Sl. 60.	V	Ljubljani, pondeljek 29. novembra 1920.	Leto	I
mm    „|     mmm amtmmmm ■■■<".     m mmmmmammmm m m	■	mmm	i	■
GLASILO NARODNO "SOCIJALISTIČNE STRANKE.
Uredništvo:
Ljubljana, Stari tr£ St. 19. Telefon St. 359.
Miaja dnevno
Posamezna številka velja 1 krono
Uptavnišivo: Ljubljana, CiradiSče 7, levo. T. 77. Naročnina: Mesečno 12 K. iuserati po dogovoru.
©
Izvoljeni so: Ivan Deržič, dr.Lemež,dr.Tavčar in dr.Gosar.
Dobili so; NSS 1189, KSJ 1498, JDS 3196, SLS 1762 in JSDS 1158 glasov.
V težkem boju z nadmočnim sovražnikom srno častno obstali. S najskromnejšimi sredstvi, komaj dobro leto stari smo izvojevali v srcu Slovenije mandat svoji stranki, mandat svoji ideji.
Tovariši! Kdor izmed Vas danes pogleda v prošlost iz katere smo izšli.1 kdor izmed Vas se spominja besnih napadov naših nasprotnikov, ki so uporabili vsa sredstva, da bi oblatili našo idejo in naše kandidate, temu bo srce utripalo veselja nad sijajno našo zmago.
Tovariši! Zmagali smo! Pokazali smo celi javnosti da smo močni in zdravi in razširili smo po celi domovini našo idejo. Dosegli srno s tem prvi in glavni cilj volilnega boja.
Sedaj pa ne smemo vtakniti rok v žep in se brezdelno radovati svojega uspeha. Neumorno mora biti naše delo, vstrajno in žilnv.o moramo razširjati rešilno našo idejo. Naj nam bo za vzor naše dosedanje delovanje, ko smo s skrajno požrtvovalnostjo v enem letu začepili našo misel v tisoče src. Ni še povsod vsklilo seme, a zavedajmo se — in to nam je pokazal volilni boj — da je to seme zdravo in da mora iz tega semena vzkliti drevo, ki bo obsenčilo celo Jugoslavijo. Samo vera in delo je potrebno.
Tovariši! Danes ko praznujemo v beli prestolici Slovenije prvo našo zmago, se zakolnimo, da hočemo tudi za naprej posvetiti vse svoje moči naši narodno socijalistični ideji. Težko delo nas čaka — a mi se zakolnimo, da čim težje bo delo, tem večja bo naša moč, čim večje ovire, tem močnejša naša vera.
Tovariši! Zmagali smo ! In če bomo vsi držali svojo današnjo prisego, pomeni naša prva zmaga prvi korak k nezlomljivem pohodu k končni zmagi, končnemu našemu cilju — zadovoljnosti posameznika in blagostanju celokupne naše ljubljene domovine.
Izid volitev v Beogradu.
Bengrad, 28. novembra. Rezultat tukajšnjih volitev je sledeči: radidalci so dobili 4303, komunisti 4049, demokrati 3193, republikanci 445, obrtniki 282, dobrovoljci 176. Glasovalo je
12.558 volicev. Količnik znaša 2090 glasov. Potemtakem so dobili v Beogradu: radikalci dva, komunisti dva in demokrati dva poslanca.
Izid volitev v Zagrebu.
Zagreb, 28. nov. Izid volitev v Zagrebu je sledeči: demokrati 2726, za-jedničarji 2892, Radičsvci 1050, klerikalci 316, komunisti 3856, frankovci 3351, socijalisti desničarji (Radoševič)
360, socijalni demokrati (Bukšeg) 304, radikalci 7 glasov. Število volilcev je znašalo 15.632. Po enega poslanca dobe : komunisti, frankovci, zajedničarji, demokrati in Radičevci.
Demonstracije v Zagrebu.
Zagreb, 28. 'nov. Takoj po končanih današnjih volitvah so priredili demokrati v Zagrebu manifestacije. Kmalu za njimi so jeli demonstrirati tudi zajedničarji in frankovci. Prišlo je do neznatnih prask.
Radičeva zmaga v hrv. pokrajinah.
Zagreb, 28. nov. V Hrvatskih pokrajinah izgleda, da je dobila absolutno večino Radičeva Seljačka stranka, v nekaterih županijah pa frankovci. Vse ostale stranke so izšle iz volitev šibke. '
Somišljeniki I
Od Vas je odvisno, ali
____________________________  ostane	„Nova	Pravda"
še naprej dnevnik. Plačajte naročnino! Pridobivajte nove naročnike! — Krajevne organizacije, razširjajte naš edini list!
Interesi naroda in naša stranka.
Ker vsaka stranka povdarja, da zastopa interese naroda, je treba predvsem vedeti, kako si predstavljajo to vprašanje posamezne stranke. Stranka liberalcev(JDS) stoji na stališču, da je treba v interesu naroda ščititi kapitalizem pri izkoriščanju tujega dela potom v raznih podjetjih naloženega kapitala, da je torej v interesu naroda obdržati dosedanji krivični družabni red, ki daje bogatašu vso pravico, revežu nobene in ki s pomočjo v privatnih rokah se nahajajočih produkcijskih sredstev sili pripadnike naroda k delu za priviligirance. Tako umevajo narodni interes tisti, ki od tujega dela razkošno živijo in ničesar ne delajo. Mi pa pravimo: V interesu naroda je odstraniti to iz-koriščevanje. Tako govore izkoriščani, tako govori večina naroda. Torej, kdor rešuje to vprašanje, se mora postaviti ali na stran izkoriščevalcev ali na stran izkoriščanih in tako vidimo, da imamo dve vrsti narodnih
strank. Med poslednje spada narodno-socijalistična stranka. Izjeme tvorijo le strankovske stranke (kmečka obrtniška). Te stranke so pogrešene, ker zastopajo samo en stan. Stranka pa mora po svojem programu predvidevati rešitev vseh vprašanj naroda, torej vprašanje vseh stanov, ker je en stan navezan na drugega. To pa se lahko zgodi na dva načina: Ali s stališča obrambe interesov izkoriščanih, delavskih pripadnikov vseh stanov, ali s stališča obrambe interesov izkoriščevalcev. Ako hočemo, da bi v interesu celega naroda njegovi politični in državni interesi v tem boju ne bili žrtvovani, moramo negovati narodno idejo. Takšna socijalistična razredna, a obenem narodna stranka je narodno-socijalistična stranka. Vsak naj sam presodi, ali spada v vrste zagovornikov današnjega krivičnega družabnega reda ali v vrste bojevnikov za novi svet.
Govekarji.
Mi smo vedno povdarjali: manu-elni in duševni delavci imajo skupne interese, ker so navezani na prejemke svojih nizkih plač. Ako pomislimo, da mora uradnik biti svojemu stanu primerno oblečen, kar dandanes veliko stane, je v mnogih slučajih uradnik celo na slabšem kot delavec. Zato ni nobenega dvoma o tem, da se morata oba, ker , imata skupne interese, bojevati v eni in isti vrsti proti tlačiteljem. To so spoznali duševni delavci vseh kulturnih narodov in tudi pri nas so se že v velikem številu pridružili socijalistični stranki.
To je neizmerne važnosti za izobrazbo delavstva. Delavec se od inte-legenta v skuoni organizaciji lahko veliko nauči, kar je velikega pomena ne samo v pogledu socijalizma, ampak pred vsem v narodnem pogledu. Ce doslej delavec uradniku ni zaupal, je to pripisovati na eni strani napačni taktiki socialdemokracije, ki je duševne delavce odbijala od sebe, na drugi strani pa dejstvu, da so uradniki stali v stranki buržujev, zatiralci delavskega razreda. Seveda ne kot odločujoč faktor, kajti v stranki buržujev odločujejo tisti, ki imajo več pod palcem, temveč kot lačni hlapci v frakih. Na veselje moramo konstati-rati, da sc je v tem oziru že veliko obrnilo na bolje. Kar se doslej ni posrečilo nobeni stranki, je dosegla na-rodno-socijalistična stranka. Združila je manuelnega delavca z duševnim dc-lavcem.
Toda veliko jih je še stare sorte. V 8. štev. glasila javnih nameščencev
časopisa ,,Naš Glas“, čitamo sledeče značilne vrstice:	,,Vsaj	javni name-
ščenci višjih kategorij razločujemo nekoliko drugače, ker priznavamo tudi duševni kapital in odklanjamo, da bi se nas metaio v isti koš z duševnim proletarijatom. In nadalje:	»uradnik
je po svoji kulturi, svojem obzorju in socijalnem družabnem stališču vendar .buržuj, ter je bratenje uradništva z delavstvom nič več kot modna ma-rota.“ Mož, ki je to pisal, se je že večkrat odlikoval v „Slov. Narodu“ s strupenimi članki, naperjenimi proti revnemu ljudstvu. Nedavno je proti nekemu našemu pristašu izustil besede: ,,Ali se vam ne zdi krivično, da smem jaz kot duševni delavec, inteli-gent, ki sem študiral, ter delal za narod vreči v volilno Skrinjico ravno-tako le eno krogljico, kakor pometač na cesti?" (Mož bi jih najbrže rad vrgel vsaj 1000, da bi tako pripomogel svoji stranki do zmage.)
Dokler imamo med uradniki ljudi takšnega kova, se prav nič ni čuditi, če se med javnimi nameščenci polašča socijalistično čutečih uradnikov želja napraviti tako v organizaciji kakor pri listu „Naš Glas“, ki je postalo glasilo liberalcev že enkrat red- Takšne ideje po francoski revoluciji niso več v modi, temmanj pa po svetovni vojni. Ce bodo ti ljudje, ki skozi taka očala gledajo na naš proletarijat, ki tvori ogromno večino našega naroda, še kaj gobezdali o narodnosti, imamo zanje samo en odgovor: „Ne imenujte po nemarnem božjega imena!"
Stran 2.
»NOVA PRAVDA* dne 29. novembra 1920.
60. štev.
Politične vesti.
Strančice se boje.
Zanimivo je, da JDS(časopisjc ni tekom celega volilnega boja črhnila niti žal besede proti komunistom, še manj pa proti socialdemokratom, medtem ko je zlivalo cele golide gnojnice naNSS. Posebno njihovi pokrajinski listi so v skrajno surovih in nečednih napadih prekosili vsak rekord. (Glej samo sobotno številko mariborskega ,Taborja‘.) Vzrok temu rohnenju je bojazen pred nami in glavna napaka J DS, da je vedno pripravljena iz strankarske sebičnosti žrtvovati koristi države in naroda. Žalostno za stranko, ki hoče biti državotvorna in narodna.
Ce bi se ne bali kapitalisti okrog „Slov. Naroda" in ,,Jutra“ narodnih socijalistov, potem ne bj v vsaki številki polovico lista posvetili našemu gibanju. Vsak dan vpijejo, da ne dobimo niti enega mandata in vendar toliko kričanja. S strančicami se vendar ni treba pečati modrijanom — v.de-strank. Pa se vendar Narodovci in Morgensternovci boje NSS! Gotovo jim slaba prede, ker si drugače nihče ne more razlagati njihovega mrtvaškega bobnenja!
„Tabor“ čenča naprej.
»Tabor" in novinar gosp. Pirc kar ne moreta pozabiti našega sonetnega shoda io svojega nedeljskega v Mariboru. Že ponedeljkova številka je na dolgo in Široko govorila o našem shodu. Povedala seveda ni — kakor je že pri temu lističu v navadi — prav nič. V torek pa so začeli na novo premlevati prazne otrobe in mislimo, da se bo nadaljevalo cel teden. Naj ima gosp. Pirc veselje. Saj takih jugoslovanskih socijalnih demokratov ni med nami. On je edini, ki ni JDS, da reši državo propada. Nekateri pa pravijo da samo za to, da obdrži še nadalje to, da obdrži še nadalje to velcvažno mesto pri »Taboru",
Povdarjamo še enkrat, da se »Tabor" bori samo s „šlagerji“, smešenjem in natolcevanjem. Niti ene trditve naših govornikov ne omenja, še manj pa ovrže- Kandidat Dcrži: je govoril naravnost in brez ovinkov pa naj je bilo to o JDS, SLS ali pa JDS stranki in njenih voditeljih. Imenoval je krivice in krivce s pravim imenom. Ravnotako tudi drugi govorniki. Pa kar povejte, kaj ni bilo res in zakaj ne! Kaj bi se lovili za frazami in solzavo edinostjo, če je pa dejanj dovol;! Kavno tako ni treba tajinstveno namigovati, s katerimi velekapitalisti in bankami smo v zvezi, ampak jili kar imenujte. O zvezi s klerikalno stranko nam povejte pogodbo in pogoje Ta stvar nas tudi zanima! Kaj bomo delali ijn na koga se bodo naslovili naši poslanci ,,divjaki", to pa naj vam ne dela sivih las in brad. Bomo že sami opravili. — Ako je naša stranka tako brezpomembna in neznatna, čemu greste s kanoni nad — komarja. Kaj se vam močnim silnim in velikim pozna par mandatov, ki jih nam dovo ljujete. Naši stranki ne gre za man date, pa tudi ne za ministrske stolčke, s katerimi ste jo že opetovano obdarili ampak zato, da bomo imeli, vsaj nekoga tamkaj, kjer se odloča usoda nas samih in naše države in da bo tisti imel smisel in srce za nas in naše težnje. —/Prokleto morate biti slabi, da se par naših somišljenikov tako bojite. Na našem shodu ni nihče trdil, da bo' našastranka rešila neodrešeno domovino. Rešil jo bode prolelarijat in inteligenca, ne pa banke, verižnki in veleagrarci. To se je trdilo.
In čudno! Vi trdite — ker se gre vam za mandate in ministrske stol čke — da je naša stranka vam odjedla mandate. Ali ste tako slepi, da ne uvidite, da glasov naših somišljenikov ne bi bila nikoli dobila vaša stranka, pa če bi tudi naše ne bilo. Kdor lnisli socijalistično, ta bi volil tudi socijali-stično nikoli pa ne s kapitalisti. Ako ste vi tako ,,kunštni", da zamorete zastopati v sedanjih časih interese kapitalista - delodajalca z interesi proletarca - delojemalca, potem blagor
vam. Bogu in hudiču ne more nihče služiti.
Od nas zahtevate hvaležnosti zato, kar smo prejeli. Kar smo prejeli, smo pošteno zaslužili in je bilo po božjih in človeških pstavah naše in je še mnogo našega, česar nismo dobili, čeprav smo si zaslužili. Pa še za to drobtinico smo se morali boriti. Povejte, kaj ste pa dali sami d sebe! Prav ničesar. Čudno pa je, da zahtevate hvaležnosti ravno od inteligence. Mnogim delavcem v delavnicah in pre-mogokopih so se še mnogo bolj zvišale pod vašo vlado dravinjske doklade. In vendar ne zahtevate od njih hvaležnosti pri volitvah. Le inteligent naj bi zatajil edinosti in naprednosti na ljubo svoje prepričanje! Sele sedaj smo uvideli, da so „vaše" draginjske doklade res volilni golaž za inteligenco; vsaj vi ste jih smatrali za to. Tudi prav!
Beguncev pa ne boste vlovili na ta lim, ki ga sedaj kuhate. So preveč izkusili in potrpeli, da bi se dali še sedaj zlorabljati. Predobro vedo, da ni njih mesto pri kapitalistih. Ker sami nimajo ničesar, se bodo pridružili tistim, ki sicer tudi nimajo bogastva, a imajo pošteno voljo in čuteče srce za svoje sobrate. Skupno si bomo nevna-niči izvojevali boljšo prihodnost sebi, svojemu »narodu“ in dični „Tabor“ naj naprej čenča, mi bomo pa delali za narodno - socijalistično stranko blagor jugoslvanskega ljudstva.
Gosp. dr. Kramar konira Est.
Najbolj »informirani" »Slov. Narod" prinaša pod tem naslovom zlobno zavito notico, ki odgovarja .vsemu, sam oresnici ne. Obravnave se nihče zbal ni in se je tudi ne boji. Nihče ni vložil ,celo vrsto ugovorov1, pač pa se je obravnava morala preložiti na kasnejši čas v smislu čl. 3 vol. reda. Hoteli ste pač obesiti malenkostno afe-rico na veliki zvon, da bi jo izkoristili za umazani volilni boj. Toda to ni „ra-talo", zato jok v Izraelu. Zato je treba zavitih in neresničnih vesti.
Kdo bo plačeval alimente?
vprašuje »Jutro", ko je NSS zgubila »krancl". JDS jih že plačuje!
ministerski svet odobril Markovičev elaborat in ga predložil konstituanti, kot vladni predlog. Ako pa bi ministri Hrvatske zajednice ali Slov. ljudske stranke temu nasprotovali predlože ustavni načrt radikalci in demokrati kot skupen koinpiomisni predlog.
Črnogorsko vprašanje v angleškem parlamentu,
London, 25. nov. Na današnji seji angleške zboznice je odgovarjal mini-sterski predsednik Llovd George na ponovne interpelacije glede Črne gora. Ivrazil je svoje začudenje, da se člani parlamenta vedno znova vračajo na ta predmet. Srbska vlada in srbski narod sta upravičeno mnenja, da sta s svojim nastopom upravičeno zaslužila, da bi ž njima drugače nastopali. Srbi Hrvati in Slovenci imajo prav, ko izjavljajo, da so s svojim delom v svetovni vojni zaslužili pravico do popolne in vsestranske svobode. Nekateri gospudjejz zbornice očividno ne vedo, do so Črnogorci ravno tako Srbi, kakor so prebivalci londona in Yorkshire a Angleži. Sicer pa bodo imeli Črnogorci že v nedeljo najboljšo priliko, da pri volitvah v konstituanto pokajejo neovirana in svobodno svojo pravo narodno voljo.
Dnevne vesti.
Ardlti pustošijo našo zemljo.
bnknr, 25. nov. Veliko vznemirjenost je v jugoslovanskih krogih vzbudilo to, kar počenjajo arditi na ozemlju od postaje Sv. Kuzme do Sušaka ter v baroški luki ki pripade jugoslaviji. Arditi so na železnici pri Sv. Kuzmi-Susnk vzeli 17 tračnic iz proge. Podobno so napravili m progi pri brajdici in pri Sušaku. V baroški luki demontirajo moderna dvigala. Luka Baroš je na več mestih podminirana. Mine so vložili tudi pod dva železna mosta, ki spajata sušaško stran delte z baroško luko, Demontirali so tudi okretni most med Delto in reško stranjo baroške luke. Največje razburjenje je zbudila vest, da nameravajo arditi podminirati tudi preodr, ki spaja reško progo iz Sušaka v baroško luko, ker bi bila vsled tega onemogočen naša neposredna zveza z baroško luko.
Zagreb, 25. nov. »Riječ« javlja iz dobro poučenih virov, pa imajo nove zasedbe našega ozemlja, katere po spo razumu z italijo vrši D' Annunzio ^ svojimi arditi to svrho da oropajo naš narod. Arditi rekvirirujo vse kar jim pride pod roke in kar je last naših ljudi. Ljudstvu jemljejo živila, živino in vino ter ga silijo,^ da jemlje za to reške krone in nekakšne neznane bele bankovce.
Kompromisni ustavni načrt.
Beograd 25. nov. Minister za konstituanto je izdelal nov načrt državne ustave. Skušal je v njem zbližati demokratsko in radikalno stališče in prvr-lamentarci, ki so načrt že proučili, zatrjujejo, da se mu je to posrečilo. Markovičev načrt, se naslanja na Trobčevega vendar pa bolj povdarja narodno in državno edinstvo. Kot državno obliko določa edinstveno monarhijo pod dinastijo Karadžorževičev, eno vlado in eno zakonodajo. Pokrajinam pa pripušča kjub terr.u precejšnjo samostojnost.
V vladnih krogih računajo, da bo
O izidu volitev v kranjskem 2a j okrožju Loino poročali v jutrišnji številki, ker dosedaj še niso znani končni rezultati.
1. december se praznuje kot državni praznik ujedinjenja troimen-skega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno enotno državo pod želom dinastije Karagiorgjevičcv. V ta namen se daruje ta dan ob 10. uri v tukajšnji stolnici sv. Niko'aja slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo in z državno himno. Tudi v svetiščih vseh drugih veroizpovedanj se vrši služba božja z običajnimi obredi. Na šolah se ne vrši pouk, v državnih in drugih javnih uradih in obratih in po možnosti tudi v zasebnih obratih naj delo počiva, vsaj med službo božjo, da se tnorc čimvečje število prebivalstva udeležiti proslave. — Po cerkveni slavnosti se vrši vojaška parada, po paradi pa v slavnostnih prostorih predsedništva deželne vlade svečana poklonitev. — Vsi državni uradi in javna oblastva naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. Tudi sebniki se poživljajo, Ja okrase svoje hiše z državnimi in narodnimi .zastavami. — Društva in korporacije, ki se žele udeležiti svečane poklonitve naj to prijavijo ustmeno ali pismeno predsedništvu dež., vlade do 30. t. m.
Ali je to mogoče? Pod tem naslovom prinesli smo zadnjič vest, kako brezvestno izkoriščajo naše »vele-ugledne" tvdke svoje uslužbence. Ka-'kor smo informirani, je ta miljonarska tvdka na Miklošičevi cesti cesti na to notico »veledušno" povišala tem trpinom »prejemke" za celih too K, s čimer se je hotela izkazati za »velcso-cijalno". Toda kako se shaja v tem ča§u z borim 600 K do 700 K mesečno, naj nam blagovoli razjasniti po preizkušnji gosp. šef sam! Z druge strani se nam pa poroča še
nejše! Tvrdka Korenčan na Mestnem trgu ima uslužbeno prodajalko, ki je bila pravzaprav sprejeta kot pisar niška moč, ter ji plačuje reci in piši 350 K. Pa ni nikaka začetnica! Blagajničarki, ki ima že 8 službenih let, odrajtuje borih 600 K mesečno. Kako naj si take uboge pare »pošteno" preživijo, naj nam pojasni gosp. tigovcc sam! Živimo res v čudni vscgainogoč-nosti!
»Učiteljski tovariš" razmotriva v dveh dolgih noticah, da se stanovske organizacije ne sme vlačiti v volilni boj- Do tega načela je pa prišel žal še- le v zadnji številki po inicijativi dr. Reisner-ja. Samo za osem dni je bilo prepozno.Ko bi se bilo to zgodilo teden dni preje, potem bi blia najbrže izostala tudi priloga predzadnji številki, ki ne dela posebne časti ravnatelju Jelencu, ne kot politiku, šc manj pa kot predsedniku tako važne stanovske organizacije. Malo več doslednosti.
Eksplozija bencina na mariborskem kolodvoru. V sredo okrog 10. ure zvečer je eksplodiral na glavnem kolodvoru bencin, ki ga je uslužbenec tvrdke Mahorko pretakal iz rezervarja v soc!. Ker se je pri cevi nekaj pokvarilo, je delavec skušal z lučjo dognati vzrok nedastatka, h pri čemur se je vnel sod z bencinom in. eksplodiral. Le hitra intervencija železničarjev je preprečila večjo nesrečo. Ko. je dospela požarna bramba, je bila-.vsa nevarnost že odstranjena.
Prevzemanje kovanega drobiža. Minister za finance je določil komisijo, ki ima nalogo, prevzeti kovani drobiž, ki se izdeluje v dunajski kovalnici denarja. Komisija je že odpotovala na Dunaj, odkoder bo začela odpošiljati novi drobiž v določenih množinah v posamezne pokrajine. Vrednost novega kovanega drobiža znaša 30 milijonov 'dinarjev.
Blagovni promet z Nemško Avstrijo je do 1. decembra t. 1. zopet ukinjen. Odpravljalo se bo le ono blago, ki je sedaj že oddano. Nove poši-ljatve pa se do 1.decembra ne bodo sprejemale.
Zvišanje stalnih pristojbin. Ker se je uredba z dne 29. septembra 1920 Uradni list št. 383 o novem povišanju stalnih pristojbin za 100 odstotkov v pokrajinah izven Srbije in Orne gore tudi od finančnih organov napačno razlagala opozarja generalna direkcija posrednih davkov v Beogradu, da se omenjeno povišanje nanaša na stalne pristojbine skupno z njihovim dosedanjim poviškom, tako da je na primer vloga, katero je bilo prvotno kolkovati z 2 K po. začasnem zakonu z dne 4. aprila 1920 z 4 K, zdaj zavezana kolku 8 K, ne pa 6 K, — Ta novi povišek pa zadeva kakor rečeno samo stalne pristojbine ne pa tudi lestvičnih in odstotnih.
»Društvo sodnih poduradnikov in slug za Slovenijo" v Ljubljani vabi g. stanovske tovariše za vpis in na ustanovni občni zbor, ki se vršit dne 5. decembra 1920 ob pol 15. uri v sodnem poslopju v Ljubljani v sobi št 19. Re šila se bodo tudi druga važna stanovska vprašanja, radi tega naj se g. tovariši iz Slovenije občnega zbora v obilnem številu udeleže. Začasni odbor.
Slovenske obrtnike-mojstre opozarja invalidski oddelek poverjeništva za socijaluo skrbstvo na sledeča dejstva: Velika večina slovenskih invalidov je zelo delu- in redoljubna, iz jeme so- čimdalje redkejše. Slov. invalid je uvidel, da si le z lastnim sodelovanjem more izboljšati sedanje bedno stanje in zagotoviti si lepšo bodočnost. Mnogo slovenskih invalidov je tako pohabljenih, da ne morejo -več opravljati svojih prejšnjih poklicev: zato se žele izučiti novih po-klicov in invalidska uprava jih v tem pogledu podpira. Ustanovila je tako-zvano invalidsko šolo v Ljubljani, kjer dobivajo stanovanje, hrano in drugo oskrbo invalidi, ki se hodijo učit v šole in k mojstrom zastonj. Obrtniki mojstri,Nki imajo invalide-vajence, priznavajo soglasno, da imajo v teh invalidih prvovrstne redne in uporabne vajence, ter so ž njimi povsem zadovoljni. Invalidska uprava želi, da bi se krog obrtnikov-mojstrov za sprejemanje invalidov-vajencev kolikor mogoče razširila v Ljubljani in po drugih krajih Slovenije. Invalidska uprava jamči za vsaccga invalida, ki ga pošlje kakemu mojstru v učenje:	zato
želi, da bi se mojstri, ki bi lahko sprejeli invalide za vajence, priglasili v našem uradu (Invalidski oddelek. Št. Peterska vojašnida v Ljubljani). Tekom prihodnjega leta napravi invalidska uprava enak in morda še večji invalidski zavod v Celju. Za sedaj bi tudi invalidska uprava rada nadomestila invalide-vajence po drugih krajih in je popravljena prispevati mojstrom samim za vzdrževanje invalidov, ter pričakuje od strani mojstrov ponudb in priglasov.
Odgovorni urednik: H. Sever. Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani,