«2 / PAUL 1 Hamfri 4 Intervju: dr. Radoslav Stojanovič 8 Portret: BhagwanShree Rajneesh 12 Magellan 18 Stalinistična Revolucija na Slovenskem 20 Mladinski svet 21 Hopla 24 Fotolabor 26 Statut Študentske zveze 32 Intervju: Philip Kaufman 39 Vesna 41 Lambada 44 Rotary 46 Protokoli 48 Formular TRIBUNA SVETEKRAVE Dober mesec je že, ljube bralke in dragi bralci, kar je TRIBUNA celjskemu javnemu tožilstvu ovadila neznane storilce, ki so v poletnih mesecih zmagovitega (?) leta 1945 ukazali mučiti in pobiti več tisoč ujetih vojakov slovenske domobranske vojske in nikoli pojasnjeno, zakaj tudi njihove žene, dekleta in otroke, ter še kup nedolžnih Slovencev. Do nas so segle govorice o že pripravljenih zaslišanjih, za kar celjsko sodišče zasluži vso pohvalo, predvsem zaradi hitrosti, s katero se je lotilo zadeve, ki je že desetletja travma slovenskega naroda. In ker je sploh reagiralo in se ni izvleklo s kakšnim »pomanjkarjem dokazov«. Toda zadeva ima majhno tehnično napako. Očitno se je spet začelo »od spodaj navzgor«. Obstaja »bojazen«, da bo na neki točki zmanjkalo prič ali pa dokazov in delo bo opravljeno samo na pol ali pa sploh ne. Zato še enkrat: nas ne zanima toliko, kdo so bili eksekutoiji (seveda nas zanima TUDI to), temveč KDO je poboje UKAZAL!? Tožilcem soliti pamet se seveda ne spodobi, sploh ne republiškemu. Toda oni vedo, KDO je bil takrat na katerem stolčku in za kaj je bil odgovoren. Ukepajte torej vsaj po vesti, če Vas že »po dolžnosti« kaj ovira. Saj ne, da bi kakšnega bivšega ministra privijali kar tako. Toda na njih lete tako hude obtožbe (predvsem na tovariša Mačka in Ribičiča), da bi jih morali nekako zaščititi pred javnostjo, če seveda nista kriva tega, kar jima pripisujejo. Sami namreč molčijo in prav zanima me, zakaj. TRIBUNA ima vse več kontaktov s pričami teh krvavih madežev na slovenski zgodovini in večina njih, čeprav povsem nedolžnih in naključnih prič, še danes ne UPA govoriti, ker živijo v smrtnem strahu. Petinštirideset let potem!? In ko boste že poizvedovali: poizvejte prosim še to, kdo vsako leto na prvi november ukaže miličnikom, najpreprečijo svojcem prižigati sveče na mestih pobojev. Ta verjetno že ve, zakaj. In še mimogrede: mojega dobrega prijatelja je včeraj na cesti ustavil učitelj zgodovine iz osnovne šole in se mu sam od sebe opravičil, ker ga je učil napačno zgodovino. Torej se je le začelo! V Ljubljani, 1. februar 1990 Vaš Hamfri Bogart PS. Prepričani smo bili, da bo dovolj napisati eno ovadbo. Pa očitno ni. Slepota je pač huda reč. Zato, cenjeni gospod republiški javni tožilec: nekaj se je zgodilo tudi v Kočevskem Rogu. Prav tako leta 1945. TRIBUNA je glasilo UK ZSMS Ljubljana • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana • Naslov uredništva: Kersnikova4,61000 Ljubljana, tel. (061) 319-496, telefax (061) 319-448 • V uredništvu dežuramo vsakdan med 10. in 12. uro • V.d. glavnega urednika: Bojan Korenini • V.d. odgovornega urednika: Tomi Drozg • Lektorica: Nives Klinc • Cena 10 din • Oproščeno prometnega davka po sklepu št. 421-170/22.2.1973 • Naslednja številka izide 16. februarja 1990 • Fotografija na naslovni strani: FOTODOKUMENTACIJA DELA. SPOSTOVANIGOSPODJE! V zvezi s telefonskirn pogovorom, ki sem ga imel danes z vami in v katerem sem vas prosil za morebit-no pomoč pri razjasnitvi okoliščin smrti našega . sorodnika, šolskega upravitelja Adolfa Zajca, ki je nazadnje služboval na podružnični osnovni šoli v Čadražah pri Novem mestu, vam pošiljam faz-položljive podatke, ki smo jih dobili od Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani. Podatki so naslednji: »V mapi šole Cadraže, pri dokumentu Podatki o dogodkih na šoli za časa domovinske vojne, ki smo jih dobili v muzej 24. avgusta 1946 in jih je pos-redovala tedanja ravnateljica Frančiška Galovič, je navedeno: V šolskem letu 1941/1942 sta poučevala na šoli šolski upravitelj Adolf Zajc in preverjena učiteljica pripravnica Saunig-Vilhar Zora. Prvega so 19. aprila 1942 nepričakovano odvedli neznani partizani in ga v bližnjem gozdu ustrelili. Njegovo truplo so čez leto dni slučajno našli in ga pokopali v Šentjerneju'. Za razlog in povod njegove nenadne smrti nisem zvedela. Bil je precej podjeten in gospodarski človek. To je ljudsko mnenje o njem«. Iz Dolenjskega muzeja v Novem mestu pa smo dobili naslednje podatke: »Pouk je bil v šolskem letu 1941/1942 večkrat prekinjen zaradi zelo ostre zime in visokega snega. S smrtjo učitelja Adolfa Zajca v aprilu 1942 je bil pouk okrnjen. V mesecu aprilu 1942 je bil učitelj Adolf Zajc od neznancev nasilno odveden in v bližnjem gozdu umorjen. Njegovo truplo so slučajno našli eno leto pozneje, ga odkopali in ga cerkveno pokopali na pokopališču v Šentjerneju.« Kot redni bralci vaše nadvse zanimive revije, pazljivo prebiramo člaiike o krvavih obračunavanjih med vojno. Iz objavljenih besedil je razvidno, da razpolagate s podatki, o katerih si doslej nismo niti mislili, da obstajajo. Prosimo vas, pomagajte, če morete, tudi nam raz-jasniti misteriozno smrt dragcga sorodnika, ki je po podatkih sodeč tako kot množica drugih poštenih Slovencev postal žrtev krvavega terorja. Za vaše prizadevanje se vam vnaprej zahvaljujemo. Leppozdrav! Marjan Zupan Dalmatinova 4 61000 Ljubljana ODPRTO PISMO PISCEM ZLOPAMTILA Spoštovani Boris Čibej, Miha Kovač, Vlado Mihel-jak, Silvo Zapečnik in Slavoj Žižek. V tretji številki Mladine, letnik 1990, sem v rubriki »Zlopamtilo« prebral sestavek, v katerem imenujete UK ZSMS s »Slovenski Hitlerjugend«. Vaše etiketiranje je nevredno človeka, ki ima spoštovanje do sebe in soljudi. Uporabili ste podobni publicistični žargon kot nekateri neostalinistični srbski politiki. Zanimajo me potencialna dejstva, ki so vam narekovala vaše etiketiranje. Če teh dejstev ni, pa me zanima, zakaj s svojim destruktivizmom morite bralce. V sedanjem političnem trenutku potrebujemo Slovenci čimveč racionalizma, konstruktivizma, sinergičnih principov, predvsem pa človeške ljubezni do samega sebe, soljudi, do življenja. Če vi zgornjih kvalitet nimate in je vase osriovno geslo »vse je treba razfukat«, vas prosim, odložite pero, dokler vas bes ne popusti. Če se ne motim, je med vami tudi nekaj psihologov. »Osebnost je Tao«, pravi Jung v knjigi »Duh i život«. Želim vam prijetno branje. Srečko Šorli IZŠLA KNJIGA O POBOJU DOMOBRANCEV Izšla je najbolj grozljiva knjiga, ki je kdajkoli izšla na slovenskih tleh. Mogoče so podobne »vrednosti« le še ČRNE BUKVE, ki so izšle v Ljubljani leta 1944. Tudi Crne Bukve bi morali čimprej ponatisniti. V TRILOGIJI: VETRINJE, TEHARJE, ROG so ponatisnjene tri brošure, ki so do sedaj veljale za »emigrantsko literaturo«. Dobil si jih s?.mo čez mejo, njihov vnos pa je vse do tega trenutka veljal za veliko tveganje. Kakšen pomen ima ponatis teh treh knjig danes na Slovenskem? Gre za pomemben dogodek znotraj razklanega slovenskega naroda. S tabuji, kot je poboj domobran-cev, nas je eaopartijska komunistična oblast držala v prisilnem jopiču nesvobode. Šele podiranje tabujev pomeni osvobajanje od vsega, kar je totalitarno, monopolno, nesvobodnc. S tem, ko lahko berem to knjigo pričevanj in dokumentov povsem svobodno, lahko tudi mnogo svobodneje diham. Za Ijudi, ki so preživeli takratni »osvobajajoči pekel«, je pisanje o lej lemi prava detravmatizacija. Vsaka prepoved človeka travmatizira. Padec tabuja ga pa detravmatizira, ga osvobaja. Priča smo never-jetnim gorjem, 45 letnenni tlačenju resnice - to nas je do kraja travmatiziralo. Zadnji čas kar pogosto slišim popularen oziroma pozerski očitek, češ da je v operaciji že preveč protikomunizma. Sam glasno odgovarjam, da ga po vsem tem, kar se je pod komunisti v tej Sloveniji dogajalo, nikoli ne bo dovolj, kaj šele preveč! Protikomunizem so le besede - in kaj so besede pioti komunističnemu početju?! In najpomembneje. Brez očiščenja naše polpretek-losti, brez detabuizacije in detravinatizacije ni nuj-nega občutka osvobojenosti, ki nam je tako potreben ta hip. Oblikovanje novega načina življenja, za kar se treuutno tako trudimo, bo brez resnice o naši pretek-losti zelo oteženo. Krivci bodo namreč še naprej vedrili in oblačili med nami. Tisoči in tisoči bodo imeli še naprej nepokopane svoje svojce. To pa človeka razjeda in ga dela nesvobodnega. 45 let je strahodno dolga doba. Dolga, če moraš toliko časa v sebi zatirati resnico o tako blaznem dejanju, kot je bil poboj tisočih. Ko veš, da so nekje blizu, pa ne smeš tja... Tudi ta knjiga bo pripomogla, da mrtve končno začnemo pokopavati. Ko pravim »tudi« (ta knjiga), mislim na to, da je bilo v tej naši nesrečni domovini v zadnjem času narejenih več gest, da »postavimo stvari na svoja mesta«, kot se rado reče. Mislim na angažman Spomenke Hribar in na Lipo sprave na ljubljanskihŽalah. Mislim, da je pošteno do Celja ir« Celjanov, da se ta knjiga najprej predstavi prav tu. V neposredni bližini, v Teharjah, je bilo namreč leta 1945 najbolj kruto morišče v Sloveniji - klasično koncentracijsko uničevalno taborišče! Tu je bilo zverinsko pomor-jenih tudi veliko žensk in otrok. Da ne govorim posebej o Košnici, kjer so »osvoboditelji« pomorili cele družine Celjanov. Ženske in otroke. Govori se o 350 pobitih Celjanih. Zato nimam popolnoma nič proti temu, da je list ljubljanskih študentov Tribuna poslala na Celjsko temeljno javno tožilstvo ovadbo proti morilcem v Teharjah. Mnogi še živijo. Upam, da se na celjskem sodišču tega zavedajo. Nisem za noben revanšizem, vendar, takšni okrutni zločinci vendar morajo biti obsojeni. Za kakšne v nebo vpijoče zločine gre, pa nam pričuje ta knjiga. Ivo Žajdela KULTURNA KATASTROFA Tiskanje obširne enciklopedije pomeni za narod monumentalno kulturno delo, ki služi sto in več let. Ekipe strokovnjakov delajo neumorno cela desetlet-ja, stroški so ogromni. Generacije, ki sledijo takemu delu, se sklicujejo na tako delo pri njihovem kulturnem, gospodarskem, znanstvenem in političnem izoblikovanju, lnisljenju in delovanju. Zaporevolucijsko dobo in njene voditelje je veljalo, da se vsa slovenska zgodovina izpred 1941. leta označi le minimalno in še to v čimbolj negativni luči. Partija je nasilno zatrla stranke, Orla. Sokola, kul-turne domove. Šli so tako daleč, da so spreminjali • irr.ena občin, ulic, gora, krajev. Kot zaključek take prisilne prevzgoje in pisanja nove zgodovine naj služi enciklopedija (ES). V Ljubljani so sedaj natisnili tretji zvezek, 31.000 iz-vodov. Po izjavi glavnega urednika, Marjana Javor-iiika (Razgledi 10. XI. 89.), je vsaj tretjina gesel povezanih s komunizmom (on pravi NOB, razredno gibanje, itd). Konkretno: v enciklopediji so in bodo omenjeni tisoči komunističnih spomenikov iz 41/45 in samo par nekomunističnih iz tiste dabe, ki pa so lažnivi. Pomislimo na sramoto mesta Ljubljane z lažnim spomenikom pred škofijo, Orlovim vrhom, itd. Za Čehoslovaško je disident Jacques Rupnik dejal: Kulturnikom so bile v naši diktaturi dane tri opcije: sodelovati, molčati aii se izseliti. Slovenski kulturniki tiste dobe so se odločili večinoma za sodelovanje pri ES. Casnikar Ivo Žajdela v Ljubljani imenuje ES komunistično enciklopedijo. Odgovarja mu Boris Mlakar (Mladina 23. XII. 89.), zgodovinar. znan po še kar objektivni knjigi, Primorski domobranci. Pravi, da mu je ES spremenila izraz reakcionami za povojne stranke v nazadnjaški. Opravičuje se, da pri Beli gardi ni omenil vzroka nastanka. O komunis-tičnem pobijanju 1941/42 Mlakar pravi, da ne ve, ako bo kaj napisal; to za ES ni predvideno! Gesla, Vaške straže ni, uredništvo prav tako ni predvidelo gesla: Krimska jama, Kočevski rog. Mlakar, ki že malo misli na bodočnost, nadaljuje: stavka o zasluženi povojni kazni nisem napisal jaz, temveč je to samovoljno dodalo uredništvo. Pritožuje se. damu je bilo geslo o dr. L. Erlichu skrajšano, ko govori o Erlichovem zavzemanju za večjo samostojnost Slovenije. Iz gornjega se vidi, da se komunisti nižjega ranga odpirajo malo večji objektivnosti. Vstranko so stopili zaradi služb, oportunizma, sedaj pa končno razumejo, da prihajajo drugi časi. Partija v svojem vrhu pa noče odstopiti od radikalne linije iz leta 1941/45. V lem je ta velika nevarnost za "zdrave sile", ko b*o napočil čas demokratizacije in svobode.' Škoda tako frizirane ES je ogromna. V demok-ratični Sloveniji jo bo le malokdo uporabljal. Lepa vezava teh zvezkov ES bo služila verjetno samo kot okras lepim knjižnim omaram. Dr. Peter Urbanc SPOSTOVANITOVARIS ZAJDELA, Vaše razmišljanje je zanimivo, vendar temelji na napačnem izhodišču - da vsi Slovenci po svetu svobodno kandidirajo in volijo že na teh volitvah. To je seveda nesmisel, saj v vseh državah na svetu lahko volijo le državljani tiste države. Ne moremo zdaj Američana Slovenca kandidirati ali voliti v SR Sloveniji. S tovariškimi pozdravi! Pomočnik gl. urednika »Dela« Vlado Šlamberger SPOSTOVANITOV. KORENINI v.d. glavnega urednika: Ne spadam sicer v vašo generacijo, vendar preberem Tribuno, ker pač želim ostati vsaj po srcu mlad. Gre za čisto preprosto stvar, ki je verjetno ne poznate. V Franciji so ob koncu vojne pobili sodelavce okupatorja (številka je zelo velika), nevljudno pa je bilo tako za tem in sevetla tudi danes javno ali zasebno omeniti to, kar se je dogodilo. Morda vam bo to obvestilo koristilo v vaši uredniški politiki. Pozdrav, prof. dr. ing. B. Berce-Vanjko VOJAŠKIPUC V ROMUNIJI Nasilje, vojaška demokracija, 300.000 ranjenih, več kot 90.000 mrtvih pomenijo previsoko ceno za drugo vodstvo neke republike. Postopki oficirjev prve romunske armade so poznani iz scenarijev južne Amerike. Vojaški puč velja tako na zahodu kot tudi na vzhodu za kriminal. Umor državljanov brez sodišč, umor državnega predsednika je zločin. Človek je važnejši od orožja. Čeprav so očitali pred-sedniku republike, da je odplačal vse državne dol-gove, daje irr>el psain otroke, daje bilo gospodarstvo usmerjeno v izvoz, pa očitno ni bilo dovolj znakov, da bi se sprožil kazenski proces, na katerem bi se razkrila dejstva pučističnih oficirjev pred pučem. Celo v Nemčiji pred vojno ali v pakistanski diktaturi ter Južni Afriki so potekali procesi na sodiščih in vrhovnih sodiščih, kjer so sodišča večkrat morala oprostiti obtožene. Svetovno javnost ne more premotiti niti lažno poročanje posameznih medijev. Svetovna javnost obsoja nasilje in simpatizira s svetom, kjer orožje in bogastvo ne odločata o moči in o vplivu. Ljubljana, januar 1990 Ekološki zbor: Brane Pešenik, Andreja Dobrun Unija za pravico in resnico: Tomaž Švagelj. SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO! V lanski novemberski in Ietošnji januaiski številki vašega lista se je v rubriki »Pisma« pojavilo moje ime kot pisca članka. Posebej pismo v št. 1/90 se nanaša na Teharske dogodke, podpisano je z mojim imenom in mi je povzročilo vrsto težav. Glede na to sporočam, da podpisani Jure Pretnar, stanujoč v Ljubljani, Tbilisijska 1, nisem avtor tega pisma. Uredništvo prosim, da moje sporočilo objavi in zahtevam, da se v bodoče pisec teh pisem predstavi s polnim naslovom, ker drugače hudo posega v mojo zasebnost in dostojanstvo. Lepopozdravljeni! Jurij Pretnar Tbilisijska 1 61000 Ljubljana Ljubljana, 31.1.1990 TEHARJE (Krivci za pokole) Že v prejšnji Tribuni smo brali. kdo so oznovci iz koncentracijskega taborišča Teharje pri Celju leta 1945, kjer se je množično pobijalo pripadnike slovenske narodne vojske ter njihove svojce, ženskc in otroke. Komandant taborišča je bil ŠKULJ JOŽE (umrl pred leti v Iški vasi). Za taborišče je bil zadolžen VENIŠNIK MILAN, šef OZNE za okraj Celje (pred leti se je ustrelil). Venišnikov namestnik je bil KAREL FORTE oziroma z drugim imenom MARKO SELIN (umrl pred leti). Venišnikova pomočnika pa še živita v Ljubljani. To sta TURNHER TONE in CIBIC LEON. Slovensko OZNO, ki je bila koordinator takratnih množičnih pokolov po Sloveniji, je takrat vodil IVAN MAČEK - MATIJA, njegov neposredni pomočnik pa je bil takrat MITJA RIBIČIČ. Poleg Turnherja in Cibica tudi Maček in Ribičič živita v Ljubljani! Vinko Mavsar, ml. MORISCA V OKOLICI SKOFJE LOKE Tribuna, št. 1, 12.1. 1990 Prebral sem prvo letošnjo številko Tribune in v teh dneh je kar nekajkrat v mojem stanovanju zazvonil telefon, nekdanji borci in borke, aktivisti in tudi mlajši so me spraševali, koliko je resnice o upokojenem oficirju vojaške kontra obveščevalne službe in pisatelju Ivanu Janu. Tako me je na primer Angela Knific- Barbka iz Rakovnika pri Medvodah, tel. 612-821, vprašala, če v Sloveniji ni nobenega novinarja ali pisatelja, ki bi ga branil. Njo je o tem pisanju v Tribuni obvestila znanka iz Ljubljane (potemsemjijazposlalkopijoizTribune).Odgovoril sem ji, da mi je to znano že petnajst let in da sta Andrej Bohinc in Ivan Jan pred leti že bila na sodišču. Naj kar njih vpraša, koliko je v tem resnice. To le mimogrede in kot uvod, sicer pa vam pišem zaradi izjav Vencelja Dolenca, kako so v okolici Škofje Loke leta 1945 pobijali doniobrance. V moji knjigi Zločin pri Lenartu, sem na strani 98 zapisal: »Vencelj Dolcnc-Sokol, dvajsetlctni kmečki sin iz Virmaš pri Škofji Loki, je bil vpoklican v ncmško vojsko. Fant jc pobegnil in se priključil panizanoin na Koroškem. Po neki hajki je pobcgnil in prišel v škofjeloške liribc. Priključil sc je Prešernovi brigadi, vendar se je po žirovski hajki avgusta 1943 skril in čakal boljšili dni. Čez dober mcsec se je spet priključil partizanski enoti v Martinj vrhu, od koder jc clezer-tiral, se nekaj časa skrival in končno priključil domobrancem. Sokol je pobegnil iz neniške vojske in trikrat od partizanov. Po vojni je pobegnil v Argentino. kjcr živi še danes... Obiskal sem Sokolovo sestro in jo prosil za bratov naslov. S precejšnjim omaliovanjem in skepso sem Sokolu napisal pismo. Pisal sein mu, da pripravljam knjigo o nekaterili dogodkih iz vojnih dni v Selški dolini. S lem v zvezi sem ga zaprosil. naj nii odgovori na naslednja vprašanja: a) Kdo je vodil zasedo pri Kovkarju? b) Kdo je ustrelil Lojzcta Šinka in zakaj? c) Je bil Radc v zascdi? č) Po kakšnih merilih so se domobranci ravnali, ko so odločali, koga od ujetih partizanov bodo ubili in kogane?... Sledijo še tri vprašanja in na vsa mi je odgovoril. V drugem pismu sem ga prosil, naj mi iz osebne radovednosti opiše, kako je pobegnil, ko so jih iz škofjeloškegagradu vodili na streljanje. Sporočil sem mu, da tega ne bom objavil, ker bi mi to zelo zamerili in lahko prepovedali izid knjige. Naj poudarim, da sva ta pisma izmenjala leta 1972, knjiga pa je izšla 1973. leta. Starejši pisci vedo, da je bila tedaj taka izmenjava pisem z domobranci grch, ki je lahko imel lnide posledice. Lansko leto, ko sem čistil predale in mape, sem uničil tudi Sokolova pisma, še prej pu jih bežno prebral. Dobro se spominjam, da mi je Sokol opisal, kako so jih zvezali in da so jih na dveh tovornjakih odpeljali po blegoški cesti v lirib, kjer je na nekem ovinku skočil z vozila in pobegnil, kerje dobro poznal tisti kraj in Ijudi. Seveda niso samo tedaj in tisto noč iz gradu odpel-jali domobrance v smrt. Toda trdim, da se Sokolova sedanja izjava razlikuje od tiste izpred 18 let. Kako na primer ve, da so trupla še šliri dni ležala tam? Sklepam, da je Vencelj Dolenc združil spomine več oseb v eno (svoje) pričevanje. S Sokolom se osebno nisva poznala, slišal pa sem zanj, ker sem veliko partizanil po Selški dolini tja do Škofje Loke. V naši skupini smo imeli očeta in sina iz Lenarta v Selški dolini, trije sinovi pa so bili s Sokolom pri škofjeloških domobrancih. Vsi trije so pobegnili na Koroško, dva od teh sia se potem znašla v zaporu na škofjeloškem gradu in bila ubita v skupini, v kateri je bil tudi V. Dolenc. Tretji še živi, rešilo pagaje naključje, da je bil maja 1945. letamed umikom skozi Tržič in Ljubelj ranjen in se je zato znašel v celovški bolnišnici med ranjenimi partizani in civilisti. Medtem so druge že vrnili v Slovenijo, sam pa se je vrnil čez leto dni, ker ni vedel za tragično usodo bratov. Fant se je poročil in posvetil kmetovan-ju, v zaporu pa ni bil niti en dan, čeprav so vsi vedeli, kje je bil med vojno. Tik pred koncem vojne je granata blizu doma ubila očeta in sina, partizana. Tako je ta družina v kratkem času izgubila očeta in tri sinove. Jože Vidic, Ljubljana Radoslav Stojanovič je strokovnjak za med-narodno pravo in mednarodne odnose, profesor na Pravni fakulteti v Beogradu. Predaval je na vseh petiii celinah, na univer-zah Sorbone, Hardvarda, Yalea... Je pisec knjig iz ustav-nega prava in politike med-nacionalnih odnosov, veliko pozornost pa posveča tudi problemom uporabe kvanitativ-nih metod v družboslovnih znanostih. Za letošnje leto načrtuje izdajo knjige o srbski oziroma slovenskih narodnih manjšinah v Albaniji. Z njim smo se pogovarjali o Demokratski stranki v us-tanavljanju, o aktualnem političnem in ekonomskem položaju Srbije in Jugoslavije ter o možnostih rešitve iz krize, o perspektivah federalizma, o pluralizmu, demokraciji, nacio-nalizmih vseh barv in zastav, o Kosovu, srbskih intelektualcih, Slobodanu Miloševiču, Dobrici Čosiču in še o marsičem drugem. TRIBUNA: 12. decembra lani se je iniciativni odbor za us-tanovitev Demokratske stranke predstavil širši javnos-ti. Kdaj lahko pričakujemo formiranje stranke? STOJANOVIČ: Tiskovna kon-ferenca 12. decembra je bila resda prva predstavitev našega delovanja v javnosti, vendar pa iniciativni odbor dela že nekaj mesecev. V tem trenutku imamo približno 500 članov, ustanovit-vena skupščina pa naj bi bila 3. februarja. Razen plačanega razglasa javnosti v Dugi nismo objavljali drugih informacij v množičnih medijih, pa tudi Politikina založniška hiša se očitno ne zmeni za naša prizadevanja za demokratizacijo političnega življenja v Srbiji. Edini beograjski časopis, ki je podal objektivno informacijo in objavil celoten program naše stranke, je bila Borba. Odtod tudi razmeroma majhno število članov. TRIBUNA: V imenu stranke ni pridevnika srbska. Mar to pomeni, da ne gre za nacional-no partijo? STOJANOVIČ: Tako je. Mi se opiramo na demokratične tradicije Demokratske stranke Ljubomirja Davidoviča, pa čeprav nimamo niti pravne niti INTERVJU DR. RADOSLAV STOJANOVIČ Dr. Radoslav Stojanovič, član iniciativ-nega odbora za ustanovitev Demokratske stranke Srbija očitno ni več monolitna, momstična dežela,podobna afazijskemu bolniku, ki boleha za eholalijo in lahkoponovi le tiste besede, ki mu jih prišepne Drugi v podobi »verhovnega vožda srpskog«. Minili so časi, koje Ijudstvo enoglasno prepevalo »Ko to kaže, ko to laže, Srbijaje mala« in »Oj, vojvodo Sindjeliču« ob vokalni spremljavi vsestranske »umetnice« Olivere Katarine in vodilnega pesnika novokomponirane straniščne poezije Bore Djordjeviča. Nove stranke rastejo kot gobe po petinštiridesetletni suši, rojevajo se novi narodni junaki, kot je na primer Vuk DraŠkovič, legalni četniški vojvoda v Jugoslaviji in Miloševičeva hard-core alter ego varianta. Vpoplavi »new primitive« politike pa se pojavljajo tudi stranke brei pretiranega igranja na nacionalna in nacionalistična občutja srbskega naroda, ki presenečajo s svojo preudarnostjo in pripravljenostjo čakati na ugodni trenutek. Ena takihje Demokratska stranka, ki se sklicuje na demokratične tradicije nekdanje istoimenske stranke Ljubimir-ja Davidoviča. Njen iniciativni odbor sestavlja enajst uglednih srbskih intelektualcev, med katerimi so dr. Kosta Čavoški, dr. Slobodan Inič, dr. Vojislav Koštunica, prof. dr. Dmgoljub Mičunovič, prof. dr. Zoran Djindjič, Borislav Pekič, prof. dr. Radoslav Stojanovič in drugi. politične legitimnosti za nadal-jevanje kontinuitete njenega delovanja. Pomembno pa je, da ta stranka ni imela nikakršnega nacionalnega atributa, kar je nasploh veljalo za večino strank v Srbiji v času stare Jugoslavije, na primer Narodna radikalna stranka, Zemljoradnička stranka... TRIBUNA: Člani paso verjet-no kljub vsemu predvsem Srbi... STOJANOVIČ: Zaenkrat je to res, naši pristaši so v največji meri iz Srbije, imamo pa nekaj članov tudi iz Bosne in Her-cegovine. Pa tudi iz Slovenije so se oglasili posamezniki s prošnjo, da jim pošljemo infor-macije, propagandni material in pristopnice. Med njimi je sicer največ Srbov, ki živijo v vaši republiki, je pa tudi nekaj Slovencev. TRIBUNA: Ne morem se znebiti vtisa, da gre za intelek-tualistično ali celo elitistično politično organizacijo. Ali je to protiutež Miloševičevi eno-glasni populistični demok-raciji? STOJANOVIČ: Mislim, da imajo intelektualci drugačne naloge, kot je ukvarjanje s politiko. V kriznih časih pa morajo sprejeti nase tudi to breme in po svojih močeh pomagati pri iskanju pravih rešitev. Sicerpa lahko o elitizmu sklepate samo na osnovi sestave ustanovitvenega odbora. Stranka pa se ne razvija kot elitistična. Poklicna struktura je izredno pestra, saj so v njej delavci, obrtniki, uslužbenci, študenti, tehnična inteligenca... TRIBUNA: Zanimivo, da v in-iciativnem odboru ni Dobrice Čosiča, čeprav se govori, da je prav on vaš politični mentor. STOJANOVIČ: Poudariti moram, da nimamo nobenega mentorja. Gre za zlobna pod-tikanja in nepošten odnos do Dobrice Čosiča kot do nas. Čosic pač ne želi sodelovanja v nobeni stranki, kar je njegova pravica. Če pa bi se hotel vključiti, bi ga seveda z veseljem sprejeli. TRIBUNA: Kako naj razu-memo besede v razglasu jav-nosti, češ da je stranka ustanovljena neodvisno od realnih možnosti za uspeh v neposredni prihodnosti. Gre za vnaprejšnje predajanje ali za realnosti? infervju STOJANOVIČ: Mi se ne predajamo, v tem trenutku pa je najpomembnejša naloga, da se organiziramo in na ta način poskušamo omejiti oblast s kontraoblastjo. Ali nas bo volilno telo sprejelo, pa je zelo težko napovedati, ker bo prišlo v Srbiji tudi do ustanovitve drugih strank. Seveda pa je naš končni cilj osvojitev oblasti, saj je politična stranka že po definiciji or-ganizacija, ki si za to prizadeva in bori. Ce pa nam to ne bo uspelo, bomo vztrajali kot opozicijska stranka proti partiji in oblasti. TRIBUNA: Ali imate v Srbiji, kjer je politično vzdušje med ljudstvom še vedno precej monolitno in kjer množični mediji vztrajno ignorirajo nastajanje novih političnih strank, realne možnosti za os-vojitev oblasti? STOJANOVIČ: Mislim, da je tako stanje v srbskih množičnih občilih le začasno, saj so že opazni premiki na bolje. Sicer pa ne pričakujemo, da bomo dosegli uspeh čez noč. Za to je potrebno resno politično in propagandno angažiranje. Izdajali bomo svoj časopis, poleg tega pa bomo zahtevali še svoj prostor na radiu in televiziji, ki sta splošni dobrini, zato si nima nobena stranka, pa čeprav komunistična, pravice lastiti monopola nad njima. TRIBUNA: Kako se lahko sklicujete na demokratične tradicije Demokratske stranke Ljuboinirja Davidoviča, us-tanovljene leta 1919, ko pa vemo, da je prav ta stranka leta 1921 sprejela program, v katerem se je zavzela za centralistično ureditev države SHS z eno suverenostjo, eno vlado in enim parlamentom? STOJANOVIČ: Sklicujemo se na demok-ratične tradicije stranke, kar pa še ne pomeni, da v celoti sprejemamo njen program. Danes je demokracija pač kvalitativno nekaj povsem drugega kot v tistem času. Prav zato ne mis-limo, za kar nimamo niti legitimne pravice niti želje, da nadaljujemo delo Ljubomirja Davidoviča v pravem pomenu. Negativne izkušnje so pokazale, da je zavzemanje za enot-no unitarno državo že preseženo, ne smemo pa pozabiti, da je v dvajsetih letih tak koncept zagovarjala tudi KPJ. Zato mislim, da je bila opredelitev Demokratske stranke za centralis-tično ureditev predvsem odraz časa, v katerem se je pojavila, reakcija na Radičeve ideje o konfederaciji in ideje Slovenske Ijudske stranke, oziroma njenega vodje, Korošca o federaciji, ki pa naj bi temeljila na verskem načelu. Sicer pa je Ljubomir Davidovič proti koncu obstoja stare Jugoslavije že precej spremenil svoj pogled na vprašanje državne ureditve in Demokratska stranka je že imela dokaj dobro razdelan koncept federativnega sistema. Še enkrat ponavljam, da nam Davidovičeva stranka služi le kot ogrodje, kot temelj, na katerega dograjujemo nove demok-ratične prvine. TRIBUNA: Če sem prav razumel programske cilje vaše stranke, gre za nasprotovanje centralizmu tako na političnem kot na ^konomskem področju. Ali potemtakem lahko rečemo, da ste zagovorniki asimetrične federacije ali celo konfederacije? STOJANOVIC: Ce ste pazljivo prebrali naš program, ste lahko ugotovili, da se zavzemamo za federacijo, res pa je, da strankino stališče glede tega vprašanja še ni dokončno razdelano. Menimo, da je konfederacija zastarela oblika združevanja in da Jugoslaviji najbolj ustreza demokratična decentralizirana federativna ureditev, ki naj omogoči enakovredne možnosti posameznikom, narodom in etničnim skupinam, da sami odločajo o svoji usodi. TRIBUNA: Decentralizacija je nedvomno svetovni politični trend, kajne? STOJANOVIČ: Zagotovo. Razvoj sodobne tehnologije, tretja tehnološka revolucija zah- teva višjo stopnjo decentralizacije, ki zagotavlja hitro in ustrezno feed-back reakcijo, ki jo omogoča tehnologija postindustrijske družbe. Hkrati pa informacijska tehnologija nosi v sebi nasprotno težnjo, ki vodi k centraliz-mu, razraščanju in osamosvajanju birok-ratskega aparata. Ideje decentralizacije se močno prisotne tudi v enonacionalnih, klasičnih centraliziranih državah, kakršna je na primer Francija. V ZDA se dogaja nekaj podob-nega. Očitno je končano Rooseveltovo obdobje New Deala, ki je močno okrepilo federalno oblast. Seveda pa je za ZDA značilen specifičen način decentralizacije v okviru federacije preko funkcionalnega povezovanja, neodvisno od teritorialne politične delitve. Gre za tako im-enovani »new federalism« ali korporativni federalizem, ki se vsaj glede nekaterih področij, kot je na primer izgradnja infrastrukture, or-ganizira popolnoma neodvisno od politične razdeljenost na zvezne države. TRIBUNA: Torej je recept za Jugoslavijo večja samostojnost federalnih enot oziroma radikalno zmanjšanje vprašanj, o katerih se odloča na nivoju federacije? STOJANOVIČ: Da, majhno število pristojnos-ti federacije, v katerih pa je le-ta popolnoma suverena in o katerih odloča demokratično z večino glasov. Hkrati pa bi moralo veljati tudi tako imenovano hierarhično načelo, po katerem je glede vprašanj, za katere je kompetentna federacija, njen zakon najstarejši in ga morajo izvajati vsi. Federacija.bi morala biti neposred- no odgovoma za realizacijo odločitev, ki jih sama sprejema. TRIBUNA: Pristojnosti federacije pa se lahko določijo le s konsenzom vseh republik... STOJANOVIČ: Prepričani smo, da je Jugos-laviji potreben nov zgodovinski sporazum oziroma nova družbena pogodba v rous-seaujevskem smislu. Pri tem ne smemo zanemariti niti naroda niti posameznika oziroma državljana kot subjekta odločanja. Gre torej za kombinacijo načela cn človek - en glas in naroda kot dejavnika dogovarjanja. Da pa bi posameznikovi inieresi resnično lahko prišli do izraza, bi moralo biti telo, ki bi odločalo o novem jugoslovanskem sporazumu, demok-ratično izvoljeno. Mislimo namrcč, da bi tako izbrani predstavniki lažjc dosegli racionalni kompromis kot predstavniki naciokracije ali komunistične partije, katcrih edini cilje je oh-ranitev oblasti, ne pa i«.užbeni razvoj. Neodgovorna oblast, ki je pogubila državo, je ne more rešiti in doseči sprejemljivcga dogovora. Vsaka oblast leži k supremaciji in ker nobena nc more vzpostaviti le-te na območju celotn'e Jugoslavije, so sc razvile naciokracije ali nacionalne oligarhije, ki imajo oblast na svojem nacionalncm ozemlju in sc je seveda niso pripravljene prostovoljno odrcči. TRIBUNA: Torej sta monopol komunis-tične partije in razraščanja nacionalnih oligarhij najpomembnejši zaviralni sili na poti k demokratizaciji jugoslovanskega političnega sistema? STOJANOVIČ: Drži, in le zdrava konkurenca različnih političnih izbir na demokratičnih volitvah lahko pripelje na oblast pamctnc ljudi, ki bodo doumeli pomen racionalnega or-ganiziranja države. Že Arislotel je pravilno razložil bistvo države, ko je dejal, da je država nastala zato, da bi bilo življenje mogoče, obstajati pa mora samo zato, da bi bilo le-to bolje. Demokratična federacija mora preseči boljševistično hierarhiziranje interesov in pravic, ki nujno vodi v viadanje avantgarde v imenu delavskega razreda, ki ga formalno zas-topa, sicer pa nima z njim ničesar skupnega. Moder politični sistem je tisti, ki uspe vzpos-taviti ravnotežje vseh družbenih sil. TRIBUNA: Kaj pa, če se eden ali več jugos-lovanskih narodov na referendumu opredeli proti federativni ureditvi? STOJANOVIČ: V tem primeru bi bilo seveda treba preučiti drugačne možnosti organiziranja. Ključni problem Jugoslavije je namreč prav v tem, da v svoji sedemdesetletni zgodovini ni bila nikoli utemeljena na demokratičnem kon-senzu. Vedno je bila nekomu vsiljena. Leta 1918 je srbski faktor, ki je bil pač najmočnejši, vsilil unitarno ureditev, leta 1945 nam je bila od zunaj vsiljena centralistična federacija po vzoru Sovjetske zveze, leta 1963 je zaradi monopola Zveze komunistov propadel poskus korenite spremembe federativnega koncepta, leta 1974 pa je bila Srbiji vsiljena ustava, ki je pripeljala do položaja, v kakršnem je Srbija danes. TRIBUNA: prej ste govorili o demok-ratičnih volitvah. Mar niso bile nedavne neposredne volitve predsednika predsedstva SR Srbije z vec kandidati primer demok-; ratičnih volitev, na katerih se je lahko vsak volilni upravičenec opredelil za kandidata, ki je po njegovem menju najustreznejši za to mesto? STOJANOVIČ: Ne, nobene volitve v Srbiji niso bile demokratične, ker jc pač vedno obstajal filter, ki je onemogočal svobodno kan-didiranje. Le-to se je namreč končevalo v kan-didacijskih komisijah SZDL, ki so povsem samovoljno vršile končni izbor kanidatov. So pa še drugi razlogi, ki jasno kažejo na ncdemok-ratičnost predsedniških volitev. TRIBUNA: Kako bi ocenili 11. kongres ZK Srbije, za katerega je sekretar predsedstva CK ZK Srbije Milomir Minič dejal, da je bil kongres resnice in demokracije? V čem je njegov prispevek k hitrejši demokratizaciji v vaši republiki? STOJANOVIČ: Pravzaprav je šlo za značilni komunistični ritual, v katerem pa so vendarle dobili besedo tudi tisti, ki odločno nasprotujejo silam, ki poskušajo zadušiti demokratizacijo v Srbiji. Zame so spodbudni ludi rezultati volitev, na katerih nekateri kandidati, kot je na primer Dušan Mitevič, niso dobili zadostno število glasov za članstvo v CK. To je dokaz, da so tudi komunisti spoznali nujnost sprememb zastarele prakse. Samo v tem je pozitiven prispevek komunističnega kongresa. sta kotigresa stovenskih in . komunistov poka/ala matone dlčaost o nojnosti večpar- sistejtia m zdra\e konkurence p tite$t pa je isa srbskeih kongresu ftm io vpraianje sprožilo paieto fazličnih mneuj, Ha koneu je bilo slišati, da ZK ne bo »admuatstrativnimi uki epi nasgmrtovala us-t«ttaYij««Ja istrank, vmiar pa n^ b& dopm-tila, da bi se med seboj botUe za oblast. Ali tako staiišče kaže, da je srbska partija še ve4no aajbližje leniriskeaiu boijševis-tlčaeniti modeiu, kot se pogosto zdj s hd rnega kota? STOJANOVIČ: Različni pogledi na pereča družbena vprašanja so pokazali, da ZK Srbije ni monolitna organizacija. Zagotovo je to pozitivni premik, ki zbuja optimizem. Mnenje predsednika CK ZKS, ki ste ga v vprašanju navedli, je bilo le eno od mnogih diametralno nasprotnih stališč. Radoš Smiljkovič, šef beograjske partije, je tako citiral Duvergerja, češ da je strankarska organiziranost že presežena. Vsakdo ima pravico izraziti svoje mišljenje, ne pa tudi vsiljevati idej zastarelih političnih teoretikov, kakršen je Duverger, in jih prikazovati kot edine pravilne. Res pa je, da 100,2 MHz so celo tvorci ameriške ustave Alexander Hamilton, Jon Jay in James Madison menili, da večstrankarstvo ni pogoj demokratičnega političnega sistema. Konec koncev je večstrankarska meščanska demokracija dokaj nova pridobitev evropske civilizacije, in morda tudi odtod nezaupanje do tovrstnega sistema. TRIBUNA: V Sloveniji so neposredni pogovori med partijo na oblasti in opozicijo, zadnji partijski kongres ter sprejetje volil-nega zakona potrdili, da misli ZK Slovenije dokaj resno, ko govori o ustvarjanju enakih možnosti vseh subjektivnih sil za boj na tržišču različnih političnih izbir. Kako bi ocenili to dogajanje in ali obstajajo realne možnosti, da tudi v Srbiji v bližnji prihod-nosti pride do sestopa komunistov z oblasti? STOJANOVIČ: V okviru Jugoslavije je slovenski politični pluralizem zagotovo šel najdlje. Pri tem pa mi ni všeč, da nastaja nacionalni blok strank, iz katerega izhaja ustvarjanje nacionaluega gibanja, ne pa političnih strank v pravem pomenu te besede. Sicerpa imata Slovenija in hrvaška že tradicijo vzpostavljanja nacionalnega gibanja, kar se za Srbijo ne bi moglo trditi. Po uvedbi šes-tojanuarske diktature sta tako HSS kot SLS postali nacionalni gibanji, medtem ko so bile srbske stranke zadušene. Kralj Aleksander je usianavljal jugoslovanske stranke, ki niso bile Volilni boj se je začel Kdor bo pozabil na nas,je obsojen na neuspeh NAMNIZA OBLAST-LAHKO PA POMAGAMO VAM! radioGL^S Ijubljane intervju niti srbske niti jugoslovanske v pravem pomenu besede, ampak preprosto politične organizacije kamarile. Sicer pa morajo politične stranke, vsaj po mojem mnenju, delovati na načelu političnega, ne pa narodnega ali teritorialnega združevanja, kot se dogaja v Sloveniji. Dialog med slovenskimi komunisti in opozicijo je vsekakor dobrodošel, ne daje pa mnogo raz-logov za optimizem, saj obstaja velika sklad-nost med nacionalno politiko ZK Slovenije in drugih slovenskih strank. TRIBUNA: Verjetno poznate novi slovenski volilni zakon. Ali po vašem mnenju zagotavlja resnično enake možnosti vsem političnim strankam in ali bi ga bilo mogoče presaditi v druga jugoslovanska okolja? STOJANOVIC: Mislim, da je narejen po meri politične demokracije, nisem pa ga podrobneje študiral, ker ne maram zakonov, ki so preveč natančni in togi. Že stara pravniška modrost pravi, da zakoni ne smejo vsega normirati, biti morajo fleksibilni, odpirati morajo nove možnosti in življenju prepustiti način realizacije le-teh. Bojim se, da tudi ta zakon sodi med tiste, ki so preveč rigidni, neprilagodljivi in zato ne morejo zaživeti v praksi. TRIBUNA: Zavzemate se za tržno gospodarstvo, ki vključuje svobodni pretok blaga, kapitala in delovne sile. Kako potem-takem ocenjujete srbsko ekonomsko blokado Slovenije? STOJANOVIČ: Kot strokovnjak za mednarod-no pravo in mednarodne odnose sem seveda proti ekonomski blokadi. Zgodovinske izkušnje namreč kažejo, da ima gospodarska blokada več negativnih posledic za tistega, ki jo izvaja, kot za tistega, ki mu je namenjena. Strinjam pa se z mnenjem, da je bilo treba odnose med srbskim in slovenskim gospodarstvom končno razčistiti. Ustreznejši način pa bi bil verjetno pravni pregled vseh obstoječih gospodarskih pogodb med Slovenijo in Srbijo. Sicer pa je blokada kot odgovor na prepoved mitinga v Ljubljani del politične igre, ki je pripeljala državo v med-nacionalne razprtije in nezavidljiv položaj. TRIBUNA: Kako pa preprosti Ijudje v Srbiji gledajo na ekonomsko blokado? STOJANOVIČ: Mogoče večina Srbov celo podpira ta ukrep, saj so bili hudo užaljeni, ker od Slovencev, ki jih imajo za svoje zaveznike, niso dobili podpore za politiko na Kosovu. Prav občutek, da so bili izdani s strani zaveznika, s katerim sestavljajo skupno državo, je korenito spremenil odnos Srbov do Slovencev. TRIBUNA: V Srbiji je bilo mogoče večkrat slišati, da je slovenski narod dober, ima pa siabo vodstvo. Odkod potemtakem množična podpora uradni slovenski politiki v naši republiki? STOJANOVIČ: Za podporo, o kateri govorite, še ni dovolj dokazov, saj niso bile izvedene še nobene demokratične volitve. Raziskave jav-nega mnenja pa so, vsaj v Jugoslaviji, zelo dvomljiva stvar, tako zaradi premahnega vzroca kot zaradi možnosti najrazličnejšega manipuliranja in prikrojevanja rezultatov. Sicer p SittfANGVI& Toje fhikta. ST0iAH0Vl6 Samofs&lotfu spominja m mračna obriobje poipretekk STOIAHGVIČ: sš&terokdli politlčup skupino, afegne to posiati l ftevamo. Zanlinivo pt je, da je čtenes & Četailid smhoi, m^ltem 3co »keče« pX ki je bilo dekle z otrokom, ki nima kam iti, Pjfosim te, Le malo poizveš naokoli. Morala bi iti h kakšni družiiii, same je m moremo pustiti.« >>Prav, Mojca, bomo nekaj poiskali« j$Lkaj dtti zatem Je NataSa z otrokoin pri ailadi družinl, ki je že pomagala emenm dekletu. 17.1.1990 V Niadiiii šfi novinarji zgražajo nad konzer-vativd, ki lezejo k razpok demokracije in hočejo pnkraj§ati ženske za njihovo osnovno pravico, ža pravleo do splava. nekaj dni pozneje pri Anki »Veš, tako mc pojczi, kadar slišim kaj o emancipacijL Mislim, da ženska še nikoii ni bila tako izkoriščana kot je danes, ko Je toliko govorjenja o enakopravnosti. Kakšna enakopravnost neki je to, da mora ženska dati otroke od sebe in iti v službo, če hoče, da družina preživi?! Ali to govorjenje o pravici do splava. Naj omogočijo ženam, da bodo lahko imele otroke in jih vzgajale! Zadnjič je bil na Valu 202 pogovor o problematiki družine. Tako lepo je povedala neka mama, da se je čutila dolžno, da pusti službo in ostane doma pri svojih štirih otrocih. 'Pa kako to, ali lahko preživite z eno plačo?' so jo vprašali. 'Seveda si ne moremo kupiti vsega, kar bi si želeli, živimo pa vseeno in prav lepo nam je.' Tudi sama sem hotela povedati isto. Saj Bog vedno poskrbi, da preživimo, in še pošteno navrže.« Simon Furlan JEREMIJAIN NAKOVALO Jeremija je ljubil zelo veliko žensko. Vsak večer jo je spremljal z dela domov in vsak večer bi jo rad poljubil, toda bil je preveč boječ. Nekega veČera je zbral pogum. »Ali dovoliš, da te poljubim?« Privolila je. Toda Jeremija je bil izredno majhne postave in tako sta se ozirala okrog po nečem, na kar bi se mogel povzpeti. Našla sta zapuščeno kovačnico z nakovalom, ki je Jeremiju omogočilo ravno primerno višino. Ko sta potem šla naprej približno pol milje, je Jeremija rekel: »Ali bi lahko dobil še en poljub, draga?« »Ne,« je rekla ženska. »Dala sem ti enega. To je dovolj za nocoj.« Jeremija je rekel: »Zakaj mi potem nisi preprečila, da vlačim to prekleto nakovalo s seboj?« Ljubezen nosi bremena in ne čuti bremena! Anthony de Mello foto: Aleš Debeljak c** si Vf' -'^- :- ^&m- K^y *'Jf Ce naslovnim članekznaslovom okrogle mize, kije bila v dvorani Teološke fakultete, bo le-ta sila kratek: alternativa splava je fantek ali deklica. Zato naslavljam članek: preven-tiva splava.Kaj nareditl,jda do splava ne bi prišlo? 'redlogov, ki odpirajo pot k večji nataliteti Slovencev, je bilo kar nekaj. Naj jih naštejem:- Potrebujemo matere, ki bi kljub težkim okoliščinam vztfajale in splava ne naredile ter tako postale zgled; mi pa smo pok-licani, da ustvarjamo tako ozračje, kjer bo to mogoče - temu predlogu smo navdušeno zaploskali. V šole je treba vpeljati celostno spolno vzgojo, ki bi govorila tudi o duhovni Ijubezni, s pomočjo katere pride do prave telesne ljubezni. Uvedba predzakonskih tečajev tudi na civilnem področju, ki bi morali biti pika na i srednejšolski spolni vzgoji. 0 Karitativna dejavnost po zgledu sester Kristusa Odrešenika. ¦Dejavnost tega reda nam je lepo predstavila sestra Zinka. Redovnice tega reda sprejemajo matere, ki se po porodu nimajo kam zateči. Skrbijo tudi za najdenčke. Član P UK ZSMS, Alex Pečnik, je nakazal možnost študentskega doma za študentke mamice. 0 Sprememba zakona, zakaj splav nikakor ne sme biti pravno postavljen kot sredstvo za načrtovanjč družine. Dekleta, žene, ki bi se priglasile kot veme, bi morale imeti možnost posvetovanja z zdravnikom oz. socialnim delavcem, ki je veren. Okrogla miza je trajala cele tri ure in v dvorani, ki ima 350 sedežev, je mnogo ljudi stalo. Izrečenih je bilo mnogo besed, za konec pa bi se rad ustavil pri besedah socialne delavke Mace Mačkove in duhov-nika Marijana Šefa. Socialna delavka Mačkova je razgrnila problematiko splava s tem, ko je povedala svojo izkušnjo. Nosečnice, ki so prišle splavit in so kot glavni vzrok navajale stanovanjsko stisko, je vprašala, kaj bi naredile, če bi v tistem trenutku dobile večje stanovanje. Vse so se zmedle. Problem je torej drugje. Marijan Šef pa je odprl pot za rešitev problema tako, da je pokazal na življenje kot dar, s katerim se ne moremo in ne smemo igrati, zakaj življenje je sveto. Svoje govorjenje je podprl s citatom iz svetega pisma: Ali pozabi žena na svojega dojenčka, da se ne usmili sina svojega telesa? In ko bi ga tudi ona pozabila: jaz te ne pozabim! Glej, na obe dlani sem te napisal (Iz 49,15-16a). Mislim, da je temeljni predpogoj za boj proti splavu naša vzgoja za ljubezen do vsakega življenja. Indijci so.zaradi izostritve čuta ljubez- ni do življenja šli v vegeterijanstvtf, najbolj radikalni pa so si dali robec čez usta, da med hojo ne bi nevede pojedli kakšne mušice. Nam ni treba iti tako daleč. Dovolj bo, če se bomo zanimali za ljudi, katerim kršijo najosnovnejše človečanske pravice - s tem mislim tudi na simbolične pokojnine in na tclesno in duševno prizadete ljudi, ki jih je družba nekako odrinila na stranski tjr ter seveda na nerojene otroke, ki imajo pravico do življenja. Če je potrebno spregovoriti, spregovorimo in če je treba dcjansko pomagati, bodisi finančno bodisi kako drugače, pomagajmo. Vili Čušin polifiba aferi Magellan, oziroma o tem, kako si je tudi Bojan Koriska iz-bojeval svoj »fevd«, so drugi mediji ze po-ročali. Celotne slike o aferi pa zaradi objektivnih okoliščin niso mogli podati; trojica Korzika, Bavčar, Janša je bila na pogovorih z novinarji pripravljena nas-topiti le v polni zasedbi - na žalost pa vsi trije nikakor niso utegnili najti časa v istih ter-minih, Zaradi tega sepočutimo dolžni objaviti zapisnik sedme izredne seje predsedstva UK ZSMS, tertako os-vetliti določene nejasnosti v zvezi z afero ČKZ -Magellan in hkrati trojiciprih-raniti čas, kije, kot vemo, denar, tega pa ni nikoli preveč. uredništvo Kako je nastal MAGELLAN d.o.o. in kako je jadral (Magellan) ponedeljek, 23/10/89 ob 20:40 v sobi 109 PRISOTNI: Alja Brglez, Sergeja Šorli, Neva Cesnik, Natalija GoršČak, Saš Jovanovski, Boris Lenarčič, Viljemka Nedog, Joško Pajer, Bojan Korsika,AlexanderPečnik, TomiDrozg, Samo Resnik, Gorazd Drevenšek, Tone Bricman. Bojan Korsika najprej sporoci, daje Andrej Kirn sklical sestanek izdajateljskega sveta ČKZ dne 24. 20. ob 16:00. Zadeva z elaboratom o ustanovitvi novefirme se že dolgo vleče, o tem, zakaj o tem tako nima smisla razpravljati. B. Korsika izjavi, da bo govoril odkrito. Mesec tega je ustvaril časopisno-založniško podjetje Magellan. Rezimira, kakšenje bil ČKZ\ redphhodom njegove ekipe in kakšenje zdaj. Pred dvema letomaje bila to revija, kije izhajala zaradi entuzijazma urednišfta, finančno pa se je predvsem naslanjala na subvencije kultume in raziskovalne skupnosti ter seveda UK. Letniprihodekje bilpribl. 22.000 DEM. Lanije ČKZ dosegelpribt. 275.000 DEM letnegaprihodka, letos naj bipresegel 300.000 DEM. Vse to je bilo doseženo z zaposlitvijo gl. ur. za pol leta in sekretarja uredništva v prvih treh mesecih letošnjega leta. Od maja ČKZ nima zaposlenih, delo teče preko SŠ, avtorskih pogodb inpogodb o delu gl. in odg. urednika. B. Korsika predlaga, naj se ČKZ in UK pridruiita kot druzabnika podjetja Magellan, to naj bi bilo prvič, da bi študentska organizacija participirala pri dobičkupodjetja in imela nad njim del nadzora. Opozarja, da novi zakon opolitičnem združevanju (??)prepoveduje, da bi sepolitične organizacije ukvarjale s pridobitniško dejavnostjo. Njegov predlog ponuja študentski organizaciji stabilen vir dohodka. Želi sklep, ali je UK zainteresirana ali ne ' in želi odgovor DA ali NE. Trdi, da v firmi Magellan ne bo zapos-lenega delavca, vsi sodelavci bodo samostojni ali študentje. Če se predsedstvo UK odloči za varianto NE, bo stvar ekspresno propadla, kajti sodelavci so pripravljeni delati le z njim, z Bojanom Kor-siko. v Njegova firma bo velik odjamalec ponudbe na Študentskem servisu. Pogoj je primopredaja za Igorjem Bavčarjem in Bojanom Korsiko na ČKZ: za njima ne sme ostati nobene sence. Sedaj so dotacije pribl. 35 % prihodka ČKZ, letos UKni dala nobene dotacije, strahovito pa je seveda pomagal z uporabo žiro računa. (ČKZ je bil seveda vselej v okviru pozitivne ničle.) Po drugi strani pa je presežek sredstev ČKZ obračal UK. Situacija ČKZ je absolutno drugačna od KRTove, kjer sredstva ne zagotavljajo kakšne perspektive. Naklada ČKZ pred dvema letoma je bila 1000 izvodov, sedanja naklada je 3500, kar je nad-povprečno glede na število delavcev v časopisu. ČKZ dosega nad petkratno povprečno produktivnost založniške panoge. Boris vpraša, kdo so ostali sofinancerji in sous-tanovitelji ČKZ in kaj se pričakuje od UK. Gorazd vpraša: Bojan, kaj pa, če se mi ne strinjamo z deležem? B. Korsika: »51 % deleža bom ohranil.« Alex: »Kaj pa je tvoj kapital?« Korsika: »Izkušnje.« Pravi, da ni nikoli pod-pisal pogodbe, da je suženj UK. Ta predlog je podal, ker je čustveno navezan na to znamko (ČKZ) in mu je žal, da bi stvar propadla. Brez njega pa bo ČKZ propadel. Taka mašinerija je izredno zapletena stvar. Alex: Tudi v naši družbi postaja normalno, da si človek takšne stvari zaračuna v plači, nikjer pa si za svoje izkušnje ne moreš lastiti deleža pri firmi. Joško: Človek je res postavil časopis. Gorazd ga vpraša, kaj bi on s ČKZ. Miha: Človek ugotavlja, da je bil pri delu z družbenimi sredstvi zelo kreativen, nad-povprečno uspešen, in sedaj ta sredstva pripadajo njemu. Tega bi se lahko spomnil tudi kakšen direktor. Alex: preden je Tone (Bricman) prišel sem... torej si sedaj lahko lasti 51 % CIDM, 40 % UKja... Korsika: firma (Magellan) je ustanovljena , želi, da se predsedstvo odloči. Danes se ne dela več pogodb s firmami, ampak z ljudmi. - Natalija vpraša, koliko je UK doslej imela od ČKZ. Če ni bilo doslej ničesar, je vprašanje, če bo pošlej kaj. Zakaj naj bi jo potem vzeli? Kaj je UK imela od te firme? Misli da nič. - Tomi ima pomislek: ni čisto prepričan, da je Korsikov možganski potencial pravilno ocen-jenna51 %. - Korsika: »Jaz sem ustanovil to firmo.« Pojas-ni, da bo firma dobila prostore v treh tednih. - Alex ga vpraša, če ima interes, da UK sodeluje v tem projektu. Zdi se mu, da gre g. Korsiki samo za to, da bo še naprej vlekel denar. - Korsika: Odslej bodo razmerja čista. Če bo stvar tekla, bo, če ne, pa bo crknila. Čustveno poudari, da mu ni vseeno, če ČKZ crkne. Gorazd pravi, da je že dolgo na UK in da je to že tretja Korsikova varianta. On ČKZ v teh stvareh vidi kot slabo firmo, predlog pa kot kupovanje mačka v žaklju. S. Resnik vpraša, ali je Magellan, oz. B. Kor-sika pripravljen dopustiti svobodne volitve urednikov ČKZ in spomni na razmerje Demok-racija-UK. B. Korsika pojasnjuje, kako je po Zakonu o javnem obveščanju imenovan gl. urednik. Sedaj da govori o poslevni stvari, vsebinska se določičistoposebej. Tone Bricman: Predsedstvo bi naredilo napako, če bi pozabilo na vprašanje ČKZ, zakaj je bil časopis ustanovljen in kakšna je bila njegova programska zasnova. Osnovno je, ali nova oblika zagotovi ursničevanje zasnove časopisa. Postavljati predsedstvo pred dilemo DA/NE Predsedstvo UK ni edino, ki se ukvarja s ČKZ: preden bi izreklo svojo podporo, bi moralo vedeti za stališče uredništva, stalnih in občasnih sodelavcev, izdajateljskega sveta... Z us-tanovitvijo firme rešujemo problem iz-dajateljske dejavnosti, a sedaj študentje niso več nosilci le - teh. Premalo elementov je za odločitev, vsak sklep bi sedaj povzročil kopico vprašanj. Bricman: »Na osnovi česa ste se odločili«. Korsika: »Na osnovi tega, kar sem povedal.« Bricman: »Se uredništvo ČKZ strinja s tem?« Korsika: »Jaz sem povedal, kar sem povedal.« Bricman: »To se pravi, da ta firma danes nima nič. In kakšen je ustanovni kapital?« Korsika: Zakonski. Dve stari milijardi. Bricman: In to naj prinese 51 %? Ti bi z dvema starima milijardama obvladoval premoženje več stotih milijard. Gorazd vpraša, ali B. Korsika izrecno želi glasovanje. Korsika: Moj predlog je: ustanovljena je firma, v njej je prostor in možnost za vse, kar predstavlja ČKZ. Ali je predsedstvo zain-tesirano za soustanoviteljstvo v tej že us-tanovljeni firmi ali ne? Gorazd ga opozori, da predsedstvo po teh infor-macijah najbrž ne bo izglasovalo bianco sklepa. Korsika pojasni, da naj bi se računovodstvo ČKZbistveno,zavečdesetmiIijardrazlikovalo od številk v računovodstvu UK. Kakšne so želje predsedstva, kašni so naši interesi? Natalija mu pojasnjuje, zakaj predsedstvo ni navdušeno. Kaj smo mi doslej sploh imeli od ČKZ? Gorazd vpraša, ali se komu v predsedstvu zdi, da je ta projekt ambiciozen. Korsika spet izjavi, da je vprašanje le, ali je predsedstvo zainteresirano za vlaganje v firmo ali ne. Ne vidi pa nobene možnosti, da bi bilo čez mesec dni kaj več jasnega. Neva izjavi, da ve, na osnovi česa naj da svoje mnenje (Alex pravi isto); ona ne more kupovat mačka v žaklju. Korsika pravi, da bo potem predlog jutri pred-ložil konfernci. Bricman mu pojasni, da bo predsedstvo predlagalo konferenci dnevni red. Gorazd pravi, naj Korsika samo prinese podatke. Vse člane predsedstva bodo zelo zanimalo. Korsika pravi, da bi rad slišal m:;enje, Alex mu odgovori, da predsedstvo nima osnove za mnenje. Natalija Korsiki prijazno pojasni. da doslej ni v nobenem poročilu videla kakšncga dobička ČKZ. Korsika ugovarja, da dobička ni moglo biti, saj se je dohodek stalno prelival v nove izdaje. SKLEP: Glede na popolno pomanjkanje podat-kov o dejavnosti že obstoječe firme Magellan in ambicijah sedanjih ustanoviteljev pred-sedstvo preloži odločitev o soustanoviteljstvu, dokler materiali ne bodo pripravljeni 9 ZA, 2 VZ Gorazd ponudi Korsiki, naj mu pokaže elaborate in mu pojasni izkušnje z Erazmom, etc. Korsika: Kaj želite imeti? Ti nas moraš zainteresirati. Bojan Korsika odide. RDECI PADLI? Razmislianie ored volitvami Dost'mamo! Partije je konec, na vrsti je odločilna igra. Morda bi tako bolje zvenela formula neke stranke, ki je stranka neke druge stranke. Doživeli smo edinstven trenutek v zgodovini, kar si do nedavnega ne bi smeli niti misliti. Revolucionarno letu 1989 je zrušilo komunistične režime vzhodne Evrope, zadnje fevdalne trdnjave je zrušila ideja svobode (dasiravno osfaja še klub držav t.i. pekinškega pakta). Od padca Bastilje do padca Bukarešte je minilo 200 let, medtem ko sile mraka še vedno podaljšujejo jugoslovansko agonijo. Po desetih letih je stopila na prag svobode Poljska, po desetih mesecih Madžarska, po desetih ted-nih se je »zrušil« Berlinski zid, po desetih urah je padla Romunija. Magična desetka jc na faksu najboljša ocena, za socialistično demokracijo pa, kot kaže, najslabša. Ali bo ta številka tudi za naše komuniste tako usodna kot za njihove vzhodne somišljenike, se bo pokazalo prav kmalu na svobodnih volitvah in takrat se bo odločilo o usodi jugokomunizma. Prav zadovoljno sem letos praznoval Božič, ko sem gledal po televiziji, kako je demok-ratična protikomunistična revolucija zrušila oblast romunskih rdečih tiranov in njihovega kondukatorja. Spomnil sem se tistih časov, ko sem kot pionirček stal ob velenjskih ulicah in mahal z romunsko zastavico ter se na ves glas drl: »TITO-CEAUSESCU!« Prvega tirana v Velenju sploh ni bilo, drugi pa se je nemeneč za množico »oboževalcev« odpeljal na ogled Gorenja. Kot fantiček seveda nisem mogel vedeti, kam vsa ta stvar pelje, ko pa so nas učili peti partizanske pesmice ter nam vsiljevali komunistične litanije... Od vsega tega pa se ti-vendar zmeša! Zelo rad sem imel predmet STM in kotpravi vernik poslušal zgodbice o boljši in pravičnejši družbi. Pa sem se le zavedal, da ni vse tako, kot so nas učili po partijskih direk-tivah. Nekega dne sem v razredu snel Joškotovo sliko in rekel: »Kaj pa dela med nami ta dik- tator?« Iz rok mi jo je vzel eden izmed sošolcev in odvrnil: »Tako, zdaj bomo pa obesili tirana!« Mnogi »stari« še dandanes ne razumejo, zakaj je šlo v zadnjih štiridesetih letih. »Ah, saj Titej ni kriv,« zatrjujejo z obrazložitvijo, da je bil Stari toliko senilen, da ni več vedel, kaj se dogaja. Tito ostaja edino upanje za množice, kralj Matjaž, dobri vodja in vera v nekaj im-aginamega, skratka opij za ljudstvo. Kljub temu pa ostaja dejstvo, da je ta »rdeči bog« vodil jugoslovanske komuniste 40 let. Tako se dogaja, da so za Ijudi krivi komunisti kot or-ganizacija, njen Vodja pa je čist. Vsakogar čaka primerna kazen. Ceausescu-ja so ustrelili, naš maršal pa služi kot figura na bankovcu, vred-nem 50 par. Sreča za Slovenijo, da so se njeni fevdalci odločili za madžarsko pot. Drugače bi se zgddila vzhodnonemška varianta. Partija mora odstopiti z oblasti, če ne, se bo zgodila demok-racija kar sama. Ideja svobode že maje imperij srbskega duceja in ruši tiransko tiranijo. Toda gorje Slobi, če bo demokracija prej žmagala v Tirani kot v Beogradu. Naj ob koncu spomnim še na pomladanske volitve, ki bodo pometale z našimi boljševiki (oz. po novem menjševiki). Partija ima preveč povojnih zločinov na vesti, pa tudi, kateri cepec bi volil stranko fotrovega sina. ZSMS je tako njen podmladek ali zviti pes, ki včasih tudi ugrizne svojega gospodarja. Prava stranka je DEMOS, ki je edini politični adut. Zato bom voliTza demokratično opozicijo, saj je njen program najboljši, pa tudi ker rdeče mravlje najbolj grizejo. Torej nikarne volitc rdcče, toliko je še lepših barv. Igor Kršinar ftavna fakulteta v Ljubljani Služba pravne pomoči 61000 UUBLJANA, Trg os-voboditve 11 tel, 331-61 l.int 53 OBVESTILO RAZŽALJENIM, PREVARANIM, PONIŽANIM ŠTUDENTOM LJUBLJANSKE UNIVERZE Stužba pravne pomoči za studente Vam Jahlco pamaga, Še vedno $o Vam na voljo brezplačni pravni nasveli v študentskih zade vah. Vsak&trtefc od 1400 do 18.00, sicer pa dotnte Infomsadje v$$k dopoldan na telefousM ŠteviM 331-^li Snf. 53, Ne zalecavajce se z glavo skosi zid. Ne iščite $ami jpravice m povečajte svoje možnosti za u$peh. Zatipajte to &&o Vi&im stamvskim kolegom jmistam, ki $o aa to pripmvljejoi. Pol u$fM&ha je izbira najboljše V času, ko si po eni strani Smole, po drugi pa heroji tipa Bavčar in Janša lastijo medije bodisi za strankarske interese ali osebne iluzije, ki jim (ne)pripadajo na podlagi socrealistične dediščine ali zas-lug za narodovo homogenizacijo in iznajdbe pojma »demokracija (-je vsem v korist«), je toliko bolj spoštljivo pisati o časopisu, ki zavoljo svojega načina us-tanovitve (ni nov), financiranja, izdajateljstva in temu primerne zasnove ne bo prisegal na eno resnico z dvema verzijama. Nekoč je bila takšna Demok-racija, jutri jo bo na listi neodvis-nih zamenjal Argument. Vmes pa se bodo izpod jarma us-tanoviteljev poskušali dvigati še tisti mediji, ki so bili ižigrani v politični korupciji in oni, ki mis-lijo, da jih počena popkovina ne bo pokopala. Argument je maslo desetih mohikancev, katerih povprečna starost je neprimerno mlajša od trenutno monopolnega lokal-nega očaka, ki se zadnjih nekaj let predstavlja kot Novi tednik. In prav iz tega naslova izvira vsa frustracija, ki je zagrenila interes spremljanja območnih zdrah velikemu delu celjskih (kvazi)intelektualcev. Med slednjimi so si največ drznili ekonomist, strojni tehnik, pred-metna učiteljica, novinarka, ab-solvent novinarstva, fotografinja, faliran študent in dva potencialna kandidata za to nečastno funkcijo, deset us-tanoviteljev torej, ki so se bolj ali manj srečno lovili že od poletja. Ko je pred tremi meseci stvar v roke zagrabil »enfant teriblle« meščanskega življa Boštjan Volf, je bilo vse skupaj videti le kot želja peščice entuzijastov brez listnice. Od takrat pa vse do danes so si borbe z birokracijo, kupčije z reklamnimi interesenti in temeljne ustanovitvene ak-tovke sledile z bolj ali manj uk-rivljenimi amplitudami N N uspešnosti. Kakorkoli že,če je verjeti Volfu, naj bi se igra lokal-nih konkurentov Davida in Gol-jata pričela te dni, ko se bodo na A-3 formatu predstavile politične, ekonomske, ekološke, zgodovinarske, sociološke, kul-turne, urbanistične, religiozne^n izobraževalne teme, kot tucii zadeve iz mejnih področij znanosti. Posebno pozornost bo časopis posvetil podjetnikom, razširjal bo obzorja z naj-pomembnejšimi misleci od meščanske revolucije naprej, ugotavljal bcle lise celjske polpretekle zgodovine, infor-miral o dogodkih po kriteriju ak-tualnosti, se ukvarjal z najzanimivejšimi kulturnimi in športnimi trendi in nenazadnje tudi z ljudmi na obrobju naše družbe. Argument bo bralcem posredoval tudi servisne in pos-lovne informacije različnih vrst. Na vsebino časopisa lahko vplivajo vsi soustanovitelji v skladu s svojimi funkcijami in glede na to, da je Argument zas-novan kot delniška družba, bodo v skladu z vloženimi sredstvi o finančnih in razvojnih vprašanjih ter delitvi dobička odločali zgolj solastniki. OSEBNA IZKAZNICA IME: ARGUMENT - ccljski mestni časopis. SEDEŽ: OK ZSMS Celje, Gledališka 2, Celje (tel. 26-203/24-727). PERIODIČNOST: Predvidoma tednik, ki bo v začetku izhajal kot štirinajstdnevnik. ZVRST: Časopis - kulturijo-politični tednik. UREDNIŠTVO: Boštjan Volf (v.d. glavnega in odgovornega urednika), Nataša Gerkeš, Jasna Rode in Marjana Počivavšek. ČASOPISNI SVET: Janez Cvirn (predsednik), Nevenka Šivanec, Mojca Majerle, Avgus-tin Penič. Bojan Kranjc BELI ZOMBIJI IN RDEČA POŠAST VINKO ZIBELNIK: »Mikalo me je, da bi se s kakšnim partizanom pogovoril, zakaj se streljamo, ko smo vendar vsi Slovenci...« TEHARJE, 1945: »Prebrali so smrtno obsod-bo, ki so jo nemudoma izvršilL Ostali, ki smo bili zaprti v kleti, smo na smrt čakali do naslednjega dne... Toda naslednji dan so me izpustili - zahvaljujoč partizanskemu polkov-niku, ki me je prepoznah« Ko je Vinko Zibelnik srečno pris domov v Polhov Gradec (mnogi kljub izpustitvi niso imeli te sreče), je bil videti kot živ mrtvak, ki se je lahko s prsti objel čez trebuh. Sledilo je še osem aretacij v kratkem obdobju in prav pri slednji, ko je zavrnil ponud-bo, da bi sodeloval z osvobodilno vojsko, je spet z obilo sreče ostal živ. Živ? Resda je delal doma na kmetiji in bil aktiven v različnih krajevnih in občinskih društvih, toda notranja nesoglasja ob jasni sliki grozljivih doživetij, ki jih je molk pehal v pozabo, so v času poplave tovrstnih pričevanj znova oživela in spregovorila o tistem, kar je pred štirimi deset-letji tlelo v ideološko evforičnih pilulah. SODNIKI »Sodili niso nikomur! Ko so nas prignali v taborišče, so nas kljub dežju počasi začeli razvrščati v barake. Večina ujetnikov je več dni stala pod milim nebom, niso smeli niti čepeti niti sedeti. Po štirih ali petih dneh so čisto po naključju odbrali tretjino preostalih na dvorišču. Kakšnih tisoč. Ker je bilo ponoči, ne vem, če so jih zvezali. Odgnali so jih okrog desetih, čez uro in pol pa se je iz doline že slišalo grozno vpitje in kričanje kot bi klali svinje. Do kakšnih pol enih smo slišali streljanje, potem pa je vse potihnilo.« KRVNIKI »Eden najbolj krutih je bil Škulj, komandant lagerja v Teharjih. Ko nas je obsojal na smrt in tri ustrelil, je ostalim rekel, da bomo na vrsti jutri. Enkrat nas je na dvorišču sedelo kakšnih dva tisoč. Dež je lil kot iz škafa in nihče se ni smel premakniti. Nekdo se je z rokami narahlo premaknil, Škulj pa je iz kuhinje spustil rafal. Zadel jih je šest, dva sta bila smrtno zadeta, ostali pa so se dva dni zvijali od bolečin. In nihče ni smel pomagati. Bil sem kakšnih dvaj-set metrov stran in sem jo takrat dobro odnesel. Spominjam se še imena Koritnik Karel, ki je bil podkomisar lagerja in podpisnik smrtnih obsodb. Bilo je še nekaj zverin, ki pa jim ne vem imena.« SADISTI »Petnajstletni fant iz Logatca je dobil krvavo grižo od tistega pesnega perja, ki so nam ga dajali enkrat dnevno. V blatu je ležal teden dni in večkrat klical: mama, mama. Ko sem se nekoč vračal s kosila, sem za hip pokukal v barako, kjer je ležal. Groza. Črvi so ga razjedli po vratu, pod brado je imel vse razžrto. Lezli so mu v nos in usta. To je bilo tako grozno, da se ne da povedati... in nihče mu ni smel pomagati. Tisto popoldne je fant nmrl.« POSILJEVALCI »Bila je sobota, ko so partizani iz barake, kjer so bili civili, izbrali deset mladih deklet in jih odgnali v pisamo štaba taborišča. Videl sem, kako so dekleta mahala z rokami in vpila: »Ne!« Jokala in vpila so... Ker je bilo taborišče razsvetljeno, sem videl sence... Seveda so tudi oni vpili. Nekaj čez polnoč so jih nage ali strgane odgnali v dolino in jih postrelili. To se je potem dogajalo še dve soboti zvečer in nazadnje so se v pisarni izživljali še nad starkami, ker nobene mlade ni bilo več. Vedno so določili par ujetnikov, ki so morali pokopati ženske. Vendar se nihče od njih ni vrnil..« BOJAN KRANJC TRIBUNA: Dobro jutro. Smo mogoče prišli prez-godaj? BIRSA: Zgodaj, ja, prez-godaj... TRIBUNA: Po soncu ali za kakšno konkretno in-formacijo? BIRSA: Slednje, seveda. Odločil sem se, da dokler ne bodo razčiščene dejanske in pravne okoliščine, ne bom dajal nobene izjave. Priz-nam, da sem se pri prvi preveč zaletel - v upanju, da ves postopek ne bo tako težaven in da bo na podlagi preveritev več znanega. Vendar, ko sem se z zadevo začel v polni meri seznan-jati, sem ugotovil, da moram zvedeti še nekatere stvari v zvezi s pravno problematiko in dobiti stališča - iz strokovne litera-ture. Prvi trenutek seveda nisem vedel, da bom imel prav s to literaturo toliko problemov... TRIBUNA: Postopek je torej še vedno na začetku. BIRSA: Da, še vedno v prvi fazi in zanesljivo bo sam postopek razčiščevanja dejanskih okoliščin trajal dlje časa. Prej omenjeno literaturo dobim v prvi polovici tega tedna, sledil bo študij in šele nato bom, z vsemi podatki v zvezi z ovadbo, zadevo predal or-ganom za notranje zadeve. TRIBUNA: Kako ste reagirali na Tribunino ovadbo... BIRSA: Hm, ne da sem kaj takega pričakoval. S članki smo se ubadali že pred ovadbo in le-ta ni spod-budila same aktivnosti. TRIBUNA: AH sam pos-topek še vedno jemljete enako kot ostale... BIRSA: Ni dvoma, da je postopek enak kot v ostalih primerih. Zakon o kazenskem postopku določa pristojnost pos-ameznih organov... TRIBUNA: In kdo je v igri? fod NAJOZILSTVU NIČ NOVEGA MIRAN BIRSA, javni tozilec: »Postopek je še vedno v prvifazi.« mf ojepredtremi tedni na Temeljnemjavnem tozilstvu M.M. v Celju vohljala Mladina, je Birsa v kratki izjavi povedal, da se je postopek šele začel in da bo kaj več znanega čez teden dni. Vponedeljek smo ga obiskali prav zaradi njegove optimistične izjave, brez poprejšnjega dogovora. BIRSA: Na zadevi dela izključno le tožilstvo. TRIBUNA: Ste že koga zaslišali? BIRSA: Ljudi še nismo zaslišali, ker tožilstvo nima te pristojnosti. Lahko le še zberemo podatke v zvezi z ovadbo. TRIBUNA: Vam pri-skrbimo kakšne? BIRSA: Seveda ni ostalo samo pri tistem krogu infor-macij, ki ste jih poslali... Sice pa že ovadba kot takšna ni ostala brez od-meva. TRIBUNA: V tej številki Tribune bo(je) obrazec za ovadbo. Menite morda, da bo vžgal? BIRSA: Nobeno tožilstvo v Sloveniji za ovadbo ne zah-teva obrazca. Upoštevamo tudi čisto laične ali anonimne ovadbe. TRIBUNA: Kako boste reagirali, ko bo zadeva prišla tako daleč, da bodo na spisku tudi nekatera imena, ki so svojčas opravljala pomembne državne funkcije, mislim namreč na... BIRSA: Vem, na koga mis-lite... Vendar glede tega nimam nobenih pomis-lekov. Brez izjem. TRIBUNA: Občutite kakšen pritisk... BIRSA: Nobenega! Morda le nestrpnost javnosti, ki te sili, dabi čim hitreje.... TRIBUNA: Kdaj pred-vidoma? BIRSA: Obvestili vas bomo o fazi postopka, tak-rat, ko bom zadevo predal organom za notranje zadeve... TRIBUNA: Takrat torej konkretna izjava...?! BIRSA: Tehtna izjava bo, ko bo zadeva v dejanskem in pravnem pomenu dokaj razčiščena. Dokler tega ni, za kaj takega nima smisla. Bojan Kranjc politifea STANEKOS STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM 1941-1945 7. DEL P - LJUBLJANSKA VARNOSTNA STRAŽA Član vodstva SLS je poročal v London (jeseni 1942): »Ljubljanska straža. Ker tudi v Ljubljani italijanske oblasti ne morejo vzpostaviti var-nosti Ijudi, se tudi v Ljubljani snuje posebna straža v obliki podeželskih straž, ki bi dobila orožje, preprečila umore, ki so tako pogosti, ter poiskala teroriste, ki pripravljajo tolikšno nesrečo. Je pač razpoloženje tako, da italijanskim oblastem ne daje informacij nihče, če pa informacije imajo, pa je akcija težka radi tega, ker so naši komunisti v zvezi z italijanskimi in ker imamo v Ljubljani tri italijanske oblasti. General Robotti izjavlja, da je vojska vse in da nima civilna oblast ničesar govoriti. Komisar Grazioli kot zastopnik civilne oblasti trdi obratno. Poleg tega ima še izjemno stališče fašistična milica, ker je koman-dant mesta fašistični general. Karabinjerska postaja pa ima zopet neke vrste avtonomijo«38. Brž po ustanovitvi MVAC so se začela na italijanskem poveljstvu v Ljubljani pogajanja za ustanovitev slovenske policije. Takšna policija naj bi imela po slovenski zamisli dve veji: obveščevalno in izvršno. Sestavljali naj bi jo izključno bivši slovenski policaji pod poveljstvom slovenskih častnikov in podčastnikov, predvsem iz vrst bivših orožnikov. Italijani so po dolgem obotavljanju končno na ustanovitev pristali (konec okt.) gotovo tudi pod vtisom vosovskega atentata na Natlačena. Ta policija se je ob ustanovitvi uradno im-enovala Ljubljanska varnostna straža (MVAC - la guardia di sicurezza di Lubiana), kmalu pa se je prekrstila v Formacijo prostovoljne protikomunistične milice v Ljubljani (For-mazione MVAC di Lubiana). Poveljstvo v njej je prevzel bivši jugoslovanski generalštabni podpolkovnik Ernest Peterlin, ki so ga Italijani bili v ta namen izpustili iz internacije. Pri or-ganiziranju te enote se je prej posvetoval z maj. Novakom. Ljubljanska varnostna straža je ob ustanovitvi štela 150 prostovoljcev, predvsem članov Slovenske legije in Straže. Vodili sojihnekateri bivši orožniški časniki in podčasniki, pa tudi civilisti. Sedež so imeli v belgijski kasarni, kjer so jim Italijani določili tudi nekaj prostorov za zapore. Dovolili so jim delati po Ljubljani preiskave in tudi Ijudi aretirati. Oboroženi so bili s samokresi. Ta policija je brž jela po mestu odkrivati partijske tiskarne, bunkerje, javke, skrivališča opreme itd. Česar niso mogli (ali hoteli) Italijani storiti v poldrugem letu, so ti opravili v prvih dneh. Aretirali so mnoge aktivne sodelavce in podpornike OF (prof. Kidriča, brata Juša in Ferda Kozaka - vsi trije so bili člani Vrhovnega plenuma OF -, brata Staneta in Cirila Vidmarja, dr. Lavriča, Prežihovega Voranca itd.). Pri zasliševanjih so začeli nekateri priporniki odkrivati organizacijsko mrežo OF v Ljubljani. O tem je pisal Kardelj Leskošku: »Pri nas imamo sedaj 'hudiča in pol'. Začela se je resnična in poštena provala stare sorte. Neka . tehničarka, ki je bila odgovorna za ciklostile, je začela po vrsti izdajati (Lilija Neuman-Ljerka -op. pisca). Pravijo, da je v obeh dneh padlo (v roke Ljubljanske varnostne straže - op. pisca) 100 ljudi: tipkarice, javke, stanovanja itd., a v nevarnosti so 3 ali 4 bunkerji, poleg tega pa je zelo nesiguren tudi - naš. Vse skupaj je tako razrito, da je veselje. Tudi naša zveza z vami (dosedanja) je padla na tej liniji. Vsi ciklostili so se morali izseliti in prostori razbiti, tako da danes nismo v stanju napraviti niti letaka... Kar je najhuje, za prvo je začela izdajati še neka druga (Marija Klopčič - op. pisca) in če ne bo uspelo to izdajalsko atmosfero zaustaviti, dobimo lahko iz te provale izredno težak 39 udarec« . Z malo opaznimi božičnimi racijami (od 21. do 23. dec.) je slovenska policija v Ljubljani aretirala vrsto pripadnikov OF - po režimskih virih več kot 1500 , a v resnici manj. Nobeden od aretiranih in prijetih ni bil ob-sojen na smrt, tudi če mu je bilo souelovanje z revolucijo dokazano. Nasprotno: največji kriv-ci so bili predani vojnemu sodišču, ki je s sojenjem odlašalo, ali pa so bili poslani v kon-finacijo (ne v internacijo!) v Italijo, kjer se jim ni godilo slabo . Ko je prevzel poveljstvo nad italijanskimi četami v Sloveniji gen. Gambara (16. dec. 1942), je odvzel slovenski policiji zapore, sredi januarja pa njo samo razpustil in njeno moštvo zvečine razmestil po postojankah vaških straž. Italijani pač niso hoteli dati iz rok poveljstva ". So pa tudi močni znaki, da je imela pri tem svoje prste vmes KPS po svojih zvezah z Italjani "\ ODPOR PROTI PARTI-ZANSKEMU SAMODRŠTVU V OFIN PARTIZANSTVU Stalinistične množične likvidacije in mučenja slovenskih nasprotnikov po »osvobojenem ozemlju« (v prvi polovici 1942) so pri nepar-tijskih partizanih naletela nujno na odpor. Njih nezadovoljstvo je rastlo tudi zaradi partijskega sektaštva in vojvodstva. Sektaštvo se je kazalo posebej v nestrpnosti do nepartijskih par-tizanov, vojvodstvo pa v samosvojem surovem ravnanju posameznih partijskih komandantov s partizani in civilnim prebivalstvom, zlasti v streljanju idejnih nasprotnikov. Po poročilu bivšega partizanskega batal-jonskega komandanta Janeza Marna-Črtomira je partija vse pojave nergaštva v partizanih brezobzirno zadušila. Najhujša doba likvidacij je bila pred italijansko ofenzivo, ki se je začela sredi julija 1942, »ko so komunisti mislili, da imajo ves položaj v rokah. Tako so tedaj prišli na vrsto tudi komunistični zavezniki: krščanski socialisti in Sokoli. Ljudje so začeli v trumah izginjati in vsak grm je bil nevarnost, za katero se skriva partijec, ki bo streljal na opoziconal-ca« . Partijcisolikvidiralinezanesljivcpartizaneže zaradi malenkosti, bodisi v zvezi z disciplino (če je kdo obdržal nekaj denarja, na straži zaspal, godrnjal čez štab, se obotavljal iti v patruljo, izgubil nabeguorožje), in »panikarje« ali v zvezi s političnim mišljenjem (če je govoril o kralju Mihajloviču, Angležih, proti komuniz-mu, ali ni hotel peti internacionale). »Namen te strogosti v začetku jc bil ta, da bi se s takimi likvidacijami otresli neljubih ljudi v lastnih vrstah« . V istem času so partijci likvidirali tudi precej nižjih komandantov nepartijcev. Procesi in ustrelitve so bili pred zbrano četo. Glavno poveljstvo partizanskih čet je vsem političnim komisarjem ukazalo, da je partizanstvo treba počistiti nepartijcev . Pri teh čistkah je bilo pobitih najmanj 1500 partizanov . Še večji odpor proti partiji je čutil v OF izobraženski krog iz krščanskosocialistične skupine. Med njimi so postajali vse glasnejši tisti, ki so terjali v OF in partizanstvu za svojo skupino enake pravice. Krščanski socialisti so objavili svoj program (v začetku 1942). V njem so zapisali, da »mora kršČanska skupina ostati v vseh smereh neod-visna ter ostalima osnovnima skupinama enakopravna partnerica v 0F...«HO. Kidrič je videl v tej upravičeni zahtevi krščanskih socialistov razbitje Or . Režimska zgodovina ugotavlja: »Po analizi, ki jo je napravil centralni komite KPS konec zjme 1942/43, so enotnost OF zlasti ovirali pojavi, kakršne je bilo opaziti pri manjšem delu krščanskih socialistov, ki so bili pod vplivom Edvarda Kocbeka. Opaziti je bilo, da hočejo za vsako ceno imeti svoje zastopnike v forumih, da so precej opustili delo za OF kot celoto, okrepili pa delo za lastno skupino... Pri nekaterih posameznikih med njimi se je oblikovalocelosovražnorazpoloženjedoKPS, še posebej pa so si hoteli pridobiti simpatije med kmečkim prebivalstvom, češ da partija ne politifea zna voditi pravilne politike do kmetov in da se preveč naslanja na proletariat« . Krščanski socialist dr. Aleš Stanovnik je poskušal v okviru OF ustanoviti posebne krščanskosocialistične partizanske oddelke »ob aktivni podpori kake desetorice drugih v vodstvu krščansko- socialističnega gibanja v Ljubljani. Zametek takih posebnih partizanskih čet je bila partizanska četa, ki ji je poveljeval že omenjeni Janez Marn-Črtomir, poznejši poveljnik bataljona zahodnodolenjskega odreda, ki pa je postal tako tarča partijskih sumov in zalezovanja ter izpodkopavanja, celo poskusov zahrbtnega umora, kar ga je privedlo v oster spor s partijo in goveljstvom partizanske vojske in končno v popoln prelom in odkrito nasprotstvo«51. 22. maja 1942 so Italijani Stanovnika v Ljubljani aretirali. Nekaj tednov pozneje so ga ustrelili kot talca v Gramozni jami v Ljubljani po atentatu na prof. Erlicha. Stanovnika je Italijanom izdala partija. Njegov sorodnik je kasneje zapisal: »Pokojni prof. Bajič mi je pred leti pripovedoval..., kako je Aleš še dan pred aretacijo iskal zatočišče, ker je bil prepričan, da so ga izdali komunisti, ker se je protivil množičnimlikvidacijam« . Tudi Janez Marn-Črtomir, komandant 1. bataljona zahodnodolenjskega odreda, se je »zavzemal za ustanovitev posebne strankarske organizacije katoličanov v Fronti« . Marn je nadaljeval tam, kjer je moral jenjati Stanovnik. Kot je Marn pozneje zatrdil, si je ves čas prizadeval za to, da »s svojimi častniki, podčastniki in zvestim moštvom izvede udar v partizanskih vrstah« . Ni pa pri tem imel potrebnega političnega zaledja. 37 Boris Pahor - Alojz Rebula, Edvard Kocbek, pričevalec našega časa, Trst 1975, 146. - Citiram: Pahor-Rebula, Koc-bek. - Titove besede se slovensko glase: »Podobno je bilo tudi v Sloveniji. To je bila torej državljanska vojna. No, o tem nismo hoteli v času vojne govoriti, kernam to ne bi koristilo.« 38 Saje, Bigr, 485. 39 Jesen 42,348-349. 40G1. Mikuž,NOBII, 168. 41 To popisuje takratni konfiniranec Juš Kozak v romanu Lesena žlica. 42 Gl. MikužNOBII, 177. 43 Zdenka Kidrič poroča, da je imel partijski aktivist dr. Dušan Lavrič zveze z načelnikom štaba XI. armadr.ega zbora v Ljubljani s polk. Gallom, čigar sostanovalec je bil. (GI. Jesen 42,304.) 44 Čb, 73-74. 45Pravtam,71-72. 46 Gl. prav tam, 73-74. 47 GI. prav tam. 48 Mikuž, NOB II, 232-233. 49 Gl. prav tam, 235. 50 NOV, 443. 51 Iniciativa, Trst, marec 1979,27. 52 Ameriška domovina, Cleveland, 16. mar. 1979. 53 Tone Fajfar, Odločitev, 2. izd., Ljubljana 1981,92. 54 Saje, Bigr, 259. foto: Tomi Drozg SE ENKRAT MLADINSKIS VET Oporoka še niprebrana, a dedič umrle ZSMSje znan. Toje institut skrivnega dediča, ki gapoznajo v nekaterih pravnih sistemih. A obstaja sum, da si bo glavni dedni deležzagotovil Mladinski svet Slovenije, kije tikpred ustanovitvijo. I Mladinski svet Slovenije (MSS) naj bi bil nadstrankarska zveza mladinskih združenj zelo različnih interesov. Namen Sveta je zapolnjevati prazen prostor v delovanju mladinskih organizacij. MSS naj bi bila nekaka krovna organizacija, ki bi povezovala različne interesne skupine zaradi njihovih skupnih in individualnih koristi. MSS seveda ne bi bil edini prostor, kjer se bodo članice združevale. Članstvo bo popolnoma prostovoljno in delovanje bo temeljilo na enakopravnosti vseh članic. - Članstvo: bo kolektivno. Posamezniki bodo lahko člani sveta samo kot člani neke mladinske organizacije ali zveze in to na republiški ravni. Članstvo bo strukturirano in sicer sestavljeno iz polnopravnih članic (mladinskih organizacij) in članstva organizacij, ki se ukvarjajo z mladinsko problematiko (npr. Zveza prijateljev mladine). - Financiranje: načrtovano je proračunsko financiranje, vendarpa se računa tudi na financiranje iz sklada Mladinskega sveta. - Vodenje: upravno delo bo v pristojnosti profesionalnih delavcev, formalno vodstvo pa v rokah voljenih individual-nih članov kolektivnih članic. - Namen: predvsem avtonomno združevanje mladih. Svet naj bi predstavljal nasprotni pol obstoječim družbenim institucijam. Opravljal bo vlogo posvetovalne družbene institucije. Glavne naloge pamu bodo vzpostavljanje sodelovan-ja med mladinskimi organizacijami nasproti družbenim organom. S tem bo dosežen osnovni cilj - vsestranska praticipacija v delovanju družbe. Vsekakor MSS ne bo del družbene uprave, bo pa z njo enakopraven ali bo k tej enakopravnosti težil. - Organiziranost: organiziral se bo na nivoju republike, vendar pa se bodo organizirali tudi komunalni sveti (npr. Mladinski svet mesta Ljubljane). Med Mladinskim svetom Slovenije in komunalnimi sveti ne bo hirearhične povezave, vsaj ne neposredno. - Čas ustanovitve: MSS nameravajo ustanoviti konec marca. Vzrok za tako naglico so bližajoče se volitve, saj člani njihove »follow up skupine« pričakujejo, da bo v kaosu po volitvah ustanovitev mnogo težje izvedljiva. Kot smo že dejali, je MSS zveza zvez ne glede na političnost ali nepolitičnost posameznih članic. Pobuda je siccr prišla s strani ZSMS, ki je na svojem kongresu zapustila vlogo edinega, monolitnega predstavnika mladih. V Mladinskem svetu Slovenije bo imelaZSMS enak položaj kot katerakoli druga članica. K sodelovunju je bilo povabljenih 32 organizacij, zanimanje za članstvo pa po besedah Janeza Škulja, ki projekt ustanovitve vodi, kaže 24 mladinskih organizacij. Na tiskovni konferenci so prisostvovali predstavniki petih bodočih članic Sveta: - Socialdemokratska mladina. Mladi socialdemokrati podpirajo zamisel o ustanovitvi MSS že od vsega začetka, saj se smernice delovanja MSS pokrivajo v določeni meri tudi z njihovim programom delovanja, predvsem s programom »Vrtnica«, ki obsega spekter dejavnosti mladih. - Mladi evropski federalisti in zveza klubov OZN. - Podpirajo zamisel predvsem zaradi bodočega pomena Sveta za zapolnjevanje praznin v sodelovanju z evropskimi državami. Ustanovitev MSS je eden od pogojev za nastop v Evropskem mladinskem forumu, kjer so mladi federalisti pridruženi člani. Tudi v MSS bodo samo pridruženi člani. - Književna mladina Slovenije. Za ustanovitev MSS se zavzemajo zaradi možnosti, ki jih Svet daje zaradi svoje apolitičnosti. Ta dopušča večje možnosti kontakta z drugimi silnicami v naši družbi. - Zveza tabornikov Slovenije. Svoje mesto vidijo v MSS predvsem zaradi delovanja s področja ekološkega varstva. Ni kaj, široka paleta interesov, katerih edina napaka je mogoče malce preveč idealiziranja. A naj ne bomo vrani, ki krožijo nad še ne rojenim truplom. Raje vsem prizadetim pri premiernem rojstnem dnevu zaželimo izpolnitev zadanih nalog in vročih želja. Sicer pa če tudi stvar ne klapa, nič zato! V statutu bo črno na belem zapisano, da lahko vsak, ki mu karkoli ni všeč, v kateremkoli trenutku zapusti Sveti. Tako bodo ostali notri samo tisti, ki jih bo ta stvar pač zabavala. Tudi člen o možnosti razpustitve bo v statutu. Ampak zakaj bi kdo želel razpustiti Svet, če bodo ostali v njem samo tisti, ki bodo imeli koristi od MSS? Peter Žnidaršič APEL Počitnice. Večina študentov dela, študira ali popiva. Počivajo redki in s tem dokazujejo, da svet še ne stoji na glavi. Noben faks se ni podrl, noben profesor ni bil fizično prestrašen in to je dejansko čmi čas zame. Obveščam, kolikor morem. Imam samo svojo cimro in nekaj prijateljev, ki me sočutno trepljajo po rami: »No ja, tudi tak belogradističen cajtng mora imeti kamuflažo.« No, pa hvala lepa. Vseeno mislim, da je Tribuna še dovolj študentska in prav z veseljem bi komu pomolila pod nos kakšno Vaše pismo, kjer sporočate, kaj se je, bo, ni zgodilo pri vas; kje so in kje ni problemov, kakšen protestek, kritiko, lepo misel, vprašanje, poljubček... Pošljite mi karkoli na naslov Tribune, za stran HOPLA, tako, da ne bom več sama sebi pisala pisem. ZRAK, KISTANE Med obiskovalci kluba K4 je bila narejena anketa. Kdor je bil priden in je korektno izpolnil vprašalnik, je dobil brezplačno vstopnico. Povedati je moral, ali je star20,25 ali več let, kateri dan izpolnjuje anketni list; ali je redni, občasni obiskovalec; kako ocenjuje glasbo, vzdušje in delo osebja. Vprašalnik je obdelan in vidimo, da je največja gneča v petek in največ rednih obiskoval-cev v nedeljo. Preveč bi bilo podatkov za vsak dan posebej, zato se ustavimo pri skupnih rezultatih. Izpolnjen je bil 101 anketni list. PROGRAM je pohvalilo 7 obiskovalcev, 5 ga graja, 32 jih ima pripombe. VIDEZ KLUBA jih hvali 6, 2 ga grajata, 14 jih ima pripombe. Le 3 so pohvalili REDARJE, 15 jih graja, 20 jih ima pripombe. VENTILACIJA doživlja samo grajo - 17. Mnogi imajo enake pripombe glede GLASBE: več roka -7, spremeobe med vikendih -10, več koncertov -9. PROGRAM: boljši video program - 4, več tematskih večerov - 6. VIDEZ KLUB A: pretemno - 3, sprememba - 6, možnost izhoda - 5, gneča - 8. REDARJI: neprijazni - 5, nasilni - 2. In glede gostinske ponudbe jasno in glasno: predraga -10. Stvari so dovolj jasne. Ni pa še tako jasno ali se bodo tudi spremenile. VESNA SE VRACA Slovenska (torej Čopova) Vesna doživlja svojo gledališko reinkarnacijo. Brskanje po preteklosti je danes aktualno opravilo in nove interpretacije preživetega so zamikale tudi študente sedmega semestra AGRFT. Kar deset se jih je odločilo diplomirati na to temo in rekli so, kamor je šel bik, naj gre še trik. In šli v Cankarja. Naprosili so jih, naj jim odstopijo veliko dvorano, nagovorili gledališče Glej, naj jim pomaga, in pri mnogih sponzorjihnapraskalidovoljdenarja.PolonaSosič in Marinka Šimec sta adaptirali scenarij Čapovega filma Vesna, Polona je tudi režiserka, Marinka pa dramaturginja. Tudi njim življenje ne prizanaša in spoznali so, da denarja ni nikoli dovolj. Zmanjkalo ga je tik pred koncem priprav in v skrajnem obupu so prihiteli na predsedstvo študentskega UK, ki je malo godrnjalo in momljalo, ampak Marinka je imela močne argumente in predstava je bila rešena. Tako smo študenti prišli do polovične cene vstopnic in lahko občudujemo lepo Vesno (Urška Hlebec) danes, 2.2, in v nedeljo, 4.2., obakrat ob osmih in seveda v Cankarjevem domu, ki že težko čaka, da se zopet zgodi narod. PUC V STUDENTSKEM NASELJU ? Po nepopolnih podatkih, ki smo jih zbrali, so se v študentskem naselju zgodile volitve. Pri tem nas preseneča, da na sejo delegatske konference študentov stanovalcev ŠC ni bil vabljen (ali ni dobil vabila) nihče izmed predstavnikov UK-ja. Vabljeni bi morali biti vsaj Gorazd Drevenšek, Sergeja Šorli in Miha Škerbinc, slednji je tudi voljen član delegatske konference v predsedstvu UK-ja. Ce pri tem upoštevamo še mnenja, da je Tomo Wankmiiller naj bi bil namreč novi predsednik delegatske konference) človek, ki milo rečeno naj-bolj odgovarja vodstvu ŠC in če poznamo še nekatere druge sklepe te seje, lahko pričakujemo, da se bo kmalu pokazalo to kar slutimo. V študentskem naselju so naredili prevrat. ZNANOST? Časopis za kritiko znanosti postaja vse bolj ak-tualen. Ne zaradi samega sebe, ampak zaradi svojih nesojenih, bivših, sedanih in morda še katerih ustvarjalcev, ki drug drugega veselo ciljajo z gnilimi jajci v časopisnem mediju (zaenkrat še). Smrdi. Po znanosti gotovo ne. Zaradi (ne)im-enovanja vršilca dolžnosti (v.d.) urednikov za ČKZ, se je sesula tudi predzadnja konferenca predstavnikov ljublj. študentov, ampak to je bilo še lani. Letos je že bolje. Bilo je sicer še nekaj neuspelih srečanj in na enem izmed njih je David Tasič, ki ga je »zanimalo« mesto odgovornega, predlagalkompromisnorešitev:obainteresentaza odgovornega, Andej Klemenc in Samo Resnik, naj oblikujeta vsak svoj koncept in nato samostojno vsak s svojo ekipo izdata po eno številko. Tone Bricman se je s Samom in Andrejem vsedel v svojo pisarno in »nasprotnika« sta se ogrela za gonujeno rešitev. Rešena je čast rednega izhajanja CKZ, volk ni več lačen, koza je samo ranjena, oz. naslov v.d. glavnega urednika nosi Samo, odgovornega urednika pa Andrej. Kateri bo prvi predstavil svoj koncept, še ni znano, stari volkovi pa še tulijo. LE MIRNO KRI Z Zakonom 0 Univerzi se ne dogaja nič, ali pa se je že vse zgodilo. Mnogi vetrovi namreč prinašajo govorice, da se delovna skupina, ki je pripravila predlog za izdajo zakona umika, in še huje, da vodja javne razprave vse skupaj pošilja na skupščinski nivo. Telefoni zvonijo v prazno in nimam nobene uradne informacije, ki bi pometla z govoricami. Sestati bi se moral kolegij dekanov, ki mu je naloženo, da razčisti osnovne clileme. Zraven so tudi predstavniki študentov in najbrž tudi delovna skupina, oz. obe delovni skupini. Svojo vizijo je namreč oblikovala tudi skupina pri stavkovnem odbom na FF in obljubljeno jim je, da bo njihov predlog enakovredno obravnavan. Pred kratkim sem bila na njihovem delovnem sestanku in ugotovim, da njim konstruktivne energije prav gotovo ne manjka. Prav vsi, ki se bodo z zakonom še ukvarjali, jo bodo potrebovali, saj če bodo stvari stekle, kot bi morale, se bo približno do polovice julija iz predloga za izdajo zakona oblikoval os-nutek zakona in nato predlog zakona, ki bo v pomladi 91 postal pravi Zakon 0 Univerzi. SergejaŠorli Znovo, drugačno študentsko organizacijo naj bi se - tako vsaj pravijo -razmere popolnoma spremenile. V prvem členu Osnutka statuta (bodoče) Študentske zveze v Ljubljani piše, da je to »samos-tojna stanovska organizacija, ki zastopa interese študentov in se zavzema za njihovo ures-ničevanje preko svojih predstav-nikov na Univerzi in v drugih organizacijah in institucijah.« Opredelitev za stanovskost je več kot očitna. Sledi pa še stavek: »V odnosu do vseh političnih in drugih organizacij je neodvisna, vendar se lahko z njimi projektno povezuje.« S tem se vzpostavlja dvojnost delovanja študentske or-ganizacije, ki je vsekakor potrebna, ni pa niti načelno definirana. Na eni strani je torej študentska organizacija, ki zas-topa stanovske interese, na drugi pa neposredne politične akcije (projektno povezovanje), ki te interese zadovoljujejo ali pa tudi ne. Vprašanje legitimizacije političnega delovanja študentske organizacije tako ostaja odprto. Podobna dvoživka je tudi zdajšnja UK ZSMS Ljubljana. Politična vloga Univerzitetne konference v slovenski pomladi je vsekakor izjema. Ne gre pozabiti njenega deleža pri zagotavljanju javnosti v primeru procesa proti četverici, nudenje (ne)formalnega zatočišča novo nastajajočim političnim strankam, pomoč prvemu »neuradnemu« časopisu... Univerzitetna konferenca in njen predsednik sta bila najbolj »radikalna otroka slovenske pomladi« - bila sta realna in zah-tevala nemogoče. Vendar pa je obdobje slovenske pomladi že prišlo v zrelejši čas, ko se stvari, ki so bile prej nelegalne ali pol-legalne, institucionalizirajo. Potemtakem je vloga UK kot prevodnika med uradno in alter-nativno politiko nepotrebna. S takega stališča lahko razmišljamo tudi o zadnjih MED POLITIČNOSTJO IN STANOVSKOSTJO ŠJo nastajajoča Študentska zveza v Ljubljani MJ politična ali stanovska organizacija? Zdajšnja Univerzitetna konferenca ZSMS Ljubljana je namreč de facto politična organizacija; stanovska je le občasno in v toliho, da ima svojo »delegatsko bazo« v študentski populaciji ter najpomembnejši finančni vir iz sredstev Studentskega servisa. političnih dejanjih UK. Dodamo pa še načelno vprašanje: ali se Študentska organizacija lahko (in kako) povezuje z univerzitet-nimi odbori političnih strank. Tega Osnutek statuta Študentske zveze ne predvideva, pa tudi tega ne, kdo bo določal mejo med političnostjo in stanovskostjo. Za zdaj je meja arbitrarno določena: določajo jo predsed-nik oziroma predsedstvo Univerzitetne konference. Ob tem je vprašanje politične opredelitve predsedstva Uk pov-sem postransko. Ne gre dvomiti, da so takšne in drugačne politične odločitve predsedstva UK povsem legalne, ne moremo pa govoriti, da so legilimne. Studentska organizacija, za katero študentje niso pripravljeni prispevati svojih in-telektualnih potencialov, je nemara za življenje še vedno sposobna študentska or-ganizacija, najbrž pa to ni or-ganizacija, kot je bila zamišljena. To specifično legitimizacijsko krizo študentske organizacije je mogoče preseči s preureditvijo relevanc. Študentska or-ganizacija političnih relevanc načeloma ne daje, ampak le stanovske (sindikalne). Pobude predsedstva UK za nov, boljši osnutek Zakona o Univerzi so legitimne, težko pa se najde povezava med temi pobudami in recimo okroglo mizo o odcepitvi Slovenije. Prav tako je povsem legitimnapomoč študentom Teološke fakultete pri vključevanju v družbeno življenje. Dokler se bo politična obar-vanost študentske organizacije spreminjala v skladu s politično barvo članov njenega izvršil-nega organa, dokler ne bodo meje njene politizacije vsaj načelno določene, vse dotlej bo študentska organizacija kot dvoživka: rodila se bo med študenti, odrasti pa bi želela v veliki politiki. Ker gre za politično odraščanje »študentskih aktivistov«, je to za organizacijo toliko bolj usodno. Branko Čakarmiš NASTAJA ŠTUDENTSKA ZVEZA(?) ONIONJEJ Miha Škerbinc je član predsedstva UK ZSMS Ljubljana in odgovoren za vse formalnosti v zvezi z ustanovitvijo nove Studentske organizacije. TRIBUNA: Kakodaleč je statut Študeatskeaveze? Dosti daleč smo že prišli. Danes bi na konferenci tale prcdlog statuta moral iti ven. (op. pogovor je potekal pred zadnjo neuspelo sejo UK). Mislim, da je za to žc zadnji čas. TRIBUNA: M tha, pojasni ražvoj oblikovanja ŠZ! Ko sem padel v tole predsedstvo, se je zelo intenzivno govorilo, da UK ni tisto, kar študentje rabimo, da že vrsto let obstaja prikrita ideja o neki novi študentski organizaciji. Ko sem Šel brskati po starih papirjih, sem preprosto ugotovil, da so že prejšnja predsedstva delala na tem in celo že pripravljala konkretne zasnove na papirju. Moram pa reči, da so imeli vsi v mislih organizacijo iz tistih divjih ljubljanskih let, ko je le ta še nekaj bila. V bistvu pa je po moje šlo za nostalgično jokanje po stari or-ganizaciji in za ugotovitev, da združitev študentske in mladinske or-ganizacije ni bila ta prava. TRIBUNA; KakŠna mora biti po tvojem mnenju ŠZ? Studentska organizacija mora biti mocna in avtonomna, zato ni sprejemljivo, da njeno mnenje zastopa politična organizacija kot na primer ZSMS. Sedanji UK je lep čas že deloval kot močna organizacija, ki pa še ni bila pravno definirana, ni fmela urejenih nekaterih notranjih zadev. Predsedstvo je intenzivno delalo na »novi« organizaciji in kot se verjetno spomniš, je v Mariboru takrat že prišlo do organiziranja Zveze študentov. Zatem je prišlo do procesa odpiranja političnega prostora na Slovenskem, pri katerem je UK odigrala pomembno vlogo. Sledil je kongres ZSMS. Takrat nam je bilo vsem jasno, da edina pot, ki za nas ostaja na kongresu, vodi v osamosvojitev študentske organizacije. Mukoma in z dobršnimi napori nam je to tudi uspelo na portoroškem kongresu. Pojavilo se je vprašanje: kaj oz. kam sedaj? TRIBUNA: In kako ste m odločili? Iz destruktivnega načina dela je bilo potrebno preiti v konstruktiven način! V tistem trenutku je bil zame glavni problem, neke vrste načelen spor med UK-jem in Študentskim parlamentom s Filozofske fakultete. TRIBUNA: Kako se je končal spor in kaksna je btla tvoja vloga oz. viogaPUK? Ravno zaradi tega spora sem bil mnenja, da cel potek ustanavljanja Zveze študentov ne bo šel gladko in mirno. Zato sem takrat poskusil vložiti vse svoje napore v združitev vseh potencialov in stičišč predsedstva UK in Parlamenta Filozofske fakultete. To mi je delno tudi uspelo, ob sklicu Iniciativnega odbora Zveze študentov, ki ga je sklical parlament FF. Takrat so bili zelo hitri (OC ZSMS FF), Študentsko zvezo so hoteli ustanoviti čez noč. Če sem takrat prav razumel, je bil to del strahu, da jih bodo UK-jevske »debele riti okrog prinesle. Rokisobiliponujcni. pra\- takometodologijaildj - sprejetazobehstrani. TE10UNA: Kakšna metodotogij a? Iniciativni odbor in Koordinacut>ki bvet sta posiala organa, ki ju je predsedstvo UK priz.nalo in jima dalo legitimiteto in ju vzelo pod svoje okrilje. Ves projekt je nato šel preko tega organa. Pričeli smo delati na statutu, kjer smo si pomagali z že izdelanimi statuti: mariborski, Resnikov in Gorazdov (op. Drevenšek), statut filofaksa... Iniciativni odbor se je sestal vsaj petkrat, napaka v tem obdobju je bila neangažiranje članov predsedstva UK. Do tega je prišlo zaradi opravičljivih razlogov (preobremenjenost), vendar je bila zato ta faza prikrajšana za izkušenost in strokovnost. Prav zato je bilo potrebno preko mnogih preprek. Kljub temu pa je obstajal korekten odnos in metodologija, ki je omogočala vsakemu posamezniku, da kreativno prispeva k statutu Zveze študentov. Zato sem mnenja, da bo osnutek statuta res prikazoval takšno študentsko or-ganizacijo, kakršno bi si študentje Ijubljanskc Univerze žcleli imcti. TRIBUNA: Ali je sodelovaio pri pripravl osnutka dovolj raziični| skupnih interesov? 1 V fazi priprave je prižlo namreč do sodelovanja mnogih polov, ki si sicer vsebinsko nasprotujejo. Od filofaksa do PUK-a. Trdim cclo, da jc v osnutku upoštevanj manj eksplicitnih želj Puk-a kot drugih sodelujočih. V politiki se pogosto govori, da so volilci zelo preprosti ljudje, izogibajoč se besede - naivci. Jaz o študentih tega ne morem reči. Glede na to, da sem član P UK, bi dejal, da so moji volilci dolocen sloj ljudi, ki prekleto dobro ve, za kaj gre! TRIBUNA: Kakšna bo torej Študentska zveza? Študentska zveza bo v bistvu tisto, kar je bila. Ponujala bo tisto, kar je ponujala. Torej določeno skrb, kreativnost na vseh področjih, ki se dotikajo študija. Mislim, da na koncu koncev ta organizacija ni bila slaba in da to predsedstvo ni bilo slabo. Mislim, da tudi šiudentje ljubljanske Univerze nimajo razlogov te organizacije slabo soditi. Letos nam je recimo uspelo priti do študentskega stolpiča in še mnogih drugih zadev. Bistvenih razlik v primerjavi s sedanjo organizacijo statut na videz ne bo zajemal. Clanstvo se bo deloma spremenilo. Konferenca ne bo več takšna, kot je bila doslej. Postala bo parlament. V njem pa bodo ljudje, društva, organizacije, ki bodo imele interes tam biti in sodelovati. Vključili se bodo nekateri novi člani, kot na primer Cirilsko društvo (op. študentje Teološke fakultete), drugi pa bodo odpadli. Predvsem tisti, ki jih že sedaj ni bilo na konferencah. Recimo smučarski klub Akademik, itd. Navsezadnje se bo vsak sam odločil ali bo šel v Studentsko zvezo ali ne! TRIBUNA: Ati to pomeni demokrathacija ddovanja? Organizacija bo nedvomno dobila na demokratičnosti delovanja. Čeprav ji tudi doslej kakšne posebne nedemokratičnosti ni bilo moč očitati. Zadoščeno bo načelom demokratičnosti in odprtosti. Predviden jc celo tako imenovan odprt sedež v parlamentu, ki bo omogočal vstop tudi nečlanom, ki imajo projekte in pobude, za katere se parlament zavzema. TRIBUNA; KakŽoo je tvoj« osebno mnenje o dogajaiijih pred, med To mi je bilo bistveno vodilo pri sestavi statuta nove organizacije. Narediti sistem, ki ne bo samozadosten, ki bo imel jasno ločeno zakonodajno in izvršilno oblast in ki bo predvsem odprt za pobude. Ne delam si utvar, da bo statut tisti, ki bo naredil to organizacijo dobro. Zato se bom zavzemal, da se čim prej odprejo evidentacijski Jjostopki za novo predsedstvo in poslance v parlament. Leonardo Peklar ..............TRDUNIN.................................... RDECCUASTAVO KOMIJNISTI ¦ ¦III ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ STATUT STUDENTSKE ZVEZE SLOVENIJE V LJUBLJANI (osnutek) SPLOŠNEDOLOCBE l.člen Študentska zveza Slovenije (v nadaljevanju ŠZS) je samostojna stanovska organizacija, ki zastopa inter-ese študentov in se zavzema za njihovo uresničevanje preko svojih predstavnikov na univerzi ter v drugih organizacijah ali institucijah. ŠZS je neodvisna od vseh političnih in drugih organizacij. Študentsko zvezo Slovenije sestavljata Študentski zvezi v Ljubljani in Mariboru. 2. člen Študentska zveza Slovenije v Ljubljani (v nadal-jevanju ŠZL) je naslednica Zveze študentov Slovenije v Ljubljani, nasilno ukinjene leta 1974, in Univerzitetne konference ZSMS v Ljubljani, ki se ji je 1989 uspelo odcepiti od Zveze socialistične mladine Slovenije. Študentska zveza v Ljubljani nadaljuje tradicijo študentskih gibanj na Slovenskem. 3. člen Študentska zveza Slovenije - v Ljubljani - se ukvarja s študijsko problematiko in razis-kovalno dejavnostjo študentov, - vpliv na obliko in vsebino študija ter izbiro predavateljev in asistentov, - skrbi za obštudijske dejavnosti, - spremlja socialne in ekonomske probleme študentov in položaj študentov v družbi, - jasno izraža študentska stališča do družbenih problemov, - organizira javne prireditve in shode. ŠZL posreduje zaposlitve in izplačila honorarjev študentov za opravljanje začasnih in občasnih del, izvaja programe mednarodnega sodelovanja študen-tov, zagotavlja prostorske in druge pogoje ter or-ganizira in izvaja programe obštudijskih dejavnosti študentov, izvaja časopisno in založniško dejavnost študentov. ŠZL je ustanoviteljica Radia Študent. 4. člen Člani ŠZL so vse študentke in študentje v Ljubljani, ki imajo status študenta in preko zveze izražajo svoje interese. foto: Aleš Debeljak OBLIKEDELOVANJA 5. člen Temeljna oblika delovanja študentske zveze je študentska organizacija na fakulteti (akademiji). V začetku študijskega leta na neposrednih in tajnih volitvah voli svoje izvršne organe in poslance v par-lament. V skladu s statutom ŠZL si zveze študentov na fakultetah natančneje opredelijo v svojih pravilih or-ganiziranost, oblike in metode dela. 6. člen Stanovalci študentskih domov in člani pokrajinskih študentskih klubov delujejo v okviru svojih aktivov, ki se povezujejo v Svet aktivov stanovalcev študentskih domov in Koordinacijo pokrajinskih študentskih klubov. 7. člen Študentsko društvo ali druga oblika interesnega organiziranja študentov izpolnjuje naslednje pogoje: - svoje akte ima iisklajene s tem statutom, - njihov najvišji organ je skupščina, ki se sestaja vsaj enkrat letno, - vsaj polovica članov in več kot 2/3 članov or-ganov upravljanja ima status rednega študenta, - svoj program delovanp usklajujejo s programom ŠZL in poročajo o njegovem ures-ničevanju organom ŠZL, - s svojimi akti dolpčijo pooblaščenim organom ŠZL pravico do vpogleda v svoje delovanje in fiiKUično-materialno poslovanje, - s svojimi akti določijo način izvolitve svojega predstavnika v parlament ŠZL, - izpolnjevanjetehpogojevinizvolitevposlancev preverja statutama komisija. izjeme pa odobri parlament. 8. člen Študentske organizacije po fakultetah, aktivi in Svet aktivov stanovalcev študentskih domov, pok-rajinski klubi in Koordinacija pokrajinskih študentskih klubov, štitdentska društva in druge oblike interesnega organiziranja študentov so lahko pravne osebe. 9. člen Študentje lahko na fakultetah in v študentskih domovih ustanovijo aktive ŠZ, da v njih uveljavljajo skupen interes. Aktiv vodi sekretariat, izvoljen na zboru članov aktiva. ORGANIZIRANOST 10. člen Organi ŠZL so: (1) parlament, (2) predsedstvo, univerza (3) statutarna komisija, (4) nadzorni odbor, (5) programski svet, komisije in odbori parlamenta. 11. člen Poslance v parlament volijo študentske or-ganizacije na fakultetah in sicer: - do petsto študentov enega poslanca, - od petsto do tisoč študentov dva poslanca. - nad tisoč študentov tri poslance. Študentska društva imajo pravico do enega poslan- ca v parlamentu. Način izbora poslancev si te or-ganizacije določijo s svojimi pravili o organiziranosti. Poslanec mora imeti ob izvolitvi status rednega študenta. Poslanec, ki se ne more udeležiti seje parlamenta, lahko med študenti svoje fakultete pooblasti namestnika. Parlament ima slalen odprt sedež. namenjen posameznikom in neformalnim skupinam, ki želijo predstaviti parlamentu svoje pobude. O zasedbi pros-tega sedeža glasuje parlament. 12. člen Poslance volijo študentje v začetku jesenskega semestra. Do 15. novembra morajo študentske or-ganizacije predložiti statutarni komisiji ŠZL zapisnik svoje volilne komisije. Zapisnik mora vsebovati ime in naslov organizacije, imena in podpise študentov, ki so volili, imena kandidatov in število glasov, ki so jih posamezni kandidati dobili ter imena in podpise članov volilne komisije. Volitve so veljavne, če je glasovalo vsaj trideset študentov. 13. člen Pristojnosti parlamenta so: ' - sprejeti statut in druge splošne akte ŠZL, - voli predsednika parlamenta, predsedstvo ŠZL, statutarno komisijo in glavne in odgovorne ured-nike študentskih medijev, ter predlaga Univer-zitetnemu svetu predsednika socialno-ekonomske komisije Univerze, - na predlog UZŠŠO, Sveta aktivov študentov stanovalcev v domovih in Koordinacije pok-rajinskih klubov študentov potrjuje njihove predstavnike v predsedstvu ŠZL, - voli študentske delegate v organe Univerze in druge organe (- voli študenta prorektorja), - obravnava pobude in formira komisije, odbore in druga delovna telesa parlamenta, - na predlog predsedstva sprejme finančni načrt in hkra*i s poročilom nadzorne komisije obravhava zaključni račun ŠZL. Parlament lahko izglasuje nezaupnico in predčfisno razreši dolžnosti voljene člane organov ŠZL. 14. člen Mandat v organih študentske zveze je eno leto. Nosilci funkcij morajo imeti v času izvolitve status študenta. Študent je lahko trikrat izvoljen v isti organ ŠZL, a le dvakrat na isto funkcijo. Kandidate za funkcije v ŠZL lahko predlagajo vsi konstitutivni deli zveze ali pa se predlagajo sami. Kandidacijski postopek zanosilce funkcij v organih ŠZL odpre predsedstvo ŠZL vsaj dva meseca pred iztekom mandata z dopisom konstituivnim delom zveze ter objavo v Tribuni in na RŠ. Če novi nosilec funkcije ni pravočasno izvoljen, se staremu mandat podaljša, a največ za en mesec. 15. člen Seje organov študentske zveze so javne. Sklepčne so, če je prisotnih vsaj polovica članov organa. Or-gani sprejemajo sklepe z večino prisotnih članov. Za sprejetje in spremembe statutov in pravilnikov o financiranju je potrebna večina vseh voljenih članov, točka pa mora biti na dnevnem redu. Glasovanje v organih ŠZLje javno, volitve so tajne. Organ ŠZL se lahko odloči tudi za tajno glasovanje. V izrednih primerih lahko organi ŠZL z večino vseh članov sprejemajo dopisne sklepe, ki jih morajo potrditi na naslednji seji orgai\a. 16. člen Parlament se sestaja vsaj dvakrat letno (v stalnih terminih). Zasedanje parlamenta skliče predsednik parlamenta, v njegovi odsotnosti pa predsedstvo ŠZL. Izredna zasedanja parlamenta sklicuje pred-sedstvo ŠZL. Na prvi seji v študijskem letu parlament po poročilu statutarne komisije ugotovi svoj kvorum. Delo parlamenta vodi predsednik paiiamenta s pomočjo delovnega predsedstva, ki ga predlaga in izvoli parlament. H.člen Sklic izrednega zasedanja parlamenta Iahko zali-tevajo: - predsedstvo in statutarna komisija ŠZL, - najmanj osem članic ŠZL, - najmanj tristo študentov s peticijo. 18. člen Parlament podrobneje uredi svoje delo s poslov-nikom. 19. člen Izvršni organ parlamenta je predsedstvo ŠZL. Pred-sedstvo sestavljajo predsednik, podpredsednik, sek-retar, šest voljenfh članov in šest članov po funkciji: glavni ali odgovorni urednik RŠ in Tribune, predsed-nik SEK, predsednik Sveta aktivov stanovalcev študentskih domov, predsednik koordinacije pok-rajinskih študentskih klubov, predsednik UZŠŠO. 20. člen Pristojnosti in dolžnosti predsedstva ŠZL so: - izvaja sklepe parlamenta, - izvaja program, - pripravlja podlage za odločitve parlamenta, - med zasedanji parlamenta vodi delo študentske zveze in upravlja z njenim premoženjem, - izvršuje pravice in obveznosti do delovne skupine ŠZL, - najmanj dvakrat letno poroča parlamentu o svojem delovanju in stanju študentske or-ganizacije, foto: Aleš Debeljak - redno obvešča poslance o svojem delovanju in jim pošilja zapisnike s svojih sestankov, - na zahtevo po sklicu izrednega zasedanja par-lamenta (11. člen) v mesecu dni skliče parla-ment, - imenuje predstavnike v izvršni organ ŠZL, - določa predlog finančnega načrta in sprejema zaključni račun ŠZL. 21.člen Delo predsedstva ŠZL vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik in sekretar. Ti trije so tudi odredbodajalci, zastopajo in predstavljajo or-ganizacijo v pravnem prometu in skrbijo za izvajanje sklepov predsedstva. Sejo predsedstva skliče pred-sednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ali sekretar na lastno pobudo, pobudo parlamenta, statutarne komisije ali vsaj treh članov predsedstva. Sekretar predsedstva ŠZL skrbi za delo komisij, centrov, delovnih skupin in drugih organov par-lamenta in predsedstva ŠZL, skrbi za povezavo med delegati ŠZL v organih drugih organizacij, skrhi za pripravo gradiva za seje predsedstva in parlamenta ŠZL in njunih organov. Člani predsedstva ŠZL si med seboj razdelijo področja delovanja po sprejetem programu pred-sedstva. univerza 22. člen Statutarna komisija ima tri člane, ki si izberejo predsednika. Statutarnakomisijaobravnavapritožbe in preverja usklajenost aktov in odločitev organizacij, društev in organov ŠZL s statutom in akti ŠZL. Svoja mnenja posreduje parlamentu in predsedstvu ŠZL ter prizadetim. Obvsakoletnihvoiitvahposlancevinkonstituiranju parlamenta statutarna komisija preverja zasedenost poslanskih mest in obvesti parlament, kolikšen je njegov kvorum. 23. člen Nadzorni odbor ima tri člane, ki si izberejo pred-sednika. Nadzorni odbor nadzoruje finančno-materialno poslovanje ŠZL in o njem redno poroča parlamentu. PARTICIPACIJA IN NEPOS-REDNO ODLOČANJE ŠTUD-ENTOV 24. člen Oblike participiranja in neposrednega odločanja študentov v ŠZL so: - referendum, - volitve, - zborštudentov, - pobuda in peticija1. 25. člen Po sklepu parlamenta referendum razpiše pred-sedstvo ŠZL. Zahtevo za izvedbo referenduma lahko podajo: - predsedstvo ŠZL, -. vsaj dvanajst članic ŠZL, - vsaj tisoč študentov s peticijo. Sklepi referenduma so veljavni, če se ga udeleži vsaj polovica vpisanih študentov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje vsaj tretjina vpisanih študentov. FINANCIRANJE 26. člen Viri sredstev ŠZL so: - prihodki iz posredovanja honorarjev za občasna in začasna dela, - prihodki iz prodaje časopisov in knjig, - prihodki odjavnihindrugihprireditev, foto: Aleš Debeljak - sredstva iz druge lastne dejavnosti, - sredstva iz prispevkov občanov, - dotacije drugih organizacij, institucij in skup-nosti, - drugi viri. 27. člen Finančno-materialno poslovanje ŠZL vodi pred-sedstvo v skladu s predpisi in statutom, finančnim načrtom ter drugimi splošnimi akti, ki jih sprejme parlament ŠZL. STATUS PRAVNE OSEBE 28. člen ŠZL je pravna oseba s sedežem v Ljubljani, - Kersnikova 4. V posameznih zadevah jo v pravnem prometu zastopajo in predstavljajo voljeni ali im-enovani predstavniki SZL, vodja SZL in delavci s posebnimi pooblastili, v mejah, določenih s tem statutom in drugimi akti ŠZL, ki jih sprejme parla-ment. POSEBNA DOLOČILA 29. člen Delavci, ki opravljajo strokovne, administrativne, tehnične in druge naloge za ŠZL, oblikujejo delovno skupnost ŠZL. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med ŠZL in delovno skupnostjo ureja sporazum oziromapogodba, ki jo na predlog predsedstva sprej-meta parlament in delavci delovne skupnosti. 30. člen Vodja ŠZL je individualni poslovodni organ ŠZL. Na predlog predsedstva ga imenuje parlament, po postopku, določenim z zakonom. Za svoje delo je odgovoren parlamentu in predsedstvu ŠZL. Vodja DS ŠZL uresničuje program finančno-materialnega poslovanja ŠZL, zastopa ŠZL v pravnih in finančno-materialnih zadevah v okviru aktov ŠZL in opravlja druge naloge po pooblastilu organov ŠZL. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE: 31.člen Do konstitutivne seje parlamenta ŠZL se način izvolitve in sestava organov UO ZSMS nespremen-jena preneseta v ŠZL. 32. člen Vsi akti UO ZSMS in vsi akti študentskih or-ganizacij in študentskih društev, ki so se združevale v UO ZSMS, morajo biti usklajeni s tem statutom do 31.12. 1990. 33.člen S sprejetjem tega statuta prenehajo veljati Pravila o organiziranosti in delovanju UO ZSMS, sprejeta 1.3. 1984 ter spremenjena in dopolnjena 15.4. 1987. 34. člen Ta statut začne veljati z dnem sprejema na seji UK ZSMS Ljubljana. UBOŽNICE ARJI JE NJE m akotaje z velikim pompom vstopila J-^Jskozi vrata slovenskih medijev v življenje študentske populacije in dala moznost rektorju Univerze in mestni županji, da sipostavita spomenik v obliki delilnic brezplačne hrane za ogrožene študente. In se izogneta globalnemu reševanju problemov. Beraču ne rata, dajedubiprata, beraču gre skorja, ja, takaje reč! (Fran Milčinski-Ježek) Ne, beseda ne bo tekla o klošarjih, ki jih vsak dan srečujemo po parkih, ob obveznem litru rdečega. Reč je o študentih. O tisti skupini mladih, na katerih gradi vsaka družba, ki se zaveda pomena vsestranskega znanja za napredek v katerikoli veji gospodarstva in družbe same. Zakaj to tako čudno enačenje teh dveh plasti družbe - beračev in študen-tov? Ali je razlika med eno in drugo skupino res tako velika, da bi bilo vsako primerjanje nesmiselno? Sodeč po dogajanju v slovenskem prostoru v zadnjem mesecu ta primerjava nikakor ni absurdna. Del javnih občil, med katerimi nesporno vodi »svetovni rekor-der« Nedeljski dnevnik, se intenzivno ukvarja s problemi, o katerih se do sedaj niso, ali pa vsaj zelo redko ukvarjali. Poleg najpogostješih, predvsem političnih tem, je sedaj v ospredju slovenske javnosti problem študentskega življenja. Pravzaprav študentskega preživetja. In kje tiči povod za to nepričakovano zanimanje za področja, ki so se do sedaj pojavljala v časopisih samo kot drobna poročila nekje na obrobju tistih strani, ki jih povprečen bralec brez velike škode za njegovo informiranost preskoči? KDAJ SO ŠTUDENTJE POSTALI LAČNI V časih, ki so (upajmo) minili, je veljalo, da so ravno študentje tisti del populacije, ki živi svoje zajedalsko življenje na račun vseh delavnih ljudi, ki jih s svojim neskončno pridnim in potrpežljivim delom hranijo in oblačijo. Študentje pa se namesto učenja bolj posvečajo neumnostim, ljubezni in pivu. Da ne pozabimo cigaret! Misel o študentu, polnem denarja, je bila stalna spremljevalka raznih pisem bralcev, ki so svojo ogorčenost izražali v taistih medijih, ki so sedaj odkrili neko novo živalsko vrsto: LAČNEGA ŠTUDENTA. Sam začetek odkrivanja ni nič kaj romantičen -obupan, lačen študent se je sam javil na naslov Nedeljskega dnevnika s pismom, kjer ta svoj obup in lakoto sporoča svojim sonarodnjakom. Podpis samo z začetnicami in: naslov znan uredništvu. Da se ni podpisal s polnim imenom in naslovom, je popol-noma razumljivo za takšen narod, kot smo Slovenci, ki neradi zaupamo svoje stiske, saj je najpogostješi odziv okolja samo posmeh in zaničevanje, v naj-boljšem primeru nerazumevanje. S svojim pismom je sprozil val vsenarodnega us-miljenja, pomilovanja, kar je povzročilo, da so sc celo uradne institucije prebudile iz svojega spanj.a in zaspano, a vendar začele reagirati. Je pač čas, ko si vsi, ki imajo kak položaj, poskušajo pri volilcih nabrati kako točko več. Ljudstvo sc je tudi zgodilo. Po pismih bralcev sodeč je fant preskrbljen do konca življenja s krompirjem, kozarci marmelade romajo v Ljubljano, zdomci so pripravljeni nakazovati večvreden denar na žiro račun. Pod pogojem, dalačni redno študira. Problem je samo, kam poslati to marmelado in koline. Naslova namreč ni, klobase se hitro pokvarijo, manneladni kozarci pa se ludi ne morejo kopičiti v poštnih prostorih. B.B. IN ČRNA PEGA ČEZ OČI Samo B.B. in naslov, znan uredništvu. Ker je človeška radovednost neizmcrna, novinarska pa še najmanj dvakrat večja, smo se lotili manjše akcije identifikacije pisca omenjenega pisma. Ni bilo (ežko priti do naslova, težje je bilo vzpostaviti stik z lačnim fantom. Zelo težkoje namree vzpostaviti siik zosebo, ki je ni mogoče najti niti v registru prebivalcev republike Slovenije. Nadokaj verodostojnem naslovu naZeleni jarni je kompleks popolnoma novih blokov, ki spadajo med najdražje v Ljubljani. Javna skrivnost je, da to niso tako imenovani »solidarnostni bloki«, temveč stanovanja, namenjena prodaji posameznikom in podjetjem. In tu naj bi po dobljenih informacijah stanoval junak te zgodbe. Do tukaj sloni zgodba na popolnoma preverjenih podatkih. V trenutku, ko stojimo pred stavbo z bak-reno streho, v kateri naj bi stanoval naš študent, pa se pojavi vrsta vprašanj in ugibanj. V prvi vrsti je to vprašanje verodostojnosti podatka o njegovem nas-lovu. V taki stavbi ne stanuje nekdo, ki se dobesedno bori za svoj obstoj. Nekdo, ki mu je lakota spremljevalka v letih študija. Tudi kot podnajemnik ne, saj vsi vemo, da stane najemnina za sobo pravo malo bogastvo. Da pa bi živel v prijateljevem stanovanju, je prava sreča za vsakega študenta. Zato nikakor ni čudno, da za njegovo ime in priimek nihče v bloku še slišal ni. Ne preostane nam drugega, kot da seštejemo vse ugotovitve: niti ena od zainteresiranih skupin ni v enem mesecu uspela izslediti pisca odmevnega pisma in vzpostanti stika z njim, v registru prebivalcev Slovenije njegov priimek ne obstaja, na naslovu ga nihče ne pozna in še precej podobnih indicev, ki kažejo v eno samo smer - B.B. je fantom. Ali pa je dovolj pameten, da je zavedel vse, ki so se odločili poiskati njegovo osebo. A čemu? univerza BALADA O KOŠČKU KRUHA Najbolj logičen zaključek. Pismo je bilo napisano z namenom sprovocirati slovensko javiiost, ki je v svoji brezbrižnosti in samozadovoljnosti pozabila, da obstaja neka skupina ljudi v lej naši družbi, ki jo je dosedanja socialna in šolska politika pripeljala na diužbeno dno. Pripeljala tako globoko, da postaja nada našega naroda, mlada inteligenca, ravno tako brez perspektiv kot na začetku leksta omenjeni klošarji. Vse skupaj niti ni potrebno. da je popolnoma resnično. V bistvu je dovolj ta primer samo kot fikcija nečesa kar se v ne tako daljni prihodnosti lahko zgodi. In to ne samo s študenti. Tudi tisoči nezaposlenih, ki bodo ostali na cesti pri spremembah družbenega sis-tema, bodo prekleto potrebni v tem trenutku tako obljubljAne zastonjske enolončnice. Razlog je preprost. Sprejemanje tržnih zakonitosti na vseli področjih bo povzročil veliko brczposelnost. Naša država pa nikoli ni imela in tudi sedaj nima nobenih realnih možnosti preživljati brezposelnih, kot se to dogaja v zahodnih državah. Tu je pismo pozitivno, saj odpira nekatere' probleme, pred katerimi so si oblastniki skupaj z družbo zatiskali oči. Javnost je končno izvedela, da študentski problem obstaja. Sicer ne v že kar karikirani podobi, ki jo je dobila iz študentskega pisma, a vendar obstaja. Končno je že čas, da se študenlje poleg študija ukvarjajo z vsemi vrstami priložnostnih del, če si hočejo ustvariti življenje, ki je vsaj v osnovnih stvareh podobno nekemu normal-nemu življenju. Da si tudi mi ne bi zatiskali oči -priložnostna dela niso samo tista preko Študentskega servisa, tudi prostitucija in opravljanje najtežjih del za nekaj dinarjev so stalnice v življcnju študentske popuiacije v Ljubljani. PSALM O BRANJEVKAH Predvsem pa je pismo naredilo veliko škodo, ker je namesto globalnega reševanja študenlskega vprašanja povzročilo še nadaljne metanje peska v oči študentom samim. Niti odpiranje brezplačnih menz, niti akcija dobre volje ne morejo rešiti nakopičenih problemov. Pismo je samo voda na mlin odgovorni oblastniški garniluri, ki bo nameslo spcnne njene šolskc in štipendijske politike, ki bi zagotavljala nor-malne študijske pogoje, odpirala nove menze, podar-jala nafehtano marmclado. In vsi bodo srečni, ker bo njihova vest pomirjcna. Nckateri bodo kupili vest za kilo krompirja, drugi za pedeset mark. Razni Janezi in Nuše pa se bodo zadovoljno nas-mehnili. a komu gre prata? a komu gre prata? a komu gre prata? eh! nej vata kar čel (Fran Milčinski-Ježek) Peter Žnidaršič univerza Govoriti o obrambo-slovju, je lahko dvo-rezni meč. Saj to ni študijska smer, ki bi bila z vojaško oblastjo v tesni povezavi, se-veda pa od nje ni neodvisna. Katedra za SLO in DS je bila ustanovljena leta 1973-74 in sicer na pobudo Uprave za civilni sektor, ki deluje v sklopu JLA. Učni program je bil enoten za celotno Jugo-slavijo in to v srbskohrva-škem jeziku. Predmeti so bili predvsem vojaško obarvani, družboslovne vede pa so bile zapostavljane. Predmetnik ni bil trden in se je iz leta v leto spreminjal. Slovenska kate-dra se je zaradi teh proble-mov, predvsem zaradi jezika, dogovorila s predsedstvom SR Slovenije za zasnovo no-vega učnega programa, s ka-terirn bi bili diplomanti te fa-kultete družbenopolitični de-lavci v vseh strukturah družbe, in ne samo ozko usmerjeni vojaki. Takoje 1. 9. 1986 prišlo do preimovanja Katedre za SLO in DS v Katedro za obrambo-slovje in do bistvenih spre-memb v izobraževalnem si-stemu. Od takrat naprej je obramboslovje interdiscipli-narni progam, ki zagotavlja širok profil obramboslovca s temeljnimi družboslovnimi in obrambnostrokovnimi zna-nji, ter splošno družbenopoli-tično razgledanostjo. Tako visokošolski študij za pridobi-tev naslova diplomirani obramboslovec zajema te-meljna družboslovna, obrambnostrokovna, psiho-loško-pedagoška, metodolo-ška in praktično poklicna znanja. Kot bodoči predava-telji predmeta SLO in DS na srednjih šolah pa morajo štu-dentje poznati tudi osnovna znanja didaktike in psiholo-gije pouka. Po končanem šo-lanju se Jahko diplomanti za-poslijo na področju vodenja, urejanja in koordiniranja de-javnosti splošne ljudske obrambe in družbene samo-zaščite. Interesenti za zaposlitev teh kadrov, ter hkrati tudi njihovi štipenditorji, so med drugimi tudi Občinski in Re-publiški sekretariati za TO, Sveti za ljudsko obrambo, UNZ, in večje delovne orga-nizacije. ki morajo po zakonu zaposliti upravitelja obramb-nih načrtov. Mi nismo vojaki, mi smo samo tako oblečeni Obrambslovec skrbi za oblikovanje obrambne poli-tike. To pomeni, da analizira ukaze za realizacijo obramb-nih priprav v vseh sestavinah SLO in DS. Proučuje obrambne dejavnosti ter vodi priprave za mobilizacijo in razvoj sil ter sredstev za vo-denje vaj v sistemu SLO in DS v miru. Med drugim tudi analizira pojem in vlogo kul-ture v SLO in DS ter pove-zuje kulturno-umetniško ustvarjalnost in bojno moč. Tretja plat njihovega delova-nja v družbi je oblikovanje obrambnega informacijskega sistema. Opredeljujejo po-trebne postopke in medije za zbiranje, shranjevanje in di-stribucijo podatkov za po-trebe SLO in DS. Proučujejo tudi nastajanje morebitnih izrednih razmer ter zagotav-ljajo nemoteno delovanje in-formaciskega sistema v vojni. Načrtuje število kadrov za obrambne dejavnsoti in skrbi za njihovo štipendiranje ter zaposlitev. Organizirajo in iz-vajajo vaje, katerih namen je konkretno usposabljanje ljudi za delo z bojnimi in drugimi sredstvi. Za tako delo je po-trebna ustrezna psihofizična sposobnost, saj ti delavci ve-liko hodijo in potujejo. Ne smemo spregledati pro-blema, ki je trn v peti ne le študentov te ustanove ampak tudi profesorjev. Zakon do-loča, da je študent, ki hoče uspešno dokončati študij, ob-vezen opraviti trimesečno stažiranje v JLA. Pred uvedbo novega VlP-a je sta-žiranje trajaio štiri mesece in pol. Da pa bi bila ta zadeva še bolj nesmiselna, so morali študentje stažirati izven svoje republike, tretirani pa so bili kot navadni vojaki v naših oboroženih silah. Tako se je na Katedri porajala ideja o bojkotu stažiranja. Zaradi tega bojkota, ki je trajal v le-tih 1985 do 1987 nekateri štu-dentje še vedno nimajo di-plome in je tudi ne bodo imeli, dokler ne opravijo sta-žiranja ali pa ne presežejo starostne dobe sedemindvaj-setih let. Tako je dr. Tovornik, ki se je že od samega začetka uk-varjal s tem problemom, se-stavil nov program o stažira-nju. Zvezni organi so ga kas- univerza neje sprejeli, tako da sedaj fantje stažirajo v Sloveniji, najpogosteje v Mariboru, de-lcleta pa v kasarni v Šentvidu. Rok stažira-nja traja tri mesece. Naj se ustavim še ob problemu, ki je tema debat študentov in dijakov po vsej Sloveniji. Najprej o podatkih, ki jih je Katadra za Obramboslovje navedla v svoji raziskovalni nalogi o predavateljih pred-meta SLO in DS na visokih in višjih šolah. Število predavateljev na ljubljanski Uni-verzi je 20, na mariborski univerzi pa 6. Od tega jih je v Mariboru redno zaposlenih 4, v Ljubljani pa 8. Potrebe so bistveno večje. Naj jih za boljšo predstavo nave-dem: Na ljubljanski Univerzi bi moralo poučevati 56 predavateljev, v Mariboru pa 18.v Že na prvi pogled lahko vidimo velike razlike med pravim stanjem in potrebami. Lahko omenimo še izobrazbo predavate-ljev. V Ljubljani ima ustrezno izobrazbo le 8 od 20, v Mariboru pa 3 od 6. Veliko predavateljev poučuje na več fakultetah. Kvantiteta pa ni vedno pogoj za kvaliteto, in zato po 33 urah poučevanja istega pred-meta na teden predavatelj ni več zmožen vlagati večjo energijo v predmet, in se raje drži starih, že zdavnaj izrabljenih kalupov. Ampak to je le del problema. Ob kon-senzu strokovne javnosti glede nujnih točk prenove na normativnem področju pred-meta, kot je na primer idološka obreme-njenost, pomanjkljivo doseganje aplikativ-nih poklicnih smotrov, t. j. prilagajanje vsebin predmeta posameznim poklicnim usmeritvam za delovanje ob primeru na-ravnih in drugih nesreč, ob kriznih dogod-kih in v neposredni vojni nevarnosti ali vojni. V laičnem ali gostilniškem žargonu bi to slednje povedano zvenelo takole: »Zakaj bi se bodoči zdravniki učili neumnosti o stategiji vojaškega napada, ko pa vsi vemo, da je doktor v vojnem času bolj potreben s skalpelom in transfuzijo v roki, kot pa s puško.« Naj še za trenutek ostanem pri predava-teljih predmeta SLO in DS. Nezadovoljiva situacija, oziroma razhajanje med obstoje-čim in potrebnim številom predavateljev pa je še bolj problematična, kot se na prvi pogled kaže. Praktično ne na mariborski in ne na ljubljanski Univerzi ne obstaja krat-koročni ali dolgoročni plan o dopolnitvi predavateljskega kadra. Glede na oprede-litve idejnega projekta lahko na osnovi zbranih podatkov sklepamo, da struktura poklicnih kadrov na področju visokega in visokošolskega šolstva ne ustreza družbe-nim opredelitvam in visoko postavljenim vzgojno-izobraževalnim smotrom pred-meta SLO in DS. Videti je, da kadrovski problem v naslednjih nekaj letih ni rešljiv gleda na nizko zanimanje omenjenega ka-dra za morebitni podiplomski študij. V bi-stvu so to člani predvojne generacije, ki so upokojeni in poučujejo pogodbeno. Take ljudi pa je težko prepričati in jih ponovno poslati v šolske klopi. Zaradi tega pa bomo študentje, pa tudi srednješolci, še dolgo časa morali poslušati predavanja predmeta SLO in DS v srbskohrvaški slovenščini, ki je na trenutke zelo smešna. Premlevali bomo partizanske načine bojevanja, Hit-lerjeve napake ob napadu na Rusijo in se trudili, da bomo izpit iz predmeta SLO in DS opravili med prvimi, ali pa kar prvi. Povem naj še to, da poznam nekaj študen-tov, ki jim je to tudi edini izpit, ki so ga opravili v svojem dolgoletnem študiju. Vprašali se boste, ali nisem morda skrenil s poti in se odmaknil od moje glavne teme, Katedre za obramboslovje. Ne, ni se mi zmešalo in nisem začel kar tja v en dan pisati o predmetu Obramba, kot ga vsi radi ' skrajšano imenujemo. Hotel sem vam po-vedati to, da se je Katedra med prvimi začela boriti za spremembe v tem pred-metu in da se za to še vedno zavzema. Ob prebiranju tega sestavka vam nisem hotel vsiliti in poveličati poklic obramboslovca. Želel sem le, da vidite, kakšna je razlika med vojsko v pravem smislu pomena be-sede in obramboslovjem kot znanostjo. RENATO I . iM^ ___uti/m/ /postdtt /ncuiočžrulc tkibune! kim i kim. i* /w cev). Mumau tokrat s Tartuffom, Costa-Gavraspa • s serijo svojih filmov (Moški preveč, Obsedno i stanje, Z, Kupe za morilce). Marec je prinesel predstavitev del Roberta J. Flahertyja, »očeta dokumentamega filma (Mož iz Arana, Moana, Dežela, Zgodba o Lousiani... ), jugoslovanske filme »iz bunkerja (Zaseda, Silaka, Zgodnja dela, W.R. - Misterije organizma, Ciguli miguli, Pet minut raja, a brez napovedanega Mojster in Margerita? in Zlato Prago (Die Goldene Stadt) Veita Harlana. April - Marcel Carne (Otroci galerije, Obala v megli), Bunuel (Zločinsko zivljenje Archibalda de la Cruza, Pozabljeni), Dziga Vertov in Mihail Kalatozov s filmoma Mož * s kamero in Sol za Svanetijo in naša »sumljivca« ILisice ter Vrane. V maju se je predstavil Rene Clair (Florentinski slamnik, premor, Bojazljivca, Pariz, ki spi, namišljeno potovanje, Milijon), junija pa smo videli Bergmanov film Iz oči v oči (šlo je za kinotečno premiero), danski film Jensa Jorgena Thorsena Mimi dnevi v Clichyju iz leta 1969 (za mnenje o filmu glej knjigo Ranka Munitiča Coca Cola Art) in slovito Ekstazo Gus-tava Machatyja (ČSR, 1932). Po poletnih počit-nicah in temu primernemu programu smo v septembru dočakali filma Letijo žerjavi (spet Kalatozov) in Siroti v viharju Davida Warka Grif- fitha. Začela sta se ciklusa filmov Roberta Altmana in Woodya Allena. Oktobra je bil glavni dogodek film Leni Riefenstahl Olimpijske igre (Nemčija, 1936) v dveh delih, vrtela pa sta se tudi ciklusa filmov Josepha Loseya in Jeanne Moreau. Novembra je »nastopil«,Miklos Jancso s svojimi filmi, v dvorani Kinoteke pa se zgodita tudi Teden novegasovjetskegafilma v Ljubljani (sfilmi solid-nega povprečja, nekaj pa je bilo tudi boljših) in predstavitev Nemškega avantgardnega filma 20. let, ki je bila sicer odlično zamišljena, a katastrofalno izpeljana. December je bil zaz-namovan s programom filmov lani umrlega Jorisa Ivensa- Most, Dež, Borinage, Španskazemlja,400 milijonov, Valparaiso... Njemu v spomin in nam v užitek. Kot lahko sami vidite, gre lahko večino omen-jenega (razen nekaterih ciklusov) v rubriko PREZRLI STE. Prav vam je! ^ Ljubljanski kinematografi sporočajo, da nekoč stalne prireditve Mini fest (kasneje ji je bila dodana še Fest parada) letos ne bo. Obrazložitev je v teh okoliščinah, ki jih sprennljamo, povsem razumljiva - vsi atraktivni filmi ameriške proiz-vodnje bodo slejkoprej na rednem sporedu, zato taka prireditev nima več smisla. Hollywood bo torej na vrsti »dan pozneje«, zato pa se svojemu kultumemu poslanstvu ni odpovedal Cankarjev dom. Program njihove prireditve Fest Post Fes-tum je že določen: 5.2. kanadski film JEZUS IZ MONTREALA režiserja Denysa Arcanda, 8.2. poljski KRATKI FILM O LJUBEZNI Krzysztofa Kieslovvskega, 10. 2. tajvanski film MESTO ŽALOSTI.v režiji Hou Hsiao-hsiena, 12.2. avstrijski film SEDMI KONTINENT Michaela Henekeja in na koncu še dva češkos-lovaška filma starih znancev ljubiteljev filma -14.2. KONEC STARIH ČASO V Jirija Menzela in 15.2. NESLANA ŠALA Vere Chytilove. Spremembe programa so zaradi objektivnih težav % še možne. Projekcije bodo v mali dvorani CD, vstopnina 30 din, predvidoma ob 18. uri. ¦ • Tudi slavnostna Ijubljanska premiera filma Filipa Robarja Dorina VETER V MREŽI bo v CD in sicer v petek, 9. febrjjarja ob 20. uri v srednji dvorani. Po projekciji tega novega, na Tednu domačega filma v Celju nagrajevanega filma, bo predstavitev ustvarjalcev filma in pogovor z njimi. Vstopnina 30 din. ^ Kot smo žeporočali in kot bralci lahkoopazijo v dnevnem tisku, je v veljavi nov klasifikacijski sistem Skupnega programskega sveta^ kinematografov Slovenije (krajše Klasifikacija9 SPS), ki je takšen: z A so klasificirani filmi, ki neposredno in natančno odstopajo od sicer iz-delanih produkcijskih modelov in predstavljajo skrajno izjemo tako glede same produkcije kot tudi ] glede posameznih produkcijskih elementov: celota filma je nedeljiva, popolna in izjemna. ZBv so klasificirani filmi, v katerih je mogoče zaznati \ manjše napake glede produkcije ali neposredne. \ napake v posameznih produkcijskih elementih ) filma. Slabega scenarija, recimo, ne morejo rešiti ** samo izjemni specialni efekti. S C so klasificirani filmi, v katerih se napake kopičijo in množijo, v vseh produkcijskih elementih filma: režija je vedno cenejša, scenarij je stvar arbitraže, igralci so BB vedno manj opazni. Podpovprečno. Z D so klasificirani filmi, pri katerih je opaziti skrajne, negativne in (za film) škodljive tendence. Film je ^ izgubljen na celuloidu, ki se vrti na projektorju. V, sporočilu za javnost SPS, katerega predsednik je dr. Darko Štrajn, dodaja: »Čeprav je SPS svetoval-ni in ne cenzorski organ, si pridržuje pravico, da opozarja na morebitno moralno oporečnost posameznega filma: s tem opozarja na primernost filma za določene starostne skupine obiskovalcev kinematografov Slovenije. Objava Klasifikacije je obvezujoča za kinematografe.« Miran Koritnik SflLERiJfl ŠCUC Sfcan tng 21 Liubhono pcn- set 75-21 Cel:216 S40 LABEI m BiaCLETTE TEACE39 Magglorani, Enzo Staiola, pjj p j sfcsisteažbega pcmtm. t& pm <&& % "•*-* i junak s sifKssi ifče Zg norm otroSke Is YH Finzi-CoB«mieviiL mm. aedajjih »Šm$*« k& potehD&m.tt^ku. Y^ music Gre za drugi LP skupine z imenom The Wonder Stuff. Pojavili so se v letu 88, to je približno istočasno kot pop skupine The Primitives, Transvision Vamp, Darling buds in Pop Will Eat Itself. Tisto leto so izdali prvenec z naslovom The Eight Ragged Groove Machine, takratne pop pretenzije pa so jim otoški kritiki sesuli v trenutku. Kar po vrsti so jih namreč uvrščali v drugo ligo druge generacije post-punkovskih kulturnih bendov in jim s tem tudi na tržišču prilepili etiketo ortodoksnih muzikantov. Razumljivo, da je taka označba postala obremenjujoča za skupino, ki se je opredelila za pop. Novembra lani je nato izšla omenjena plošča Hup, ki jih je vendarle etablirala kot pravo pop zasedbo. Pri muziciranju oz. nastajanju zvoka so za osnovo postavili tipično rokersko zasebo, na kakršno prisega tudi starosta, kot je Lou Reed: torej dve kitari, bas in bolni. Kvartet vodi pevec in kitarist Miles Hunt, ki si je na aktualni plošči za popestritev omislil violinista (z njim precej spominjajo na Waterboyse) in organista. Ta dva prispevata k še bolj populističnemu zvoku skupine, konkretno y gasilsko-veseličnem, country obarvanem, satelitskem hitu Golden Green. Sicer pa The Wonder Stuff po kitarski glasbi, vsaj po moji presoji, sodijo nekako med Wed-ding Present in The Primitives. Ob minimalni uporabi sampler-jev, fuzza in raznih sintetizator-jev tako nudijo dokaj čist in razpoznaven zvok, ki razen v singličnih izdajah niti ne deluje preveč ceneno. Glasba v kom-binaciji s teksti kljub naštetim CUDNA STVAR POP ali THE W TUFF /\ ngleški kitarski pop v letu 89 ni prinesel ničesar J. M.pretresljivo novega. Ponovilo se je precej zadev iz leta prej, nekaj svežega, čeprav ne novega, pa ponuja plosča z naslovom Hup. dejstvom deluje precej lahkotno in neobremenjeno. Dejstvo, ki postane razumljivo, če povem, da so si The Wonder Stuff vsaj glede imidža izbrali ravno nasprotno pot od večine rokenrol bendov. Njihov sloves »čiste« skupine so uspeli v veliki meri prenesti tudi v besedila. Pijejo samo mineralno vodo, džogirajo, ogromno časa prespijo in so povsem apolitični. Tako cela zadeva zveni pristno (ali farbajo tudi mene?!) in prijetno. Na ovitku pa nato zas-ledimo še podatek, da so kot in-spiracijo besedila skladbice Let's Be Other People uporabili knjigo Beautiful Losers, ki jo je napisal znani rock poet iit baladero Leonard Cohen (nekaj torej le počnejo!). Tega razkrinkavajo ravno s tem, da tekstu sploh ne dajo teže. Hvalabogu. Kajti če bi ga obar-vali malce mračnjaško in si nadeli črna očala, bi jih ob morebitnem (po možnosti decemberskem) koncertu v našem mestu, Mladinin ocen-jevalec ljubljanske scenske pojavnosti kaj hitro označil kot zadnji rok koncert leta. To se mu je namreč zgodilo v primeru The Jesus And Mary Chain, ki jih je nadvse poznavalsko označil za zadnji rock koncert leta ali devetdesetih (nekaj dni zatem so zadnji tak ali drugačen rock dogodek bili Die Kreuzen -definitivno!). Le čevlje sodi naj kopitar, bi dejal ob tem. Sicer pa, jebeš kopitarja, ki skuša biti mojster za vse, pa mu še kopitar ne uspeva biti! Tako! Od zaposlenosti s smetano, ki se bistveno ne raz-likuje od scenske pojavnosti v Babilonu (jasno), sem kar pozabil na The Wonder Stuff. Ti lahko na omenjeno pop generacijo 88 res gledajo zviška. Album Hup je vsekakor dovolj močan argument za to! Igorlvanič TJilm VESNA iz JL leta 1953,ki ga slovenska publika verjetno zelo dobro pozna, je pred-stavljal korak naprej v razvoju slovenske filmske produkcije. Z njim je v mozaik tragičnih slovenskih filmov prodrla prva komedija, ki pa so jo v 50-ih letih označili kot buržoazno in zato nevarno komedijo. Gledalcem je pome-nil film pravo osvežitev glede na dotedanje par-tizanske drame in filme o tragični usodi slovenskega naroda. Zaradi konfliktov, do katerih je prišlo med nastajanjem filma, se je Matej Bor otepal avtorstva. Kasneje, ko je film uspel, je le podpisal soavtorstvo s Fran-tiškom Capom. TEATIR Diplomska predstava AGRFT VESNA - diplomska naloga 4. letnika AGRFT v sodelovanju z Eksperimentalnim gledališčem Glej in Cankar-jevim domorn; po istoimenskem filmu František Čapa. Režija in priredba: Polona Sosič, dramaturgija in priredba: Marinka Simec, scenografija: Darja Slapernik, koreografija: Iztok Kovač, glasba: Mirko Vuksanovič, lektor: Jože Fagnel, mentorji - profesorji: Dušan Jovanovič, Boris Cavazza, Andrej Inkret, Meta Hočevar. Igrajo: Urška Hlebec (Vesna), Robert Waltl (Samo), Valter Dragan (Krištof), Zoran More (Sandi), Alja Tkačev (Sandijeva mama), Danilo Benedičič (Cosinus), Iva Zupančič (teta), Alenka Vidrih (Hiperbola), Mojca Turk (Zora), Ludvik Bagari (Štrbajs), Primož Ekart (Cockta!), Andrej Rozman (oče Jelen), Tomaž Gubenšek (Borut), Mateja Koležnik (soseda), Ana Monro. Premiera je bila v srednji dvorani CD 15. januarja 1990, prva ponovitev pa 28. januarja. Vesna na gledaliških odrih Zanimivo je, da je večina ljudi, ki je sodelovala pri filmu, nekako tragično končala ali pa se ni uspeJa uveljaviti. Študentje AGRFT so se odločili, da bodo za diplomsko nalogo postavili ta film na oder s sodobnim sporočilom. Po polletnem delu so igro uspesno predstavili na predpremieri, 14. 1. 1990 v povsem goli srednji dvorani Cankarjevega doma, kar je že takoj dajalo vtis nenavadnosti. Tudi razporeditev sedežev je zanimiva, saj gledalci sedijo na odru. Ideja je sicer izvima, lc izvedba je pomankljiva, saj tisti, ki sedijo v zadnjih vrstah ali ob strani, ne vidijo dobro. Dobro so prikazali kontrast med črno-belim svetom filma in sanjsko barvitostjo predstave. "Realnost" filma so zaznamovali z abstraktno, nadrealno močjo gledališkega izraza: Zato ustvarjajo konflikt med nekritičnim kinematografskim gledalcem 50-ih in izredno kritičnim ljubiteljem gledališča 90-ih. Sama igra je zelo gibljiva in energična, saj gledalčevo koncentracijo neprestano usmerja k odru. Zaradi razgibanosji igre popolnoma nič ne motijo tehničnidelavci, ki niso skriti, ampak prosto opravljajo svoje delo. Zelo privlačne so tudi scene letenja, vožnja s kolesom in avtom ter padanje s padalom. Tudi režiserka Polona Sosič je na tiskovni konferenci močno poudarjala uprizoritev letenja, kajti to je na gledališkem odro težko izvedljivo. Uporabljajo prav vse pripomočke, ki so v dvorani na razpolago. Občasni odlomki iz filma tudi zelo popestrijo predstavo. Ves čas se duhovito prepletata sedanji in tedanji čas. K sodelovanju so povabili tudi starejše igralce (Danilo Benedečič, Alja Tkačeva, Iva Zupančič) s katerimi so se dobro ujeli. Glavno vlogo Vesne ali Janje je igrala Urška Hlebec, ki bo s to predstavo verjetno vstopila v svet slovenskega filma in gledališča. Pohvaliti je treba tudi vse tri moške vloge (Robert Waltl, Valter Dragan, Zoran More), ki so se odrezali z energičnim igranjem. K dobri uprizoritvi VESNE je prispevalo tudi gledališče Ane Monro. . S.Š. in P.Š. prememba, ki je mogoče še najbolj opazna med vso to množico resničnih in navideznih sprememb, je odmik od do sedaj nedotakljivih in-stitucij samoupravnega so-cializma. Spogledovanje z upravnim odločanjem na mnogih področjih, ki so bila v domeni samoupravl-janja v najbolj čisti obliki, se je spremenilo v kričeče zanikanje prej na tako vi-sokih postulatih stoječega samoupravljanja. Ljudje, ki so do sedaj prisegali na sa-moupravljanje množic, sedaj prisegajo na upravo kot edinem načinu rešitve zavožene situacije. Ob-dobje samoupravnega so-cializma vneto imenujejo obdobje realsocializma. Toda prav iz te preorientir-anosti se je rodilo ukinjanje SIS-ov. - SIS-ov ni več, naj žive komiteji! Močna uprava z nepolitično pozicijo je pos-tala čarobna palica za po-novno funkcioniranje delov naše skupnosti, ki zadnjih nekaj let pešajo, ne-kateri pa so sploh že čisto na koncu svojih moči. Up-ravni organi s svojimi ko-miteji za različna področja (kulturo, zdravstvo, itd.) prevzemajo funkcijo dose-danjih Samoupravnih inter-esnih skupnosti, ker so se fe pokazale nesposobne op-ravljati naloge v obsegu pričakovanj. Končno se je nekdo spomnil, da je pres-neto težko kontrolirati or-ganizacijski sistem, ki vsako leto grozi s 650 proračuni in se financira iz 65 virov. Pri taki razdro-bljenosti velja poudariti, da je učinkovita kontrola finančnih razmer resnično ODJEBALISONAS CAO SIS SIS-ovni več. In kaj sedaj? skrajno težavna, če ni že nemogoča. Pri tako močni centraliziranosti, kot jo ima uprava, bo to vsekakor lažje, čeprav velja prego-vor, da se iz večje vreče lažje krade, ne da bi kdo opazil. - Svobodne menjave dela ni več, naj žive druga imena za isti način pridobi-vanja finančnih sredstev. Način financiranja se bo sicer spremenil, vendar ni-kakor tako korenito, da bi lahko rekli, da je to popol-noma nov način financir-anja. Predvsem pa se ne bo spremenil že v letošnjem letu, temveč postopoma. Za leto 1990 se predvideva delovanje komitejev, ki na-domeščajo SlS-e na način, skoraj identicen dosedan-jem delovanju SIS-ov. Sprememba bo zaenkrat bolj strukturalna kot kvali-tativna. To pomeni, da se vsaj v letošnjem letu finan-ciranje kulturnih dejavnos-ti bistveno ne spremeni, za naslednje leto pa se obetajo spremembe tudi na tem področju. Končno nas je dosegla misel, da le nismo dovolj pametni, da bi lahko uvedli v družbenih odnosih nekaj novega, popolnoma drugačnega od drugih sis-temov, kar bi hkrati lahko delovalo brez večjih problemov. Lahko pa samo upamo, da pri vnetem ko-piranju zahodnih sistemov ne bomo stvari, ki so dobro zastavljene, zavozili že s tem, da bomo kopirali sis-teme z napakami vred. Peter Žnidaršič life is life SVINČNIK V RIT Zadeva z lambado je še kako aktualna, saj slovita skupina Kaoma sredi februarja prihaja v Halo Tivoli. To sploh ni smešno, saj njihova Lambada ni bila hit samo na Stop pos 20, ampak so jo po poročilih MTV uspešno prodali tudi v Ameriko. Glede na običaje v našem šov biznisu bi morala Kaoma priletete k nam čez kaki dve leti, ko bodo vsi pozabili, kaj je bila lambada. Ampak sedaj je, kar je. Upam samo, da bodo tudi to fešto pripravili v veliki, »ledeni« dvorani in bodo mičnim plesalkam ob južnoameriških ritmih zmrznile riti in ostali vitalni organi. Minuli ponedeljek sem bil na koncertu Spandau Ballet in kar precej obis-kovalcev so morali redarji po kon-certu izklesati iz ledene plošče, na katero so primrznili. Ostali so jo odnesli samo s prehladom. Ko smo že pri gostovanju Span-dau Ballet, povejmo še, da se zgodovina ponavlja; prvič kot komedija, drugič kot tragedija, ali nekaj takega. Hočem reči, da ni nobene poslovne logike v tem, da je Toni Sabol na podlagi dveh razprodanih koncertov iste skupine pred tremi leti tudi tokrat organiziral dva koncerta v Ljubljani. Prvi dan je bila dvorana le dvotretjinsko zasedena, kakšen je bil obisic drugi dan, pa raje nisem preverjal. Mar ne bi bilo za Tonija ceneje, Če bi jih kar po prvem kon-certu z Istambul Ekspresom (Munchen, Salzburg, Jesenice, Kranj, Ljubljana, Zagreb, Slavnos-ki Brod, Vinkovci, Beograd, Niš, Dimitrovgrad, Sofija, Svilengrad, Istambul) ob 1.20 deportiral v Zagreb, namesto da jim plačuje hotel v Ljubljani? Kakorkoli publika je očitno zavohala Baletniki niso več, kar so bili tremi leti in res je bilo vse *\ Ta vaše veliko presenečenje tokratnega nas-L \ lova nisem ukradel v Toplem Kaju, temveč gre za rimano navodilo, kako se naučiti plesati lambado. Torej, da boste pravilno vrteli rit v hit-ritmu, si zapičite svinčnik (s topim konceml) v rit in rišite osmice po steni. Cim lepše bodo osmice, tem lepše vrtite rit. Tako so vsaj povedali v Videonoči Iju-bljanske televizije. treningu belil stene, niso povedali. PA foto: Metod Urbančič bolj revno in šlampasto kot na zadnjem gostovanju. Tehnično gledano. O muziki ne bom pisal. Ali obstaja Bog? Če obstaja, trenutno gotovo uraduje v pros-torih Založbc kasct in plošč RTV Ljubljana. Fantom in dekletom, ki so jih leta ogovarjali, da za nič dela vlečejoplače na račun visokih nak-lad raznih Agropopov, Don Juanov in podobnih maherjcv, se je zgodil šov-biz na svetovni ravni. Kako drugače, kot i Božjo pvevid-nostjo bi lahko razložili dejstvo, da kv Halo Tivoli drug za drugim pihajajo pop zvezdniki, katerih šče je pravkar objavila omen-izaložba; omenili smo Kaomo lletnike, marca pa prihajata še Ja, še tisti osladnež, ki igra fado za Adelino, pride aprila v frednji slovenski kulturni hram. >eveda tudi on sodi v licenčni hlev ZKP. Ne razumem edino tega, zakaj prihajajo samo umetniki, katerih ciljno občinstvo hodi v malo šolo. Kaj pa Rolling Stones? Ali pa vsaj Alice Cooper? Menda bomo tovrstne glasbenike morali poslušati v kakšnem Black Jacku, Babilonu ali podobncm klubu, kjer je trenutno največ takšnega ali drugačnega živega programa. Kar seveda pomeni, da imajo največ novcev. Brez novcev pa ni šov-biza. Pa še to: če imate namen žalost utopiti v Jack Daniels Tennessee Whiskeyu ali podobni duty-free pijači, se vam bolj kot K 4 izplača obiskovati Babilon (če imate primerno obleko in obutev in se vam scena v Babilonu ne gravža). Po zadnjih poročilih s terena je cena konvertibilnih pijač v K 4 40 (štirideset) konvertibilnih din, v Babilonu pa 25 (petindvajset) v isti valuti. Vstopnina je v K 4 sicer precej nižja, vendar se razlika izniči že po dveh rundah. Na zdravje. O NA ZID Garv Gray lif e is IMe om onasonii o nas^gii o ngs > > > Na satirični strani Studenta najdemo oglas: Slovenski komunist, mlad, dobro situiran, srbofobičen, išče mladega, jiežnega in aktivnega kleronacionalista zaradi uresničevanja najbolj intimnih sanj. Šifra: »To je bil dan ljubezni.« > 6. januarja se je za spomenikom Moše Pijadeja in pred Politikino hišo v Beogradu zgodil miting. Organiziralo ga je politično združenje Jugoslovanska zveza v znak protesta zaradi neobjektivnega pisanja Politike oziroma zaradi upornega molka Politike o družbenih procesih in nastajanju strank v Srbiji. Dvesto premraženih mitin-gašev je dobilo iz Politikine menze topli čaj in sendvič. > Agim Malja, direktor RTV Prištine, v intervjuju za Mladost: »Trudimo se, da naše poslušalce in gledalce informiramo o vseh dogajanjih v Jugoslaviji, brez opredel-jevanja za ali proti. Čeprav moram priznati, da to ni bogve kaksno informiranje. Položaj na Kosovu je namreč specifičen, še vedno so izredne razmere... Vsa naša sredstva množičnega obveščanja živijo izključno od državnega proračuna. Ce upoštevamo to dejstvo, potem ni težko priti do določenih zakljuckov...« > Upokojeni general Dušan Pekič v in-tervjuju za beograjski Student: »V našem sistemu ena republika nikakor ne more ogroziti druge; lahko ogrozi le njen tržni monopol. Govorice o vojaškem, političnem ogrožanju, o spremembi meja in ukinjanju enakopravnosti so smešne. Te stvari so urejene v Ustavi. Republiške birok-racije jih potencirajo, da bi sebi podaljševale vek in da bi še naprej ostale na oblasti kot umišljene zaščitnice narodov.« Dr. Oskar Kovač, ekonomist, govori o hiperinflaciji, njenih vzrokih, o politiki proračunskega primanjkljaja, nekontroliranem denarnem trgu, finančni nedisciplini, progresivnem obdavčenju, enakopravnosti lastnin, podjetništvu... Torej o stvareh, s katerimi se je ukvarjal kot ZIS-ovec. Tokrat pa prikrito polemizira z An-tejem... > Najglasnejši beograjski demokrat dr. Kosta Cavoški govori o političnih procesih v Jugoslaviji. Med drugim pravi: »Demokracije je mnogo manj in je prav-zaprav ni, kar so potrdile tudi nedavne volitve v Srbiji. V današnjih pogojih ni demokracije brez večstrankarskega sistema z opozicijo, svobodne javnosti, svobodnih, neposrednih in tajnih volitev in vlade, odgovorne parlamentu in javnosti. Mi smo šele na začetku. Morda bo do začetnih oblik demokracije prišlo v Sloveniji po spomal-danskih volitvah.« > Vtrenutkih, ko so zvezna glasila stabil-na toliko kot federacija, Manojlo Vukotič, glavni urednik Borbe, v inter-vjuju zaMladost govori: »Osnovne postavke Borbe so jugoslovanska dimenzija, resničnost, dostojanstvo, visoka kvaliteta pisanja in pogojno imenovana nevtralnost. To pomeni neopredeljevanje za nobeno od nacionalnih ponudb, iger, pasti in prevar... Borba ni niti slovenska niti srbska, vendar ni niti antislovenska niti antihrvaška in an-tisrbska.« > Beograjski NON v posebni številki pod rubriko Who is Who v letu 1989 predstavlja med drugimi tudi slovenske ak-terje v preteklem letu. Za Milana Kučana so zapisali, da ni povezan s Kocijančičem, Školjčem, Janšo, Smoletom in ostalimi, da pa so zelo blizu resnici tisti, ki pravijo, da tudi sam Kučan ne ve, komu je podoben. Redakcija mu čestita zaradi elegantnosti in vzdržljivosti. Za Mladino so zapisali, da je poligon slovenske demokratične alternative, ki se tako dere, da ne sliši nobenega drugega. Pa tudi sebe ne. > Muževič je po mnenju NON-a najbolj perspektiven jugoslovanski kan-didat za naslednji Camel rally. Jožetu Smoletu so izpisali takšno biografijo: Prijatelji pravijo, da je Smole v času kabinetovanja pri nadimenjaku zrasel v izkušenega, iskrenega in prepričanega demokrata. Gledal in poslušal je in se tako učil. Naredil je le to napako, da je vse to napisal v srbohrvaščini, pa danes tega ne more prebrati. Cankarjevemu domu pa so NON-ovci pripisali, da je poligon neue kunst demokracije osvobojenega slovenskega naroda. To je kraj, na katerega Srbi in Crnogorci ne bi prišli niti v spremstvu policije. > Jože Školč v intervjuju za skopski Mlad borec napoveduje, da bodo na spom-ladanskih volitvah svobodnomisleči dobili obrambno in notranje ministrstvo. Obstaja realna možnost, kot bi pripisal Ervin Hladnik Milharčič. Ozaščiti človekovih pravic in o pred-logih za spremembe kazenskega zakonika je v NON-u govoril dr. Vladan Vasiljevic, znanstvenik na kriminološkem in sociološkem inštitutu v Beogradu. O spremembah KZ pa: »Za zdaj smrtna kazen ostaja.« > Današnjo rubriko bomo končali tako kot gre. Torej s Slobodanom MiloŠevičem, osebnostjo preteklega desetletja v Jugoslaviji. V NON-u so zanj zapisali, da je zaščitnik tis-karjev, steklorezcev in obrtnikov nasploh. Narodu je obljubil boljše čase. In ta mu tudi verjame. Zakaj ne bi tudi mi verjeli narodu!? Branko Čakarmiš Mister, big problem! Vsi teli so polni... Toda jaz tebi pomagati... Special price, samo 20 dolarjev...« Plaz ponudb se je ustavil šele pred zaprtimi vrati mini busa, na katerega sem se uspel še zadnji hippreriniti. Kljub pozni uri ni bilo videti, da bi utrip velemesta že kaj zamiral. Kairo, kipeči velikan, je res pravo srce Egipta, ki neutrud-no bije že stoletja. Pred kaotično prometno zmedo sem se zatekel v eno tistih lukenj, ki te vedno sprejmejo prijazno, pa čeprav ti ne nudijo več kot razmajane stole in še bolj razmajane špar-tanske mizice. Tu se ob večerih odvija družabno življenje, praviloma rezervirano le za moške. Ni se bilo težko navaditi na lokalne razvade posedanja ob čaju ali še bolje ob vodni pipi, ki te že po nekaj globokih vdihih naredi tako zadovoljnega. Nekaj dimov je bilo običajno dovolj, da so se mi usta razlezla v spokojen nasmešek. Mrki obrazi ob sosednjih mizah so postali prijazni, redke debelušne Arabke, ki so stopicale mimo, pa so se mi zazdele skrivnostne lepotice. V velikih mestih dežel tretjega sveta še posebno bode v oči nasprotje med tradicionalnim in modernim. Visoke poslovne zgradbe se šopirijo nad hrumečimi ulicami, ki te z množico trgovinic, takšnih in drugačnih restavracij, hitro vsrkajo vase. Ta, nekako ev-ropiziran del me nikdar ni kaj prida privlačil. Mestu dajejo čar malo bolj zakotne ulice, kjer se odivja pravo življenje. Na ulici opravljajo tako ali drugačno obrt mali obrtniki, katerih zaprti prostori so jim najbrž pretesni, ali pa je enolično delo takole manj dolgočasno. Provizorične stojnice na kolesih delajo koiikurenco številnim mini res-tavracijam, v katerih je poleg prepotenih kuharjev komaj še dovolj prostora za peščico lačnih gostov. Pri vhodu se vrti narezana ovčetina (kebab) in rahitični piščanci. Ker nisem poseben ljubitelj mesa, sem se običajno zadovoljil z vananto razkuhanih testenin, riža in felafel, prijetno mešanico neke čudne zelenjave in začimb, ki jo z mastnimi rokami oblikujejo v kroglice in cvrejo v počrnelem olju. Videz zanemarjenih prčevarnic me je navdajal z dvomi le prve dni, potem pa sem VROCI KAIRO foto: Karli Erdlen 'emaje že davnoogmila mesto, ki sem ga le slutil . v daljavi. Končno se je po transportnem traku pripeljal tudi ze kar malo osovraženi rdeči nahvbtnik. Naveličano sem ga zagrabil za ogrodje, ki meje znalo tako lepo ožiiliti, kadar se nerodnega tovora nisem uspel znebiti dovolj hitro. Zaman sem se oziral za gizdalinskim Anglež^m, ki je obljubljal, da si bova delila taksi do mesta. Ob izhodu letališke zgradbe so kot jata mrhovinarjev prežali na naivne turiste zvijačni domačini. kaj hitro pozabil na že skoraj zakoreninjene higienske kriterije. Le nekaj rrietrov naprej sem se čudil brezvoljnim racam in puranom, ki so nekako vdani v usodo čepeli okoli zagorelega prodajalca. Le kako to, da jih ne premami svoboda, ki jo nudi živahna ulica. Morda se vseeno počutijo varneje v bližini roke,ki jih hrani. Zvijačni trgovcu ki na vsakem vogalu oprezajo za tujci, so me začeli že rahlo nervirati. Njihov pristop je vedno cnak: najprej te zapletejo v nedolžen pogovor. ki se največkrat konča v bližnji prodajalni ob skodelici čaja. Lc -ta običajno služi le kot pretveza, da te zvabijo noler. Nekaj časa mi jc bila stvar še celo všeč. dok-ler nisem naletel na debelušnega brkača, ki je v trenutku pospravil pladenj s čajem, čim se mu je posvetilo, da sem res prišel le na klepet. Khan el khalili jc poleg piramid, ki so že od nekdaj zaščitna znamka Egipta, gotovo eden glavnih ciljev nakupov željnih turistov. Velikanska tržnica z labirintom ozkih ulic zbiralce suvenirjev gotovo nez-nanskoosreči.Predtrgovinicami se kopiči raznovrstno blago, ki še bolj maši že tako skoraj neprehodne ulice. Nekateri predcli so prave pasti za turiste, z vsiljivimi in agresivnimi trgov-ci, ki skušajo izvleči iz tebe kolikor je le mogoče. Prodajalci rinejo vate in so včasih že prav nesramni. Komaj se rešiš enega, že te napade drugi, ki je še vztrajnejši in nepopustljiv. Grabi te za rokc, obleko, nahrbtnik in obenem žlobudra mešanico nekaj svetovnih jezikov. Presrečen sem, ko se otresem rok še poslednjega vsiljivca. Mogočni kip Ramzesa vzbuja pozornost pred vedno živahno železniško postajo. Gneča pred vagoni tretjega razreda me v hipu prepriča, da tu ni vredno stiskati denarja. Skozi okna, večinoma brez stekel, se basejo spretnejši in lahko so srečni, če uspejo zasesti vsaj prostor nad sedeži, ki je običajno siccr namenjen prtljagi. Ogromne cule in vmes kaka kletka 7 nemirno perutnino so romale v natrpane vagone, ko je vlak že začel kazati znamenja življenja. Kmalu sem tudi sam odrinil daleč proti jugu. proti Asuanu, kjer je menda Nil najlcpši. Igor Fabjan LJUBLJANA JE BOGATEJŠA ROTARY ALI JE ROTARIJANSTVO ZA JUGOSLOVANE NOVUP? Ustanovitev Rotary kluba v Ljubljani, prvega povojnega Rotary kluba v Jugoslaviji Rotarijansko gibanje je brez dvoma eno največjih humanitarnih gibanj na svetu. Mednarodno rotarijansko gibanje Rotary Inter-national se nenehno širi in ima danes v 150 državah okoli 20.000 klubov s skoraj milijon člani. Zadnje čase se je ta organizacija začela širiti tudi v socialističnih državah, med katerimi sta tudi Poljska in Madžarska, potencialna člana pa SZ in celo Kitajska. Ustanovna skupščina kluba prvega povojnega Rotary kluba pri nas je bila 6. 12. 1989 v kristalni dvorani hotela Slon, kjer so že izvolili začas-nega predsednika in tajnika, obravnavali statut inpravila.Nekajkratjihjeobiskaltudi Vladimir Ovca, slovenski poslovnež iz Brazilije, ter predsednik 191 Rotary okrožja iz Graza v Avstriji. Slovenski rotarjanci se zaenkrat dobivajo samo vsakih 14 dni. Pozneje, ko bodo mednarodno registrirani, pa se bodo morali srečevati vsak teden. To je bil prvi korak. Sledijo še razne formalnosti, ki jih mora klub izpolniti, da bo sprejet v to veliko mednarodno organizacijo, s Čimer bo Slovenija postala 161 država, v kateri bo organizirano to gibanje po drugi svetovni vojni. Potrebno je pripomniti, da je imela Jugos-lavija pred vojno zelo razvejano gibanje, saj so bili po veČjih mestih v Jugoslaviji ustanovljeni klubi. Samo v Sloveniji so bili trije (v Ljubljani, Mariboru in Kranju; ustanavljali pa so ga tudi v Celju). Izdajal pa je tudi svojo revijo, im-enovano »Jugoslovenski Rotar«, ki je izhajala od 1935 pa vse do 1941. leta. Rotarijanski klubi so v Jugoslaviji obstajali vse do leta 1941. V Avstriji jih je že eno leto prej ukinil Hitler. Sedež guvemerja 77. okrožja je bil nekaj časa v Beogradu, potem v Ljubljani, Zagrebu, Novemu Sadu in Splitu. Za informacijo: Med slovite slovenske rotarijance so tako spadali Božidar Jakac, dr. France Stele, Gojimir Anton Kos, dr. Ivan Slokan, dr. Vilijem Krejč, dr. B. Lavrič in mnogi vidni slovenski javni kulturni delavci, znanstveniki, umetniki in poslovneži. Ker so bili tik pred zadnjo svetovno vojno v Evropi in Jugoslaviji ter v svetu spjoh zelo kaotični časi, se je rotarijanstvo čutilo pok-licano za poslanstvo. V Jugoslaviji so se pred vojno začela velika socialna trenja. Tako je leta 1937 jugoslovanski Rotary zapisal, da je rotarijanstvo za Jugoslovane nov up za moralno renesansko Jugoslavije, saj bo s svojopraktično filozofijo olajšalo medsebojno razumevanje sprtih jugoslovanskih narodov. Takrat so se vprašali, kaj lahko Rotary prispeva k ozdravitvi jugoslovanske skupnosti in nato bili mnenja, da je k ozdravitvi jugoslovanske družbe potreb-no pristopiti kot zdravnik. Potrebno je najprej postaviti anamnezo, potem simptome obolenja, diagnozo, prognozo in končno terapijo. Obolenje neke družbe je mogoče spoznati, če poznamo zgodovino. Bolezen človeške družbe se začenja že s prvima človekoma, bratoma Kajnom in Abelom. Vsa svetovna literatura, vsi narodni epi in narodne pesmi, od Odiseje in life is life fliade, Nibelungov, pa vse do Mahabharate, so polni anamnestičnih dokazov. Vsi ustanovitelji ver, reformatorji družbe in filozofi so se ukvar-jali s tem, kako odpraviti znake bolezni Človeške družbe. Anamneza: stanje današnje družbe v Jugos-laviji je nezadovoljivo. Odnosi med voditelji so nezdravi. Družbeni mehanizem je pokvarjen. Prognoza: družba mora ozdraviti. V Jugos-laviji mora zmagati razum. Terapija: edini način ozdravljenja soVednote francoske revolucije, predvsem pa trdna vera v prihodnost demokracije. To je edino zdravilo v času, ko senca fašizma že preti. Isti članek se nato Še ukvarja s sedmimi smrtnimi grehi takratne jugoslovanske družbe: 1. politika brez načel; 2. bogastvo brez dela; 3. uživanje brez vesti; 4. znanje brez značaja; 5. trgovina in industrija brez morale; 6. znanost brez humanosti; 7. kult brez požrtvovalnosti. Sami pa presodimo, koliko so ti grehi še danes aktualni in koliko je novih. Tudi brez članka, ki je izšel leta 1937 v »Jugoslovanskem Rotarju« tik pred veliko katastrofo jugoslovanske družbe, smo lahko prepričani, da so cilji rotarijanstva, kot so: idcal služenja kot osnova vsakega vrednega dejanja; visoko etično obnašanje v poslih in politiki; širjenje znanstva in prijateljstva; sprostitev vseh vrednot podjetništva; razumevanje, sporazumevanje in dobra volja v medčloveških inmednarodnih odnosih; prijateljstvo, mir, itd., pravi balzam za našo družbo. Ce si še pos-tavimo štiri vprašanja in se preizkusimo, ali so naša dejanja v skladu z rotarijanskimi cilji, najdemo njegovo bistvo . In ta temeljna vprašanja, na katera mora vsak rotarijanec pozitivno odgovoriti pred vsako socialno trans-akcijo, so: 1. Je resnično, sem iskren? 2. Je pravično do soudeležencev? 3. Bo to prispevalo k prijateljstvu in dobri volji? 4. Bo to koristilo vsem soudeležencem? Seveda je eno teorija, oziroma ideali, drugo pa praksa. V predvojni Jugoslaviji so bili rotarijanci tudi dr. Stojadinovič in knez Pavle. Vendar kljub temu, da so se zapisali rotarijanstvu in bili dosmrtni člani, in da je bilo v Jugoslaviji veliko število rotarijanskih klubov, pa rotarijanci niso mogli vplivati na potek dogodkov v Jugoslaviji. Tukaj lahko nadaljujemo s takratnimi mis-limi, da Jugoslavija potrebuje čimveč agensov za mentalno ozdravitev. Med temi je lahko rotariansko gibanje, saj mora biti vsak rotarijanec prežet z željo po razumevanju men-talitete drugega, da je poln dobre volje, če pride do nasprotij, in da zavrača misel nemškega filozofa Nietscheja, ki pravi: »Človeka je težko obvladati in zato je bolje, da se z njim sporazumeš.« Nietsche tudi pravi: »Nemogoče je tujo kri razumeti.« Rotarijanci pa pravijo: »Tujo kri je težko razumeti, toda ni nemogoče. Potrebno se je postaviti položaj drugega.« Vsem tistim , ki ne vedo dosti o ustanovitvi Rotary kluba v Ljubljani, pa naj veljajo misli dr. Franceta Steleta, zelo discipliniranega pred-vojnega rotarijanca, ki ni manjkal na nobenem srečanju: »Rotary klub velja v širši zavesti ljudi pri nas v Sloveniji za ekskluzivno,več ali manj frakarsko družbo, katere glavna lastnost je, da se njeni člani redno zbirajo k opulentnim večerjam v elegantnih prostorih. In da se za vsem tem družabnim videzom skrivajo neki posebni cilji, ki niso daleč od framasonstva. V kolikor ta klub sploh ni prikrita framasonska družba. Clani so med seboj zvezani s tajnimi obojestranskimi obveznostmi, s tem, da povsod silijo naprej svoje tovariše in skušajo dobiti predvsem svoj vpliv na vse javno življenje. Skratka, Rotary klub je po tem naziranju raz-redno nesodoben, obenem pa zaradi svojih skrivnih metod sumljiv pojav izkoriščanja družabnosti za neke bogve od kod inspirirane cilje.« Da bi ovrgel te trditve, Stele navaja glavne cilje rotarijanstva, ki so predvsem globoko humanistični. Milan Štante VABILO SLOVENSKIM GOSPODARSTVENIKOM IN PODJETNIKOM V SVETU Odločil sem se, da z Vašo pomočjo ter prisotnostjo ures-ničimo skupaj moj več kot desetlet-ni načrt. Odkriti ves slovenski gospodarski potencial po s vetu. - Ustanoviti regionalne zveze ter glavno povezovalno zvezo. - Skupaj izdajati publikacijo »Sodelovanje«, ki naj bo glasilo vseh slovenskih gospodarstvenikov in podjetnikovv svetu. - Iz vsake države, v kateri se nahajate, pošljite naslove oseb, ki bi bile pripravljene sodelovati v pripravljalnem odboru. Vse naslove slovenskih gospodarstvenikov in podjetnikov, ponudbe za sodelovanje ter nas-vete pošljite na naslov: EUROSLOV-REALITY s.r.l. (Ev-ropska slovenska stvarnost) c/o Palace Hotel Corso Italia 63 Gorizia-Gorica 34170 (ltaly) (Tel. 0481-82166; Telefax 0481-31658) Za pripravljalni odbor Levstik Vinko lif '& is lif e PEIkTTON PROTOKOLI SIONSKIH MODBEGEV ŠESTNAJSTA SEJA (1) Zgoščenost in razumljivost zakonov bodočega kraljestva (2) Ko bo prišel naš čas odkrite vlade in njene dobrobiti, bomo spremenili vse obstoječe za-kone. Naši zakoni bodo kratki, razumljivi, ne-preklicni in ne bo jih treba razlagati, ker jih bo vsakdo do podrobnosti poznal. Njihova glavna karakteristika bo dolžnost pokorščine do oblasti v hierarhičnem postopku. Tako bodo izginile vse zlorabe brez izjem zaradi odgovornosti pred vrhovno oblastjo našega suverena. Najtežje kazni za zlorabo oblasti (3). Zloraba oblasti v nižji upravi (4) bo tako neusmiljeno kaznovana, da bo zmanjkalo volje, da bi se kaj takega ponovilo. Tako strogo bomo pazili na vsak najmanjši korak uprave, od katere je odvisno vse delovanje upravnega mehaniz-ma, saj korupcija v upravi ustvarja splošno ko-rupcijo, da nobeno nezakonito dejanje, niti ena zloraba, ne bo ostala brez eksemplarične kazni. Sokrivda s prikrivanjem zločina in zloraba uslug med uradniki, vse te rane bodo izginile po prvih eksemplaričnih kaznih. Kdorkoli bo kmil uglec} naših zakonov, bo kaznovan svojemu zločinu ustrezno, pa čeprav bodo kazni okrutne (5). Če bi se krivcu naložila tudi prestroga kazen, bo podoben vojaku, ki na administrativ-nem bojnem polju pade za dobro stvar neranl-jive oblasti (6); to je za red, ki je odvisen od te oblasti. Tako bomo ukrepali, da ohranimo načelo prestiža oblasti in zakonov, ki ne dopučšajo nobenega ovinkarjenja osebnim in- (l) 19. zapisnik francoskega rokopisa; 15. seja pri NILU-SU. (2) Italijansko: Jasni zakoni. (3) Poljsko: Sredstva, uporabljena proti zlorabi oblasti. Italijansko: Zloraba oblasti. (4) NILUS: Zloraba oblasti, s katerekoli strani bi že prišla, z izjemo suverena, itd. (5) NILUS: Tudi v primeru najmanjSe ranitve tega pres-tiža, zaradi osebne koristi. (6) NILUS:... načel in zakonov. teresom v prid s strani tistih, ki vodijo upravni voz. Tako bodo naši sodniki vedeli, da bodo v primeru, ko bi hoteli biti morda iz samoljubja liberalni (7), prvi postali krivci, ker kršijo naČelo pravičnosti, ki je bilo vzpostavljeno zato, da služi kot vzgojni način s pomočjo kaz-novanja napak, ne pa zato, da bi sodniki z njim razkazovali veličino svoje dobrote. Te dobrote so dobre v praktičnem življenju, ne pa v jav-nem, kjer se ljudje vzgajajo. Omejena doba za sodnike Nači upravitelji bodo opravljali svoje funk-cije samo do 55. leta starosti, najprej zato, ker se starci krčevito oklepajo predsodkov in se težje pokorijo novim navodilom in ukazom; potem zato, ker nam bo ta postopek omogočil premeščanje osebja, kar bi nam ugajalo. Tisti, ki si bodo hoteli obdržati svoj položaj, bodo morali slepo ubogati, da si ga bodo zaslužili. Liberalizem prepovedan sodnikom in drugim visokim funkcionarjem (8). Naše sodnike bomo izbrali med ljudmi močne volje. Vedeli bodo, da je njihova dolžnost kaznovati in uporabljati zakone, ne pa razkazovati svoj liberalizem na škodo vladine-ga vzgojnega načrta, kot si to do sedaj domišljajo GOIMI, ki ne razumejo, da je vsaka popustljivost napaka, ker dovoljuje krivcu up-anje, da ne bo kaznovan. Naš sistem premeščanja funkcionarjev bo zlomil solidamost med kolegi in jih zavezal interesom vlade, ki bo odločala o njihovi usodi. Pri novi generaciji sodnikov bomo negovali idejo nespremeljivosti obstoječega stanja, ki jo bomo vzpostavili v mesebojnih odnosih naših podložnikov in nuje, da se brez milosti kaznuje vsaka zloraba tega stanja. Dandanes GOIMSKI sodniki pri vsakem zločinu najdejo olajševalne okolnosti in iz lib-eralizma in popustljivosti opravičujejo krivce, ker nimajo natančne predstave o svojih dolžnostih in o pomembnosti in odgovomosti svoje službe. To je zato, ker tisti, ki vodijo in jim poverjajo taka vzgojna (9) mesta, ne poskr-be dovolj za to, da bi jim vbili v glave pojem dolžnosti in vestnosti pri delu, ki naj ga opravl-jajo. Tako kot žival pošlje svoje mladiče, da si poiščejo plen, tako tudi GOIMI poverjajo svojim podložnikom donosne službe, ne sanja pa se jim o potrebi, da bi jim razložili cilj njihove službe in položaj, ki ga ta zavzema v socialnem mehanizmu. Zaradi tega GOIMI s svojimi lastnimi silami (10) rušijo svoj obstoj (11) s tistimi silami, ki vzdržujejo življenjske niti njihovih vladarjev; to je s postopki svoje lastne uprave. Črpajmo torej iz rezultatov teh dejanj eno lekcijo več za našo vlado. Ko bo napočil čas naše vladavine, bomo iz-koreninili liberalizem iz vseh važnih strateških sredin. Od tega bo odvisna vzgoja naših podložnikov za organizacijo socialnega režima, organizacijo, ki mora biti nespremenljiva. Po-membne službe bomo poverili le tistim, ki jih bomo mi vzgojili za vodenje uprave. Odgovoril bom na pripombe D.A., ki pravi, da bi upokojitev starih uradnikov državo močno bremenila: 1. Priskrbeli bomo privatne službe in poklice, da nadomestimo tiste, ki se bodo umaknili; 2. Moram poudariti, da je svetovno bogastvo v naših rokah; to bom dokazal, ko bomo raz-pravljali o finančnih vprašanjih in končno bo takrat tudi že mednarodni denar, pravi denar, neka vrsta marka, ki bo olajšala menjavo, na-mesto da jo komplicira, kot je to v današnjem sistemu, ki smo ga ustvarili zato., da bi GOIME popolnoma uničili in z bedo upokorili. Zato se nam ne bo treba bati naraslih stroškov. Žido-masonska avtokracija (12) Naš absolutizem bo v vsakem pogledu logičen in nepopustljiv v vseh svojih pravilih. Našo voljo bodo spoštovali in izvrševali, ker ji, (7) NILUS:... pokazati svojo dobroto. (8) Poljsko: Liberalizetn sodnikov in oblasti. Italijansko: Liberalizem in uradništvo. (9) NILUS:... visoka. (10) NILUS:... služabniki. (11) NILUS:... vlado. (12) Poljsko: Aboslutizem masonstva. Italijansko: Avtokracija na delu. zavedajoč se svoje moči, ne bo treba (13) računati na nezadovoljstvo. Če pa bi se nezado-voljstvo Ie pokazalo, ga bomo zatrli z eksem-plaričnimi sankcijami. pravica pritožbe bo ukinjena (14) Ukinili bomo pravico pritožbe, ki bo le še privilegij suverena, ker moramo to storiti zato, da ne bo mogoče niti pomisliti, da bi sodniki, katere mi postavimo, izrekali napačne sodbe (15). Despotizem židovskega prava (16) Takšna vlada uživa pred nevedneži pravico močnejšega. To pravico mora izkoristiti, da človeštvo vodi v smeri, ki jo je začrtala sama narava, to je pokorščina. Vse na svetu je podre-jeno, če ne ljudem pa okoliščinam, naravi ali nečemu, kar je močnejše. Mi bomo torej tisto višje - močnejše in to absolutno, ker bomo žrtvovali vse tiste, ki bi škodili našim načrtom ali prekršili naše ukaze, kajti vzgojna naloga je v izkoreninjanju zla in vsake opozicije z eksem-plaričnimi kaznimi. Židovski kralj, patriarh sveta (17). Tistega dne, ko si bo izraelski kralj, kralj Davidove Hiše, posadil na glavo krono, ki mu jo bo ponudila Evropa, bo postal tudi patriarh sveta. Število žrtev, prikazovano pri pospeševanju njegovega prihoda, nikdar ne bo doseglo števila žrtev, ki so bile v stoletjih žrtvo-vane zaradi blaznega rivalstva GOIMSKIH veličin. Kar zadeva našo tajno politiko, so vsi narodi, pa tudi vse njihove vlade, otroci. Kot lahko sami vidite, je naš despotizem zasnovan na pravu in dolžnosti. Pravica vlade, da zahteva od ljudstva, da opravlja svoje dolžnosti, je tudi dolžnost suverena, ki je oče svojih podložnikov. V primeru, ko bi neka sodnija zahtevala revi-zijo, bomo sodnika takoj odstavili in javno kaz-novali, da se podobna napaka ne ponovi. Po-navljam, kar sem že povedal: eno naših glavnih načel bo bedeti nad upravnimi funkcionarji in to zato, da zadovoljimo ljudstvo, ki lahko s polno pravico zahteva, da ima vlada dobre urad-nike. Naša vlada bo na zunaj videti tako, kot da izvaja patriarhalno poslanstvo, ki pa bo last osebe našega suverena. Naše ljudstvo in podložniki ga bodo gledali kot očeta, ki skrbi za vse njihove potrebe in bdi nad vsemi njiho- 03) NILUS: ne bomo. (14) Poljsko in italijansko: Pravica kasacije. 05) TuslediodstavekpriNILUSU: 06) Italijansko: Židovska pravna načela. 07) lialijansko: Palriarh svcla. life is life vimi dejanji ter urejuje medsebojne odnose svojih podložnikov, kakor tudi njihove odnose z vlado. Tako bo občutek spoštovanja suverena tako globoko prodrl v ljudstvo, da brez njegove skrbi ne bo moglo več shajati. Narod bo živel v miru in ga končno priznal za absolutnega gospodarja. Ljudstvo bo imelo pred njim tako globok občutek spoštovanja, da bo tako rekoč pred njim padlo na zemljo, posebno, ko se bo pre-pričalo,da njegovi funkcionarji slepo izvršujejo njegove ukaze in da on sam nad njimi kraljuje. Veselilo se bo, ko bo videlo, da mi urejujemo njegovo življenje kot starši, ki si prizadevajo, da bi svojim otrokom vcepili občutek dolžnosti in posluha, SEDEMNAJSTA SEJA (1) Podjarmljanje pod židovsko oblastjo (2) Ko pride naše kraljestvo, nam ne sme uiti niti ena priložnost za primerjanje dobrodelnosti naše vlade z nestanovitnimi upravami preteklih časov. Močno bomo poudarjali (3) napake GOIMSKIH vlad. Proti njim bomo vzbudili takšno ogabnost, da bodo ljudstva bolj vzljubila mir in tišino v suženjstvu kot pravice razvpite svobode, ki jih je skozi stoletja toliko mučila in izčrpala same vire človeškega obstanka, vire, ki so jih toliki izkoriščevalci izkoriščali, nevedoč kaj delajo. Ljudstvom bodo presedale nekoristne spre-membe režimov, na katere smo GOIME napel-jali sami s tem, da smo spodkopavali njihov upravni aparat in bodo raje sprejela vse, kar jim bomo naložili, kot da bi se postavljala v nevar-nost, da spet padejo v bedo in trpljenje. Tem bolj, ker jim bomo v naših javnih kritikah po-sebno naglaševali napake (4) GOIMSKIH vlad, ki so skozi stoletja povzročale trpljenje človeštva. Človeštvo ni razumelo prave sreče, nenehno je slcdilo fantastičnim socialnim iz-boljšavam, ni pa opazilo, da te izboljšave ob tem, da nekaterim prinašajo blagostanje, škodu-jejo skupnosti in dobri ureditvi, ki je temelj človeškega obstanka. V dobro našim postopkom in načelom bo šteto to, da jih bomo prikazovali tako, kot da so v nasprotju z gnilimi (5) vladavinami minulih časov. Skrivnosti židovske vere (6) Naši filozofi bodo razlagali in kritizirali vse praznine GOIMSKIH ver. Tega GOIMI ne bodo mogli delati z našo vero, ker nihče, razen talmudistov in rabinov, ne pozna njenih skriv-nosti (7). Ti pa jih ne bodo nikoli izdali, ker je v njih vsa moč našega vpliva na naše ovce. (1) 16. zapisnik francoskega rokopisa. (2) Poljsko: Suženjstvo bodočnosti. Italijansko: Sužnji Izraela. (3) NILUS: Blagoslovljeno in mirno stanje, ki bo takrat nastalo in bo plod zmešnjav dolgih stoletij, bo poudari-lo... (4) NILUS: Zgodovinske. (5) NILUS: ...starih socialnih razmer. (6) Poljsko: Skrivnosti bodoče vere so nedotakljive. Italijansko: Edina nedotakljiva vera. (7) NILUS: ...razen naSih. ki pa si v nobenem primem ne bodo upali razkriti skrivnosli. Nemoralni spisi in bodoča književnost (8) V tako imenovanih naprednih državah smo ustvarili neumen, nesramen in ogaben tisk. Ko bomo prišli na oblast, ga ne bomo prepovedali, temveč ga bomo polagoma zatrli s strogo kriti-ko, da bo ostal kot ostanek GOIMSKIH ruševin in da se bo še bolj videla razlika med tistim, kar prihaja iz naše višine in tistim, kar prihaja iz kužnih močvarGOIMSKIH kraljestev (9). OSEMNAJSTA SEJA (1) Podložnost zaradi vsakdanjega kruha (2) Potreba po vsakdanjem kruhu bo GOIME prisilila, da nam bodo ponižni hlapci (3). če jih bomo pooblastili, da bodo o čemerkoli razmišljali, bo to le zato, da bomo ob hrupu teh razprav neopazno uresničili namene, ki jih želimo uresničiti in jim jih nato že kot gotova dejstva predstavili. Nikomur ne bo prišlo na misel, da bi zahteval preklic že objavljenih de-kretov, saj bodo ti prikazani kot napredek. Razen tega bodo naši agenti (4) opozarjali jav-nost na novosti (navadili smo ljudi, da vedno iščejo novotarije). Politični problemi. Supremacija države. Ta vprašanja bodo okupirala miselnost up-ravnikov, tistih naivnih politikov, ki ne morejo razumeti, da ne vedo nič o zadevah, o katerih razpravljajo; da je vse, kar je v zvezi s poiitiko, dostopno le tistim, ki jo vodijo že skozi stoletja po istem načrtu, listim, ki so jo ustvarili in uvedli v prakso, tako kot je to z vozom, v katerem se vozijo Ijudjc, pa ne vedo kam. Ne bomo je razodevali javnemu mnenju, dali pa mu bomo priložnost (5), da o njej razpravlja, ne pa da vpliva na naša dcjanja in ne bomo izpustili nobene priložnosti, da ne bi povedali, da nimamo drugih namenov, kot da služimo splošnemu blagostanju. Ekonomski problemi trgovine in industrije (6) Da bi odvmili pozornost od prave politike (7), smo vprašanje industrije in trgovine vstavili v področje, ki je videti poiitično. GOIMI se bodo ukvarjali s tem novim problemom (8). (8) Poljsko: Pornografija in bodočnost lcnjiževnosti. Italijansko: Pornografija in književnost. (9) NILUS dodaja: Naši učenjaki. usposobljeni za vodenje GOIMOV, bodo sesiavljali govore. izdelovali načrte, dajali pripombe in pisali članke, s katerimi bonio vpli-vali na duhove in jih usmerjali k znanosti in idejam, ki so nam koristne. (1) 15. zapisnik francoskega rokopisa; 13. in delno 14. seje pri NILUSU. (2) Poljsko: Potreba vsakdanjega kruha. Italijansko: Jarem kruha (suženjstvo zaradi nuje vsak-danjega dela). (3) NILUS: Tisti pogani, ki jih bomo zaposlili v na.šem tisku, bodo razpravljali po naši direktivi o stvareh, za katere bomo smatraii, da ne bi bile primerne za razprave v našem uradnem tisku. (4) NILUS: ...za tisk. (5) NILUS: ...da olajša delo našega stroja. (6) Poljsko in italijansko: Industrijski problemi. (7) NILUS: ...bomo Ijudi zaposlili z drugimi problemi. (8) NILUS: Spodbudili smo ljudi k sodelovanju v politiki in zagotovitvi poclpore proti poganskim vladam. POZIV • Temelino iavno tožilsfvo Temeljno javno tožilstvo enota. f I Napodlagi 1. odst. 149. člena Zakona o kazenskem postopku podajam • . kazensko ovadbo . ¦ zoperstorilca:................................................ 1 , zaradi suma kaznivega dejanja vojnega hudodelstva zoper vojne ujetnike po členu 144. Kazenskega zakona SFRJ, ki so ga storili s tem, da so s kršitvami dolqčb I Zenevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki v nasprotju z osialimi pravili mednarodnega prava, ukazali mučiti, pobiti, ali so pri tem celo sodelovali, naslednie I osebe:. I Dejanje je bilo izvršeno (kraj in datum): V obrazložitev navajam naslednje dokaze: I Kermenim, da v skladu s 100. Členom Kazenskega zakona SFRJ kazenski pregon zoper storilce zgoraj navedenega kaznivega dejartfa ni zastaral, predlagam, da pristojni * | javm tožilec zahteva od organov za notranje zadeve, ali po drugih organih, da zberejo potrebna obvestila in storijo druge ukrepe, da se odkrije kaznivo dejanje in storilci, I oziioma naj v skladu s 155. členom Zakona o kazenskemu postopku zahteva, da se opravijo preiskave. ' ' I I Kraj in datum . - Naslovi pristojnih sodišč: Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani enota Trbovlje Rudarska8 61420Trbovlje Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani Tavčarjeva9 61000 Ljubljana Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani enota Kočevje Ljubljanska 26 61330Kočevje Temeljno javno tožilstvo v Mariboru Sodna 14 62000 Maribor Temeljno javno tožilstvo v Kopru Nova sodna stavba 66000Koper Temeljno javno tožilstvo v Kopru enota Postojna Jenkova 3 66230 Postojna Temeljno javno tožilstvo v Novem mestu Jerebova 2 68000 Novo mesto Temeljno javno tožilstvo v Murski Soboti Kidričeva 11 69000 Murska Sobota Temeljno javno tožilstvo v Celju Trg V. kongresa 8 63000 Celje C jugoslovanskc partijc, da ni vcč ckonomijc, daj talni partikularizem na vseh ravnch in da cdino ie or *ijo Jugoslavijo skupaj. Jaz scm jim odgovoriL do t J drži skupaj samo te orožjc, potcm to nt vcč Yl) tcm sc jc pn usulo namc. Hrvati totalno podpiraj mn ncutiniCNE mubine ntmin OIIIVEaZlTETNA KDfcFEKEMA LJU C LJANA - K»rsnitov» 4 Opravilna §t. V dopisih se sklicujte na to opravilno številko! Vabilo strankkjaa prvffiftaim za glavno obravnavo Tožeča stranka: Tožena stranka: Glavno obravnavo o tej pravdni zadevi določam na dan na enoti v __________! jntvl ,jmi? , soba št. Ji tem sodišču 1. Listine, ki naj se uporabijo kot dokaz in še niso predložene sodišču, kakor tudi predmete, ki jih je treba ogledati pri sodišču, naj prinesejo stranke s seboj. Stranke lahko pripeljejo na narok tudi priče, ki niso bile vabljene na glavno obravnavo. 2. Če toženec ne pride na narok, čeprav je bil v redu povabljen, ali če pride na narok, pa se noče spustiti v obravnavanje, ali če odide, ne da bi oporekal tožbenemu zahtevku, se na predlog tožnika lahko izda sodba, s katero se tožbenemu zahtevku ugodi (sodba zaradi izostanka). 3. Sodbe zaradi izostanka toženec ne bo mogel izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. 4. Če nokeoa^acLstrank ne pride na obravnavo, nastane mirovanje postopka. ___________________sodišče v______________Taroeljno sodišče v Ljubljanl &»•*« v Ljub/jani Enota v —_________________________ T*vč*rjeva 9 .l ,l<>CfC 198. Predsednik senata - sodnik: Obr. ZL. tt. 18 (Vabilo stranki na prvi narok za glavno obravnavo, kadar pripravtjalnega naroka ni bilo). 2598-XXVII-2226-88 Podpis prlatojneg* injo; : porr bit totalen ipopad. ne grcmo idaj. Ml tmo n craj v Beogradu rckli, da se pravice. da damo uxl dokumcntu. ne odrckamo, da pa bomo počaks ncc sojcnja. Vi nas s svojo zahtcvo prcd »kupičip tiskatc v ta inonnd. mgng. w nrgd^dstvn Knnfi