• V zdravstvenih domovih še daljše vrste
Letos so občinske zdravstvene skupnosti sklcnile sporazum o svo-bodni menjavi dela s tozdi zdravstvenih dejavnosti le v okvjru razpo-ložljivega denarja. Vendar zdaj ugotavijajo, da bodo moraie zaradi spremembe dogovora o izvajanju politike cen v letošnjem letu popra viti finančne načrte. PtM-ast cen nekaterih materialov, še zlasti pa kurja-ve, razsvetljave, prevoznih storitev in hrane, namreč kažejo, da bodo materialni stročki precej v&p od tistih, ki so bfli upoštevani v cenah zdravstvenih storitev. Tako so nekatere zdravstvene organizacije že v pr vem pol let ju letošn jega leta porabile denar, namen jen za tret je četrt-letje. Poslovni rezultati naše zdravstvene skupnosti pa so btli ob pol-letju dobri.
Pogled v stattstične podatke o obsegu zdravstvenega varstva v naši občini v prvem polletju pove, da so v primerjavi z štiin obdobjem lani zdravniške storitve nekoliko porastle. Za približno 15 odstotkov se je povečalo število uporabnikov splošnega ambulantnega in dispanzer-skega varstva, saj so lani do konca junija obravnavali 162.219 prime-rov, letos pa 186.642. V specialističnih ambulantah je iskalo pomoč 10.839 občanov več kot lani v istem obdobju, kar znaša nekaj vei kot 21 odstotkov. Občanov, ki so se zdravili v bolnišnici, je več za pribiižno 9 odstotkov, v zobnetn zdravstvu pa je iskalo pomoč 39.610 občanov (lani 35.374), to je 12 odstotkov več. Število prevoženih kilometrov z reševalnimi avtomobili se je zvečalo za 66 odstotkov. Najmanj pa je naraslo število askrbnih dni v zdraviliščih (lc za 1 odstotek).