Iskra glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra-kranj Številka 16 - leto XIV. - 10 maj 1975 siMBei»BHasMMMBesMeeeee«Befi»eeiiBeeeiiaeBe Delo naših rok Slovenija je danes na ravni srednje razvitih evropskih držav, glede razvitosti posameznih oblik družbenega standarda pa že presega marsikatero gospodarsko razvitejšo deželo. Po narodnem dohodku na prebivalca je naša republika že presegla Italijo in se zelo približala Avstriji. To je le nekaj temeljnih ugotovitev predsednika IS Skupščine SR Slovenije Andreja Marinca na velikem zborovanju v Ajdovščini ob tridesetletnici ustanovitve prve slovenske vlade. Naniza! pa je tudi vrsto primerjalnih številk, ki te ugotovitve neizpodbitno izpričujejo: od osvoboditve do danes se je število zaposlenih povečalo za dva in po! krat, industrijska proizvodnja za desetkrat, število kmečkega prebivalstva se je zmanjšalo od več ko 50 odstotkov na 17 odstotkov, ob tem pa se je kmetijska proizvodnja povečala za dvakrat itn. Navsezadnje številke niso vse. Zadosti je, če se človek ozre okoli sebe, če primerja naše življenje in tisto, kar smo imeli takrat, s tem, kar imamo danes. Brez pretiravanja in brez narejene skromnosti lahko naši delovni ljudje s ponosom pokažejo na sadove svojega dela in se, pohvalijo, da je bilo obdobje teh trideset let po drugi svetovni vojni izjemno dragoceno tako za vse jugoslovanske narode, kot tudi za Slovence. Marsikaj smo začeli tako rekoč iz nič, iz kupov vojnih mševin in s preprostim orodjem, ki ga je delavec sam prinese! na gradbišče ali v delavnico. Na teh gradbiščih, iz teh delavnic smo ustvarili moderne tovarne, danes imamo sodobnejše ceste in železnice, svoje ladje in letala. Sezidali smo veliko stanovanj in jih še zidamo. Ker imamo vsi skupaj več, ker smo kot družba postali bogatejši, lahko pomagamo sedaj tudi teko imenovanim manj razvitim krajem. Dosegli smo, da lahko hodijo vsi naši otroci v osnovno šolo in da študira na naših višjih in visokih šolah večji odstotek Prebivalstva kot na primer v sosednji Italiji ali Avstriji. Tudi to znanje, ki si ga pridobivajo Paše mlade generacije, nas sme upravičeno navdajati s samozaupanjem v še boljši jutrišnji dan. Vse to smo dosegli svobodni 'n neodvisni, v samoupravni socialistični družbi, ki smo si jo sami zasnovah in organizirali. Seveda ob vsem tem ne kaže zanikati tudi težav in včasih spodrsljajev, ki se nam primerijo. A kdo naredi vselej vse Prav, komu gre vedno vse kot Po maslu? Najbrž nikomur. Zato bi bilo nemara prav, da ob tndeset/etnici po/j stvarno ocenjujemo velikanske dosežke Prehojene poti in ne jemljemo v misel — kar preradi počnemo — le tistega, kar je kdaj narobe. Marko Jakše Naših trideset let Te dni po naši domovini in tudi v svetu proslavljamo 30. obletnico zmage nad fašizmom, kar je pomenilo tedaj konec II. svetovne vojne v Evropi. S ponosom se spominjamo prispevka naše NOV v borbi proti fašizmu. Kot majhen narod smo zelo veliko prispevali k uničenju strašnega, do zob oboroženega sovražnika. Spominjamo se tistih nepopisno srečnih in lepih spomladanskih majskih dni leta 1945, ko nam je zopet zasijala velika svoboda. Spominjamo se tudi naših padlih in ubitih, mučenih in pregnanih in se globoko klanjamo njihovemu spominu. In v mislih se spominjamo tudi, kako smo morali takoj zamenjati puške z lopatami in krampi za obnovo porušene in požgane domovine. S ponosom po 30. letih ogledujemo uspehe našega dela. s katerim smo novi, mlajši generaciji zagotovili lepšo prihodnost. Na mlajšo generacijo danes prenašamo izkušnje iz NOV in jih pripravljamo za morebitni potrebni vseljudski odpor, če bi še komu prišlo na misel, da bi nam skušal kratiti našo svobodo in neodvisnost. V tridesetih letih se je v tem našem svetu marsikaj spremenilo. Nekateri, ki jim je naša neodvisna in neuvrščena politika trn v peti, skušajo danes zmanjševati vlogo naše NOV v II. svetovni vojni. Mi, bivši borci, to odločno odklanjamo in zahtevamo, da se vsakogar ocenjuje po njegovih prispevkih in žrtvah, ki jih je prispeval v borbi proti fašizmu v II. svetovni V°jn'' - Franc Križnar POGOVOR Z NARODNIM HEROJEM RUDOLFOM HRIBERNIKOM Trideset svobodnih let Ob 30-letnici zmage nad nacizmom in fašizmom smo zaprosili narodnega heroja Rudolfa Hribernika—Svaruna za pogovor ob tem jubileju. Tovariš Švaru n je zdaj komandant Vrhovnega štaba splošnega ljudskega odpora Slovenije, pred leti pa je bil nekaj časa zaposlen v Iskri. smo se na najširši osnovi oboroženo uprli Nemcem in Italijanom ter drugim okupatorskim vojskam. Zaradi oborožene vstaje je moral okupator poslati na jugoslovansko ozemlje 30 do 35 divizij in to v času, ko bi te enote strahotno veliko pomenile Hitlerju v boju z Rdečo armado. Ob koncu I. 1941 je bilo v Jugoslaviji okoli 80.000 borcev NOV, imeli pa smo tudi že Prvo proletarsko brigado. Z neprestanimi boji so ti borci vezali na sebe okoli 30 okupatorskih divizij. Konec I. 1942 je NOV Jugoslavije že prerasla v regularno armado. Takrat je ta vojska štela okoli 150.000 borcev, razvrščenih v Generalpolkovnik Rudolf Hriber-nik-Svarun. ,,30-letnica zmage nad nacizmom in fašizmom je hkrati zmaga 4-letne narodnoosvobodilne vojne, skozi katero smo si izvoljevali revolucijo. Aktivni borci tistega časa lahko s ponosom praznujemo ta lepi in visoki jubilej. Ni odveč, če se spomnimo, da se je takrat, ko so v Evropi več desetmilijonski narodi padali na kolena pred nacizmom in fašizmom, naš majhen slovenski narod skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi takorekoč golorok dvignil proti sovražniku. To se je dogajalo prav v času, ko je bil prepuščen samemu sebi, ko ga je zapustila izdajalska vlada, ko je stara jugoslovanska vojska razpadla, pa tudi v času, ko je Rdeča armada, v katero je imel največ zaupanja, trpela poraz za porazom in ko so se Hitlerjeve armade približevale Leningradu, Stalingradu, Moskvi in Krimu. Takrat je vsa Hitlerjeva in Muso-linijeva propaganda govorila o bližnji zmagi nad SZ. Kljub vsemu se je odpor slovenskega naroda proti okupatorju iz dneva v dan vse bolj krepil. Ob tem naj še poudarim, da smo bili mi v Jugoslaviji I. 1941 in v začetku I. 1942 praktično edini v Evropi, ki Na dan zmage 9. maja, ob 9. uri dopoldne bodo na križišču Titove in Šubičeve ceste slavnostno odkrili spomenik narodnemu heroju Francu Rozmanu-Stanetu. Spomenik je delo akademskega kiparja Janeza Pirnata in mgr. arh. Brača Mušiča. odrede in brigade in tudi že v divizije in korpuse. Ob K_ncu leta 1943. je bilo v partizanih že okoli 300.000 borcev, takrat pa smo imeli razen vrste brigad tudi 27 divizij in 9 korpusov. Ta vojska je nadzorovala več kot polovico jugoslovanskega ozemlja in to v času, ko je bilo pri nas okoli 400.000 okupatorjevih vojakov in okoli . 250.000 kvislingov. Pred osvoboditvijo je naša armada štela okoli 800.000 borcev, razvrščenih v 4 armade in 7 korpusov. Te sile NOV so vezale na sebe vse do konca vojne okoli 600.000 okupatorjev in kvislingov. To je bila najmočnejša zavezniška sila razen armad ZDA, SZ in Velike Britanije. Narodnoosvobodilno gibanje je predstavljalo že od I. 1943 naprej pomemben strateški dejavnik sodelovanja med zavezniškimi armadami v boju proti nacizmu in fašizmu. Menim, da ni odveč, če se spomnim tudi dejstva, da je odpor Hitlerjeve armade trajal najdlje v Jugoslaviji in to vse do 15. maja, kar tudi ni slučajno in pa dejstva, da je Jugoslavija v tej vojni izgubila 1.706.000 ljudi ter, da je od tega padlo v boju 305.000 borcev NOV, 425.000 pa jih je bilo ranjenih. Zato smo mi borci in vsi Jugoslovani toliko bolj ogorčeni, ker nam zdaj, trideseto leto po vojni, skušajo zmanjšati naš delež v skupnem boju. Ogorčeni smo še tembolj zato, ker prihaja to od tam, od koder bi najmanj pričakovali. Ni neskromno, če ob tej priložnosti opozorim, da so komandirji in komisarji Rdeče armade v naj- hujših trenutkih vlivali svojim borcem pogum s tem, da so jim dajali za vzgled ‘jugoslovanske partizane. Pomen našega boja pomanjšujejo tudi v sosednji Bolgariji, hkrati pa poveličujejo vlogo bolgarske armade v zadnjih tednih pred koncem vojne. Ne smemo pozabiti, da je ta ista armada v začetku vojne okupirala del Jugoslavije in, da so za njo ostale žrtve naših rodoljubov. Bolgari bi bili lahko srečni, da jim je naše vodstvo ob koncu vojne izkazalo polno zaupanje in jim dalo možnost, da so se po osvoboditvi Bolgarije — osvobodila jo je Rdeča armada — lahko enakopravno vključili v zmagoviti pohod naše osvobodilne armade in Rdeče armade. To je bilo v času, ko je bila končna zmaga že zagotovljena. Ko govorimo o tem, v kakšnih pogojih so se slovenski in jugoslovanski narodi dvignili proti okupatorju, se moramo dobro zavedati, da je vstajo organizirala KP Jugoslavije, ki je zahvaljujoč daljnovidnosti predvidevanj in ocen verjetnega razvoja dogodkov pravočasno opozarjala na nevarnost fašizma in nacizma. Politbiro CK KPJ je tako že 4. julija I. 1941 sprejel zgodovinsko odločitev, da se takoj začne z oboroženim bojem proti okupatorju. Že v juliju in avgustu tega leta so stekle številne bojne akcije jugoslovanskih partizanov skoraj v vseh krajih Jugoslavije. Spodbodena zaradi uspešnega razvoja NOB v Jugoslaviji je Kom- (Nadaljevanje na 2. strani) V Ajdovščini je bila v soboto, 4. maja dopoldne veličastna proslava tridesetletnice ustanovitve prve slovenske vlade, ki jo je tedaj vodil pokojni narodni heroj Boris Kidrič. Osrednji slavnostni govor naproslavije imel predsednik IS SR Slovenije Andrej Marinc, ki je v svojih izvajanjih govoril o razvoju slovenske državnosti in samoupravnih socialističnih odnosov. Proizvodnja dosega načrtovano raven V prvem trimesečju letošnjega leta je proizvodnja v novo formirani delovni organizaciji „INDUSTRIJA AVTO-MATIKA“ dosegla zelo dober uspeh. Predvideni letni proizvodni načrt smo v prvi četrtini leta izpolnili že s 25 %, čeprav je dinamika predvidevala nekoliko nižjo realizacijo v tem obdobju, vendar naj bi proizvodnja v letu stalno naraščala, z izjemo dopustniških mesecev, v katerih smo upoštevali manjše zmogljivosti montaž. Ker podatke o izpolnjevanju dinamičnega načrta nismo uspeh zasledovati po fizičnem obsegu, smo se poslu-žili fakturirane realizacije. Podatki sicer niso povsem enakovredni in jih zato ne moremo uporabiti za natančno primerjavo, nudijo pa nam dovolj zanesljivo sliko, kako se giblje proizvodnja skozi daljše obdobje. Vemo namreč, da imamo prehodne zaloge v skladiščih predvsem zaradi kompletiranja pošiljk in potrebnega tržnega izbora, ne pa zaradi neku-rantne proizvodnje, z večjo ah manjšo časovno zakasnitvijo je zato fakturirana realizacija skoraj povsem enaka doseženi proizvodnji. Grafikon prikazuje trend rasti fakturirane realizacije z baznim kazalnikom 100, katerega predstavlja doseženi obseg v januarju. V februarju smo tako prodali za okoli 19%, v marcu pa kar za okoh 67 % več kot v prvem mesecu leta. Črtkana črta prikazuje povprečno načrtovano prodajo po mesecih. Za tak način prikazovanja podatkov o fakturirani realizaciji smo se odločili predvsem zaradi predhodno omenjenega časovnega premika med proizvodnjo in prodajo in pa TRIDESET SVOBODNIH LET (Nadaljevanje s 1. strani) interna 13. februarja 1942 zaprosila centralni komite KPJ in vrhovni štab NOV in POJ, da pošlje ta proglas vsem zasužnjenim narodom Evrope, s katerim bi apelirala nanje, da tudi oni tako, kot so to naredili narodi Jugoslavije začno z bojem proti okupatorju v svojih deželah. Ena izmed naših glavnih nalog je zdaj ta, da budno varujemo dosežke revolucije. Spričo našega položaja v svetu — naše notranje in zunanje politike, ki sta vsemu svetu znani, in v želji, da ohranimo našo neodvisnost in svobodo moramo storiti vse, da še bolj razvijemo koncept SLO, ki odraža takšno obrambno politiko, ki najbolj ustreza našemu položaju. Koncept SLO so naši ljudje sprejeli, saj vidijo v njem sebe kot subjekt te politike. Zato so pripravljeni v njem sodelovati in po svojih močeh prispevati, da bi se naša obrambna moč in sposobnost še bolj razvili in okrepili. Naše izkušnje iz NOV, kot tudi izkušnje drugih narodov, recimo Alžirije, Vietnama ali Kambodže, nam prepričljivo govorijo in dokazujejo, da je narod, pa naj bo še tako majhen, nemogoče zasužnjiti, če se je pripravljen boriti za svojo svobodo in neodvisnost ter, če je enotbn in dobro voden. Koncept SLO sloni vsekakor na izkušnjah naše NOV in narodnoosvobodilnega boja drugih narodov, vsekakor pa temelji predvsem na vlogi delovnega človeka in občana v naši samoupravni socialistični družbi. Stremimo za tem, da vse to, kar smo si začrtali v zvezni in republiški ustavi, kar je v gradivih 7. kongresa ZK Slovenije in 10. kongresa ZK Jugoslavije, ter to, kar predstavlja bistvo koncepta SLO, čim konkretneje vgradimo v vrsto sistemskih rešitev. Želimo čim-bolje organizirati bazo SLO, torej delovno organizacijo, vas in krajevno skupnost in se čimbolj konkretno organizirati tam, kjer so ljudje in materialna sredstva. Nosilec koncepta takšne obrambne politike naj bi bil sleherni naš človek in občan." Pogovor pripravil: Lado Drobež zato, ker menimo da je trend rasti prav zaradi novo formirane organizacije „ INDUSTRIJA AVTOMATIKA" zelo zanimiv in pomemben. V obdobju prvih treh mesecev smo se srečevah še vedno z dokaj močnimi vphvi reorganizacije ISKRE po branž-rhh industrijah in predhodni organizaciji po TOZD. Čeprav smo tudi v tem obdobju glavno skrb posvetih proizvodnji, ki naj bi potekala brez pretresov, ah zastojev, pa določene organizacijske problematike, ki je spremljala in delno motila proizvodnjo, nismo uspeh povsem izločiti. Zlasti so bih občutni motilni vphvi pri zagotovitvi potrebnih tekočih denarnih sredstev za nakup reprodukcijskega gradiva, predvsem iz uvoza. Tudi reorganizacija nekaterih služb in pomanjkljivo utrjene relacije med njimi so precej zavrle uspešnost, kar se je odražalo tudi v neposredni proizvodnji, zlasti v obeh prvih mesecih leta. Stanje na tem področju sicer vztrajno, vendar še nekoliko prepočasi le normaliziramo in pričakujemo, da bomo do zaključka prvega polletja že lahko izločih vse bistvene probleme s tega področja. Kot smo omenili, so se vse organizacijske pomanjkljivosti neposredno izražale predvsem v neredni oskrbi z reprodukcijskim gradivom. Posledice so bile na eni strani zastoji v proizvodnji in nižja storilnost, na drugi strani pa desortiranost zalog in kopičenje tistih gradiv, ki so dotekala avtomatsko. Ker sta obe pomanjkljivosti enako škodljivi in med seboj v vzročni zvezi, moramo prav za njihovo reševanje iskati zvezno rešitev. Boljša sortira-nost zalog nam bo omogočila tudi večjo proizvodnjo, saj bomo s tem odpravih zastoje in omogočih uporabo tehnologije po WF sistemu, ki naj bi zagotovil tudi večjo storilnost. Z druge strani pa bi prav povečana proizvodnja v načrtovanem izboru pozitivno delovala na sortiranost zalog, še bolj pa z večjim odjemom na njihovo višino in njihovo obračanje. Za dosego tega cilja moramo zato zagotoviti tako potrebna denarna sredstva — po količini in v rokih, kot tudi polno odgovornost planske in nabavne službe, da ta sredstva optimalno izkoristita. Naloga ni niti lahka, niti enostavna. Prav zato pa bo na tem področju nujno tesno sodelovanje finančnega področja v skupnih službah in plansko-nabavnih služb v TOZD. Pri poudarjanju organizacijske utrditve novo formirane INDUSTRIJE AVTOMATIKA" in s tem tesnega sodelovanja služb, ki materialno oskrbujejo proizvodnjo, ne mislimo zmanjševati pomena in nalog ostalih služb ter področij, ki delujejo pri pripravi in krmiljenju proizvodnje. Osnovne delavnice, orodjarna, proizvodnja delavnih priprav, vzdrževanje in drugi oddelki, ki so neposredno vključeni proizvodni proces, ah pa mu zagotavljajo potrebna sredstva za delo, bodo morah prav tako narediti vse, da omogočijo predvidena povečanja obsega proizvodnje. Vključevanje novih proizvodov v programe TOZD, izboljševanje tehnologije, boljša notranja organizacija proizvodnih in montažnih oddelkov ter skupin so prav tako pomembni činitelji, ki naj omogočijo doseči in preseči zastavljene cilje. Ocene, ki so na razpolago po preteku prvega trimesečja, kažejo, da bomo te cilje dosegli. — L. — 8 9 % -200 -190 -180 -170 -160 -150 140 130 -120 -110 —100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 Smo izkoristili vse izvozne možnosti? Iskra ima v državi zelo razvito lastno prodajno mrežo. Mreža se vsako leto širi z odprtjem novih prodajaln in vzporedno tudi servisov, skladno s povečano prodajo na domačem tržišču in možnostmi investicij. Vendar delež prodaje v trgovinah v primerjavi z grosistično mrežo in direktnimi kupci ni velik, zlasti ne pri investicijskih izdelkih in izdelkih profesionalne rabe. Težišče prodajne dejavnosti v naših trgovinah sloni več ah manj na izdelkih splošne rabe. Po teh segajo le direktni potrošniki. Glede na povečano ekspanzijo naše prodaje v tujini, ki bo po gospodarskem načrtu dosegla letos 20 odstotni delež celotne proizvodnje, se vsiljuje tudi misel, zakaj ne bi odpirali tudi trgovin v tujini. Napr. prvo v Trstu. V Trstu imamo velike možnosti za poslovni uspeh zaradi vrste posebnih okoliščin. Prvič je treba upoštevati že dokajšnje število prebivalcev, ki so prek raznih sporočil seznanjeni vsaj v grobem z našo proizvodnjo in dejstvom, da smo vodilna industrija v naši državi. Drugič: Naša industrija s svojo j kvahtetno rastjo že dosega, v nekaterih primerih pa tudi presega, konku- j renčne izdelke v Italiji. In ne bi bilo1 napak, če bi se tudi nenehno soočala s konkurenčno dejavnostjo direktno, pri potrošniku. To bi bil zanesljiv barometer splošne industrijske ravnil naše proizvodnje. Tretjič: Mnoga slovenska podjetja] odpirajo v Trstu ah Gorici svoje trgovine npr. Metilp. Za nas je položaj še! bolj ugoden. Z integracijo z Gorenjem bi lahko v Trstu odprli .skupno proda-: jalno Iskra — Gorenje. Kako bi to v splošnem dvignilo ugled našega podjetja, si lahko samo zamislimo. Nedvomno bi k temu veliko prispevali tržaški Slovenci, ki jih ni malo. Seveda pa bi organizacijo nove trgovine morala izpeljati naše pre< stavništvo oz. družba v Milanu. Poe njenim vodstvom bi nova trgovina tudi poslovala. Zamisel je vredna premisleka, a tudi podrobne analize. . .. .. r Marjan Kralj Izdelki naše Industrije izdelkov za široko potrošnjo na spomladanskem zagreb* škem velesejmu. Sodelovali smo na zagrebškem velesejmu Letošnji spomladanski velesejem v Zagrebu je bil odprt od 21. do 27. aprila in je bil23. po vrsti. Poleg glavne razstave izdelkov splošne rabe je bilo še sedem specializiranih mednarodnih razstav in sicer: živilske industrije, opreme in lesne industrije, plastike in gume, tekstilne industrije, obrti, prometa, zvez in racionalnega transporta ter vsakoletna mednarodna razstava JUREMA, merne in regulacijske tehnike. Na obširnem razstavnem prostoru 45.000 kvadratnih metrov je sodelovalo 1050 domačih podjetij in 500 iz tujine. Skupaj iz 28 držav. Razstavljenih je bilo nad 200.000 eksponatov. Čeprav kažejo številke lepo udeležbo, pa se vendar vsiljuje misel, ali je sploh potreben zagrebški spomladanski velesejem. Povsod po svetu upada zanimanje za sejmske nastope spričo padajoče konjunkture, manjše kupne moči potrošnikov in splošnega varčevanja. Vsekakor je zagrebški jf senski velesejem glede poslovnosti $ udeležbe razstavljaleev in obiskovalce' vse nekaj drugega. Na spomladanske^ velesejmu pa sodelujejo podjetja le bolj iz navade, ugleda in ker š° pogodbeno vezana z upravo zagreh škega velesejma za oba sejmska n3] stopa. Skrajni čas je, da bi tudi sejmih upoštevali varčevanje, kar bi bilo zanesljivo v korist stabilizaciji. Tudi naš sejmski nastop je obseg3-1 v glavnem le izdelke iz proizvodneg programa splošne rabe, torej televizorje, radijske sprejemnike, kuhinjskf ....... *iL Proizvodnja ZP v marcu 1975 fcH . -H 7-- da 3 j. .—IH/75 1/74 Industrije Izpolnitev mesečna sl c/l O O £ "E. O o m 7 vi I.-III. 74(i) I.-III. 75 v 000 din c E ^ o O T3 c -o -o o o c >-*■ S ° O -a TELEKOMUNIKACIJE 380.853 419.845 145.955 96,8 22,8 96,8 110,2 ELEMENTI ZA ELEKTRONIKO 144.732 146.165 53.370 81,4 18,2 74,8 100,9 ŠIROKA POTROŠNJA 169.653 168.401 61.227 87,2 18,3 84,2 99,2 AVTOMATIKA 172.791 169.587 57.900 82,8 20,2 80,9 98,1 AVTOELEKTRIKA 85.209 95.959 37.305 92,0 19,1 85,4 112,6 EMO 108.606 105.091 34.954 82,8 17,3 85,0 96,7 SKUPAJ BRANŽE 1.061.844 1.105.048 390.711 89,0 20,1 86,7 104,0 IC — Servis 13.499 18.631 6.545 124,1 28,4 130,4 138,0 Inštitut za prod. in metr. 4.125 3.958 1.112 92,6 23,9 100,2 95,9 SKUPAJ ZP ISKRA 1.079.468 1.127.637 398.368 89,4 20,2 87,2 104,5 (1) V koloni 2 so zajete 3/12 realizacije branže, sestavljene na osnovi podatkov iz piana za 1. 1975 gospodinjske aparate, električno to no orodje in seveda že skoraj obvezi*? demonstracijo brivnikov. Celotno stojnico je načrtoval b1 postavil sejmski oddelek marketing3 IC. Tako po oblikovni, kot po funkcionalni sestavi je bila zelo privlačn3 in nekaj posebnega v stihij Moča* poudarek je veljal komercialnernl) prostoru za poslovne pogovore b1 dajanje najrazličnejših podatkov. Direktor sejmske stojnice, zagrel ški direktor filijale Iskra Slavko 3 3 to mir je povedal, daje naš sejm nastop v celoti uspel in zbudil ve! zanimanja pri obiskovalcih. Poslov* zaključkov sicer ni bilo, tudi jih nbjj pričakovali, vendar bpdo razgovori b novi poslovni stiki osnova za obdeM v prihodnje. Obiskovalci so se sebno zanimah za nov televizor Pol*' in novi radijski sprejemnik Planb-.^ Prospektov panoge splošne rabe J. bilo dovolj na voljo, strinja pa se tu3] da bi spomladanski zagrebški ve*j sejem brez velike škode lahko izost33 DOPISUJTE V ISKRO J Kolektiv TOZD Žarnice v novih delovnih prostorih Dan pred prvini majem je delovni kolektiv Industrije avtoelektričnih izdelkov — TOZD Žarnice slavil veliko delovno zmago — otvoritev svoje nove tovarne na Stegnah, kamor so pred tem že preselili proizvodnjo iz nekdanjih, že davno pretesnih in neustreznih delovnih prostorov v Kotnikovi uhei. Slavnostna otvoritev nove tovarne, lepo okrašene s številnimi zastavami, je potekala na ploščadi ob tovarni. Udeležili so se je malone vsi člani delovnega kolektiva in številni gostje iz Industrije avtoelektričnih izdelkov, sosednjih kolektivov Iskre na Stegnah in iz ZP, nadalje pa tudi vsi dosedanji ' direktorji tovarne žarnic. Med gosti sta bila tudi predsednik skupščine ZP 1 Iskra in podpredsednik Skupščine SR 1 Slovenije Vladimir Logar ter predsednik izvršnega sveta skupščine danes, ko se mu v novih delovnih prostorih odpirajo nove možnosti za še uspešnejše poslovanje v prihodnje. Po podelitvi priznanj jubilantom dela in najbolj zaslužnim članom delovnega kolektiva, so se na govorniškem odru zvrstili še predsednik skupščine ZP Vladimir Logar, predsednik izvršnega sveta SO Ljubljana— Šiška Stane Plemenitaš in glavni direktor Industrije avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica Jože Eržen, svoj prispevekpa je dala tudi upokojenka iz tega delovnega kolektiva — Vika Plemelj. Vsi govorniki so ob zaključku svojih izvajanj zaželeli delovnemu kolektivu TOZD Žarnice veliko nadaljnjih delovnih uspehov, do katerih bodo ob svoji marljivosti, novih delovnih pro-storih in sodobni opremi v njej prav Za udeležence slavnostne otvoritve novih tovarniških prostorov TOZD Žarnice je bilo nato v Klubu poslancev skupno kosilo, s katerim je bila slavnostna otvoritev zaključena. Dan pred otvoritvijo nove tovarne na Stegnah je bila tu tudi tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki TOZD Žarnice seznanili prisotne novinarje z dvajsetletnimi dosežki in nadaljnjimi načrti tovarne avtomobilskih žarnic, na slavnostno zasedanje pa seje sestal tudi delavski svet tovarne. Ob tej priložnosti so priznanja za 20 in 10-letno delo prejeli: za 2(Metno delo - Ana Cunk, De Cecco Slavka, Justina Drnač, Tilka Filipašič, Monika Hribar, Kristina Jager, Alojzija Rupnik, Mira Šketa in Ljudmila Šorli ter za 10-letno delo Franc Židan, priznanja za dolgoletno in požrtvovalno delo pa še Edvard Šketa, Janko Volčanšek, Vida Hebar, Terezija Kuzmanovič, Ignac Gore, Slavka Bole, Kristina Fajgelj, Angelca Urbar, Janez Ž"agar, Terezija Udovč, Milka Pezič, Marija Podhpec, Ana Klančar, Matjan Buh, Matilda Gmajn ar, Janez Bratina, Zvone Špringer, Ana Hrnič, Antonija Vrhovec, Antonija Perišek, Marija Knap, O lilija Polajnar, Karlo Kralj, Marija Zupančič, Marija Grč man, Janez Srakar, Dušan Bivic, Adolf Zajec, Marija Štrakl, Zdenka Damjanovič, Dušan Lah, Bojan Baumgartner, Ivan Sadar, Franc Rožič in Ivo Cirman, slednji štirje tudi za prizadevanja' pri izgradnji nove tovarne. -C- Podelitev priznanj najbolj prizadevnim. S slavnostnega zasedanja DS TOZD „Žarnice“, dan pred otvoritvijo nove tovarne. Pogled na težko pričakovano novo tovarno TOZD Žarnice na Stegnah. herezija Kuzmanovič je prerezala trak pred vhodom v novo tovarno in P Povabila udeležence slavnosti na ogled. j edsednik DS TOZD „Žamice“ - Franc Židan je na otvoritvi nove tovarne tSal dvajsetletno pot in rast tega našega kolektiva. Ljubljana—Šiška Stane Pie- gotovo laže prišli kot doslej, ko so delali v bistveno slabših in težjih § Slavnost je začel pevski zbor iz pogojih. p^rja-Sap, ki je z nekaj izbranimi Udeleženci slavnostne otvoritve Slr|imi popestril začetek in konec nove tovarne žarnic so sc nato zgrnili i .^Hosti. Navzoče na slavnostni otvo- k vhodu v novo tovarno, na katerem | vi nove tovarne na Stegnah je naj- je Terezija Kuzmanovič, ena izmed j eJ pozdravil direktor TOZD Žarnice pivih članic kolektiva prerezala vrvico Žagar, nato pa je spregovoril in jih povabila v notranjost tovarne, > Msednik delavskega sveta TOZD kjer je tačas skupina delavk in delav- | ižvrn*ce Franc Židan, ki je v svojih cev na enem izmed trakov prikazala, lajanjih orisal življenjsko, dvajset- kako poteka proizvodnja enega izmed n° pot tega delovnega kolektiva do tipov avtomobilskih žarnic. jjčine ^nitaš. Iskrina hčerka dvajsetletnica Reška filiala Iskre je med najstarejšimi našimi ekspoziturami. Kranjska matica Iskre je bila tedaj stara komaj dobrih osem let in je že ustanovila svojo prodajalno na Reki, obenem pa tudi delavnico za popravilo izdelkov. To je bil zametek kasnejše prave „tazaresne“ filiale. Vodstvo je prevzel ing. Kernev, ob pomoči ing. Gra-bovška. Rojstni dan tega Iskrinega okna v kvarnersko področje je 28. januar 1955. Že prvega avgusta istega leta je postal kapetan te reške „ladjice“ Franjo Valenčič, vse do leta 1964, ko gaje zamenjal Milutin Baršič in konec 1. 1971 je prevzel štafetno palico sedanji direktor filiale ing. Branko Vičič. Vodstvo servisa pa je ves čas v rokah Milana Panteliča. Med prvimi in še vedno zvestimi sodelavci moramo omeniti Marijo Frare, ki dela že od prvih začetkov, Slavico Bonifačič, ki opravlja računovodske posle od marca 1955, Danico Paškvan, ki dela v filiali že 18 let. (Obe sta naše gore cvetki, Slavica je iz Maribora, Danica iz Naklega in obe sta doli poročeni, že čisto naturalizirani Rečanki). Prodajalna in servis sta še vedno ob Visok obisk Dne 24. aprila so naši firmi PER-LES in Iskra ELECTRONICS v Solothurnu v Švici — obiskali jugoslovanski ambasador v Bernu ELHAN NIMANI, skupaj z ekonomskim atašejem v ambasadi Živkom Apostolskim ter predstavnikom jugoslovanske zbornice v Zuerichu Radomirom Kruničem. V PERLESU so se zanimali za splošni gospodarski položaj. Hoteli so vedeti kakšni so odnosi z matično hišo, kakor tudi kako in s kom delamo v izvozu. Posebno jih je zanimalo kako delamo z nerazvitim svetom ter posebno priporočali Libijo kot državo z velikimi možnostmi. Z zanimanjem so si ogledali tudi proizvodnjo. V Iskra ELECTRONICS pa jih je posebno zanimalo to, koliko Iskra izvozi na švicarsko tržišče in s takšnimi kupci imamo opravka. Zadovoljni so bili, ko so izvedeli, da izvoz Iskre v Švico kljub nastali krizi raste. Pogovarjali pa smo se tudi o per-spektivnih možnostih Iskre v Švici. - J. N. - ia Reki glavni prometni žili Reke, na Rade Končara 17, medtem ko se je filiali posrečilo najti nove prostore na Užar-ski 2. Trgovina ima zelo utesnjene prostore, servis še bolj in že dolgo trajajo prizadevanja, da bi se kje našli nujno potrebni večji prostori. Slavica Bonifačič in direktor reške filiale ing. Branko Vičič pred hišo, kjer delajo od lanske jeseni. Novi sedež filiale se nahaja v malce postarani hiši starega dela Reke. Nekoč je bilo to prav ugledno stanovanje, saj je prav tu prenočeval sam presvitli cesar Franc Jožef, ko si je hodil sladit življenje k pevki Katarini Schratt, kateri je dal v ta namen zgraditi posebno vilo na Malem Lošinju. Glavni prostor še diha tisto aristokratsko vzdušje, ki ga ustvarjajo lesene obloge po stenah. Kje so že tisti časi, sto let je mimo. In več sto let je tudi minilo, ko so v tej ulici nekdanji obrtniki izdelovali vrvi za privezovanje ladij. Reka je danes kipeče mesto z močno industrijo in trgovino, največja luka v Jugoslaviji. In naravnost nujno je bilo, da postavi tam tudi Iskra svoje mostišče. Pred dobrimi 20 l?ti, ko so začeli, so napravili letno za 10 milijonov din prometa, danes že 7,3 milijarde starih din, oziroma 2,3 % celotne Iskrine blagovne realizacije, kar je velikanski skok naprej kljub devalvacijam dinarja v teh dveh desetletjih. V sami filiali dela 5 ljudi, v prodajalni 8 in v semsu 12. Ovire so hrana za velike ljudi, pravijo. No, naši servisi imajo take hrane kar zadosti. Vozil imajo premalo, tako da ne morejo na teren kot bi morali; na pet ljudi pride en fičko. Rezervnih delov ni, ali pa je treba čakati nanje cele mesece. Prospektov nimajo, če pa kakšnega vendar še imajo ga lahko dobrim strankam le posodijo na vpogled za en dan. Reklame v reškem Novem listu je premalo, oziroma je pravzaprav sploh ni. Drugače je pa vse v najlepšem redu. Sodelavcem reške filiale čestitamo za dvajsetletnico in jim želimo za prihodnjih 20 let najmanj toliko uspehov ter dvajset krat manj težav. Mirko Prosimo za slovarje Zadnjič sem bil na sestanku v eni izmed naših tovarn. Dogovarjali so se o letošnji Sindikalni listi. Predsednik, ki je sestanek sklical, je zadevo razložil takole: „Tovariši! Konzultacija o problematiki finančnih gibanj naše korporacije kot take je nujno potrebna. Efekti našega fizičnega in intelektualnega produciranja so naši in zato imamo neodtujljivo pravico vpogleda v kalkulacije vseh investicij, situacijo skladov in plačilno bilanco mezdnega knjigovodstva. Plus tega pa bomo sami opredelih določene bonitete, planirane z limiti sindikalne liste. Vse bonitete iz teh naslovov lahko situaciji primerno dvignemo do planiranih plafonov, druga varianta pa je alternativa prve — namreč minimum planirane platforme. Naša funkcija v tem procesu je odločilna. Po personalnih kontaktih z ostalimi funkcionarji so se skristali-zirali aspekti na predloženo problematiko. Med akcijo akceptiranja omenjenih aspektov smo se strogo distancirali od tehnokratsko-birokrat-skih tendenc, kar je bistvenega pomena v dani situaciji. Predlagam, da sprejmemo optimalne sume, ki jih predvideva Sindikalna lista, kakor ste videli na oglasni deski in kakor vam je bilo momentalno nakazano v bistvenih poantah. Predlog dajem v debato." Zraven mene. je stal starejši možakar in mrmral v brado: „Sam bog ve, če je tole dedec govoril po madžarsko, ali po turško". Razpravljalcev ni bilo, pri glasovanju so ugotovili, da so vsi za predlagano rešitev. Razšli smo se vsak na svoj konec, meni pa ni dala žilica miru, da ne bi zapisal te latovščine. Žal, pa ni bil to edini sestanek, na katerem se delavci sprašujejo, v katerem jeziku govore na njem. KF NOV in mladina Tradicije NOV niso nobena folklora, temveč s krvjo pridobljene izkušnje, kako svobodo priboriti in ohraniti; te izkušnje sedaj prenašamo na mladi rod, ki naj to svobodo očuva v srečo sebi in bodočim pokolenjem. 30 let je kratka doba celo v človekovem življenju, če ga živiš polno in ustvarjalno. Mladinci v času NOB danes niso več tako mladi, pa čeprav še vedno iskrivega duha in polni energije, pa tudi spominov. Tokrat smo za sogovornika dobili enega najvidnejših naših prvoborcev, dobrega znanca in „starega“ Iskraša, prvega generalnega direktorja združene Iskre Silva Hrasta. Svoje spomine na delo mladine in njeno vlogo pred vojno in med okupacijo je povezal z današnjo vlogo mlade povojne generacije, ki mora nadaljevati svetle tradicije NOB, nadaljevati z delom pri graditvi samoupravnega socializma ter čuvati in očuvati našo svobodo. Silvo Hrast. Rojen je bil 1. 1921 v Trstu. Starši so že 1. 1922 morah bežati pred fa: šizmom in se naseliti v Mariboru. STŠ je obiskoval v Ljubljapi. Že zgodaj, v dijaških letih v Ljubljani se je vključil v krog napredne mladine, ki se je zbirala okoli mladinskega časopisa „Mladina“; v času počitnic, ko je bil spet pri starših v Mariboru, pa je deloval v grupi mladih delavcev, ki jo je vodil mariborski tekstilni delavec in poznejši narodni heroj Ivo Polančič. „Kakšna je bila v letih pred vojno in med njo vaša generacija,“ sem hotel vprašati, ko je Silvo Hrast že začel kar sam s svojo pripovedjo: „Moja mladost in mladost večine moje generacije je bilo eno samo aktivno delovanje za boljši danes in srečnejši jutri. Moram poudariti, da takrat med nami, med napredno dijaško mladino in delavsko mladino ni bilo nobenih ddejnih razlik. Partija je imela na nas izreden vpliv. Mladino je organizirala v okviru SKOJ (Savez komunističke omladine Jugoslavije), jo oboroževala z idejnim orožjem — marksizmom — in nas tako priprav- ljala na bližajočo se svetovno preizkušnjo, na boj proti fašizmu in proti razrednemu sovražniku za socialno osvoboditev! Tudi na STŠ je bila Partija zelo aktivna; med nami dijaki in profesorji ni bilo veliko idejnih nasprotij, razpravljali smo vehko in o vseh mogočih problemih glasno in odkrito. Ob napadu nacistične Nemčije na Jugoslavijo je Partija pozvala svoje člane. Skojevce ih mladino nasploh, da se prijavijo v prostovoljce. Odziv mladine je bil masoven, kar še posebej priča o pravilni politiki — Partije in o njenem velikem vplivu.“ Tudi S. Hrast je šel v dobrovoljce. Kapitulacijo stare Jugoslavije pa je doživel v Zagrebu. VrnU se jev Ljubljano, kjer se je takoj vključiJ v boj proti okupatorju kot aktivni član prvih udarnih grup, ki so kasneje prerasle v VOS (varnostno obveščevalna služba) in bil komandant ene izmed teh grup (do srede 1942). ..Okupatorja smo pričakah idejno trdni in enotni. Takoj po prihodu ita-Ujanskih fašistov v Ljubljano smo pričeli z raznimi organiziranimi akcijami. Na šoli je bilo vzdušje odlično. Dijaki in profesorji smo se med seboj odprto dogovarjali o nalogah „v novem položaju", o OF, ki je bila pravkar ustanovljena, o organizaciji „rdeče pomoči", o akcijah, o organiziranju odhoda v partizane. Moram tudi poudariti, da med dijaško mladino in profesorskim kadrom na takratni TSS razen redkih izjem, ni bilo izdajalcev! Kako smo bili takrat mladinci enotni in enotnega prepričanja, naj pove naslednji primer. Februarja 1942 smo planirali veliko akcijo, v kateri smo potem fašistom zaplenili prek 50 pušk, večje število mitraljezov in drugega orožja.. .V moji skupini je tik pred akcijo zbolel nek mladinec iz Vajeniškega doma. Ker pa je bila akcija izredno važna, vsak mladinec pa je že imel točno začrtano nalogo, sem bolnega tovariša moral nadomestiti z nekom drugim. Takoj sem poiskal sošolca, ki sicer z nami dotedaj v akcijah ni sodeloval in ga vprašal, če je pripravljen udeležiti se nevarne akcije. Brez pripomb je prevzel odgovorno nalogo in jo tudi brezhibno izvršil. Ali drug primer: v zimi 1941/42 je bilo treba v najstrožji ilegali izdelati več radijskih oddajnikov. Takoj je na šoli med nami nastala organizirana kooperacija dela: eni so navijali tuljave, drugi zbirali potrebne materiale, spet tretji prenose in druge sestavne dele; vsi pa smo vedeh, v katere namene in za koga teče ta proizvodnja". Silvo Hrast v Kočevju po italijanski kapitulaciji vil 943. Ta primera kažeta tudi ; visoko' narodnostno zavest mladine, ki je gojila globoko mržnjo do okupatorja. S posebnim veseljem lahko tudi povem, da niti v moji skupini niti v širšem krogu aktivistov, kjer smo delovali, nismo imeli izdajalcev in nikoli med nami ni prišlo do nobene prevale sovražnika" kar je še en dokaz več, da je med mladino obstojala masovna pripadnost narodnoosvobodilnemu gibanju." Z ozirom na posle, ki jih je opravljal v okupirani Ljubljani, je bil zadnje pol leta pred odhodom v partizane (junija 1942) v globoki ilegali in je pomenil odhod v partizane zanj veliko sprostitev. Najprej je odšel v Dolomitski odred, nato na Primorsko, od tam pa v Belo Krajino v glavni štab Slovenije (GŠS), kjer je bil šef radio službe glavnega štaba. Leta 1944 je odšel preko Barija na Vis; po formiranju KNOJ (Korpus narodne osvoboditve Jugoslavije) je odšel v Beograd, kjer je bil načelnik tehničnega oddelka in oddelka za zveze KNOJ, star komaj 24 let. „Kbt elektrotehnik ste vsekakor počeli še kaj drugega kot bojevali se s puško v roki," sem dejal, da bi izvedel kaj več o njegovem delu, ko je še par-tizanil po Slovenskem. ..Partizanom je bila še kako potrebna raznovrstna tehnika in zveze, zato so razne strokovnjake potaknili po ilegalnih delavnicah. Tako smo mi bili v zimi 1943/44 zakonspirirani v centralni radijski postaji GSŠ: Jože Mihelič, Bogdan Veljak, oba dobra znanca „starejšim“ Iskrašem, ter z menoj vred vseh skupaj 7 mladincev. Tedaj je bil naš „šef“ Vladimir Klavs-Klis (danes pomočnik generalnega direktorja ZP Iskra). Več mesecev smo bili več ali manj izolirani od ostalega sveta, vendar pa polno zaposleni z delom in študijem. Študirali smo v glavnem Zgodovino VKP (b), vendar pa zaradi fluktuacije kadrov nikoli nismo prišli dalj od III. poglavja," je veselo pripomnil in nadaljeval: „Tudi brez sestankov ni šlo. Na partijskih sestankih ni bilo težje interne problematike niti povodov za kritike. Najhujši „prekršek“, ki smo ga obravnavali tisto zimo, je bil prekršek „kuharice“ študentke Vere, ki je dala, po našem mnenju, preveč masti v riž. te smo ožigosali kot raz-sipništvo! Primer nam kaže našo osebno spontano strogo disciplino, saj je bilo celotno naše delo in ravnanje usmerjeno k optimalizaciji." „Kako so zmogli borci premagati vso težo oboroženega upora proti tako krutemu in oboroženemu okupatorju? “ je bilo moje naslednje vprašanje. ..Oborožen boj ni bila najbolj težka oblika bojevanja proti okupatorju. Menim, da so bila vsekakor težja internacija ter vsa mučenja v zaporih in taboriščih. Težko je bilo ranjencem.in našim ljudem, posebno na mnogih kmetijah, ki so za nas partizane žrtvovali zadnji kos kruha, po našem premiku pa so bili prepuščeni „usodi“, ki so jo krojili izdajalci in okupator. Vedeli smo, da le dokler ima človek orožje v rokah je tudi gospodar položaja. Zato nismo imeU druge izbire kot oborožen boj, če smo hoteli zakorakati po poti k osebni in skupni svobodi. Pri tem nas je vodila Partija, ki je s svojim vztrajnim in discipliniranim delom med delavci in naprednimi delovnimi ljudmi uspela med seboj povezati posameznike v čvrsto celoto, v dobro tekoč mehanizem, ki je svojo moč črpal tudi iz zavestne trde disci-pline vsakega posameznika in vseh skupaj. Partija je imela program in cilj, za katerega se je bilo vredno boriti in se zanj tudi žrtvovati, to je socialno in narodnostno osvoboditev! V tem je tudi odgovor na zastavljeno vprašanje. Tudi kadar govorimo o uspehih in naporih 4-Ietnega narodnoosvobodilnega boja, moramo to obdobje razde-liti na posamezna kratka ali daljša obdobja. Naporov ni bilo malo, vendar so prihajali sproti in izmenično; vsakodnevno so se med seboj menjavali uspehi in neuspehi, veselje in žalost, smeh in jok. Resnica: pogosto smo bili mokri, prezebli, utrujeni in lačni. (V takih primerih je bilo najhuje, kadar se je kdo na glas spomnil tort, klobas...) Tega pa nisi doživljal sam, temveč skupaj z drugimi tovariši; v krogu tovarišev pa je težave veliko lažje prenašati, pa tudi veselje podoživljaš globlje in pristneje." Zamislil se je in globoko občuteno dejal: „V tej borbi smo resnično doživeli nekaj velikega, lepega in enkratnega." „In kako je to, da je tudi zaledje stalo trdno kot sama partizanska vojska", sem naprej vrtal in hotel zvedeti kaj več o prevzemu oblasti — kar v času okupacije. „Takrat sem bil še zelo mlad in nisem v celoti razumel dalekovidnosti Partije, ki je ob oboroženi borbi istočasno gradila tudi ljudsko oblast. Na aktiviste smo gledali precej kritično. ImeU smo jih za nekoristne posameznike, ki se izživljajo v razpravljanju namesto, da bi šli v boj z orožjem v rokah. Že prvo osvobojeno ozemlje pa nam je razkrilo globoko premišljeno strategijo KPJ, ki se je dokončno uresničila po kapitulaciji (najprej) Italije, nato pa še Nemčije. Spoznal sem, in z vso globino občutil resnico, da bi brez (v boju) vzpostavljene ljudske oblasti, sicer z orožjem osvobodili Jugoslavijo, vendar pa v tej vojni ne bi mogU zmagati." Vojna je bila zmagovito zaključena, partizanski borci so odhajali na svoje domove, ali pa prevzemali nove, nič manj važne in odgovorne naloge, j Silvo Hrast je po vojni imel več pomembnih in odgovornih zadolžitev: bil je pomočnik glavnega direktorja IEV (Institut za elektrozveze, Ljubljana), dve leti je bil v Nuklearnem institutu v Vinči kot tehnični direktor, 1. 1952 spet priTEV, od 1. ! 1953 pa do 1962 glavni direktor Iskra Kranj. Na njegovo pobudo je bila v tem času izvedena prva pomembna integracija slovenske elektroindustrije, j ko so še med seboj združile (integri- i rale) TELA — Ljubljana, IEV — Ljubljana, Telekomunikacije - Pržafl. Elektromotorji — Železniki in Iskra Kranj, sam pa je postal prvi gene raku direktor te velike slovenske integrirane Iskre! L. 1963 je postal sekretar za industrijo ter član IS SRS; od 1963 do 1968 je bil zvezni poslanec, ko s® je 1. 1969 spet vrnil v Iskro in bil svetnik generalnega direktorja 6° upokojitve. Še danes je izredno dejaven in aktiven kot Iskrin zunanji sodelavec. Na vprašanje, kako so se borci k* aktivisti NOB vključili po tolikih letih neprestanega boja in ilegale v normal-1 ni življenjski tok obnove in izgradnje svoje domovine, je S. Hrast dejal: ..Osvoboditev sama je borcem prl' nesla poleg svobode tudi specifične probleme, na katere pa marsikdo m bil v celoti pripravljen. Priznam, da smo v času NOB mogoče določen® stvari poenostavljali, menili smo, da bodo vsi problemi preprosto in luh^ ti rešljivi, da si bomo vsi vedno med sebc' pomagali... Prva povojna leta so ponesla marsikomu tudi razočaranja, vendar pa obstoja resnica, daje 194» (napad Informbiroja na Jugoslaviji’ na pridobitve NOB) spet trdno strnil0 naše vrste, kajti vedeli smo (pa ne samo mi!), da lahko samo notranj1 sovražnik zruši našo enotnost ^ ogrozi težko priborjeno svobod0-Zunanji sovrag tega ne zmore; sic®1 lahko deželo okupira, s tem pa dosez® ravno nasprotni učinek: vsaka agresij3 jača enotnost naroda!" Kako gleda aktivni udeležen®® NOB na dogajanja današnjega dne u1 kaj ima povedati sedanji mladi gen®" (Nadaljevanje na 5. strani » Dokler tu so brigade...« Ob tridesetletnici zmage nad fašizmom naj bi tudi v našem glasilu izšla vrsta člankov o borbi in zmagah naših ljudi. Obiskali smo direktorja Industrije široke potrošnje Lojzeta Žumra in Janka Šmida iz Elektromotorjev. Oba sta bila soustanovitelja pionirskega odreda Ratitovec, ki je v Selški dolini vključil najmlajše v borbo za svobodo. V prijetnem razgovoru smo bili takoj sredi spominov na tiste dni. ISKRA Številka 16—10. maj 1975 Naša peterica z orožjem. V Železnike so prve dni vojne vkorakali preplašeni Italijani in Stat) Ongade z zastavo. nekaj dni strašili po Selški dolini s črnimi fašističnimi srajcami. Po dobrem tednu pa so prišli Nemci in uvedli red „ tisoč letnega" rajha. Za župana so postavili domačina, pritepenega sudetskega Nemca Hornit/kega, ki se je vneto posvetil svojemu poslu. Nemcem je pripravil spisek ljudi za izseljevanje. V prvi rundi so izselili vso inteligenco - učitelje, župnika in se nekaj ljudi. V drugi rundi bivšega župana in vse, ki so količkaj dišali po odporu in so bili znani zavedni Slovenci. To je rodilo odpor in fantje in možje so začeli odhajati v okohške gozdove, kjer so bdi že prvi partizani. To je sprožilo tretjo rundo izseljevanja v Šrbijo - izselili so partizanske družine. Župan tudi ni pozabil spotoma obračunati z osebnimi nasprotniki. V takem vzdušju je razumljivo v Selški dolini rastel odpor prOU okupatorju in že Dražgoška bitka je bila prvi opomin, da Sloven®1 niso pristali na Hitlerjev ukaz-„Napravite mi to deželo zop®£ nemško." O F je bila aktivna zlasO v Železnikih na vseh področjih-Širila je misel odpora s tiskano h1 govorjeno besedo, ter skrbela za borce v gozdovih. Tudi mladi so sodelovali Pr* akcijah. In tako se je v začetku l®ta 1943 rodil Pionirski odred Ratitovec. Formiran je bil iz treh bataljonov. Vsak bataljon je h1)6 komandanta in politkomisarja-Vodili so točno evidenco član°v’ imeli so svoje žige in eviden®0 Janko Šmid - pionir brig^ ..Ratitovec". NOV IN MLADINA (Nadaljevanje s 4. strani) raciji, nam lepo pripoveduje, svetuje in svari naš spomeničar: „Naša usoglašenost, poslušnost in disciplina v času NOB je bila precejšnja, vendar pa nimam nič proti današnji pestrosti predlogov, razprav in odločitev, kar vsekakor daje sedanjemu procesu razvoja družbe mnoge nove kvalitete. Sicer pa imamo danes precej lažjo situacijo. Imamo mladino, ki se je rodila že v tej Jugoslaviji in v sebi ne nosi ne predsodkov ne bremen iz stare Jugoslavije. Je plod prilik in okolja, v katerem živi. Sam sem trdno prepričan, če bi pred našo današnjo mladino postavili alternativo: ali želi visok standard, ali humane socialistične samoupravne odnose, v njeni odločitvi ne bi bilo dilem: odločila bi se za oboje! In ne dvomim, da si bo vse to izborila z vztrajnim in intenzivnim delom, v svojem prostoru in času." „Ali ni naše hlastanje za materialnimi dobrinami že prerastlo neke zdrave meje spodobnosti,“ sem vprašal in takoj je sledil odgovor: „Prav je, da se borimo za materialne dobrine, da razvijamo proizvodne odnose, vendar naj bi to nikoli ne smelo nastati pod pogojem, da bi se pri tem morali odpovedati tudi najmanjšemu delu naše edine in nedeljive svobode. Slovenci smo prvič v svoji zgodovini tudi res svobodni. Svoboda pa nam ni za vse večne čase priborjena dobrina. Paziti motamo, da je ne izgubimo. Toda ker smo si jo zn ah priboriti, si jo bomo znali tudi oču-vati. Tradicije NOB niso nobena folklora, temveč s krvjo pridobljene izkušnje, kako svobodo priboriti in ohraniti; te izkušnje sedaj prenašamo na mladi rod, ki naj to svobodo očuva v srečo sebi in bodočim pokolenjem." „Kaj bi za zaključek tega najinega razgovora lahko še povedali mladim za današnjo in jutrišnjo rabo? !“ „Marsikdo med. nami je nezadovoljen z gospodarskim položajem pri nas ah s svojim delovnim mestom, položajem, s svojo okolico, ali.-.. Generacija, ki odhaja, je načrtovala, kreirala in izgradila te tovarne, ta mesta, to gospodarstvo. Če smo to napravili slabo (? ) ste sedaj vi mladi na vrsti, da naše napake popravite, vi ste na potezi, vaš je servis! Kajti lažje vam bo iz „slabega“ napraviti dobro, kot pa je bilo nam vse to napraviti iz nič. Izgradnja sedanjih kapacitet je terjala delo, odrekanje in napore cele generacije vse povojno obdobje. Predlagam današnjemu mlademu rodu da si zada nalogo optimirati te kapacitete in spremeniti vse tisto, kar smatra, za slabo tako v materialni bazi kot v infrastrukturni in družbenih odnosih. To bo tudi najboljše plačilo stari generaciji za priborjeno svobodo in garancija za resnično lepši jutri,“ je zaključil ta najin razgovor tovariš Silvo Krast. I. s. POGOVOR Z VLADIMIROM LOGARJEM Sekunde so se vlekle kot ure 1,700.000 Jugoslovanov je med II. svetovno vojno dalo svoja življenja v boju proti nacizmu in fašizmu ter drugim kvizlinškim in okupatorskim hordam. Mnogi so padli v gozdovih, številni so bili ustreljeni kot talci, veliko pa je tudi tistih, ki se nikoli več niso vrnili iz ujetništva. Prav je, da se zdaj ob 30-letnici osvoboditve spomnimo vseh, seveda pa tudi tistih, ki jim je vojna vihra prizanesla. V ujetništvu in pozneje v partizanih je bil tudi predsednik skupščine ZP Iskra in podpredsednik skupščine SR Slovenije Vladimir Logar, ki smo ga zaprosili za pogovor o tistih hudih časih. „Imel sem 5 bratov in dve sestri,“ je začel pripovedovati Vladimir Logar, doma iz Čerknice na Notranjskem. „Najstarejšega brata so ubili Italijani v Javorniku julija 1. 1942. Kje je pokopan, še zdaj ne vemo. Drugi brat je padel 1. 1944. na Menini planini. Mlajši brat je bil v partizanih na Primorskem in Notranjskem, najmlajši brat pa na Štajerskem in Dolenjskem. Tudi starši in obe sestri so se aktivno vključili v NOV.“ Svoboda je v družini predsednika skupščine ZP Iskra terjala hud davek. Vladimir Logar se je že pred vojno vključil v napredno mladinsko gibanje in to na tehnični srednji šoli v Ljubljani na oddelku za elektrotehniko. Ustanovili so tudi kulturni klub, ki se je kmalu povezal z levičarskimi organizacijami na ljubljanski univerzi. „Ker so nas oblasti odkrile, so mnoge moje sošolce izključili iz šole, jaz pa sem odšel v Beograd, kjer sem končal šolo. Tudi tam sem se vključil v napredne organizacije ter v njih aktivno sodeloval vse do začetka vojne. Zaposlen sem bil kot elektrotehnik v letalskem poveljstvu v Zemunu. Še dobro se spominjam letalskega napada na Beograd, saj sem bil očividec te strahote. Naša enota se je začela umikati proti Sarajevu čez planino Romanijo. V Sarajevu so nas ponovno bombardirali, zato smo se umaknili proti Dubrovniku, tam pa smo naleteli na italijanske čete, ki so prišle iz Albanije. Umakniti smo se hoteli v Čmo goro, kjer smo padli v nemško zasedo.11 Nemci so Vladimira Logarja in druge ujetnike odpeljali najprej v Sarajevo, od tam pa čez Madžarsko v severno Nemčijo — v vojaško taborišče Luckenvvalde. V tem taborišču so bili poleg jugoslovanskih ujetnikov — predvsem slovenskih - zaprti tudi Francozi, Poljaki in Angleži. „Glede samega življenja v taborišču bi rad povedal, da je velikanska razlika med vojaškim in koncentracijskim taboriščem. Biti ujetnik v taborišču je nekaj strahotnega, toda tisti iz kon- centracijskih taborišč so to še bolj občutili kot vojaški ujetniki.11 Kako je bilo v taborišču v Luckenvvalde? „Taborišče je blizu Berlina. Takoj po prihodu so nas razdelili na tako imenovane delovne komande. V naši komandi je bilo 120 ujetnikov, predvsem Slovencev. V začetku smo hodili na prisilno delo v bližino Berlina, kjer smo gradili železniške postaje, pozneje pa smo garali na kmetijskih posestvih. Bilo je hudo.11 Gotovo ste pripravljali pobeg!? „Že leta 1942 smo se zbirali levo usmerjeni ujetniki in začeli pripravljati pobeg. Glede na veliko oddaljenost od domovine so bile možnosti za uspešen pobeg izredno majhne. Spominjam se, da je 1. 1943 pobegnil iz taborišča zdaj že pokojni Iskraš, moj prijatelj Marjan Lavrenčič. Skupaj s tovarišem so ju Nemci odkrili in ju poslali v kazenski oddelek. Jaz sem začel pripravljati pobeg večje skupine Slovencev konec 1. 1943. Zakaj ta pobeg ni uspel, končno se ga niti lotili nismo, zdaj ne bi razčlenjeval, toda jaz sem na vsak način želel domov in tudi pobegnil.11 Kako vam je uspel pobeg? „Med ujetniki je bil grafični delavec iz Srbije, ki mi je ponaredil dokumente, tovariši pa so mi priskrbeli civilno obleko in nekaj nemškega denarja. Zaradi nepazljivosti stražarjev se mi je uspelo izmuzniti iz taborišča, seveda pa sem imel velikansko srečo. Za razliko od Marjana Lavrenčiča, ki seje proti domovini napotil peš, sem se jaz odločil za vlak, saj sem imel izredno dobro ponarejene dokumente. Dobro sem preučil vozne rede vlakov in tako sem tistega dne v začetku julija 1944. stopil na brzi vlak na berlinski glavni postaji.11 Se morda spominjate kakšne zanimivosti ali podrobnosti s tega potovanja? „Pa še kako dobro! Peljal sem se s skoraj samimi nemškimi vojaki. Na poti proti Muenchnu, ko sem stal ob oknu, je stopil k meni nemški major in me ogovoril. Seveda je po moji Štab 3. bataljona Koroškega odreda nekje pod Peco. Z leve na desno: Vojan Rus-Vojan, Vladimir Logar-Lado, Albert Konečnik-Modras in Franc Bida-Branko. govorici kmalu ugotovil, da nisem Nemec. Zlagal sem se mu, da so me odpustili iz vojnega ujetništva in da sem zdaj zaposlen pri neki elektrotehniški firmi v Berlinu. Natvezil sem mu še, da potujem zdaj na Dunaj kupit elektrotehniški material. Majorja je zanimalo predvsem življenje v vojaškem ujetništvu, jaz pa sem mu — iz izkušenj — to dobro opisal. Na postaji v Muenchnu sem mu še pomagal nesti kovček, za kar se mi je lepo zahvalil in mi zaželel srečno pot.11 Bili ste pomočnik politkomisarja 3. bataljona Koroškega odreda. Kako ste prišli v to enoto? „Prek Muenchna, Beljaka in Železne kaplje sem prišel na Jezersko, kjer sem imel javko. Tako sem prišel v stik s partizani iz Solčave. Ker sem bil zelo izčrpan, so me najprej odpeljali v partizansko bolnišnico Krtina na Jezerskem. Po enem mesecu sem okreval in sem odšel v Zahodni Koroški odred, pozneje pa v 3. bataljon Koroškega odreda.11 Najlepši dogodek iz naših partizanskih dni je gotovo svoboda, se pa morda spominjate najtežjega trenutka? „Jeseni leta 1944 je bil naš Zahodni Koroški odred zbran pri neki kmetiji južno od Obirskega. Proti večeru so šli bataljoni na svoje položaje, ostal je le štab odreda, v katerem sem bil tudi jaz. Nemci so misleč, da smo zbrani vsi, začeli obkoljevati našo skupinico 10.do. 15 partizanov. Med strahotnim spopadom se nam je uspelo prebiti skozi gozd. Takrat je padel naš mitraljezec. Ker nas je obdajalo Več obročev, smo se poskrili v neki globeli in čakali nanajugodnejšo priložnost. Ves dan smo opazovali premike nemških kolon, ki so s strelci preiskovale okolico kmetije, vendarle jim našega položaja ni uspelo odkriti. Nas je bilo 10 ali 15, Nemcev pa več sto. To je bil moj najdaljši dan v življenju, sekunde so se vlekle kot ure, ure kot dnevi...11 T , ^ _ Lado Drobez Dora Hurejet iz kontrole ESPD-bakelit v Elektromehaniki je po 31 letih marljivega službovanja odšla v zasluženi pokoj. (Na sliki s šopkomJ akcij. Ves ta material je v muzeju NOB v Ljubljani Komandanta bataljonov sta bila tudi dva današnja Iskraša: Lojze Žumer, direktor branže široke potrošnje, in Janko Šmid, ki je zaposlen v Elektromotorjih. Naloga in namen pionirske organizacije je bila pomoč partizanom v bližnji Jelovici, v blegoških hribih in okolici Ratitovca. Vzdrževali so stalne kurirske zveze s Smolevo, nosili so pošto za Komando gorenjskega področja, ki je imela svoj sedež v bližnjem Potoku, kurirska pot jih je vodila na Golico, na Prtovč in vse do Cerkljanskih hribov. __ Odred se je pozimi leta 1945 v januarju udeležil mladinske konference v Cerknem, kjer so najzaslužnejši prejeli tudi odUkovanja. Lepe spomine imajo možje na Cerkno, saj so tam dobili tudi prvič pravo orožje — puške in m uničijo in so potem v Selški dolini nekajkrat sodelovali s partizani v borbi Tako je znana akcija Odreda, ko so s položaja za zidom malo nižje od današnje elektrarne pregnali četo ustašev in domobrancev. Borih so se tudi s Škofjeloškim odredom, ki je napadal Železnike, bili so z njimi na položaju v strelcih. Večkrat so tudi streljali na domobrance iz zasede, ko so pripravljali postojanko v Kališču. Glavno delo pionirskega odreda ' pa je bila kurirska služba, lepljenje • in trošenje letakov, zbiranje hrane za partizane, obveščanje in sabotažne akcije. Lojze Žumer nam je pripovedoval primer, ko je s partizansko pošto v čevlju srečal nemško patruljo. Ustavili so ga in spraševali, kam gre, po kaj, če kaj ve o ” zlikovcih11 , ki trosijo letake in še kaj. Razumljivo, da mu je kar dobesedno gorelo pod nogami Pa se je le srečno končalo, kdo pa je mislil, da je 13-letni fantič partizanski kurir. Leta 1945 so fantiči odložil puške, najpodjetnejši so imeli celo avtomate. Spet so sedli v šolske klopi. Danes jih je cela vrsta v Iskri Pionirji - brigadirji l. 1945 v Železnikih. ' v Železnikih tako Žumer Lojze, Janko Šmid, Stane Primožič, Stane Kemperle, Tone Vrhunc, , Janez Koblar in Janko Gortnar. Vsi so končal vsaj poklicno šolo, drugi pa so doštudiral celo na univerzi Trda je bila šola v „krvavih zarjah11. Vsi pa, ki so šli skozi ogenj upora, so se prekalil v trdne može. Zapisal KF Naloge na področju ljudske obrambe Za današnjo številko smo pripravili razgovor z Jožetom Deželakom, vodjo službe za ljudsko obrambo pri Združenem podjetju Iskra. KAKŠNI SO VAŠI PRVI VTISI IN OPAŽANJA O DELOVANJU TJUDSKE OBRAMBE V ZP? Prepričan sem, da so koncepcijo splošnega ljudskega odpora glede na važnost, ki ga temu vprašanju posvečajo vsi družbeno-politični faktorji, od federacije do KS, tudi delovni ljudje v Iskri razumeli in osvojili kot sestavni del samoupravnih socialističnih odnosov, ki izhajajo iz pravic in dolžnosti vsakega delovnega človeka, da se bojuje za obrambo in varovanje suverenosti, neodvisnosti ter nedotakljivosti naše ožje in širše družbene skupnosti. To pa hkrati ne pomeni, da so v Iskri s področja ljudske obrambe vse stvari urejene tako, kot to zahtevajo Ustava, zakon in drugi predpisi, o čemer bo še govora in splošni vtis je, da so gospodarski in drugi problemi, ki nas tarejo, dostikrat potisnih ljudsko obrambo na stranski tir, namesto, da bi to področje dejavnosti, glede na svoj karakter in čas, v katerem živimo, bilo nenehno prisotno. Dejstvo je, da so delovni ljudje v Iskri premalo obveščeni o konkretni dejavnosti ljudske obrambe, razen tistih, ki so direktno angažirani na tem delu v Iskri, ali izven nje na terenu. Priprave na splošni ljudski odpor zahtevajo namreč široko informiranost, delovanje vseh družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih teles in strokovnih ljudi, upoštevajoč pri tem seveda tudi načela tajnosti. Zavedajoč se tega, sem nedavno kot dolgoletni pripadnik Iskre z velikim veseljem prevzel delovno mesto vodje službe za LO pri ZP. V KAKŠNIH POGOJIH SE TOREJ ZAČENJA BOLJ ORGANIZIRANA DEJAVNOST NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE? Vsekakor v neugodnih razmerah, to je v času, ko Iskra dobiva novo fiziognomijo s formiranjem branžnih delovnih organizacij in ostalih organizacijskih sprememb, pri čemer se je v precejšnji meri, nekje več, nekje manj, podrla tudi dosedanja struktura in organizacijska oblika delovanja ljudske obrambe, na drugi strani pa se hkrati v kratkem pričakujejo z'novim repubhškim zakonom in še nekimi predpisi večje vsebinske pa tudi organizacijske spremembe v celotnem delovanju ljudske obrambe. Ob teh dejstvih bi rad povedal nekaj' stvari, o stanju obrambnih priprav v tem trenutku, sicer ne kot analizo, ampak kot kratka zapažanja in vtise, ki sem jih dobil ob obisku nekaterih delovnih organizacij zdaj, ko nas čakajo docela nove organizacijske in vsebinske naloge na podropju ljudske obrambe. Posebej bi se zadržal na nalogah, ki stojijo pred poslovodnimi organi in strokovno službo, ločeno pa bi spregovoril o pravicah in dolžnostih samoupravnih teles na vseh ravneh. POVEJTE NA KRATKO O SPLOŠNIH NAČELIH, PO KATERIH JE ORGANIZIRANA LJUDSKA OBRAMBA? Kot je znano iz Ustave in zakona o obrambnih pripravah odločajo in so zanje odgovorni vsi člani delovne skupnosti. Vsaka delovna organizacija sestavlja kot osnovni in glavni dokument na področju ljudske obrambe svoj „obrambni načrt", ki vsebuje od načrta vojne proizvodnje, vojne organizacije, razpored in mobilizacijo ljudi in sredstev, postopek in ukrepe za primer neposredne vojne nevarnosti, ah vojne, do organizacije enot TO in CZ in način njihove uporabe za primer vojne. To je kratko rečeno na enem mestu napisano in načrtovano vse, kar je potrebno na področju ljudske obrambe urediti, tako v obdobju miru in neposredne vojne nevarnosti, kot tudi v primeru neposrednih vojnih operacij. Zakon načelno, statut in samo- upravni sporazumi v delovnih organizacijah pa bi iz naslova obrambnega načrta morah točno precizirati, kakšne so naloge individualnih in kolegijskih poslovodnih organov (di-rektoija s sodelavci in strokovno službo LO), kakšne pa so pravice DS, oz. skupščine, kot odgovorne za obrambne priprave, katere od teh nalog pa poverjajo le-te odborom za LO. Obrambni načrt mora biti usklajen z obrambnim načrtom občine, v kateri je delovna organizacija. V KAKŠNI FAZI JE IZDELAVA OBRAMBNIH NAČRTOV V ZP? Kot je znano so direktorji s svojimi sodelavci in strokovno službo LO na vseh ravneh vodje obrambnih načrtov. Trenutno se nahajamo v fazi, ko je potrebno začeti z izdelovanjem obrambnih načrtov novo formiranih TOZD, obrambnih načrtov v delovnih organizacijah in pa obrambnega načrta ZP. Stanje dosedanjih načrtov (pred reorganizacijo) je zadovoljivo, samo je opaziti v nekaterih TČZD neažurnost in nekompletnost načrtov, so pa tudi primeri, da to delo prepuščajo nekvalificiranim delavcem. KAKŠNO JE DELOVANJE ODBOROV ZA LO V SEDANJEM TRENUTKU? O sestavi odborov in vsebini njihovega dela pred reorganizacijo nimam detajlnih podatkov. Na osnovi samoupravnih sporazumov so skoraj v vseh delovnih orga-nizacijh (branžah) pričeli s formiranjem odborov za LO in sicer kot kolegijske izvršilne organe in hkrati izvolili direktorje branž za predsednike teh odborov, kar pa je v nasprotju z načeh samoupravljanja. Zato je bilo po posvetovanju z ustreznimi organi v ZP in upravnimi republiškimi organi predlagano, naj ne bo odbor za LO v delovni organizaciji kolegijski izvršilni organ, ampak odbor s posebnim statusom, to je družbeni organ, ki ga imenuje DS delovne organizacije in mu iz delokroga LO poverja določene naloge. V odnosu do TČZD naj bi njegove pravice in dolžnosti bile operativno — koordinativnega značaja. Nadalje je opaziti, da so v te odbore avtomatsko predlagali vse direktorje TOZD, kot predsednike odborov LO v TOZD, kar bi temu odboru dalo karakter kolegijskega poslovodnega organa, bili pa so tudi primeri, da v odbore niso volili predstavnikov družbeno-pohtičnih organizacij, ki imajo na tem področju posebno vlogo in odgovornost, kot sooblikovalke idejno-pohtičnih osnov LO. Odbor za LO pri skupščini ZP je v osnovi pravilno izvoljen kolegijski izvršilni organ, vendar v svoji sestavi nima generalnega direktorja kot vodje obrambnega načrta, izključeni pa so iz njega tudi predstavniki družbeno-pohtičnih organizacij, torej tisti faktorji, ki naj bi pravzaprav oblikovali naloge s področja LO na ravni ZP. Odbor že v samoupravnem sporazumu ni imel preciziranih nalog, ker tudi skupščina nima definiranih nalog in pravic ter dolžnosti s področja LO. Odbor je sicer že imel dve seji, vendar brez večjih rezultatov in sklepov, ne po krivdi sicer agilnih članov in predsednika, temveč zaradi tega, ker ne razpolaga z ustreznimi informacijami in analizami s področja obrambnih priprav. Zato delamo na projektu da bi na ravni ZP od strani skupščine imeno-vah „Svet za ljudsko obrambo" (ne odbor) s posebnim statusom s tem, da bi se vanj vključili poleg generalnega direktorja, predstavnikov družbeno-pohtičnih organizacij, še drugi strokovni sodelavci s področja vojno-pro-izvodne dejavnosti, informatike, propagande itd. Naloge sveta bi glede na to dejavnost v delovnih organizacijah bile kreativnega in usmerjevalnega značaja. Premagana je bila tudi ustanovitev komisij, ki bi konkretneje analizirale posamezne dejavnosti s področja LO in CZ, enot TO, vojne proizvodnje itd.) in odboru predlagale določene ukrepe. KAKŠNO JE TRENUTNO STANJE PRIPRAVLJENOSTI ENOT CZ V ISKRI? Podrobnejših podatkov in analiz še ni, so pa nekatera opažanja in novosti, ki se na tem področju pripravljajo z novim repubhškim zakonom o ljudski obrambi. Ugotovljeno je namreč, da dejavnost CZ nasplošno zaostaja ne samo zaradi materialnih, tehničnih in finančnih težav, ampak zaradi neustreznega vodenja tega dela LO. Želimo doseči to, da bi vodenje CZ teklo nepretrgoma tako, da bi lahko brez bistvenih sprememb prešlo iz mirnodobnega stanja v vojno stanje. V tem smislu so pred nami določene spremembe organizacijskega in vsebinskega značaja, ki jih predvideva nov republiški zakon in, ki jih bo treba uvesti v najkrajšem času v delo. Branžna formacija Iskre je na nekaterih mestih porušila dosedanjo strukturo CZ, ah pa je prišlo do novih formacij, kjer bo treba na novo organizirati enote CZ, zato je tudi na zadnji seji odbora za LO pri skupščini ZP bilo sklenjeno, da se nujno takoj začne formiranje za enkrat improviziranih enot CZ, ne da bi čakah spremembe, ki jih narekuje nov zakon. To velja predvsem za bivši Institut, za stavbo PPC in nekatera druga področja, kjer je potrebno takoj postaviti CZ v mobilno stanje. Izvajanje teh nalog je v teku. KAKŠNO JE TRENUTNO STANJE MOBILNOSTI ENOT TO V ZP? Po tistem, kar sem videl v nekaterih organizacijah, so enote TO sohdno uvežbane in materialno dobro opremljene. Kadrovska zasedba je zadovoljiva. Tudi na tem področju pa nas čakajo nove pomembne naloge, vendar pred sprejetjem novega republiškega zakona o LO ne bi hotel, iz razumljivih razlogov, o tem kaj več povedati. KAKŠNO JE STANJE VOJNO PROIZVODNIH NAČRTOV? Zvezni zakon o LO je zelo precizno razvozljal dileme, ki so dosedaj vladale na tem področju. Kakor je znano se v pogledu vojno proizvodnih načrtov nahajamo v eni izmed faz organiziranega in sistemskega dela. Tudi v bližnji prihodnosti pričakujemo naloge za obdelavo naslednje faze. To so zelo odgovorne in pomembne naloge, posebno za nas kot delovno organizacijo. Vse ostalo je, kot veste, vojna skrivnost. KAKO JE V ZP ZAGOTOVLJENA TAJNOST PODATKOV S PODROČJA LO? Tudi na tem pomembnem polju dejavnosti nimamo še izdelanih analiz. Rečemo lahko samo toliko, da je veliko napisanega, pri tem mislim na pravilnike, vendar se v praksi premalo izvaja. Dosedanja praksa je, da sicer pravilniki in predpisi obstajajo, vendar jih izdeluje vsaka organizacija za sebe in niso enotni. Menirp, da bi po detajlni analizi tega vprašanja morali izdelati enotni pravilnik za vso Iskro s tem, da bi v pravilnik vključili tudi področje poslovne tajnosti, do tega časa pa bi vse organizacije prilagodile in dopolnile že obstoječe pravilnike, z najnovejšo uredbo ZIS in pravilnikom, ki ga je predpisal zvezni sekretar za NO. KAKŠNI SO PROBLEMI S STROKOVNIMI DELAVCI S PODROČJA LO? Stanje, kot je sedaj, ustreza dosedanji organizacijski shemi Iskre. Z novo nastalim položajem pa se kadrovski problemi pojavljajo v novi luči. V tem smislu delamo na novem konceptu, ker pa je le-ta še v razpravi, o njem kdaj drugič kaj več. KAKŠEN JE PROGRAM DELA NA PODROČJU LO V ZP? Govoril sem že o neposrednih nalogah in o dejavnostih, ki imajo dolgoročnejši karakter. Glede na pomembne naloge, ki nas čakajo ze v letošnjem letu, je potrebno predvsem to, da na podlagi samoupravnih sporazumov v statutih TOZD, delovnih organizacij in statutu ZP zapišemo in preciziramo s področja LO, v posebnem poglavju, naloge poslovodnih organov in strokovne službe, kakor tudi pravice in dolžnosti samoupravnih teles na vseh ravneh, tako za čas miru, kot tudi v primeru vojne. Skratka — vsakemu mora biti jasno kaj, kdo in na kakšni ravni mora storiti, da bi v tej pomembni dejavnosti štorih vse, kar od nas zahtevajo ustava, zakoni in drugi predpisi in prepričan sem, vsi pripadniki Iskre. V tem smislu je na našo pobudo odbor za proslavo 4. juhja dneva Iskre in dneva borca vključil v svoj program kot posebno točko, kombinirano vajo enot CZ in enot TO, kjer bomo prvič pred javnostjo pokazali, kaj na tem področju že obvladamo in kaj nam je še storiti, da bi obrambne priprave v Iskri dobile tisti pomen in mesto, ki ga zaslužijo. Trideset odlikovancev V petek, 25. april g, sta predsednik družbenopohtičnega zbora in predsednik komisije za odlikovanja pri skupščini občine Ljubljana—Bežigrad, tov. Vudrih in Dolinar podelila tridesetim članom delovnega kolektiva nekdanje tovarne električnih aparatov na Savski cesti državna odlikovanja, s katerimi jih je ob letošnjih praznikih odlikoval predsednik republike Josip Broz-Tito. Odhkovance je najprej pozdravil namestnik predsednika DS, nato pa še glavni direktor Industrije za avtomatiko Ivo Klešnik in predsednik družbenopohtičnega zbora SOb Ljub-Ijana-Bežigrad. Najvišje odlikovanje - red Repu- bhke z bronastim vencem je to pot i prejel Viktor Korošec. Nadaljnjih osemnajst članic in članov delovnega kolektiva te naše tovarne je prejelo red Dela s srebrnim vencem. Odlikovani so bih: Ana Andoljšek, Danilo Bergman, Zvone Bitenc, Zlata Cilenšek, Milovan Če-bohin, Lea Čebokli, Radivoj Čebokh, Janez Gianini, Franc Grad, Ljubo Jamšek, Dušan Kalan, Anton Kastelic, Franc Močilnikar, Alojz Mramor, Jože Petrač, Martin Pilko, Milan Ravnič in Marija Rifelj. Z medaljo dela pa so bih odlikovani naslednji člani kolektiva: Janez Bertoncelj, Julka Gorenc, Milena Kaplan, Milena Kodba, Janez Pečaver, Viktor Korošec - odlikovan z redom Republike z bronastim vencem. Alojz Prosen, Ivanka Saksidal Janez Ščuka, Fedor Šebenik, Bruno Špitaler in Martin Zver. Po razdelitvi odlikovanj se je v imenu odlikovancev zahvalil za visoka priznanja Viktor Korošec, ki je med drugim dejal, da prejeta odlikovanja obvezujejo k nadaljnji prizadevnosti in požrtvovalnemu sodelovanju. Za odhkovance so v tovarniški menzi priredih skromno zakusko, ob kateri je beseda stekla o spominih na leta od prvih, skromnih začetkov do danes, ko se je obseg proizvodnje nekajkrat povečal in temeljne organizacije združenega dela bivše tovarne Aparati doprinašajo vedno pomembnejši delež k našim skupnim uspehom, j q Odlikovanci med slavnostjo v tovarniški menzi. Bienale ind. oblikovanja Letošnji bienale - šesti po vrsti -je bil od 11. do 24. aprila na Gospodarskem razstavišču. V gornjih prostorih je prireditelj improviziral sorazmerno skromno razstavo, ki še zdaleč po vsebini ni imela jugoslovanskega značaja, saj so bili razstavljeni primerki povečini iz Slovenije. Razstavljeni oblikovni primerki so ob šegah panoge npr. tekstilno blago, elektrotehniko, pohištvo, plastiko, keramiko, igrače, motorizacijo ter grafični del z lepaki in razno knjižno opremo. Vsekakor tudi sorazmerno skromni obseg panog. Precej so na bienalu razstavljali oblikovalci Iskre iz oddelka marketinga. Naj omenimo le nekatere: Zoro Pičulin z grafično, barvno in motivno opremo gospodinjskega pribora in pripomočkov, Jasno Mišič-Malovrh in Ljubana Klojčnika s komandnim pultom za distributerje električne energije, Marjana Gnamuša za posebni komandni pult za železnice, Davorina Savnika za telefone, Janeza Smerdelja za akumulatorski polnilnik, prav tako Janeza Smerdelja za barvni televizor, Viktorja Bančiča za električni vrtalni stroj, Matjana Gnamuša za embalažo inštrumenta Pobi in še nekatere druge dosežke istih oblikovalcev. Po razgovorih z različnimi izvedenci za industrijsko oblikovanje in nasploh vsakoletnega bienala je prevladovalo mišljenje, daje uspeh letošnje razstave manjši od lanskoletne. Morda bi bilo manj razstavljenih primerkov kot lani, vprašanje pa je, kohko od teh je industrija v resnici uporabila. Drugo,, kar kaže na določeno upadanje zanimanja za to dejavnost,. je majhno število obiskovalcev razstave. Čeprav ima ta modema panoga poleg aplikativne vrednosti velik vzgojni pomen, ne more in ne more prodreti v vse pore našega življenja, tako kot drugod v naprednem svetu. Krivdo za to ne nosijo oblikovalci, ki se kot kaže zelo trudijo za razvoj te industrijske panoge, marveč podjetja, ustanove — sploh vsi zunanji dejavniki. Lahko mirno trdimo, da v Jugoslaviji še vedno v veliki meri pre- vladuje določeni primitivizem v tem in neupoštevanje tržnih zakonitosti zlasti za izdelke, ki so namenjeni tudi za izvoz. Tudi pri nas v Iskri so nekateri, ki zviška gledajo na to dejavnost. Čeprav imamo notranji predpis o obveznem obhkovanju vseh izdelkov, se zanj kaj malo menijo nekateri. Dovolj je, da prehstamo kakšen slikovni prospekt naših izdelkov in videh bomo> kakšno „šarenilo“ prevladuje. Hkrati pa naš oddelek industrijskega oblikovanja v sektorju marketinga nima dovolj naročil. Komu to koristi? Glede na to, da si iz leta v leto na veliko povečujemo izvozni načrt, ne skrbimo pa dosledno za oblikovanje vseh finalnih izdelkov, je to velika škoda, saj se spričo ogromne mednarodne konkurence ne moremo nadejati dobrih poslovnih uspehov. Skromni izdatki za skrbno oblikovane izdelke zdaleč odtehtajo prednosti pri prodaji. Tega bi se morali zavedati vsi, ki vphvajo na celoten konstrukcijski razvoj slehernega našega izdelka. M,K« ISKRA - ELEKTROMEHANIKA, TOZD ORODJARNA Teden Iskre 1975 (ISKRA - ELEKTROMEHANIKA ZA 30-LETNICO OSVOBODITVE EM 25-LETNICO SAMOUPRAV-LIANJA - BOGAT PROGRAM KULTURNIH PRIREDITEV) V času, ko praznujemo 30-let-nico osvoboditve in 25-letnico samoupravljanja, je tudi kranjska Elektromehanika organiMala bogat program prireditev. Os*nji bosta zborovanje članov kolektiva Elek-tromehanike 8. maja ob 10,30 na tovarniškem dvorišču v Savski loki, na katerem bo govoril tudi predsednik Republiškega odbora Zveze sindikatov Slovenije Janez Barborič, ter slavnostno zasedanje delavskega sveta Elektromehanike v tovarni telekomunikacij na Laborah istega dne ob 16,30. Na tem zasedanju bodo prejeli posebna priznanja vsi tisti Iskraši, ki so že 30 let člani delovnega kolektiva Iskre — Elektromehanike. Ob tej priliki pa želimo bralce še posebej opozoriti na pester program kulturnih prireditev, ki smo ga že objavili v prvomajski številki našega glasila. Omenjeni program so prireditelji sestavili v želji, da bi ob tej prihiti bolj medsebojno povezali ter predstavili težnje delovnih ljudi Elektromehanike po kulturnem udejstvovanju. Tudi kulturni komisiji pri sindikatu in konferenci ZSMS v Elektromehaniki aktivno sodelujeta pri organizaciji in izvajanju omenjenega kulturnega programa. Tako se bo javnosti predstavilo s svojimi dosežki nekaj večjih skupin kulturnih ustvarjalcev — članov kolektiva Elektromehanike. Pevski zbor po posameznih, tudi oddaljenejših TOZD Elektromehanike izvaja izbran spored pesmi. Recitatorji so 28. aprila v kranjski Mestni hiši predstavili javnosti poezijo izpod peres Iskrašev ter koroškega slovenskega pesnika Andreja Kokota ob ubrani spremljavi slovenskih glasbenih umetnikov, sopranistke Vande Gerlovič, tenorista Rudolfa Francla ter pianistke Zdenke Lu-kec-Čudnove. Omenjena povezava je naletela pri občinstvu na hvaležen odmev, ki dokazuje, da si takih prireditev še želi. Foto-kino sekcija „Iskra“ je organizirala razstavo fofografij na temo „Naš delovni človek". Likovnike zastopa z uspelo samostojno razstavo slika — naivec in samorastnik Boris Lavrič. Njegove živobarvne, razgibane fantazijske podobe vsemirskega lebdenja vedno znova pritegujejo naše zanimanje in nas usmerjajo v razmišljanje o omejenosti človekovega^bivanja ter brezkončnosti njegovega hrepenenja. Lavrič s svojo umetnostjo prerašča okvire likovnega samorastništva, njegove slike občudujejo na številnih razstavah tudi v tujini. V soboto, 10. maja,ob 19,30 uri gostuje na Laborah koroški slovenski pevski zbor „Mojcej“ iz Šentilja in Trebinje na Koroškem, ki ga vodi starosta koroških harmonizatorjev in znan skladatelj Pavle Kemjak. Zbor bo pel predvsem njegove pesmi, dobrodošlico pa mu bo s kratkim pevskim programom izkazal domači pevski zbor „Iskra“. 16. maja bo ob 18. uri v tovarni telekomunikacij na Laborah mladinski kviz „Veš — vem". V avli tovarne telekomunikacij na Laborah so razstavljena dela preko 20 gorenjskih likovnih umetnikov. Tako se bomo lahko na lastne oči prepričali, da so kulturne dobrine konec koncev v prvi vrsti le namenjene delovnim ljudem, da se ob njih spočijejo in razvedrijo pa tudi zamislijo. Ta razstava naj bo hkrati tudi dokaz, kako je mogoče praktično približati umetnost človeku v proizvodnji. Ogledal si bo lahko umetniške slike v lastni tovarni in mu zato ne bo treba hoditi v galerije, česar večina tudi do-sedaj še ni bila vajena. Zanimanje naših delovnih ljudi za omenjene kulturne prireditve pa nakazuje potrebo po tem, da bi slednje postale tradicionalne in tako rekoč trajni, neločljivi del našega delovnega vsakdanjika. Menda ni treba posebej poudarjati, da si delavec kulturo želi, jo ceni in si jo prizadeva približati. Znajo ustvarjati tudi sam, pri tem pa seveda potrebuje razumevanje, podporo in pomoč vse naše družbe! V. B. R. Kviz »Veš-vem« V petek, 16. maja. ob 18. uri prirejamo mladi v Tovarni ATC na Laborah kulturno-zabavno prireditev, ki bo potekala v sklopu akcije „Teden Iskre". Tekmovanje bo zajemalo naslednje teme: zabavno „Pop“ glasbo, dejavnost in organiziranost podjetja ISKRA ter slovensko književnost. Ekipe za tekmovanje so prijavile tovarne: TEA, Blejska Dobrava, SPD, Skupne službe, ATC, Vega, Mehanizmi iz Lipnice, Otoče, Stikala ter Števci. Glede na veliko število ekip ne moremo zastaviti vsaki zadostno število vprašanj, zato smo se odločili za predtekmovanje, da bi tako vsaj ekipam v finalu omogočili odgovore na večje število vprašanj, s čimer bomo dosegli večjo realnost njihovih uvrstitev. Ekipe bomo z žrebom razdelili v dve skupini, ki bosta tekmovali vsaka zase. Vsaka ekipa odgovarja na dve vprašanji iz vsake teme (torej skupno šest vprašanj). V finale se uvrstita zmagovalca vsake skupine. Poleg njiju pa se uvrsti v finale še ena ekipa in sicer tista, ki je takoj za zmagovalcem dosegla največje število točk — ne glede na to, iz katere skupine je. Vsaka ekipa, ki se je uvrstila v finale, bo odgovarjala na „trojček“ iz slovenske književnosti, ki bo sestavljen iz treh delnih (vendar samostojnih) vprašanj, od katerih bo vsako naslednje samo globlje posegalo v obravnavano snov. Analogno bo sestavljeno tudi vprašanje s področja pop glasbe — le da bo „dvojček“. Vsaka ekipa bo nato odgovarjala še na dve kombinirani glasbeno-slovstveni vprašanji, ki pa bosta zajemah splošno poznavanje omenjenih področij. Ekipo morajo sestavljati dva do trije člani. Ta prireditev bo odprtega značaja, povezoval jo bo Zdravko Gorjanc. Med obiskovalci bomo naredili tudi anketo ter dva izžrebali. Pripravljen je tudi zabavni program za obiskovalce z besedno uganko ter literarno - matematično nagradno igro za poslušalce. Po tekmovanju pa bo zabava s plesom. Igral bo ansambel „SMB“. Torej vidimo se-v petek. 16. maja. ob 18. uri v tovarni ATC na Laborah! „.. C1 ... Silvo Sladic Po 24 letih marljivega dela v montaži stojal A TC je pred dnevi odšla v zasluženi Pokoj Marija Lavrič. ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektro mehanik o K R A N J , o. sol. o. TOZD MEHANIZMI LIPNICA razglaša prosto delovno mesto: VODJA GOSPODARSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE POGOJI Visokošolska izobrazba ekonomske, komercialne, organizacijske, elektro ali strojne stroke s 4-letno prakso oziroma višješolska izobrazba s 6-letno prakso in znanjem enega tujega jezika. Pismene prijave pošljite do 17. maja 1975 na naslov: ISKRA -ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovski oddelek, 64000 Kranj, Savska loka 4. Kako odpraviti ozka grla v orodjarni? Večkrat v Elektromehaniki slišimo mnenje, da je TOZD Orodjarna t. im. „ozko grlo" v proizvodnem procesu. Seveda so za to vzroki v objektivnih težavah, -s katerimi se omenjena TOZD srečuje vsak dan. Naj omenimo najbolj poglavitne: preskrba z osnovnim materialom in sestavnimi deli, ki jih potrebujejo za izdelavo orodij, namreč ni premosorazmerna s potrebami TOZD, saj so velik potrošnik uvoženega materiala. Za plačilo pa, kot vemo, ob vsesplošni nelikvidnosti primanjkuje finančnih sredstev. Čeprav se zelo trudijo, da bi zainteresirali jugoslovanske proizvajalce jekel in standardnih delov orodij za dobavo manjših količin raznih vrst in dimenzij le-teh, pa pri svojem prizadevanju redkokdaj naletijo na njihov posluh. Ti proizvajalci se namreč rajši usmerjajo v donosnejšo proizvodnjo betonskega železa. Zato bi bilo potrebno čimprej z medsebojnim dogovarjanjem in usklajevanjem potreb tako prvih kot drugih priti do takega sporazuma, ki bi omogočil jugoslovanskim orodjarnam enoten nastop pri proizvajalcih kovin. Za ilustracijo naj navedemo, da sedaj vsaka orodjarna posebej naroča potrebne količine kovin pri tujih proizvajalcih, domače železarne pa nudijo samo velike količine, ki predstavljajo za orodjarne večletne nepotrebne zaloge. Pri tem pa te zaloge pomenijo tudi nepotrebno vezavo obratnih sredstev. Morda bi bilo priporočljivo o tem malo več razmišljati tako pri Gospodarski zbornici SR Slovenije kot v okviru Društva orodjarjev. Drugi velik problem je premajhen priliv strokovno usposobljenih kadrov v tej stroki. Prisoten je celo trajen odliv slednjih, vendar večinoma v druge TOZD v okviru tovarne. Precejšnje število orodjarjev se namreč ob delu izobražuje in po končanem dodatnem šolanju poišče drugo delovno mesto izven orodjarne. Pojav je do neke mere dokaj pozitiven, saj ravno dobro poznavanje orodij in priprav omogoča kvalitetnejše delo na drugih Iskra na razstavi v Celju V dneh pred prvomajskimi prazniki je bila v Domu JLA v Celju odprta zanimiva razstava z naslovom Racionalna poraba električne energije v gospodinjstvu". Pripravil jo je Centralni zavod za napredek gospodinjstva iz Ljubljane v sodelovanju z ZP Iskra, Združenim podjetjem za distribucijo električne energije, ETO iz Cerknega in revijo „Naš dom". Namen razstave je bil v tem, da vključi najširši krog potrošnikov v sistematično vzgojo o racionalni porabi električne energije. V okviru razstave so organizirali več predavanj, seminarjev in ekskurzij za potrošnike in prodajalce gospodinjskih naprav. Podobna razstava je bila že v Ljubljani, organizirali pa jo bodo še v drugih večjih mestih po Sloveniji. delovnih mestih v redni proizvodnji. S kadrovsko politiko pa bi morali zagotoviti trajen priliv kadra v orodjarno. Če se povrnemo k problemu premajhnega priliva strokovnih profilov kovinarskih poklicev (strugarjev, rezkale ev, orodjarjev), moramo poudariti predvsem pomanjkanje profila brusilcev. Današnja tehnologija izdelave orodij namreč sloni predvsem na brušenju, zato je ravno ta profil nujno potreben. Zanimanje za kovinarske poklice med mladimi (sodeč po vsakoletnem prilivu iz Šolskega centra Iskre) pa je odločno premajhno. Eden večjih problemov je tudi nedodelana osnovna konstrukcija izdelkov. Napake pri konstmkciji se namreč pokažejo šele pri izdelavi orodij, kar ima za posledico veliko število sprememb, predvsem izgubo prepotrebnih kapacitet. Rešitev tega problema je na vidiku z dogovorjeno politiko izdelave prototipov. Na osnovi tega bodo sčasoma razrešeni vsi tehnološki problemi, ki se sedaj pokažejo šele pri izdelavi orodij. Naslednja težava, ki nujno terja hitrejšo rešitev, je trenutna opremljenost pomožnih orodjarn. Ta naj zagotavlja le optimalno izvrševanje popravil, vstavljanje rezervnih delov in usposabljanje orodij, ne pa tudi izdelavo novih. Za vse omenjene naloge potrebujejo pomožne orodjarne kvalitetnejšo opremo, kar bi razbremenilo TOZD Orodjarno dodatnih nalog. Razpoložljive kapacitete bi namreč lahko le na ta način preusmerih v izdelavo novih orodij. Ob koncu našega zapisa naj omenimo še splošne težave s pomanjkanjem obratnih sredstev. Nikakor ni sprejemljivo, da pri razdeljevanju teh sredstev Orodjarno obravnavamo enako kot redno proizvodnjo. Če pravimo, da je orodjarna „srce“ tovarne, potem res ne smemo dovoliti, da zaradi pomanjkanja sredstev to prvo zastane, čeprav je pomanjkanje sredstev tudi problem drugih delovnih organizacij. ,, D D ZAHVALA Ob težki izgubi dobre in nepozabne žene in mame ZLATE PRIMOŽIČ, roj. Lazarevič se najiskreneje zahvaljujemo - svojim sodelavcem za izraze sožalja, podarjene vence in za spremstvo na njeni zadnji poti Žalujoči: mož Adolf - upokojenec in sinova Avgust ter Tomaž ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi moje drage mame KATARINE HUBER se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Stikala za izraze sožalja, podarjeni venec ter denarno pomoč hčerka Slavka Šimnovec Franci, si le prišel?... Prav je, da naslednja pripoved zagleda luč sveta, in to še predvsem zdaj ob 30-letnici osvoboditve. Zgodba se je dogajala 9. maja 1945, torej na dan osvoboditve, zdaj po 30 letih pa mi jo je pripovedoval rezervni podpolkovnik, vodja službe za ljudsko obrambo pri ŽP Iskra Jože Deželak. Med NOV je bil tovariš Deželak najdlje partizan v Notranjskem odredu, kjer je bil tudi komisar čete in komisar bataljona. Zadnje dni vojne so ga premestili v 15. divizijo, kjer je postal varnostni oficir. „Glavna naloga Notranjskega odreda je bila ta, da smo vse leto 1944 in seveda leta 1945 minirali progo Ljubljana—Postojna. Neštetokrat smo jo Vrgli v zrak. In prav po tej progi sem se po vojnih letih na pragu svobode Peljal od Rakeka do Logatca, naprej Proti Ljubljani pa je bila proga zaprta zaradi porušenega mostu. Vseskozi sem imel neprijeten občutek, da bomo sfrčali v zrak... V Logatcu sem pri nekem kmetu dobil oficirskega konja in sedlo ter °djahal prpfi Ljubljani. Človeka °bdajajo prijetni pa tudi tesni ob- čutki, ko se po treh letih vrača v ljubljeno mesto: Ljubljano sem med vojno kdaj pa kdaj ponoči gledal s Ku-reščka. Seveda sem videl samo luči ter ugibal, kje je to ah ono poslopje, kje stanuje ta ali oni prijatelj, sorodnik, dekle. Prvi dan svobode! Vsa Ljubljana je bila na nogah, ljudje so se veselili, se objemali, hrabri Ljubljančani so zasuli partizane s cvetjem... Marsikje so tekle tudi solze. Najprej sem sklenil obiskati sorodnike v starem delu Ljubljane pod Gradom. Nikoli ne bom pozabil tega, kaj se mi je zgodilo takrat.. Ljudje, ki so me poznali še izpred • vojne pa tudi iz ilegalnih dni, so me hoteli na vsak način kar najlepše sprejeti, zato so mene in mojega konjička odvlekli v gostilno Sokol. Kot Napoleon sem na konju pred točilno mizo pil vino... vsa gostilna pa se je veselila moje vrnitve in seveda svobode. Okoli 12. ure sem se odpravil proti Bežigradu k teti, pri kateri sem sta- noval pred vojno, saj staršev nimam že od malih nog. Železniške zapornice čez sedanjo Titovo cesto pri Bavarskem dvoru — zdaj jih ni več — so bile zaprte. Pred zapornicami je čakalo več deset partizanov in Ljubljančanov. Stopil sem s konja, gledal vesele ljudi, se tudi sam veselil in čakal. „Si to ti Franci, si le prišel? “ sem poleg sebe zaslišal nežen in jokajoč ženski glas. Zagledal sem ženico, revno ženico v črnem ponošenem plašču, majhno, upognjeno pod bremenom let, lepo starko. V roki je držala nagelj in rožmarin. Ozrl sem se okoli sebe in gledal, kje je Franci, ga je ogovorila ženica. Nihče se ji ni oglasil. „Ne, ti si Franci, ti si Franci." Stopil sem k mamici in ji povedal, da jaz nisem Franci. „Saj veš, da sem te čakala. Saj veš, da so tvojo mamo, ko si šel v partizane, odpeljah v taborišče v Nemčijo in je ne bo več nazaj. Pa so mi rekli, da si tudi ti Franci padel. Toda jaz jim nisem verjela, čakala sem te." Nisem vedel, kaj naj rečem. Vse se je dogajalo tako hitro. Prosila me je, naj se sklonim k njej. S tresočo roko mi je na vojaško suknjo pripela nagelj ček in ko sem bil tako sklonjen, me je objela in poljubila na obraz. Tudi jaz sem jo stisnil k sebi. „Franci, zdaj pa le pojdi, saj vem, da te čakajo. Samo, ne smeš pozabiti, krompirjeve žgance bom skuhala in glej, da boš zvečer prišel domov. Saj si jih imel tako rad!" Takrat so se zapornice dvignile, poslovil sem se od ženice. Po nekaj korakih so se mi solze vlile same od sebe. Obrnil sem se nazaj in pogledal, kje je mamica. Hotel sem se vrniti k njej in jo vprašati, kam naj pridem na žgance. Toda mamice ni bilo več. Zgubila se je med partizani in Ljubljančani. Kam je tako hitro odšla? Morda je šla kuhat žgance.. . Lado Drobež ISKRA Številka 16—10. maj 1975 Gorenjska planinska partizanska pot ob 30-letnici osvoboditve Znano je, da je v Sloveniji več planinskih poti — transverzal. Prav gotovo je najdaljša, najlepša in najzahtevnejša Slovenska planinska transverzala. Sledi pa ji Gorenjska planinska partizanska frot, ki je krajša in zato lažja, toda nič manj zanimiva in lepa. Prav nasprotno, saj popotnika pripelje v najlepše predele našega planinskega sveta, poteka skozi kraje in mimo partizanskih obeležij, kjer se je kovala naša sedanjost. Vsakdo, ki jo prehodi, je nagrajen z novimi Spoznanji, aktivnim počitkom, prejme pa tudi izredno lepo oblikovano značko, ki je lep simbol NOB in lep spomin na prehojeno pot, in ki v vsakem pogledu prekaša značko Slovenske planinske transverzale. Možnost za to ima praktično vsakdo. V pomoč je na voljo „Vodnik po gorenjski planinski partizanski poti", sicer pa je vsa pot tudi markirana in označena s črko G. Za dokazilo o prehojeni poti je treba v posebni knjižici — dnevniku zbrati kontrolne žige, ki so določeni in zapisani v njej. Knjižico in Vodnika dobite v pisarni PD Kranj (tudi v drugih pisarnah PD), člani PS Iskra Elek-tromehanika pa to lahko uredijo tudi pri Štefki Mrak, tel. 2953. Še ena zanimivost za vse ljubitelje planin, posebno transverzaliste in zbiratelje značk. Kranjsko PD se je v sodelovanju tudi s PS Elektromeha-nike odločilo, da v letošnjem letu v počastitev 30-letnice osvoboditve omogoči vsem interesentom pod ugodnimi pogoji, da prehodijo gorenjsko planinsko partizansko pot in to na dva načina: prvi za tiste, ki želijo pot prehoditi ob sobotah in nedeljah. Za vse te interesente je že pripravljen načrt enodnevnih sobotnih izletov, vmes sta le dva dvodnevna izleta in drugi: za tiste, ki želijo pot prehoditi v eni ali največ dveh etapah. Tu pridejo na svoj račun predvsem šolarji in tisti zaposleni, ki žele svoj dopust preživeti v gorskem svetu. Le-ti bodo uŽivah še posebne ugodnosti, saj bodo med drugim prej eh brezplačno tudi dnevnik in vodnik gorenjske partizanske poti. Cilj teh prizadevanj je oživljanje in prenašanje tradicij NOB. Zato je zaželjeno od vsakega, ki se odloči pot prehoditi, da v dnevnik ne zbira le določenih kontrolnih žigov, marveč zapiše tudi kratek opis poti z vsemi zanimivostmi, doživetji in vtisi ter popis vseh spomenikov in obeležij. Najboljši dnevniki bodo še posebej nagrajeni. Zato ne oklevajte, zbrani žigi in dnevnik pohoda ter značka gorenjske partizanske poti, poleg tega še čist gorski zrak in lepote, pa aktiven počitek vam bo neprecenljiv spomin. Hkrati pa skromen poklon žrtvam, ki so med vojno padle v gorenjskih in deloma primorskih gorah in planinah. Zgoraj objavljena skica poteka gorenjske partizanske poti kaže, da se pot prične v Kamniku — poteka mimo številnih lepih planinskih — turističnih postojank, preko našega očaka gora in konča v Kranju. Srečno! r.n. Marljivi planinci Člani planinske sekcije nekdanjega IRI so se lani poleg številnih udeležili tudi vzpona na Matterhorn, ki ga je organiziralo PD Iskra, v katerem je imenovana planinska sekcija med najbolj delavnimi. Pred prvomajskimi prazniki je bil v Ljubljani občni zbor planinske sekcije nekdanjega Iskrinega raziskovalnega inštituta. Poročilo o dejavnosti te planinske sekcije v letu 1974 je prebral dosedanji predsednik Boštjan Škoijak. Poudaril je, da so si lani zadali bogat program dela, ki so se ga lotih nadvse resno in zavzeto ter tudi uspeh. Organizirali so več izletov v domače in tuje gore, kot na primer na Boč, Nanos, Peco, Mrzlo goro, Špik, Z izleta na Kofce in Kanjavec Planinci Elektromehanike so praz-novah mednarodni praznik dela in delavske solidarnosti na Kofcah in v Vodnikovem domu na Velem polju. Oba vzpona sta potekala pod vodstvom izkušenih gornikov. Prvega je vodil Jože Šparovec in je bil enodneven in lažji. Potekal je preko Jelendola, nazaj pa v Podljubelj. Izveden je bil skupaj z matičnim društvom. Zaradi vetra in mehkega snega se udeleženci niso povzpeli dalj kot do koče. Dmgega je vodil Brane Jaklič. Bil je dvodneven in nekoliko zahtevnejši. Potekal je iz Krme. Pot ni bila lahka, ker je odjuga dodobra zmehčala sneg. Zato so udeleženci pod težo svojih nahrbtnikov s smučmi večkrat do pasu zagazili v sneg. Sedaj je bilo seveda laže tistim brez smuči. Tik pod vrhom Bohinjskih vrat pa so jim prav rahlo in praznično naletavale snežinke v pozdrav. Popoldne se je prikazalo sonce. Vetrovna in zvezdnata noč sta obetala tisto najlepše, kar lahko planinec - turni smučar pričakuje. In želje so se uresničile. Smuka z najvišjega Triglavovega soseda, 2568 m visokega Kanjavca, med Hribaricami in Doličem, po Velski dolini in dalje med Vernaijem in Toscem v Krmo, po trdo zmrznjenem snegu, v čistem — mirnem gorskem svetu, med mogočnimi ostenji, pod jasnim modrim nebom in toplim pomladnim soncem je čar, ki mlado in staro ob tem času vleče tja gor. Seveda je treba zapisati, da je ob tako lepem vremenu s Kanjavca zares izredno razgledišče in ni nič čudnega, da ga prištevamo med najlepše turnosmučarske vrhove ne le našega alpskega sveta. en Obvestilo Planinska sekcija Iskra Elektromehanika Kranj obvešča svoje člane, da se lahko udeležijo v soboto, 10. maja, izleta v smeri DRAŽGOŠE— MOHOR—ČEPULJE—KRANJ, ki bo v okviru akcij ,,Občani Kranja hodijo v gore". Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred kina ,,Center". 100 ŽENSK ELEKTROMEHANIKE NA LUBNIK Planinska sekcija organizira v soboto, 17. maja, za žene in dekleta Elektromehanike planinski izlet na Lubnik. Da bi bila udeležba res množična, žehmo, da bi se izleta udeležilo vsaj 100 članic našega podjetja. Akcijo nameravamo ponoviti vsako leto, zato bo vsaka udeleženka dobila evidenčni karton, po treh udeldžbah pa lično spominsko značko. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred kina,,Center". Prijave sprejema tov. Štefka Mrak, GPP-ERO, telefon 29-53 do četrtka, 15. maja. Vabljene! Bovški Grintovec in Matterhorn. Te dni pripravljajo tudi program dela za letos. Poleg številnih izletov so si kot glavni cilj zastavili skrb za množičnost, še tesneje pa nameravajo sodelovati tudi s Planinskim društvom ZP Iskra in seveda drugimi planinskimi sekcijami. V spomin na pokojnega Juleta Stojana - dolgoletnega predsednika PD IRI in znanega alpinista — namerava planinska sekcija organizirati tradicionalni spominski smuk za Cmi-rom. Planinci nekdanjega IRI so prepričani, da jim bo uspelo uresničiti zastavljene naloge, veliko pa bo odvisno tudi od novega vodstva planinske sekcije. Na občnem zboru so za novega predsednika izvolili Dolfeta Divjaka, Breda Jančar bo v prihodnje skrbela za propagando, Mira C uk pa je blagajničarka. Na občnem zboru je bilo slišati tudi nekaj kritičnih besed na račun delavnosti oz. nedelavnosti PD ZP Iskra, pohvalili pa so delo planincev v kranjski Elektromehaniki. Ob koncu tega prijetnega srečanja planincev in alpinistov s Tržaške ceste 2 v Ljubljani je znani alpinist in gorski reševalec Zvone Korenčan iz kranjske Elektromehanike predvajal diapozitive z lanskega izleta PD ZP Iskra na Matterhorn. , , lad Dom v Trenti obnovljen Sporočamo vsem zainteresiranim, da smo prenovili in na novo opremili vse sobe v Trenti z novim poMštvom in jogi blazinami. Opremili smo tudi kuhinjo, pripravljamo pa tudi načrte za kompletno izdelavo celotne zgradbe. Vsem letovalcem želimo lepo vreme in udoben počitek v našem domu. Vabimo še ostale, da se prijavijo za letovanje, v ta prelepi kraj. Posebno vabimo tiste, ki zaradi bolezni ne morejo letovati v obmorskih krajih. Razpis XI. letnih športnih iger Iskre v Novem mestu Organizator XI. letnih športnih iger ZP Iskra v Novem mestu - komisija za šport in rekreacijo pri sindikalni konferenci ZP Iskra, razpisuje tekmovanja v naslednjih disciplinah: Za moške: 1. Nogomet 2. Košarka 3. Odbojka 4. Rokomet 5. Kegljanje 6. Šah 7. Streljanje 8. Balinanje 9. Namizni tenis Za zenske: 1. Košarka 2. Rokomet 3. Odbojka 4. Kegljanje 5. Streljanje 6. Namizni tenis Vsaka sindikalna organizacija pri ZP Iskra lahko prijavi po eno ekipo za vsako izmed navedenih športnih disciplin. V ekipah lahko nastopajo samo člani delovnih organizacij ZP ISKRA. Sindikalne organizacije morajo prijaviti svoje ekipe do 19. 5. 1975 na naslov: Sindikalna konferenca ZP Iskra, Prešernova 27, 61000 Ljubljana. Tekmovanje bo 28. in 29. junija 1975 v Novem mestu. Komisija za šport in rekreacijo ZP Iskra Vili Tekavec, s. r. OBVESTILO Športna komisija pri sindikatu Elektromehanike bo v čast proslav 30-letnice osvoboditve in 25-letnice samoupravljanja priredila naslednja tekmovanja: 1. Šahovski turnir v čast 30-letnice osvoboditve v sejni dvorani družbenega samoupravljanja nad menzo 10. 5. 1975. 2. Prvenstvo ATC v malem nogometu 3. Prvenstvo TEA v malem nogometu 4. Kros „30 pomladi v svobodi." Marija Stražar v pokoju Te dni so se delavci delovne skupnosti ISKRA — Poslovne stavbe poslovili od svoje sodelavke Marije Stražar, ki je odšla v pokoj in s tem postala prva upokojenka naše delovne skupnosti. Marija je bila v ISKRI zaposlena od leta 1970 kot čistilka in to na lokacijah v Masarykovi in v Erjavčevi. V razgovoru nam je zaupala, da nič kaj rada ne odhaja v pokoj, vendar ji zdravstveno stanje ne dovoljuje še naprej ' vztrajati na delu. Zelo se tudi veseli nove garsonjere, ki jo bo dobila v mesecu maju iz sred štev, ki so jih delavci Iskra Commerce lani namenili za socialno šibke. Zato nam je naročila, naj se še enkrat v njenem imenu zahvalimo vsem, ki so ji omogočili, da bo svoj zasluženi pokoj preživljala v udobnem stanovanju. Ob koncu razgovora nam je še povedala, da se je dobro počutila v naši sredini in, da ji je bilo najbolj všeč to, da nismo delali nikakih razlik med sodelavci na različnih delovnih mestih. V. d. direktorja Marjan Dvo-raček ji je zaželel ob odhodu še veliko zdravja in dobrega počutja ter ji obljubil vso pomoč, če jo bo potrebovala. Marija pa je obljubila, da bo tudi nam pomagala, ča jo bomo še potrebovali in če ji bo zdravstveno stanje to dopuščalo. ^ ^ V__________________________________J Pismo bralca Vaše povabilo ..Dopisujte v časopis „Iskra“ me je spodbudilo k pisanju. Pravzaprav sta me spodbodla dva primera, ki sem ju nedavno prebral — prvega na oglasni deski v TOZD TEA — Kranj, drugega v glasilu „Iskra“. Morda sta tiskarska škrata, morda pa tudi ne. To me trenutno sploh ne zanima, saj sta napisana zelo uradno. 1. primer: Med nagrajence za prizadevno delo so uvrstili po sklepu delavskega sveta TEA na 16. redni seji dne 11.4. 1975 tudi osebo, ki naj bi uradno imela 31 let delovne dobe v Iskri. Ker je nagrada namenjena (kot že rečeno), za prizadevno delo v Iskri, me zanima naslednje: Ali je to pretiravanje? Ah je privilegij posameznika? Ali gre za dvojno štetje delovne dobe v Iskri? Ali se morda šteje v delovno dobo tudi čas iz LGW? Ali pa se k nagradi za uspešno delo šteje tudi sodelovanje v NOB? Ah kdo ve? Odkod sicer 31 let? Na to bo najbrž težko odgovoril tudi DS TEA. Drugi primer pa je iz časopisa , „Iskra“, številka 15, z dne 16. aprila 1975. Na 7. strani je razpis TOZD Sprejemniki Sežana za delovno mesto konstruktor I. in II. Pod pogoji je navedeno dobesedno: Višja tehniška šola strojne smeri, 5 let primerne prakse ali srednja tehniška šola strojne smeri in 3 leta primerne prakse". Če bi se ti pogoji nadaljevali, bi se najbrž takole: „.., Ali industrijska šola strojne smeri in 1-letna praksa ah nekvah-ficiran delavec brez prakse." Pa brez zamere! Vas tovariško pozdravlja Jernej Jeraj ISKRA Elektromehanika Z---------------------------"N ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente, Kranj - Urejuje uredniški odbor -Glavni urednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik: Igor Slavec - Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo - Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 - Tisk: Združeno podjetje LJUDSKA PRA-V1CA-LJUBLJANSKI DNEVNIK, Ljubljana t ___________________________________y