, 20. srbsko ime, 22. ogr*ko meeto, 24. Igralna karta, 25. ptič, 27. Kaj bo sodnega dne? 3t. krepčilo za rastline, 32 6lov. tekstilna Industrija. 34. Kaj dela veseli pastirček? 36. nedostatek pri vinu. Ж koristna rastlina, 37. na roki, 88. športni izrar. 39. tujka za zlato, 40. egiptovski bog. 45. del telesa, 46. reka v Aziji, 47. žensko ime. Rešitev križanke «Maček» Vodoravno: 1. pak, 4. mm, 5. Emerik. 8. pe«, 9. el, 10. korirtolovec, 14. obara, 15. pO, 16. ta. 17. ki. — Navpično : l. pa«. 2. ar, 3. Kiel, 4. marec, 5. Epir. 6. meaariea. 7. klop, 10. ko, 11. ob, 12. Ra, 13. Vogvâ. voritev toseiMnega modnega saiena za izdelavo d?mske garderobe. Pozor dame! Cenjenim damam naznanjam, da bodem na splošno željo s 1. aorilom otvoril špecjalni dam-ki salon po francosko-angleškem sistemu za izdelovanje garderobe po meri. Izdelovali se bodo najnovejši kostimi, plašči, francoske toalete po najnovejših svetovnih žurnalih in po mojem preizkušenem kroju, ki sem ga pridobil na svetovnih krojnih akademijah. Kot čianu internacionalne krojne akademije London in Telefon štev. 2497. Pozor dame! Pariz imel bodem na razpolago vedno najnovejše evropske modne novosti, da mi bode mogoče us reči tudi z najbolj luksurioznim delom. V zalogi bode vedno najnovejše reško in angleško bla^o kakor tudi svila. Uradniškim krogom znaten popust. V smrtnih ali nujnih slučajih izvršitev v 24 urah. Naročila se sprejemajo že sedaj. Izdelovanje krojev po meri. Cene solidne. Lastnik modnega saiors F. Potočnik za j vat roodeie imeniv£n ixvetfe- em rimske razstave. od r- van ^ tiste medaljo m na« ovo trojnega prciesorja - ta < trg 19., SI. nad LJUBLJANA « RENAULT» 12.28 HP. in "/86 HP., 4 cilmderski ter *Vse HP., in 80 HP., b ciiinderski osebni in tovorni avtomobili vseh vrst. «STUDEBACKER» najnovejša tipa, v Evropi preizkušena 24HP. ocilind.. 1C0km hitrosti. Poraba Dencma 10 L A. LAMPRET. LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 22. Dopisi VIČ. v nedeljo, dne 20. 1. ш. zvečer gostuje glasbeni odsek tehniške srednje šole z enodejansko opereto r-.inisrrativnospravno odelenje pa se je v n m nriru postavilo ea čisto drugo stališče, ki dokazuje nerazumevanje potreb naše trgovine in industrije ter izgleda, da se u dp:>anemu društvu iz neznanih vzrokov ч ugodnosti nikakor ne dovoli. Dočim so bile prejšnje tozadevne vloge odbite z mo« tivacijo. da se do izpTcmembe tarifnega pravilnika ne morejo upoštevati, je sedaj administrativno pravno odelenje tega mi» nistrstva dognalo, da se po obstoječih za= konih ne more dati ugodnosti za vožnjo po železnici našemu društvu ter je pod šte* vilko 5470 27 sledeče rešenje: «•Mestnoj opčini. Ljubljana. — Da izvoli saopštiti Društvu trgovskih potnikov in zastopnikov za Slovénie jo,v Ljubljani, da mu nisu odobrene povlastice u vožnji po molbi od 21. IL 1927. jer za to nema zakonske mogučnosti». Z ozirom na to motivacijo se podpisas ro društvo tem potom javno obrača na na» slov s prošnjo, da se mu sporoči, po ka« terem zakonu je dovoljenje znižane vož* nje našemu društvu nemogoče, dočim so druga društva, ki za naše gospodarstvo niti iz daleka nimajo takega pomena, znis žano vožnjo dosegla. Drušfv-o trgovskih potnikov in zastopnic kov za Slovenijo v Ljubljani. Izjava vesti V popolnem soglasju s svoio vestjo iz: javljam, da nisem bil v nikaki. niti naj* manjši z\-ezi z nasilno smrtjo pokojne F a; nike Petko\>škove, blagajničarke kina «Ti* voli», ki je bila ustreljena dne 31. marca l. 1924. na Vodovodni cesti Osumljen njenega umora sem bil obso: jen pred ljubljanskim deželnim kot porot« mm sodiščem, a sem od dne 15. marca 1927 zopet s\-oboden Ljubljana, dne 16. marca 1927. 419_LOJZE JERANČIČ, mL Izjava Za dolgove, ki bi jih naredila moja že« na, Ivana Wagner, nisem plačnik. 432_ MA VRI Čl J WAGNER. Del o vanj e Vse avtoznamke so dobre, toda volite najboljšo čfeiicjeot V ekonomiji in kvaliteti je brezkonku-renčna. Vse tipe 1927 (med n imi tudi takse proste) od Oin 42,600 — naprej, franko Ljubljana, kompletno opremljene z vsem komtonom modernih avtomoDilov. promptno dobavljive od skladišča generalnega zastopstva O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tsvčar.eva ulica 11. 3COOQOOOOOOC Ne stradanje, pač pa dr. Rascherjeve »Putschtablete^ so najbolje sredstvo, da se kajenja za vsejej odvadite! Ovoj Din 30 in Din 42 v lekarnah in drogerijah. Prospekt gratis. »Aurora« k. d. Kamenica. IS". (Srijera.) Trgovske kaige in šolske zvezke vedno v zalogi. Amerikanski journali, glavne knjige, štrace. spominske knjige, bloke, mape itd. Na debelo! Na droîwo! A. J A.NEŽI C. LJUBLJANA, Floriianska ulica 14. Knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig. Za'oga raznovrstnega špecerijskega blaga e v celoti zelo ugodno naprodaj iz konkurzne imovine trgovca Josir-Satrana Pojasnila daje konkurznt uoravre dr. Marko Natlačen, odvetnik v Liubijar Miklošičeva cesta 8, L nadstr. t> Pomlad ob solnčnem Jadranu PENSION „DANICA Sv. Jelena ob Crikvenici. i 'k ob morju — Izvrstna kuhinja — Zm*in? cene — Vodi Slovenka Svetovnoznano m ifkušeno ko!o znamke Styria na 12 mesečne obroke se dobi samo pri glavnem zastopstvu Alojzij u s s a r Maribor, Goscoska ulica ite». 20 I. nad i r. Raztopimo li manjša količino soA Sv. Roka za noge v topli vodi dobimo voda, nasičeno z oksigenom, ki izredno ublažujoče deluje na bolno nego ter ustavlja boli. povzročene s pritiskom čevljev. Leč: tudi naj-trdovratnejše ozebline ter trganje, povzročeno z ozeblino ter vsako rano na nogi. Po daljšem mehčanju p »stanejo kurje oči in trda koža tako mehki,' da se morejo odstraniti brez noža ia britve. Docela je sigurno. da sol sv. R ka tudi nazapuščeneiše noge popolnoma v red postavlja Tesni, četudi novi čevlji, postanejo tako udobni, kakor da ste jih več let nosili. Morete hoditi, kolikor Vas je volja, morete cele ure stati na епеш mestu, ne da občutite tudi najmanjšo bo! ali utrujenost Veliki zavitek soli sv. Roka za ko?eti nog stane Din 16.— Dobiva se v vsaki lekarni. — Ako ga tam ne dobite, ^brnite se na: Nada Drogerija Kalor i Gabrič Subotica, Strosrnayerova ulica 2. »Samo n zflenom omotu je originale. g Jiiraia Д11ПЈШШШ111Х ггхпппгап □ □ Edino naša O □ H ;e napravje .a na najdovršeneiši mli- p narsk- -tehniški način a iz čiste potiske Č pšenice. — Zahtevajte povsed to n=šo fi moko. 3 7j § W\w\ uaroif nI t ii. Sle ovar. o OŒ лдпвддп^гтлппптпгппсоаааав Halins^ê». HOTEL ,,TRIGLAV" se najlepše rr Pr>r č* svo'i r gos om a spnmladno sezeno s svojo izvrstno kuhinjo te- zmernim сепзп . Na zahtevo pošljem tiskani prospesi a Z velespoJtuvanjcm lastnik «»• trie« Udma Ventili že odčna grenč ca naj ne manjka v nobeni hiši Na drobno se dob va v vsaki trgovini, na veliko pa jo zde! jje F.S.LukasvCeiju VABILO friporoča st MAST ^ J. P. lastni izdelek tvtdke: EvaicJ Popovič, Ljubljana Cena nizka, blago izborno. Razpošilja se v sodih po žfi, lOCi in 2 • i ; PREKAJEN0 MESO vedno v zalogi po izvanredno - zk' ••' temu možu vidi se da nosi Palmi potpetnike% » SPECTRUM" d. d. inž. Kopista. Dubsky in Krstič. tvomica ogledal in brušenega stekla, Ljnbljana VIL Medvedova ui. ÎS, teL 343 Zagreb. Beograd. Osiek. Središnjica Zagreb Zrcalno steklo, portalno stekio. rnašm-sko steklo S—6 mm. ogledala, brušena vseh velikostih in oblikah, kaker tud: ornšere prozorne šipe. izbočene plošče weklevan'e v med Fina navadna «dedali Moč osebnega vpliva. sugestij, h pnoze, o-ebneea magnetizma itd. Najpopolnejše metode I Popolen uspeh zajamčen ! Prospekt prost; 1 zvezek Din 8 — v znamkah. »VEDA IN ZNANOST«. Celic. Razlagova ulica S. ЦЈПВЦОСЦЈиииииЦЈЈ ЧГУ li U-liernrr- F H nestle-ovo DJEČJE BRAŠNO •wmnu ими z* «гкмпгиажссип 1 t"'"51 SSSSŠ "JUSCSJt almsseo ^т® t -- Ж Vzorcc Nestle- eve otroške токе se pošlje na zahtevo brezplačno \'zorce zahtevajte od tvrdke NESTLE, Zagreb, poŠL pretinac 37; 9 3333D3JLI-ILI. ! J., t I. .J333Z JOOZ % <3 » V QQtê «K.ajni'iČeB ekAra.tt> BARVANJE LAS i NajiKjljsa Ui vodeta tuimta cEXCELSïOB HENNE, od Doc L>or*:L'f- i Cie. i'e.rje. tjjkTv* v vssii rijaJUR. popreÊDo r-irt-aujt trkljuèeno Vrlo btbek Is edosiarec poeto-:*k Garni turu 36 Din — Tvrtfica Josip PopačniR v Radovljici z d e I u j e OBLEKE po angleški tn francoski modi, ■roa vedno v zalogi če!-ko >n angleško blago Na prodali ^ Sosposka olia v b iž ni riim te cha c, m ui od crstne Ге1егп ce, prisojen kraj. 6 v; k Ii i i 4 manjše sobe, z v sen. Komtoriom elc':tr čna luč, pha, vodovod, teleion avtigara-a « sobo za šofetji gr Sre za te-i s velik sadjvn ak Dopis' tra-»t 4. f Ail illll Mri poso lin ce Zo Sodra! to m okolico registrovane zadruse z neom. zavezo, v Sodražici, dne 27. marca 1927 ob 3. uri popoldne v posojilnični sobi v Sodražici. gretiû-pisrit la* 40 Г-.п. «E^pireetî«» » 24 nntb ods^Tbei. priilja; is j Dor iu lirar; V- «Ceatifoli*». tosmetični агскз M J. Hoji». Eica 50 — hresplAČD- cenik« iS urodilal 54Ш žeriske, mc>š-e m et:oč'e bluze, krila m p I a - šče iastniizdel-I;' in dunfjsh' rao3eli. p?dai « klobuke pf-tilo. nogavice, kravats in vse n o jih ' fieduîeî>- 4i o ti'ja ro čudjvi o nizu:; censh »eicngovi a R. Stermeckr, Celje it 20 Zahtevajte Ukoj liustrovam cen i-; c i so? si k m;. Naioč la Crz D n -poštn:ne pri sto Kar ne uga a se zan.. n->. al v: ne der.a: SPORED : 1. Otvoritev in nagovor. 2. Poročilo načelstva. 3- Poročilo nadzorstva. 4. Volitev članov načelstva. 5. Nasveti V Sodražici, dne 16. marca 1927. Načelstvo. SS3S5SSHEHSHHK Pobitega srca javljamo, da je naš dobri oče. gospod Stanislav Pollak po kratki in mučni bolezni v t soki >tarosti 85 let, previden s sv. zakramenti danes ob 6. uri zjutraj preminul. Tržič, 17. marca 1927. Žalufoči ostali. M. Zévaco ioi Papežinja Favsta Romac »To je moja stvar,« je tehtno ponovila vojvodinja de Mortt-pensier. »Se nekaj,® je nadaljeval vojvoda Mayennski, ne meneč se za sestro. »Recimo, da smo uspeli; Valois je mrtev in pokopan. Toda kaj smo postali, ne samo v očeh domačega kraljestva, ampak tudi v očeh sosednjih vladarjev?... Morilci! Oni, bodite uverjeni, ne bodo trpeli, da bi se v Evropi uveljavil umor kot najkrajša pot do prestola. Zato mislim, da roka, ki ugonobi Valoiškega, ne sme biti guiška roka. Kaj menite, mati?« »Goovori, Marija!« je velela vojvodinja Nemourska. Rožnate ustnice zale vojvodinje so se skrivile v nasmeh. »Debeli Mayennec ima prav,« je rekla z nagajivim pogledom na brata. »Valois je dobro zavarovan, ker mu je dal naš dragi in veliki Henrik časa, da si je zbral armado. Treba ga je zadeti z gotovostjo, ako nočemo vsi pod sekiro, o kateri smo slišali iz ust ljube mamice tako iepe besede, da me še zdaj mrazi od njih. Res je tudi, da storliec, ki mu pomore v boljše življenje, ne sme biti Guisè. Baš zato, ker so ti pomisleki upravičeni, vam pravim: vse to je moja skrb!« »Kaj hočeš reči?« je suho dejal kardinal. »Govori jasneje.« »Stvar je kaj preprosta,« je odgovorila Marija de Montpesier. »Poznam človeka, ki hoče ubiti Heroda in je v to zastavil svoje duhovno življenje... Njegova pest se ne bo zmotila in njegovo srce ne bo poznalo strahu.« »Gotovo je srdit sovražnik Valoiškega?« je vprašal Brazgotinec. »On?... Nikakor ne!... Le to je, da ljubi. Zaljubljen je v žensko, ki sovraži kralja. Ta ženska ga je izbrala v svoj narnen in ga je uverila, da mu je izvršiti božjo sodbo. Angel božji mu je prinesel bodalo, ki naj zadene Henrika III v srce!« Marijine besede so bile tako čudne, da se bratje vzlic okrutnosti svojih nravi niso mogli ubraniti groze. Le mati je mirno velela: »Nadaljuj, hčerka!...« »Ta človek, ki mu je Bog poslal bodalo in ki ga gloje ogenj strasti,« je nadaljevala vojvodinja, ne da bi se prestala smehljati, »moli v tihoti svojega samostana ter čaka dne, ko se angel vrne in mu poreče: .Vstani! Trenutek je prišel! Udaril'« Marija de Montpensier se je glasno zasmejala in povzela: »Vidite, dragi bratje, dodeljena mi je čast, da poznam tega angela. Lahko ga pozovem, kadarkoli mi drago. Le migniti mi je treba, pa poide k menihu Jacquesu Chémentu in ga spusti na Valoiškega ...« »K Jacquesu Clémentu!... K menihu!...« je zamrmral Henrik Guiški. »Oh, zdaj razumem! To je tisti, ki je bil nekega večera v gostilni pri .Železni stiskalnici'...« »Tiho, brat!« je rekla Marija, ne da bi zardela ob spominu na orgijo, ki jo je omenil Brazgotinec. »Molči! Ne odkrivaj rajskih skrivnosti ljudem, ki jih ne razumejo!« »Praviš, da je ta človek voljan?« »Nebeško bodalo, ki mu ga je prinesel angel, tiči za njegovim pasom noč in dan.« »In misliš, da ne bo trepetal?« »Nič boli od bliska, ki udari z neba!» Brazgotinec se je zamislil. Ne zato, ker bi se bil obotavljal. Zdelo se mu je le, da bi rajši sam zadal smrtonosni Sunek. Misel, da naj se zanese na skromnega meniha, se je upirala njegovi ošabnosti. »Nu,< je vprašala Marija de Montpensier, »ali naj dam znamenje?« »Daj ga,« je gluho zarenčal vojvoda Guiški. »Malo mi je mar roke, ki sune; da bi le sunek zalegel!« To rekši je stresel glavo in nadaljeval s svojim običajnim zapo-vedniškim glasom: »Sklenjeno je, brata! Odpravimo se v Chartres. Še jutri naj gre po Parizu glas. da je francoski kralj vendar že voljan ugoditi prošnjam... ne. zahtevam svojih podanikov: odslovil bo d'Eper-nona. potrdil sodnike, izvoljene po pariškem meščanstvu, priznai Sveto iigo, poslal vojsko na Hugenote in sklical glavne stanove. Evo vam vsega, kar morajo zvedeti Parižani. Treba je tudi razglasiti. da se je Henrik Lorênski namenil v Chartres, kjer hoče paziti na Valoiškega. da izoolni svoje obljube: in pa da vabim zveste Iigarje, naj me spremijo v veliki procesiji, ki uveri kralja o naši moči. Vidva, kardinal in Mayenne, zberita svoje vojnike pred Parizom. Ti, sestra, pojdi... k angelu!... In vi, mati, prosite za nas Boga I« »Prositi ga hočem za Henrika Lorênskega, francoskega kralja!« je dejala mati in blagoslavljaje iztegnila roke. XLV Zaljubljeni tiger Bližala se je enajsta ura. V Guiškem dvorcu je bilo vse tiho. Pariz je spal. Le Brazgotinec je čul v sobani, kjer so zvečer imeli rodbinski svet. S težkimi koraki je stopal sem ter tja. Nevesela misel, ki mu je rila po glavi, bi se dala izraziti takole: »Kmalu bom kralj, o tem zdaj ni več dvoma. Saj pravi mati, da je do prestola samo še korak... Da! Ali ta korak me povede iz Pariza; z njim se oddaljim od cigančice, ki marsikateri mojih plemiče v niti v preziranju ne bi vrgel nanjo oči! Baš to je krivo, da mi srce ne prekipeva od ponosa, ko mislim na veliki dan, ampak se Krči od tesnobe! Joj meni! Ako se hočem povzpeti na prestol, moram pozabiti Violetto!...« Dva moža, ki sta vzlic pozni uri še ostala pri Guisu, sta v kotu čakala, kdaj ju odslovi. Bila sta Maineville in Busi-Leclerc. »Kje je Violetta?« je ugibal vojvoda. »Zdaj, ko so jo oteli smrti na Grèvskem trgu, je gotovo izgubljena zame. Mar bi bila umrla! Potlej vsaj ne bi več mislil nanjo... Oh, kak pekel je ljubosumje! Če se le spomnim tistega, ki jo je odnesel na rokah, pa me obide, kot da sem najnesrečnejše bitje pod solncem... jaz, ki bom kmalu kralj!...« »Enajst je ura!« je zagodrnjal Maineville. »Vraga! Maurevert čaka,« je odgovoril Bussi-Leclerc. »V takih okolnostih ga ne smeva pustiti na cedilu!« Maineville je odločno stopil k vojvodi Guiškemu: »Visokost...« Guise se je zdrznil in široko pogledal opričnika, kakor bi se čudil, da ju še vidi. »Čisto sem pozabil, da sta tu,« je dejal, gladeč se z roko po čelti. »Vedela sva.« je rekel Maineville. »Toda nisva se upala motiti vaših... kraljevskih misli.« Guise se je čudno nasmehnil, kriveč ošabne ustnice, kakor bi ga stal ta nasmeh kdo ve koliko napora. Vir ,vori CALDERARA CHYPRE CHVPRE KREMA CALDERARA. m»o za bodečo brado. CALDERARA & BANKMANN, WIEN. Dobi se v vse t boliših traovinah. i ® B § (role) za računske stroje, ček in kon- 1Д јУГ g™ t o ne zvitke za blagajne vseh siste 11? mov, ima vedno v zalogi Lud. Baraga, Ljubljana, Selenburgova ul. 6/1. Teleton štev. 980. 4ч f> A PRODUCT OF GENERAL MOTORS Naznanilo. Prevzela sem po svojem pokojnem možu Fr. SCs. Staretu slikarsko in pleskarsko obrt in jo bom! vodila v istem obsegu dalje v Tavčarjevi ulici št. 12 ; Priporočam se naklonjenosti p t. občinstva. 3540 Juliîa Stare. Znižane cene in največje skladišče d»okoles motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov, vsa-ovtstnih ladomtstnih delov, neumat ke. Postbrr oddelrk za opolno popiavo, emajliranje In poni lanje dvokoles, oroških vozičkov šivalni.i strojev itd — Prodna na obroke. — Ceniki Iranko ..TRIBUNA" B. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. •'Miana. Kai lovska 4 naj si >UPA<, NajpopolnejSi Stoewer Šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje tei za vsak dom Preden s< nabavite stroj, oglejte si to ziednost pr-tvrdki Lud. Baraga, uubitenč Selenburgova ulic» 6 I. '.riMiafen jouh ib-lttnc «»rend'. tVleton št 980 Gasilna društva, pozor! Motorna brizga I na i 0 m* na aro do 60 m visočme Motori 4 cilindre > 22 36 HP Vse auto-brizgalne 30 do 40% leneje kot druge Konkurenčni izdelek Dobavljal zastopstvo RENAULT LAMPRET, Dunajska cesta š«. 22. Ekonomičen prevoz Sirom sveta dokazuje delo CHEVROLET potnih in tovornih automobilov, da so v resnici ekonomična. Naj bo novi, lepi TOUR1NG model ali motni in vedno sigurni CHEVROLE1 TRUCK — ista ekonomičnost v obratovanju, ista sigurnost v delu dobiva CHEVROLET-u tisoče novih prijateljev in novih kupcev — dnevno. Vsak pooblbščeni CHEVROLET zastopnik Vam bo dal radtvolje vse podatke o CHEVROLET-u kakor tudi priliko, da poizkusite ta voz — brez obveznosti. TOURING z rez. gumo. Din 56.000— TRUCK Pit tonski châssis Din 50.900 — Zastopniki /a kraljevino SHS: 3888 » V. & M. BARESIC & Co., Centrala in skladišče rezervnih delov Zagreb, Kukovičeva ulica štev. 30. Podrutnica: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 12. Dušan Žečevlč. „Velauto": Novi Sad. Aleksandrova štev. 6. Anto-Omnla Lazar L. Miličevič, Centrala: Beograd, Kr. Aleksadra 11-13. general notors near taits/a. aiixandria Tvrdka M. Štele & I. Pielick Ljubljana, Šolski drevored (Semenitte) priporoča oogato zalogo vedno svežegi lužnega in domačega sadja ier de£e>nlh pridelkov. Tvrdka dobavlja fpecijelno limone ii pomaranče vedno direk'no od producenta, ter zamore vsled tega postreči cenj. odjemalcem vedno z garantirano najlepšim Dlagom po brezkonkurmčnih cenah. V dolgoletnem oosii.varni losr.čilo se je tvrdki stopit, v tigo ske stike s samo prvovi itn m izbranimi inozemskim' dobavitelji ter ekspertnimi tvrd Kami, katero dejstvo jamči, da dobavlja tvrdka vedno le prvo vstno b'ago, ter more ista zagotoviti cenj. odiemalcem najso-idneišo in najtočnejšo oostr žbo. — izvràujejo se naročila 'odi za vagonske množine ter se za ista računajo iziemn. nizke cene Dubrovatka ntt рмиа t A, ima stalen promet s svo m luksuznimi parobrodi med Dubrovnikom Korčulo, Makarsko. Hvarom, Splitom, Trstom, Baiijem. Kotorom in Ercegnovitn. ima zveze z veltkimi putniško-tovornim i parobrodi z Aeksandrijo, Port-Saidim Jaffo, Btyrutom, Famagorto, :-: Mersmo in Rodtiem. :-: '.« informacij in Dïëktw i, ожкти ut igenn A. C Ducita, Split. Privatna klinika Dra. M. Mihicha FlUME - ABBAZIA Piana Itgiu Elna 1. Ш. ntairim II -71 za bolezni : grla, ušes nosa in gornjega dušnika. Mnojoletn operatuer in demonstrator n* vseuč liîki dunajski kliniki gg pro eso'a dra. M Hijeka in Dri H v Neum nna Fonetični laboratorij za pevce in za vse vrste govora itd. Klinika jc ureiena po nalmodernejiem sistemu s nrv m n drugim ra/.redom To Ia in had.ia voda v vsth sobah centralno loženje. Nega bolnikov je po verjena čS. milosrčnim sestram reda sv v Incenca. Točna pojasnila daje: Kdor si želi nabaviti poceni in solidno pohištvo, naj se obrne na zadrugo mizarjev. Št- Vid nad Ljubljano. Imamo vedno v zalogi vse vrste pohištva kakor spalnice, jedilnice, kuhin e itd. Izdeluiemo tudi po naročilu. Prevzemajo se tudi mizarska stavbena dela. Blago zajamčeno soiidno. Ceniki brezplačno na razpolago. Ogleda se lahko tudi ob nedeljah. Moderno podjetje za obdelovaije H ctfoi ki ie brez konkurence, te razpolaga s mnogobrojnimi vzorci, radi starosti lastnika naprodaj. Eventuelno spreimemo mladega družabnika s odgovarja;očo gotovino, ki bi podjetje vodil. 'onudbe je poslati na oglasni zavod Schmolka, Novisad, Je-rc>ska ui. 7 pod oznako .Rentabilen ulog". 3557 Priletno domačnost na morju nudi vsem letoviščarjem in gostom Hotel Vinodol - Novi, Hrvatsko primorje. Lepe mer>lovane sobe, izborna dunajska kuhinja. Popolna dnevna oskrba v predse iji D>n 50 — v seziji Din 70-—. Iz postaje Plaze lastna auto zveza. fia morje!_:_Na morje! VABILO ! JERA" stavbno realstrovana zodrosa z o. z. ▼ Ljubljani. vabi na drugi redni občni zbor ki bo v nedeljo 10. aprila ob pol 9. dop. v salonu restavracije pri »Levu« v Ljubljani, Gosposvetska cesta. DNEVNI RED: 1. Poročilo na^elstva. 4. Volitev načelstva in nadzora, 2. Poročilo nadzomištva. 5. Sprememba pravil. 3. Odobritev letnega računa. 6. Slučajnosti. Zadružna knjižica siuži za legitimacijo. Naielniltvo. ZAHVALA. Povodom prerane smrti našega predragega soproga in očeta, gospoda Franca Rothmanna nadaorniks proge dri. I«l v laaab se najiskreneje zahvaljujemo vsem tovarišem prfjatel em in znancem, ki so gS v tako časmem številu spremili na zidnil po i. Pose' no ahvalo izrekamo darovalcem vencev iu cvet », pg. zastopnikom direkdie in edin c drž. železnice n g. govorniku. LAZE - CELJE, 18. marca 1927. isHtjOis rodbina Rothmann. POV* ÇYVlfeJOCR Nai večja svetovna senzacija za motocikliste so zmagovalni angleški motocikli 1 in 2 cilinderski AJS -n amerikanski 2 in 4 cilinderski Exjeleior Henderson, kateri so od interuacijonainih stroko-njakov priznani kot najdovršnejši >er Kljub temu v nabavni ceni in ekonomiji obrata brezkonkurenčnt. Cena Din 16.SOO kompletna franko LJubljana — Zasigurajte takoj dobavo. Generalno zastopstvo i O. ŽUŽEK, Ljub jana, Tavčarjeva ulica ftt. 11. 471 Mali oglasi, Id služijo v posredovalne ia сосШм namene obflnstva, vsaka beseda SO par. Najmanjil znesek Dia S*—» Ženitre, dopisovanj« ter oglas) stroge trgovskega značaja, vsaka beseda Dia I"—, Najmanjil saeseh Dia t»'—. Kolizejski oder uprizori dane?, 10. marca ub 30. uri igre «Mati» v salonu pri «Levu». Po pred-àtarj pies. Svira Jazi band. 7666 Na praznik sv. Jožefa in v nedeljo v gostilni «Amerika» koncert. 7677 Vsakovrstne ure in zlatnino popravlja točno, poceni in solidno D. Marinko, urar v Lubljani, Florijan-ska ulica št. 31. — Istotam se sprejme vajenec. 7585 Za legitimacije itvr.nje slike najhitreje in najceneje fotograf Primo-tié. Zidani most. 71 (xo pečat« etike'e, graverstvo L SITAR & SVETEK j LJUBLJANA Jpj •a „ eîra o»! Dvokolesa fwpravïja najbolje, najhitreje iu najceneje Florjjnčič, Nunska ulica 3. v? Prešite odeje (kovtre) vsakt Trste. ii-tleluje, prevzema v tlelo ia popravilo najceneje «Mehanična kovtrarna» Paulin Co. Ljubljana. Metelkova 0-. 7SS1 2 Vulkaniziram r»« vrste avtogumt, kskor tudi galoše in snežne gumijeve čevlje Popravljata kolesa in motorje. P. Skalar, Ljubljana. Rimska cesta 11. 13 Slike za legitimacije »deluje najhitreje fotocraf Hngon Hibšer Ljubljana Valvaiorjev trg 266 Avtotaksjio podjetje prodam ali oddam. Naslov v oelaanein oddelku Jutra. 7534 FRANC FUJAN kTOTgiro in zaloga strelnih potrebščin L;itbliana-Galjevica 9. 105 Nogavice najboljše in najtrpcžnejše. iastnega izdelka. kakor tudi vse druge pietenine priporoča tvrdka E. Gostinčar — Šmarca pri Kamniku. 7593 Za popravila svilenih klobukov ч priooroča ètemberger-Réê. Dunajska eesta it. 104 Kufrira lepo. trpežno in poceni A. Haring, Turjaški trg it. б. 7594 dob p Dva vajenca za črkoslikarstvo sprejme Pristou & Bricelj, Resljeva eeeta št. 4 — Sv. Petra cesta št. 39. 7545 Brivskega pomočnika kat-eri je zmožen dobro striči cBubi» Ln malo on-dolirali. takoj sprejme Štefan Podunajec. brivec v Zagorja ob Savi. 7503 Trgovsko vajenko in pomočnico z dežele, pridni in vsestransko pošteni, sprejme C v e 1 b a r, Šentjernej — Dolenjsko. 7568 Pek. vajenca sprejme pekarna R o p a n, Šoštanj. 7561 Za vrtna dela iščem moškega. Oglasi naj se v nedeljo od 8.—9. ure dopoldne v Ročni dolini eesta V, Št. 35. 7643 Dekle zdravo, resno in pošteno, iščpm k dvema osebama — Zna naj samostojno kuhati in opravljati vsa hišna dela — ki govori srbohrvaško ali nem?ko Plača 590 Din mrepčno. Ponudbe s spričevali na na«1nv; Zorka dr. Grgina. narodnega poslanca. Bpograd. Sremska br. 6 7456 Delavca izurjenega v izdelovanju eempntnih izdelkov. .rabi Pirnat Martin. Revlko — Trbovlje. 7455 Učenca za trgovino y. mešanim blagom. s primerno šol. izobrazbo sprejme Jo«ip Lsngeršek. Mr?-renben: 7390 2 Žagarja dobro izvHžbar.3. та veneei-janski o-it^r takoj sprejme Jakob Pleš*» i sin. pilana. Lokvp. Gor«ki kofnr 7393 Več krojačev dobro izver banih za dnm-sko delo. snrejm» tvrdka Draro Schwab v Ljubliani 7439 Pletiljo takuj sttrejmem proti dobri plači N'agir v o-lasnem oddelku «Jutra» 7374 Čevljar, vajenca sprejme takoj Josip Prešeren. Ljubljana VII. št. 65 7621 Veletrgovina za sokso naCeško4 \a5ktm,'ake 'možna dobro uvedena išče prvovrstnega zastopnika za Slovenijo Dot si pod .Dober >asl že k stev 11.545" na ogla-ni odJ. -Ju'raV -збо"'а Les. manipulanta popolnoma verziranega za trdi le.3 in za nakupovanje gozdov, samostojnega. i>č*m za takojšen nastop Znati mora perfektno npmško in italijansko govoriti in pisati. Prednost imajo «amci. Ponudbe z navedbo plače in s spričevali je poslati na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Lesni manipulant» 7575 Brivskega vaienca ki žp zna briti in striči — sprejme p 1. aprilom Alojzij Štoj«. -brivec v Sevniei ob Savi. 7-281 Prikroievalko prj-ovrstno in samostojno, ta fino damsko in moško perilo, sprejme trgovina L e n a r ii. Dunsjska cesta. 7251 Zastopnike zanesljive m agilne. predvsem trgov^kp potnike, ki so dobro vpeljani, iščemo v svrho prodaje državnih srečk. Resnp ponudbe pod iifro «Siguren dohodek» na orlasni oddelek «Jutra» 5497 Krojače dc-hro izvežbane in samostojne v damskem delu, s celotnim dobrim zaslužkom sprejme tvrdka Drago Seh^ab v Ljubljani. 7592 Damskib klobukov »vUnatib in slamnikov imam večjo zalogo po najnižji ceni. Preoblikovanje slamnikov stane 30 D.n --svilenih klobukov pa 6«) Din. Svojo, vsak praznik od S.—11. in v delavnikih ves dan odprto delavnico in i-rodajalnico priporočam. — Modna lopa št. 10, Vodnikov trg. 7640 Pozor 80 ! ženini in neveste ! Zimnice natraee). posteljne rareté, tflmf postelje (llotljive). otomane, dirane is tapet-tiiike izdelke Dud) najceneje Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 7 — pol« Meetnera doma. Vaienca sprejmp Simon Juetin, ključavničarski mojst«- v Ljubljani. Florijanska nlica 9. 7635 Zastopnike za Maribor. Ljubljano in v«* dnugp kraje Slovpcije išče večja zavarovalnica. Ponudbe na oddelek «Jutra» pod «Dober za-ln-ŽPk». 7620 Služkinjo z »iobrimi spričevali sprej-mpm za stalno. Prednost ima:o one. katpre znajo kuhati t-pr opravljat? v«a hišna dpla. kakor tudi na vrtu t*r imajo veselje do otmk. Nnslov v ojrlasnpm odin pîace. 7R07 Gdč. ali vdovo »»n=Mtnipo. ali z nekaj kapitala, katpi-a b* bila spo-voditi trgovino z "■"'•■«nV bln^om na dežpli. i^fpm. Ka«lov nri podružnic; <.Тттл» v Mariboru T469 3 učence 7-^rsr»». mr.fnp in priod «Spretna 39». 7676 Vajenca s plačo sprejme Anton Fuhs. kleparstvo. Rrižev-niška ulica 6 7679 -Čevljarskega pomočnika za zbito dplo, dobresra de-lavra, sprejm» A'ojzij Pajlc. Višnja gora 59. Y«a oskr>»a v hiši. 7681 Zastopnike aarilne in zane*!î:ve. za vse kraje mariborske oblasti išče proti do!*i proviziji zavarovalnica in pozavarovalnica «Tripiav» — crlavno zastopstvo Z3 mariborsko obla?t v Mariboru. Vrba nova ulica 66. 7714 Krojaški pomočnik ki je izvežban vsakovrstnega dela. se takoj sprejme. PisirhPne r«onndbe ra naslov Pregled, Ru2p pri Mariboru. Akvizlterje agilnega. za osrlase sprejme proti visoki proviziji Kovinski biro v Ljubljani — Šelenburgova ulica 7/П. 7685 Dekle . inteligentno, ki govori nemško in zna šivati, sprejmem k štiriletni deklici. — Mirni Georjrievié — polkovnikova soproga v Slov Bistrici. 7699 iščeio Absolvent trg. šole i«e kjerkoli primerne službe. Nastopi tudi kot prak-tikant. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 7506 Strojnik treien in tauesijiv, iâée službo — najraje na žagi. Vešč v iploëuem ključavničarstvu in elektr. instalaciji Naslov t oglasnem od"iefku «Jutra». 7597 Šofer išče službo z nastopom f*> dogovoru. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» r»od «Šofer 7442». 7442 Solicitator z Slletno notarsko in odvetniško prakso, želi spremeniti «voje službeno mesto. Nastop p(» 1. aprilu. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 6946 Boljša gospodična vajena šivanja in pospravljanja, zeli službe pri boljši družini. Xe ozira Be na veliko plačo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Deîa vajena». 7646 Gospodinja išče službo — najraje pri samostojnem gospodu. Naslov pri podružnici «Jutra» v Mariboru. 7468 Kniigovodinja bilaneistinja. samostojna in z večletno prakso, vešča korespondence, ^rojepisja. želj premeniti slnžbo. Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Samostojna 45». 7645 Sedlarski pomočnik išče službo ra takoj ali začetkom aprila. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 7631 hajceoeie lisi! vse m?nufaktutno blago kakor spomladansko blago, Шоп, kambr k, zgoiovljene obleke ir perilo pri N. Benedik Ljubljana Kette Marnova c. 8. Obleke po meri. Štedilnik, tehtnico decimalko in pult prodam Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 7348 Vrtnice nizke, v 40 najnovejših vrstah nudi po najnižji eeni Ivan Brecelnik. Velika čolnarska ulira štev. 21 7414 Gospodična išče službo v trgovski hiši kot prodajalka in pomoč gospodinji, kjer bi se priučila kuhanja. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Trgovsko naobražena». 7401 Trg. pomočnik vojaščine рпх-t zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče siužbe — gre tudi na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značk o«Dobra moč 86». 7586 Trg. pomočnik išče službo skladiščnika v kakem večjem podjetju. — Zmožen je slovenskega, pr-bohrvatskega in nemškega jezika. Ponudbe na oglasni odjdelek -«Jutra» pod šifro «Vesten S7». 7587 Gospodična Izurjena špecerijske stroke, želi službe kot pomoč v špecerijski trgovini v Ljnb-ljani. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 7619 Samostojna moč z višješolsko izobrazbo — izučen železninar. dober organizator. vešč vseh pisarniških del. z večletno prakso v trgovini in v tovarni, zmožen kavcije, sedaj vodja trgovine, želi službo pri kaki tovarni ali kot vodja trgovine, ali kot družabnik z manjšm zneskom in osebnim sodelovanjem. Plača ni glavni pogoj. Ponudbe pod «Marljiv 757» na oglasni oddelek «Jutra». 7571 Starega železa in kovaških odpadkov prodam 1 vagon. Naslov pri fvdružaiei «Jutra» v Mariboru. 7380 Snežne čevlje in galoše popravlja Avgust Skof. Borštnikov trg št 1. Trg. sotrudnica i z dobre hiše. išče službo v meetu ali na deželi. Ceni porudbe na orlas. oddelek «Jutra» pod «Zanesljiva 6» 7280 Šofer k poltovornemu avtu, ki bi opravljal tudi <1пцго delo. išče slnžbo t kaki trgovini al: skladišču. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra» 7626 Šivil ja gre šivat obleke in plašče na dom. Na-lov v o?lacnpm oddelku «Jutra». 7674 Uradnik zmožen slovenščine, nemščine in srbohrvaščine, nekaj prakse. vstopi v službo tudi na deželi Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Marljiv 27». 7602 Laborantinja ki je zmožna vsakegs lekarniškega dela. z dobrimi spričevali, išče službo v lekarni. Ponndbe na oglasni oddelek «Jntra» pod šifro «Laborantinja» 7510 V trgovino z mešanim blagom z vso oskrbo v hiši bi rad dal očiti ISletnefa dečka ki govori nemško in poseduje prav dobra šolska spričevala. Ponudbe pod šifro «Reven deček» na oglasni oddelek «Jutra». ' 7481 Knjigovodja- bilancist z dolgoletno prakso, zmožen več jezikov, išče nameščen ja. Cenjene ponudbe na oslasni oddelek «Jutra» pod šifro «Strokovnjak 39» 7639 Vdovec 55 let star državni nameščenec z imetjem, zmožen voditi vsako gospodarstvo, želi znanja v svrho ženitve z vdovo ali samico z ne-koli imetja, brez otrok ter primerne starosti. Dopise na orlasni oddelpk «Jutra» pod «Sreča 2O0» 7520 Samostojnega kroiača samca, sprejmem na deželo. Osebno naj se predstavi pri A. Turenšeku. Limbuš n-i Mariboru. 7707 Ženskega česalca prvovrstnega, sr^eime . грп-sko česalno in strižno podjetje v Subotici, proti visoki plači Ako tonvcuira lahko postane družabnik. — «Pompadur». Subotira — Grad «ka kuča 7703 Za francoščino iščem dobro učiteljico. Ponudbe na poštni predal 151. 7689 Šoferska šola sprejema in izobrazuje kandidate ta samostojne šo- ferje — Dame ln cospode sprejemamo vsaki dan Pouk je so'1d»»n in n«pph sign-ren 7*htev*]tp r*ro«T>pktp Poja«nila dajp Лп<о Sko'* v 7/ae*-Phu Kaptol 15 Telefon И-9Г 76 Prodajalka :zuč"na mešane stroke, želi kjerkoli službo, event. tudi gre za blagajničarko — tudi na deželo. — Cenjene ponudbe na oelas. oddelek «Jutra» pod «Zaneslji- va prodajalka 26». 7172 Trg. pomočnik želi kakršnekoli službe. — Gre tudi kot slura. razna-šalec. postrežnik ali slično. Ponudbe na o?la«. oddelek «Jutra» pod «Delaželen». 7473 Šivilja (začetnica) ki bi ortravljala tudi Mšna dela. iščp primerne službe pri boljši ro*b:m. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Marljiva in poštena 63». 7563 Kot občinski tajnik iščem za takoj službo — najraje v Sloveniji. Ponudbe pod «Občinski uradnik 74» na ogl. oddelek Jntra. 7374 Sluga «afio«Tj'> in resen, išče s!u£bo uradne?* ali trçov-skeea slu?*. ink**anta ali kaj T>rimernp?a. Ponudbe n? oglasni oddelok «Jntra» pod «Vesten in nošten» 7654 Trgovski nradnik elpktr. stroke, vešč več jezikov. išče službe. Ima desetletno prakso za seboj. — Ponudbe na osrlas. oddelek «Jutra» pod «Vesten 75» 7675 Samostojna šivilja z daljšo prakso, išče službo pri boljši obitelji. Dopise na oglasni oddpjek «Jutra» pod značko «Šivilja 94». 7694 18 letno dekle boljše, pridno in pošteno, z dobrim spričevalom, iz-nčeno v Svanju. vajeno tudi v gostilni, išč* službe v Ljubljani ali v bližini. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 7697 15 letna učenka pridna in poštena, s 5 razredi ljudske šole. crre za učenko v trgovino ali kako drugo obrt. najraje v bližini Ljubljane. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 7696 Trgovski pomočnik zp!o nadarjen, izučen na deželi trgovine z mešanim blagom, želi radi nadaljne izobrazbe primerne službe. Ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod «Cena moč» 77U9 2 mizarska pomočnika boljša, iščeta slnžbo v Ljubljani ali Zagrebu. Naslov v oglasnem oddp'ku «Jutra». 7698 Krojitelj mogke in damske stroke — najmodernejšega kroja — ? lastnim obrtnim lvtom in večletno prakso, išče službe ta tako; ali pomej*-. kjerkoli v Jugoslaviji. Pouudbe n.i orlasni oddelek «Jutra» pod «Zmožen in vesten ?7» TIV.l Vrhniško opeko trhovelj.ki pr-4toe !n be kova drv, nudi najceneje Lovro Krte Тгвотчк! nri •tau T2 Postrežbo točna! «1 Vata za odeje lt»—№ Dta kg o4»j» №1 153 Din uanrej Rožna It M 48 Drva hriHDf r Odpadke fodpadke od lagel 1o«tavHa Od parketov tn mehka drva po ni«kl eeni Ba dom parna Ur« v Seaenetti Ljubi Ja na rj ror-ajekim ko'odvo rom — Prt odveimu večje mno?:p» materi oonu.t W Pisarn'ïki inventar prolam Naslov v or1»-*. oddelku «Jutra» 7493 i Smreka (Rdelfanne). ki jp okra* za sobo. ugodno naprodaj. — Naslov r oglasnem oddelku «Jutra». 7618 5 starih oken po nizki naprodaj. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 7616 Pod ceno naprodaj: 2 1 okorno bili angleškega izvora. 10/15 in 15fêO HP. v najboljšem stanju, nadalje različni furnirji, skobelnik. več mizarskpza orodja, več ležišč, bencinmotor, "gonilna plošča (Schwnngschefbe) Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 7624 Harley Davidson nove. vseh tip ter njh dele dobite pod tovarniško ceno pri tvrdki O. Žužek. Ljubljana. Tavčarjeva ulica 11. 7623 Žensko kolo skoro novo. radi bolez«i prodam. Na ogled v trgovini Ivana Podboja. Sv. Petra cesta 95 7605 Razno pohištvo ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 7583 Tamburaških not večjo množino pro lamo po nizki ceni. Zafcievajte brezplačen cenik. Slov. pevsko društvo «Slovan», Brdo-Vič pri Ljubljani. 7595 Gnoj naprodaj v Ljubljani na Sv. Petra cesti 61. 7556 Brizgalno lahko, snemljivo. na štirikolesnem vozu. skoraj novo, p r o d a za 12.000 Din radi nabave nove motorne. Prostovoljno gasilno društvo Dobračeva. poŠta fciri. 7458 Motorno kolo znamke Nekersulm. 5Vî HP. s prikolico, v dobrem stanju poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 7373 Elektromotor 7 '/j HP, dobro ohranjen, proda Gospodarsko društvo Kožarje — Podsmreka — radi nabave bpnein-motorja Na ogled v Kozarjah Št. 11 7453 3 pisalne mize ena amerikanska in dve iz mehkega lesa prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 7687 Ullsteîn's Weltgeschichte elegantno vexano. poceni na^odaj. Naelov v ogla*, oddelku «Jutra». 7437 Motorno kolo «Dongla-» ЗНХИ HP-ugouno podam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 7637 Starinsko vitrino iM. prodam v Rožni dolini, cesta 5. it. 34 7449 Knjige «ôstarreiehisch - ungaris.-he Monarchie iu Wort u BiH» vseb 13 dobro ohranjenih iverkov ugodno prodam — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 7641 «Weiss Weltgeschichte» skoraj novih, krasno vela nih zvezkov prodam pod ceno. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» po,-] trfro «Redkost» 7572 2 avtomobila Dainder, 22;27 ter 35/29. posebno pripravna za avto-takse. v najboljšem stanju poceni prodam. Vprašanja na oglasni oddelek «Jutra» pod «Daimler». - 7538 Fotoaparat kv. kamera 18 X 24. s 3 dvojnimi kasetami in Sta-nely-kamero 13 X 18 s 3 dvojnimi kasetami, že rabljene a v dobrem stanju poceni proda Štefan Mlakar, fotograf. Žiri. 7372 Fotoaparat 13 X 18 cm. lesen, zložljiv, z 2 dvojnimi kasetami ter izvrstno lečo in pisalni stroj znamke «Ro»a» v prav dobrem stanjn. vsled družinskih razmer ngodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 7533 Pohištvo Rabljeno jedilnico in «pal-nico prodam po nizki cenL Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 7457 Trg. pult, tehtnico m pisalno stojalo ngodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 7341 .Motorno kolo Indian-Skout. 5/7 P. S., s priklopnim vozom — malo rabljen, poceni proda Franc Dolenc, Maribor. Meljska c. št. 18. 7500 v Mariboru naprodaj ali išfem družabnika i vlogo. Dopisi rod „Znano podjetje 3672a Prodam tovori iio Peri •>koli 74 X 15, 35 HP, d >ber motor in g nr. D p si pod „Niz'-j> ptača Oobrc r Čuden. Ljubljana. Pr**er nov« obes l 238 Radio-aparat prav dober in kompleten kupim takoj Ponudbe pod «Radio» z navedbo cene, število cevk itd. ua og^as. oddelek «Jutra». 7507 Kateri prekajevalec me hoče zalagati mesečno s 50—40 kg prekajenega mesa. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «T. 1927» 7398 Hlode bukove, hrastove, ielševe, orehove ponudite franko vagon parui žari i Šiška. Ljubljana 6278 Elektromotor 7.5 k. sil. 220/380 Voltov, nov, prodam za 3000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Denarna pomoč». 7715 Hrastove plohe debele 30, 50. 60 in 70 mm dolsre 2. 2.5. 3 in 4 m. stare 2—4 Ma. proda po dogovoru Frane Rodp. Stara Vrhnika — pošta Vrhnika. 7693 Otroški voziček eleganten, dunajski model, skoraj nov. naprodaj. Na-s;ov pove oerlasni oddelek «Jutra» 7605 Javna dražba Glasom sodnega edikta su- Krompir semenski, rarpošjlja v-abu množino Marija S:ell«aL'. Bršljin - Novo me«to. Ježic lepili, rumenih proda v količino Marija Stellwa''. Brïljin - Novo mesto Tr.-.j Sladka krina stelja in sulicka mpro'^ v Celju. Gaberje 31 7вГ'! Semenski krompir 3—-S vagone ima naoro -t. Kmetijska podružo>a v Zsbslci. po I ta Škof ia Lok> 7-Л m Hišo v Ljubljani ne daleč od centra kuprm proti gotovini. Ponudb^ r navedbo lege in cen»- pol «Amerika» na ogla-nj м -delek «Jutra». 7.7.." Enodruž. hišico г vrtom, t Ljubljani al, severni bližnji okoli«-; k*: pim. Ponndbe na- oglavtia. v zdravilišču Rogaška S!::t:-na prodam ali pa zam»r.j.-:ri za fcso z vrtom v Ljub 'jan Pismene ponudbe n* og oddelek «Jutra» po"i Dobro sesalko za moj kur»im. Ponudbe na poštni predal št: 151. 76S8 Zavadllov slovar slovctisko-češki. kupim. — Ponudbe na og'as. oddelek «Jutra» pod £5;ro «Slovar». 7*>70 Рго»гл'аја: lekarna Mr. Bahovec. Ljubljana. Pristni med namtzm iu za pet-ivo po D:t 22 50 kg A Maček. »pJe čebplar. Vrhnike 62 F120L nizke in vrsoke vrste dajemo v rigojo Oddajamo najmanj 10 kg o*l po«amez. ne vrste Ceno pridelku določimo naprej Oddajamo pa tadi RAZNE CVETLICE v vzgojo, katerih pridelek prevzamemo jeseni po dnevni ceni Sever & Kom p. LinMieua. Woifova ul. 12. 7283 Jagodov sok in druge »dravilne sokove nudi najceneje «Brezalktv-ho'ne Produkcija v Ljubljeni. Poljanski nasip 10.fb — Poskuzite! Zahtevajte cenik 7690 Nova hiš* obsegajoča 2 pobi. kutiu;o. 2 jedilni shrambi, hVv m klet. 1 oral zemlje z vrtom in poljem, rani selitve • • i ugodnimi poroji naprod* Pojasnila dajp Anton Krr bos, Tezno. Ptujska c ! > pri Mariboru. 7 79 „Poser" Realitetna pisarna tlrufba t o z Ljubljana Miklošičeva cesta 4 proda: VILO enonadstr.. z zar^nim ftanovanjem. trgovino in vinot&črm. lepim vrtom, ob Dunaj« * cesti. 280.000 Din. Dona* jO.000 Din, davke ргоИ.<: VTT>0. dvonadstropno, tri-stanovanjsko. velik vrt. pod Potnikom — 360.Л*. Din: VILO. «oonadstroono. tr -stanovenjsko. 1100 ms ta — 16П.ООО Din: VILO. pnoradstropno. nove, dvodrutinsko — Trrov«ko predmestjp. l^.(Vtn Dir: VTI/>. novo. eooned.-ir — enoo ш- vrta. Pnodružin-sko. po«eb*j ena fta* o vanjska hiSi^a — .IsvVa prost, dono^n ol>jpkt — fentpetpr«ko pre*ime-*p. 325.000 Din . MLO, enonadîtr . tr- -r-.-novania. Vpp *rt. ob tram v»iu — 270.0П0 Din; VlIvO, viFokopriîl'p-no p n • • oz. dvodmžinsko. 1W vTta. r Vodmatu — D*o 155.000: VILO. novo. dv<»druf;i«V РОП ш5 vrta. po»* Rožnikom — 110.000 Din: VTLO. enodružinsko, T- «... kopritličro. !0ft0 tn5 vt4. davka pro«to. v poljeT«-skpin nredmesthi — Din IvVOOO; III.^O rili slično. pnodrut • -cko. l»p oerraj'-n vrt — Trnovo. 125.000 Din: mSO. pnoned>*r.. d-ro«tar'*-vanjsko. vrt. Roir* doline — 115.000 D n. HI^O. vi«okoprit'.. vrta. veliko gospo4ar«io r. htr»r. 200<1m* frta. pri Dol^: «Vptn kolodvom — Dîn ITO.orrfV: TTT^O vieoVonrit'î^no *po oeraipu vrt. dovo »*4vv» rrr*to Vod ma L 1PWD Vef^e »tpvîlo «tav^nih p»*-eeî. SOO—150П T urodnih lerah in ppnah. V«*kox-»*tnp hïip. vîle. v in ne dpip'L ro-«■tHniSke f»?ovske nc-sestva. kmetije, po uej-urodnejiîb eesah. TBS7 .Maribor Im^-u'î^j: ptavbiec*. bise, '-•»•T4, gostiine, mlini in |i„.-3ii oa "razpolago. inlor-IrK' j« " stanovanjskih ia l.j. i.-fkib zadevah «M a r-j j,. Korolka ceata 10/1 7711 Hiša I» M Maribor» pri drž. »sli. 12 minut od postaje, i in njivo ugodno Naelcv: M»ribor, |*и'!;ота ulica 5 (Kolonij*). 1 7710 Stavbena parcela I Si m', ca Gliscah ngotfno I «prodaj. Parcel» i« »e ob-I „Уапа in jato dobro grio-I.U Pojasnil» daje trgovec Iv' JelooniK, Kožna dolin». 1 ' 76S6-» Posestvo oralo», n» Ptujskem . poli,j proda za 45.000 Uin Ipikaučič, StarolKnee 28 — I p,,Šta Crkovce. 7499 Posestvo I Vi;,ograd, tlet, hiSo in paš-lrt proda Ravnikar, Dole-V, ras 13 —" Mirna peč. " ' 7ÏS8 I Dvonadstropno vilo I telim ktipiti » bGžirii gle-I «Мга. Dopise B» oglasni ..idelek «Jntra». pod žilro I .Vila 88». "488 Hiša na Ježici iKrsljeva, naprodaj t vrtom I- Pojasnil» daje lastnik. 1 7472 Brivnica naprodaj т industrijske» krajo Naslov т oddelka «Jetra». 7504 Poslovne lokale popolnoma renovirane, najprometnejlem kraja Maribora oddan — Kaalov ▼ oglasnem oddelku «Jutra» pod «Aleksandrov» centa». im Lep lokal ob Aleksandrovi eesti eMi tak«) M «aflUel »ajemnH PoiojaSasH i Ijaai Lokal pripraven sa skladišoe ali delavnico, IS X 4 velik — event. n dobi nad lokalen enako velik podstrešni prostor, v bližini kolodvora in ob prometni cesti, n vet let v najem. Istotam tndi trgovski lokal ob ceeti . 5 X 3.6 velik — vse s 1. majem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 74« Skladišče pritlično, s vodovodom takoj odda Joe. Pollak, Sv. Petra ceeta 7. 74» Opremljeno sobo Iridam • 1. aprilom. Naslov I. osiaanera oddelku Jutra. 1 7508 Iv Celju kupim bilo |i'i vilo t vrtom. Ponudbe cavedbo cene pod «Hiša vrtom» sa podružnico I Jutra» v Celjn. 7303 Hišo z vrtom It električno razsvetljavo in I ^dovodom, в pekarijo, tr-Ijorino, kletjo is tiragimi iTrostori in s pravico do 6 I tlafter drv letno. 10 minut I«,; pestaje prodam. Naslov I - orlwneta oddelku Jutra. 7382 Klet pripravno z» skladiKče, delavnico ali vteotoE oddam na Glincah XI/12. 7S63 Točilnico in delikatesno trgovino dokaaaao najproraetnejïe * manjšem industrijskem me-ptu Slovenije oddam na račun, najraje -amoetojnl go. spodični, ii razpolaga 8 kavčiio т vKini zaloee blaga. Stanovanje v faiSi, samostojno vodstvo — ker je gospoder stalno odsoten. — Ponndbe na naslov: FTip Pukl, veletrgovina vina v Celju. 6812 Lokal na Bajprometaejii točki sredini Ljubljane takoj oddam. — Kaslov pri Aloma Stavbno parcelo I: i n. Pojasnila daje nn Horžen. Gabrijele, s Knnelj. 73S3i'a- Hišo z gostilno Ljubljani oddam v na-i. — N^lov t oglajnem i' I.« «Jutra». 763S Nova hiša |nsokopritHčna, z vsemi rri-'fclmaini ugodno naprodaj, kakor tudi fcra*eti peščen prostor Jnb Punajski rp-t; pri Ljub« — Pojasnila daje F." l.Vrko, Crnuče-Ježica. 76-11 |Stanovanjski in tovarniški kompleks IT eredi Ljubljane. obstoječ Tr 2 stanovanjskih hiš. no-tovarniškega poslopja |r_ velikimi prostori >a skladišča. ic plearne. pod zelo 1.rplnim; pogoji naprodaj. I^entahiliteta ugodna. Iote-l'«s*ntl naj se obrnejo «a Ir.aslov na oglasni oddelek ]J«:rs pod Sîfr.o «Nizka ee-|«a S.",». 7S2S |H!šo ali majhno vilo ' Ljubljani, e takoj proetira l'tiïiovanjf-m kupiin. Ponud-I1'* îa osla«, oddelek Jntra «ffifa 21«». 7653 Posestvo oralov oddam v najeta !» 10.000 Pin ali proti po-l'wié'jsmu pridelku. Naslov ■'"i podružnici v |Hiril-oru. 7470 Hiša v Lučah |< zoetilno ia trgovino — |!Ч>Г"ј podruJnic» tvrdke l'»:iirr. wiprodaj s hlevom, I •Vladiščem, ledenico, vrtom I HlVo, travnikom iu gordom lP^ij'nila daje Fran Roblek, ;*lrc. 7 Tomtenv »t. 2,T. Aleksandrov* e. 7660 Sobo s kuhinjo in pritiklinami Išče drëavni uradnik hrei otrok v Ljubljani ali okolici ка takoj ali pomeje. — Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» t>od «Pomlad 32» 7531 Snažno sobo ï vso oskrbo, pracjew iu likanjem perila, išče urad-rik. Ponudbe t navedbo cene na oglsjmi oddelek «Jutra» i»od «Dobra hrana» 7.522 Zakonca bres otrok iSčeta. primerno ftanovanje z - vsemi pritiklinami v uovi »li stari bi-Si ia takoj ali poioejf. Ponudbe na ogla«, oddelek «Juira» r-od «Dobro o-i-dacox 7303-a »tEUtStl Wffils fflM je gradila tvrdka Siemens&Halske Pojasnila, načrte ter dobave tektonskih naprav vseh vrst: Jngoslavensko Siemens d. d. oddelek za slabi lok Ljubljana, palača ljub. kred. banke. Opremljeno sobo j Majhno sobo lepo in boIbčbo, s elektr. odda solidnemu gospodu aii raasvetljave oddam takcra- gospodični Iv. Petek, Štre- еаша, 8 gospodoma ali go- liât» ulic» 8 — pritličje, »podičaama. Naslov pove 7597 oglasni oddelt «Jutra». 7655 2 boljša gospoda ali rakonski par brei otrok •prejmem v Staretovj ulici št. 17 — Trnovo. 7581 Sostanovalca solidnega, sprejmem v posebno sobo. — Naslov oglasnem oddelku «Jutra; 7549 Sobo oddam 2 gospodoma ca Mestnem trgu 25/1 — levo 7867 1000 Din nagrade za etaaovaaje £—3 sob s pritiklinami, t* takoj Hala (IrmSina. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod iifro «Stanovanje 185». 7552 Majhno stanovanje s pritiklinami, lepo. v sredini meeta iičem zs 1. maj. Sem ves dan odsotna in se ne oziram na ceno Cenjeno ponudbe na oglas oddelek «Jetra» pod «Mirna 76». 7625 Gospodična iSče opremljeno sobo v bližini Tabora. Ponudbe na otrlaani oddelek «Jutra» pod «Snaga». 7512 Sobo s hrano I in vso oskrbo odilatn r;o-spodu ali gospodični takoj ali s 1. aprilom. Naslov Stanovanje v Mariboru obstojne ir g sob, ljuhiaje Sobo t euo ali dvema postçljuoa oddam. Naslov v oçlaftiem oddelku «Jutra». 7-344 Prazno sobico h posebnim vhodom išče mirna goepa, najporoeje do 15 aprila. — Ponudbe na otrlasni oddelek «Jutra» pod «Cista 25». 7425 Stanovanje o—3 sob z vsemi pritikii-uami. v sredini mesta iščem ? 1. avgustom, ov poprej Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Renoviram» 7294 Brezplačno pr.tavit* oddajo stanovanja «obe. lokala, goetila«. trgo vine, delavnice itd Posr» dovaBje u oddajale» po poinoma breeplačno «Po «redovalee». Sv Fstra e St 18 5891 I» pred mest u Celjn ha proTietnem kraja, za h'siko podjetje razpoio pl ivega prostora v pii-Hičju 210 mJ. elektrika, l»(wiovod, veliko dvori-|ife. mesečni donos Din 3500-- s« prod« Paradi oniisM ve nod-i«tia 1 Din 165.000—. patančnejša D»iasniia ^je: Konc. Inform -pjska pisarna CELJE, IP 'Stni oredal S'ev. 48. ^ЗПТхулГ Zestopstvo in en gros prodaja: „TEBIN" Zagreb, ^er»do*iče«a 18 Tel «7-01. Sostanovalca sprejmem ln oddam majhen kabinet na Rimski ceeti Stçv. 12/11 7604 Stanovanje ÎÀ—i sob, kuhinje, kopalnice in pritiklin v novi fciSi v mestu iščem za tali o j ali twzneje. Ponudbe na naslov Miloš Rybâr. Narodna banka. 7613 Prazno sobo kaS4 m», s posebnim vhodom in električno razsvetljavo tako} oddam. Vrta» kolonija «Stan is Dom» — 2 hila desno ob Tržaški c. 7614 Opremljeno sobo z vhodom iz stopnic.. s 2 posteljam» oddam v JanSe. vi nlîei 12. Spodnja Siïka. 76B Sobico čedno opremljeno, v meeta takoj oddam gospodični. — Naslov t oglasnem oddelku «Jutra». 6798 Sostanovalko sprejmem k samostojni gospe. — Naslov v oglasnem oddeikn «Jutra». 7598 Opremljeno sobo e posebnim vbodom oddam mirnemu gospodu ali gospodični. Eelektrika. parke* ter uporaba kopalnice. Naslov r oglasnem oddelku «Jutra». 7509 Opremljeno sobo oddam ва Mlkloiičevi cesti б. 6/Ш, fevo. 7367 oglaenetn oddelku «Jutra», in vrta, eno leto prosto na-rxJ^ jemnine. oddam onemu, ki mi posodi 28.000 Din »a poso pol leta, na sigurno mesto. Ponudbe na upravo «jutra» v Mariboru pod iifro «Sta- Stanovanje v bližini tlorijanske cerkvB, obstoječe iz 1 velike sobe, novanje». majhne predsobi ce, kuhinje - in pritiklin je takoj na ! irr ... ratpo'ago tistemu. Id odku- ' OOlJSe dekle pi (whiStvo. Potrebno 5000 ki sna samostojno kuhati Din. Cenjene ponudbe na iu je vajeno vsega hišnega oglasni oddelek «Jutra» pod dela, iščem k mali družini, à liro «Takojšnja vselitev». Naslov v oglafnem oddc'kn 7511 «Jutra». 7509 Lepo sobo s posebnim vhodom, v bližini glavnega kolodvora, z električno razsvetljavo m parketom, oddam eni ali dvema osebama e 1. aprilom. Naslov pore oglasoi oddelek «Jutra». 7680 2 sobi v L nad sir., z električno razsvetljavo in parketom takoj oddam. Naslov pova oglasni oddelek «Jut»»». 7564 Gospoda ali dijaka sprejmem kot sostanovalca na stanovanje in zajtrk. — Naslov r oglasnem oddelku «Jutra». 7559 Stanovanje 3 sob In kuhinje zamenjam z enakim ali sprejmem aru-go. — Ponudbe na oglarni oddelek «Jutra» род Šifro «Mojmir». 77(8 Mesečno sobo oddam goepodu s 1. aprilom v Streliški ulici 10/1. 76S4 Opremljeno sobo lepa, «veut, t kuhinjo oddam eni al) dvema oseba, ma. Nas'ov v oglasnem oddelku «Jutra». 7664 Elegantno sobo z divanom iu vhodom iz stopblšča iS de zakonèc takoj ali pozneje. Ponudbe na ogtaaii oddelek «Jutra, pod «Bančnik». 7C69 Mirna stranka išče majhno stanovanje. — Pismene ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod S:fro «X. maj». 7672 Lepo sobo s posebnim vhodom oddam s T. aprilom zakoncema brez otrok. A. Dovžanova, Rožna doHna, ulica 5 — št. 34. 7665 Gospodično sprejmem kot sostaaova'ko. Biti mora ves dan odsotna od doma. Poizve se od 6. re. zvečer naprej. Nvlov v oglasnem oddelku «Jutra». 7706 1000 Din dam onemu, ki mi posodi 800 Din proti me^ecnemn odplačilu. Ponndbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Nujno». 7554 Katera gospodična stara do 32 let, želi resnega znanja z gospodom srednjih let. — Prednost imajo šivilje. Dopise pod «Sava» na oglasni oddelek «Jutra». 7603 «Ločenka» prosim izvolite dvigniti pismo v oglasnem odde ku «Jutra». 7610 Opremljeno stanovanje elegantno, oddam s 1. apri lom v me«tu, obstoječe iz spalnice z 2 poste'jama. jedilnice. kuhinje, sobe za slnžkinjo ter fouporabe kopalnice. Pismena vprašanja na oglasni oddelek «Ju'ra pod šifro «Ontrums. 7682 2 opremljeni sobi s 3 posteljami in posebnim vhodom iščem. Ponndbe na oclasnl oddelek «Jutra» pol «K. K. 71». 7671 80.000 Din posojila iščem proti ugodnim obreetim in jamstvu. Event. nudim tudi soudeležbo na dobička pri ekonomiji, ki ima veliko hmelja — Ponudbe na uglasni oddelek «Jutra» pod fifro «Ekonomija» 7395 Družabnika večjim kapitalom sprejmem v dobičkanosno podjetje na vodno moč. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 7329 Prazno sobo oddam gospodični v Mižim gorenjskega kolodvora. — Naslov v oglaecem oddelku «Jutra». 7847 "Posest" Realitetna pisarna drnlba z o. z. Ljubljana Miklošičeva cesta 4 sprejema prijave in posreduje P*1 oddaji stanovanj, sob, trgovskih in obrtnih lokalov — za oddajalce popolnoma brezplačno Nudi prevzemnikom veliko izbiro v stanovanjih, samskih sobah, trg. In obrtnih lofcalih po nizkih pristojbinah. Za oddajalce najboljša >rlk« oddaje stanovanj, ter ctooikoT. 7658 „Posest" Realitetna pisarna družba z o z- Ljubljana Miklošičeva cesta 4 odda: STANOVANJE, komfortno, 3 sobe. kopalnic* in pri-tikliae, pn Tivoliju — 2500: STANOVANJE t sobe. kuhinj« ia pritfklia v Sp. . 6ilki — 450 Din; STANOVANJE 2 sob in pritiklin, elektrika, vodovod — opremljeno, v bTilinl Sv. Petra — 700 Din; LOKAL za vsako stroko s stanovanjem, v mestu — 1000 Din; p rod a ; DELIRATES. TRGOVINO, S prostora in kuhinja, z vsem inventarjem in ne-loaj zaloge, v mestu, vpeljano. prometen prostor. 25.000 Din; DELIKATES TRGOVINO, inventsr. nekaj zaloge, vinotoč. lepa točka v n;e- itu — 23.000 Din. Kot družabnik želim pristopiti v dobro idoče podjetje, s kapitalom 35—33.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Spomlad 1927». 7487 Sobosiikarskega družabnika sprejmem k že vpeljani firmi v mestu — v provinci. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jntra» pod Iifro «Kavcija 4000—5000 Din.: 7555 Kot družabnik h gospodični »Ii vdovi, ki ima kakžnokoli trgovino, pristopi z večjim kapitalom gospod srednje starosti in čedne zunanjosti. — Event. posodi denar ter naftooi službo. Dopise na podružnico «Jutra» r Celju pod «Družabnik». 7541 Prekajevalca sprejmem kot družabnika v svrho razširjenja mesarije v večjem industrijskem kraju. — Potreben kapital 10.000 Din. — Prijave pod «Koncesijonirana mesarija» na oglasni oddelek «Jutra» 7347 Mlin v Beričevem 1 uro od postaje Lese ln 1 H od Ljubljane prodam. Pri mlinn ie velika vodna moč, približno 80—100 HP, veliko gospodarsko poslopje, okrog mlina je 3 ka in 5 oralov zemlje. Natančna pojasnila daje Jakob Avser " ru pod ^Snomladanski s»n». 76S7 — Beričevo »t. 15. 7523 730J Ljubitelj narave osamljen, želi dopisovati t enakim gospodom, ker £eli imeti vsaj enega človeka, s katerim bi se lahko odkritosrčno porazgovoril. — Cenjene ponudbe na ogla*, oddelek «Jutra» pod Iifro «Solnčni žarek». 7454 Inteligentna gdč. delj časa brez službe, ïeïi znanja z gospodom, kateri bi ji pomagal do službe ali iz finančnih zadreg. — Dopise na og'asni oddelek «Jutra» pod «Revanža». 7550 Mlajši trgovec agilen ter eimpatičea, lastnik dobro vpeljane trgovine v zelo prometnem kraju Gorenjske, z najboljlo prihodnostjo. se želi v svrfao ženitve seznaniti z gospodično neomadeževaae preteklosti. dobro gospodinjo, po možnosti s trg. naobraz-bo. ki bi imela primerno premoženje, v svrho povečanja podjetja. Ponudbe s sliko, ki se vrne. na oglas, oddelek «Jutra» pod Iifro «Mirni dom in sreča» — Tajnost zajamčena. 7378 Gospodična stara 24 let, s premoženjem in hčerka posestnika, želi resnega znanja a boljšim gospodom mirnega in treznega značaja, v starosti od 26—34 let. Resne ponudbe e sliko in polnim naslovom na oglasni oddelek «Jutra» pod «Tih» sreča». 7659 Resen gospod miren, višji drï. uradnik želi znanja z inteligentno In resno gospodično ali vdovo brez otrok, nad 40 let. — Nekaj premoženja pogoj. Dopise s polnim naslovom na oglasni oddelek «Jutra» pod «Državni 1S67». 7650 Dve gospodični boljši, želita znanja z gospodoma srednjih let. — Le resne p°na'lbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Bodočnost in Sreča». 7484 «Celje» Dvignite pismo! Maribor. 7557 «Spoštovanje» Izmed dopisov izbral naj-obširnejšega, ostalim: hvala za odziv. 7579 «Prepozna jesen» Dvignite pismo! 7580 «Breg» Prijatelji se To mnogokrat spominjajo — brezmejno hrepeneč, po Tebi! 7577 Starejša gospa z lepim mesečnim dohodkom in nekaj gotovine, želi znanja z enakim gospodom, v svrho skupnega gospodarstva. — Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Starejši gospod» 7713 Klavir dobro ohranjen poceni prodam. Naelov pove oglasni oddelek «Jutra». 7500 Klavir dobro ohranjen, radi selitve takoj ugodno prodam. Naslov v upravi v Mariboru. «Jutra» 7553 Mlada dama samostojna, s premoženjem, želi resnega znania z Inteligentnim gospodom — najraje e trgovcem. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod Penzion Meran». 7Ô70 Gospodična stara 24 let. poštena in mirnega značaja, želi znanja z enakim gospodom. Le resne ponudbe r.a osrlaa. oddelek «Jutra» pod «Poštenost 24». 7B4S «Plavo oko» Prosim, dvignite pierao v oelasnera oddelku «Jutra». «Pomoč». 7643 Trgovec 28 let star. premožen, želi znanja v svrho takojšnje žpnitve r. gospodično ali vdovo. Dor«se prosi na podružnico «Jntra» v MariVo- Glasovirje in harmonije uglatejen popravljam «tro kovno In oenol Tudi potu jeni Naročajte po dopisnici G. Jurasek, Ljubljana VVolfova ulica 12. 40 Lastnikom gramofonov naznanjamo, da zamenjujemo, ozir. jemljemo rabljene plošče pri nakupu novih v račun eamo še do 1. majni-ka t. 1. Od tega dneva dalje bomo zamenjavali, ozir vzeli samo iste plošče v račun, katere so bile pri г..-e kupljene. A. Rasberger LJubljana. Tavčarjeia ul. 3. Največja zaloga gramofe. nov in rlošč v Jugoslaviji. 7613 Kratek klavir Paacer konstrukcije, s pedali, jako ugodno naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek «Jutr»». 7353 Harmonike najboljie is najcenejše ima t zalogi edino le T. Vodi-Sek, Ljubljan» 7. Polakova ulic» 11, Id tudi izvršuje popravil» solidno in po najnižji ceni. 7683 J. Stjepotin _ Sisek priporoča bol ji« Unboriee strune nrtMsra. iole ta "tale potreb, e etse u na iasbtt» OdK ovaa s» p» trioibit Divje peteline oddam v pod zakup za dobo petih let. Ponudbe na ogl oddelek «Jutra» pod šifro «Lov». 7389 Jajca za valjenje od čistokrvnih pijraouth-roeks kokoši oddaja po 6 Din komad Tilka Jenko — 5t. Vii na Dolenjskem. 7487 Doberman krasen in čistokrven, štiri mesece etar, naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 7558 Rokavica rjava, usnjena, pohrana v sredo pred vseučiliščem, je dobiti pri eokciji Ifa poštne direkcije. 7662 Pozor! Pozor! Dramatična društva Izšla je «Ilustrirana lepa maska» — Učna metoda oa podlagi ftevilnih slik in skic v naravnih barvab ter izdelava umetnih brad. brk in nosov — Nabavi naj jo vsak oder in vsak igralec.' Cena 40 Din — Naroča se: E Navlnšek. gledališki frizer v Ljubljani, Selen-burgova «lica. 285 Brezplačna knjiga Preporodlfl! zdravilo z zdravniškimi ocenami in pismi bolnikov o delovanju slovitega leka «Kaleflnlda» Kaleničenka Pisati: Beograd. Pop-Luki ua 1. Miloš MarkovtÂ. 5336 •TflMPiLJE Sadno drevje visoke vrtnice, lepotično gmičevje, peonije, gUdi-oln kakor tudi najrazličnejše cvetlice nadj po skrajno nizkih cenah, radi opustitve drevesnice Marij» Craagoj, VK pri Ljubljani. 7006 katerihkoli predmetov BSe trgovec, ki in» ▼ lastat zgradbi prostoren lokal. — Lahko nadi potrebna garancije. Cenjene dopise na A. t.. Zagreb, 6 — pod «Trgevae C Ш». 3608-a Lep zaslužek dobe agilnl m uoitenl vpo-kojead ln tudi dragi pri domači ljubljanski, tpecijal-oi banki u srečke s prod», jo dobrih domačih srečk — Ponudbe u oglas oddelek «Jatra» ped Iifro «Posebna sreča» 5255 D. N. C. največje skladišče SARAJEVO PnsWssas M. Pttra 26. Nogavice metke, ženske ter otreik« pletem in ažuriram, podp!*-tujem stare nogavice — »i jih prineeem sama r» doui Naslov v oglasne« odd»lk t «Jetra». 75U 4000 gabrovih sadik X» meje, najmanj 1 14 cm debelih k u pi Graščinsko ©skrbništvo Beétanj ob Savi, lel. postaj» Sevnica. 75W Otroka viake starosti, vzame proti plačilu starejša gospa bres. otrok v dobro oskrbo. — Naslov t oglasnem oddali» «Jetra». 7601 Avtomobilov ia motocfklov roženih — največja izbiri: 1 Métallurgique 16 HP. Din 13.800; 1 Laxrin Klemm. 38 HP, n»ja»der»ej!i. Din 38.000; 2 Puch, tipe Vin. 1 Fiat Cabriolet 500. malo vožen; 1 Peaareot 35 HP. štirisedežsn, skoro nov. 1 Peugeot 12 HP, štirisert»-žen, model 19S5; 1 Bugatti. 1 Sizaire Maadin, vrč Fordov od 8000 Din naprej — avtobusi ter več iaeij. ve* dobrih tovornih S, S, ie 4-tonskih itd„ več motociklov Harley Davidson 350, lut» in 1300 cen, malo voženib. Indian, BSA. D. Puch НЛ. Prevzamem v komisijsko prodajo avtomobile in nw-tocikle. O. Znfak, Ljubljana. Tavčarjev» ulica št. 11. T6K tfodsl salon za dane ia I. Kvas se ie preselil v Woffovo ulico št« IfU Izdelujem vceh vist damske obleke, plaSče ia kostume. Moderni kroj. Cen« Slavnemu občinstvu in vsem cenj. naročnikom vljudno naznanjam, da sera preselil svojo krojaško obrt na Cankarjevo nabrežje 25 Vhod tudi z Mestnega trga 17, hiša g. Kende. Priporočam se vsem gospodom, kdor želi imeti res dobro in moderno narejeno obleko. Zmerne solidne cene. Z odličnim spoštovanjem h. Sim novec krojaiki mojster. ZABOJE za jajca in zabojne dete z napisom dobavlja takoj m po nizki ceni „D 12 A V A" d. d.. Maribor. Mod»i salon • v fit Mestni trg 7 iriporcča bo o a to zalogo SÉÊ kili№ lil MO! od 80 Din naurej do najine še izvšbe Preoblikovanja siann kov in popravila točno ia najceneje. Pavel Nedog čisli kemično in barva vse obleke in sukna. Žalne obleke Izsotovl v 24. urah najceneje n najsolidneje. 0m'(iolii33 MARIBOR luiaimilku? Trgovina MARIJA ROGELJ LJUBLJANA, Sv. Petni c. št. 26. priporoča svojo krasno pomladansko zaioco Wagn (hlačevine), eksiurta, cefirja. belo. rjavo in modro Kotenino, belo in riavo za rjuhe. — Narejene plašče, obleke in predpasnike. — Perilo r.a dame in gospode. — Vse doraaf izdelek! Blago dobro! Nizke cene! LOKAL velik t enako velikim skladiščem v centru mesta ter na zelo lepi postojanki, pripraven ra trgovino z mobiiijo, ker daleč na okrog ni konkurence, oddam takoj. — Ponudbe m oglas. odd. Jutra pod „Urodna piiliKa Ш0" Em. Fischer, ££<2№B. Sudmtt« u.ica 3/11. dobavlja dvokolesa dele a dvokolesa, pnevmatike, šivalne sttoje. gramofone, gramofonske plošče ter nogometne žoge po najnižjih cenah. Mehaniki popust Zahtevajte veliki brezplačni katalog ter pošljite znamko za 3 — dinarje za poštarino. S©©©©©© J» » tvornica pogrebnih predmetov Ia nmetaaga eiatja NOVI SAD 'FOIZVAJA : mrtvaške prte, draperije, «e pogrebne predmete 1er cele opreme za po^reane ravodc. Nagrobne vence in trakove. Mirtne, barvaste šopke iu glriande. Koprene (paičalone) za mlade nevest« vsa*e izvišitve NOVE Vreče RABUE Nt vse vrste lma vedno na zalogi dobro znana tvrdka MIRKO MLAKAR, Ljubljana Pisarna: krakovski nasip 14/1. SkladKfe: sfcmrfkovi u;. DAM5KA POLUCÎPEIA OD CQNOa ÔOMOTA ш UGODNA ■ш ELEGANTNA •Srtli Bi MODEQNA OMiUENA ïifà II !.»: Ga •лУ 1 % •M § ? s •'o 050RENA CENA NA DIN. Trgovsko hišo z loka i in velikimi skladišči, -redi Ljubljane, vanje 5 sob takoj prosto prsdago dediči. — obrestovame kapitala. Poja nila : dr. IVAN CERNE, GospodarsKa L|ubl ana, Miklošičeva 6 ' po stano-— Ugodno pisarna, 3602 II račje pene Si 169'- ze mshfeo KCËOlIe perje Din IS'- „ razpošil|atev od 2 kg naprej p*> povzetju pri Exportni družbi IMatheis« Suppanz in drug w Mariboru, Cvetiišna unča 18. u Krajevna prodaia vsako sredi in ^o^oto. Pozor autoinlereserstii Prodam po zelo nukih cenah sledeče že rabi ene osebne-automobile, kateri so v zelo dobrem s anju in z vsem komfortom opremi,eni komad 12 sedezn lux t-; Torino-Fiat 15 ur 30 A 6 . 4 . 4 , . 24 . I 1 1 1 1 Vsa , 1 uch Tipa VIII Tonno-F at-Sport 501 T rino-F a -501 , Lanc a Penia-Jota natančnejša pojasnila daje ivrdka Kokol in Co , Gaber je št. 6 — Celje. evmafizem izjava zahvalnosti. Gosp. Dr-ju I. Rahlejevu, Beograd, Kosovska ul. 43 Bolehal sem na hudem revmatizmu. U odbijal sem razna zdr?vi a. pa brez ' s»ke pomoč'. Nazadnje, sem se na mo o sre o obrnil do Vas za iek RAD.O BALSAMIKA Po rrvem inazaniu sem dobil še hujše li >!ecine. H s j prešle čez dve uri. Uporatilial sem Vaš iek, in četrti dan ;em mogel že opravljat s oj posel v prodajni n . Jaz s»m V>m g. ao'm MUut|n prok,e qv Vrnjačka Bunja, 3. XL 1925. 0 Lek „RADIO BALSAMIKA" izdeluje, prodaja in razpošilja z doplačilom po povzetju laboratorij RADIO BAL» SARtIKA Dr. I. in M. Rahlejev, Beograd, Kosovska ul. 43, parter 6 --; ? iM)!AJS MOJ OC YC L E COMPANY Ont . zastopstvo za Krat/. S ћ. S. SUtt». fvl.ikan, Maribor Zastopstva, terum d. d. Zagreb, Am-ncan Motors, Liubl/ana. tSagy Wotf & Comp , Sarajevo. Veiomoi — Split. SV bi OV M A ZNAMKA. S/G - CH/bb 120b ccm. 9/24 HP, dolar /ev 445 — CH1EF 998 um. 7/18 HP dolarjev 480 — SCUU1 59S ccm, 5 9 HP. aolarjev 415 — PRlNCb 350 ccm, ЗЧ2 HP, dolarjev j33-Sidcar PRlNCbS dolarjev 185 — Sid-car Scout dolanev I75-— Električna razsvetljava in s tachometerom. Solventne krajevne zastopnike sprejmemo. Veliko skladišče nadomestnih delov. INDIAN IMOTOJpfCLE ca 5prii\^ficLd*Mase. Mm gallco9S/99c/ špecerijsko blago, kavo, riž, olje, moko, slanino, mast koruzo, razno žganje itd. ter nudi na,ceneie na veliko in malo veletrgovina flntoo Koienc i drugovi, Celje Lastn» pražarna za k?vo. Trgovci, zahtevane cenik аававввваввивввиввЕвввввввввавехававвгаважас! m 1 Vaša obleka bode izgledala zapet kakor i nova, ako jo pustite kemično čistiti v в tovarni 3os. Reich Tovarna: Poljanski nasip 4-6 Ljubljana, Podružnica: Šelenburgova ul. 3. Flisiranje v najmodernejših vzorcih tekom H B n « B B B K s I 8 Ш »Beessas v najmodernejših 24 ur. Barvanje oblek v različnih barvah. Pojasnilo. Tukajšnji trgo-ec z a*tomob"di gospod O. Žužek je iz'avil napram dvema s гапката, da se nahaja tovarna avtomobilov DONNET v Paruu v likvidaciji Po natočuu tvrdke DONNET iz avljam, aa ie to popoinorn t ne esmčno in da bo ukrenila ivrdka, ki je povsod dobro znano vpeljana, v /-aščt; svojib ptaviciprimetne korake. Generalni zastopnik „Automobiles Donnet* St?f$. G< Tënnies, Ljubljana, Dvorakova. ulica štev. 3. Stalne službo išče delovodja zmožen vodstva, kalknlac jo in nadzorovanja vseh modernih obratov za izdelovanje, prešanje (štancanie) kovmasbh pločevinast h Udelkov in njih galvanulranje. Ker je uučen stioini in orodni ključavničar, izdeluje sam najbolj komplicirane štance Star je 4^ let, oženjen, jugoslovan Bil je ves čas zaposlen v večj h podjetjih na Dunaju in ima samo doUotetna izpričevala Naslov: Društvo delovodij in indastr. uradnikov v Kamniku. Zavarovalnica in pozavarovalnica „TRIGLAV" Glavno zastopstvo za mariborsko oblast Maribor, Vrisanova utica 6G sprejema zavarovanja proti požaru, razbitku stekla in šip, zavarovanje proti vlomu, nezgodam in telesnim poškodbam, zakonito jamstvo, transportna zavarovanja, zavarovanja proti toči na poljskih pridelkih i. t. d. Vračajoči se iz Pariza /'Vam predlagamo v upogled originalne modele iz prvin pod-etij Haute Conture in sicer plašče, komplete, kostume, obleke, bloze in klobuke za odrasle, otroke in deklice. Za najboljšo robo in najfinejšo izvišitev nizke cene. Izvršujemo naročila ločno po meri. Velika izbira blaga in ostalih potrebščin. Modellhaus Schwarz Graz (Oesterreich) Herrengasse 3 Cenik ki iz^de sredi marca pošljemo po naročilu zastonj Razglas. Liublisnsk* magacin v Celju otvori dne 21 marca 1927 Veliko loterijsko prodajo manufakturnega blaga in sicer na ta način, da prejme vsak kupec kot nagrado SREČKO s katero zadene v srečnem slučaju kot dobitek ono sveto denarja ki jo Je datai za kupljeno b.ago. Žrebanja se više pod nadzorstvom in v prisotnosti kupcev, i. Žrebanje se viši dne 3. aprila 1927. IV. aebanje se vrši dne 11. maja 1927 13. f-prila 1927. V........ 25. maja 1927. II. lil. 27. aprila 1927. VI. Vsaka sreika more zadeti! 4. junrja 19^7. POJASNILO. Da razjasnimo naš namen, podajamo v sledečem par primerov: 1. Ako kupite za vsoto Din 100.— blaga, imate pravico do dobitka v višini Din 100.- ~ ........ - " ma zas Vas denar nazaj. 2. Ako kupite n. primer za Din SOO.— blaga, dobite raz«n blag3 ie srečko, s Katero lahko z3denete Din 500.—. 1'oieg aobrega blaga 5e svoj denar nazaj. Torej blago zastonj. 3. Ako kupite za Din 999.— aii za Din 1500. _ ali za Din 1900.— in tako dalje za katerokoli poljubno svoto blaga, dobite svoj denar nazaj. Tudi re kupite za Oln 10 000 — ali Se za večjo svoto, lahko dobite ie pri prvem irebanju ves svoj denar nazaj. Gotovo sle že culi o onih srečnih ljudeh, ki so zadeli v loteriji velike \*о1р denarja. Velika je bila njihova sreči, toda Vaša bo še večja. Oni so namreč morali srečke plačati, in marsikdo je zapravil pri tem že mnogo denarja. Vi pa prejmete te sretke ZASTONJ. Oblečeni namreč morat» bili. Če pa že kupujete, tedaj se boste vendar ravna:i po svoji pameti. In Vaša pamet Vam veli, da kupite tam, kier je najccnejše in naj boljše in kjer dobite p« vsej verjetnosti svoj denar povrnjen,- kjer torej dobite blajo zastonj Naša zaloca obstoja iz svežega najboljšega in najceuejšesa miinufakturnega blag:). Posebno opozarjamo na našo zalogo štofov in dežnih plaščev. Izdelujemo obleke po meri. Marsikdo je že doklej poizkusil kupiti pri nae. Ostal je naš stalen odjemalec. Vprašajte pri njem. Poizkusite še Vi. oglejte si našo zalogo. Pregovor pravi VSAK JE SVOJE SBEČE KOVAČ. Rodite torej tudi Vi kovač svoje sreče in ne zamudite te !epe prilike! Celje, dne 21. marca 1927. LJUBLJANSKI MAGU1N V CELJU. Kralja Petra cesta 13. 3590*