GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
V nedeljo so v Ajdovščini slovesno proslavili petletnico priključitve Slovenskega Primorja k matični državi FLR Jugoslaviji. — Poročilo s proslave bomo objavili v prihodnji številki našega lista.
LETNIK VII.
CELOVEC, SREDA, 2. JULIJ 1952
ŠTEV. 44 (504)
Ameriški zunanji minister v Berlinu in na Dunaju
Po razgovorih, ki jih je imel pretekli teden 2 zunanjima ministroma Francije in Velike Britanije v Londonu, se je ameriški zunanji minister Dean Acheson zadnjo soboto podal v Zapadne predele Berlina, kjer se je udeležil polaganja temeljev za ameriško spominsko knjižnico. Ob priložnosti svojega obiska v Berlinu je Acheson izročil državnemu tajniku v bonnskem zunanjem ministrstvu prof. Hall-steinu besedilo note zapadnih zunanjih ministrov Sovjetski zvezi. Ponovil je tudi izjavo, ki pravi, da bodo zapadne velesile smatrale vsakršen napad na zapadni Berlin kot napad nase. V nedeljo je Acheson zapustil Berlin in se odpeljal v Avstrijo.
Na tullnskem letališču blizu Dunaja so ameriškega zunanjega ministra pozdravili avstrijski zunanji minister Gruber, ameriški visoki komisar za Avstrijo poslanik Donnelly in vrsta drugih visokih osebnosti. Acheson je ob svojem prihodu izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da je lahko vrnil nedavni obisk avstrijskih državnikov v Ameriki.
Na Dunaju samem sta Achesona pozdravila kancler Figi in vicekancler Scharf. V ponedeljek je prvi Achesonov obisk veljal zveznemu prezidentu Kornerju, ki je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril, da je bil prav Acheson „eden izmed tistih ameriških državnikov, ki so vseskozi priznavali avstrijske zahteve po popolni svobodi." Acheson pa je ob vsaki priložnosti pohvalil avstrijski narod in njegove voditelje ter jim pripisoval junaštvo in vztrajnost, ki mu vsiljuje občudovanje. Po obisku pri zveznemu prezidentu je imel tiskovno konferenco, katere se je udeležilo ogromno število domačih in inozemskih novinarjev.
O avstrijski državni pogodbi je Acheson izjavil, da bo nujno morala biti štiristranska pogodba. OZN take pogodbe ne bi mogla skleniti. S tem da je razvil vprašanje, ali bi bilo sploh koristno zadevo avstrijske državne pogodbe spraviti pred Združene narode, je
Acheson brez dvoma nekoliko razočaral tiste sile v Avstriji, ki že dalj časa o tem govore, da bodo avstrijsko vprašanje predložili OZN, ako se štiri velesile o tem vprašanju ne bi kmalu zedinile.
Kakšen je globlji pomen Achesonovega obi: ska v Berlinu in zlasti na Dunaju, res ni lahko ugotavljati. Ves zunanji videz daje njego-
vemu potovanju bolj manifestativni značaj, kar je razvidno predvsem iz obojestranskega pohvaljevanja ob vsaki priložnosti. Ali je bilo ob teh obiskih tudi kaj politično bolj pomembnih razgovorov, bo pokazala šele bodočnost, ki tako uspehov kot tudi neuspehov Achesonovega bivanja v Berlinu in na Dunaju ne bo mogla prikriti.
Moskva in Rim na isti liniji proti Jugoslaviji
Tisti krogi, ki so na Zapadu in še posebno na Vzhodu računali na politično izolacijo Jugoslavije, so se temeljito zmotili, kajti z vse globljimi simpatijami spremljajo mnogi narodi uspehe in borbo jugoslovanskega ljudstva. Naj omenimo samo delegacijo indijskih socialistov, ki je mesec dni popotovala po Jugoslaviji. Pred nekaj dnevi je odšla iz Jugoslavije, po izjavi Farida Ansarija, člana Izvršnega odbora indijske socialistične stranke, „z večjo vero v ustvarjalne sile ljudi." Po odhodu Indijcev so prispeli v Jugoslavijo burmanski socialisti. Voditelj delegacije, generalni sekretar burmanske Antifašistične lige, je ob vstopu na jugoslovanska tla povedal glavni razlog njihovega obiska: „Vaši borbi sledi burmanski narod s polnim razumevanjem. Tudi mi, Burmanci, tako kot vi, Jugoslovani, želimo dobre odnose z velikimi silami, toda nočemo jim dovoliti, da' se vmešavajo v naše notranje zadeve. Tudi mi, Burmanci, smo dobili ameriško pomoč, toda skrbimo, da te pomoč ne bi bila vezana na kakršne koli politične pogoje. Tudi mi hočemo zgraditi naše gospodarstvo, toda istočasno dati na stran dovolj sredstev, potrebnih za našo obrambo." Burmanci priznavajo, da je Jugoslavija dosegla v tej smeri že velike uspehe ter želijo proučiti njene metode.
Dve mesti sta, od koder z neprikrito sovražnostjo gledajo na te zunanje-politične uspehe Jugoslavije: Moskva in Rim.
Ameriški volilni izgledi
Vedno globlja razpoka v republikanski stranki
Po ameriških časopisih danes svetovna politika ne igra tolikšne vloge kot ugibanja in napovedovanja v zvezi z bližajočimi se kongresi obeh velikih strank, na katerih bodo delegati končno določili kandidata republikanske odnosno demokratske stranke za predsedniške volitve. Čeprav pri obeh strankah še ni jasno, kdo bo postal kandidat, se možnosti za izbiro vedno bolj zožujejo.
Sodeč po komentarjih ameriškega tiska je 'azdor med obema rivaloma v republikanski stranki skorajda dokončen in nič ne kaže, da Bi prišlo med njima do morebitnega kompromisa na republikanskem kongresu, ki se bo Začel 7. julija v Čikagu, zlasti ne po govorih 0 zunanji politiki, ki sta jih imela prejšnji ponedeljek in torek Taft in Eisenhower. Dočim ie Taft ponovno trobil v svoj izolacionistični r°g, se je Eisenho\ver zavzemal za tako bodo-
v
no zunanjo politiko ZDA, ki bi znala prepričati svet, da ZDA nikoli ne bodo brez zanimanja za usodo narodov, ki bi utegnili biti Podjarmljeni od drugih narodov. Po vsem tem ni lahko previdevati, kdo bo na chikaškem kongresu zmagal: Taftov izolacionizem ali Bnsenhovverjeva politika sodelovanja z ostalim svetom.
V pogledu na število pristašev med delega-B na kongresu, ima nedvomno Taft boljše iz-giede, ker ima do zdaj zagotovljenih 444 glasov, medtem ko Eisenhovverja do sedaj podpira le 388. Za kandidaturo pa je potrebnih najmanj 604 glasov, to se pravi, da se številni
delegati za kongres še niso odločili ne za enega, ne za drugega. Ako bi bili ti delegati, ki se še niso odločfli, neposredni predstavniki republikanskih volivcev, bi postali Eisenho-werjevi izgledi brez dvoma zelo močni. Toda delegati na kongresu so politične osebnosti, ki so več ali manj navezane na krajevne organizacije svoje stranke, pri katerih ima spet le senator Taft dokajšen vpliv.
Taft je predstavnik konzervativnih republikancev in bi imel kot tak precejšnje težave, da doseže pri prezidentskih volitvah samih obsolutno večino. Prav tako si republikanska stranka gotovo ne želi, da bi v zadnjih desetih letih bila že četrtič poražena in zato potrebuje kandidata, ki bo znal združiti ameriški narod. To „čednost“ pa prinaša general Eisenhovver mnogo bolj s seboj v volilno kampanjo kot senator Taft.
Spričo te globoke razpoke v vrstah republikancev ni čudno, ako raste optimizem v vrstah demokratov, pri katerih pa je izbira kandidata še povsem nejasna. V vedno večjem številu sicer podpirajo kandidaturo Stevensona, le ta pa se sam za kandidaturo še ni odločil, čeprav mu jo je polagal na srce tudi Truman. Nemalo izglede ima tudi nekdanji šef za Marshallovo pomoč Averell Harriman. Vsekakor pa med kandidati demokratske stranke ne gre toliko za nasprotujoča si politična gledanja, kot le za večji ali manjši ugled, s katerim naj bi ta ali oni potegnil za sabo čim več glasov.
Sovjetski birokrati segajo po sredstvih, ki kažejo le njihovo politično slabost. Po ugrabitvi jugoslovanskega državljana iz poslopja jugoslovanskega poslaništva v Sofiji, je sedaj vrsta na madžarskih informbirojevcih, ki skoraj vsakodnevno pošiljajo svoja letala nad jugoslovansko ozemlje. No, v tem ni nič posebnega, takšnih metod pritiska se informbiro poslužuje brezuspešno na jugoslovanskih mejah že cela štiri leta in se jih bo posluževal prav tako brezuspešno verjetno še nadalje.
Podobno in v bistvu iz istih razlogov kot v Moskvi, se togotijo tudi v Rimu nad jugoslovanskimi uspehi. — Tako Jugoslavija kakor Grčija in Turčija imajo svoje grenke izkušnje z italijanskim imperializmom in zbliževanje treh dežel, ki se danes vse bolj močno razvija, je kaj neprijetno za tiste, še zelo vplivne italijanske kroge, ki še vedno sanjajo o italijanskem prodiranju na Balkan, o Jadranu kot ,.mare nostrum", o hegemonistični vlogi Italije v Sredozemlju. Italijanski diplomati se zaman trudijo, da bi razvoj dobrososedskih odnosov onemogočili, da bi Jugoslavijo izolirali ter da bi v VVashingtonu, Londonu in Parizu opravičili svoje današnje, ne ravno prijateljske postopke do Jugoslavije. Zato je še bolj kot razvoj prijateljskih odnosov med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo italijanske ekspanzio-niste razdražil obisk avstrijskega ministra za zunanje zadeve v Jugoslaviji. Zveze med Dunajem in Rimom so sicer na prvi pogled zelo tesne, toda Avstrija se, po italijanski oceni, baje nekam preveč zanima za Trst.
V zvezi z obiskom Gruberja se v Rimu namreč boje, da se je avstrijski minister pogovarjal v Jugoslaviji o Trstu, alarmiralo pa jih je tudi pisanje avstrijskih časopisov o nekem projektu avstrijske svobodne cone v reškem pristanišču. Jugoslovanski vladi v Rimu kar odkrito in nesramno očitajo, da poskuša zastrupiti odnose med Avstrijo in Italijo. Tako stališče Italijanov do Jugoslavije pa svetovna javnost vedno bolj strogo obsoja, kot je že davno obsodila Moskvo in njene satelite zaradi njihovih odnosnov do jugoslovanskih narodov.
Usoda vojnih ujetnikov v Sovjetski zvezi
Svet Atlantskega pakta je objavil sporočilo, h' očita Sovjetski zvezi, da je uničila več milijonov vojnih ujetnikov. V sporočilu je rečeno, da je bilo konec preteklega leta v Sovjetski zvezi 3,731.000 nemških vojnih ujetnikov, od katerih sta bila repatriirana 2 milijona, umrlih ali pogrešanih pa je 1,731.000.
Japonska vlada je, kakor pravi to sporočilo, izjavila lani julija, da je umrlo v Sovjetski zvezi približno 234.000 japonskih vojnih ujetnikov, 340.000 pa jih pogrešajo. Od 420.000 romunskih ujetnikov je bilo repatriiranih do leta 1948 190.000, usoda drugih pa je ne-
Posebna sodišča za mladino
V začetku prejšnjega meseca je stopil v Vzhodni Nemčiji v veljavo zakon o sodiščih za mladino od 14. do 18. let. Ta sodišča bodo izrekala kazni na odvzem prostosti od 3 mesecev do 10 let. V kolikor pa bi mladi obtoženec prekršil 6. člen vzhodnonemške ustave, ki je naperjen proti dejavnosti zoper državno ureditev ali zakon o zaščiti miru, se bo lahko zanj uporabilo tudi splošno kazensko pravo, kar pomeni, da bo lahko obsojen tudi na težje kazni. Sprejetje tega zakona v Vzhodni Nemčiji pač odkriva bojazen tamkajšnjega režima pred političnim odporom nemške mladine.
Velika brezposelnost v Zapadni Nemčiji
Zapadnonemško ministrstvo za delo je objavilo poročilo, ki pravi, da se je od 1948 do 1951 dvignilo število zaposlenih od dobrih 14 milijonov na dobrih 16 milijonov, da pa je hkrati poskočilo tudi število brezposelnih od 603.000 na 1,430.000. Zapadnonemško ministrstvo za delo ne pričakuje, da se bo v bližnji bodočnosti to število pomembno zmanjšalo, ker je v Zapadni Nemčiji 9 milijonov beguncev in ker bo število tistih, ki so prišli iz šol, doseglo v naslednjih dveh letih največjo številko.
Bern. — Pri Leysinu v Švici so ustanovili nedavno ,,Mednarodni univerzitetni sanatorij". Denarna sredstva so dobili iz nekega švicarskega sklada. Sanatorij bo sprejemal na zdravljenje študente z vsega sveta, ki morajo zaradi bolezni prekiniti študije. Med bivanjem v sanatoriju bodo pod kontrolo univerze v Lausanni.
Posledice hlapčevske politike
Proti prihodu Ridgwaya, bivšega poveljnika ameriških čet na Daljnjem vzhodu, v Pariz so francoski kominformovci organizirali 28. aprila t. 1. demonstracije; z istim ciljem so proglasili generalno stavko za 4. junij. Obe akciji sta se jim ponesrečili in spoznati so morali, da hlapčevska politika, ki so jo, vodili po poveljih iz Moskve, ne more biti uspešna, ker jo ljudstvo odklanja. Zbirokratizirano in od ljudstva vedno bolj odtujujoče se francosko kominformistično vodstvo je dozdaj živelo v iluzijah, iz katerih so ga predramili šele najnovejši in tudi najvidnejši neuspehi.
Dejansko pa kriza francoske kominformisti-čne partije ni šele od včeraj, temveč traja že več let. Nekaj številk nam to jasno dokazuje: Takoj po vojni je francoska kominformistična partija imela malone milijon članov, že leta 1949 samo še 786.000 in danes jih šteje komaj 600.000. Tudi število njenih volilcev se je v povojnih letih zmanjšalo za več kot 450.000. Nedavne volitve za senat so na primer pokazale, da je število njenih glasov padlo od 14 na 13 odstotkov. Prav tako stalno pada naklada francoskega kominformovskega tiska, ki je takoj po vojni znašala 2,616.000 ali 26% vsega francoskega tiska. Leta 1947 je bilo pod kominformovskim vplivom le še 22% francoskega tiska, lani pa samo še 16 odstotkov. Centralni organ KPF, „Humanite“, ki je imel leta 1946 400.000 dnevne naklade, je bil tiskan letos aprila samo še v 180.000 izvodih, toda še od teh je preko 40.000 obležalo pri razprodajalcih.
Tako ali slično bi lahko analizirali tudi razvoj kominformovskih partij po ostalih zapad-no-evropskih in mnogih izvenevropskih državah. Isto velja predvsem tudi za KPO, ki praktično sploh ne pomeni nič več v avstrijskem javnem življenju. Tudi njene naročene m zapovedane akcije gredo mimo ljudstva, kar se je pokazalo tako pri smešni propagandi proti letalskemu mitingu v Celovcu kakor tudi pri poskusih, da bi organizirali nemire ob priliki obiska ameriškega zunanjega ministra Achesona na Dunaju. Škoda za velike ko’ičine papirja, ki jih ob takih prilikah po nepotrebnem porabi za brezuspešno propagando.
Slovenska kmečka zveza skrbi za zboljšanje naših planin
HTlKiKitnnr		
		
V nedeljo, dne 29. junija 1952 je priredil Pokrajinski odbor Slovenske kmečke zveze svoj prvi planšarski dan na Mačenski planini, pri katerem sta sodelovala Deželni nadzornik za planine g. dr. Stephan Kulterer in Okrajni nadzornik za planine g. gradbeni svetnik ing. Mayer. Tega planšarskega dneva so se poleg lastnikov Mačenske planinske skupnosti udeležili tudi zastopniki lastnikov planin iz Žvabeka, Globasnice in Št. Jakoba ter študenti agronomije iz Ljubljane, ki vršijo v okviru Slovenske kmečke zveze svojo' obvezno prakso.
Udeležence je na Mačenski planini v imenu Slov. kmečke zveze kot prirediteljice pozdravil tov. Blaž Singer in pričel planšarski dan s tem, da je ugotovil, da je v zvezi z živinorejo kot glavno proizvodno panogo našega kmetijstva pašništvo in planšarstvo odločilnega pomena. V pogledu na pašništvo in planšarstvo pa obstoja na slovenskem ozemlju cela vrsta perečih, često zelo zamotanih problemov. Današnji dan naj bi zato na eni strani nudil priložnost, da se ti problemi proučijo na Mačenski planini, na drugi strani pa naj bi dal udeležencem vpogled v organizacijo in probleme koroškega planšarstva V celoti ter v načine in oblike njegovega pospeševanja.
Ko je nato udeležence pozdravil tudi v nemškem jeziku in je načelnik Mačenske planinske skupnosti g. Tomaž Partl nakazal lastninska vprašanja in svojstvenosti te planine, se je pod vodstvom gospodov nadzornikov za planine pričel obhod in proučevanje naravnih svojstvenosti planine v pogledu na lego, vodne in talne razmere ter sestav ruše.
Po končanem obhodu je podal deželni nadzornik izčrpen referat o svojih vtisih na tej planini ter o nalogah, delokrogu in vidikih deželnega inšpektorata za planine. Kot najbolj pereče probleme je referent pokazal lastniška vprašanja, vprašanja pastirjev in res plodno delo in skrb za planine s strani solastnikov planin. Obširno je na primerih gradenj v drugih delih Koroške govoril tudi o problematiki gradenj na planinah. Iz njegovih izvajanj smo spoznali zaostalost naših predelov tudi v planšarstvu. Tudi tukaj so glavni vzroki v
strankarski razdvojenosti naših kmetov in v hujskanju proti Slovencem v zadnjih desetletjih ter zaostalosti našega ljudstva kot rezultat manjkajočega gospodarskega šolanja in izobraževanja.
Mnogo se je med udeleženci razmotrivalo vprašanje, kako zagotoviti stalne in tudi strokovno sposobne pastirje. S tem v zvezi je tov. Singer predlagal kombinacijo, po kateri naj bi se takozvani oskrbovalci sadnega drevja izšolali tudi v planšarskem poklicu, to je v oskrbi planin in živine na planinah ter mlekarstvu
in sirarstvu. S tem bi se bistveno zboljšalo pospeševanje tako sadjarstva, kakor tudi planšarstva; s polno zaposlitvijo tako usposobljenih ljudi v vaških skupnostih pa bi bilo v skupno korist rešeno tudi vprašanje pastirjev. Predlog je našel vsestransko odobravanje.
Planšarski dan SKZ na Mačenski planini je svoj namen, da odpre pot, po kateri bo tako za ureditev razmer na Mačenski planini kakor tudi po drugih planinah in pašiščih mogoče iskati rešitev v prid in zadovoljstvo naših kmetov, v polni meri dosegel.
Študentski pevski zbor v Št. Jakobu
Št. Jakob v Rožu. — Silna vročina — za letos skoraj še nekaj popolnoma neznanega — je pripekala pretekle dni, ko smo se pripravljali na gostovanje znanega Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane. Navadno Šent-jakobčani zelo ljubimo slovensko pesem in kaj radi obiščemo vsako kulturno prireditv. Tako bi se gotovo tudi preteklo nedeljo, ko so nas obiskali dragi gostje — pevci, zbrali v lepem številu, da prisluhnemo vedno lepi in mehki slovenski melodiji. Toda prišlo je marsikaj vmes, kar je preprečilo tako udeležbo, kot bi jo zaslužil izvrstni pevski zbor. Ob istem času je bila namreč pevska prireditev na bližnjih Ledenicah, mnogi so bili zadržani vsled pogreba; tudi semenj v Št. Petru je napravil svoje, marsikdo pa se je po celotedenskem napornem delu na razgretih njivah in senožetih v nedeljo popoldne raje zatekel doma v senco, predno bi v opoldanski skorajda neznosni vročini hodil na Reko, kamor so vabili dokaj pozno nalepljeni lepaki.
Kljub temu pa-udeležba za krajevno prireditev ni bila slaba, ko je tovariš Tone Amruš v imenu Slovenske prosvetne zveze in Slovenskega prosvetnega društva „Rož“ pozdravil pevce ter poslušalce. Dragim gostom — bratom iz Slovenije, ki so trenutno na počitnicah ob Vrbskem jezeru, je želel, da bi se prav dobro počutili pri nas na Koroškem in, ko se bo-
Vesli iz Jugoslavije
OTVORITEV HIDROCENTRALE MOSTE
V nedeljo, 29. pr. m., na dan obletnice ustrelitve talcev pri železniškem mostu v Žirovnici, je bila v Mostah pri Žirovnici velika slovesnost ob začetku rednega obratovanja prvih dveh agregatov velike hidroelektrarne, ki je nov dokaz ustvarjalne sposobnosti nove socialistične Jugoslavije. Novo hidroelektrarno so hkrati izročili podjetju Savske elektrarne. Zjutraj je priredila Zveza borcev pri železniškem mostu slavnost v počastitev spomina žrtev nacističnega nasilja, ob 10. uri pa je bila slovesnost v Mostah. Obeh prireditev se je prebivalstvo Gorenjske udeležilo v velikem številu.
6000 MLADINCEV NA GRADBIŠČIH V BOSNI
Na velika gradbišča v Bosni in Hercegovini bo prišlo v juliju blizu 6000 mladincev, med njimi jih bo več kot polovica gradila cesto in železniško progo v Jablanici. V tej izmeni bo sedem srednješolskih in študentskih brigad iz Slovenije in 2 beograjski študentski brigadi. Slovenska mladina bo delala večidel v Jablanici. Razen teh brigad je prišlo po sporazumu s CK LM Bosne in Hercegovine do 1. julija v Jablanico tudi 1000 beograjskih mladincev, ki bodo sporazumno z železniškimi gradbenimi podjetji gradili normalnotirno progo Konjic—Jablanica. — Prva skupina 150 Beograjčanov je že prispela na to gradbišče.
IZBOLJŠANJE OBALNEGA PROMETA NA JADRANU
27. junija je dosegla jugoslovanska ladje-delska industrija nov velik uspeh. Jadranska linijska plovba je izročila prometu prvo doma zgrajeno obalno potniško ladjo »Vladimir Nazor", ki je pretekli teden priplula na Reko. Nova potniška ladja bo vozila začasno na brzi progi Reka—Kotor. Ladja ima prostora za 780 potnikov. Opremljena je z dvema švicarskima motorjema po 525 konjskih sil in razvi-
ja brzino 15 milj na uro. To je najhitrejša jugoslovanska ladja obalne plovbe. Potovanje z Reke do Kotorja se bo skrajšalo za 1 dan in 1 noč. Nova ladja je izredno elegantne zunanjosti ter je dolga 52, široka pa .8.5 metrov.
NAD 1000 INOZEMSKIH TURISTOV NA JADRANU
Turistična sezona na Jadranu je v polnem razmahu. Zanimivo je, da je v posameznih turističnih krajih relativno več inozemskih gostov, kakor se je moglo pričakovati. V Opatiji je sedaj 900 gostov, od tega 300 tujcev, v Crikvenici je od 500 gostov nad 100 tujcev, v Dubrovniku je med 1000 gosti 300 tujcev. Vsega skupaj je sedaj na Jadranu nad 1000 gostov iz inozemstva. Za mesec julij in avgust je prijavljenih še več skupin turistov iz inozemstva, tako da bodo na Rabu, v Opatiji, Crikvenici, Dubrovniku, Splitu itd., zasedem' vsi hoteli. Na razpolago pa so tudi sobe v zasebnih hišah.
Angleški laburisti proti naglemu oboroževanju Nemčije
Bivši laburistični minister in eden izmed prvakov angleške laburistične stranke, Hugh Dalton, je protestiral proti prenaglemu oboroževanju Zapadne Nemčije. Naštel je vse enote, ki jih bo že v kratkem imela Zapadna Nemčija in izrazil svoj dvom nad tem, da bi ostala vsa stvar v zamišljenem okviru. Dalton je pripomnil, da nemški kontingenti v zapad-no-evropski obrambni skupnosti pravzaprav ne bodo predstavljali nič drugega kot redno nemško vojsko, ki jo bo zelo težko ali pa morda celo nemogoče nadzirati. Vrhu tega se je Dalton še pritoževal proti prispevku, ki ga bodo morali dati britanski davkoplačevalci za opremo teh nemških sil ter izrazil mnenje, da bi se morali na vsak način potruditi, da bi prišlo do četvernih razgovorov s Sovjetsko zvezo glede nemškega vprašanja.
do vračali spet domov, odnesli s seboj najlepše spomine na naše kraje, naše ljudi... Med navzočimi je posebej pozdravil tudi šefa zveznega urada FLRJ v Celovcu legacijskega svetnika Mitjo Vošnjaka, delegata zvezne vlade pri upravi jugoslovanske cone Svobodnega tržaškega ozemlja in znanega koroškega borca v NOB ing. Pavleta Žavcarja-Matjaža ter slovenskega pisatelja Antona Ingoliča.
Mlada črnooka pevka se je v imenu zbora s prisrčnimi besedami zahvalila za pozdrav, nato pa je 80 pevcev in pevk pod vodstvom dirigenta Radovana Gobca začelo izvajati prvi del koncerta:	koroško oziroma ziljsko ohcet.
Med posameznimi kiticami je govoril povezovalne besede tov. Tone Ljubič, ki je posebno v drugem in tudi v tretjem delu sporeda s svojo posrečeno šegavostjo podrl vse ovire, ki so prej mogoče še ločile zbor od publike.
Drugi del sporeda je obsegal slovenske narodne pesmi, začeli pa so ga s priljubljeno „Sm se rajtov ženiti...“ in tako ustvarili razpoloženje za zakonski prepir v pesmi »Ženka mi v goste gre". Ko je škrjanček odpel svojo pesem, smo »V gozdu" slišali lovski rog, id nam je donel v ušesih še potem ko so pevci peli že naslednjo pesem »Zbadljivko". Z obiskom na Vipavskem, kjer se toči znana kapljica, je bil zaključen drugi del.
V zadnjem delu so poleg nadaljnjih narodnih — med njimi tudi »Pesem o Zilji" — zapeli tudi „Kolo“ in se s pesmijo »Jutri gremo v napad" spomnili tistih dni, ko so tisoči naših zavednih ljudi odhajali v neenako borbo proti tujim nasilnikom, v krvavi boj za to, da bi se uresničile nesmrtne besede našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna, ki so jih pevci zapeli v zadnji pesmi »Zdravljici";
»Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak."
Če so poslušalci pri posameznih pesmih navdušeno ploskali, potem se je odobravanje pri tej — žal zadnji — pesmi razvilo v pravi vihar, ki ni hotel ponehati, še in še bi želeli poslušati, toda tudi pevci so bili vsled vročine že močno utrujeni. Ko smo se poslavljali, nas je obdajala le ena želja: da bi se še videli in slišali! Za nedeljsko popoldne, ki so ga nam tako bogato olepšali, pa smo pevcem hvaležni iz vsega srca.	—rj.
Beograd. — Sredi julija se bodo sešli v Beogradu predstavniki Mednarodne banke in jugoslovanski finančni strokovnjaki. Ob tej priložnosit bodo obravnavali dodeljevanje druge tranše posojila, ki ga bo Jugoslaviji dobavila Mednarodna banka.'
Haag. — Kraljica Julijana je povabila dr. VVilhelma Dreesa, predsednika dosedane koalicijske vlade in voditelja nizozemske stranke dela, naj prevzame nalogo sestave »vlade, ki naj bi imela zaupanje parlamenta".
London. — V Angliji so začeli preizkušati čoln, ki naj bi prekosil svetovni hitrostni rekord vozil na vodi. Gre za motorni čoln na reakcijski pogon, ki so ga konstruirali sedem let. Doslej največja hitrost na vodi znaša 160 milj na uro in Angleži jo hočejo s čolnom na reakcijski pogon prekositi.
Pariz. — Skupina znanstvenikov OZN je sporočila, da bo boj proti kobilicam na Srednjem vzhodu kmalu končan s popolnim uspehom. Ostanki kobilic, ki so preživeli pokon-čavanje v aprilu in maju, bi lahko še napravili občutno škodo v Južni Arabiji, Abesiniji, Somaliji, Pakistanu in Indiji. V Izraelu kobilic ni več.
Rim. — Na seji italijanskega senata začetkom tega tedna so prebrali pismo predsednika senata De Nikole, v katerem ponovno potrjuje svojo ostavko. Njegov odstop kot predsednik senata je torej nasproti raznim drugim ugibanjem končnoveljaven. Senat je vzel to na znanje ter bo imenoval novega predsednika.
Svetovna industrijska proizvodnja narašča
Svetovna industrijska proizvodnja, proizvodnja goriva, električne energijo in surovin še nadalje stalno raste. Že leta 1950 je bila za približno 50°/o višja kot 1937, v letu 1951 pa sc je dvignila nadalje za eno šestino. Ravno tako se je dvignilo število zaposlenega delavstva v Zapadni Evropi, kakor tudi v ostalih izvenevropskih državah. Edina država, ki v industrijski proizvodnji ni dosegla predvojne ravni, je Japonska.
Proizvodnja prehrambenih artiklov se je v glavnem dvignila, čeprav tega ne moremo reči za azijske države, pa tudi v Vzhodni Evropi je ostala pod povprečjem let 1934 do 1938.
Prav tako je porastla proizvodnja električne energije in nafte. Tudi proizvodnja suro-\ vin, splošno vzeto, je pokazala čeprav ne pre-| cejšen, pa vendar zmeren dvig z ozirom na ! leto 1937.
Najvažnejše!
Za proslavitev četrte obletnice objave pro-slule informbirojevske resolucije proti Jugoslaviji, njenemu vodstvu in njenim narodom je glasilo informbiroja objavilo članek s pozivom vsem aktivistom kominformovskih partij, v kateremu je med drugim rečeno, da je v zadnjem času dobršen del »komunističnega tiska popustil v boju proti Titoizmu". Med temi časopisi naj bi bili celo taki, ki izhajajo v »ljudskih demokracijah" (beri: moskovskih satelitih). Nadalje pravi poziv, da je »interna-cionalistična dolžnost komunističnih in delavskih partij vseh dežel, da ojačijo borbo proti Titu ter skrbijo v partiji za to, da se poveča revolucionarna budnost in se pri odklonih načel leninizma-stalinizma (pri čemer je poudarek seveda v prvi vrsti na besedi .stalinizem”) neusmiljeno postopa."
*
Kremeljski oblastniki in tvorci vse gonje proti mali socialistični državi, novi Jugoslaviji, so torej spet enkrat javno priznali katera ,e najvažnejša naloga za njihove pelokolonaške partije po vsem svetu: ne borba za boljšo bodočnost človeštva, (to že davno ne več!) temveč neusmiljeni boj proti vsem in vsakemu, ki bi si drznil ali si je že drznil dvomiti v nezmotljivi »stalinizem". Osebni prestiž Stalina in boj proti Titu je kominformistom prvo, vse to, kar piše v knjigah o socializmu pa z dneva v dan bolj in bolj pozabljajo in pretvarjajo po svojih umazanih potrebah.
Kdo ima očka bolj rad ?
Kakor sc otroci dostikrat kregajo okoli tega vprašanja, tako otročje se vedejo tudi nekateri najvišji funkcionarji kominformovskih strank. Taka stvar se je pred nedavnim dogajala tudi v Švici. Pred več meseci je namreč prišlo med bivšim sektretarjem švicarske ko-minformistične partije dela Leonom Nicho-Iom in njenim sedanjim sekretarjem Vincentom do močnih nasprotstev. Šlo je za to, kdo izmed njiju je bolj zvest Moskvi odnosno kateri bolj ljubi očka Stalina. Medsebojno osebno pričkanje in rivalstvo je torej poleg absolutne poslušnosti napram „nezmot’jivemu‘ eno izmed vodil v strankarski politiki visok h kominformovskih funkcionarjev.
Na nedavnem partijskem kongresu pa so Nichola spet povabili, naj se znova pridruži stranki. In sicer se je to zgodilo po nasvetu in na posredovanje italijanskih in francoskih kominformistov, ki so se kot »gostje" udeležili kongresa. Pri tem je zanimivo, da je sedanji sekretar Vincent ob začetku kongresa še predlagal, da Nichola izključijo iz partije-Svoj predlog pa je spremenil šele med potekom kongresa na »nasvet" gostov in je prišlo spet do pomirjenja med obema rivaloma.
93BD0331
2.	julija: Obisk Mar. Dev.
JSf*«. 3. julija: Heliodor petek, 4. juilija: Urh
2- 7. 1866
SPOMINSKI DNEVI — Rojen v	Rožeku slikar	Peter	Mar-
.	_	kovic.
•	'• 1852 — Odkritje	Prešernovega	nagrobnega
.	spomenika	v Kranju.
■ 7. 1846 — Rojen v Ježici pri Ljubljani literarni zgodovinar Franc Levec — 1943 Umrla Marija Curie Skodlosvska, ki je odkrila radioaktivne snovi.
Koloradski hrošč v Logi vesi
Po zadnjem sporočilu referenta za rastlin-sko zaščito pri Kmetijski zbornici so tudi v občini Loga ves naleteli na večje žarišče *rompirjevca.
Danes je uradno določen obvezni pregled rompirišč. Vzemimo pregled resno in pojdi-m° skozi krompirišča. Budno glejmo za objedenimi stebli in listi ter za hroščem, ličinka-in jajčeci (na spodnji strani listov). Kjer so stebla objedena, tam bodo gotovo tudi hrošči ’n ličinke.
Zaradi množičnega pojava tega škodljivca le zbornica znižala svoj prispevek za zatiranje Potom škropljenja krompirišč z l°/o-nim ap-nenim arsenom ali z „Gerasol 50" na 25Vo dejanskih stroškov za škropilo.
Kmetovalci, ki bi se obveznih pregledov krompirišč ne udeležili in bi bilo vsled poja-Va škodljivca škropljenje potrebno, tega pridevka ne bodo deležni.
Sekretariat Slovenske kmečke zveze
Počitniška akcija za otroke
Prva skupina otrok, ki gredo na počitnice v Jugoslavijo, bo odpotovala iz Celovca v po-nede]jek, dne 14. julija 1952. Otroci iz kra-lev Velikovec, Pliberk in Celovec naj bodo Uvedenega dne ob 13. uri na glavnem kolodvoru v Celovcu, otroci iz beljaškega okraja tla) pridejo z vlakom, ki vozi ob 13.45 uri iz beljaka v Podrožčico. Otroci iz Roža naj se Peljejo z vlakom, ki vozi ob 14.09 uri iz Svet-ne vesi.
Opozarjamo, da se točno držite navedenega c'*sa, da ne bo kakšne zamude. Otroke naj sPremijo odrasli do odhodne postaje.
Otroci naj prinesejo seboj:
L perilo za dvakratno menjavo,
jj1 1 par čevljev, po možnosti sandale,
u' kopalke ali športne hlače,
" 2 brisači, glavnik, milo in zobno ščetko.
4* jopico ali plašč za hladne dni,
nekaj žepnih robcev, 2 para nogavic,
^ hrano za en dan (ki se ne pokvari),
nahrbtnik ali kovčeg (nahrbtnik je bolj pripraven), prtljaga naj bo zaznamovana z imensko tablico.
Zveza slovenskih žena
LIPA NAD VRBO
Ko se pelješ po lepi prometni cesti iz Vrbe Proti Beljaku, pozdravlja z leve prijazna cer-,ev s slokim stolpom obkrožena od ličnih va-hiš, ki se — čeprav po nepotrebnem — *oraj sramežljivo skrivajo za gostim sadnim nrevjem: to je Lipa nad Vrbo, stara slovenska v®s Lipa, ki je še leta 1900 od 982 prebival-štela le 50 priseljenih Nemcev. Čas je sto-r') svoje in svoje je napravila tudi germanizacij ki jj je v teku desetletij uspelo, da je j^rsikatera domačija prešla v neslovenske ro-Ke- Kakor pa se je menjala narodnostna slika, ,ako se je spreminjalo tudi zunanje lice naše Vasi: poleg starih poslopij so se začeli dvigati n°vi domovi in razvoj časa je dovedel do mar-Jjtere preureditve nekdanjih življenjskih
Celo starodavna cerkev je v zadnjem času sPrernenila svoje lice. Polagoma, vsako leto n®kaj, smo jo popravili in obnovili, v Naša cerkev se v svoji prvotni obliki veseli ?e kar lepe starosti, saj jo je cesar Friderik III.
leta 1461 skupno s faro izročil kapitlu v Hubljani. Leta 1843 pa je bila cerkev prezi--atla> medtem ko je stolp takrat ostal isti; šele “ let pozneje so sezidali tudi novi stolp, za _aterega so morali plačati 6196 goldinarjev, ■elih 430 let je bil lastnik naše fare ljubljan-kapitel in šele leta 1891 jo je na podlagi P°sebne pogodbe prevzel takratni krški knezo-dr. Jožef Kahn.
^dajatel), lastnik in založnik lista: Dr. Franc P ®k. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, l^sometcrgasse 10. Telefon 1624/4. Za vsebino “"Sovarja: Rado Janežič. Tiska: Karntner Druck-jv” .^eilagsgesellschaft m. b. H., Klagenfurt. — ^Pisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, PostschlieBfach 17.
Popotni utrinki iz kapelskih grabnov
1.	Na kolodvoru v Železni Kapli
Ne pričakujte, tovariši, da vam bom v naslednjih bežnih zapiskih predočil celo problematiko čisto svojske kapelške gorske deželice. Za temeljito spoznavanje kakega kraja, njegovih teženj in- ljudi, so potrebni tedni in meseci, ne pa dan dva potovanja.
Takoj ob prihodu v Železno Kaplo te preseneti pred kolodvorsko restavracijo petje veselih „bratcev“-drvarjev v obeh deželnih jezikih in preklinjanje v čisti krepki gorenjščini.
Pravkar namreč raztovarjajo les iz tolikšnega števila tovornih avtomobilov, da garnitura male kapelške železnice kar utone med njimi. In „živahno“ razpoloženje drvarjev in delavcev se prenese posredno ali neposredno deloma tudi na nastavljence železnice, ki posamezno komaj še zdržijo svoje ravnotežje.
Ko se zatečem iz tega dirindaja v našo kmečko gospodarsko zadrugo tik postaje, mi upravnik zadruge, tov. Hauptman, predstavi slučajno navzočega našega poklicnega voznika, ,.fanta od fare" ,tov. Cufer-ja, ki mi potoži, da pri sedanji oz. že pretekli lesni konjunkturi zaslužijo naši ljudje vedno manj in manj. Skregal se je zaradi tega celo z grofom Starhembergom. Lani je plačal za podkovanje
visoko v bregu razgled na sivo streho cerkvenega stolpa. Še malo dalje na strmem golem pobočju z njivami in travniki spet žična vzpenjača. Ne preostane mi drugega kot ponovno stopiti s kolesa in poizvedovati.
Bližnja hišica ob širokem deročem gorskem potoku mi pride ravno prav za moje poizvedovalne namene.
„Ali bi mi dali malo vode, mamica?" se obrnem k prijazni ženici, ki stopi pravkar iz veže. „Ja, pa mi pijemo samo slatino (kislo vodo), navadne pitne vode žal trenutno nimamo." In tedaj šele po dolgem obojestranskem razjasnjevanju prvič v življenju doznam, da tik ob cesti blizu obirske hišice izvira prava pravcata slatina. Tako izpopolnim svoje pomanjkljivo zemljepisno znanje o moji ožji koroški domovini. Doznam potem tudi, da spada sivi stolp, ki sem ga videl prej med potjo nad strmim grabnom, k obirski farni cerkvi in da je žična vzpenjača last posestnika Plaznika. Ko povprašam že krepkejšega 14-let-nega fantka, sina lastnice hišice ob slatini, ki mi je ves čas uslužno stregel s kislo vodo, kakšen poklic si bo izbral za življenje, mi prostodušno smejoč se (z materjo vred) odvrne: „Baraba bom."
Vabilc
na
KONCERT
AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ LJUBLJANE
ki bo v soboto, dne 5. julija 1952 ob 20. uri pri Justu v Borovljah. 80 pevcev bo pod vodstvom dirigenta Radovana Gobca pelo slovenske narodne in umetne pesmi.
K številni udeležbi vabi
Osrednji odbor
konja 42, letos pa je treba dati za isto delo ' že 80 šilingov. Krmila za vprežno živino so se tudi znatno podražila. Zaslužek pa je že dalj kot leto dni isti.
So bridkejše toži naš stari a še čvrsti, na- j rodno za časa hitlerizma tako zelo preganjani Vivoda, ki gospodari blizu 900 m visoko v j kapelskih hribih in ki rezignirano ugotavlja, I da gre vse v ceni gor, samo les gre dol.
,,Drvar zasluži na dan več kot si gospodar prihrani v enem celem letu," končno poudari. ; Kdor pozna višino in strmino Vivodovih polj in za sušo dovzetnih njegovih zemljišč, mu ! bo dal docela prav, čeprav zveni njegova trditev sicer zelo neverjetna.
2.	Iz Železne Kaple čez Obirsko v Korte
Ni mi treba pripovedovati, da je vse ob-cestje od Kaple do Obirske (kamor sem namenjen!) v dolžini kakih 8 kilometrov levo in desno, kakor pač dopušča zemljišče, polno hlodov in desk. Skladi belih desk ob žagah, debeli, olupljeni hlodi v grabnih in ob bregovih nad zeleno, deročo Obirščico. Minejo te tudi vsa razpoloženja romantike sicer slikovite a tako ozke ceste proti Obirski in Kortam, ko se moraš s pekočo bolečino v križu na dvokolesu stalno boriti proti nasprotnemu vetru in proti brezobzirno hitro vozečim luksuznim avtomobilom, ki so domnevno last lesnih industrialcev, trgovcev in prekupčevalcev.
Na desni v bregu na južnem pobočju obronka Obirja pod veliko pristavo (menda pri Piskerniku!) zapazim enakomerno širok prsten plaz oz. pas in na cesti gručo žensk, ki napeto upirajo oči v breg. Stopim s kolesa in se pridružim radovednežem. „S strašansko muko so zadnjo soboto v tej strmini (po moji sodbi okrog 50 do 60 odstotkov!) poizkušal orati navpično navzgor, vlačiti in sejati s pri-talno žično vzpenjačo (vrvnim vlačilom) in ljudi je bilo, da je kar mrgolelo", pripoveduje starejša ženica. Ko se obrnem k dekletu z grabljami v rokah, v katerem sem pravilno domneval uslužbenko pristave, z vprašanjem, če bodo z novodobnim obdelovanjem zemlje nadaljevali, dobim v odgovor: „Za zdaj enkrat še ne.“
Menda se zdi gospodarju z ozirom na trud :n stroške vse skupaj še premalo izplačljivo.
Ob nadaljnji več ali manj slikoviti poti se j mi za hipec odpre skozi ozki, gozdnati jarek j
Menda se deček že zaveda, da dandanašnji zasluži čestokrat ročni delavec več kot akademik.
Zapisanih imam v svoji beležnici še precejšnje število obirskih oratarjev, katere naj bi obiskal, a moje današnje telesno stanje žal ne dopušča izvedbe določenega načrta.
Hrupen, samozavesten živ-žav otrok okrog nove moderne obirske šole v domačem jeziku mi je prav všeč; kapljico pelina utrne v mojo radostno ugotovitev starejša, ..boljše" oblečena učenka, ki, stoječ ob cesti, pozdravi v tukaj nedomačem jeziku. Debelo tiskana opozorila na visokih Jrogih ob cesti, v smislu katerih se je varovati kamenja, ki pada s skal, zaposlujejo vso mojo pozornost. Nevarnost poti oz. ceste bi sicer spoznal tudi brez teh opozorilnih deščic, kajti na vsak korak si lahko ugotovil na cesto zrušeno oz. padlo kamenje in skale.
Kar oddahnem se zato, ko zazrem pred seboj že leseno zgradbo Smrtnikove gostilne. Tudi tu me prevzame isti občutek kot uvodoma omenjeno razpoloženje na železniški postaji v Kapli. Živahno razigrani drvarji, ki slone ob stenah hiše in sede na zeleni trati, me pozdravljajo (očividno tujca — po njihovem mnenju!) v drugem deželnem jeziku in me vabijo v njihovo družbo. Ker ne utegnem, ne časovno, ne denarno odzvati se temu prijaznemu vabilu, me družba delavcev obišče v gostilniški kuhinji in me, videč v meni menda siromašnejšega nastavljenca, hoče pogostiti celo s steklenico piva. Krasen sončen dan v Kortah me zdaj, sredi junija, vabi še v vsej pomladanski prelesti z vso silo v gore in planine.
Festropisani travniki, kričeči črički in murni, glasno kukanje kukavic v dobravah ter potrkavanje čas bolj, čas manj glasnih zvoncev pasoče se živine v gozdu me spremlja vse skozi do Smrtnika. Šele ko se ozrem, zapazim r.ad seboj grozeči, ostrošiljasti nos sive skalnate Košute. Prvič tedaj tudi zagledam na položnem hribu pod Virnikovim Grintovcem kortsko cerkvico in vse zelene loge, jase, zaplate jarke in redke samotne domove razsež-ne planinske vasice.
Kljub vsej prijaznosti družine pri Smrtniku, kjer sem v gospodinji takoj spoznal tolikanj j domač obraz iz selške fare, pogrešam na vsak korak izkušenega prijatelja-gospodarja, ki je I vse premlad legel pred letom dni v grob. '
In še naprej, kljub bližajoči se noči, rinem v hrib. Neka 'posebna častihlepnost plezalca in ljubitelja gora ter radovednost in mogoče tudi čut dolžnosti me vabi z vso silo še k najvišje ležeči domačiji kapelskega gorovja na levem bregu Bele, k Plesnikarju. In ko dospem iz neznanega mi razvodja v tako strahotno temne in mogočne stoletne lesove, kakršnih še nisem videl vse svoje dolgo življenje, sem začel resno dvomiti o pravilnosti svoje poti.
Samo železna energija mi pomaga prebresti težavnosti poti do domačije, ki ždi kot lasta-vičje gnezdo ali srednjeveška graščinica na visoki vzpetini tik pod slemenom precej nad 1000 metrov visokega gorskega grebena. Zelo sem še v dvomih, da bi tu tako visoko in v taki strmini obstojala še samostojna slovenska domačija. Zato prav previdno in malce v strahu (boječ se, da sem zgrešil pot) vprašam staro ženico, ki pred dvonadstropno hišo pe-re perilo, kako se pravi „pri hiši". In kar oddahnem se, ko čujem ime Plesnikar.
Popisovanje gospodarske posebnosti domačije bi vzelo kljub zanimivosti preveč časa in prostora. Zadostuje tudi, če povem, da imenuje vsaka od obeh kmetij, Smrtnikova in Plesnikarjeva, okrog 200 ha črnega gozda svojo last.
Razumeli boste tudi, zakaj je imel gospodar pri najinem ogledovanju posevkov in ledin — že močno v mraku — svoje oči uprte bolj v nama nasprotnem bregu ležeče jase in goli pod Grintovcem kot v svoja polja. „Kaj vidite, Plesnikar?" se končno opogumim. ,,Sem mislil, da je srnjak, pa je le štor."
Da sem, sicer tujec, ostal pri gostoljubni Plesnikarjevi družini tudi čez noč, mi ni treba posebej pripovedovati.
3.	Iz Železne Kaple v Lobnik in nazaj
Drugega jutra se zaženem iz Železne Kaple mimo Prunarja v drug hrib, v Lobnik.
Nedaleč od strme poti se na sončni ledini čas mirno pase, čas stoji in neboječe gleda ter pahlja z uhlji mlada rjavordeča srna, kakor da bi si bila midva že od nekdaj prijatelja.
Ko med potjo nekoliko višje iztaknem njivo izredno lepe visoke rži, povprašam takoj pri prvi domačiji v bregu za lastnika posevka. „Jaz sem," de starejši a izredno krepki gospodar, po domače Košnik. Moja odkritosrčno mišljenj pohvala tako razveseli moža, da me takoj pogosti z litrom mošta in me povabi na ogled lepe živine. Žal se vabilu vsled omejenosti časa, kljub ljubeznivosti ter razboritosti gospodinje, ne morem odzvati.
Po nadaljnjem plezanju v breg mi oddaleč od zgoraj dospe na uho neko pokanje in lomastenje, kar pripisujem v tem okolišu tako številni divjadi. Ko pa pridem iz gozda na polje, najdem na strmem deteljišču dva moška, ki se dokaj uježena, kot novinca (čeprav je starejši med njima, gospodar, daleč naokrog znan in upoštevan izredno iznajdljiv teh-nik-samouk) borita s tehniko motorne kosilnice, ki njima očitno še ni dovolj znana. Kot Spodnji Tavčman se mi predstavi starejši. In Tavčmana-Pasterka, predhodnika sedanjega gospodarja Keliha, poznamo daleč naokoli, saj je bil v zadnji krvavi vojni skupno s Selškimi žrtvami (13 je bilo vseh!) zaradi narodno osvobodilnega gibanja obglavljen na Dunaju. Kljub trenutno prednostne važnosti gospodarskih vprašanj me spričo dejstva, da se (Nadaljevanje na 4. strani)
Hranilnica in posojilnica Velikovec, registrovana zadruga z neomejenim jamstvom
Vabilo
Vabimo na redni letni občni zbor Hranilnice in posojilnice Velikovec, r. z. z n. j., ki bo v nedeljo, dne 6. julija 1952 ob 10. uri dopoldne v lastnih prostorih v Velikovcu. Dnevni red:
1.	Poročilo upravnega odbora.
2.	Poročilo nadzornega odbora.
3.	Odobritev računskih zaključkov leta 1950 in 1951.
4.	Spojitev kot prejemajoča zadruga z Hp. Djekše.
5.	Volitev upravnega in nadzornega odbora.
6.	Zvišanje deležev.
7.	Poročilo zastopnika Zveze.
8.	Slučajnosti.
Sklepa se veljavno v smislu § 31, odst. 4 pravil zadruge.
Velikovec, dne 25. junija 1952.
Upravni odbor.
Najdrznejši pilot sveta
LETALO PRISTANE NA 3000 METROV VISOKIH GORSKIH GREBENIH
Pristati z letalom, ki ima namesto koles smuči, na vrhu gore, pokrite z debelo plastjo snega, je mnogo težje, kot bi kdo mislil. Tudi jaz sem to spoznal šele takrat, ko me je Bar-!ow Call opozoril, da bova v nekaj hipih pristala na vrhu gore Wyoming v višini 3100 metrov. Končno je pilot izključil motor, da bi pristal, in smuči letala so zarezale široke brazde v skoraj dva metra visok sneg. Medtem ko je veter še redno žvižgal ob kupoli letala, me je nenadni sunek opozoril, da sva pristala na enem izmed najtežjih mest za pristajanje v severovzhodnem delu Združenih držav.
Za Barlotva Calla, 28-letnega ameriškega pilota, ki je mojstrsko pristal že na neštetih zasilnih letališčih, niso taki pristanki nič novega. Že dve leti pristaja na zasneženih gorskih pobočjih in. meri debeline snežne plasti. Na ta način lahko ocenijo količino vode, ki bo ob odjugi pridrvela v dolino. Zbiranje teh podatkov, ki se izkažejo navadno za zelo točne, služi za sestavljanje statističnih napovedi, bodisi državnih ali pokrajinskih, ki so zelo koristne za poljedelce, živinorejce, za rudarstvo in hidroelektrično industrijo, za promet na rekah in za vse, ki so kako koli odvisni od vodnih virov.
Bivši inštruktor letalstva vojne mornarice ZDA Barlosv Cal je prvič pristal z letalom na neki gori leta 1948, ko je pregledoval področje, na katerega se je pozneje podala znanstvena odprava za sondiranje terena. Od takrat meri Call debelino snežnih plasti na štirih krajih, in to dvakrat na leto, v začetku marca in aprila. Vsakokrat izvede vse štiri polete v enem tednu. Za merjenje izgubi povprečno dva dni na vsakem kraju.
28. marca zjutraj sva odletela iz Aftona. To je bil prvi dan, ki se je zdel Callu primeren za polet. Obrnila sva se proti Blind Bullu in v višini 3000 metrov preletela strme vrhove, ki so raztreseni moleli kvišku po vsej pokrajini. Že po dvajsetih minutah leta nama je pričel pihati naproti veter in usmerila sva se proti kraju, ki ga je pilot določil za svoj pristanek. Snežna površina je bila poledenela in posuta z ledeniškimi grobljami. Pri prvem dotiku z njo sva ugotovila ,da bi bil pristanek preveč, tvegan in Call je s spretnim mane-vrorfi letalo takoj dvignil in iskal primernejše
CELOVEC C a r i n I h i a :
Od 4. do 7. julija:
Der Unsichtbare
Peterhof:
Od 4. do 7. julija:
Allotria in Florida, barvni filkn
KRIVA VRBA
2. in 3. julija:
SOS-Fencr an Bord
mesto. Našla sva ga na jasi med strminami in vrhovi smrek. Pri prvem poizkusu se je izkazalo ,da je sneg dovolj strjen in mehak. Call je šestkrat ali sedemkrat poskusil pristati. Pri vsakem poskusu je prevozil po tleh daljšo progo in vsakokrat skrbno nadzoroval vse instrumente na armaturni plošči.
Končno sva pristala in izstopila. Na noge svi si pripela krplje za hojo po snegu. Preden sva prišla na kraj, ki ga je Call izbral za merjenje, sva morala prehoditi skoraj kilometer dolgo pot.
Po vrintvi z merjenja sva odkrila, da se je
stanje snega izredno poslabšalo, Letalo se ni dalo premakniti. Ni nama preostalo drugega, kot da sva pričela s krpljami tlačiti vzletišče. Šele potem sva se lahko dvignila in zapustila gorski vrh.
Calla dobro poznajo v Ameriki zaradi njegove natančnosti in naravnost akrobatskih letalskih sposobnosti. O njem pripovedujejo stvari .da se človeku jezijo lasje. Vsako leto napravi vrsto težavnih poletov za državo ali zasebnike. Z letalom oskrbuje kraje, ki so zaradi snega in višine odrezani od ostalega sveta.	D. C.
Popotni utrinki iz kapelskih grabnov
(Nadaljevanje s 3. strani)
nahajam na domači zemlji tako velike in slovite naše narodne žrtve, prevzame tako globoka in sveta spoštljivost, da se zamorem le s kratkimi, prisrčnimi besedami posloviti od sedanjega obdelovalca zemlje na nekoč Pa-sterkovem. Tudi gospodinji, bivši Pasterkovi ženi, se poklonim in stisnem rokice njenim ljubkim, plavolasim hčerkicam v pozdrav.
Tem temeljitejša gospodarstvenost in prostodušna razigranost nas prevzame pri Zgornjem Tavčmanu, kjer je obeh, gospodinje in gospodarja, vse samo razborita gospodarska naprednost. Kdo bi si mislil, da ti tu v kapelskih hribih govori gospodinja o danskih vzorih stavb, da gospodar orje in obarja že z motornim vrvnim vlačilom! Skoraj celo popolne me zadrži ta tehnično tako napredna domačija.
Pozno popoldne, skoraj večer je že, ko se znajdem spet v dolini, pri Velfelnu. Po celodnevnem potovanju se mi zdi, da sem dospel v oazo miru, ko se znajdem sam (ljudje so na polju pri spravljanju sena) v tako skrbno negovanem, skoraj mestno-gospodarskem Vel-felnovem sadovnjaku, pri čebelnjaku. Toda o tem in o prijazni gostoljubni Velfelnovi materi drugič!
Ko se drugega jutra, potem ko smo še docela obrali vse razne, resnične in namišljene bolezni, zdravnike in zdravnice (med drugimi tudi ranjko Žitnikovo Leno v Lepeni, ki je imela poseben telepatičen dar zdravljenja vseh bolezni, celo kačjega pika!) zopet počasi pomikam po bregu navzdol proti cesti, izrabim še priložnost, da se napotim v, ne vem zakaj, v neznanem kraju vedno vabeče me zadnje mesto pokojnih — tu v Železni Kapli tik ob cesti v zelenju in cvetju z mnogimi belimi brezami v bregu ležeče pokopališče.
Po motrenju in razbiranju napisov s tolikšnega števila tujih grobov se poklonim še spominu naših narodnih žrtev, med drugim Per-šmanovi (Sadovnikovi) 25. IV. 1945 5 članski, po hitlerjevcih umorjeni družini, Pastorkovim, Boltežarjevim in mnogim, mnogim
našim narodnim in (kakor se mi zdi!) malce pozabljenim žrtvam.
Je pač že tak mogoče tudi naš poklic or.i-tarjev, v prosti, božji naravi živečih ljudi, da smo že bolj tesno povezani z mrtvimi kot razni drugi, od narave bolj oddaljeni poklici.
France Vernik
RADIO CELOVEC
Sreda, 2. julij:
6.10 Za kmetijstvo — 6.20 Jutranja glasba ~~
I 7.30 Pozdrav zate — 10.30 Mali koncert — lu ’ Iz ženskega sveta — 11.30 Pozdrav za mesto ■ j deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — j Opoldanski koncert — 14.30 Poročila. Objave | 14.40 Za podeželje —• 15.30 Nova dunajska | sem — 18.00 Iz. spominov nekega afriškega vojaka — 18.55 Avstrijska delavska oddaja — 26-Mi Štajerci — slušna igra — 22.15 Iz novih te” škili flimov.
Četrtek, 3. julij:
6.10 Za kmetijstvo — 7.15 Pestre melodije — 8.30 Pozdrav zale — 10.45 Artisti, živali, sen/a-orje — 11.00 Veder dopoldne — 11.30 Poz«1" za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko Ih* stvo — 14.10 Kar si želite — 14.30 Poročila. jave — 14.40 Komorna ura —	15.00 Vale
Straussa — 15.30 Za gospodinje — 17.10 Pope' danski koncert — 18.45 Kmečka oddaja — Koncert munchenskih filharmonikov.
Petek, 4. julij:
6.10 Za kmetijstvo — 8.15 Kaj kuham da11*’ — 8.30 Pozdrav zate ----- 10.45 Za podeželsko 7e"° ; — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11-45 ‘J podeželsko ljudstvo —	14.10 Kar si želite ''
j 14.30 Poročila. Objave. Komentarji —-■ 14.45 Oj® j v svet — 15.45 Pogled v svet — 16.30 LjudsK i melodije — 18.45 Kmečka oddaja — 19.15 Staj S štajerske orgle — 20.15 Radijski oder: „Franc01’ | Villon".
Vlak-torpedo na eni tračnici
Pred kratkim je dokončala skupina šestdesetih nemških inženirjev teoretične in začela s praktičnimi poizkusi za izdelavo vlaka, ki bi vozil samo po eni tračnici. Ce bodo njihovi načrti doživeli uspeh, bi to pomenilo celo revolucijo v železniškem prometu. Cilj konstruktorjev je združitev prednosti železnice in letalstva: varnost in hitrost.
V poizkusne namene grade zdaj v bližini Kolna progo, ki bo ovalne oblike ter dolga 2 kilometra; medtem pa gradijo v tovarni tudi že vozove. Poizkusna proga in vozovi bodo v primeri z bodočim vlakom v razmerju 1 : 2 5.
Ta torpedo na tračnici se bo pomikal samo po enem jeklenem tirnem traku, ki je vgrajen v betonsko stezo, ta pa leži na štiri metre visokih stebrih, da bi se s tem zaVarovali proti morebitnim prevračanjem ali iztirje-njem. Telo vozov se razteza na obeh straneh jeklene tirnice navzdol, tako da leži teža vlaka neposredno na tirnici. Predvidevajo dve vrsti pogona: električni ali s pomočjo motorja na notranje izgorevanje.
Če bo ta načrt uspel, bo prinesel veliko olajšanje za promet v milijonskih mestih, v katerih podzemske, niti nadzemske železnice kakor tudi avtomobilski promet niso v polni meri rešili preobremenitve prometnih arterij zlasti pred in po končanem delovnem času, ko so ulice tako rekoč zabite z vozili. Če bo tak vlak dosegel brzino, ki jo predvidevajo, bo lahko prevozil n. pr. razdaljo od Pariza do Berlina v približno dveh urah in razdaljo od Kolna do Carigrada v šestih urah.
Pričakujejo tudi, da bo ..torpedo na tračni-
ci" dosegel polno brzino že po 1 ali 2 k1'0' metrih vožnje, prav tako se bo lahko zaustav ljal na najkrajših razdaljah.
Kakor pišejo nemški časopisi, se za ta naj črt zanimajo v Ameriki, Avstraliji in Ju "1! Afriki, iz česar lahko sklepamo, da je resen i" izvedljiv.	(Po ..Tehnika narodu")
Nakaznice za krmila ostanejo še naprej
V zvezi z novo urejenimi cenami za nek11 *' tere kmetijske pridelke je ministrstvo za km6' tijstvo in gozdarstvo izdalo odredbo št. 89, P° kateri je tudi nakazilo krmil za dobavlje"e prašiče na novo urejeno.
Po tej odredbi je — kakor smo že v zadnj1 številki poročali — mogoče nakazila za poce' njena krmila, ki so bila izstavljena pred 1. j"’ lijem, zamenjati za krmila (koruza, Milokur|1' pitovne krmne mešanice) do najpozneje 5. i11' lija, to je vključno prihodnje sobote.
Od 1. julija naprej bo vsak kmetovalec, k* proda klavnega prašiča na trgu ali pa mesa1' ju, dobil na podlagi potrdila o prodaji 200 kS koruze ali Milokorna na prašiča. V primer11' da predloži nakazilo za krmila v svrho zakok1 za domače potrebe, bo dobil 150 kg koruZ® ali Milokorna. Kot predujem v te namene h0 dobil 100 kg teh krmil, če bo podpisal v tiJ namen določeno obveznostno izjavo. Preost** nek dobi, čim bo predložil nakazilo.
Vsi dosedanji v te svrhe uporabljeni obrazci zgubijo s 1. julijem svojo veljavo in bod°
v nflnftmPuHln r/rlani nnvi
JUŠ KOZAK:
Seli mecesen
11
Vzklik groze je prihajal iz izbe. Potem je vse utihnilo. Le zarožljalo je, kakor da je nekdo stresel iz peharja.
Čakala sta. Odprlo se je zadnje okno in prikazala se je velika glava, ki je boječe mežikala v noč.
„Na ključi" je šepetal. „Pa tiho."
Odklenil je. Tam pri oknu je sedel stari, pred njim je stala zelenka. Zdaj ni več kričal, šepetaje je vpraševal:
»Si sam?"
„Sam!“ Martina ni videl.
Nezaupno se je ogledoval. „Prej je bila pod oknom." Pričel se je križati. ..Trkala je, trkala, sem dobro slišal. Kar se je prikazala svetla luč. Zbežala je. Moja Ana je pomagala. Vse bi pobrala. Težko prisluženo, prigarano, vse bo vzela!"
„Nič ni z njim!" je šepetal Revež. Balant je ujel pritajeno govorjenje. Strah se mu je pojavil v očeh.
„Vidva sta zvezana z njo." Oči so sršele v onadva. ..Okrasti me hočete!" Stisnil se je v kot in se s hrbtom naslonil na zid, kjer je bila vzidana omarica. „Proč. Proč! Vsi ste tatovi hudičevi sinovi!" Stekleno so mu bleščale
očij ko jih je uprl v Martina. ,,Ti, ti!" je hropel. „Ona je tvoja ljuba! Revež, pridi sem!"
Revež je stopil k njemu. Stari ga je stisnil k sebi, da je komaj dihal. „Spravi ga iz hiše, ven iz moje čiste hiše tega lumpa, njegova ljuba je, pri njem leži. Okrasti me hoče. Ne zapusti me, Revež! Veš, tiho, tiho, zgoraj spi ona!" Po vsem životu je drgetal. Revež mu je prigovarjal, toda beseda ni našla ušes.
„Kar hočeš, ti dam, samo spravi ga proč. Kar hočeš, ti dam, ti pa spi pri meni. Nocoj me okradejo. Ne zapusti me, ne zapusti, te prosim. Ti še ne veš, kakšen je svet. Vsak večer poizkušajo.
Revež se je iz objema oziral na Martina. „Pojdi!“ mu je dejal, „saj vidiš, kako je. Pa spi zgoraj pri meni!"
„Kaaj si rekel?" je hropel Balant.
„Nič nisem dejal."
Martin je zapustil krčmo. Stari jc globoko vzdihnil, ko sta ostala sama.
„Zapri, zakleni! Postavi mizo pred vrata! Ti ne veš, kaj se godi. Zlodej je z njo. Revež, Ana je moj angel. Kako me brani. Zdaj spi, tam zgoraj, le tiho, tiho." Sline so mu kapale iz ust, ko je komaj slišno govoril: ..Pride, pride in se postavi tja sredi. Sleče se, do golega se sleče in pleše pred mano, grešna žival. Do tal se vije — k meni sili. po denarju grabi. Hudič je z njo, zmeraj je hudič. Potem se prikaže Ana. bela Ana, ta čista kot devica Marija, in spet je svetlo. Nič več ne hodim gori. da je ne zbudim. Naj spi revica!"
Revež je legel na klop in poizkušal zaspati. Težko se je boril s spancem v zatohli izbi. Dušilo ga je. Pri mizi je hreščal Balant. Revež se je ozrl vanj.
„S tiro je šlo. Bog ve, kam prileti? Ko bi vedel za tiste rože!"
Zdelo se mu je, da je že dolgo spal, ko ga je nenadoma prebudil tresk palice.
»Boš šla, boš šla!" je rjulo v kotu. Oni je divje upiral oči. ,,Svinja, svinja, obleci se, obleci. Pri meni ne boš plesala naga!"
Razbijal je s palico ob mizo, da je grmelo po vsej hiši. ,,Fej, fej!" Tako se je zmedel, da ni več vedel, kje ima blagoslovljeno vodo. Z žganjem je škropil proti nevidni prikazni. Z drugo roko pa je tiščal vratca v zidu.
Počasi se je umiril. Obsedel je z rokami uprt ob zid in čepel tako do jutra. Šele v jutranjem svitu se mu je duh umiril.
»Strašno pokoro mi je naložil bog. Z odprtimi očmi moram v greh gledati!" je stokal. ,,Ti me'odreši!"
Revežu je postalo tesno pri duši. Hitro se je poslovil. „Vraga vedi, kaj je storil, da se mu je pamet zmešala?" je premišljal in stopal hitro, da bi našel Martina. Tega ni bilo več v bajti.
Spodaj pri leščevju je srečal mater. Starka j rosila debelo mašno knjigo v belem robcu.
..Martin!" je vzkliknila, ko ga je zag’eda’a.
..Rog daj. mati!" ,
„Jezus, kam pa greš?"
,,Vas sem počakal. Kako, mati?"
,,Vse gre navzkriž. — Tone se bo žen' • Grajžarjevo vzame. Pridna je, ampak druga*-6, bog nas.varuj. Brez božjih zapovedi. Oče se je branil, zdaj pa ne reče nič. S Smrekarje111 je spet izgubil." Verno ga je pogledala 0 strani, kakor bi hotela nekaj zvedeti. Marti" je molčal.
„Letos je bila Liza gori."
„Je bila!" je dejal Martin. „Gržina, tisti * lesom, se ženi tam. Jaz bom sekal pod krico."
Mati je globoko vzdihnila. Solzne oči so s" upirale v cerkev, ki se je iz megle prikazal" na hribu. Zvon se je oglašal iz mogočnež" stolpa. Nedeljski mir je blažil zemljo in bole sti ljudi.	„
»Martin, če boš hotel, pridi, bo že kako-
»Mati, tiste moje stvari mi spravite. Pošlje*11 ponje."
Starka je obstala. Jok jo je premagal. . M1*1 tin, tako sem te imela...“ Ni mogla več-slonila se je na njegovo roko in si obrisala s" ze z rokavom. »Vse sem izgubila, kar sel11 imela."
»Mati, ne jokajte, drugače ne more biti-
Pred cerkvijo sta si segla v roko. »Stop noter, Martin, zaradi mene!"
Odkril sc je in ostal za vrati. Tam spre*'1*1 je klečala mati. Srce se je čutilo olajšano, k° se je zateklo k Njemu, Nevidnemu: ..Za ž,v‘ no, za polje si poskrbel. Hva'a bogu, strada ' ne bomo. Usmili se še nas. ki zd hu.en10 Tebi. Daj ljudem mir in pokoj. (Dalj6)