Učiielislci Tovariš
Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za Inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112.
Veliki župan ljubljanske oblasti. P. br. 8873.
Ljubljana, dne 30. oktobra 1928.
Predmet: Razpis učiteljskih služb na osnovnih šolah ljubljanske ob« lasti.
Vsem sreskim poglavarjem ljub« Ijanske oblasti; mestnemu ,magi» stratu — prosv. oddelek v Ljub« ljani.
Naročam, da mi naslov do dne. 15. novembra 1928 predloži izkaz učiteljskih služb, ki jih je razpisati v stalno oddajo.
Pri tem opozarjam, naj se za razpis ne predlagajo službe, ki so zasedene po učnih osebah, preme« ščenih tjakaj pod čl. 71. urad. zak. s stalnih, po razpisu dobljenih uč« nih mest.
Vršilenc dolžnosti prosv. inšpekt.: dr. Capuder s. r.
Sprva se je nameščanje in premeščanje po čl. 71. res nekoliko omejilo, v zadnjem času je zopet pričela praksa nameščanja in premeščanja po tem členu.
»Službena potreba«, tako se glasi izgo« vor ali pa, »da se mu lahko povrnejo selit« veni stroški«. V obeh slučajih se pa zgodi krivica starejšim in često tudi bolje kvalifj« ciranim tovarišem, ki bi prosili za mesto, če bi bilo razpisano.
Razpis, to je zahteva učiteljstva, in sicer upravičena zahteva, ker le pri razpisu pridejo lahko v poštev vsi interesenti, le pri razpisu je mogoča javna evidenca pri nameščanjih ter se izločijo zle posledice čl. 71., ki je po« vzročil že toliko gorja in krivic med učitelj» stvom in toliko škode šolstvu.
Praksa je pokazala, da se sprva vsi pro« svetni šefi izrekajo proti nameščanju po čl. 71. in to svoje načelo tudi izvajajo. Pozneje pa piicne pritisk od »merodajnih oseb«, stranke pritiskajo in načelo se lepo vrže v kcš — peti prične čl. 71. Ne samo to, da se namestitve in premestitve po čl. 71. odtegne« jo javni kontroli, vrše se pri uporabi tega člena povečini namestitve »pod roko« ter je, če pregledamo večino teh slučajev, skrit v njih protekcijonizem in partizanstvo, proti kateremu se učiteljstvo najbolj bori.
Oni, ki so pod P. P. režimom kričali proti taki praksi, jo sedaj sami izvajajo.
Toda danes se dogaja še več! Prosvetna uprava hoče oddati celo upraviteljska mesta na večjih šolah, v večjih krajih, kakor Jese« niče, Novo mesto, Ljubljana IV. mestna šo« la brez razpisa — po čl. 71. To je višek, kar se more dogajati, so slučaji, ki jih v pretek« lih režimih nismo imeli zaznamovati. Proti tej praksi in temu sistemu se mora dvigniti vse učiteljstvo, to je treba obsoditi in javno opozoriti merodajne faktorje, da taka name» ščanja ne bodo šla mirno mimo učiteljstva. Ne samo da se hoče na ta način oddati ta mesta samo pristašem ene politične strani, namestiti se hoče na ta način tudi mlajše učne osebe proti starejšim, ki bi se sigurno oglasile na razpis; namestiti se pa hoče tudi slabše kvalificirane napram bolje kvalificira» nim javnim ini priznanim, zaslužnim prosvet» nim delavcem.
In to ni samo na škodo učiteljstvu, tem» več je tudi na škodo šolstvu!
Obsoditi moramo tudi lastne tovariše, ki se okoriščajo s takim postopanjem ter si hočejo na ta način pridobiti mesta. Organi» zacija je dolžna, da nastopi proti oddaji upraviteljskih mest na ta način.
Veliko vprašanje je, ako so enakopravna službena mlesta, oddana po čl. 71., z onimi, ki so bila oddana pa razpisu. Praviloma bi mo« ral imeti vsak učitelj svoje stalno mesto tam, kjer si ga je pridobil po razpisu in so po« znejše premestitve takega učiteljstva po čl. 71. smatrati le kot pridobitve. Vsako drugo naziranje nas pelje neizogibno v kaos, iz ka« terega se ne bo živ krst več izpoznal. Zato bi bilo treba razpisati tudi vsa ona mesta, oddana po čl. 71., na katerih ni nameščen še vedno kak učitelj po razpisu.
Kako držati evidenco v tem oziru, to je drugo vprašanje?! V naši upravi je namreč ta velika pomanjkljivost, da službena mesta niso točno sistemizirana in da se dekreti ne izdajajo točno po teh sistemiziranih mestih. Ako bi se izvedlo to, potem bi točno videli kam kdo spada, vedeli bi pa tudi, katero me» sto je prosto in katero je popolnjeno z učno osebo, ki je pr.ideljena drugam.
Učiteljstvo se ne more ubraniti vtisa, da se noče razpisati mlest, oddanih po čl. 71. zgolj iz ¡razloga, da se zaščiti zadnja po čl. 71. »pod roko«, t. j. brez razpisa več ali manj protekcionistično oziroma partizansko 'odi dana mesta. In to boli! To ne boli le one, ki bi eventuelno prosili na ta službena mesta in bi imeli prednost, ampak boli ves učiteljski
stan, ker se mu s tem gazi neko načelo, ki bi se ga z ozirom na pravičnost moralo ščititi.
Javno moramo povedati, da je ogorčenje učiteljstva vedno večje zaradi zopetnega uva» janja nameščanj in premeščanj po čl. 71., da je učiteljstvo proti zaščiti mest, ki so bila oddana po čl. 71. in se jih sedaj noče razpi»
sati ter je posebno veliko ogorčenje zaradi poizkusa, da bi se upraviteljska mesta več ne razpisovala ter se jih hoče oddati po členu 71.
Naš klic je: Proč s Alenom 71., vsa me» sta naj se razpišejo in stalno učiteljstvo na« mešča le potom razpisa!
ALFONZ KOPRIVA:
Ali je res potrebno.
(Par misli k Žerjavovemu članku o mladinskem tedniku.)
Ne da bi bil komurkoli, ki piše, poprav» Ija, predeluje itd. kako »novo« šolsko čitan» ko, nevoščljiv za tiste dinarje, ki mu jih na» vadno tiskarne ponujajo kot odpravnino, da potem iste iz teh knjig stiskajo od uboge šolske dece težke dinarje!
Vendarle — četudi je tistim nekoliko nerodno, da se v teh težkih časih, ko se de» nar s tako težavo zasluži, govori o tednikih in to celo centralnih — je čisto prav in skraj» ni čas, da se pričenja akcija proti sedanjim sestavom osnovnošolskih čitank in oficialnim čitankam sploh.
Pravzaprav bi se o tej zadevi moralo že zdavnaj spregovoriti in seveda tudi nekaj konkretnega ukreniti.
Vprašanje osnovnošolskih knjig vobče, bo moralo priti na dnevni red prvih uradnih učiteljskih konferenc, ki jih mislijo sklicati prihodnje leto in kar mora biti tudi odločna zahteva celotnega našega učiteljstva. Če pa hočemo tu resničnih uspehov, je treba, da smo si o tem vprašanju vsi na jasnem in bo slovensko učiteljstvo v vseh nujnih šolsko« reformnih ter tudi upravnih vprašanjih na« stopilo pred šolsko oblast z enotnimi pred» logi.
Eden izmed odtenkov teh vprašanj pa je, kakor je že uvodoma naznačeno, vpraša» nje šolskih knjig, osobito čitank, katerega ni razmotrivati le iz psiholoških in pedagoš« kih vidikov sploh, ampak v enaki meri iz materijalnih.
Izračunati je samo, koliko se je po ne» potrebnem že v teku zadnjih desetih let iz» dajalo denarja za tisto vrsto čitank, beril, slovnic, računic v novih in predelanih izda» jah, z različnimi avtorji — sestavljalci itd.! Koliko je izdal vsak otrok, ki je po »pred» pisih« kupoval knjige iz šolskega leta v šol« sko leto in katere navadno z veseljem za» vržene leže v najboljšem slučaju na kaki po» lici! Koliko je stalo to krajne šolske svete oziroma odbore, ki so povečini, posebno v hribovitih obmejnih krajih tako revni!
Za vse te kopice papirja, ki se zdaj naj« večkrat neuporabljene in neporabne prašijo po naših šolskih omarah razcapane, mastne, oguljene, odbijajoče učenca in učitelja, bi mogli imeti že znavnaj list, kakor ga je imela svojčas po prevratu n. pr. koroška šolska mladina v »Mladi Jugoslaviji« pod uredni» štvom rajnega P. Koširja.
Ne da bi bil ta list prvovrsten in da bi bil baš odgevarjal vsem upoštevanja po» trehnim principom moderne delovne šole — saj je bil le zasilen list koroški šolski deci, ki je bila brez čitank — toda, ko sem liste nekoč potegnil izpod kupa starih spisov in jih razdelil ob odmoru med deco, so hlastnih po njih.
Tudi na neki proračunski seji šolskega odbora je bil razgovor o šolskih knjigah za ubožno deco, ki je seve v večini. Proraču» nana je bila malenkost za knjige. Pravim, da je to nerodna reč. V omari je nekaj Wi» drovih čitank vseh izdaj. Razume se, da niso več nove in bi dvomil, da jih otrok prime z veseljem in .navdušenjem. Ustavlja se mi, razdeliti jih med deco. Dalje so Rapetove v obeh izdajah, poleg tega tako različni, da jih je za leposlovno čitanje zelo težko in sploh skoraj nemogoče skupno uporabljati. Da bi nakupoval, smatram nepotrebno breme za itak povečini revne starše, in bi tudi tukaj tik ob meji ne vzbudilo med ljudstvom naj« simpatičnejšega razpoloženja niti do šole, niti do oblasti. Oblast naroča: Zamenjajte »stare« čitanke z »novimi« Schreinerjevimi.
Prvič, ako to knjigo pregledaš in pri« merjaš z drugimi čitankami, .ni najti v njej, razven par enobarvnih »ilustracij« nič »no« vega« in bi naj vendar bila še ena najbolj« ših! Drugič pa, kdo mi garantira, da ne bo zopet treba novih beril?!
Stari očka, ki je videl na mizi list »Mla« da Jugoslavija« pa pravi: »Ti le bi bili naj« boljši. Te so otroci radi brali! Škoda, da ne izhajajo več! Tudi ostali odborniki 'pritiV ju je j o.
Zgornje ni morda povedano radi rekla« me, ampak tako kakor se je v resnici zgo» dilo.
In res je. Koliko manj časa bi uporabil učenec, koliko manj sile učitelj, ako bi imela deca v roki čtiva, ki je zanjo. Tako pa je pot do mehaničnega — logičnega pa do la« hkega, gladkega in lepega čitanja tako muč« na za deco in učitelja, ker ni takega čtiva, pravljic, bajk, pesmic in dramatičnih prizo« rov, ki bi deco privlačevali.
Kdor otroke le količkaj opazuje, ve, da se pri čitanju oficielnih beril boljše čitajoča
deca dolgočasi, še bolj pri ponavljanju, in lista po berilih pravljične in živahnejše vse» bine. Nasprotno pa čita slabejša deca prav» ljice, bajke in otrokovemu duhu, duši in srcu prirasle povestice in zgodbe mnogo glajše, z večjo pozornostjo in z manjšim trudom. Tudi se deca ne naveliča pri ponavljanju takih berilc in jedva ugodiš vsem otrokom, tako silijo, k čitanju.
Eno pač pri tem spoznavamo, da otrok z lahkoto premaguje ovire pri čitanju, ako sodeluje pri njem fantazija in interes. Za vzbujanje poslednjih činiteljev pa so naše čitanke same, ki bi morale podajati zgolj le» poslovno čtivo, mnogo preveč neinteresantne in neprivlačne. Iz lastnih šolarskih let se spominjam, da so berila, ki so podajala kako snov itd. iz realij, katero smo se morali na« učiti, šla mimo mene, razven onih, ki so bila živahno podana n. pr. v Erjavčevem duhu.
Mimogrede omenjam, da sem vprašal .neko dekle ali je že čitala Skuljevega »Sad» jarčka« in mi odgovori, da »tri barti že«. Mi« slim, da pač ni treba boljše ocene za kako mladinsko knjigo, nego je ta. V smislu orne» njene knjige bi morali biti opisani vsi od« stavki iz realij, kakor to delajo n. pr. Nemci v svojih čitankah. Primerjati je n. pr. »Lese« buch fiir deutsche Alpenlander« i. dr.).
Prvo šolsko leto bi brezdvomno rabilo neko čitanko. Seveda, v šolskem pomenu »čitanka« ne bi smela biti. Še naslova »čitan« ka« ne bi smela imeti. Vesela, bogato ilustri» rana knjiga, z nogatimi a, b, c in pravljicami! To je za šest, sedemletneže, ne pa odstavki kakor »Eva«, »Cigani«, »Učiteljica pripove» duje« (kako velikanu glavo odsekajo) in oni tipični šolski često brezmiselni m čisto nič otroka privlačujoči odstavki. Morda nas bo Fleretova prva čitanka veselo presenetila, kakor nas je resnično n. pr. za otroško petje C. Pregljeva pesmarica?! Z različnimi ob» čutki čakamo nanjo — izšla bo začetkom šolskega leta 1929./30. Želeti je, da da ele» mentarnemu razredu naših šol čisto novo in svetlo smer, kot radosti vzbujajočo darilo našim malim in svežo smernico elementar» nemu učitelju.
Ostala šolska leta — izvzeto še kvečje« mu drugo, pa bi imela list.
Ali bi to bil tednik, ali štirinajstdnev« nik ali obširen mesečnik, to je stvar dogo« vorov, gmotnega vprašanja itd. Glavno je, da bo enoten in mladinski.
Za enkrat, dokler tega ni, pa si poma« gamo z »Zvončkom«, z »Vrtcem«, »Mladim junakom«. Tudi »Angeljček« in »Zamorček« prinašata često. bolj smiselne odstavke in ljubke prizorčke, nego kak militaristično in nesocialno navdahnjen odstavek po čitankah (dasi praznujemo »dan miru«).
V teh listih je vsaj stalno nekaj novega, svežega. Kajti tudi v tem je velik del uspeha v lepšem čitanju in v privzgoji trajnega ve« selja do čitanja, o čemer ne moremo nava« jati, ako se ozremo po šoli odrasli mladini, najboljših in najrazveseljivejših uspehov. Toda kako naj pa danes zvarimo in izgladi» mo to nasprotstvo:: Otrok, doraščajoč, vedno svež, kakor brhko poskakajoč val v bistrem potočku mladosti, in na drugi strani isti otrok v roki s čitanko, z večino odstavkov, ki kar, liki stoječi ribniki, neprijetno vonjajo dolgočasja, posebno, kadar jih »vadimo v svrho gladkejšega čitanja«.
Dotokov, vedno kristalnočistih in svežih je treba, da otrok duševno in čuvstveno ra« ste, da vedno čilejši zaživlja, od prestanih vod, nekaterih berilnih sestavkov današnjih čitank, smrdečih od1 natrpanosti golazničave snovi, pa si otrok ne očili srca, niti duha. Potem pa še: Vsaki dan isto knjigo, vso leto, včasih celo več let! Knjiga izgubi pri otroku — in pri učitelju — na vrednoti, pri» vlačnosti in vsa koncentrična obravnava be» ril ne pomaga nič.
Toda, kaj s starimi čitankami, ako bo izhajal tednik? Slabo bi razumel reformo na» ših čitank, prelom z njimi, ako misli, da jih je treba kratkomalo zavreči kot brezvred» note. Nasprotno. Vse stare, dobro ohranjene čitanke naj bodo uvrščene v tkzv. razredno knjižnico, ki bi naj služila kot nekakia otro» ška študijska knjižnica, kot pomožna knjiž« niča učencem pri pouku v realijah.
Deca naj pri nalogah, spisih realne vse» bine, govornih vajah itd. išče v njih sama snovi, naj si v njih izpopolnjuje svoje znanje v ¡realijah, naj se nauči iskati snov, ki jo ob» ravnavajo različne čitanke in berila z raz« lično podrobnostjo. Take knjige naj torej ne leže neuporabljene po predalih šolskih omar. Na ta način temeljitejše izrabimo šolske
knjige in ohranimo trajno njihovo vrednost, ki je ne smemo podcenjevati tam in v tem, kjer in za kar jo resnično imajo.
Kot leposlovno čtivo seveda po večini v njih nahajajočih se odstavkov, ne moremo istih uporabljati, najmanj na nižji stopnji. /Brez dvoma pa za izpopolnitve pri obravnavi realij. Starih beril ne moremo zavrniti kot razvrednotena. Bilo bi tudi neekonomsko. .Razvrednotil jih je le način uporabe od stra» ¡ni učitelja. Deci .nismo znali knjige tako iz» ročiti, tako prisvojiti, da bi ji ne postala nik» dar dolgočasna, mehanična, šolska. V tem leži tudi velika umetnost. Tako pa smo ji dali knjigo kakor slab grozd. Boljše jagode je pozobala, mi pa smo silili venomer na» prej: jej, jej, jej!
Nedostajalo nam je pač leposlovnega čtiva, ki pride za izglajo čitanja v prvi vrsti v poštev in smo čitali vsevprek pri urah, ko je bilo na urniku čitanje.
Leposlovne pa naše čitanke niso, keT radi obilice snovi iz realij, odstavki bajieslov» ne, pravljične vsebine, odlomki naših klasič« nih povesti in novel ne pridejo v poštev. Ko bi vsaj odstavki iz realij bili opisani za nižjo in srednjo stopnjo; bolj otroku primerno, živo, dramatično in z bogato ilustracijo! Ra« di tega pa bi bil mladinski tednik, oziroma centralni mladinski list najprimernejši, ker bi odpadla vsa okostenelost, dolgočasnost, neživahnost, neenaka razdelitev med lepo» slovnim delom in odstavki iz panog človeške vede, in bi bila deca informirana tudi o vseh važnih svetovnih dogodkih, iznajdbah, iznaj« ¿iteljih itd. ter bi postal list nekak voditelj na otrokovo življensko pot.
Knjiga zastari v marsičem. Zato ne mo« re služiti kot voditeljica v vsem. Revija pa to zmore in ako je taka revija, obsegajoča različne panoge, v najvažnejših, otrokom do« stopnih in v razumljivem tonu opisanih in oslikanih odtenkih, otroška, bo to eminent» nega pomena za šolo pohajajočega in v živ« ljenjc se podajajočega otroka — bodočega aktivnega člana človeške družbe. In — otrok bo imel leto za letom s knjigami »Mladinske Matice« vred bogatejšo knjižnico, poleg tega pa bo tak mladinski list lažje gmotno uspe» val, ker bo zainteresiral — ako bo seve vse» bina bogata — tudi starejše ljudi, posebno v krajih, kjer časopisov ne bero mnogo, bo mogel zbližati šolo in dom, ki se ne bo bra» nil plačevati zanj naročnine in bo zasigural krog čitateljev tudi pri mladini po šolski dobi.
Seveda, ne gre, da se s to idejo mladin» skega časopisa prenaglimo, dokler ni o njeni nujnosti prepričano vse učiteljstvo, dokler niso pretehtane vse senčne in solnčne strani te zamisli, ki mora biti uresničena, ako pre« pričamo s soglasno pritrditvijo o nujnosti njene uresničitve oblast, ker je treba, da s takim časopisom pridobimo dvojni plus: etični in materialni...
Zaenkrat pa bo treba, kar se tiče šol« skih knjig,i stroge evidence od posebne gn» kete vzgojiteljev in omejitve na najboljše delo, ne pa, da bi se pisale šolske knjige vse» vprek, kakor si kdo zamisli, kakršno je nje» govo denarno razpoloženje in krmili z njimi tiskarne in založbe ter tako njihove bla« gajne s tem, da uradno, in neuradno vse« vprek priporočamo in zahtevamo, da si deca aH šola naroči iste in s tem po nepotrebnem razburjamo ljudi in jih odvračamo od šole še bolj nego> so že.
Zato tudi ni prav, da celo učiteljski listi in revije, kar na slepo sprejemajo vsako tako »dele« in delajo zanj brez vsestranske kri» tike sladoledarsko reklamo., kakor tudi od oblasti, ki kako šolsko knjigo, često nepre» gledano od strokovnjakov, pedagogov, aktiv» nih delavcev med mladino in narodom, pri» poročajo, vsiljujejo ali sploh dovolijo natis» niti. Žal, smo premajhnoštevilen narod, da bi si dovolili takih širokopoteznosti posebno še v tem v gospodarskem oziru tako težkem času. Imamo pa kljub temu, hvala Bogu, še toliko ljudi, da vedo razsoditi, kaj je' prav in dobro, čisto in plevnato. Zakaj se v takih vprašanjih ne upošteva mnenj izkušenih, na» prednih učiteljev, ki so študirali šolska in vzgojna vprašanja drugod1 in doma ob praksi?
Treba je, da se pred kako uradno kon« ferenco snidejo vsi ti, bodisi pod Pedagoško centralo, ali Oio, se pogovore — ako se zdi vprašanje mladinskega časopisa toliko aktu» alno in zrelo — ter stopijo enotno, ob strani vse učiteljstvo, ki mu je na srcu mladina in ljudstvo, pred javni forum.
Če si tiska v Ameriki deca enega mesta ali celo ene šole sama svoj list, čemu bi ne zmogla enega lista mladina s starši in uči« teljstvom cele Slovenije?!
Samo predsodek je, če kdo misli, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo ŽIKO brez primesi zrnate kave v popolno zadovoljnost. Seveda je pa treba pri nakupu paziti izrecno na ime »ŽIKA«, ki je zakonito zavarovano.
Prispevajte kot podporniki „Pevskemu zboru UJU učiteljstva"!
Za in proti veljavnosti učiteljske izobrazbe na višji pedagoški šoli.
DR. FRAN JO ČIBEJ:
ZAKAJ ODKLANJAMO (ABSOLVENTE? PEDAGOŠKIH VISOKIH ŠOL NA UČITE« LJIŠČIH?
I.
Reforma izobrazbe našega učiteljstva spada k zadevam, ki so že dolgo aktualne in morajo priti v bližnji bodočnosti vsaj do ne« ke približne primerne rešitve. Dosedanja predizobrtazba učitelja na starem učiteljišču zdavnej ne zadošča več; in kljub temu, da si je marsikdo izmed učiteljev sam pomagal dalje, še danes splošno vlada mnenje, da v dosedanji obliki učitelj ni dobil zadostne iz* olbrazbe, kar ima za posledico, da se učitelj« stvo v veliki meri ne smatra za enakovredno drugim izobraženim poklicem. In če se. celo drugi poklici (sodniki, upravni uradniki, zdravniki, praktični narodni gospodarji, du« hovniki) brigajo zato, da si svojo izobrazbo razširijo in poglobijo, mora veljati to za naše učiteljstvo še v večji meri. To je danes neoporečno.
Trenutno obstoječe učiteljišče skuša ne kaj nedostatkov starega učiteljišča izbolj* šati. Učni načrt se je razširil in poglobil, cilj zadnji reformi je bil, da se naša učiteljišča dvignejo na višino srednje šole. Učiteljišče je sicer še vedno strokovna šola, a temelj tvori učna snov, ki jo približno najdemo tudi pri drugih tipih srednje šole. Vse to je hya* levreden poskus, a mislim, da je nesporno, da tudi v trenutni obliki učiteljišče ne odgovar» ja svojemu namenu. Učni načrt je dober, a izvesti ga ni mogoče, ker so dijaki z učno snovjo preobloženi. O tej točki vedo pove« dati naši profesorji marsikaj. Možno bi se» daj ibilo dvoje: ali da nivo šole zopet zniža» mo in pripravljamo kandidate le za to, da bodo dobri rokodelci, ki bodo obvladali gro« be šablone za dresuro mladega človeka, torej le to, kar je »zu Nutzen und Genießen«, ali pa da skušamo učiteljišče še dalje predruga» čiti, da bo dosegalo svoj namen. Prva pot je danes pač neoporečno nedopustna. Učitelj» stvo samo brezpogojno zahteva zase resniŠ» ne in solidne predizobrazbe, izobrazbe, ne samo »strokovnega znanja«. Zato ostane sa» mo druga pot, kako preurediti učiteljsko iz» obrazbo.
Kakor znano nahajamo tozadevno razne poskuse. Nadalje gredo oni (tudi med uči» teljstvom nahajamo to mnenje), ki zahtevajo od učitelja, naj !bi absolviral normalno sred» njo šolo, šel potem bodisi na univerzo (kjer naj bi ostal najmanj dve leti, ali tudi več — seveda bi se tudi univerza morala nekoliko prilagoditi učiteljskim potrebam) ali pa na pedagoško akademijo (pri nas najbrž na ped. visoko šolo). To se zahteva za predizobrazbo že navadnih učiteljev! A tudi če ne stavimo izrecno teh zahtev, pridemo praktično ven» darle do približno enakih (rezultatov: učite» ljišče treba reformirati, in sicer vsaj tako, da bo k dosedanjim 4 letnikom (ki naj pri» našajo znanstveno zasidrano predizobrazbo in bi se v tem pogledu torej zelo približali siceršnjim tipom srednje šole!) prišel še vsaj en letnik, ki bi se porabil izključno za prak» tično«didaktično izobrazbo. Drugi hočejo razširiti študijsko dobo na 6 let (kot so to storili menda na Madžarskem). Eno je pač iz vseh teh poskusov reforme očitno, da tre» ba učiteljsko izobrazbo dvigniti, in sicer že izobrazbo navadnega osnovnošolskega učite» lja*. In se zato tudi ne smemo nič čuditi, če drugje postavljajo vsaj na najvažnejša taka mesta ljudi, ki so študirali na univerzi tudi teoretično pedagogiko in moderno mladino« slovje (ki je danes eksaktna veda, ne pa za» deva diletanta, ki se je vsakdo lahko posluži v svojo zabavo). Danes srečamo na dunaj» skih osnovnih šolah ljudi, ki so napravili do» ktorat iz svoje stroke. To je dosledno: osno» va je prava srednja šola (v katerikoli obliki), na tem temelju se gradi stavba naprej: to se pravi sledi teoretična in praktična strokovna izobrazba.
Da je taka smer razvoja izobrazbe pra» vilna, je jasno vsakomur, ki ve, kaj je iz« obrazba, kakšno mesto gre zlasti znanosti in znanstvenemu mišljenju v izobrazbi. V vsem argumentiranju absolventov višje pe» dagoške šole je očitno dvolično stališče, ki ga zavzemajo ljudje, ki so ostali sredi pota. Na eni strani se toliko in toliko kritizira in zabavlja čez teorijo in univerze, ki da niso kos življenju, akademikom se očita, da ne morejo »vzgajati« zä učiteljski stan, ko ne »poznajo potreb, ki jih ima naše ljudstvo n« deželi in ne šole, za katero vzgajajo učitelje« — za to da so pedagogarji boljše usp-osob» ljeni, — na drugi strani pa se samozavestno in nekritično sklicujejo .na svojo znanstveno enako — in polnovrednost, češ da so naj» manj toliko teoretično podkovani s teorijo. To dvostransko koketiranje je zelo značilno: enkrat jie znanost odveč in neupravičen ma« lik, kajti znanost vodi v intelektualizem, na drugi strani pa je nadvse zatželjem cilj in ab« solutna vrednota, za katero je jasno, da je sama po sebi vredna in da brez nje ni res» nične izobrazbe. To drži. 1
Kar torej mi akademiki trdimo, je nad« vse preprosto-. Dosedanjemu učiteljstvu manj« ka prave izobrazbe, zato treba učiteljsko iz« obrazbo dvigniti, dvigniti pa jo moremo ie tako, da bo že vsak navaden učiteljiščnik, ki nima nobene pretenzije seči preko svojega delokroga, dobil vstop v duhovni svet prave izobrazbe — in tu gre znanstvenemu misije« nju temeljno mesto. Tudi naše učiteljstvo naj občuti čar one svetlobe, ki izžareva iz svetišča znanosti (pomen univerze je v tem ozi.ru neoporečen in se njena vloga ne more spremeniti; vsi tozadevni zahtevki, da se
mora univerza približati »praktičnim potre» ibam«, so nedopustni. Veličina in moralna sila univerze ter njena nedotakljivost je rav« no v tem, da je čisto zatočišče pravi zna« nosti — zato tudi toliko zaupanja in prizna» nja). Uvajati v znanstveno mišljenje pa mo» rejo le ljudje, ki so črpali svojo izobrazbo na praviru, ki so izkusili to, kaj se pravi znanstve» no delati in misliti. To stališče ni noben po» zitivizem, ni nobeno malikovanje pred vedo, to pojmovanje nikakor noče spremeniti naša učiteljišča v znanstveno»teoretične, a prak» tično neplodne šole. Brezpogojno priznava» mo, da rabi učitelj preko teorije še nekaj, kar je sodobno mladinsko gibanje prav živo pokazalo: »učiteljske modrosti« in pa vzgoje za učitelja' (to kar Nemci imenujejo »Weis» heit und Sitte«), Jasno je, da se to da ustva« riti le z izobrazbo v širokem življenskem krogu. A teoretična podlaga je nujna za sa« mostojnost učiteljeve osebnosti. Duh mora biti svoboden in prost, potem šele se more razmahniti v zmislu praktične samOizobraz» be; sloneti mora na temelju, in ta temelj, če naj ibo nekaj vreden, more, dati le teorija. Gre z,a formalno usmerjenost duha, ki je ne more nadomestiti nobeno podrobno znanje ali pa diletantiranje. Zato trdimo, da gre na učiteljišču mesto akademikom — kajti dose» Janji .nivo učiteljišča treba zvišati, ne pa narobe znižati, kar bi se zgodilo, če bi dose» danji absolventi višje pedagoške šole prišli na naše zavode. Če to trdimo-, ne govori pri tem zavist in nedemokratično čutenje — to so stvarni argumenti, ki jih treba vzeti v pre« tres, ne pa subjektivno in s pamfletom za» vračati. Pozneje, če bo učiteljišče res nudilo to kar mora in more (in to se ne bo tako hitro zgodilo, kajti »duh« šole in dolge tra» dicije se ne dajo čez .noč spremeniti!), bomo z mirno vestjo lahko razpravljali o popol» nem univerzitetnem študiju — učiteljstva, in seveda o vsem tem, kar je s temi v zvezi. Da» n-es o tem principielno ne more biti govora, in poedine izjeme le potrdilo splošno pravilo.
Kako visoko pojmujejo absolventi višje ped. šole svojo nalogo, se vidi iz vsega grobo utilitarističnega presojanja učiteljišča. Prak» tična porabnost — to je merilo vsega; zato naj gremo tudi mi akademiki na kmete, da bomo poznali potrebe ljudstva (!) in potrebe osnovnošolskega pouka .(!). Kakor da gre za to, da se učitelj nauči res samo tega, kar bo v šoli rabil — fes; zelo malo je to. Kako plehki so vsi ti in podobni argumenti, bom ponazoril za najbolj važen in tudi navidez najbolj sporen predmet, za pedagogiko — še bolj seveda velja to ¿a druge predmete. Pe» dagoška izobrazba na naših- učiteljiščih je teoretična in prajetična. Teoretična izobraz« iba mora bjti danés v skladu s sodobno peda» gogiko —.'in le«ta je danés veda, ki jo treba študirati. Ne samo psihologij a,*-(z mladino» slovjem vred), tudi pedagogika v ožjem po» menu je veda, ki je ali pa je ni. Ozirati se na »potrebe« se tu ne pravi nič drugega, kot da treba izbrati -nekatera poglavja nekoliko bolj specialno (da za to poznanje ni treba'iti v hribe in na kmete je jasno; in prav talko, da tudi tisti, ki je prišel s kmetov in s hri« bov, s tem še ni usposobljen za pouk peda» gogike). Drugič: tudi učiteljiščnik mora do» biti splošen pregled -é* vsem vzgojstvu, da bo tem bolje pregledal svoj položaj in znal presoditi vlogo osnovnega in meščanskega in drugega šolstva. In tretjič: tudi v okviru pedagogike se treba povzpeti do metodično izšolanega mišljenja, ki ga more nuditi le stik z vedo, ali teoretičnimi izobrazbenimi dobrinami. Tudi pouk v pedagogiki mora izobraziti dotičnega, je zanj vrednota, ki je sama zase nekaj in se ne da primerjati z .ro* i'odelsko»utilitarističnim pojmovanjem: češ, česar pozneje v praksi ne bom rabil, tega tudi v -šoli ni treba, kot da bi učitelj ne iz» obraževal tudi samega sebe — in hotel po» stati izobraženec — enakovreden drugim »iz* obraženim poklicem«. Zato je vsako govor« jenje, da so absolventi višje ped. šole prav posebno usposobljeni za pedagogiko, neute« meljeno: so, ali pa tudi niso, to zavisi od -tega, kako svojo nalogo pojmujejo. Kot jo zaenkrat pojmujejo, dokazuje pač nasprotno.
Kar velja za pedagogiko, velja v tem večji meri za ostale predmete. I-n zato smo trdih, da spadajo na učiteljišča za strokovne predmete akademiki. Če kdo posluša še to« liko predavanj »istočasna s filozofi na urti« verzi«, pri tem pa pojmuje svojo nalogo v duhu hudo vulgarne vsakdanjosti, je to pač dokaz, da ne ibo sposoben pospešiti in dvi» gniti pravo izobrazbo našega učiteljskega naraščaja.	. . — * •
II. : ■ V-
V podrobno polemiko in kritiko se ne bom spuščal, pripominjam le, da smatram ton, v katerem se izjavljata g. Jeglič in Čo« pič v zadevi ped. visoke šole, za nestvaren in subjektiven. Individualnih slučajev ne gre navajati za argument v principielnih stvareh — sicer pa tudi lahko postrežemo z indivi* dualnimi protislučaji, ki so se pripetili baiš nedavno. Dalje je zanimiv dokaz za polno» vrednost to, da je kdo bil član raznih poli» .ičnih akademskih društev. To je pač dokaz, da j-e višja ped. šola višja strokovna šola — če ¡e pa njen namen fabricirati profesorje za učiteljišča, je drugo vprašanje. Sklicevati pa se na to, da se malenkostno čutimo pri» zadeti na svojih mestih razni profesorji in suplenti, istočasno pa se potegovati za m-e» sta. ki so zasedena po kvalificiranih ljudeh in biti na ta svoj čin še ponosen — bas tudi ne dokazuje »visokega stališča«. Mučno je boriti se v takih točkah, a vse kaže, da je to potrebno.
ODGOVOR NA PROTESTE.
Ker se je zadnje čase tudi v dnevnem časopisju ponovno pisalo o stališču sloven» skih srednješolskih profesorjev glede absol» ventov višjega tečaja višje ped. šole, sma» tram kot umestna, da k svojim mislim v zadnji številki »Učiteljskega Tovariša« do» dam še nekaj pripomb.
Razvrstitev aiosolventov v. p. š. po viš» jih skupinah prve kategorije brez profesor» skega izpita nasprotuje določilom urad. za» kona čl. 64. in 65. — trdi v- svojem članku g. direktor F. Kadunec. Poglejmo, če res in če sa res mora zato ukiniti čl. 14. pravilnika!
Čl. 65. urad. zak. pravi: »Iz kategorije v kategorijo sme uradnik prestopiti samo, če ima ah če naknadno pridobi šolska kvalifi» kacijo, ki se.zahteva za stroko nove katego» r'je«, a čl. 67. se glasi: »Uradnik, ki prestopi iz kategorije v kategorijo, prida na ono stop» njo osnovne plače v novi kategoriji, ki se sklada s številom službenih let, katera se mu štejejo po tem zakonu za osnovno plačo«. Čl. 6. pa pravi, da ustreza I. kategoriji tudi »služba, za katero se zahteva višja strokovna šola, ki odgovarja fakulteti, s predpisanim končnim izpitom«. In da je 4»letna v. p. š. po zakonu taka višja strokovna šola, sem citi« ral že zadnjič. Potemtakem je gledle naše prevedbe na višje stopnje osnovne plače v I. kategoriji vse v redu in ničesar profciza* ko-nitega.
Kaj pa s položajno plačo? Po čl. 14. ur. zak. je državna služba za prva 3 leta začas» na, a stalnost smo po čl. 16. in 18. dobili vsi absolventi v. p. š. še kot osnovnošolski uči» tel ji s tem, da smo izpolnili 3 leta službe in napravili usposobljenostni izpit (torej izpit po čl. 54Tin prestop v pomožno skupino po čl. 56.). Še preden smo torej odšli študirat na v. p. š., smo bili že vsi v pomožnih in glav» nih skupinah II. kategorije, razvrščeni po čl. 26. ozir. 52. Za nas pa ne more po končanih študijah ponovno stopiti v veljavo čl. 53., ker ta velja le za one uradnike, ki vstopajo prvič v državno službo. V tem oiziru ni torej nobenega zapostavljanja absolventov unl* verze in prot-ežiranja absolventov v. p. š., temveč so cboji kakor tudi vsi ostali urad» niki enakopravni. Spominjam le na neštete slučaje iz leta 1924. in pozneje, ko so želez* ničarji ter razni drugi zvaničniki in uradniki naknadno polagali potrebne izpite, da so si na ta način pridobili kvalifikacijo za višje skupine — prosim, ne samo za III., temveč tudi za II. in I. kategorijo. In vi vseh teh slu» čajih je državna uprava postopala enako kot z nami, to je strogo po gori navedenih do» ločilih uradniškega zakona. Pa se razume, da ni mogel nihče protestirati proti njihovi pre» vedbi, če so v resnici tudi zavzeli višje po« loža je., zato pa je tem manj razumljiv pro* test absolventov univerze.
Čl. 161. fin. zakona in čl. 14. pravilnika sta torej popolnoma v skladu z določili ur. zaL In tega si je bil gotovo v svesti tako fi* nančni odbor Narodne skupščine kakor tudi Glavni prosvetni svet, kje.r so ponovno raz* pravljali o naši prevedbi. Kruta bi pa na* sprotovalo čl. 70. in čl. 118. toč. 1., če bi ab* solventi 4*letne v. p. š. z 8 ali 10 ozir. 20 leti službe bili postavljeni kot učitelji učiteljišč v pripravljalno (9.) skupino I. kategorije.
Da so se študijska leta na v. p. š. vštela absolventom v osnovno plačo, je razumljivo, ker smo slušatelji imeli študijski dopust. In dolba vsakršnega dopusta se šteje vsakemu uradniku v napredovanje, tudi v položajni plači; take študijske dopuste imajo tudi gg. srednješolski profesorji in drugi absolventi raznih fakultet. Res pa je, da smo v tem oziru bili slušatelji v. p. š. vendarle proteži* rani — glede dopustov namreč. Toda ta pro* tekcija je bila dobro plačana. Jz vseh pred* metov smo morali redno polagati izpite vseh osem semestrov in to v predpisanem roku; kdor tej svoji dolžnosti ni z uspehom zado* stil, a prav tako tudi kdor ni redno pohajal predavanj, seminarskih vaj in dela v labo« ratorijih, ga je rektorat pozval na odgovor» nost — in marsikdo, ki ni solidno in vztraj« no študiral ali se je kakorkoli bodisi v dru» štvenem ali štud-entovskem življenju pregre* šil proti disciplinskim predpisom uradniške» ga zakona, je zapustil sredi leta v. p. š. Ni bil redek slučaj, dal smo v veliki predavalnici na univerzi, kjer je bil prvo in zadnjo uro v semestru pravi pravcati boj za mesta in pod» pise, bili med šolskim letom pedagogi šte» vilneje zastopani nego filozofi, katerih je bilo rednih slušateljev, vpisanih v istem ko* legiju, najmanj 10«krat toliko kot nas. Pa kljub temu nekateri še nočejo priznati in« tenzivnega študija tudi pedagogom!
Za svojo učiteljsko plačo, ki smo jo pre« jemali za časa študija, smo in bomo še dajali obresti — mnogo večje nego se to zahteva od slušateljev univerze ali katerekoli druge visoke šole, ki dobivajo razne štipendije, dostikrat v višjem iznosu nego so naše plače. Pripomnim naj tu še to, da bi bila borba za pravice profesorskega naraščaja mnogo bolj simpatična, ko bi ne zahtevali odvzeti peda* gogom onega, kar imamo, temveč skušali pridobiti filozofom tisto, česar nimajo.
Zahteva, da se sedanji absolventi višje» ga tečaja v. p. š. stavijo g. ministru prosvete takoj na razpoloženje ozir. da »se nastavijo na naših meščanskih šolah, katerih nivo bi sa na ta način dvignil« — in zahteva, da »se za bodočnost ukineta 3. in 4. letnik v. p. š. kot nepotrebna«, nista baš v popolnem skla« du. Pa če je »nižji tečaj v. p. š. neobhodno potreben za produciranje dobro kvalificira* nih meščanskošolskih učiteljev«, potem ima» mo absolventi višjega tečaja gotovo višjo kvalifikacijo nego je potrebna za učitelje meščanskih šol; in če smo zadnji 2 leti poleg strokovnih študij študirali tudi nekatere predmete, ki so prav specijelno potrebni za učitelje učiteljišč, potem imamo za te gotovo prvenstveno kvalifikacijo. Milko Jeglič.
POGLAVJE O POKLICANIH IN NEPOKLICANIH.
(Donesek k polemiki o diplomiranih absol» ventih višje ped. šole.)
a.
Te dni se je spet pokazalo, kako malen» kostni znamo biti Slovenci. Profesorji sred» njih šol v Sloveniji, ki jih je menda okrog 200, se bore proti šestim diplomiranim ab« solve-ntom višje pedagoške šole, ker jih je ministrstvo nastavilo na učiteljiščih v Ljub« ljani in Mariboru. Da gre res v bistvu le za boj slovenskih srednješolskih profesorjev, dokazuje jasno 5. točka tozadevne resolucije profesorskega kongresa v Sušaku, ki pr^yi, naj se absolventje višje pedagoške šole, na» stavljeni v mariborski in ljublj&nski oblasti, takoj stavijo ministrstvu prosvete na .razpo» loženje. Med srednješolskimi profesorji po« znam mnogo širokogrudnih in demokratično mislečih mož, o katerih si ne morem misliti, da soglašajo s tem .načinom borbe, ker je za profesorski stan nečastna in malenkostna. Radi tega sodim, da so prišli do besede ljudje, ki iz raznih vzrokov — bodisi že po svoji mentaliteti, bodisi radi stanovskega egoizma — poskušajo škodovati neznatnemu številu stremečih učiteljev. Skoro se ne spla» ča pobijati posamezne argumente, osvetliti pa hočem dva ali tri,' pri čemer me vodi že» lja, da spregovore med srednješolskimi pro» fesorji v Sloveniji razsodni ljudje ter zaklju» čijo borbo, ki jim nikakor ne more donesti lovorik.
II.
Že prejšnja Avstrija je nameščala na učiteljiščih bivše osnovnošolske učitelje ter jim dala čin profesorjev, zadovoljivši se sa» mo z izpitom za meščanske šole. Prav tako je v sedanji republiki Avstriji, kjer so vad» niški učitelji obenem profesorji metodike. V Nemčiji je obstojal in deloma še obstoja, ko* likor se učitelji ne šolajo že na univerzi in v pedagoških akademijah, stan seminar učite» ijev (Seminarlehrer), ki so obenem z višjimi učitelji (Oberlehrer) poučevali na učiteljskih seminarjih. Kdor se je le malo pečal z nem* škim vzgojstvom. mu morajo biti znana ime» na Lay, Kühler, Weber, Muthesius, Schmeil i. dr. — sami bivši učitelji osnovne šole, kf so se nadalje izobrazili v pedagoškem od» delku nemških univerz. Francija ima posebno višjo šolo (po njej je prikrojena tudi naša višja pedagoška šola, samo da ima francoska le šest, naša pa osem semestrov), takozvano »L'école normale supérieure«, ki izobražuje profesorje učiteljišč in šolske nadzornike. Iz lastne izkušnje mi je znano, da se more na ženevski univerzi vpisati učitelj, ki je isto» časno slušatelj višje pedagoške §ole (Inst. J. J. Rousseau), ter lahko po 6 sem. dela pe» dagoški doktorat. Vse navedene države so kulturne države ter se lahko pri njih učimo, tudi mi, kulturni Slovenci. In vendar je %io in še gre brez sleherne zavisti.
Pri vsem gre za vprašanje, ali -so učitelji, ki si pridobe akademsko izobrazbo, res po« sebno poklicani za delo na učiteljiščih. Mi doslej tega še nismo mogli dokazati, nade» jam se pa, da bo naše delo osupnilo tudi naše sedanje nasprotnike — ako jim je res pri srcu (kakor -pravi ravnatelj Kadunc) pro« cvit naših učiteljišč. V zgoraj navedenih dr* žavah se je pokazal kar najsijajnejši uspeh. Bodimo prav odkriti: ali se vam ne zdi, da bo nastavnik učiteljišča, ki je sam prehodil isto pot, poučeval na osnovni, meščanski ali strokovni špli, ki je od mature na uči« teljišču dalje resno študiral pedagogiko, por» globil svojo izobrazbo v štiri leta trajajočem študiju na višji pedagoški šoli, ki se je udej» stvoval organizatorično in literarno na pe» dagoškem polju, ali se vam ne zdi, da bo vršil svojo nalogo čisto drugače in še pose» bej s čisto drugačnim srcem, kakor filozof, ki poučuje, ker pač mora poučevati na kaki šoli. Sam se spominjam profesorja, ki je bil sicer prvovrsten strokovnjak, ko nam je de« jal, da je nerad na učiteljišču ter komaj čaka premestitve na gimnazijo. Spominjam se. kako globoko nas je užalil, in kakor smo ga cenili kot profesorja, našo ljubezen in zw-upanje je izgubil, ker smo čutili, da nas sma» tia za manjvredne. Dobro mi je znano, da so takšni profesorji na učiteljiščih še danes.
Na drugi strani pa moram priznati, da so bili in so med profesorji učiteljišč ljudje s širokim obzorjem, izvrstni pedagogi in iz» borni metodiki, kakor jih je lepo število na» štel ravnatelj Kadunc. Toda oni so bili res z vsem srcem v svoji šoli in le prepogosto so jim delali ovire pri njihovem delu baš sta» novski tovariši. Ravnatelj Kadunc je imeno« val med drugimi Schreinerja, morda mu je znano, da mu je bilo zagrenjeno poslednje leto njegovega življenja, ker so profesorji docela prezrli in odklonili njegove široko za« snovane reformatorne predloge; imenoval je dr. Žgeča, o katerem vemo vsi, da je nje« gova edina opora učiteljstvo osnovnih in me» ščanskih šol in ki mu je bilo baš na njego* vem zavodu docela zagrenjeno sleherno pe« dagoško dejstvovanje. Povdarjam: takim mo» žem vsa čast, z njimi bomo mi »nepoklicani delali z vso dušo in vsem srcem.
III.
Zanikala se je celo pravica do prevedbe v prvo kategorijo, čeprav je urad. zak. v tem pogledu docela jasen, govoreč o višji stro« kovni šoli. Največji krik pa je nastal radi prevedbe v odnosu napram službenim letom. Kdor je količkaj pravičen uvidi takoj, da ni v tem nikako privilegiranje, ako nekdo s 16 službenimi leti, prebitimi na podlagi polože« nih izpitov v drugi kategoriji, preide v od<« govarjajočo skupino I. kategorije. Zakaj do» sedanja službena leta je odslužil v nižji ka» tegoriji, toda napredoval je po zakonu od stopnje do stopnje. Ali mislite, da bi bilo
pravično, ako bi po 16 letih človek začel po« polnoma iznova, kakor filozof s svojimi 25 leti starosti? Tega ne more nihče zahtevati: celo glavna kontrola ni tega storila, kar je zahteval na predlog slov. profesorjev kon» gres v Sušaku. Člen 161. pomenja potrebno dopolnilo k uradniškemu zakonu, ki sličnega položaja ne označuje dovolj jasno. Sicer pa kaže to shvačanje tudi prevedbena praksa v ostalih ministrstvih. Znan mi je poštni uradnik, 'ki je po položenem diplomskem (filozofskem!) izpitu napredoval iz 2. skup. II. kat. v 6. skup. I. kat., kar je bilo tudi do» cela pravično. Imenovani izpit je delal na ljubljanski univerzi. Nadalje mi je znan slu» čaj, ko je bila prevedena bivša učiteljica iz 3. skup. II kat. v 7. skup. I. kat., ko je polo» žila izpit po študiju, trajajočem samo 6 se» mestrov, in še to v tuji državi. Takšnih pri» merov bi mogel navesti še mnogo, toda pre» pričan sem, da so gospodom od ljubljanske sekcije prav tako znani. Saj Slovenija je majhna...
Meni se zdi cela zadeva strašno malen» kostna, boli pa me namen, čim bolj podce» nje vati in omalovaževati ljudi, ki tega nika» kor niso zaslužili. Očita se jim, da so študi» rali na državne stroške. Moj Bog, koliko slo» venskih visokošolcev je prejemalo in še pre» jema prav lepe ustanove. Razen tega je zna» no, da se učiteljskemu zvanju ne posvečajo bogataši. In končno, tudi med njimi so tak» šni, ki niso dobili od države niti pare. Tudi podpisani je med njimi.
V	interesu vseh prizadetih je, da se nelepa akcija konča. Naj spregovore tehtno besedo širokogrudni in razsodni člani profe» sorskega društva: prosto pot zmožnim. Ne» zmožnež bo itak moral sam s poti.
Gustav Šilih.
SLAVKO MROVLJE, Slovenjgradec:
O nameravani uredbi
jesenskih počitnic v mariborski oblasti.
Leta 1921. so v mariborski oblasti uvedli tkzv. jesenske počitnice, t. j. od 1. septem» bra do 1. novembra. Take počitnice hočejo uvesti tudi s prihodnjim šolskim letom, zato imamo že v tem šolskem letu en mesec že »v dobro«. Vsi tovariši, ki smo poučevali pred 7 leti meseca avgusta, vemo, kaj se pra» Vi uvesti zopet jesenske počitnice in naša dolžnost je, da povzdignemo svoj glas, da se jesenske počitnice ne realizirajo. Zanikati moramo vse motivacije, ki so jih navedli krajevni šolski odbori in argumentacijo za uvedbo jesenskih počitnic, da so v interesu kmetskega ljudstva. Stvar je namreč dru» gačna, kakor se rna prvi pogled vidi, in to bi rad p o vda ril.
Meseca septembra in oktobra jie paša, spravljanje poljskih pridelkov, trgatev itd. Nočem negirati potrebo tega dela in uporabo otrok pri tem delu, kjer je umestno! Če sem prav informiran, so glede uvedbe jesenskih počitnic sklepali lokalni šolski odbori, k'i so v vseh krajih, razen Maribora in par mest, take počitnice tudi uvedli. Znano je, da je v največih krajih glavni argument paša in ¡na to so naslonili jesenske počitnice. Znano je pa tudi, da se v vseh ostalih oblastih prebi» valstvo peča s poljedelstvom, v mnogih ob» lastih 100% več kakor v mariborski oblasti, pa tam niso uvedene jesenske počitnice.
Spomladi bo tudi delo na polju, junija in julija tudi, torej bi morale biti enako uve» dene tudi spomladanske itd. počitnice.
Iz izkušenj vemo, kakšen je in koliko vreden pouk meseca julija .in celo pa avgu» sta, ko je že junija mnogokrat tako vroče. Lahko trdimo, da je pouk oktobra meseca glede uspehov boljši, kakor poleti oba me» seca julija in avgusta in temu ine bo mogel nihče oporekati!
Drugo šolsko leto bi se končalo 31. av» gusta. Učenci, ki bi stopili v meščansko šolo, bi imeli točno 3 dni počitnic — žalostno — resnično — brez komentarja!
V	mesecu juliju in avgustu bo večji del učiteljstva v mariborski oblasti popolnoma odrezan od dogodkov, ki se vrše vsako leto v počitnicah in so iza učiteljstvo in poklicnih in kulturnih vidikov važni. Udeležiti se ne ho moglo ne učiteljskih pokrajinskih skup« ščin, ne kongresov, ne tečajev (kmetijsko» nadaljevalci, izobraževalni itd.), ali pa treba za mariborsko oblast iste posebej prirediti! Nisem proti temu, da bi se ne ustreglo že» ljam kmetskega ljudstva, a paziti moramo, da ne bo to škodovalo šolstvu! Ako se ne uvede enotni začetek šolskega pouka tudi v mariborski oblasti tako, kakor je v vseh ostalih 32 oblastih naše države, postanemo brezplodna veja celokupnosti!
Naša upravičena želja in zahteva je, istočasni pričetek šolskega pouka tudi v ma« riborski oblasti in upamo, da se bo nova na» meravana, že realizirana uvedba jesenskih počitnic v mariborski oblasti z naslednjim šolskim letom ukinila!
Samoizobraževalna akcija Pov. UJU.
SAMOIZOBRAŽEVALNA AKCIJA V LETU 1928./29.
Vsem krožkom se je .poslala okrožnica glede dela v novem šolskem letu. Prosimo, da se okrožnica čimprej obravnava in da se upoštevajo navodila, dogovorjena z delegati krožkov II. samoizobraževalnega tečaja.
Nekateri krožki okrožnice sploh niso čakali, marveč, so delo pričeli tam, kjer so ga lani končali. V teh krožkih gotovo ne Ibo očitkov o nasilju pri samoizobraževalni akcr« ji. Kjer se brošura o Družboslovju še ni ob» ravnavala, prosimo, da se ž njo prične letos« nje delo, ker ima brošura vrsto družboslov» nih zakonov, učiteljstvu kolikortoliko ne» znanih.
Krožki, ki nam še niso javili vseh se» Stankov v minulem letu, .naj nam sporoče s^daj, da priobčimo v stanovskem glasilu.
Tudi letošnjih krožkovih sestankov, ki so se že vršili, niso sklicatelji vseh javili Oio. Ne moremo poročati o njih, če imamo le ne» gotovo ustno poročilo.
Letošnjih javljenih sestankov imamo:
1.	Radovljica: I. — 5. IX. — Navzočih 7.: Iz Družboslovja. Poročilo o II. tečaju. Go» spodraske ustanove v organizaciji.
2.	Radovljica: II. — 11. X. — 6: Iz Druž« boslovja.
3.	Radovljica: III. — 12. XI. — 7. Iz Zge« čeve »'■/zgoje najširših plasti«.
4.	Cerklje na Dolenjskem: I. — 29. X.
—	8: Vzroki nazadovanja naše mladine.
5.	Mežica: I. (sklicatelji krožkov) — 2. XI. — 9: iProgram dela v krožkih.
6.	Žužemberk: I. — 28. X. — 15: Poro» čilo o II. tečaju. Spomini jugoslovenskega dobrovoljca.
7.	Maribor/: I. — 7. XI. — 54: Pomen ob« iska pedagoških kongresov.
8.	Ljubljana: I. — 9. XI. — 34: Literarni večer (Cerkvenik, Kocjančič, Jarc, Seliškar).
9.	Ljubljana — naraščaj: I. — 10. XI. — 120: Učitelj v šoli in v javnosti.
10.	Ljubljana — naraščaj: II. — 17. XI.
—	120: Razvoj učiteljske organizacije.
11.	Metlika: I. — 11. XI. — 15: Potreba samoizobrazbe.
OIO.
Kronika.
OB IZPLAČILU RAZLIK DRŽAVNIM URADNIKOM.
To izplačilo je sedaj, ko je sklenjeno dolarske, posojilo, gotova stvar in je njega izvršitev samo vprašanje časa nekaterih me« secev. S tem se bo vsaj deloma popravila krivica, ki se je godila državnemu uradni» štvu. Pravimo.: vsaj deloma, ker se bodo di« ference izplačale brez obresti za minulih pet let in ker tistim, ki so med tem umrli, kri« vice ni več mogoče poravnati. In to, da je ostala država dolžna svojemu borno plača« nemu uradništvu skozi vrsto let znatne vso» te, spada pač med v nebo vpijoče grehe: delavcem zasluženo plačilo zadrževati.
Tem večje je torej naše veselje nad tem, da je končno vendar prišla vlada, ki je ve» dela, kaj zahteva njena čast in ugled dr» žave, katero upravlja. Spričo tega veselega dejstva stopijo v ozadje vse rekriminacije za preteklost radi dolge dobe čakanja. Kar je bilo, je bilo! Hvala Bogu, da bo odslej drugače! Morebiti bo celo ta ali oni uradnik ob prejemu razlik rekel: Za preteklost bi bilo sicer boljše, da bi bil te razlike spreje» mal sproti mesečno, za sedanjost je pa bolje, da dobim hkrati večjo vsoto denarja, s ka» tero si že skoro nisem več upal računati, češ, da bo izplačana o svetem .nikoli.
Korak, ki ga je storila vlada, ne bo ko» ristil samo uradništvu. Lahko rečemo, da se bo večina tega denarja še isti mesec prese« lila v žepe — trgovcev in obrtnikov in da se bo- s tem denarjem pokril marsikak zaosta» nek, k.i je bil enako mučen uradniku kakor njegovemu upniku. Ta denar bo torej po» menil veliko uslugo naši trgovini in obrti, ki bosta takorekoč preko noči dobili nekaj le» pih milijonov .na razpolago in se poživili.
In še eni stvari bo ta odločni korak na« še vlade zelo koristil: ugledu države na zunaj in na znotraj. Izkazalo se je, da vlada sled« njič vendar glede izplačevanja obveznosti ista morala za državo, kakor za posameznika. Z izplačilom razlik je napravila naša država ogromen korak z Balkana proti Evropi! Svo» je dni smo bili vajeni, da je bila država gle» de izplačevanja svojih obveznosti točnejša in zanesljivejša nego zasebniki. Pri državi takorekoč nisi mogel izgubiti. Kar ti je zakon priznaval, se ti je izplačalo z vso goto» vostjo. Pri nas so žal že izkušnje ob 20»od» stotnih odtegljajih — poleg drugih činiteljev
—	to vero v državo močno omajale. Dvigati s» je pa začela ta vera, ko so se s temi boni lahko plačevali davki, in še bolj se bo dvigni» la s tem, da se bodo izplačale diference. La» hko rečemo: s tem izplačilom razlik bo naša država moralno toliko pridobila, da bi bilo to vredno tudi neprimerno večjega denarja
—	ako bi se take stvari namreč dale kratko malo kupiti.
Radi tega tudi ne moremo odobravati počenjanja onih, ki iščejo pri tem posojilu dlake v jajcu in vedo našteti vse mogoče pomisleke proti temu posojilu. Za poštenja» ka je pri tem merodaj.no samo tole razmiš» Ijanje: če imam poravnati dolg, ki takorekoč vpije do neba, če,vem, da pomeni odlaganje tega izplačila neprestano krivico proiti upni» ku, ki težko čaka, potem moram dobiti po« sojilo za poravnavo tega dolga tako ali tako,
M
Izbrala sem
u
pravi razumna Mica. „Med vsemi snubci tistega, ki mi je prinesel RAD I ON. On misli na to, da sebi in meni olajša življenje, kot to dela RADION pri perilu. Z RADIONOM ni več mučnega pranja in mencanja, ker pere sam."
RADION
pere sam !
Varuje perilo!
če je v meni kaj poštenjal Vzel bom pač ti» sto posojilo, ki ga morem danes dobiti pod najugodnejšimi pogoji, zavedajoč še, da bi ga moral slednjič vzeti tudi pod težjimi po» goji, ako je v meni kaj vesti. Vsekako gre neprimerno večja čast tisti vladi, ki je dolg poravnala, .nego tisti, ki je sicer pobirala davke za zvišane uradniške prejemke, a je del teh prejemkov uradništvu ostala dolžna.
Izplačilo uradniških diferenc je državo» tvorno delo par excellence, ki bo po svojem učinku odtehtalo nekaj vagonov navdušenih govorov in narodnih praznikov. Tega koraka je lahko vesel vsakdo, komur je 'bodočnost naše države pri srcu. Samo ena stvar bo mo« rebiti temu ali onemu kalila veselje: namreč dejstvo, da je morala vstopiti SLS v vlado, da so. se smeli plačati davki z 20«odstotnimi odtegljaji, in da je moral postati predsednik SLS predsednik vlade, da so se čez dolgih pet let izplačale uradnikom razlike.
Krek je nekoč rekel, da ima SLS zago« tovljeno bodočnost radi tega, »ke? prav dela«, oziroma toliko časa, dokler bo prav delala. »Taka stranka«, je razlagal, »more začasno izgubiti večino,, itoda trajno ne, radi tega ne, ker je ljudem potrebna!« Po vojni so nešteti pričakovali rapidnega nazadova» nja SLS. Prišlo je pa že leta 1923. narobe. Pa ni morebiti razmah SLS po vojni dokaz, da je sedaj ljudstvu prav tako kakor nekdaj, morebiti še boli potrebna stranka, ki prav dela?
(Točno p® »Slovencu« štev. 261. od 14. novembra 1928.).
Slovenska šolska matica.
—šm Pedagoški zbornik Slov. šolske Ma» tiče za leto 1928. (Uredil Gustav Šilih), je v tisku ter bo obsegal celo vrsto aktualnih .razprav in poročil, ki bodo v največji meri zanimala slehernega vzgojitelja. Urednikov uvodnik osvetljuje najvažnejše pojave in probleme slovenskega vzgojstva ter šolskega in samoizobraževalnega dela. Dr. K. Ozvald govori o idejnih temeljih bodočega šolskega zakona kot poklicani predstavnik slovenske znanstvene pedagogike. Velevažna je Orož« nova razprava »Aktualna sociološko»pedago» ška razmotrivanja«, v kateri dokazuje po« trebo moralnega oziroma življenskega pouka. Dr. Fr. Žgeč je napisal razpravo »V zagovor mladine«, kjer z veliko ljubeznijo in temelji» tim znanjem podaja analizo pubertetne do» be, kažoč obenem na praktično vzgojno dej» stvovanje v tej nad vse kritični do|bi- Izred» no bo zanimala učiteljstvo vseh vrst dr. Čie bejeva študija »Metode in viri mladinske psi« holegije«, kajti baš področje mladinoslovja je za delo v duhu nove šole največje važno» sti. Posebnost letošnjega zbornika je razpra«
va v srbohrvaščini, »školsiko štivo«, izpod peresa znanega pedagoškega pisatelja Saliha Ljubunčiča, v kateri se zavzema avtor za uvedbo šolskega čtiva v zvezkih, oziraje se pri tem na poedine razvojne faze v duhu strukturne psihologije. Šilihova razprava »Bistvo delovne šole« poskuša pokazati pra» vo jedro delovne šole, obenem pa opozarja na usodne posledice površnega ali napačnega pojmovanja. Drugi del zbornika obsega po» ročila o pedagoškem gibanju pri nas in v inozemstvu. Načelne važnosti je dr. Žgečev »Idejni in. praktični program pedagoške cen» trale v Mariboru«. Dr. Ozvald poroča o ber» lmskem pedagoškem kongresu; Fr. Haber* man pa o pedagoškem kongresu v Locarnu. J. Orožen prikazuje organizacijo šolstva v čehoslovaški republiki. Zbornik se zaključu» je z biografijo znamenitega češkega, peda» goga G. A. Lindnerja, ki je kot profesor in nadzornik deloval tudi v Sloveniji. Napisal jo je J. Orožen. Že iz tega pregleda je raz» vidna urednikova težnja, nuditi čitateljem kar največ aktualnega in zanimivega peda> goškega čtiva, obenem pa podati nekako zrcalo sodobnega pedagoškega dej.stvovanja doma in drugod. Radi tega zasluži, da si ga oskrbi vsak slovenski učitelj v svojo lastno korist kot član Slov. Šolske Matice.
NOTE
za petje, klavir, violino i. t. d. za golo in dom
Za naročilo zadošča dopisnica.
(Gg učitelji poseben popust.)
♦
dobavlja po najnižji ceni
,MATIČNA KNJIGARNA"
LJUBLJANA
Pletenine
vseh vrst, jager perilo, volnene nogavice, rokavice, dežnike, čepice, damske torbice, srajce, kravate i. t. d. kupite po najugodnejši ceni pri ŠTERK nasl.
Miloš Karničnik
LJubljana, Stari trg it. 18
PlčtPtlitlP ,astni izdelki vedno v veliki izbiri, rltieriuie Na jmodernejši vzorci Naročila po meri v najkrajšem času. Velika zaloga nogavic.
FR.M.ROZMAN, Ljubljana, Židovska ul.7.
Obleke kemično Čisti barva, plisira in lika tovarna Jos. Redch.
— Ali ste že naročili »Ročni katalog« za
šolsko leto 1928./29., ki vsebuje vse najnovejše odredbe in navodila in stane le 16 Din. — Požurite se z naročili, dokler traja zaloga.
Damam z dežel« je posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna ondulacija
Separirani oddelek za
specialno barvanje las v vseh nlansah,
kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del ie priporoča
M. PadMrajšek frizer za dame Id gospode, Ljobljana
Sv. Petra cesta 12.
Učiteljski pravnik.
—§ Učiteljska stanovanja v šolskih po« slopjih. Prosvetni oddelek ljubljanske obla* sti je izdal sledečo okrožnico: Od nekega sreskega poglavarja sem prejel vlogo s sle» dečo vsebino: 1. Jedi v smislu tam. okrožnice P, br. 4163 od 28. V. 1927, odst. II. zadnji, tudi v bodoče poročati izpremembe v uživa« nju naturalnih stanovanj za ono učiteljstvo, ki mu po izdani odločbi naslova računovod» stvo več ne odtrguje stanarine od službenih prejemkov? 2. Ali je cenitev teh stanovanj še v kompetenci s reških poglavarjev po odst. III. cit. odr.? 3. Kdo je (v negativnem- slu« čaju ad 2.) kompetenten določati stanarino stanovanj v teh slučajih, ker je učiteljstvo s tem izpostavljeno event. šikanam kraj. šol. odborov, ki sme stanarino poljubno zvišati, odnosno mu kraj. šol. odbor vsak čas stano» vanje tudi lahko odpove in uporabi v druge svrhe? Na navedena vprašanja odrejam do nadaljnega sledeče: ad 1. Izpremembe v uži» vanju onih učiteljskih stanovanj v šolskih poslopjih, za katera se stanarina po zadevni tuuradni odredbi ne odteguje več od tukajš» njega računovodstva, ni treba »reškim po» glavarjem semkaj poročati, ad 2. Taka stano» vanja se več ne ocenjujejo, ad 3. Stanarina za taka stanovanja se določa z medsebojnim dogovorom med stanodajalcem in stanona» jemnikom. Radi pretiranih zahtev ene stran» ke ima druga stranka pravico pritožiti se na oblastni šolski odbor, ki ima nadzoTStv-o nad vso šolsko imovino. Krajevni šolski odbor pa nima po §§ 123. in 138. dokončnega šol. reda pravic uporabljati prostorov v šolskem poslopju za druge svrhe kot za kar so na» menjeni.
Obrambni vestnik.
ALBERT ŽERJAV:
BORBA PROTI »ZVONČKU«.
(Podpisan odgovor na istoimen članek g. J L. v 256. številki »Slovenskega Naroda«.)
Prav zares se dobe ljudje, ki nočejo ali pa morda tudi — ne morejo razumeti potreb sodobnega časa, katerim se ne da izogniti...
Sklepajoč po članku, dasi le na pol pod» pisan članes res ni docela na jasnem, komu pravzaprav v prvi vrsti služijo naši mladin» ski Listi in mesečniki, mu dajem radevoljno naslednje pojasnilo, kajti dozdeva se mi, da presoja dopisnik vrednost in pomen »Zvonč» ka« v največji meri skozi perspektivo zunanje formalnosti. Zato naglaša s posebnim Dovdarkom, da ta list .izhaja že — trideseto leto, iz česar naravno sledi sicer nenapisana misel, da mora izhajati najmanj še enkrat toliko časa kot doslej. Prav dobro se zave» damo, da bo naš »Zvonček« kmalu — tride-setletnik, kar pa ne more biti največje in vseobčno opravičilo za morebitno nedovrše» nost lista.
Mladinski listi niso in tudi ne morejo biti zgolj samemu sebi namen, temveč so v neposredni službi mladinske vzgoje .in iz» obraževalnega pouka in zato imajo svoj živ» ljenski pomen toliko časa, dokler odgovar» jajo svojim neposrednim ciljem in smotrom. Sedaj nastane naravno vprašanje, odgovarja li naš »Zvonček« po dosedanji smer,i in ob» liki, vsebini in duhu, praktičnosti in ceni
itd____ vsem interesom slovenske mladine,
didaktičnim in pedagoškim ziahtevam šole, kulturnosgospodarski orientaciji sveta in živ» ljenja... itd.? Na to vprašanje so že mnogi odgovorili, tiho in javno, del mladine in uči» teljstva. Tudi je resnica, da čita »Zvonček«, ki ima kot mesečnik po večini le literarno gradivo in smer, v relativnem oziru predvsem mestna in trška mladina, dočim tvo.ri skupne plasti slovenske mladine ca. tri četrtine kmet» skega in proletarskega naraščaja, ki pa ni» ma njemu primernega mladinskega lista, kajti s samo literaturo se ne da rešiti vseh socialno»gospodarskih problemov.
Kakor rečeno: Formalni okvirji so nam pretesni in zato tudi neopravičljivi. Naš glav» ni namen je, da dobi šoloobvezna mladina, mestna in kmetsko=proletarska, svoj šolski tednik ali vsaj polmesečnik kot dopolnilo na» šim čitankam. Če bo »Zvonček« zamogel uresničiti ta ideal našega časa. nam bo ravno tako ljubo, kakor takrat, če bo treba mesto njega osnovati nov mladinski list, saj !bi isti ne bil pravzaprav čisto nič drugega kot vse» stranska, času in potrebam odgovarjajoča izpooolnitev dosedanjega »Zvončka«, četudi bi nosil ali pa tudi ne sedanje lepo zveneče ime.« In okrog tega jedra se suče naše vpra» šanje. Kdor pa drugače pojmuje našo name» ravano izpeljavo, ta greši zoper prirodne za» kone stopnjujočega razvoja in zoper zdravo logičnost.
Nadalje trdi dopisnik, da namerava po» stati mladinski list tudi — političen tednik, če tudi je dovolj jasnosti v mojem članku (predlogu!), kaj se naj v listu opusti in iz« loči, kajti značaj dnevne politike nam je do» volj znan ,in tudi tragičen. Tudi ne smemo identikovati državljanske vzgoje s — stran» karsko»politično, ki se razlikuje od prve kot noč pred dnevom...
Nekaterim tvori velik in glavni pomislek uspevanje tednika ali polmesečnika, »ko je še z mesečnikom 'trdo!« Če se že uresniči večini zahtevam in načelom z odgovarjajočim listom, bi se število mladih naročnikov potro« jijo, početvorilo ... in istočasno znižala naroč» nina. Uspelo tozadevno preizkušnjo je pre» stala »Mladinska Matica« že v svojem prvem rojstnem letu. Gotovo je, da bi celoletna na« ročnina tednika v nobenem ozi.ru ne presega» Ia niti — polovične cene kake naše čitanke na višji učni stopnji, njegova stvarna in ši» roko izcbražujoča vrednost pa bi bila iz» datno višja od šolskih čitank. In kdo bi pl»
sal v ta list? Uverjen sem, da je slovensko učiteljstvo že na tako visoki in avtonomni kulturni stopnji, da premore izbirati, zaje» mati in producirati primerno snov in gradivo za predlagani list.
Da ne pozabim: list bi izhajal tudi v po» čitnicah, da ibi tudi takrat imela zrelejša mla» dina v rokah svež izobraževalen in poučen materijal, kajti po knjigah (šolskih) le ma» lokdo rad seže v -velikih počitnicah.
• H koncu še to: če ste že v položaju po» vedati, »da koncem leta odstopita glavna so» trudnika »Zvončka« in s tem vred namigu» jete, da ostane prihodnje leto naš »Zvonček« brez vrednih in požrtvovalnih moči (zaslug nikomur ne kratimo!), čemu se potem bojite, da se ga primerno preuredi, izpopolni ali pa prelevi v drugega, ko je vaša gornja konsta» tacija dovolj jasna, da pade najbrž tudi »Zvonček«, če odpovedo njegovi glavni so« trudniki.
Kakor je razvidno, ne obstoja prav no» bena borba proti »Zvončku«, kakor si to ne» kateri napačno predstavljajo. Če pa nas želi kdo, k temu res prisiliti in pripraviti, da po» beremo pred noge vrženo rokavico, pa ne bomo molčali, saj nam ne primanjkuje tega* ognja, ki nekaternikom ni všeč: polne In ustvarjajoče .in zrele mladosti!...
za šolsko leto 1928/29 je Izšel In stane 16 Din. Naročila sprejema Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska 6
SpioSne vesti.
SEJA ŠIRJEGA SOSVETA UJU — POVER»
JENIŠTVO LJUBLJANA bo 8. decembra 1928 v osnovni šoli na Zida» nem mostu. Začetek točno ob 9'30.
Dnevni red:
1 Poročilo poverjenika tov. A. Skulja.
2.	Situacijsko poročilo.
3.	Blagajniško stanje.
A. Pravila učiteljske gospodarske pošlo« val niče.
5.	Višja pedagoška šola in naše stališče.
6.	Razmerje poverjeništva do Izvršnega odbora.
7.	Predlog zakona o narodnih šolah.
8.	Predlogi okrajnih učiteljskih društev.
9.	Slučajnosti.
Opomba: Člani širjega sosveta so vsi predsedniki okrajnih učiteljskih društev in vsi člani ožjega sosveta. Ako bi bil kateri predsednik zadržan, naj pooblasti pismeno svojega namestnika. Potne stroške krije vsa» ko društvo zase. Zaradi važnosti seje priča» kujemo polnoštevilne udeležlbe.
UJU — poverjeništvo Ljubljana, dne 18. novembra 1928.
Andrej Skulj 1. r.,	Jos. Kobal 1. r.,
poverjenik.	tajnik.
Rado Grum 1. r., blagajnik.
—	Razlike bodo izplačali? Od Saveza ptt. uslužbencev v Beogradu smo prejeli na« slednji dopis: »Uprava Saveza obvešča vse svoje oblastne organizacije in pododbore, da je Savez pripremil v svojem poštnem domu «v Beogradu sobo za goste s štirimi postelja» mi. V njej dobe delegati in člani izven Beo« grada, kadar se mude v Beogradu, brezplač» no prenočišče za tri noči. Prostovoljni pri» spevki za čiščenje in snaženje se hvaležno sprejemajo. Delo širjega odbora Glavnega saveza državnih uslužbencev je zaključeno dne 4. novembra t. 1. s sledečim rezultatom: Izplačilo razlike iz novega posojila v znesku ene milijarde dinarjev je v načelu zajamče» no. Vlada namerava iz tega posojila v prvi vrsti izplačati dolžne razlike državnim usluž» bencem. V to svrho je izdelala načrt zakona o ustrošenju posojila, v katerem je govor tudi o izplačilu razlike. Ta načrt mora spre» ieti še narodna skupščina. — Ravno tako je nova uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov od vlade že podpisana, treba je še, ua gre skozi finančni odbor. Dnevnice se skoro podvoje, selitveni stroški se pavšali» rajo. Revizija uradniškega zakona in uredbe o razvrstavanju je od strani komisije tudi že završena, manjkajo samo še prehodna dolo» čila. Projekt razpošljemo našim organizaci» jam v proučitev. — Glavni savez se je na svoji širši seji bavil tudi z vprašanjem dav» kov, davščin in drugih dajatev državnih uslužbencev. V tej zadevi je napravil vlogo na merodajne faktorje. Toliko v vednost in ravnanje.« — (Po »Poštnem glasniku«),
—	Projekt zakona o narodnih šolah v skupščini. Izvoljen je pirosvetni odsek za projekt. V ta odbor so izvoljeni narodni po» slanci znani prosvetni delavci. Predsednik je prof. g. Milan Kostič. — Iz prosvetnega od» seka bo oddan projekt zakonodajnem^ od» boru, a odtod plenumu narodne skupščine. Izgleda, da bo zakon končno vendarle sprejet.
—	Za službena stanovanja učiteljstvu v celjskem srezu odteguje računovodstvo ve» činoma do 300 Din mesečno in še več. Umev» no, da ta razmeroma visoki znesek pri seda» njih razmerah reže globoko in občutljivo. Kadi tega vlada opravičeno ogo.rčenje, češ, da so stanovanja cenjena previsoko in da so tudi mesečai odtegljaji preveliki. V tej za» devi priobčujemo v informacijo tovarišem celjskega sreza — kakor tudi drugim sle» deče: Ministrstvo prosvete je izdalo dne 14. marca 1928, O. N. br. 17.941 za mariborsko oblast na vlogo velikega župana mariborske oblasti odlok, s katerim se do nadaljnjega ukinja ocenjevanje službenih stanovanj šol» skih upraviteljev, »ki opravljajo, posle zapis» nikarja krajnih šolskih odborov, ker jim pri» padajo ista po še veljavnem avstrijskem, ozi» roma koroškem in štajerskem zakonu.« Ko» gar torej oprošča ta odlok ministrstva, pa se mu kljub temu odteguje v to svrho, naj napravi koiekovano prošnjo na velikega žu» pana mariborske oblasti, da se mu naj izpla» čuje cela stanarina, odtegljaji na prevžitkih ustavijo, že odtegnjeni znesek pa vrne. Ko» gar pa ne op.rošča gornji odlo,k, pa hi rad imel manjše obroke, ta pa naj istotako na» pravi vlogo na velikega župana ter prosi, da se mu obroki znižajo. Akcija za ponovno, pravičnejšo ocenitev nima dosti izgleda za uspeh. Ako oba ocenjevalca ne soglašata, datira ceno gradbena sekcija. Vsakdo se pa lahko po obvestitvi, koliko se je cenilo sta» novanje, lahko pritoži na ministrstvo, ki pa navadno soglaša z navedbo ocenjevalne ko» misije. Toliko v obvestilo. — Šolski upravni odsek UJU v Mariboru.
.— Za šolski zakon. V Beogradu so imeli dne 14. t. m. skupno sejo Izvršni odbor UJU
—	poverjeništvo Beograd in odbor Udruže» nja učiteljic in, zabavilj in razpravljali na njej kako pospešiti sprejetje šolskega zakona. Sklenjeno je bilo, da obišče izvoljena depu» tacija predsednika prosvetnega odseka g» Kostiča, a druge deputacije so bile poslane k posameznim prvakom strank, da jih zain» teresirajo za pospešitev sprejetja šolskega zakona. — Sklenjeno je bilo tudi prirediti skupni sestanek s člani prosvetnega odseka.
—	Ideja samoizobrazbe. Tov. Mihajlovič je v zadnjih treh številkah »Učiteljskega To» variša« preciziral svoje stališče napram »ideji samoizobrazbe« in mi s tem dal dobrodošlo priliko, da natančneje preciziram tudi svoje stališče napram njegovemu. Ker pa s tem zaidemo že v idejne pedagoške razprave, a »Učit. Tov.« je stanovski list in gotovo potrebuje prostora za stanovske in organiza» cijske zadeve, oibjavljam svoj odgovor v pri» hodnji številki »Popotnika«. Opozarjam na to tudi tov. Mibajloviča in ga prosim — ker ga vidim polnega energije in bojnega razpo» loženja za idealno stvar — da mi blagovoli slediti na ta novi »mejdan«. — Anton Osterc.
—	Na razna vprašanja glede izdaje mo« jega rokopisa: »Osnovni razred v luči mo» dernih»vzgojno»didaktičnih načel«, poročam sledeče. Pokr. odbor Jug. Matice je sklenil moje, delo iz hvaležnosti do učiteljstva izdati. Rokopis sem mu izročil 20. avgusta t. 1. Okto» bra meseca pa me je takratni odbor obvestil, da zelo obžaluje, ke.r mojega dela ne more založiti, ker je preobširno. Stroški bi znašali od 40—50.000 Din. To sporočilo me je dir» nilo, a uvidim položaj. Poiskati moram pač drugega založnika, ki bi prevzel tudi tisk ro» kopisa, tikajočega se poučevanja v II. raz» redu. Morebiti se oglasi kak založnik na pod» stavi te notice. Dispozicija mojega rokopisa je sledeča: Uvod. — Razvojna stopnja šest» letnega otroka. — Poučevanje v čitanju. — Ročna stavnica. Seznam velikih in malih črk, ilustracije in gibi (geste). Seznam življenskih javljanj, iz katerih sem izvajal glasnike. Fo» netične opazke k posameznim glasnikom. Učne slike k obravnavi glasnikov ozir. črk.
—	Pričetek vaj v pisanju. Zgledi individu» alnih pisav. Opazke k zgledom. — Račun» stvo. — Razvojni pregled dela. — Stvarni po» uk z učnimi zgledi. — Oblikovanje, izrezo» vanje, upodabljanje, risanje itd. v prvem razredu. — Kako smo kovali pesmice. —• Go* vo,reči zbor v osnovni šoli. — Bajke in prav» ljice. — Petje. — O disciplini in etično»mo» ralni vzgoji. — Prvi šolski dnevi. — Učila, ki jih je potreboval vsak poedini učenec. — Opazovanja otrok tekom leta. — Seznam učne snovi 1. razreda v šolskem letu 1927./28.
—	Izj ave staršev. — Daltonov načrt v I. raz» redu. — Berthold»Gaudig»Jensen. — Novi učitelj. — Zaključne besede. — Svoje tova» riše(ice) prosim, naj vzamejo zgorajšnje vrstice na znanje. Prepričan pa sem, da do» bim za svoje temeljito delo prav kmalu za» ložnika. — Leo Pibrovec.
—	Osnovna šola in absolvirani pedagogi. Boj za namestitev absolventov višje ped. šole na učiteljiščih je pričel divjati, kar smo itak pričakovali že takrat, ko so izšle prve uredbe o »višjem tečaju«. Leta in leta govo» rimo o višji učiteljski izobrazbi in dosegli smo — višjo ped. šolo, ki s svojimi uredbami deli range strokovnih učiteljev, nadzornikov in sedaj še — profesorjev. S tem smo kon» čno prišli iz dežja pod kap. Ponovno smo na naših skupščinah opozarjali na napako, da se z izpiti višje ped. šole pri nas — hočeš no» češ — pridobe omenjeni »rangi«. Priznava» mo našim višjim ped. šolam značaj visoke šole in ne odrekamo absolventom sposobno» sti, ne uvidevam pa potrebo uredbe, da je vsak absolvent višje ped. šole »nižjega te» čaja« (kaj šele »višjega tečaja«!) izobčen od delovanja na osnovnih šolah! V Dresdenu so letošnje absolventesdoktorje pedagoge namestili na podeželskih osnovnih šolah, pri nas pa je prosvetna uprava upraviteljstvo osnovne šole absolventu »višjega tečaja« od« klonila z motivacijo, da se mora v smislu .uredbe namestiti na višjem mestu. Profesorji na učiteljišču ga odklanjajo, na meščanskih šolah ga bodo »izpitlerji« komandirali, za
nadzornika je baje »premlad«, na osnovno šolo pa »ne spada«... Ja kam zaboga?! Ali smo si tako zamislili našo »višjo izobrazbo«? Ali osnovnošolski učitelji res nismo vredni, da bi v naših vrstah sodelovali tovariši z di« plomskimi izpiti višjih ped. šol? Ali naša osnovna šola res ne potrebuje »višje izobra» ženih« učiteljev? Neizpodbitno dejstvo je, da vrši višja pedagoška šola danes selekcijo osnovnošolskega učiteljstva za višje »range«, ker idealnim absolventom onemogočava vsak povratek na osnovno šolo. Z »uredbami« je postala »pripravljalnica za strokovne učite» lje, nadzornike in v najnovejšem času za pro» fesorje«, kar nam dokazuje baš »boj« za se« danje namestitve. Tako pa se naša »višja .izobrazba« ne bi smela izigravati! — E. V.
—	Resolucija profesorskega kongresa.
Kongres Profesorskega društva na Sušaku je na predlog ljubljanske sekcije sklenil o ab* solventih višje pedagoške šole: 1. Višja pe» dagoška šola mora ostati samo institucija za višjo strokovno izoibrazbo učiteljev osnovnih šol i.n kvalifikacije, katere jim daje ta šola, morajo ostati samo v mejah statutov te šole, da imajo pravico a) na položaje okrajnih šolskih nadzornikov, b) učiteljev in upravi» teljev na meščanskih šolah. Na učiteljiščih se morejo postavljati samo v onih slučajih, ako je prirodnim potem izpraznjeno katero mesto, a ni drugega kandidata za to mesto z akademsko kvalifikacijo. Nikakor se ne sme dovoliti, da se odstranjujejo s svojih sedanjih mest na učiteljiščih profesorji s fa» kultetsko izobrazbo, da bi odstopili svojo mesta absolventom višje pedagoške šole, tem manj, ker to ni niti potreba, saj je tudi na meščanskih šolah in med sedanjimi okraj» nimi nadzorniki toliko takih, ki nimajo kva» lifikacije za te položaje. Mnogo bolj pravič» no je, da se take osebe brez kvalifikacije od» stranijo s svojih položajev in da se na nji» hova mesta postavljajo absolventi višjih pe» dagoških šol. 2. Zahtevamo, da sle odredba či. 14. pravil o diplomskem izpitu za višji tečaj višjih pedagoških šol nikakor ne uve« ljavlja tako, kakor da absolventi višjih pe» dagoških šol morajo biti nastavljeni na uči» teljiščih, ampak da »morejo« (biti nastavlje» ni) oib gori navedenih pogojih. 3. Zahteva» mo, da se pogoji za napredovanje po sku« pinah za absolvente višje pedagoške šole iz» enačijo z odredbami za napredovanje profe» sorjev s fakultetsko izobrazbo. 4. Tudi v nižje .razrede srednjih šol se ne morejo za profesorje v I. kat. nastavljati take osebe, ki nimajo vseučiliške izobrazbe. 5. V ljubljan» ski in mariborski oblasti nastavljeni absol» venti višje pedagoške šole se naj takoj sta» vijo na razpoloženje ministru prosvete-.
* To se razume tako, da se morajo do» ločbe čl. 64. in 65. urad. zakona uveljaviti za absolvente v. p. š., ki torej brez profesor» skega izpita tudi ne morejo (biti uvrščeni v pomožne in glavne skupine I. kat. (od l.«8. do I.»4.), kakor to velja za absolvente fakul» tete; s tem je stigmatiziran čl. 161. fin. zak. za 1. 1928./29. kot tak, ki krši že obstoječi uradniški zakon in daje nedopustne privl» legije.
—	Okrajna 'učiteljska društva opozar» jamo na okrožnico v današnjem listu. Pro« simo, da jo prečitajo in poročajo do 20. de» cembra 1928.
—	V ljubljanski bolnici je umrla tova» rišica Dragica Rostoharjeva, učite» ljica v Radečah pri Zidanem mostu, sestra šolskega upravitelja tov. Rostoharja iz Litije. Blagi tovarišici naj bo žemljica lahka, pre« ostalim pa naše sožalje!
—	Zahvala angleških učiteljic. Oblastni šolski nadzornik je prejel iz1 Woolwicha (Anglija) od Miss Amy J. Swinger sledeče pismo: Velecenjeni gospod! Sem ena onih anglenških učiteljic, ki so obiskale Jugosla» vijo letos poleti. Bile smo tako kraljevsko sprejete od vseh svojih dragih prijateljev, da kar ne moremo prenehati z obujanjem spominov na to potovanje. Poslušala sem Vaše besede v Ljubljani in sporočilo, ki ste ga poslali našim otrokom. Danes sem zbrala vse deklice naše šole in jim malo pripove» dovala o Vaši državi in svojem potovanju po r.jej in .izročila sem jim Vaše pozdrave. De« klice je to zelo razveselilo in enoglasno so me prosile, naj Vam pišem in pošljem njih zahvalo ter sporočilo ljubezni, dobre volje in prijateljstva vsej deci Jugoslavije. Kljub jezikovnim težkočam bi rade dopisovale z nekaterimi Vaših deklic, saj imate gotovo znance, ki Vam morejo prevajati iz angle» ščine. Na žalost tu nimamo nikogar, ki bi mogel delati obratno, izvzemši gospoda Woodhousena, ki pa je zelo zaposlen in ga ie redko vidim. Treba je, da se priučimo Vašemu jeziku! Z najboljšimi željami Vam in vsem dragim prijateljem, k.i smo jih sre» čali, kakor tudi vsemu narodu v Sloveniji in v ostali Jugoslaviji. Z odličnim spoštovonjem Vaša Amy J. Swinger (Eglinton Road School, Plumstead, Woolwich, S. E.).
—	Sprejem na višjo pedagoško šolo v Zagrebu. Na višjo pedagoško šolo v Zagre» bu so sprejeti naslednji meščanskosolski uči» telji in učiteljice: Gorup Alfonz, Krško; Zrimšek Danica, Vojnik; Šmid Marija, Bre« žice; Černej Danica, Maribor; Miklavčič Ema, Tržič; Trobej Joško, Slov. Bistrica; Turk Fortunat, Ormož. Navedeni naj se ja» vijo na rektoratu višje pedagoške šole v Za« grebu, čim bodo razrešeni svoje dosedanje službe.
—	Sedemdesetletnico svojega rojstva je
obhajala 20. novembra t. 1. gospodična Erna Razlag, učiteljica v pok. v Ptuju. Jubilantka je učiteljevala mnogo let v Brežicah in v Lju» tomeru ter se je povsod udejstvovala kot marljiva narodna buditeljica in vzgojiteljica. Za narodno prosveto še zdaj pridno deluje v Ptuju. Želimo -vrli ¡koleginji še mnogo zdravih in srečnih let!
80 let raziskovanja
je bilo treba, da se odkrije pravi Schichtov način pranja, ki obstoji v tem, da se
ŽENSKA HVALA
vzame za namakanje perila preko noči, zjutraj pa se za izpiranje uporabi
Sch ichtov/<^ Terpe ntm 111«i o
—	Usposobljenostni izpiti za osnovne in njtim sorodne šole so se vršili ma državnem moškem učiteljišču v Mariboru od 5. do 14.
novemjbra t. 1. Za meščanske šole je bila ap.r. Sr. Eleonora Kozole. Za osnovne šole: Bajde Josip, Bajde Oton, Bečela Vera, Bezj.ak Ma* rija, Breže Ivan, Brinar Vanda, Brumen Beno, Cilenšek Vinko, Cerneka Zvonimir, Černigoj Vera (z odliko), Dekleva Sornja (z odliko), Droč Anton, Dšura Ivan, Erker Mi* lan. Ferenčak Rezika (z odliko), Fras Albert, Horvat*Stante Albina, Hrček Marija, Jeraj Franja, Jeseničnik Ana, Kotnik Ana, Kram' berger Angela, Lipko Marija, Lužar Jožefa (z odliko), Majhen Aleksander, Možina Bo* ris, Oprausch Adela, Ornik Cecilija, Pečnik Dragotin, Pečnik^Žgank Angela, Podjaver* šek Albin (z odliko), Potočnik Matilda, Po« tutschnigg Emilija, Praunseis Alojzija, Pri* slan Jože, Ranfl Ivan, Robinščak Srečko, Sr. Rojnik Teófila,. Schinko 'Justina, Senčar Franca, Stancer Ana, Sterger Eleonora, Str* gar Ema, Šajna Ljudmila, Šepec Karel, Škr* bine Franjo, Štiglic Jožefa, Štubelj Marija, Sumandl Antonija, Urban Valerija, Trste* njak Jasna (z odliko), Veljak Mirko, Ventu* rin Oskar, Viži.ntin Rudolf, Vodenik Marti* na, Vutkovič Stanko, Zavratnik Stanko.
—	Šolska upraviteljstva se obveščajo, da sprejema g. Josip Turk, šolski nadzornik v pok. v Radovljici, naročila na jabolčne in hruškove divjake iz okrajne drevesnicc v Mošnjah, vzgojene iz pečk od gorenjskih lesnik in drobnic.
—	»Popotnik« 3. in 4. številka izide 15. decembra zopet v dvojni številki, zato ure d* ništvo prosi, da sotrudniki pošljejo svoje prispevke vsaj do 25. t. m. Radi zamude v tiskarni še ne moremo izdati lista redno vsa* kega 15. v mesecu, pač pa bo z novim letom list zopet reden mesečnik.
—	Pojasnilo. V »Učiteljskem Tovarišu« od 15. novembra t. 1. se pod mojim člankom »O ideologiji in obliki učiteljske organiza« cije pravi, da se ta članek smatra kot ofici« jelno mišljenje Izvršnega odboira UJU in onega dela srbskega učiteljstva, ki se ne stri; nja s celjsko resolucijo. Prosim, da se kon* statuje, da ta članek ni oficijelno mišljenje ne Izvršnega odbora, ne srbskega dela uči; teljstva, temveč je to želja enega učitelja, člana Jugoslovenskega Učiteljskega Udruže* nja in sotrudnika »Narodne Prosvente«, da .st najde najboljši način za saniranje vseh vprašanj, ki interesirajo učiteljstvo. — D. M. Priča.
Duh vremena doveo je sa sobom, da se z a pranje danas ne treba upotrebljavati ništa drugo nego Radion. Tehničke Visoke Škole istraživale u Radion i ustanovile, da je pot» puno neškodljiv za rublje i da je dovoljno Y¡ sata u rastopini Radiona kuhati, pa je pot* puno čisto.
Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3
Izdelovanje ročnih in «trojnih vezenin. Predtisk&rija . — Zalog* DMC in viah potrebščin za reienj«. —
Pliš za damske plašče
pri JOSIP ŠLIBAR, Ljubljana, Stari trg 21
(poleg Zalaznika)
Mladinska Matica.
—mm Žrebanje nagrad se bo vršilo v četrtek 29. novembra o'b 15. uri pri poverje« n štvu UJU vpričo tričlanske komisije.
—mm Uredništvo »Kresnic« sprejema kratke leposlovne in znanstvene prispevke proti običajnemu honorarju. Leposlovni pri* spevki morajo biti izvirni, umetniško obli* kovani in otroku dovolj mikavni, merilo za znanstvene prispevke je aktualnost in pre« prostost v prodajanju. Za oboje pa čistoča izraza.
Pevski zbor UJU učiteljstva.
—pev. Pevski zbor učiteljstva UJU. Pri* hodnje pevske vaje se vršijo: za ženski zbor 24. in 25. novembra. Začetek ob 8. uri na uči« teljišču. Za moški zbor: 8. in 9. decembra. Mešani zbor: 27., 28., 29. in 30. decembra. To* variši, manjka nam še dobrih pevcev. Zgani* te se in pristopite k pevskemu zboru ter se udeležite pevskega tečaja 8. in 9. decembra. Koncert se vrši v januarju, zato je točnost vseh neobhodno potrebna.	Odbor.
Stanovska organizacija UJU
Vabila:
= KROŽEK GROSUPLJE se vrši dne 29. novembra 1928 v novi šoli. — Sklicatelj.
= UČIT. '/DRUŠTVO ZA CELJSKI!
OKRAJ bo zborovalo v ponedeljek, dne 3. decembra t. 1. v mestni osnovni šoli v Celju. Začetek ob 9. uri. Na dnevnem redu bo ra« zun običajnih društvenih poročil tudi preda» vanje vodje Zdravstvenega doma v Celju dr. Rebernika: O šolskih poliklinikah. Pogo* vor bo tudi o našem ugovoru proti stanarin* skim odtegljajem šolskim upraviteljem; po* trebno je, da zastavimo skupno akcijo vsega učiteljstva mariborske oblasti!
= BELOKRANJSKO UČIT. DRUŠTVO
zborujte v petek 7. decembra ob 8. uri na osnovni šoli v Črnomlju z običajnim dnev* nim redom. Tovariš sreski šolski nadzornik Ciril Vizjak bo predaval o lepopisju v de* lovni šoli. Ker so na sporedu važni predlogi, pričakujemo številne udeležbe. Tovariši(ice), spominjajte se članarine! — Odbor.
Iz poverjeništva UJU.
VSEM OKRAJNIM UČITELJSKIM DRUŠTVOM!
(Okrožnica.)
Izvršni odbor uvideva potrebo, da UJU revidira in izdela duhu časa primerno svoj program in svoje stališče k vsem prosvetno* kulturnim in stanovskim vprašanjem. Ob iz* delav.i tega stališča moramo biti istega nazi* ranja, predvsem na takih krajih, kjer je tre* 'ba to skupno naziranje zastopati. V mnogih slučajih 'se je delalo le za ožji krog in ne v korist cele organizacije, bili so tudi slučaj,i, ko so se pojavila kontradiktorna mnenja, kar pa nikakor ni bilo v korist celokupne ar* ganizacije. Na podlagi vsega tega misli Iz* vršni odbor, da jie sedaj čas, da se sestavi detajlni program naše organizacije na pod* lagi vprašanj, ki zanimajo nas vse. V tem programu naj bi bilo orisano vse naše sta* novsko življenje, naše delo .in služil naj bi kot osnova za nadaljnje delo. Ker bo ta pro« gram služil vsem, ga moramo tudi izdelati vsi, zato naj sporoče vsa društva svoje želje in odgovore na sledeča vprašanja:
1.	Katera načela in zahteve ima UJU z ozirom na ureditev šolskega sistema pri nas?
2.	Kakšen pouk mora biti v narodnih šolah?
3.	Učiteljeva sposobnost, njegovo izpo* polnjevanje po šoli, njegov pravni in mate* rijalni položaj?
4.	Kakšna mora biti uprava narodnih
šol?
5.	Ali je potrebno, in na kakšen način bi se mogla izvršiti reorganizacija prosvetne centrale?
6.	Kakšne so sedanje temeljne zahteve, za fkatere se mora zavzeti Izvršni odbor pri pristojnih faktorjih?
7.	Kakšen mora biti prosvetni svet in ali se more zahtevati poseben svet za. osnovno nastavo?
8.	S katerimi neprilikami se bori učitelj* ski stan in kako jih je treba odpraviti?
9.	Spoiročite nam razloge za državno vzdržavanje narodnih šol in tudi za to, da se bo narod brigal zanje.
10.	Kakšen mora biti karakter naše or* ganizacije?
11.	Ali so potrebne naši organizaciji sle* deče ustanove in kako jih je treba voditi: centralna tiskarna, nabavljalne zadruge, zdravilišča v kopališčih, kreditne zadruge, splošna knjigarna, dom zai prenočišče učite* ljev, ko pridejo v centre, zveza s trgovina* mi za popust, nabavljalni oddelek za učitelj« stvo z dežele, učiteljske kuhinje, ko pridejo isti v centre itd.
12.	Na kak način in s kakimi sredstvi se odstrani strankarski vpliv iz učiteljske or« ganizacije?
13.	Kakšni listi so potrebni in kdo naj jih izdaja: centrala, poverjeništva ali cen* trala in poverjeništva?
14.	Na kak način bi se dosegel pristop vsega učiteljstva k UJU in to onih, ki so iz* ven vsake organizacije in tudi onih, ki imajo svoje separatne organizacije?
15.	Katere fonde, mislite, naj bi imelo učiteljstvo pri poverjeništvih ln centrali, ali samo pri poverjeništvu ali samo pri cen? trali?
16.	Ali je potrebno in ako je, katere po* svetovalne odbore naj se osnuje poleg cen* trale UJU?
17.	Vaše mnenje o zamenjavi učiteljstva v svrho študija, o učiteljskih in dijaških eks« kurzijah, o zamenjavi otrok iz posameznih ookrajin, o sprejemu posameznih učiteljev iz tujih držav za časa velikih počitnic pri nas in da ibi tudi naše učiteljstvo šlo v tu« jino; o našem delu, da se osnuje v Jugosla« viji vsaj eno vzorno učiteljišče itd.
Ako bi irazun teh točk imelo poverjeni* štvo še kakšno prosimo, da nam jo dostavi. Nam so potrebna izdelana stališča, da bi mogli izdelati precizni program. V tem ne sme biti beganja, v tem moramo biti popol« noma verzirani in popolnoma enodušni Za druga vprašanja, ki se tu in tam javljajo radi pogrešnega tolmačenja posameznih za* konskih odredb, bo izdelal Izvršni odbor v
najkrajšem času vprašanja ,in jih dostavi po* verjieništvom. Prosimo, da se s tem pohiti in da se pošlje izdelan elaborat še pred kon« cem decembra.«
Pošiljamo vsem društvom zgornjo okrož* mco s prošnjo, da nam pošljejo svoje miš« ljenje k posameznim točkam do 20. decem* bra t. 1.
UJU — poverjeništvo Ljubljana,
dne 18. novembra 1928.
Andrej Skulj 1. r.,	Jos». Kobal 1. r.,
poverjenik.	tajnik.
Poročila:
-t- UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LAŠKI OKRAJ je zborovalo v soboto 20. okt. t. 1. na Dolu pri Hrastniku.
Statistika: Vsega učiteljstva v okraju 125. Od 116 včlanjenih navzočih 65, t. j. 56%. (Trije tovariši pristopijo s 1. nov. t. 1.).
Odkritje nagrobnega spomenika tov. Rajnerju. Naše učiteljsko društvo je posta« vilo pokojnemu tov. Rajnerju (Hrastnik) na* groben spomenik in ga ta dan odkrilo — v zvezi z zborovanjem — na farnem poko* pališču na Dolu. Ob 3411. uri je bral mašo izadusnico ob navzočnosti vseh udeležencev g. katehet Medvešek. Po maši je blagoslovil spomenik s kratkim nagovorom ob asistenci g. župnika z Dola. V imenu tovarišev in to* varišic je izpregovoril v iskrenih, pesniških besedah tov. Velkavrh. Tovariši pevci pa so mu zapeli nagrobnico. Svečanosti je priso* stvoval vidno ginjen, nad 90*letni starček — pokojnikov oče.
Zborovanje. Nato smo se podali v dvo* rano dolske posojilnice, kjer je otvoril zbo« rovanje predsednik tov. Kislinger. Po po« zdravu novopristopivših članov in člainic se je toplo zahvalil vsem onim, ki so pripomo* gli k postavitvi spomenika in preskrbeli, da se je odkritje izvršilo s primerno slovesnost« jo. Posebej pa je še pozdravil tov. Gnusa — ustvaritelja in dolgoletnega voditelja našega društva.
Po prečitanju zapisnika in dopisov smo izvolili tov. Benka poverjenikom Učit. doma v Ljubljani.
Tov. blagajnik Pleskovič poda kratko poročilo o sedanjem stanju blagajne in argu* mentira potrebo štedljivosti. i— Tov. Hof« bauer, kot vodja predpriprav iza postavitev Rajnerjevega spomenika, poroča, da bf bilo potrebno kritje še okoli 150 Din stroškov. Na predlog tov. Lebarja sklenemo kriti tudi to vsoto iz naše društvene blagajne.
Predavanju tov. Jurka o sedainjem sta« nju delovnih šol v Avstriji, Nemčiji in če* hoslovaški so vsi navzoči pazno sledili. Kljub pozni uri se je razvila krajša, a živa debata, v katero so posegli tov. Velkavrh, Šuligoj, Kislinger, Pleskovič in dr. Tov. predsednik se je predavatelju za informativno, pregled* no sliko sedanjega delovnega šolstva toplo zahvalil.
Po zaključku zborovanja, ob % 14. uri smo se podali k skupnemu obedu, kjer se je razvilo tovariško družabno življenje.
+ UČIT. DRUŠTVO ZA KOZJANSKI OKRAJ je im'elo svoj redni letni občni zbor dne 10. listopada 1928 v Kozjem.
Vseh učiteljev je v okraju 49, včlanjenih 37, navzočih 20, t. j. 54%. Tri članice so se opravičile.
Tovariš predsednik A. Potočnik otvori občni zbor, pozdravi navzoče, posebno novo pristopivše člane: Kos Anico, Kos Maksa, Kos Marico, Novak Fanči, Prislan Janka in goste.
ad 1. Tajnica prečita zapisnik zadnjega zborovanja, ki se odobri.
ad 2. Prečita jo se sledeči dopisi: a) Po* verjeništvo UJU Ljubljana 3. X. 1928, štev. 170. b) Poverjeništvo UJU Ljubljana, 22. X. 1928, štev. 245. c) Poverjeništvo UJU Ljub* ljana 7. XI. 1928, štev. 313.
ad 3. Tovariš predsednik poroča o po« krajinski skupščini poverjeništva UJU Ljub« ljana v Celju.
ad 4. Tajnica poroča o društvenem de» lovanju v minulem letu. Skupnih zborovanj
je bilo 5, razven tega sie je zbiralo učitelj» stvo v krožkih. Poročilo tajnice se sprejme.
Ker tov. blagajničarke ni, izostane bla» gajniško poročilo. Do prihodnjega zborova» nja se mora blagajna urediti in sestaviti toč* no blagajniško poročilo.
ad 5. Sledile so volitve. Predsednika se je volilo po listkih, ostale z vzklikom. Izvo« ljeni so bili: Predsednik Albert Čok, šolski uprav, v Zagorju; podpredsednik Ante Po* točnik, šolski uprav, v Podsredi; tajnica Ma« ra Strašek, učiteljica na Pilštanju; blagajnik Ivan Slavec, šolski uprav, v Kozjem; odbor» niki: Fran Staufer, šolski uprav, na Pilštanju, Josip Hernaus, učitelj v Podsredi, Makso Kos, šolski uprav, na Bučah; pregledniki ra» čunov: Tine Frece, šolski uprav, v Kopriv« niči, Viktor Čermelj, šolski uprav, na Pre» vorju.
Novi odbor se zahvali za izkazano za» upanje ter prosi vsestranske pomoči, kajti le v skupnosti je moč.
Tovariš Frece predlaga staremu odboru absolutorij, kar je občni zbor odobril.
ad 6. Delo v izobraževalnih krožkih se razdeli: 1. Krožek Podsreda, sklicatelj Josip Hernaus, za šole: Št. Peter, Pečice, Kopriv* niča, Podsreda, Kozje. 2. Krožek PilštanJ, sklicatelj Janko Prislan, za šole: Pilštanj, Prevorje, Zagorje, Št. Vid, Dobje. 3. Krožek Podčetrtek, sklicatelj Rafael Zazula, oziroma Makso Kos, za šole: Polje, Buče, Virštanj, Olimje. Podčetrtek.
Poročevalec krožkov je Josip Hernaus — Podsreda.
Članarina za bodoče šolsko leto bo 180 Din letno ali 18 Din mesečno.
Tovariš Potočnik se spominja umrlega častnega člana Simona Gajška, ki je več let deloval na Bučah in v našem društvu. V znak sožalja se dvignejo zborovalci s sedežev. Slava njegovemu spominu!
Resolucija. Tovariš Potočnik predlaga resolucijo, ki je bila sprejeta z večino gla» sov:
Učiteljsko društvo za okraj Kozje pro* testira zaradi neutemeljene neosnovane od« stavitve H. Šumra kot sreskega šolskega nad« zornika. Ker proti njemu ni znana nobena niti uradna niti privatna pritožba zaradi ka* kega pregreška, smatramo to odstavitev za zakulisno intrigo.
Predlogi: Tov. Hernaus stavi predloge:
1.	Poverjeništvo UJU Ljubljana naj po« skrbi, da bi društva vsaj 3 mesece prej do» bila teme, ki se bodo razpravljale na glavni skupščini.
2.	Da se pri glavni skupščini brezpogoj« no vrši že naprej začrtano delo, brez ozira na zunanje dogodke.
3.	Poročila glavnega odbora v preteklem letu se naj objavi en mesec pred glavno skupščino.
Ker s>e ne oglasi nihče več k besedi, za* ključi predsednik občni zbor.
Prihodnje zborovanje 'bo meseca janu« arja 1929 v Kozjem.
+ ZBOROVANJE KRANJSKEGA KRAJNEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA
dne 5. novembra t. 1.
1. Situacijsko poročilo. Članstva je 120, navzočih 66, t. j. 55%%.
Po otvoritvi graja predsednik pičlo ude« ležbo ter pojasni namen zborovanja. (Pri« hodnje zborovanje se bo vršilo v mesecu fe« bruarju). Dalje poroča o šolskem zakonu, ki stoji pred durmi. Kot zastopnik učiteljstva v ocenj. komisiji konstatira, da vladajo na ne» katerih šolah netov.ariške razmere med sta» rejšim in mlajšim učiteljstvom, odnosno šol* skim upraviteljem. Apelira na članstvo, naj podpira podrejeno učiteljstvo šolskega up.ra» vitelja pri njegovem odgovornem delu zave» dajoč se svojega vzvišenega poklica ter naj v vzajemnem delu gradi lepšo bodočnost svojemu narodu. Organizacija sama pa ne bo dajala nobenemu potuhe. Kjerkoli pa se pojavijo nevzdržne razmere, tedaj naj ima prvo besedo društveno .razsodišče, njemu sa» memu, kot zastopniku v ocenj. komisiji, pa naj se sporoči objektivno stanje.
Tajnik prečita došle dopise in opravičbe članov. O zadrugi Učiteljski dom poroča


tov. Malenškova. Društvo s člani ima 75 de= ležev. Zadruga ima nalogo koristiti pred« vsem podeželskemu učiteljstvu, kako malo pa najde podpore, kaže zgled, da je do|bila od vseh šol v ljubljanski oblasti, od naro» gitve krede p.ri Jugokredi, le dva evidenčna lista.	1
2.	Razvoj našega šolstva po svetovni vojni — refeirira ravnatelj tov. Lajovic. Go» vori o ustroju in značaju predvojne šole, očrta razvoj poprevratne šole s svetle in sen» čne strani. Spominja se mož, ki so delovali za prospeh šolstva, poleg dr. Verstovška omenja predvsem tiste, ki niso bili politiki, pa so bili nagrajeni s predčasno upokojitvijo. — Največje zlo je prizadela našemu šolstvu brezvestna centralizacija in pa skrajna orne» jitev pravic okr. nadzornikom in tudi pro» svetnim šefom. Predavatelj primerja dalje naše šolstvo s čehoslovaškim ter prečita ma« nifest predsednika čehoslovaške republike učiteljstvu ob priliki državne skupščine. Ma* nifest vsebuje bogato filozofijo življenja in je poln najjasnejših smeri zia sodobnega učitelja.
3.	Brnska razstava. S pomočjo društva se. je udeležil brnske razstave tov. Ša.'abon. Svoje poročilo je podal nazorno z različnimi ilustracijami. Tov. Lajovic pa je navedel ne=> katere statistične podatke o napredku čeho» slovaškega naroda.
4.	Predlogi in slučajnosti. Sprejeti so bili trije predlogi.
I.	Učiteljstvo kranjskega okraja opozar» j.a poverjeništvo UJU Ljubljana naj vzgoja naraščaja temelji na celjski deklaraciji in ojbsoja protinacionalno dopisovanje v »Učit. Tov.« (dr. Čibej, štev. 13.).
II.	Učiteljstvo kranjskega okraja prosi poverjeništvo, da sporoči na pristojno me» sto, če prevzemajo katehetje pravice naj tudi dolžnosti s tem, da se udeležujejo res sej kr. učiteljskih konferenc.
III.	Učiteljstvo kranjskega okraja opo» zarja poverjeništvo na odredbo mariborske» ga oblastnega šolskega odbora glede pravic šolskih upraviteljev pri krajnih šolskih od= borih, ki je v diametralnem nasprotju z od» redbo ljubljanskega oblastnega šolskega od» bora. (Glej Fink, 1927.).
Tov. Lapajne poda nekaj svojih misli glede reforme šole v kmetijskem smislu. Za» vzame se za uvedbo kmetijsko«strokovnih listov v ponavljalno šolo.
V razsodišče so bili izvoljeni: tov. Sla» par, Brtoncelj in Paplerjeva. Pregledovalca računov pa sta tov. Kržič in tov. PajdigOva.
Nove knjige.
—k Cerkvena ljudska pesmarica. Prire» dil Stanko Premrl. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 1928. Cena partituri 50 Din, glasovom 24 Din. Pesmi v pesmarici so razdeljene sledeče: I. Masne pesmi. 2. Ev»
haristične pesmi. III. Cerkveno leto. (Božič» na, Velikonočna in Binkoštna doba) in IV. Pesmi za raizne prilike.
—k Josip Korban: Živa voda. Pravljična enodejanka s petjem. — Samozaložba 1928. Cena 14 Diin. — Naročila je pošiljati na na» slov: Josip Korban, šolski upravitelj, Gornji» grad. — Igrica ima 12 deških vlog in tri de» kliske. Dejanje se godi deveto leto pred za» četkom velikega spanja Kralja Matjaži. — Igrica napisana v verzih ima zelo lepo vse» bino in jo šolam prav toplo priporočamo.
—k Umetniška Matica je izdala Crkve» nikovo dramo »Očiščenje« v lepi knjigi. Dra» ma se je z velikim uspehom uprizorila na večih velikih odrih. Nanjo opozarjamo po» sebno učiteljstvo, ki se udejstvuje na dile» tantskih odrih. Ker nastopajo samo štiri ose» be, je uprizoritev zelo lahka. Lepa knjiga stane s poštnino vred samo 10"50 Din in se naroča pri gornjem naslovu.
—k Kraljevič Marko 1929. Za našo šol» sko mladino je izdala Družba sv. Cirila in Metoda tudi za 1. 1929. prav ličen koledarček Kraljevič Marko. Naša mladina ga bo goto» vo vesela, saj ima bogato vsebino povestic in dogodkov, ki so jih napisali naši priznani mladinski pisatelji. Poleg ilustracij ima tudi nekaj znanstvene tvarine. Radi lepe oblike in vezave je zelo prikupljiv. Vsa šolska upra» viteljstva prosimo, da ga priporoče. Cena 6 Din, trgovci dobijo popust. Naroča se pri Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
LISTNICA UREDNIŠTVA. —In Prof. V.: Vaš članek mora zaradi tehniških težkoč ostati za prih. štiev. — »Slo« venska primorska mladina in faš. vzgoja«:
Vaš članek pride v prih. številko. — Nekaj društvenih poročil dn dopisov smo morali odložiti za, prih. štev.
Hotel TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki slniijo v posredovaliie in soeialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par, Najmanjil saesek' Din 5'—.
Risalno orodje kupite najboljše in ceno-pri Fr. P. Zajec optik, Ljubljana, Stari trg 9.
Originalne barve,
matrice (kože)» specijalni papir za razmnoževanje Gestetner Cyklostil, (voščeni papir) se dobi vedno In najceneje pri
i
LUD. BARAGA. Ljubljana
Selenburgova ulica 6. — Telefon 2980.
Ako si hočete kaj nabaviti, Ako nimate trenotno potrebnih sredstev, Ako želite odplačevati v ugodnih mesečnih obrokih, obrnite se takoj na
v Ljubljani, Šelenburgova 7,1.
katera vam hitro in diskretno posreduje kredit, na podlagi katerega kupujete vse, kar potrebujete, poljubno skoraj v vseh ljubljanskih trgovinah.
— Prospekti in pojasnila radevolje na razpolago. —
Piiporočanio tvrie. hi inseriraio v našem glasilu!
MEHANIČNO UMETNO VEZENJE
zaves, pregrinjal, perila i. t. d. — Entianje, aluriranje, tamburiranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci.
MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA
Dalmatinova 13. Poleg hotela Štrukelj.
PRIPOROČA SE DAMSKA KONFEKCIJA IN MODNI SALON :j
ALOJZIJ PAVLIN
LJUBLJANA, Kongresni trg št 5
Prvovrstna strokovna izdelava damskih plaščev, oblek in kostumov, kakor tudi vse moške garderobe po konkurenčnih cenah. • Lastna zaloga blaga. — Gg. učiteljem in učiteljicam na obroke.
A.&E. Skaberne
Ljubljana.
1HELSIN6B0RG1
ICE TORN A™.*, QtGiSTD
Švedske
snežne čevlje in galoSe
Heisingborg „TRETORN"
najboljše svetovne znamke
se dobijo pri
FRANJA SNOJ, Ljubljana
Prešernova ulica 28/30.
Velika izbira, cene zmerne. — Istotam se sprejemajo v popravilo snežni čevlji in galoše.
seiete
Največja izbira češkega in angleškega sukna.
Trgovina „Pri Korošici
Ljubljana, Poljanska cesta št. 5
priporoča veliko izbiro trikotaže, manu-fakturno in razno galanterijsko blago kakor tudi damsko in moško perilo
- po zelo nizkih cenah. -
»»

Naznanilo.
Puškama Kaiser se je preselila na Kongresni trg št. 9 v poslopje KINO-MATICA desni lokal.
če si nabavite modne predmete za Miklavža in Božič pri tvrdki
A. Šinkovec nasl. K. Soss
Ljubljana, Mestni trg 18-19
Cenj. učiteljstvu
naznanjam preselitev moje krojaške obrti iz Kolodvorske ul. 28 v Slomškovo ulico 1.
Za cenj. naklonjenost se najuljudnejše priporočam ter zagotavljam za prvovrstno izdelavo vseh v mojo stroko spadajočih del po solidnih cenah. _ . „_ , ......
Fran Igllč, krojaški atelje
Ljubljana, Slomškova ul. 1
Kdor oglašuje, ta napreduje!


Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!
%mmmimmmwmwmmwt™
Glavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej SkulJ
v Ljubljani, s Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.