URN_NBN_SI_DOC-I6DTHLIR

ZBIRANJE GRADIVA V ŠTUDIJSKIH KNJIŽNICAH S ta n isla v Kos Na ustanovnem sestanku Skupnosti slovenskih študijskih knjižnic v Ljubljani (13. decem bra 1968) smo m ed drugim razpravljali tudi o zbiranju gradiva v študijskih knjižnicah. Za pripravo tega pogovora je m ariborska štu d ijsk a knjižnica kot organizatorka sestanka razpo­ slala nadrobno razčlenjen vprašalnik, ki ga je njen ravnatelj na sestan­ ku v uvodnem referatu razložil, posamezne knjižnice pa so v razpravi navajale konkretne podatke o gradivu, ki ga zbirajo, zlasti zato, da bi z njim i podprle načelna stališča, ki se jih pri zbiranju držijo. Prav to pa je bil poglavitni nam en razpravljanja: nakazati osnovne smernice, ki naj vodijo študijske knjižnice pri zbiranju gradiva. Ta zapisek noče biti zapisnik o sestanku, m arveč skuša le povzeti in urediti načelne misli, ki so bile na njem povedane. V prašalnik o zbiranju gradiva v študijski knjižnici ni vpraševal o vseh vprašanjih, ki bi jih o zbiranju gradiva lahko postavili. Vpraše­ val je predvsem o tem, kaj zbiram o, torej o predm etu zbiranja. Ta om ejitev ni hotela prejudicirati pom em bnosti drugih vprašanj, am pak je želela usm eriti pozornost najprej na osnovno vprašanje. Predm et nadaljnjih razprav pa bodo lahko še vprašanja o subjektu zbiranja, to je o tistem ali tistih, ki naj v knjižnici zbiranje gradiva usm erjajo in o njem odločajo, pa vrsta vprašanj o načinu zbiranja, to je o pred- akcesijski in akcesijski tehniki, bolje iznajdljivosti (ker je pom em b­ nejši subjektivni m om ent tehničnih pristopov), kar vse bi iz izkušenj v posam eznih knjižnicah moglo prispevati k enotni, sm otrni in uspešni nabavni politiki knjižnic. Predm et zbiranja gradiva določa sam status študijskih knjižnic, ki so po eni strani splošno znanstvene, po drugi strani pa pokrajinske (regijske) knjižnice. Z zbranim gradivom m ora študijska knjižnica služiti splošnim izobraževalnim in znanstvenim ter posebej dom oznanstvenim potrebam svojega obm očja. Na te splošne naloge študijskih knjižnic se predvsem nanašajo vprašanja v vprašal­ niku, pri čemer pa so upoštevane, dasi ne direktno, tudi specifične na­ loge nekaterih knjižnic; sem m erijo vprašanja o področjih, ki se jim in če se jim knjižnice posebej posvečajo. 1. Slovensko knjižno gradivo Zbiranju slovenske knjižne produkcije v študijskih knjižnicah sta v vprašalniku posvečeni prvi dve vprašanji; dve zato, ker sta povezani z vprašanjem , ali knjižnice prejem ajo obvezne prim erke ali ne. Da je bilo metodično zgrešeno tako postavljati vprašanje, je pokazala raz­ prava sama, ki bi se nam skoraj razblinila v ponovno jadikovanje o obveznih prim erkih, o katerih smo nam reč že na prvem , pripravljalnem sestanku v Celju zavzeli načelno in praktično stališče. Načelno je nam ­ reč jasno, da je smisel dajanja obveznih prim erkov v evidenci in čuva­ n ju vseh nacionalnih tiskov, k ar je specifična naloga nacionalnih 58