i.eto lil., štev. 94 Pattnlna p»»4»Hrnn* v Uubljanl, peteK dim 21. aprila 1922 Posamezna 75 par • 3 K izhajE ob 4 zjutral. Stane celoletno , . fo4C K mesečno. ...,«• ® » za inozemstvo . ■ kCS , Oglasi za vsak mm višine stolpca (5S mm) . "S B taali ogiasi do 3C mn> stolpca (68 mm) . t • Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo: MDdoftičeva cesta it. \tfl Telefoa it 72. Upravnlštvot i Vsernova olic* t.6l> Telefon št 36. Račun kr. poit ček. urada štev. 11.842. Ljubljana, 20. aprila. Pogodba med Rusijo in Nemčijo jo postala popravici najimenitnejša senzacija svetovne politike. Saj involvira celo vrsto političnih problemov in to problemov prvovrstne važnosti, odločilnih za bodočo usodo Evrope. Pri tam niti ne pomislimo na nepo-ferednji učinek sklenjene in objavljene pogodbe, ki bi mogel ogrožati uspsh genovske konference v celoti. Pred nčmi imamo pomen pogodbe za bodo čo politično grupacijo v Evropi. V teci oziru se pravzaprav ni zgodilo povsem nepričakovano dejanje, kajti da ima r.a -ovjetsko Rusijo Nemčija od vseh evropskih držav največjo privlačno^ silo, js bilo že davno splošno znano. Ko so se ruske boljševiške armade bližale irredlansko leto Varšavi, je vsakdo dobro vedel, da pomenijo ruske zmage istočasno tudi — nemške uspehe. Nemčijo in Rusijo je zbližala enaka usoda, enaki interesi, ogrožanje s strani vsemogočne antante. Je takorekoč ftvar političnega mehanizma, ako začenja tihi sporazum med Berlinom in Moskvo dobivati konkretne oblike. Na veliko nedeljo se je sicer podpisala po vsebini v glavnem gospodarska pogodba; toda brez dvoma se bo ta konvencija sčasoma spopolniia s političnimi in prej ali slej tudi z vojaško-političnimi dodatki. Tak bi bil normalen potek stvari; nimamo vzroka, da bj dvomili o njem. V zvezi s tem lahko kar brez ovinkov zapišemo, da bo vzporedno z oja-čenjem rusko - nemške zveze rastel pomen Male antante. Velika antanta mora biti čim dalje bolj zainteresirana na tem, da ima v Mali antanti krepkega zaveznika, kajti slednja leži s svojimi 70 milijoni prebivalcev kot velikanska pregraja med neprijetnima sosedoma. Velika antanta gotovo ne bo zamudila nobene prilike, da si zagotovi to rezervo sile. Ako z uspehom, to je povsem drugo vprašanje. Po drugi stani je gotovo, da bosta skušali Rusija in Nemčija veliko pre-grajo obrobnih in srednjeevropskih držav na kak način prevrtati ali celo odstraniti. Kot prve bi prišle v poštev Baltiške države, ki zapirajo ogromni ruski notranjosti najnaravnejši, najlaž-ji in najcenejši prometni kontakt z Nemčijo preko Baltika. Ako se postavi Mala antanta na stran zapadnih držav, potem mora tudi ona računati z rusko - nemško agresivnostjo. Med Poljsko in Romunijo na eni strani ter Rusijo na drugi strani prihajajo v poštev kot sporno netivo mnoge teritorija! ne gospodarsko važne revindikaci-je. Češkoslovaška in Jugoslavija pa bi bile objekt bojevilejše nemške ekspanzije, predvsem ekonomskega značaja, pa tuii politične intrige. Skupna rusko - nemška težnja bi bila. da se Mala antanta kot zaveznica zapada oslabi, če mogoče razdruži. Samo po feebi umevno je, da bi Rim, če ne formalno. pa gotovo dejansko podpiral te načrte. Nemško - boljševiška pogodba je postavila torej Malo antanto pred največjo državniško preizkušnjo. Položaj je tak da ona diplomatično ne more in ne sme popolnoma na nobeno stran. Slovanska zavest in pravilna ocena bodočnosti Rusije brani nam. Cehom m Poljakom da se angažiramo za kakršnokoli ofenzivo proti slovanskemu iztoku Ekonomski boljševizem je dog-v unodaril. politični se bo udusil v lastnem krvavem terorizmu. Demokratična slovanska Rusija bo vstala iz razvalin. Poti do nje si ne smemo zapirati. Na drugi strani pa je Mala antanta politično in ekonomsko silno navezana ca zapadne države. Prekinjenje teh zvez bi značilo v sedanjem položaju usodepolno krizo tako za Cehe, kakor sa nas za Poljake in Romune. Nauk iz vsega tega je enostaven: treba je samostojne politike. Mala antanta pristavlja velesilo, dokler je solidarna. Najnovejši dogodki ji kažejo da je treba to solidarnost se učvrstiti in da treba skrbno in dalekovidno izbirati bodočo pot. V nastajajoči borbi. ki je v svojem jedru borba za ver-sajski mir. ne smemo biti nikogar slu- " temveč moramo ostati sami gospodarji svoje usode. Nauk je enostaven, problem pa, ki je v njem zapopaden, stavlja našo diplomacijo pred najtežavnejše naloge. Mala antanta stoji pred svojim državniškim izpitom. Vlada odbila laške ponudbe RAZPRAVA V MINISTRSKEM SVETU. - ITALIJA NADALJUJE * ZAVLAČEVALNO TAKTIKO. Beograd, 20. aprila. (Izv.) Pogajanja za rešitev reškega vprašanja, ki so se radi praznikov prekinila, so se včeraj zopet nadaljevala, V obveščenih krogih se trdi, da so Italijani stavili nove predloge samo zato, da bi zopet preprečili izročitev naše pritožbe Zvezi narodov proti zavlačevanju izvršitve rapallske pogodbe. Trdi se, da Italijani popuščajo nekoliko od prejšnjih zahtev glede Delte ki Baroške luke in bi radi, da se to vprašanje reši pozneje z zastopniki neodvisne reške države in naše kraljevine. Vendar pa italijanska delegacija izjavlja, da ji je radi fašistovske agitacije nemogoče, da bi Italija evakuirala vso Baroško luko, ako bi ta luka s severnim molom vred pripadla Sušaku. Italijani poizkušajo, da bi se rešili obveze, ki so jo prevzeli v rapall-ski pogodbi. Sedaj hočejo drugače tolmačiti pismo grofa Sforze, ki je kot italijanski zunanji minister izjavil, da luka Baroč v smislu rapallske pogodbe pripada Sušaku, odnosno naši kraljevini Italijani se tudi niso pomišljali napadati Sforzovo črto, s katero je bila že leta 1920. v Rapallu določena natančna meja med Reko in Sušakom. Postopanje naše delegacije je točno določeno v poslednjih instrukcijah prošlega tedna. Te instrukcije določajo, da morajo Italijani brez odloga izvršiti rapallsko pogodbo, da torej evakuirajo Sušak in Baroško luko in ju izročijo našim oblastvom. Beograd, 20. aprila (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta ie ministrski predsednik Pašič reierlral o poročilih ministra dr. Ninčiča iz Genove glede pogajanj z Italijo. Italija je stavila različne ponudbe, da kakor pravi »olajša rešitev reškega vprašanja*. Te ponudbe pomeniajo v stvari revizijo rapallske pogodbe. Ministrski svet je soglasno sklenil, da ne privoli v nobeno Izpremembo rapallske pogodbe, tudi ne za ceno koncesij v vprašanju Za dr a. Priprave za administrativno razdelitev države UKAZ IZIDE SREDI PRIHODNJEGA TEDNA. Beograd, 20. aprila (Izv.) Vlada je pristopila pripravam za administrativno razdelitev države. Svoječasni parlamentu izročeni vladni predlog, ki predvideva razdelitev na 26 oblasti tvori podlago ponovne diskusije v ministrskemu svetu. Kakor se v političnih krogih zatrjuje, je pričakovati, da bo prihodnjo sredo ali četrtek izšel v smislu čl. 135. ustave ukaz. ki bo odredil upravno razdelitev. Razprava o razdelitvi se vrši v ministrskem komiteju, ki je danes soglasno odobril predloga glede Dalmacije in Bosne v smislu diskusile v Zakonodajnem odboru ter bo jutri nadaljeval debato o ostalih oblastih. PREISKAVA V KAMNIKU. Beograd. 20. aprila. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta le vojni minister poročal o eksploziji v kamniški smodnlšnicL Volni minister in minister sa notranje zadeve bosta sestavila komisijo. Id bo preiskala vzrok eksploziie. Krsti v Sinaji Beograd, SO. aprila (Izv.) Rumnnska kraljica Marija, ki je bila do včeraj v Atenah pri svoji bolni hčerki, se je na potila v Beograd. Na grško-srbaki meji jo bo pričakoval pomočnik maršala dvora major Milan Jovičič in spremljal do Beograda Od Beograda bo z romunsko kraljico odpotoval v Sinajo tudi kralj Aleksander, katerega bo na tem potu spremljal prvi adjutant general Hadžič. Potovanje kralja Aleksandra v Sinajo ima popolnoma privaten značaj. Kralj bo v Sinaji ostal nekoliko dni. Redukcija v sodni upravi v Sloveniji Beograd, 20. aprila. (Izv.) Danes je finančni odbor nadaljeval razpravo o proračunu pravosodnega ministrstva Po predlogu II. sekcije naj bi 6e v Sloveniji reduciralo število sodnih nameščencev za 286 oseb. PosL Korun je zahteval, da bi se sodnijski personal znižal le za 151 oseb, kakor je to kot maksimum, kar bi se moglo pogrešati, označil predsednik višjega deželnega sodišča dr. Kavč-nik. Kakor znano so posl Korun, Rajar in Pušenjak zapustili sejo, da ni mogla sklepati o redukciji. Pri današnji razpravi je bila kljub ostrim ugovorom poslanca Rajarja sprejeta od sekcije predlagana redukcija pri sodni upravi v Sloveniji. Zgoraj imenovani poslanci, člani finančnega odbora so zato v znak protesta zapustili sejo. Finančni odbor je nato pričel razpravo o budžetnih dvanajstinah za maj in junij. KONGRES NARODNIH ŽELEZNIČARJEV. Beograd, 20. aprila (Izv.) Udruženje narodnih železničarjev Beogradu bo imelo meseca maja občni zbor, na katerem bodo med drugim razpravljali tudi o kongresu vseh narodnih organizacij železničarjev. Obenem se pripravlja energičen protest železničarjev proti vsem elementom, ki delajo proti ureditvi in konsolidaciji naše države. MADŽARKA NAM NE DA ŽIVINE. Beograd, 20. aprila (Izv.) Po sklepu reparacijske komisije bi nam morala Madžarska dati aprila živino na račun reparacije. Poljedeljsko ministrstvo le že sestavilo komisijo, ki je pripravila vse potrebno za sprejem in prevoz živine. Naenkrat pa so javili Madžari, da ne morejo dati določene živine. Mednarodna komisija je sklenila, da mora Madžarska nositi vse stroške, ki lih le imela naša država s pripravami za prevzet-je te živine ter bo Madžarski naložila Sc posebno globo, s katere bo kaznova-sa sa svoie Dostooanie. Katastrofa v Bitoliu Beograd, 20. aprila (Izv.) Na danaSnji seji ministrskega sveta je min. Marinkovič poicčai o nesreči v Bitolju. Izmed državnih poslopij je imela posebno veliko škodo bolnica tako da se je morala izprazniti ii do ae bolniki bpravili deloma v kleti, deloma pa na prosto. Finančni minister je zvišal včeraj dovoljeno državno pomoč od 1 na 2 milijona dinarjev ter odredil, da pojdejo odposlanci njegovega ministrstva s tem denarjem takoj na mesto nesreče. Mučen vtis je napravilo v Bitolju posebno to, da so v Času eksplozije bežala iz mesta vsa politična oblastva razen načelnikov in tudi mnogo častnikov, ki so se šele po nekaterih dneh vrnili na svoja mesta Ti ljudje bodo kaznovani. Beograd, 20. aprila (Izv.) Zadnje vesti iz Bitolja javljajo, da je okrožna bolnica porušena in da bo ranjence prenesli v okoliške vasi. Nadaljnje eksplozije so se preprečile s tem, da so na kraj, kjer so stala skladišča, napeljali reko Drago in potok Urdere. LJUBA DAVIDOVIč V ZAGREBU. Zagreb, 20. aprila (Izv.) Danes popoldne oh 17. je bila seja kraievnega odbora demokratske organizacije v Zagrebu, katere se je udeležil tudi predsednik stranke g. Ljuba Davidovič. V lepem, iskrenem in jedrnatem govoru se je g. Davidovič obrnil posebno proti onim, ki strašijo s hegemoniio oziroma, ki govore o amputaciji. Naša država je delo generacij in nobena politična smer ne sme ogrožati njene celokupnosti. DEMOKRATSKA STRANKA V BOSNI. Saraevo, 20. aprila. (Izv.) Tukajšnje demokratsko vodstvo je začelo z delom za reorganizacijo demokratske stranke v Bosni ln Hercegovini «Glas Naroda, bo urejeval erdakcijskl odbor ter bo list v kratkem začel zopet izhajati NOVI GFNFRALL Beograd, 20, aprila (Izv.) O priliki kraljeve poroke bodo nekateri oficirji Imenovani za generale. Po dosedanjih vesteh pridejo v poštev generalštabni polkovniki Milan Milovanovič, Dušan Pešid, Kalafatovid, MilivoJ Nikolajevid, konjiški polkovnik Dragutin Okanovid, pešadijski polkovniki Dragutin Uzun-Mirkovld, eventualno tudi kapi t in garde Petar 2iv-kovid ta Josip Kostid. BUDŽET ZA LETO 1822. Beograd. 20. aprila (Izv.) Dopoldne se je vršila seja prve sekcije finančnega odbora, ki Je končala razpravo o budžetu za leto 1922. Sklenjeno Je bilo, da se budžet predloži takoj plenumu odbora, kjer mora biti rešen do 1*- maja- nakar se izroči skupščini. Pred kompromisom v Genovi USPEŠNO POSREDOVANJE MALE ANTANTE. Genova, 20. aprila (Izv.) Danes se je pri Lloyd Georgn vršil sestanek Velike antante, Male antante in Poljske. Italijanski zunanji minister Schanzer je poročal o pogajanjih z Nemci. Na podlagi včerajšnjih razgovorov so Nemci danes sporočili Llovd Georgu, da so hoteli razveljaviti pogodbo z Rusijo, da pa jih Rusi niso hoteli odvezati njihovih obveznosti. Vsled tega sprejmejo Nemci drugo eventualiteto in ne bodo prisostvovali pogajanjem v komisiji za ruske zadeve. S tem so izpolnjeni predpogoji zaveznikov za seje prve subkomi-sije, ki se sestane v petek popoldne brez Nemcev. Danes popoldne se pričakuje odgovor Rusov na zahteve zaveznikov. Z njim se bo jutri bavila podkomisija Posvetovanja nemških delegatov v hotelu «Eden», ki so sinoči trajala do polnoči, so se danes nadaljevala Odgovor nemške delegacije Se ni izgotovljen. Nota bo sestavljena v zelo spravljivem tonu. Prvi del bo natančno obrazložil stvarno stanje, ki je nemško vlado prisililo skleniti z Rusijo pogodbo. V drugem delu zagotavlja nemška vlada zaveznikom svojo najboljšo voljo pospešiti skupno delovanje konference. Ker bi mogla sklenjena pogodba preprečiti to skupno delovanje, se nemška delegacija za sedaj ne bo udeleževala političnih po- svetovanj o odnošajih evropskih drža▼ do Rusije. Genova, 20. aprila (Izv.) Pogajanja nemške delegacije z voditelj zaveznikov so se danes nadaljevala Izpremenjeno postopanje Lloyd Georga proti nemški delegaciji je smatrati kot posledica posredovalne akcije Male antante in Poljske. Dr. Beneš in Skirmunt sta se pogajala z obema strankama Skušalo se je najti formulo, da Nemčija začasno razveljavi pogodbo z Rusijo, dokler se ne končajo pogajanja zaveznikov z Rusijo, da bo nemška pogodba le tvorila del okvirne pogodbe zaveznikov z Rusijo. TUDI RUSIJA ODGOVORI NA ZAVEZNIŠKO NOTO NEMCIJL Genova, 20. aprila. (Izv.) Nemški odgovor na zavezniško noto se bo izročil šele nocoj. V včerajšnjem razgovoru z državnim kancelarjem dr. Wirthom je izjavil Čičerin, da misli ravno tako malo kot nemška vladi na anulacijo sklenjene pogodbe. Sporočil je ir. Wirthu, da bo v imenu sovjetske delegacije jutri izročil noto onim državam, ki so podpisale noto na Nemčijo. V tej noti bo protestiral proti postopanju napram Nemčiji. SKORAJŠEN KONEC KONFERENCE* Dunaj, 20. aprila (Izv.) V tukajšnjih diplomatičnih krogih se sodi, da se bo genovska konferenca končala že 1. maja. Spor med Lloyd Georgeom in Rathenauom ALI JE BIL LLOYD GEORGE INFORMIRAN 0_ RUSKO-NEMŠKIB POGAJANJIH? — RATHENAU OVO STALIŠČE OMAJANO. Pariz, 20. aprila, (Izv.) Havas javlja iz Genovj: Barthou je odklonil sprejeti oficiielno ali neoficijelno kakega nemškega ali ruskega delegata, dokler se nastali incident ne reši. Tudi Llovd George ni hotel sprejeti samo dr. Ra-thenaua ter je na vsak način zahteval, da se udeleži tega sestanka tudi kancler dr. Wirth. Predvsem je Lloyd George zahteval od dr. Rathenaua izjasnila glede izjave, ki jih je Rathenau lansiral v liste, da je bila angleška vlada informirana o sklepu nemško-roske pogodbe. Dr. Rathenau se jo skliceval na nemškega eksperta Wis- sella. Tudi dr. Wirth je skušal opravi čiti postopanje Nemčije. Vendar je bil« iz vsega razvidno, da nosi Rathenau odgovornost, Vsled tega je postale stališče dr. Rathenaua zelo težavna Dr. Rathenau je priznal, da je angleškim strokovnjakom dal zaupne informacije, ne da bi jih bil oficijelno po« oblastil sporočiti to angleški vladi Nemčija bo najbrže konferenci predložila pogodbo. Francoska delegacija pa ne bo dopustila, da bi konferenca razpravljala o pogodbi, ker meni, da je samo zveza narodov poklicana priznati pogodb.e Francoski ukrepi proti rusko-nemški pogodbi POINCAREJEV EKSPOZE. — FRANCIJA VZTRAJA NA RAZVE- LJAVLJENJU POGODBE. Pariz, 20. aprila (Izv.) Poincart je danes dopoldne obrazložil ministrskemu svetu svoje stališče napram dejstvu nem-ško-ruske pogodbe. Francija mora začeti energično delo za anulacijo pogodbe, katera bi »e dala doseči na dva načina: V kolikor je sklep pogodbe v nasprotju z versajsko pogodbo, posebno s členom 260. ki gavori o reparacijah, je stvar reparacijske komisije, da ugotovi, da pogodba n> v skladu z mirovno pogodbo in da zahteva da se anulira Poin-car6 je že naročil predsedniku francoskega odseka v komisiji Duboisu, naj stvar sproži na prvi prihodnji seji. Ce komisija ugotovi, da pogodba krši § 260. se bo naročilo nemški komisiji za vojna bremena, naj pogodbo anulira Poincarč pa meni. da krši sklep rusko-nemške pogodbe tudi § 169 versajske pogodbe. po katerem bi morala Nemčija ves zaplenjeni ruski vojni material izročiti zaveznikom, dočim predvideva nem-ško-ruska pogodba drugače. Kar se tiče člena 169, je to stvar poslaniške konference in v to svrho je pisal Poincarč vsem francoskim poslanikom pri zavezniških vladah ter poslanikom ▼ Varšavi, Pragi, Beogradu ;n Bukarešti, naj poere-dujejo pri dotičnih vladah, da se kolektivno zahteva od poslaniške konference, naj prouči in uredi zadevo. K tozadevnim sejam konference bi se povabili tudi zastopniki Male antante in Poljske. Francija ima dve poti, da se zavaruje pred rusko-nemško nevarnostjo: ali najtesnejšo zvezo z Anglijo ali pa čim ožjo skupnost z vsemi onimi državami, ki so neposredno zainteresirane na tem, da se mirovne pogodbe ne kršijo. POGODBA- OBSEGA TUDI VOJAŠKO KONVENCIJO? London, 20. aprila (Izv.) trdi, da bo konvencija v prvi vrsti oodpisana zato, da si obe državi pomagata, če eno izmed obeh napade Poljska. Podpis te pogodbe pa je vsekakor še odvisen od končnega rezultata genovske konference. SLAVNOSTNA OTVORITEV VERŽEJSKEGA MOSTU. Beograd, 20. aprila (Izv.) Slavnostne otvoritve veržejskega mostu se udeležijo, če bodo prilike dopuščale, ministri za Javne zgradbe, poljedeljstvo in najbrže tudi notranji minister Marinkovič, ki bo pri tej priložnosti posetil Prek-murje. ŠPORTNE PRIREDITVE OB KRALJEVI POROKI. Beograd, 20. aprila (Izv.) Rumunski prestolonaslednik je preko rumunske vlade našemu ministrstvo za notranje stvari poslal vprašanje, katere ta kakšne ia kakšne športne oziroma atletske tekme se bodo vršile o priliki kraljeve po- roke, da bi se rumunski športniki mogli pravočasno pripraviti Rumunski prestolonaslednik le predsednik osrednjega športnega uduruženja v Rumunijl in je tudi sam navdušen športnik PRED OBISKOM ITALIJANSKEGA KRALJA V GENOVL Genova, 20. aprila (Izv.) Italijanski kralj pride, kakor ie sedaj določeno, v soboto v Genovo, ta sicer na italijanski vojni ladji. Italijanski listi zelo ugodno komentiralo ta prihod kralja v Genovo. «Temps> piše, da znači obisk kralja v Oenovi ne samo velik interes kralja in vsega italijanskega naroda do konference, temveč tudi veliko upanje, da konferenca ne bo ostala brez uspeha. Znana je, da avstrijski Nemci pogosto protestirajo proti postopanju nasledstvenih držav nasproti nemškim manjšinam. A baš zvezna republika Avstrija ima znatne narodne manjšine, katerim se prav gotovo ne godi dobro. Vsa nemškonarodna besnost in krivič-nost pa se obrača proti koroškim Slovencem ter proti Slovakom in Hrva-•om v Burgenlandu. V izredno težkem položaju se nahajajo koroški Slovenci. Na Koroškem nimajo Slovenci niti utrakvističnih šol, katere jim je dala celo stara Avstrija. Današnja Avstrija na jim je zaprla celo njihove privatne šele. Narodno življenje Slovencev na Koroškem ie kratkomalo onemogočeno vkljub saintgermainski mirovni pogodbi. Njihovo narodno življenje je težko Pr! sprefiodu med slovenskim listi se ustaviš potem pri »Jugoslaviji«. Uvodnik piše o omejevanju tiskovne svobode, češ, sedaj pridejo za tisk tudi časi, ko bodo sodili obrekovalcem sodniki. — menda tisti »Stražini* nepošteni sodniki, ki hočejo biti rablji. Da se »Jugoslavija* boji sodb, ker ne bo mogla zagovarjati svojega obrekova-njaT ki ga vrši kar na debelo, je razumljivo. Ce v isti številki na četrti strani še poroča o Landruju, ki ne mara podpisati prošnje za pomiloečenje, čeprav je že davno obglavljen, ali o zraščenih sestrah Blažck, ld se želita ločiti, čeprav sta že tudi umrli, je bolj humoristično; saj je bralcem tega lista vseeno, ali berejo o teh pojavih poročila letos ali prihodnje leto. Pri neizmerni množini takšnih produktov ni čuda, da obenem z alkoholizmom raste podivjanost. Od množice ni. iNiinuvo uaruunu zjvijcujb je --------j----«----- zlasti tudi zaradi tega. ker nimajo na- ne moreš zahtevati, da sama vedno . S ' • _ a.. ^aUa rvH cinh(w«j in r n rvst.inP -----------* C 7 u rodne inteligence, ki je po prevratu morala pobegniti v Jugoslavijo. S pomočjo češkoslovaškega Narodnega odbora na Dunaju so koroški Slovenci začeli izdajati tednik »Koroški Slovenec*. Priborili so si dva mandata za koroški deželni zbor, a ta dva poslanca sta prava narodna mučenika. Po-■iansc župnik Poljanec je bil nedavno ■»a političnih nasprotnikov težko ranjen, ker je v svoji župniji priredil dramatično predstavo. V lokal, kjer se je vršila predstava, so vdrli člani -.-Heimatsdiensta* ter do krvi pretepli poslušalce, zlasti poslanca Poljanca, od katerega so pod grožnjo smrti zahtevali, da odloži mandat in zapusti Koroško. Seveda se godi to z namenom, da se izženejo iz dežele zadnji t-iovenski inteligenti in zavedni rodoljubi. politično in gospodarsko društvo koroških Slovencev je v posebni brošuri osvetlilo preganjanja slovenskega živlia na Koroškem. Slovenska deželna poslanca si ne upata več izvrševati .svojega mandata, a zvezni predsednik na Dunaju in deželna vlada na Koroškem nista doslej niti s prstom ranila, • ia preprečita divjaške izgrede članov • Heimatsdiensta*. Quosque tandem? loči dobro od slabega in da ostane neobčutna napram večnemu bičanju in zbujanju najnižjih instinktov. Žalostno je le, da eksistirajo klike, zbrane okrog navedenih listov, in te klike vbrizgavajo 6voj strup v narodno telo sistematično, hote in vede, in one obenem brezpogojno komandirajo svojim strankam, tako mariborska klika SLS v zvezi z ljubljansko in njena zaveznica, Peskova klika, ki vsak čas s ilastjo prihiti na pomoč »Straži* in »Novemu času*. položaj ministra PucTJa, Je dr. Korošec podal prošnjo za imenovanje ministrom. Tega se je zbal dr. Šusteršič, ki sam reflektira na klerikalni portfelj Ljubljanski Sokol naznanja svojemu KI sam reucKiira na —»---« .... , -x»t „ in ki je pridobil že tudi ljubljanskega članstvu, da )e društveni sluga pričel s škofa na svojo stran. Korošec se je' pobiranjem članarine. Istočasno s člana-obrnil na demokrate za pomoč. Pred-|rino je plačati zletni garancijski sklad v I ožil je Pribičeviču članek osješke po- znesku najmanj 5 Din. ki ga mora plačati bo^ie »Hrvatske Obrane* (ki ga citira po sklepu Jugoslov. Sok. Saveza, ozuo-tudi včerajšnji »Novi Čas*), v katerem j ma društvenega občnega zbora vsak ie jasno dokazano, da se je klerikal-; član in članica. Oni člani m članice, ki na stranka vsled Susteršičeve brošure!so menjali stanovanje, se prosijo, da na-moralično silno ojačila in da ima se-iznanijo spremembo naslova čimprej star daj polno pravico do portfelja. Liuboj tističnemu odseku Ljubljanskega Sokola Davidovič noče verjeti in pravi, da bo1 v Narodnem domu. Člane, ki ne bodo vprašal škofa. To naj bi g. Smodej plačali članarine in zletn. gar. sklada, se preprečil in zato se je vršila v sredo smatra v zmislu društvenih pravil od-v podzemeljskih prostorih vladine pa- stopivšim in se le-ti naprošajo, da vrne-lače tajna konferenca, kako izpeljati j0 društvu savez ni znak in legitimacijo. 3z rsale žumaiistlks Od časa do časa je dobro malo po- , gledati v hlev neverjetno posurovele in podivjane žurnalistike, ki ponavlja, kar more najslabejšega roditi strupena. sovraštva polna strankarska »politika*, združena s špekulacijo na nevednost. Slučajno vzamem v roko za premembo mariborsko »Stražo* od 39. aprila. Njeni srčni izlivi so napisani čez praznike. V uvodniku čitam: Obsodba (nad Samostojno stranko namreč) je sklenjena: Smrt, nezprosna in neizogibna smrt. Razburjeni vzkliki, ki so posl. D. na zadnjem shodu doneli v obraz, preteč mu grozno pret-njo, ako se bo upal sploh izpregovori-ti», itd. To je morala »s kolom in gor-jačo*, kakor jo SLS izvaja v zadnjem ;:asu na shodih, — glej Radovljico. .Sedaj pride še časopis, v katerega pijejo aktivni duhovniki, in poziva s takšnimi besedami na poboj! Na isti strani prinaša ist list članek ^Nasilja brez konca*, v katerem pravi, da nas v času, ko gledamo v Genovo, še posebno »vznemirjajo dan na dan nove vesti o strašnih, srednjeveško - barbarskih izgredih v naši državi*, kjer »divjaški elementi hrume skozi vrata, v zaporih jetnike bijejo z vdovskimi žilami, suvajo, trpinčijo, obešajo krvavo razmesarjene v dimnika* itd., vsled česar «pošteni sodniki zapuščajo službo, ker nočejo postati rablji, — nepošteni pravdniki pa javno izjavljajo, da mora justica služiti partiji in režimu.* Ni druge razlage: Kaj takšnega je napisal človek, ki trpi še na drugem defektu, ne samo na slepi zagrizenosti. Takšne bujne in krvave fantazije na more imeti zdrav človek, v takšnih Holnih mesarskih slikah se razburja le kakšen abnormalen bledoličen slado-strastnik, ki uživa svoje bolne živčne senzacije v rdečih predstavah, ki jih potem pero napiše na potrpežljivi papir. , . , V isti številki pričenja drug hujska-ioč članek s pritožbo, da so seje ministrskega sveta tajne, — kakor da sije sploh kje mogoče misliti institucijo ministrskega sveta, ki bi zasedal javno. -f Zanella ne prizna nobenih pogajanj glede Reke. Bivši predsednik reške države. Riccardo Zanella, je poslal dr. Ninčiču in italijanskemu ministrskemu predsedniku de Facti v Genovo sledečo izjavo: »Smatram za svojo dolžnost, da Vas obvestim, da niti reška zakonita konstituanta niti reška zakonita vlada nista nikogar pooblastili, da se pogaja v imenu in na račun Reke, še manj pa, da bi sklepal teritorijalne, luške in železniške dogovore ali kaj sličnega. Zato Reka ne bo v nobeni obliki priznala niti smatrala zase obveznim kakih pogajani ali dogovorov, ki bi bili sklenjeni brez njenega zakonitega sodelovanja ali dovo- , Madžari podpirajo italijansko politiko na Reki. V reških italijanskih in jugoslovanskih krogih se živahno komentira razgovor madžarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena z urednikom »Corriere della Sera*, kateremu je izjavil grof Bethlen, da bo madžarska "delegacija zahtevala na konferenci v Genovi, da se otvori madžarski trgovini svobodna pot preko jugoslovanskega teritorija na Reko. — Italijani upajo, da bo ta zahteva znatno vplivala na pogajanja v Rapallu, češ, da bo jugoslovanska delegacija vsled tega popustijivejša napram Italiji v svojih zahtevah. Jugoslovanski krogi pa zopet upajo, da se bo naša vlada, odnosno naša delegacija, odločno uprla tej zahtevi in stala na stališču, da se ima rapallska pogodba brezpogojno izvršiti. Skrivnosti iz Zagreba. Minister prosvete gosp. Pribičevič je prispel na velikonočno nedeljo v Zagreb ter se je v sredo zvečer vrnil v Beograd. Imel je seveda še priliko, da pozdravi v sredo dopoldne v Zagreb prispelega predsednika Demokratske stranke g. Davidoviča. V sredo popoldne se jc mudilo v Zagrebu tudi nekaj Slovencev, med njimi n. pr. gospod Smodei, urednik »Slovenca*, g. dr. Brezigar, g. X., g. Y. in še mnogo drugih. Izgleda. da dandanes ni nič izrednega, če srečaš na Ilici tudi kakega Kranjca. Stvar pa ni tako enostavna. »Slovenec* je namreč izdal tajnost, da se je g. Pribičcvič pripelial »istočasno* z g. DaviJovieem v Zagreb v svrho. da ga kontrolira (sc. da ne bi morda vstopil v Radieev blok) in »ker namerava g. Davidovič tudi v Ljubljano, je pozval Pribičevči v Zagreb dr. M. Bre-zigarja.* »Slovenec* naj pove celo resnico! V Zagreb je bil namreč od Pribičeviča pozvan tudi g. Smodej, da dobi instrukcije za slučaj, ako bi g. Davidovič nameraval konspirirati s škofom Jeiličem proti staremu prijatelju g. Pribičeviča drju. Korošcu. Ker je namreč vsled izstopa muslimanskih ministrov iz kabineta glasom avten-jtičnih informacij »Slovenca* omajan kontrolo nad g. Davidovičem kadar pride v Ljubljano. Dr. M. Brozigar je bil klican kot zapisnikar. -f- Kako informirajo slovenski klerikalci hrvatske. Osiješka »Hrvatska Obrana* prinaša, očividno iz Ljubljane poslano notico o dr. Susteršičevi brošuri, v kateri med drugim piše: »Po iz-danju brošure je stranka mnogo pridobila. Predvsem moralno. Sedaj šele se je pokazala razlika med dr. Susterši-čem in voditelji SLS.* Tudi Anton Pesek je v »Jugoslaviji* pisal, da je z obsodbo v Ptuju in v Marihoru moralno pridobil. Klerikalna in Peskova morala je pač tem večja, čim bolj se razkriva njihova nemoralnost Čudimo se le. da niso klerikalci »Hrvatski Obrani* poročali, da je ljudstvo po iz-danju Susteršičeve brošure prirejalo javne manifestacije in jih obsipalo z belimi nagelni, kakor se je to dogodilo njihovemu zavezniku Antonu Pesku, ko se je vrnil iz Ptuja. -f- Nezaupnico sodnikom izreka gospod Pesek v svojem osebnem glasilu, ker v bodoče njegova »Jugoslavija* ne bo mogla nekaznovano obrekovati in klevetati. Tiskovne pravde bodo namreč sodila redna sodišča in ne več porotna. V uvodniku zdihuje Peskov organ: »če boš zdaj rekel to ali to jc korupcija, boš moral pred sodnijo najprej našteti po vrsti vse točke, ki govore za koruptnost.* Tako je, gospoda. Dosedaj ste bili vajeni klevetati in obrekovati z argumentacijo, da po-dučujjte ljudstvo in se zavzemate za njegove koristi. V bodoče bodete morali" svoje proti ministru ali j>a hlapcu naperjene očitke dokazati. Značilno za spoštovanje, ki ga goji organ g. Peska napram našim sodiščem, da na prav nizkoten način namigava, da se bodo šolniki dali zlorabljati v korist kateregakoli režima in da se bo z njihovo pomočjo zatrla svoboda kritike! -t- Naprednost in reakcijonarstvo Pod tem naslovom odgovarja znani organizator NSS in član Poskove klike na naš velikonočni uvodnik g. dr. Žerjava V članku ponavlja kleveto, da je »Jutro* v službi Susteršiča, in potem pove, da je resnično napredna stranka le ona, ki to načelo tudi dejansko izvaja Pisec se ni mogel hujše obsoditi. Če pogledamo »dolo* NSS: Velikanska onja za Peskovo osebo, na debelo organizirano obrekovanje v »Jugoslaviji*, popolnoma negativno delo obeh Poskovih poslancev, popolna in slepa uslužbenost klerikalni politiki, strastna udeležba pri vsaki gonji, osebni napadi. obenem pa popolna nedelavnost na strokovnem ali kulturnem polju: razvita demagogija in špekulacija na malkontentstvo. To so znaki »dejanskega izvajanja naprednosti* Peskove klike. In s takšnim »delom* za seboj si upa braniti sotrudnik »Jugoslavije* cinizcm v politiki! -j- čc*ko sokolstvo in pokret klerikalcev. »Sokolski vestnik*, organ ČOS, prinaša članek o tem, kako se je začela klerikalna stranka v podedujem času odkrito boriti ne le proti sokolstvu, marveč sploh prou naprednim institucijam. Organ ČOS douaja, da bi bilo potrebno, da se stvon jedin: stvena fronta vseh naprednih ljubit Legitimacije se potrjujejo proti predložit vi plačil listka med uradnimi urami, to je vsak delavnik med 6. in 7. uro pop. v odborovi sobi v Narodnem domu. Sokolski dom v Ljutomeru. Tudi Sokol v Ljutomeru hoče postaviti svoj dom. Pri zadnji seji obč. sveta se je sklepalo o prodaji obč. sveta v ta namen in sklenjeno je bilo s 14 proti 4 glasovom, da se prostor odstopi po prav nizki oenl Proti so glasovali trije klerikalci in en nemčur. zato pa sta glasovala 2 klerikalna člana obč. svetu na predlog in eden je celo rekel: »Sokol to zaslužil* Tudi bodo sami Ljutomerčani zastonj delali opeko v opekarni, ki bo računala samo olje. Lep pojav v današnjih časih. Šport Reprezentančna nogometna tekma med Zagrebom in Ljubljano se vrši v Zagrebu. J. N. S. je končnoveljavno sklenil, da se vrši nogometna tekma med reprezentančnima moštvoma ljubljanskega in zagrebškega nogometnega podsave-za dne 23. aprila v Zagrebu. Tekma je zelo važna z ozirom na sestavo državnega reprezentančnega moštva. — Na predlog podsaveznega. kapetana Dubravčiča :e sestava zagrebškega moštva nastopna: Friedrich. Ferderber, Šifer, Wasserlauf, Rupcc, Benkovič, Plazzeriant, Žisnaju, PerSka, Vinek, Šojat Rezerve: Pažur IT., Sterk, Bažunt, HOckmann. Celjski atletiki so igrali za velikonočne praznike v Beljaku in Celovcu. V Beljaku so zmagali proti »Villacher Šport Verein* z 2:0, v Celovcu pa je ostala proti tamošnjemu moštvu neodločena z 1:1. Listi omenjajo izmed Celjanov zlar sti tudi nam dobro znanega DUrrschmid-ta, ki je igral v reprezentančnem moštvu Slovenije. Nogomet v Pragi Včeraj v četrtek je igralo curiško msštvo »Blue Star* s češkoslovaškim prvakom »Sparto*. Sparta je zmagala 4 :1. Gosti so napravili dober vtis, vendar pa je Sparta z lahkoto zmagala. Scortala sta za Sparto-Janda dva in Ilojer dva. Prisotnih je bilo preko 0000 gledalcev. Reprezentativna nogometna tekma Holandlja :Danska 2: a V pondeljek se je vršila v Amsterdamu reprezentativna nogometna tekma med Holandijo in Dan sko. V to borbo je prišla Danska kot favorit, posebno vsled tcrra, ker je nedavno IIolandMa podlegla Belgi:i z 0: 4. Ho-landija pa je za tekmo z Dansko svoje moštvo popolnoma renovirala in zmagala po živalmi in napeti borbi sigurno z 2:0 (1:0). Klub slovenskih kolesarjev v Celju priredi v nedeljo dne 23. aprila prvo klu-bovo dirko na progi 15 km. Start in cili »ITotel Krona* z obratom v Petrov-čah. Ker se hodo na tej in prvi dveh prihodnjih dirkah izbirali dirkači za letošnje prvenstvene dirke kolesarskega podsaveza, se bodo brezdvomno vsi dirkači tetra kluba, ki imajo namen dirkati pri podsavezmh dirkah, udeležili te prve tekme. Dirkalna pristojbina znaša 5 Din. Prii.ive sprejema :o: Trgovina Kramar, .Tanko Bovlia ter mehanična delavnica Roje v Celju. Nemčija : Avstrija: V nedeljo dne 23. ma:a se vrši nogometna tekma med re- LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Petek, 21. aprila: »Anatol*. A. Sobota, 22. apriia: »Namišljeni bolnik.* C. Nedelja, 23. aprila: »Marija Stuart*. Izv. Ponedeljek. 24. aprila: »Namišljeni bolnik*. E. Torek, 25. aprila: Zaprto. Opera. (Petek, 21. aprila: »Madame Butterflv*. E. j Sobota, 22. aprila: ob pol 8. zvečer »Lui-za». A. j Nedelja, 23. aprila: »Holfmannove pripb- | vedke*. Gostovanje gospe Vesel-Pola iz Zagreba. Ivz. Ponedeljek, 24. aprila: Zaprto. Torek, 25. aprila: »Hoffmannovc pripo-vedkca. Gostovanje gospe Vesel-Pola iz Zagreba. D. • * • TEKMA ČEŠKIH PEVSKIH DRUŠTEV V PRAGL O Veliki noči je aranžirala v Pragi »Peveckd obec českoslo venska* pevsko tekmo, katere se je udeležilo 28 pevskih društev. Take vrste tekme so na češkem že nekaj tradicionalnega, dočim jih poizkušajo v drugih deželah šele uveljaviti V letošnjo jurv so bili povabljeni tudi jugoslovenski glasbeniki profesor zagrebškega konservatoriia Sirola, srbski skladatelj Milojevič in ljubljanski intendant ravnatelj Hubad. Pred tekmo je bilo dano pevskim društvom na izbero, naj b« uvrste po kvaliteti kakor mislijo, v eno izmed treh kategorij. Nekatera skromnejša društva, ki so nastopila v drugi kategoriji, bi se bila dala ravnotako dobro slišati tudi v prvi Presenečenje je pripravil visoki umetniški nivo nekaterih moravskih pevskih društev. Med moškimi zbori prve kategorije je produkcija »Smetane* tako nadkrilila vse druge zbore, da so poslušalci izgubili za druge skoro vse zanimanje, posebno ker je »Smetana* pel prvi Med ženskimi zbori prve kategorije ie vzbudilo posebno pozornost prosniM.o društvo »Vlastimila*. Med moškimi zbn-ri II. kategorije je presenetilo višovsko »Volne pevecke združeni*. Vsako društvo je pelo dve skladbi; eno določenn in eno, katero si je samo izbralo, po čemer se je sodil okus dirigentov. Največ zborov je volilo Foersterja (6), Kričko (4), Kličko (3), Smetano, Suka, Jindricha (2). Tekma je pokazala povprečno zelo visok nivo čeških pevskih društev. Premiera Wagnerjevega -Parsiialc» v Zagrebu se ne veliki petek, kakor ie bilo naznanjeno, nI vršila, najbrže radi nastale stavke solistov in orkestra, ker se jim še vedno niso zvišale plače. Vršila pa se bo, kakor poročajo zagreb-.-ri listi, v četrtek 27. t. m. »ParsifaH sa uprizori samo trikrat zaporedoma kot slavnostna predstava, potem pa zopet n priliki zagrebškega velesejma. Predstava traja 6 ur. Ena predstava bo namenjena predvsem za občinstvo izven Zagreba ki se bo zato začela že ob 2. popoldne. Intimno gledališče se osnuje, kakn-pišejo tamošnji listi, v kratkem v Osiie-ku pod vodstvom režiserja Beka, ki bo spravil na repertoar Strindberga, .Mae-terlincka, Hasencleveria itd. proti klerikalcem............ glasilo češkega sokolstva — so_«ce'1 to svojo gonjo zato, da bi nailazje obvarovali svoje raztrgane vrste pre-i popolnim razsulom. Le tako i;m je sploh mogoče prirediti orlovski zlet. za katerega delajo s hujskanjem reklamo tako na Češkem kot v Jugoslaviji. List opozarja Sokole, da naj bodo oprezni in naj pazijo na mahmacijc klerikalcev. Viorililci — meniprezentančnima moštvoma Avstrije tvieriKaiLi mL1' ' ... „ ____: c Nemčije. Sodil bo znani madžarski sodnik GerB. Zopet novi svetovni rekord v plavanju. Znani plavač John Weissmiiller od Chi- j cago Athletic Cluba, ki je šele pred j kratkim izboljšal nekatere svetovne re- 1 korde v plavanju, je postavil nov svetovni rekord na 500 vardov, ki jih je preplaval v 5:50.6. S tem je prekosU Normana Rossa, ki je dosedaj držal ta rekord, za 2.2 sekund. ODHOD »SMETANE* IZ LJUDLJANE. Po koncertu v sredo zvečer Je priredila Glasbena Matica »Smetanašem:- v ljubljanski filharmonični dvorani lep večer, katerega so se poteg naših glasbenikov udeležili tudi namestnik Hribar, načelnik dr. Skaberne in odbor in zbor Glasbene Matice. Vrstile so se lepe na-pitnice Češki in Jugoslaviji, bratstvu in umetnosti in »Smetana* in Kozlnov kvartet sta zapela vsak nekaj pesmi. Včeraj o pol enaistih so se zbrali tfSmetanaši* pred Prešernovim spomenikom na Marijinem trgu. Član »Smetane-, prof. Zelenka je v navdušenem govoru povdarial podobnost med našim Prešernom in češkim Kollarjem in se v imenu bratov Čehov poklonil velikemu slovenskemu pesniku. Položil je na spomenikov pestarement lep lovorov venec z napisom: »Pevsko druStvo Smetana — 1922», nakar so »Smetanaši* zapeli Smetanovo »Slava tebi*. V spremstvu velike množice so odšli Pražani po kosilu na kolodvor in se odpeljali z opoldanskim vlakom v Zagreb, kier priredi dva koncerta in to s par točkami (Axman, Suk, Kfidlo, Novak, Foerster) več kakor v Ljubljani. Iz nižin Ipjaiiiiiega življenja Sledeči dopis ljubljanskega tržnega nadzorstva bo zanimal tudi tiste, ki sicer njegovih poročil ne čitajo: Dne 20. aprila je uradna komisija mestnega magistrata pregledala trgovino in gostilniške prostore Ane Brenčič v Sv. Florijana ulici št 24. Komisija je clr.i^nala stvari, ki bi jih človek ne mo-^ef pričakovati v Ljubljani in ki mečejo r,;no luč v bedo nižjih slojev. * V gostilniškem lokalu samem vlada silen smrad po plesnosti in vlažnosti, ker najb'že prostori niso nikdar zračili; vse priprave, čase in jedilno orodje je umazano in neočiščeno. Skcno izgleda tudi v kuhinji Oba prostora sta tesna, temna, brez vsake ventilacije, za izvrševanje gostilničarskega obrata popolnoma neprimerna in zdravju škod.jiva. Posode, ki se nahajajo v obeh lokahh. so polne prisušenih ostankov jedil od več tednov nazaj. V kuhinji in gostiln. |e le nekai čaš in skled, ki služuo vsem gostom in domačemu osobju. V trgovini vlada uprav kaotičen nered. V predalih leže gnjile z gnojno plastjo pokrite klobase, stare plesnjive potice, fige in moka, polna podganjih odpadkov, v drugih predalih obrezane kosti, suho plesnjivo prašičje meso, odpadki piščancev. Vsa ta jedila so pokrita s podganjimi odpadki. Vršil se je v trgovini žganjetoč na drobno. V predalih za moko se nahaja skrajno umazano perib, hišne gospodinje, cunje, obleka, čevlji: različne cunje in perilo po predalih med živili. Steklenice kažejo znake, da niso bile sploh nikdar pomite, odkar so bile nove. Lokal sam na sebi ni bil nikdar pomit in očiščen in se po vseh kotih kopičijo odpadki podgan. Utis trgovine in blaga, ki se nahaja v njej, je naravnost neopisljiv. Ani Brenčič se pa vsa ta svinjarija ne zdi nič nepravilnega, usmrajene klobase označuje kot zelo dobre. Fo lastni Izjavi jih prodaja v trgovini in gostilni. Kupuje jih pa pri neznanih liudeh. (Klohasc iu me- so, ki ga donašajo iz dežele različni sumljivi elementi ki izdelujejo to blago iz mesa poginole živine in to blago po znižani ceni prodajajo). Natakarica v gostilni se nahaja šele pet dni v službi j in iznove, da ji gospodinja ne da gor-! ke vode, da bi poniila posodo. Poleg kuhinje se nahaja spalna soba natakarica. Soba je z deskami razdeljena v dva dela. V prvem se nahaja samo nekak zaboj kot postelja. Blazine in odeja so skrajno umazane, raztrgane, tako da se sploh ne vidi nikake prvotne barve več, temveč samo umazana barva blata. V drugem delu te sobe stanujeta dva moška; v tem lokalu vlada Ista svinjarija Na nasprotni strani se nahaja soba, kjer stanujejo štirje delavci: en mestni delavec, dva od firme T. in eden od stavbne družbe. Delavci plačujejo za sobo 400 K na mesec. Soba Izgleda takole: okna so zabita tako, da se že leta niso odprla, stene ln strop Je popolnoma črn, v sobi se nahajajo štirje zaboji kot postelie. V teh zaboiih se nahaiaio kot blazine in odeje strašno zamazane, blatne, raztrgane cunje. Soba napravi utis najgnusnejšega brluga, kjer bi si človek ne mogel predstavljati, da stanujejo ljudje. V prvem nadstropju se nahajajo sobe kot prenočišča. Te sobe zgledajo strašno. Po izpovedi natakarice in ostalih strank, ki stanujejo v tej hiši, ter policije, uporablja hišna gospodinja te sobe kot bordel. Perilo po posteljah se brez dvoma več let ni premenjalo. Najstrašnejše pa izgleda soba, kjer stanuje hišna gospodinja sama. Po sobi so razmetane strgane cunje, umazano perilo gospodinje, kosi obleke, čevlji, potrti, stoli, škatije, steklenice, nočne posode itd. Nered je neopisen; smrad po človeških odpadkih zadušljiv. V celi hiši se nahaja samo eno stranišče To stranišče uporabliajo vse stranke v hiši ter vsi sumljivi gostje te gostilne. Stranišče Je skrajno zamazano. Po Iziavah strank, ki stanujejo v hiši, zahteva Ana Brenčič. kot lastnica hiše. da morajo stranke v hiši pri njei kupovati. Po izjavah policije rt! vrše v gostilniških prostorih pogosto pretepi. Ana Brenčič ie skrajno zamazana in se vidi na njeni glavi, da le redko v letu uporablja vodo. Po iziavah strank v hisi živi od tajnega bordela, ki ga vzdržuje v svojih prostorih. Gostom in drugim strankam prodaja tako blago, kakor se je našlo v njeni gostilni. Predlaganje ie takojšno uradno za-tvorjenje trgovine in gostilne ter uvedeno postopanje za odvzetje gostilničar-ske koncesije in koncesije za trgovino z mešanim blagom, istotako odvzetje koncesiie za prenočišča ter odvzetje nepotrebnih sob, ker ie lastnica teh obr-tov, Ana Brenčič. absolutno nesposobna, da vodi gostilničarsko in trgovinsko obrt ter Je poleg tega osumljena, da se bavi z drugimi temnimi posli. Vsled pre-daie skrajno pokvarlenih živil Je vložena ovadba na državno pravdništvoj. To je sociialna ln kulturns slika, ki ne potrebuje kom en tati a- * Kralj med bolniki Naš kralj Aleksander je obiskal v sredo v Topoli bolnike tamkajšnje bolnišnice kralja Petra in se ž njimi prijazno razgo-varjal, Naletel je tudi na neko težko bolno'seljakinjo, ki ga je s solzami v očeh prosila pomoči. Kralj je pozval zato brzojavno dva zdravnika speci ja-lista iz Beograda, da jo izločita. * Princ Pavle v Zagrebu. Kakor do-znavajo »Novosti* iz zanesljivega vira, pride v kratkem princ Pavle v Zagreb za daljšo dobo. Princ Pavle bo stanoval v banskem dvorcu. * Romunska kraljica Marija, ki je bila v posetih pri svoji bolni hčerki Elizabeti, soprogi grškega prestolonaslednika, je v sredo odpotovala iz Aten. Kralj Aleksander je odpotoval včeraj zjutraj v spremstvu princa Pavla, in generala Hadžiča kraljici naspro- časa prenata na njenem ozemlju. Madžari in Avstrijci so pridržali največ lokomotiv. Zaradi tega bo naša delegacija zahtevala sedaj v Genovi, da se nam čimprej izroče one lokomotive, do katerih imamo nesporno pravico in ji je v tem oziru zajamčena tudi podpora delegacij ostalih držav Male antante, ki so istotako interesirane v tem vprašanju. Pričakovati je, da bo naša država glede razdelitve lokomotiv bivše monarhije uspela in da ne bodo potrebne nobene re-presalije proti Avstriji in Madžarski. • Monopolna tak3a a vžigalice. Uprava državnih monopolov je z odredbo z dne 1. aprila 1922 odredila, da se ima za tine vžigalic, ki niso bili predvideni v naredbi z dne 4. marca 1922 pobirati sledeča povišana monopolna taksa: male švedske »The Zawati Loncer*, škatljica s 35 do 50 klinčki po 28 par; male »So- Komaj je zapcstfl policijsko poslopje, je odšel zopet v pristanišče, skočil v drugič v reko, iz katere pa so ga zopet rešili mornarji. • Dvanajst oseb ntoullo. Iz Ulice poročajo: Na reki Drina se je v soboto zvečer pripetila grozna nesreča, ki je zahtevala 12 človeških žrtev. V čolnu se je nameravalo i« Bajine Bašte prepeljati preko Drine v Bosno osem moških, dve ženi in dva otroka. Vsled močnega vetra se je čoln prevrnil in vseh dvanajst oseb je padlo v visoko naraslo Drino. Ker ni bilo hitre pomoči, je vseh 12 oseb izginilo v valovih. Trupel še niso našli. * Nesreča na železnici. 331etni stražnik železniške policije ▼ Mariboru Lovrenc Kralj, je skočil včeraj opoldne pri tvor-nici klobas v Lajteršperku iz vlaka tako nesrečno, da je padel pod kolesa vagona in izgubil pri tem levo nogo. Dobil je vrhutega težke notranje poškodbo in so ga z rešilnim avtom prepeljali v bol- 13, m liCUCIdJA AJ.UAA4.H--a. EW£Al,JiVJ 1" I » ,,. • OC, ti v Čuprijo, odkoder se vrši potem I lo*, škatljica s 35 do 50 klinčki po 22 potovanje po notranji Srbiji, posebno1 par: male parafinske »Mikado-Ruše*, za-r «. t-_t::„- -vr—vojček od mehkega papirja do 80 klinč- po Šumadiji. Kraljica Marija bo poselila tudi grob pokojnega kralja Petra Osvoboditelja v Topoli, nakar se vrne v Romunijo. Verjetno je, da jo bo spremljal ineognito v Bukarešto tudi naš kralj. * Princesa Elizabeta, soproga grškega prestolonaslednika in sestra princese Mariole bo po poročilih iz Aten te dni operirana. Princesa se nahaja v blagoslovljenem stanu. * Politična sodna razprava v Mariboru. V Pesnici se je 19. marca vršil shod viničarjev, ki so ga priredili narodni socijallsti. Govoril je tudi poslanec samostojne kmetske stranke Mermolja, katerega je pozneje na prav de-magoški način napadel odgovorni urednik »Nove Pravde* Vlad. Kravos in mu zalučal v obraz: »Nič niste napravili! Prodali ste s« vladi!* Ko ga je posl. Mermolja nato pozval, naj ponovi očitek, je narodnemu socijalistu Kravosu takoj zastala sapa, pač pa so nahujskani ljudje pričeli vpiti: »Prodali ste nas Srbom!* Posl. Mermolja je vložil proti Kravosu nato tožbo in se je včeraj vršila v Mariboru razprava. Kravos je seveda vse junaško tajil in se je izgovarjal, da je samo očital samostojni kmetsld stranki, da se je prodala meščanski demokratski stranki. Mučen vtis je napravilo pričevanje prejšnjega tajnika samostojne kmetske stranke Znuderla, sedaj tajnika narodne socijalistične stranke, ki se je izneveril svoji prejšnji stranki samo zato. ker mu radi njegove nesposobnosti ni mogla preskrbeti službe ekonoma na nekem veleposestvu. Razprava je bila v svrho zaslišanja novih prič preložena. * Protestni shod v Sežani. V Sežani se vrši prihodnjo nedeljo ob 15. uri javen shod. katerega glavna točka je: «Naše stališče napram sklepu tržaškega deželnega sodišča glede rabe slovenskega jezika na tem sodišču in njemu podrejenih sodiščih.* Poročal bo poslanec dr. Wilfan. . * Eksplozijska katastrofa v Bitolju. O veliki eksploziji v Bitolju je bilo izr-dano slodeče uradno poročilo: Dne 18. t. m. se je vžgala v Bitolju topovska m uniči ja. Škoda je velikanska. Vse šipe, vrata in okna so popolnoma razbita! V mestu imajo vse hiše razpokli-ne in je okoli 30.000 oseb brez strehe. Število žrtev še ni znano, ker ni mogoče priti v oni del mesta, kjer je nastala eksplozija. Vsak trenutek je pričakovati še večje eksplozije. Ministrski svet je dovolil za prvo pomoč ponesrečenim milijon dinarjev. Voini minister general Vašič je ukazal komandantu v Skoplju. naj odpošlje v Bitolj vse razpoložljive vojne kuhinje in avtomobile. Vojaštvo se noč in dan trudi, da bi lokaliziralo požar in rešilo mesto popolnega uničenja. * Iz Hrastnika nam pišejo: Sestanek JDS, sklican na Veliki pondeljek je prav lepo uspel. Poročilo poslanca dr. Kukovca se je vzelo z odobravanjem v znanje, k besedi so ee pa zglasili tudi gg. dr. Koš ter rudarji Bevc, Hodej, Alt in Pod-studenšek kot zastopniki raznih delavskih organizacij, ki so bili tudi vabljeni k sestanku. Dasi se morda niso vsa mnenja ujemala, se je sestanek izvršil v najlepšem redu in miru, od nobene strani ni bilo čuti kake osebne žalitve, ki so prišle prt nas pri gotovih ljudeh v modo. Dostojni nasprotniki kakor tokrat, so r,am na naših sestankih in shodih vselej dobrodošli. * Ambulatorij protltuberkulozne lige. Asrilna protituberkulozna liga v Maribora je napravila velik korak naprej k uresničenju svojih načrtov. Pridobila je prostor ln sredstva za lasten ambulatorij. Liga je že pričela z deli ter se vrši slavnostna otvoritev amoulatorija že dne 1. maja. Ambulatorij se bo nahajal v Stolni nlici št. 3. Urejen bo po vzorcu najmodernejših evropskih ambulatorijev, * Vprašanje razdelitve lokomotiv blv-Se Avstro-Ogrske. Naša vlada namerava spraviti na genovsko konferenco tudi vprašanje razdelitve lokomotiv bivše Avstro-Ogrske med njene nasledstvene države in je tozadevno poslala našim ekonomskim ekspertom v Genovo posebna navodila. Kakor znano, so lokomotive ki se nahajajo sedaj v posameznih nasledstvenih državah, lastnina vseh na teritoriju bivše monarhije nastalih držav. Lokomotive pripadajo posameznim državam sorazmerno z železniškim omrežjem, ki jim je pripadlo. Po tem razmerju bi morala dobiti naša država veliko več lokomotiv kakor pa se jih je nahajalo za kov po 22 par; velike parafinske »Mika-do-Ruše», zavojček od mehkega papirja z 81 do 110 klinčki po 32 par, švedske normalne »Mikado-Ruše*, škatljica s 60 do 65 klinčki po 30 par. * V višjem kurzu vojne akademije v Beogradu bo se vršili te dni izpiti. Bilo je 51 kandidatov, med njimi en major in en češkoslovaški kapetan, ki so vsi napravili izpit z dobrim uspehom. » Incident v beograjskem gledališču. V umetniških krogih beogiajskih se živahno komentira dogodek, ki se je na Veliko noč pripetil v tamkajšnjem gledališču. Imel bi se isti večer peti »Rigolet-to*. Občinstvo je dolgo časa zaman čakalo na pričetek predstave, šele pozno so naznanili, da je ne bo in da se vrne vstopnina. Operni pevec Vojislav Turin-ski se namreč ni pravočasno vrnil z dopusta, a upravitelju Saši Biničkemu se ni posrečilo, uprizoriti ▼ zameno kak drug komad. Binički je vsled tega izvajal kon-sekvenee in podal ostavko. * Vojno-mirovinska likvidatura v LJubljani se ne ukine. Oddelek za socialno politiko pokrajinske uprave v Ljubljani objavlja: Parlamentarna komisija za redukcijo in revizijo državnih uradnikov je po intervenciji g. ministra za socialno politiko sklenila, da se vojno-mirovinska likvidatura v Ljubljani ne ukine, temveč da ostane tudi nadalje, kakor je predvidena po proračunskem predlogu za leto 1922, ker so razlogi za njen obstanek utemeljeni. * Invalidi-obrtnlkl. Kakor nam poročajo, je v invalidskem zavodu v Zemunu popolniti še 80 praznih mest za one invalide. ki se žele izučiti v kakem obrtu. Pouk traja 6 do 12 mesecev. Invalidi, ki po končanem kurzu položo mojstrski izpit, dobe od države brezobrestno posojilo za nabavo potrebnega orodja in materiala. Za čas pouka ▼ zavodu imajo invalidi brezplačno stanovanje, hrano, obleko, perilo, obutev in denarno nagrado po stvarni vrednosti svojega dela. Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl Mirko Pečanka, sinček-edinček višjega ravnatelja Ljub. kreditne banke, g. Ladislava Pečanke, v Celju pa v £2. letu svoje starosti bančni uradnik, g. Matko Benčan. Težko prizadetima rodbinama naše sožalje! * Ferijalni savez za potujoče dijake. Ferijalni savez je humanitarna institucija, kateri je svrha, da potujočim dijakom nudi sredstva in podporo pri potovanju za spoznavanje naše domovine in tujega sveta. Od tako orijentiranega dijaštva dobi naša domovina inteligenco, ki bo imela širše obzorje v kulturnem in nacionalnem pogledu. Ferialni savez preskrbi dijakom v prvi vrsti popust na železnicah in parobrodih, preskrbeti mora potujočemu dijaštvu v vsakem večjem kraju prenočišča in prehrano, bolnim dijakom pa počitniške kolonije v zdravih in lepih krajih. Ministrstvo saobračaja je ferijalnemu savezu dovolilo v svrho dijaških potovanj 75 odst. popust na vseh državnih železnicah in parobrodih. Ustanove se dijaški domovi na Bledu, ob plitviškem jezeru, v Topoli in drugod. Lansko leto je bilo v ferijalnem savezu organiziranih nad 25.000 dijakov. Od naše javnosti pričakuje ferijalni savez, da ne ho samo s simpatijo pozdravila njegovega delovanja, ampak da ga bo tudi materielno podpirala. * Nerednosti v poljski občinski upravL V Pulju so se že dalj časa razširjale vesti, da so se pod prejšnjo občinsko upravo vršile nerednosti zlasti v prehranjevalnem uradu. Novi mestni svet je odredil preiskavo, na podlagi katere je bila državnemu pravdništvu izročena ovadba. da se je prišlo v mestnem računskem oddelku na sled velikim neredostim. V stanovanju bivšega i/rednega komisarja se je vršila hišna preiskava. Zadeva vzbuja v Pulju veliko pozornost. * Nova hotelska stavba v Mariboru. Hotel »Stadt Wien», ki je že v jako slabem stanju in pa v bližini se nahajajoče razpadle koče, so kupili bratje Tavčar, ki zgrade od Aleksandrove ceste do ženskega učiteljišča velik, modern hoteL Gradnja prične že letos, * Invalidova beda Na Veliko noč je vojni invalid Gjorgje Marinkovič v Beogradu, ki se je preživljal samo s prodajanjem lista »Vojni Invalid*, zaradi velike bede dvakrat poizkušal izvršiti samomor, a je bil obakrat rešen. Odpeljal se je namreč z ladjo v Zemun in skočil med vožnjo v vodo, a so ga potniki pravočasno rešili. Na policiji je izjavil, da ga je do obunneea &na orivedla silna b«- nico. * Tatvine. Soprogi Gn. nadsvet. Ranta je bila dne 15. aprila na trgu v Ljubljani ukradena denarnica, v kateri je bilo 390 kron denarja in nekaj listin. — Josipu Rožancu je bilo dne 17. aprila zvečer iz dvorišča gostilne »Slepi Janez* ▼ Zapu-žah ukradeno 2000 K vredno moško kolo. • Slaba vest Pred kratkim sta kovaškemu mojstru Josipu Kunstlerju na Lepi poti v Ljubljani dva neznanca ponujala razno stare železo v nakup. Ker pa se je Kunstler, ki se mu je stvar zdela sumljiva, zanimal bolj za oba možakar-a, kakor za blago, sta jo naglo odkuri-la in izginila končno tudi stražniku izpred oči Sumi 83, da sto bila oba ruska begunca. — Enak dogodek se je pripetil tudi v Dravljah pri Ljubljani. Tam je namreč nekdo ponujal posestnici Mariji Rožarc pozlačeno žensko verižico z obeskom. Ko pa je Rožančeva zahtevala potrdilo o izvoru verižice, je neznanec pustil verižico in pobegnil naglih korakov proti Ljubljani Neznanec je imel 8e več takih verižic, ki so nedvomno vse sumljivega izvora. * Dva »zanesljiva* detektiva. Novo-sadsko okrožno sodišče se je bavilo te dni z zanimivim slučajem. Detektiva Ziv-ko Cičovački in Voja Šovljanski sta se morala namreč zagovarjati, ker sta v izvrševanju službe sprejela podkupnino. Zasačila sta trgovca Steina, da se peča z valutno trgovino in mu istočasno obljubila, da ga ne bosta naznanila, ako jima izplača tisoč dinarjev. Trgovec Stein je zadevo takoj naznanil sodišču, ki je šovljanskega obsodilo na tri leta ječe in 10 let izgube službe, Cičovačkega pa je zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo. • Bojevit brigadir. Kakor poročajo iz Gorice, je v Komnu novi brigadir v gostilni brez vzroka napadel slikarja Ke-lerja, ga zvezal in vrgel na tla ter ga z nogami teptal. Očividci so Sli klicat na pomoč župana, ki si je nadel svoj županski pas ter hitel v gostilno. V ime- postave je zahteval, naj brigadir (orožnik) takoj pusti Kelerja, ker je nedolžen. Brigadir je končno ubogal ter prosil župana oproščenj*. STANJE KULTURNIH RASTLIN V NAŠI DRŽAVL Stanje in napredovanje kulturnih rastlin v drugi polovici meseca marca t. L v kraljevini SHS. je po uradnem poročilu sledeče: 1.) Ozimna strne na žita napredujejo povoljno. Ranejše posejana so pokrila zemljo in imajo zeleno zdravo barvo. 2.) Jara strnena žita so posejana in so dobro vznikla, razun v goratih pokrajinah v katerih se sejanje dokončava 3.) Krmilne rastline, jeseni in spomladi zgodaj posejane, dobro napredujejo, ker imajo dovolj vlage. Nekatere se še sejejo in se zanje pripravljajo zemljišča. Prirodne livade so po poslednjem deževju dobro namočene in napredujejo. 4.) Sejanle koruze je v solnčnejših pokrajinah započelo. Po ostalih pokrajinah države se zemljišča za sejanje koruze naglo pripravljajo v velikem obsegu. 5.) Vrtni posevki napredujejo. Ker je bilo seme predrago, se ni posejalo toliko, kolikor se je želelo. 6.) Sadno drevje je v solnčnejših delih države docvetelo. V pravih sadnih pokrajinah, ki tvorijo gros našega sadjarstva, je zadnji mraz zadržal razcve-tenje, vendar Je drevje tako močno odgnalo. da obeta zdrave in jake kali. 7.) Vinogradi so v solnčnejših pokrajinah obrezani, v ostalih pokrajinah se obrezavanje dokončava. Cepljenje trte se je v zavodih In potom poduka vršilo intenzivno. Tudi po privatni inicijativi se je mnogo trte cepilo. 8.) Živina je vsled pomanjkanja krme znatno oslabela, ali je zdrava in se bo s svežo krmo hitro popravila. 9.) Vreme za poljsko delo je bilo zelo povoljno. Vsled lanske suše izsušena zemlja je namočena od obilnega zimskega snega in od obilnega zadnjega deževja. Oranje vsled tega nI zaostajalo. 10.) Elementarnih nezgod ni bilo, razun prilično oškodovanih zgradb v bazenu reke Kolubare in pritokov. TRŽNA POROČILA. Zagreb, 19. aprila. (Tedenski sejem.) Dovoz in dogon slab. kupci vzdržljivi. Bilo ie mnogo Italijanov, ki so nakupovali živino. Cene: (za kg žive teže) voli I. — II. 36 — 40 K. III. 22 — 28 K, krave II. 28 — 36 K, III. 16 — 22 K, mlada živina 26 — 38 K, teleta 40 — 44 K, svinje sremske debele 65 — 69 K, slabše 58 — 62 K, mlade 54 K; (za 100 kg) seno 750 — 1100 K, detelja 1100 — 1200 K, slama navadna 500 K, ovsena 900. Dunaj, 19. aprila. (Živinski sejem.) Na včerajšnji sejem v St. Marxu je bilo prignanih 4387 glav goveje živine, od tega je bilo 227 komadov domačih, 3919 iz Madžarske, 14 iz Jugoslavije in 227 iz Rumunije. Notlrali so (za 1 kg žive teže): voli 1100 — 1450 (tudi 1500) Ka, biki 850 — 1200 Ka, krave 800 1350 (posamezne do 1450) Ka. slaba živina 470 — 700 Ka. Oblave • Kvartet *Zika» priredi dne 22. t. m. v »Delavskem domu* na Jesenicah točno ob 7. uri zvečer koncert s programom: Mozart: kvartet v es-durn (Alle-gro, Andante, Menuet, Finale): Dvorak: kvartet v f-duru (amerikanskl kvartet, Allegro ma non tanto, Lento, Scherzo, Finale); Borodin: Nokturno; Čajkovskij: Jesenska pesem; Kreisler: Ljubezensko veselje. Predprodaja vstopnic v trgovini Zorč na Jesenicah. Po koncertu zveze vlakov proti Ljubljani, Kranjski gori in Bohinjski Bistrici. • Družabni večer ob priliki poseta predsednika Demokratske stranke posl. g. Ljube Davldoviča se vrši v soboto 22. t. m. zvečer ob pol 9. uri v Kazinski dvorani in ne kakor ie bilo pomotoma poročano v hotelu Tivoli. * Društvo «Soča» v Ljubljani opozarja svoje člane in prijatelje društva, da predava v soboto dne 22. t. m. točno ob 8. uri zvečer v salonu hotela Lloyd g. »Idealizem fn materijalizem*. Po preda-dobške fronte. Vstop prest. K obilni udeležbi vabi odbor. * Pevski zbor ljubljanskega državnega učiteljišča priredi v nedeljo dne 23. t. m. popoldanski izlet na Vrhniko. Ob tej priliki se vrši tudi koncert ob 5. uri popoldne v prid dijaškemu podpornemu skladu. Odhod vlaka na Vrhniko ob 1 uri 18 minut v Ljubljano se Izletniki vrnejo z Verda ob 10. uri zvečer. Pevski zbor vabi vse prijatelje lepega petja In učiteljskega naraščaja, da se udeleže izleta in lepega koncerta. * Četrto javno predavanje Zvonlmlra Bernota, glavnega urednika »Napreja.: »Idealizem in materijalizem*. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi na daljši govor, vendar ne nad 10 minut — Petek, 21. aprila 1922. Velika dvorana »Mestnega doma* v Ljubljani. Začetek točno ob 20., konec najpozneje ob 22. — Sedeži v I. vrsti po 5 Din, v II. — VL vrsti po 2 Din, v VII. — X. vrsti po 1 Din. Stojišče 50 par. • Podružnica Jugoslovenske Matice v Ormožu ie priredila nedavno svojo prvo društveno zabavo pod naslovom »Čajanka*, ki Je povsem dobro uspela in vrgla nad 10.000 K čistega dobička. Predsedstvo podružnice se tem potom zahvaljuje vsem, ki so na kakoršnikoli način sodelovali ali prispevali k tej prireditvi. Posebej bodi izrečena zahvala mora vzeti, da se bo morala kasneje dobavljeno blago kriti po visokem češkem kurzu. Vsled visokih uvoznih carin na bombažno blago v Poljski, je uvoz tega blaga v Poljsko onemogočen. V Jugosla viji in Rumuniji češkoslovaška bombažna industrija ne more vzdržati konkurence drugih držav vsled visokega stanja češkoslovaške krone. = Češkoslovaška razstavna ladja. V svrho zbližanja trgovinskih odnošajev Češkoslovaške z Jugoslavijo, Rumunijo in Bolgarsko si namerava uprava praška ga velikega sejma vzorcev nabaviti lac'j'i (7000 ton), ki bi plovila po Donavi ia li ia urejena deloma za razstavo, deloma z < prevoz tovorov. = Premet Italijanske banke 1921. Bai-ca d'ltalia je imela v letu 1921 prometa 560 milijard lir proti 50 milijardam v letu 1920. Obtok bankovcev se je reduciral za 2 milijardi, tekoči dolg pa je naraste! r-> 11 milijard. Poročilo banko naglasa, d;i italijansko gospodarstvo občutno trpi pod pritiskom splošne gospodarske krize. = Pred ukinjenjem dela v italijanskih žveplenikih. Lastniki žveplenikov v Siciliji so poslali vladi spomenico, v kateri javljajo, da bodo vsled močne konkuron ce Amerike kmalu prisiljeni, zapreti svoj* obrate. Italijanski ministrski svet ge bo o tem posvetoval. = Insolvence v Italiji. Plačila so vstavilo sledeče tvrdke: Importatori Esporta tori Federati, d. d. v Milanu (pasive 6.4 milijona, aktive 3.7 milijona lir); bombaž na tkalnica Antonio Milanese v Legna nu (pasive 10.3 milij., aktive 4.9 mik Ur); tkaninska tvrdka Roberto Savarese v Milanu, (pasive 1.3 miL, aktive 210.0C lir). = Naraščanje žitnih een v Madžarski. Iz Budimpešte poročajo: Posledica vlad ne preureditve izvoza moke je močno naraščanje cen na budimpeštanski blagovni borzL Vlada bo v bodoče dovolila Tzvoz rtene moke samo onim, ki bodo dobavili določeno množino pšenice za preskrbo državnega uradništva. = Statistika izgubljenih ladij. Po podatkih »Lloyds Registra* se je v letu 1921 izgubilo 585 ladij s težino 657.5o' ton. Večina teh ladij se je razbila. ——— . Borza Zagreb, devize: Berlin 25 — 25.50, Bukarešt 60 — 61.25, Milan 395 — 400, London 320 — 326, Newyork ček 73.5(1 — 74.50, Pariz 670 — 695, Praga 14,i — 150.50, Švica 1425 - 1450, Dunaj 0.92 _ 0 98, Budimpešta 930 — 9.50, Var Sava 2, valute: dolar 72 — 72.50, funt« 315, franki 670 — 685, marke 26.a0 -28, lire 390 — 395. Banka za Primorje 165 — 175. Trg. obrtna banka 61.50 — 62.50. Brodska banka 93. Hrvat, eskomptna banka 195 — 197. Jadranska banka 280 — 300. Jugoslavenske banka 121 — 122. Ljub. kreditna banka 248. Slavenska banka 120 — 122-50. Praštediona 1522.50 — 1555. Rečka pučka banka 110 — 122.50 Slov. eskomptna banka 160. Srpska banka 183 — 185. Eksploatacija drva 145. Dubrov. parobrodna družba 1400 - 144". Goranin 164. Nar. šumska industrija 130 — 137.50. Našička industrija drva 124 — 125. Gutman 335 — 340. Slavonija 125 — 130. , Union 720 — 730. * Ljub. strojne tovarne 210. Trbov. premogokopna druž. 260 — 2o5. Beograd, devize: Dunaj 0.98, Berlin 25.50, Pešta 9.60, Bukarešta 62, Rim 402, London 323 — 325, Newyork 73 — 75, Pariz 685, Praga 148, valute: avsir. krone 1.10, leji 59. Dunaj, devize: Zagreb 25.97 — 26.03. Beograd 103.48 — 103.72, Berlin 27J2\-j — 27.42V2, Budimpešta 9.82 — 9.83, London 339 — 350, Milan 415.70 - 416.39 Newyork 7669 — 7681, Pariz 712.50 — 713.50, Praga 152.40 — 152.60, Sofija 5320 — 53.30, Varšava 2 — 2.04, Curih 1491.25 — 1493.75, valute: dolarji 7619 — 7631, levi 52.20 — 52.30, n. marke 27.45 — 27.55. funti 335.75 — 33625. franc. franki 709.50 — 710.50, lire 413.70 — 41420, dinarji 103.58 — 103.82, poljske marke 2 - 2.04, leji 55.94 — 56.06, švic. franki 1488.75 — 1491.25, češke krone 153.30 — 153.50, madž. krone nova emisija 9.82 — 9.88. Curih, Berlin 1.78, Newyork 514, London 22.72, Pariz 47.85, Milan 27.92, Pra- = Izvoz lahkih konj. Ker je od ko »ti 1-genta lahkih konj, odobrenega za izvoz preko Gornje Radgone, ostalo neizvoženo še 190 konj, je poljedelski minister rešil, da se ti konji izvozijo: preko eariiamice v Gružu 150 in preko carinarnice v Gornji Radgoni 40 komadov. = Poljaki na zagrebškem ztora. Kakor poročajo iz Zagreba. Doda tuli po!jske tvrdke razstavile na zagrebškem zboru svoje izdelke. V ta namen sa beta na prostoru zagrebškega zbora zgralila dva paviljona. = Tvornica aeroplanov v *%rodn na Savi. V Brodu na Pavi sa bo polog tvornice vagonov uredila tudi ivor.raa aeroplanov. Osnovatelji te tvornice *o ladjedelnica v Kraljeviči, nemška tvornica vagonov Pathe, tvornica aeroplanov v Hamburgu in neke domače tar.k •. = Beograjska borza bo imila dne ?0. aprila ob 9. uri svojo 22. redao letno skupščino. = Hranilnica ln posojilnica v Grižah pri Celju r. z. z n. z. ima £ '-»i obč-i rbor dne 23. aprila ob a uri zjutraj v domači šoli = Za gospodarski napredek Banije, Like in Krbave. Na plenarni seji nadzorstvenega sveta zveze srbskih kmetijskih zadrug v Zagrebu 23. m. m. se je sklenilo da se iz sredstev zveze določita 2 milijona kron za gospodarski napredek in pospeševanje Banije, Like in Krbave. Uprizarjala se bodo iz tega fonda predavanja o modernem kmetijstvu in ustanavljali kmetijski kurzi in šole. Ta vsota se ffa 1.0.25, Budimpešta 0.65, Zagreb 1.6t\ bo uporabljala tudi za materialno pomoč j Varšava 0.14, Dunaj 0.06'/«, avstrii. žig zadrugam in za ustanavljanje gospodinj- j krone 0.O67/,. skih kurzov. Ravno tako se bo skušalo osnovati sadjarsko in vinarsko gospodarstvo v Virginmostu. =*» Nemški avtomobili na račun reparacij. Prometno ministrstvo je sestavilo posebno komisijo, ki bo izvršila t>re,-'cd in prejem avtomobilov, ki jih bo prej'io ministrstvo po odloku repa-acijske komi sije od Nemčije na račun reparacij. = Cene češkoslovaškega Izvoznega sladkorja znižane. Da se doseže pariteta svetovnega trga, je Češkoslovaška sladkorna izvozna družba znižala cene vsem vrstam sladkorja za pol Kč pri kg. =» Položaj češkoslovaške bombažne Industrije se še ni zboljšal, pač pa še poslabšal vsled ponovnega narastka češkoslovaške krone. Domači konznm ne kupuje, ker se nadeja, da bo češkoslovaška krona še naraščala, a inozemstvo ne ma- vsem darevateljem iz Središča in Ivani-;™ kupovati, ker iz istega vzroka manj- Lk» vsaka. kalkulaciiska možnost, ce se Berlin, Italija 1518.10 — 1521.90, vzorno j London 1240.90 — 1244.10, Newyork 281.14 — 286, Pariz 260920 — 2615.80. Švica 543320 — 5446.80, Dunaj 3.70V- — 3.74*4, Praga 56025 — 561.75, Budimpešta" 35.85 — 36 03, Bukarešta 2.1C. Zagreb 92, Sofija 196.75 — 19725. Praga, devize: Berlin 17.75 — 18.15, Curih 978 — 982, Milan 273 — 275, Pariz 467 — 469, London 221.87 — 223.87, Newyork 50.15 — 50.75, Beograd 66.5« — 67.50, Sofija 34.35 — 35.15, Dunaj 0.55J/4 — 0.75*/«, Varšava 123% — 1.43V2, Budimpešta 6.17% — 6.571/* valute: n. marka 17.75 - 18.15, švicarski franki 973 — 977, lire 270 — 272, franc. franki 464 — 466, funti 220.87 — 222.87, dolarji 49.95 — 50.55, dinarji 6650 — 67.50, levi 33.10 — 33.90, avstrlj. krene 0.60 — 0.80. poljske marke 123*4 — 1.43%, madž. krone 6.171'? — 6-57' .. FRANI SLAV NUSIC: Devetstopetnajsto Tragedija naroda. »Toda kje je on?» nadaljuje deca. »Tam, tam, vidiš, daleč za onimi planinami, kjer se Mjejo ljudje s puškami in topovi, tam stoji med svojimi vojaku« Umolknejo otroci, umolkne tudi kralj. Klic gospodinje prekine tišino. Tudi kralj ni zadrzeval vec otrok. Tiho so odšli iz sobe in ko vidi, da jc ostal sam s svojim spremstvom jih zaprosi: »Pustite me samega!* Odšli so v druge sobane, kjer so se tiho m dolgo razgovar-jali. Nekaj ur je ostal kralj sam v sobi m ni pustil nikogar k sebi. Morda je sedaj počival, po tem težkem svidenju z otroci, kar ga je neobičajno pretreslo. Adjutant se je dvakrat, trikrat približal kraljevim sobanam in posluhnil. Toda v sobi je vladala mrtva tišina ia nihče ga ni hotel vznemirjati. Do kralja niso prodrli kriki, ne vikanje množice beguncev, ki je prihajala iz trga ter se gostila v ulici, vodeči proti Lipami. To gručo bo srečal na svojem potu čez Kosovka polja. Tam gazi utrujena pod težkim tovorom skrbi čez Kosovska močvirja. Skozi ta tužni špalir beguncev bo stopal, pozdravljalo ga bo sočustvo, enako, kakor ga on nosi v svoji duši do tega ubogega naroda. Že sedaj jih je srečaval na poti proti Prištini, pozdravljal se z njimi in v teh pozdravih je se vedno dihala vera, s katero je skušal potolažiti tudi druge se zgodi sedaj? Saj je tudi on zgubil vsako vero Morda ga mučijo take misli ali pa je stopila predenj usoda, Ivi se vse iasnejše pojavlja v črnem oblaku, visečem nad Sr-' biio, uašimi polji in gorami. Izmotala se je iz vozla dogodkov, zlobno se režeča je stopila pred sivega kralja. «Kaj meniš, da uideš usodi, sojeni tvojem« imenu?* mu Sepeče s hripavim glasom. Kadarkoli ie starec v teh težkih dneh razmišljal o svoji l; sodi, vselej so njegovo čelo orosile hladne solze in zakril si ie oči z dlanjo. «Ali je res, da ie vsaka katastrofa srbskega naroda zve-zaaa z imenom Karagjorgjevičem? In vselej takrat, kadar vstanejo, da na svojih ramenih in s svojim imenom bijejo boj /u svobodo naroda? je šepetal starec sam zase ter se spomnil pri tem, kako je bila nekoč veličastna ustaja srbskega naroda krvavo zadušena s sovražnikovo poplavo kakor sedaj. Detinski strah ga objame, baš kakor 1913. leta. Stoletnica srbskega propada je starega kralja napolnila z nerazumljivo slutnjo, da se je ves tresel pred tem letom, kakor pred črnim demonom. Ko je sprejemal v beog. dvoru čestitke na dan novega leta, je bil ves potrt. Vse leto so ga trle težke slutnje. Nestrpno, v silnih skrbeh je spremljal razvoj londonske konference. Ko so sc razgovori prekinili in se začeli novi boji pod Odrinom, je stari kralj obupno klonil glavo. Nikakor se ni nrotivi!, da izpolnemo zavezniško dolžnost napram Bolgarom roda skomizgnil je z glavo. 44 - .Kaka usoda! Srb! se bodo zopet borili na Marici! In s strahom se je spomnil te najkrvavejše besede iz srbske zgodovine. Spremljal je dogodke in mozek njegov je drhtel In 16. junij, ko je bolgarski kralj z oboroženo roko razbil zavezo balkanskih narodov, je padel zopet v leto 1913. Koliko noči brez sna in polnih skrbi je preživel tedaj starec. Ni se bal boja z Bolgari, zaupal je svoji vojski; vedel je, da ostali balkanski zavezniki ne bodo šli z Bolgari isto pot. Toda za dogodki z bolgarskim zločinom je slutil nekaj drugega, groznega kar dviguje Bolgarsko na noge in preti Srbiji s poginom. Kolikor pa se je bal 13. leta, s tako otročjo radostjo je dočakal bukareški mir. 1914. letu pa ie šel nasproti lahkega in mirnega srca in ni slutil, da se baš v tem letu izpolnijo stvari, katerih ni prineslo lansko leto. Zdaj so prišli. Vstaja zgodovinska katastrofa, zvezana z imenom Karagjorgjevičev, stoletnica propada srbskega naroda, in njihov vodja jih popelje na beg. «Svetujejo mi, da bežim, da se umaknem.* Sto let zgodovinske krivice nosim na svojem imenu in daljni vnuk mora zopet zapustiti svojo domovino, kakor njegov ded. Oni mi pa svetujeio. da bežim ter me hočejo prepričati z nepobitnimi dokazi. Tako so morda tudi mojemu dedu svetovali, toda zgodovina je šla preko njih in je zapisala samo dejstvo v svoje knjige.* . . „ , x V teh mislih se mu približuje zopet neizbežna, zločesta usoda ter dviguje, demonu podobna svojo glavo pred njim, _______( mu polaga mrtvaško roko na njegove slabe rame. Šepeče s A kaj hripavim glasom, zlobno se režeče: «Kaj si res mislil, da uideš usodi, sojeni tvojemu imenu?« Od težkih misli prevzet, se kralj v trenutku strese po vsem telesu, ledeno kri pretrese vročica. Stopi k vratom, jih odpre in pokliče s tihim glasom: »Polkovnik*. Adjutant ga najde razburjenega, plamtečih oči. Takoj spozna, da se kralj nahaja v težki krizi, kakor še nikoli, ter pozove vse spremstvo v sobo. In vsi se zberejo krog njega. Kolena se nra šibijo, neoziraioč se na spremstvo, zašepece nerazumljive besede. Naposled sede za mizo, kjer je ležal razprostrti zemljevid Kosovskega polja in dvigne svojo glavo. •Stopite bliže,* pomiri jih s svojim pogledom. Vsi pnsto- P 3°«Vidite'* jim kaže s svinčnikom na zemljevidu, naša fronta se razprostira takole. Od Kačanika v smeri na Binačko Mo-ravo, od jugozapada proti severovzhodu. Ali ni tako?* »Je veličanstvo!* Z ledji je obrnjena na Kosovo. Nemci prihajajo ob Ibra in Labi, jutri se bomo že nahajali med dvema ognjema. Kaj naj storimo sedaj? Nihče ne odgovori, kakor bi vprašal kralj samega sebe. «Naše levo krilo se mora umakniti semkaj do Sitnice. Taka fronta zagrabi in se brani lahko obenem pred napadi Bolgarov in Nemcev.* . , »Niti tega ne moremo držati* pripomni adjutant, toda kralj mu preseče besedo. »Fronto razvijemo ob desni obali Sitnice ter zapremo tako Ibarski klanec in cesto v Peč, dre- niari klanec, kjer prideš v Diakovico, Cernovellski ter pot v Prizren. Naslonili bi se na Čičavico, Goleš in Jezerske gore, med nami pa bi tekla Sitnica. Zmagati ne moremo, toda bijemo se še lahko.* Kralj jih pogleda in oči mu zažare v nenavadnem sijaju. Mladostno se dvigne, izpregovori z jasnim in odločnim glasom: »Na Sitnici sprejmemo odločilno bitko. Tam naj se še enkrat reši usoda Srbije. Mar ne?* Kralj nekoliko časa molči, potem pa pridene še enkrat s svečanim glasom: •Postavim se na čelo svoje vojske in tukaj na Sitnici bomo vsi poginili.* Spremstvo umolkne; o nemožnosti tega dejstva so bili vsi prepričani in vedeli so, da je to samo trenutno razpoloženje kraljevo. Divili so se svežim močem starčeve duše. Kralj nadaljuje: •Da, tukaj na Sitnici poginem. Življenje Srbije je moje življenje. Če umira ona, naj iaz živim? Močem poginiti v poslednji, odločilni borbi. Nobenih svetov, nikakega prigovarjanja, nikakega preprečevanja, taka je moja poslednja in ne-omahljiva odločitev.* Kralj resnično ni želel nikakega ugovora. Čelo njegovo se je razvedrilo, svetlo so zasijale oči in zaupanja polni glas je izražal veliko radost, kakor bi našel srečni izhod vsem svojim skrbem in nezgodam. V tišini, ki je zavladala, je zopet razmišljal visokoletece sanje o poginu na Sitnici. Preselil se je v carstvo sna, v car-stvo bajk, ustnice so zadrhtele v zadovoljnem smehu. Čutil je, da ie v tem trenutku premagal neizbežnega demona, stalno šepetajočega mu s svojih hrapavim glasom: »Kaj si menil, da uideš usodi, sojeni tvojemu imenu?* Nikdar še ni zgodovina nudila vladarju tako lepega sna kot sedaj, poginiti na Kosovem, kjer se je nekoč potopilo dvoje kron v krvi. Njega je izbrala zgodovina in smrt je vendar tako majhna žrtev za to čast, ki mu jo zgodovina izkazuje. Ali se ji sme odreči? Toda zgodovina je še milostljivejša, kakor je mislil prvi trenutek. Ponudila mu je priliko, da s krvavim peresom popravi v knjigi mesto, pred stoletji zapisano in ki je njegovemu neoskrunjenemu imenu prineslo toliko krivice. S svojo smrtjo bo pokazal, da Karagjorgieviči ne zapuščajo svojega naroda v dnevih obupa in trpljenja in da beg prvega Karagjorgjeviča, ni pomenil zapuščanja naroda in njegove revolucije. Ves zadivljen od teh misli, pogleda še enkrat skozi okno na široko Kosovo in v njegovem ozadju se dvigajoče mrke gore Šara in Črne gore. Pogled se mu ustavi na bližnjem Ve-terniku, kjer vodi cesta v Gračanico. Zopet zašije obličje v blaženih mislih, prevzetih od veličine trenutka. Obrne se k adjutantu in zapove: »Pripravite vse potrebno. Jutri zjutraj se izpovem v ura- čanici.* Kralj je odločil in si je izvolil nebeško kraljestva (Dalje prihodnjič., ZDRAVILIŠČE SLATINA RADENCL Kadi svoje razkošne lego ob vznožju Slovenskih goric blizu Radgone nudi zdravilišče -»Slatina Radenci* najboljšo priliko za zdravljenje raznih bolezni, zlasti so potom naravnih ogljično kisel-ih in mineralnih kopeljih pri zdravljenju srčnih hib zdravljenja uspešna in kopelji enakovredna s slovitimi zdravilišči v Nauheimu, Frantiskovh lažnih ln Marijinih toplicah. Neposredni učinek takih kopelji je na periferni sistem žil (njhovo okrepčanie) na krvni pritisk, delovanje srca, utripanje 2ile in nazadovanje velikost srca tako siguren, da se da v kratkem ugotoviti. Z ogljikovo kislino se zdravi približno 5 tednov. Ker nI v celi Jugoslaviji drugih primernih toplic za zdravljenje srca, je dobilo Zdravilišče Slatina Radenci hne »Zdravilišče srčnih bolezni*. Vsled velike množine litija in drugih •soli upivaio radenske slatine bodisi kot kopeli, bodisi kot pijača izborno na rev-matizem, protin, sladkorno bolezen, led kakor vične iu nešteto drugih bolezni, črevesna in želodčna. Začnimo ceniti naša prirodna in lepa zdravilišča s tem, da jih posetimo v lastno in korist domovine. ROGAŠKA SLATINA. V sredo dne 12. aprila se nam je nudil prišlecem iz kolodvora prizor, ki je vzbudil v vseh veliko ogorčenje. Tukajšnp konjao je vpričo veliko ljudi in otrok obstrelil majhnega psička, ki se je četrt ure zvijal in mučil, predno je poginil- Ako psa že ustreli, nič ne de, a da ga pusti pred otroci sredi zdravilišča trpinčiti, je neču-ven škandal. Okrajno glavarstvo v Ptuju prosimo, da pokliče omenjenega kon-jača na odgovornost ter mu sploh naj prepove, nastopati tako neusmiljeno v svetovnem zdravilišču, kakor je Rog. Slatina. Odgovorni urednik Fr. B r o z o v i 5. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Vremensko L jablana, 20 aprila 1922. __ pofočilo Ljubljana 306 m nsd morjem Kraj opazovanja Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . i Zagreb , . j Beograd . Dunaj . . Praga . • Inomost. , ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 760 0 760*3 7620 757-0 757-7 761-8 763-7 Zračna temperatura 4-8 97 6-3 70 9-0 4-0 ~5-0 Veter Oblačno Padavine 0-10 mm dež 283 oblačno — dež — 5-0 oblačno — več obl. 2-0 oblačno 30 V Liubliani barometer višji, temper. normalna. — jug. vsh. bresvetra ser. vsh. n bresvetra ser rap. bresvetra Solnce vzhaja ob 5 01, zahaja ob 18 57. «cn>«]* «• ao b*M« Oto, s-—, raakik tatfilMMi S b*ss« I Otm. — Trge«*) nM, a» •FOTiMalM <• 00 bM«S 6 Ota, mtlk ud*«*«* S mm<* a Dl«. - PMi n upr* (Lakta «■<« • — taamkali.) N« •pnianja m edgo»ar|« ta, tka 1* «pr»Sn>)» prtloiaaa mak« n adgmr. — Tehniški uradnik sšea v svrho slovenske kon-veraaeije neodvisno damo gradnje starosti v Ljubljani sli okolici. Dopisi v nemškem jezika blagovolijo saj se podati upravi »Jutra* pod »Prijateljstvo*. 1116 Poslovodja, 1106 s;daj vodeč večjo tvrdko na deželi, želi s 1. junijem ali •po dogovora nastopiti enako Mesto. Cenjene dopise ped »Marljivost* na npr. »Jutra*. Koreapondentlnja, zmotna slovenske in nemške stenografije s prakso se iiče za večje tovarniško podjetje v Ljubljani. Ponudbe na opravo »Jutra* pod št. 52/a. ti Stroj 2001 za cementno strešno zrezno opeko izdelovati, skoraj nov, se proda. Več se zre pri zid. mojstra Jaija Ferane v Trbovljah. Otroška postelj, prav dobro ohranjena, s mrežo in predalom te proda. Ogleda se jo lahko od 18. t m. dalje. Naslov pove uprava »Jutra*. Kupim „XiJablJanskl Zvon" letnike 1896. 1897, 1911, 1916, 1917, 1918 pa tu.ii ostale in ..Dom ln svet" letnike 1888 do 1890 in 1911 de 1921 kapi Tiskovna zadruga t Ljubljani. Prešernova ulica 54. Glavno zastopstvo tvrdke Velika zaloga kanditov keksov čokolade J Ljubljana, Krakov trg it 8 da debelo. ■ Aktualna knjižica! : Dr. Teodor Bartošek: Moderna dražba in cerkev. Broš. 4 Din, po pošti 20 p več. V komisijski zalogi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. 2 in 3% tone, generalno popravljeni, nndi1112 ]. Goreč, Ljubljana. Hal večja Ubira 819/e it F . . la rokavlo pri tvrdkl A. & E. Skaberne Ljubljana, Mastni trg 10. 1 O- Bernatovič se dobe še po jako nizki ceni: moške obleke........od 160 Din naprej Raglani...........od 250 Din napre moške hlafce.........od 80 Din napre damski plašči........od 150 Din naprej damski kostumi.......od 180 Djn naprej damske modne obleke . . . . od 200 Din naprej damska krila........od 60 Din naprej in bluze..........od 30 Din napre) Spomladne novosti vedno v zalogi. 877 ■■■■»»■■■■•■■■■•■■■■■■a f^HT* Išče se akordant ti suB&retro v večjem podjetja s takojšnjim nastopom. 1110 Ponudbe pod „StrokovnJak" na upravo «Jutra>» ____ Oddam stanovalci e s 3 sobami in priti klinami v neposredni bližini živilskega trga v zameno za ravno tako obsežno ali večje stanovanje (tudi v novi biši) v bližini justične palače ali poete. Selitvene stroške poravnam, ev. plačam tudi stanovanje zamenjalcu za 2 leti. — Ponudbe pod prikladno" na An. zav. Drago Beseljak in drag, Ljubljana, Sodna nliea 5. 1111 Sppejme se tafcoj samostojen preddelavec kot vodja oddelka n izdelouanjt mili In lino v večji asalapskl tovorni. ten Ponudbe pod št. 100 no nprnvaiStvo „3ntrnw. 1036 je najboljši pisalni stroji Ant Rud. Legat specialna trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami Samoprodaja pisalnega stroja ,C0UTJ/iSJ/7^L' sa vso Slovenijo. lastna delavnica ya popravila pisalnih Strojev vseh sistemov. M[aribor Cenik in prospekt br^plačno. 7tt*fon 100 In ST. ulica }teo. 7.