SLOVENSKA BČELA.
-ssaoa*-
ITIesea decembra 1S50.
Natora in človek.
(Fantazija.)
IV ar zemlja blazega sadu rodi,
Kar žlahtnega v naročji svojim krije, Kar milega izvira 'z nje moči, —
Vse človek sam, nje ljubček naj užije.
Človeku dozorelo je drevo,
In njemu vklanja polno se klasovje, In pridne čbelice le za-nj bero,
Njegov je sad, je zernje in satovje.
Tud nizki mah le njemu zeleni,
V	radost njegovo rožice cvetejo, In ak zakladov skritih poželi, —
V	naročji maternim se mu odprejo.
In človek, ko pozdrav' življenja luč, In se ozre, vesel zaklicat' mora: Jest sam zmed vsih stvari do tebe ključ
Zadobil sim, jest sam, tvoj sin nat ora !
In zdaj s hvaležnim sercem vžit hiti,
Kar se ponudi mu v narave hrami, Drevo se blagodarno mu šibi,
In rožica ga čaka pred nogami.
In po dolinah, kar oči neso,
Klas zerna se stoternega mu smeje, In po goricah terte se vijo,
De sladko vince serček mu ogreje.
In če cvetlica vela se razspe,
In če mu setev skrijejo snegovi, In če drevo goliti se začne, —
Ni žalosten, — sej vigred vse ponovi.
III ure mu teko, — lej čas bt/.i,
Pomlad je proč , minulo je poletje,
Jesen prot koncu, — zima dalječ ni,
Kdo ve, bo li še vidil mlado cvetje'? —
Popotna palca pade mu 'z roke,
Se steka čas, — slovo l)o treba vzeti,
Se enkrat sivček t je na polje gre, Se enkrat če se po natori ozreti.
In se ozre, in se ozira spet,
Debela solza mu 'z očesa teče,
Mu žalost hoče skor serce podret', — Zamišljeno in z milim glasom reče;
„0 časa tek! kak urno se vališ!
Kako grenak je sad tvoj o minljivost!
O kajvso dnevi moji'? — vetra piš!" Ze čaka me nevsmiljena trohljivost!
»In kam, o kam natora draga zdej, Kam ponesejo tvoje me peruti'?
Al brez sledu, jest tvoj otrok, povej,
Al brez sledu se mogel bom razsuti?"
»Cvetlice zvenejo in se razspo,
Pa drugo pomlad so.pet jih vstajali,
In spet cv.eteti vidil sim lepo, —
Al meni samemu je v nič zbežali?!"
Izreče, in omolknc, in stoji,
Natora se oglasi, in prerokuje:
»Ne boj'se dragi sin, oslal boš ti,
Naj se 'kol tebe vse tud v nič razsuje!"
•»Zemljo sim celo ti zročila v last,
Iu posihmal bi več ne bil ko cvetje'?
Tud v smerti ostaneš stvarstva kralj in čast; V naročji mojim — najdel boš zavetje'"
»Slrohneti moraš, ker si iz prahii,
Scer tudi ti, ko vse, kar se je sjalo,
Al kar je v teb' nebeškega sadu, —
Za lepši svet bo 'z groba kal pognalo."
O 1 i b a n.
v
Sprava v Cernigori.
(K one c.)
Vse druga«'i je vendar bilo mehkočutucj Jagodi. Temni pred-čutki se ji silijo i/, serca globina i zagrinjijo , ah kot viharni oblači, ilalna . prihodnosti sliko. Skerbelo jo je življenja dra-zega Rankota, dobro vedoč , kako strašno se razžaljeni Cer-nogorec maščuje.
Carnogorec svobodno živeč jo strašen i grozovit, kadar podijo ga strasti. On na pozna nobenega zakona, kakor tistega, ki mu je ga narava v sarce zapisala. Kakor v ljubavi i prijatelstvu, ravno tako mu tudi ni znana meja v sovražtvu i neprijatelstvu. Sa davojko ljnbico si nevsmiljeno vmorf, če se ja prederznila, ga v njegovem zaupanju preveriti. I to njegovo sovražtvo seže ša unkraj groba; zakaj sin zamerlega prevzema sovražtvo kot drago otčinstvo in te si zopet prizadeva, ga v mlado serce svojega sina zasaditi. Zatorej še čas ne more za lušiti razpartij, ča sa dve rodovine raztergate. Pri tih okolaostih vsak san lahko spozna, kako težko da je, razžaljene rodovine spet v lepem spraviti. Ne samo posamezne rodovine, temuč cele občine morajo večkrat na pomoč priti. I ako je neprijatelj pripravljen , žalniku roko podati, tedaj postane praznovanje, pri kterem se na samo rodovine, temuč cele občine, ves narod s radostjo vdeležuje. Dostikrat pa razžaljen ne sluša prošenj žalnika, ne posrednikov, i ako se to 'Zgodi, si mora nesrečnik v nepristopnih puščavah i v ptujih deželah pomoči i zavetja iskati.
Vse to je bilo znano tudi Jagodi. Zato je trepetala za svojega Rankota, zato se je tresla pred negotovo prihodnostjo. Zaupala je scer veliko na moč očetovskih besed pri vsakem, ki jih je slišal; njih imenitnost je bila med ljudstvom že mnogo kervarstva izbrisala. Vendar so ji težave natihoma serce stiskale. Britke negotovosti mučena sa ni vedla kam djati.
Med tem si je Volk na vso moč prizadeval, svoje delo » pridno oskerbeti. Poklical je nekoliko poštenih možev iz sela mu pomagati. S tirni se poda k Milošu, spravo poskusiti ino — njegov up ga ni vkanil. Smert preljubljenega sina je nesrečnega očeta čisto poterla; njegov ponos je bil potlačen, kot hrastov verh v viharju. Njegova usta niso besedice zinule, njegova ušesa niso slišale in njegove oči niso vidile; zakaj tu-ga i žalost zbog prevelike zgube je mu bila vse počutke zatopila. Brez obotave poda Volku roko v spravo — ali ravno
tako mirno bi si bil svoje smerti podpisal. Zadovoljen s per-vo poskušnjo hiti Volk spravno svečanost pripraviti, da bi si sovražni stranki vpričo naroda roke podale. Še taisti den si izvoli vsaka 12 poročnikov za kervosodnike.
Pred sodbo se podajo sodniki v veličastnej procesii v blizno cerkev. Ljudstva gosta truma se za njimi vali. Poslušavši tu božjo besedo si obljubijo soditi po naj boljej vesti i vednosti. Po doveršenem opravilu se vernejo nazaj. V zaklenjenej sobi se jame važno delo. Volk kot predsednik obljubi razžaljenej stranki sedmerno kervno plačilo; hotel je spravo na vsako vizo dobiti. S to dobrovolno ponudbo ste bile obedve sodni strani zadovoljne, i bez odloga se pošle ta vesela vest po poročnikih obema strankama. Radovoljiio ste obe privolile. Berž ko se vernejo , je bilo zbranim mesto i dan oznanjen, kadaj se ima sprava i občno odpuščenje slovesno poterditi. Začasno odloči nekaj poročnikov, od Vladika poterdbo izrečene razsodbe izprositi. Vsim prijatlom i znancem je bilo napovedano , se na odločen den v praznih oblačilih spet sniti.
Vesel i nadepoln dan se že bliža. Poročniki donesejo po-tcrdeuje Vladika, i Ranko zapusti samotan, ter pobitega serca komaj občnega pomirenja čaka. — Naj prej se pošle zjutrej 12 belo oblečenih otrok k Milošu, še enkrat njegove pozvedeti misli. Rahlo pokucajo na vrata ; šele po ponovljenej prošnji se jim otvori. Zamišljen sedi v svojej sobi Miloš, i skorom nedolžnih namestnikov ne zapazi. Otroci pokleknejo krog njega, povzdignejo svoje proseče ročice, i podajo mu prinešen dar; vsako dete je namreč imelo belo rutico.
Svitla solza se Milošu v očesu zasveti, molče prime ponujen dar in po tem pokaže, da mu je serce premagano. Veseli hitijo otroci nazaj i oznanijo svojim radostipolno vest.
Naglo je bilo zdaj vse pripravljeno k pomirenju razdruzenih.
Jasno i lepo jutro oznani lep veseli dan. Veličastno se vzdiguje sonce za gorami, i razliva svoje mile žarke po pri-jaznej dolini. Zvonov jasno petje oznanuje važnega djanja po-četek. Trume ljudi se valijo proti cerkvi, kjer 24 sodnikov prednji zasedejo prostor. Po dokončanem opravilu se vstavijo sodniki pred cerkevjo, kjer je že neštevilna množina radovednih čakala. Blizo porotnikov je stal Miloš, i njegovi sorodniki i prijatelji krog njega. —
Zdaj pomigne Volk. Gledavcev množina se preterga, i v sredo skupšire stopi Ranko, spremljen od svojih. Dolg molk je ljudstvo prevzel. Počasi i trepeta je se bliža Ranko; oči od silnega joka rndeče, pogled bojazljiv i obraz iskrenega kesa pobleden. Puška, iz ktere je nesrečni strel izletel, mu visi
čez vrat, znamnje naj večega ponižanja. Koinej se množini izvije, pade na kolena, i leze, glavo k tlain vperto , porotnikom bližej. Volk mu gre nasproti, ga vzdigne, mu puško od-veže , zakadi jo na tlo i sune je z nogo od sebe. Blizo stoječi planejo čez zarotjeno puško, i razdrobijo jo na sto koscev. Ranko stopi zdaj pred sodnike, ter jim glasno i iskreno obljubi , se s vsakim razsodkom zadovoliti, naj ga stane, kar hoče. Poslej se oberne proti razžaljenemu s trepecim glasom rekoč: »Miloš! v imenu Boga, stvarnika nebes i zemlje, i svetega Ivana , jeli ti mogoče meni skajanemu grešniku odpustiti ?" — Miloš ne zine, temne oči v zemljo pobesiv. Ranko vpraša i prosi drugoč : »Miloš! Bog odpv ti vsakemu grešniku, če se svojih pregreh spokori, — hočeš li ti jezo i čert do mene i moje rodovine vekomaj v svojem sercu kuhati. Glej , bolj ko bolnik po zdravju, hrepenim po odpuščenju i spravi. Oj vsmili se mene revnega i nesrečnega , ki sim si sam svojega naj drajšega prijatelja vmoril. Ah, senca njegova me povsodi preganja, o ne preganjaj me še ti s svojim sovražtvoin. Moja lastna vest me peče v strašnih prepadih i veselih dolinah , v samotnih krajih i v sredi mojih pajdašev, pod milim nebom i v cerkvi pred altarjem — nikjer mi ni pokoja ni mira. Zato Miloš! v imenu sina tvojega vmorjenega odpusti, prizanesi, da bode tudi tebi Bog milostijiv v dnevih sile i trepeta!"
Dolgo molčanje terpi; vsako oko je pitajoče na Miloša obernjeno. Prijatli i vsi njegovi odstopijo, ter mu dajo čas za prevdariti; le Ranko je ostal pred njim ponižno kleče. Miloš še ves čas molči. Oči se mu žarijo , lica so bleda ko smcrt, i ustnice mu trepečejo — Ni bilo v celej skupšini ne duha ne sluha; groza i strah se natilioma vsacega polasti. — Še bi bil znal Miloš dane besede preklicati, spravo odreči, i tedaj bi bil Ranko zgubljen.
Zdaj stopi Volk k Milošu, ga prime za roko, ter mu neke besedice v uho pošepta. Rankotova žlalita jame prositi i prijatli Milošovi združijo ž njo svoje prošnje. Sedaj začne hrumeti po celej skupšini, če dalje glasnej se vzdigne prepira hrum i na mah zadoiri iz tisuč i tisuč gerl: »Odpuš-čenje, sprava!" Temu napadu se Miloš dalej vpirati ne more. S solznimi očmi gre Rankotu nasproti, privzdigne ga z jedno roko od zemlje, drugo pa pomoli proti nebu, rekoč: »Ti veliki pravični Bog bodi svedok , da mu jes odpustim." Potem ga je serčno na svoje serce pritisnil i vpričo vsih v znamnje večne sprave poljubil. Veselo ukanje zadoni po celej skupščini. Na koncu še Miloš s kratkimi, pa vgodniini besedilni družtvo ogovori, obljubo ponovi, da se hoče zanaprej
terdno i zvesto tega deržati, kar je popred vpričo vsih izustil. Na to se poda cela »možica, sodniki i pomirjene stranke na čelu , na Rankotov dom. — Tam so že čakali s vinom , žganjem i sterdjo napolnjeni sodi, i mize so se všibovale pod bremenom vsakoverstnih jedil i pijač. Do belega dne je obe-dovanje i napivljanje t rpelo.
Predenj se ločijo , je bita prinesena denarna kazen, i Milošu slovezno izročena. Potem donesejo razsodbo u dvojnem prepisku. Oba sta visela na svilenej motvozi, i konca te motvozi sta bila vtisnjena v mali srebernik. Višji sodnik prereze motvoz tako , da je pri vsakem spisku pol motvozi ostalo , i podeli vsakej stranki njen prepis, kterega si je vsaka skerbno shranila kot drago rodbinsko blag). — S ti in je bila dokončana prazna sprava , i radostipolni se vernejo gosti šele drugi dan zjutra vsaki na svoj dom. —
Med tem je Jagoda doma skoz celih osem dni nepopislji-ve muke i težave terpela. Med strahom i nado je omahovala. Njeno scer bistro oko je bilo ves dragi čas s solzami zalito. Zastonj si je majka prizadevala , drago svojo hčer potolažiti i s novim upanjem navdati; nevarnosti, v kterih se je Ranko znajdel, noč i dan niso jej 'z misli zgi iile. V strašne) negotovosti ni mogla več dalej preterpeti. Strašen naklep si vinisli. Sama je namreč hotla razžaljenega Miloša k spravi nagnuti; zakaj menila je , da ima nje ljubezen dosti moei i serčnosti k vsakemu , tudi naj težjemu djanju. Sklenila je še tisti večer v tafflošnjo selo oditi , predragega Rankota oteti i okove nevsmiljene osode zdrobiti. Ni se bala ne dalje, ne tamne noči, ne grozne samote.
Sonce že zahaja za visocimi gorami, milo se še ozira jo prijazni griči, od poslednjih sončnih žarkov poljubljeni, po tainnivsej se dolini. Tudi bleda luna že nastopi svojo nočno pot. — Pridno je še Jagoda opravila svoje večerne posle. Bila je oskerbljena mala čreda , nasitjeua jagneta i prosta večerja vkusno prigotovljeua na mizi stoji. —-
Skorej je bilo vse sladko pospalo i Jagoda odide v sosedno selo. Kakor da bi jej pregreha za peto postopala , beži po potiti, lune žarkov jasno razsvetljenih. Ze je bilo pol pota za n jo , kar pride v samoten kraj , kjer se je ozek pot po tamnem zapuščenem gojzdu dalej vil. Bezvoljuo Jagodo strah obleti na samotnem popotovanju. Dregetec se ji po vsih žilah izlije. — Na enkrat zasliši po gcrmovju šumeti i derskati, i predenj se zave, jej strašni: »sto j !v> v uho zagromi. Nemila roka jo zagrabi za njeno. Strahu i groze prepaduua se ozre, i gorje! zagleda moritno orožje turškega roparja. —
Kri se ji ustavi, jezik se zav;duje; o la ojjtenni i se negane. Plašno vpre svoj pogled u strašen tolavajcv obraz.
»Da, Allali! bogtne redka sreča!" počne po nekaj hipih tolovaj.
»Devojka, kot angeli, sama o polnoči, — u tim kraju, kjer se medvedi i volkovi vlacij > — istina srečen priinerlej je to!" —
»Pri velicein Bogu, kijega oba moliva, te zarotim!" povzana Jagoda, „13 111 idi, ne vstavljaj me dale j. Strašna berznost me sili — vedi, d* človeško živleuje od tega trenutka zavisi."
„ \j norica! je mi li kaj mar življenja človeškega? Mnogoterega siin že iz tega sveta spravil , i svet se vendar še po starem suče. Si mi več, kot desetero ljudi življenje. Taka sreča je redka. Tvoje krasno cveteče lice če mi prazno mošnjo s svitlimi rumenjaki napolniti. Odločena si za pašeta Skadar-skega."
To izrekši jo siloj za seboj potegne. Poterpljivo gre Jagoda, kot jagnje v masirico. Po zaraščenem gojzdu i ger-movju bez tira i pota jo zavijeta. Prideta na rob groznih pečin. Brezkončen prepad jima naproti rezi. Strašno je bilo v njega pogledati. Med ledenimi stebri se vali divji potok s strašnim šumom i hrupom, kar je polnočno temoto še veliko strašnejšo delalo. Crez strašen prepad je ležalo okroglo deblo s raztresenimi vejami, i to je bil jcdini mostič čez brezkončen brezdcn. Kot šiba na vodi se trese devojka. Skerbno jo vzame ropar na roke i stopi plašen na nevarnosti polil mostič. Ze je v sredi grozovitnc steze; Jagoda pogleda v strašno globočiuo i pogleda zopet proti nebu. — Zdaj poskusi zadnjo moč — noga roparja omahuje — ino gorje! — šumeči valovi potoka pokoplejo njega i nedolžno, nesrečno Jagodo.
Drugi dan donesejo ribči Jagodino truplo na očetov dom.
Kmalo potem dojde Volk, vesel srečnega izhoda svojih opravil, i najde, o siromak! mater mertvo poleg Jagode; neskončna tuga je materno serce prebila.
Neizmerne žalosti preliva zdaj Volk solze na grobu svojih dragih, i se poda, naveličan tako grenkega živlenja, v samostan, kjer je neizrečeno tugo mirno v svoje serce zapalinil.
Ranko se poda k Gerkoin , ki so prostovoljce nabirali, i zapusti na vek svojo domovino, (jez leta dni so se mu serčne želje izpolnile; vbili so ga v morivnem boju pri Samosu.
P osi. Kraljevački.
Moja domovina.
Pač vidil nemško sim deželo, Obhodil krajev več od nje, Prijetno res marsktero selo Mi vpokojilo je želje; Al mesta, sela te lepe, Dežela krasna in velika Me ko Slovenska pač ne mika.
Mogočno prof nebu kipijo Orjaške gore sivih glav, In reke, ki v morje bobnijo, So kinč sloveč nemških deržav; Pa vender bolj od tih lišpav Me Drava, Mangert, verh Snežnika, Me Sava, me Triglav naš mika.
Cvetlice razne se smehljajo,
Po gričkih, travnikih raso, Prijetno viri tam šumljajo, Kobilce, murni vmes čverčo; Al ljubši kakor vse leto Mi cvetka je per nas činerika, Bolj travnik, vir domač me mika.
Dobrave gostosenčne, hladne, Prijazni, kratkočasni log', Drevesa košatljate sadne V deželi se versle okrog; Al vse dobrave te in log' Ne mičejo tako ko mika Mogočne Slave me mladika.
Tud ptičice lepo pojejo,
Po vejcah semtertje ferče, Veselo sladek glas ženejo Sprelepe, nagle in drobne; Al ljubše vse, ko ptice te, Mi glavco ptičica premika, Bolj petje nje doma me mika.
Prav zala je zares Nemškuta,
Ljubezen strelajo oči, Postava nje poznana, sluta Marskterim serca oineči; Ali milši, ljubši se mi zdi, Bolj me pobožnost šibkih mika Devic slovenskega jezika.
Mladeneč krepek in ognjeni, Za domovino svojo vžgan, Je Nemec res, junak jekleni, Iz mnogih bitev že poznan; Al bolj ko ta me zvest kristjan Junak , učene sveta rešnika , Možak, mladenč slovenski mika.
Zatorej nemško domovino
Scer hvalim, nisim Nemcem hud ; Slovensko vendar rodovino, Nje zvesti za njo vžgani ud Ne hvalim le, jo ljubim tud: Me Slave krepke hči, mladika Pred vsimi druz'mi naj bolj mika.
Juri Vari.
Posip Dobrača.
IN a jugozapadnej strani Belaka na Koroškem se vzdviguje velikanska gora Dobrač imenovana. Kedar na verh ove gore prideš , vidiš pod seboj celo koroško deželo s visokimi gorami opasano. Dve cerkvici slovenska i nemška stojite na golem verhu. Strah i groza spreletita človeka, če na rob stopi, na kterem je nemška cerkvica sozidana, in pet tisuč črevlov globoki skoraj navpičen brezen zagleda , ki ga je velik potres naredil.
Vsi tedajšni gorotanski letopisci nam od tega strašnega potresa pripovedujejo, ki je posebno na Krajtiskem in Koroškem veliko škode napravil. Florimund, apat v Podkloštru blizo Dobrača, ki je bil priča tega posipa, nain sledeče pripoveduje :
Bilo je leta 1348. Nenavadne naravne prikazni so neko posebno prigodbo naznanovale. Zjutraj 25. januarja stoji apat Florimund pri oknu i gleda na temni oblak nad Dobračem. Kar se na enkrat zemlja strese i gora razpoči, i njeni južni del s velikim pokanjem in hruščetn se v zilsko dolino prekucne. Žila naglo nastopi, ker je njen rov s pečovjem in peskom zasut, i kar skale niso poderle, so njeni valovi poplaknuli. V zilskej dolini je bilo sedemnajst gradov pri tem potresu posutih in 10 vesi poplaknjenih. Tudi v Rozju in dravskej dolini se je tedaj mnogo gradov in pohištev posulo. V Belace je le maloktera hiša nepoškodovana ostala. Mestna cerkev, v kte-rej je bilo na tisti den, kakor na praznik svetega apostelna Pavla vse polno ljudi pri službi božjej shranili, se je tako naglo posula , da nobeden človek ni mogel smerti vjiti. Tisuč i tisuč ljudi je moralo te dni naglo smert storiti.
Spomin te strašne prigodbo , kterej v koroškej zgodovini ni jednake, še dan današnji živi med prostim ljudstvom, ktero še sedaj s strahom pripoveduje , kako se je cela Gorotanija i tudi bližnja Krajnska v svojem drobu stresla i se še mnogo gradov i hribov v bližuih deželah posulo. Ravno tako se^ tudi še da-lej pripoveda, da sc je na te strašni den več kot polovica mesta Belaka, ki je poprej še dvakrat veče bilo , poplahnilo in zasulo , kar toliko gotoviše biva , ker se še današnje dni semtertje okol Belaka kar bodi iz prejšnih dob od časa do časa izkoplje.
Omika in izobraženje Slovencev.
v.
Vsim Avstrijancem je treba omike in izobraženja , da se bojo vsi pravic in svobod ustavnih deržavlj uiov poslu/,iti , pa tudi dolžnosti in naloge ustavnih deržavlanov spolnovati zamogli. Treba je toraj več in boljših šol, treba je dobrih šolskih knjig.
Pa vse to je še premalo; treba je še: boljših učiteljev" — dobri učitelji — dobre šole."
Prevdarimo dones: »Kako bomo za naše slovenske šole dobre učitelje dobili?"
Se s lastnimi očmi prepričati iu spoznati, kako so sloveče sole po Metliškem in Svajcarskein uravnane, kako se tam učitelji izobražujejo, in kako se oni pri nauku u šolah obnašajo : so se iri slavni gospodi iz T rsta , med njimi slavno-znani Slovenec iu šolski vodja gosp. Šinian Rudmaš , u tiste dežele podali. Neki gospod , ki je bil mnogo let predsednik šolskega svetovavstva je u Šent-Galu k njim rekel: »Avstrija naj prej za živež (dostojno plačo) in za izobraženje učiteljev skerbi, in potem še le se bo smelo i.i moglo od šol boljši sadje pričakovati." U tih besedah je vse zapopadeno, kar ima Avstrija storiti, da dobi boljše šole, omikane iu izobražene državljane. Avstrijanska vlada naj poskerbi:
1. da se reven in žalosten stan učiteljev zboljsa.
Res je, da ima sedaj učitelj za živeti premalo, in za umreti preveč: »učitelj — inučitelj". Lepo in resnično od te reči piše Jadranski Šlavjan št. 132: »Sedajno skopo plačilo , ki je skoraj vsim učiteljam po deželi, in tudi dosti mestnim v oziru nestanovitnih prislužkov primerjeno, in domenjeno, ni zadostno, de bi od njega živeti mogli; pa tudi za stare dni se jim ničesar nadjati ni. To v priliki pokazati, sledi, kar se je K . . . . primerilo. K . . . . je bil učitelj v R . . . . in ko so neki učenci perve tri rede poglavitne sole dobro izognali, so njih starši ga za svet vprašat prišli, v ktero šolo bi jih zatiapivj dali, de bi se tako izučili, de bi pošteno živeti mogli: in za kteri stan bi jih po njih dušnih močeh pripravljati mogli.
Neki učene je naravnost rekel, de l)i rad učitelj bil; učene namreč, ki se je zavolj svoje pridnosti iu dobre glave tako dobro ponašal, de je učitelju slabe učence učiti pomagal.
K.... je tedaj svet dal: Dajte ga v 4. red; naj ga dobra izdela, če je treba tudi troje let; zraven pa naj se orglati in peti uči, pa naj gre v detovodski tečaj. Pa veste, kaj so »lisi odgovorili? (.Vsa bi mu se pa neki pri šolah nadjflti bilo? Če bi tudi tu ali tam na deželi 200 f. do 300 f. dobil; kaj bi pa v starosti imel? •— Če pa, so nasproti rekli, izdela samo gimnazium , bo šel, če bo treba v te ali uni grad pisat dokler se izuri; res de ne bo nekaj časa nobeniga plačila imel; pa bo vsaj kaj obrajtan , in sčasama ujm 400, 500 do (500 f. ne bo manjkalo isi bo dobro živel. ■— Če se bo pa naprej učil, zna biti duhoven, a!i če bomo Jiamogli, ga bomo dali, de se bo postav učil, in tako zna biti pisar, sodnik, komisar in mor-de svetovavec; če pa tudi ne, mu 700 — 800 f. nikoli man-kalo ne bo; in toliko je že dosti, da se lahko živL In tako ni svet siromaka K . . . . nikol nič vel jal. Še čevljar, kterega sin je K.... prosil, de naj bi njegovega očeta nagan-jal , de bi mu, izuriti se za učitelja in organista , orglati se učiti dal, mu je odvernil: Ue bo moj sin priden čevljar, bo lože) živel, kakor de bi učitelj bil. Koliko se tedaj učiteljski stan obrajta !
Ni človeka , ki bi potrebnega živeža si pridobiti ali /.lajšati ne iskal; zatorej si tudi med učitelji neki, če ravno jih ni dosti, s pisar injem, s nespodobnimi kupčijami in še do s odcr-tijaini pomagati iščejo , in šolo v nemar puščajo , brez de bi pomislili, kaj bo iz tega za se in za šolo zraslo! Izrasejo pa nesložnosti, pritke, prepiri in tožbe med učitelji in duhovni, med soseskami in oblastmi; to učiteljam in šolam slabo ime prinese; v pristojno čast zmanjša in jih večkrat Ho ob njo pripravi. (1e se temu do dna gre, se najde, de vsega tega je krivo, ker si je učitelj kaj malega pridobiti prizadeval.
Veliko učiteljev na deželi bi si radi pošteno kaj pridobili; pa nimajo priložnosti; nekteri bi radi detovodske kni«o ali bukve, se bolj izuriti, brali, pa jih nimajo, in si jih kupiti ne morejo; nekteri si kolikor le more krajcarjev prihrani , de si kakšne detovodske bukvice kupi, pa koliko mu to pomaga, ker se skoraj vsake take male bukvice na veči naslanjajo, ki si jih pa zavolj draginje kupiti ne more.
Učitelji v mestih si kaj^pridobe, ko po šoli s nekoliko licencami nauk ponavljajo. (\> takih učencov veliko imajo, si precej dobro za živež pridobo. Ni li pa žalostna, ko mora učitelj, ki v šoli od dne do dne po (» ur uči, po posamesnih hišah učiti in se moriti, de si živež pridobi? tukaj ni skoraj nobeniga učitelja v nižjih redih , de bi zavolj velike draginje živeža in zavolj zmiram večje draginje staniš se tako ino-
riti ne moral. Lani so govorili, de so stanišča podražele za-stran papirnih dnarjev, letaš pa se zgovarjajo, de je hišna dača po 3% od sto poskočita in terjajo po 10 — 25 f. od sto več od stanišč; tako de stanišča, ki so se pred 8 let za 180 f. dobile, zdaj že okolj 275 f. do 300 f. s. d. stojijo. Kdor tedaj zavolj stanišča noč in dan učiti mora, kdaj se hoče kaj izuriti ?
Se slabši se godi učiteljam po deželi: Njih živež obstoji sploh v temu , kar jim kmet od svojih pridelkov da in v uč-barini. Pa koliko grenkih mora učitelj večkrat slišati in požreti, ko pride v hišo, ki je bila po okrajni oblasti prisilena mu uč-barino pretečenega leta plačati, in ki jo je posiliti moral, ker ni od česa živeti imel.
Iz tega se tedaj očitno vidi, de — dobre učitelje šolam pridobiti, je treba napraviti, de bodo od česar živeti imeli, in de, ko bodo pridno učili, se jim ne bo bati, kaj bo ž njimi, kadar ne bodo več učiti mogli.w
Minister notrajnih oprav, gosp. Dr. Bach, je u svojem občno pohvalenem pismu na vse deželne poglavarje rekel: »Zadobljene zasluge in vterjena skušenost se vselej čislajo in svoje plačilo dobijo; vsolej se bom jaz tudi za to potegoval, da bi zvesti in zasluženi uradniki zastran stanovitne službe in zastran dostojnega pensiona postavno oskerbleni bili, in da bojo inoži, ki deržavi s udanostjo in zvesto služijo, brez skerbi zastran svoje prihodnosti." Ove ministrove hesede se pri vsih verstah deržavnih služabnikov lepo in veselo spolnujejo : le samo na borne učitelje se celo pozabi, le samo učitelji ostanejo stare sirote; vse se veseli in raduje novih časov in ustavnih naprav, kaj bi le imeli sami učitelji žalovati? Latinci pravijo: Plenus venter non studet libenter, poln trebuh se nikar rad ne uči; — jaz pa pravim: prazen trebuh se čisto nič ne uči; gladoven trebuh nema ušes , ne sliši; gladoven trebuh se ne da s lepimi besedami spokojiti. Kdor hoče svoje dožnosti spol-novati, mora se prej najesti; kdor hoče rad in iskreno delati, mora se do sitosti najesti: pod praznim trebuhom opadajo noge , in glava nad njim kima. Dajte toraj učiteljem dostojno plačo, tako morete tirjati dostojno delo; dajte učiteljem dostojni živež, in pobožni, modri in pridni mladenči bojo učiteljski stan nastopili.
Da se žalosten in reven stan učiteljev zboljša, je pa treba:
a) da se njih letna plača poviša; ne bo gotovo preveč, ako bojo učitelji po deželi 300 — 400, u tergih 500—600, po mestih 700—1000 rajn. sr. na leto dobivali.
b)	da učitelji svojo plačo iz kake denarnice potegnejo; gerdo in nedostojno je, ako inora učitelj u sobotah od svojih učencev groše pobirati, s mavho od hiše do hiše beračiti, po plesiščih goditi itd.
c)	da se, kar so skoraj vsi učiteljski sbori prosili in tirjali, mežnarija od šole odloči, alj pa saj učiteljem toljko doda, da bojo u stanu , kakega hlapca deržati, ki bo zvonil, obhajat hodil, cerkev cedil, uro navijal, sveče pri-žagal itd. Ako se učiteljem meznarija odvzeme, ne bojo preveč zgubili, ker jim pevska služba (Chor - und Orga-nisten-Dienst) še ostane.
Marsikteri bravec bo pri tomu mislil: Vse prav in lepo, ali odkod denarje? Jaz pa odgovorim : Kar je drugod mogoče ; zakaj bi ne imelo pri nas mogoče biti ? Kar smo zgoraj za učitelje prosili in nasvetovali, to učitelji u drugih deželah že imajo. Avstrija mogočna iu krasna , Avstrija bogata in od Boga s vsimi darini blagoslovljena bi svojih naj potrebniših služabnikov dostojno in pravično plačati in rediti ne mogla! To naj veruje in zapopade , kdor hoče in more, — jaz ne.
Kako pa se mora zato naša deržava vladati, kako naše denarstvo uravnati, kje potrebni pripomočki pojiskati: to naj tisti prevdarijo, kteri so za to poklicani, in kteri oblast u rokah imajo. —
Avstrijanska vlada , če hoče boljši učitelje zadobiti, naj d alej skerbi:
2. da se učitelji za svoj visoki in imenitni stan dovoljno pripravijo in izobražijo.
Da je kdo učitelj na deželi postal, ni blo treba veliko znati; kdor je 3 alj 4 klase nemških šol, in potem trimesečni detovodski poduk (Praparandenkurs) objiskal , je mogel šolsko službo dobiti. Zato je pa tudi učiteljev na deželi, ki komaj brati, pisati, alj računiti znajo, ki ne vedo kaki listič pravilno sostaviti.
Tako žalostno je blo za šole na nemških krajih; kaj se boš čudil, da po slovenskih pokrajinah mnogo učiteljev naletiš , ki ne vedo, kako se »Buchstab", » Selbstlaut», „Mitlaut" itd. itd. po slovensko pravi, ki slovensko brati in pisati ne znajo, ja takih boš mnogo našel, ki slovenskih pismen ne poznajo; in ti bi imeli slovensko mladino učiti: kar nemaš , nemoreš dati! Zato slišiš u takih slovenskih šolah od »buhštabov", »selbst-lavtarjov" , od »silbov" in »grundvvortov" , od »beruortov" iu »zeitvvortov" — od »einheitov" in »cehnarjov", od »adirenja" in »abciehenja", od »postnov" in »sum" itd. itd. Človek ne veš, alj bi se smejal alj jokal! To se pravi zlati čas mlado-
sii moriti, in bistroumno mladino pačiti i t kvariti. — Kakšen bode enkrat odgovor? — Kdor je pa hotel u kako mestno šolo za učitelja priti, ja moral šestmesični deto vojski poduk poslušati; pa večidel tudi te ni bil piškovega oreha vreden.
Po pravici se sme reči, da so učitelji se večidel za svoj stan le slabo pripravljali.
Zato hvala in slavi visoke.nit niinisierstvu, da je tej velike j in škodljivej napaki v okom prišlo. Ukaz v is: ministerstva jnvrioga uka o:l 17. sapt, 1848 š. «111 zapove, da morajo šolski pripravniki cele dve leti datovodski poduk obiskovati, in u mnogo predmetih — blizo 20 — se učiti in uriti, in zlasti tudi u svojem materskem jeziku; ravno te uka/, tudi učitelja opominja, pri dotovodskemu poduku se iskreno udeležiti, in zraven tudi sredstva za zobr iženje učiteljev nasvetovati. Vsaki priiatel šol in omike mora to napravo ministerstva pohvaliti, in sme sčasoma boljših šol pričakovati; pa vender se mi resnično zdi in k' sereu gre, kar Jadranski Slavjan st. 133 piše:
Po novi napravi se detovodstvo sedaj po dve leti in veliko ur vsak tjedan uči; pa le se ne sme nad jat i, de sa bodo prihodui učitelji tako iztirili, kakor bi treba bilo, de bi se v blagor ljudstev izurili: Pervič se jih malo detovodstva učiti loti, drugič nimajo prave priložnosti, izuriti se v vsili rečeh, ki so potrebne, de bi ljudstvo zdramiti, v živi veri in dobrim zaderžanju podučiti, in vsa njegove opravila prav vravnati mogli. Do leta 1848 so tudi latinskošolci, in marskteri, ki je želel učitelj biti, se detovodstva, ki sa je pol leta in le po liro na dan učilo, lahko učili. To je scer licencam, ki so sa posamesne učiti postavili, zatorej svoj uk tje več, tje manj v nem ar puščali, večkrat pa clo šole popustili, veliko škodilo; šole so pa Je več takih za učitelje dobile; večini so sedajni učitelji taki.
Zanaprej ni več š >li sa na po ti poti učiteljev nad jati. Učenci latinskih šol pa sedaj v posamesnih hišah več ko ke-daj učivarijo. Razloček je ta. Poprej je bilo jim treba s de-tovodsko spričbo se skakati, zdaj pa, ko se svoboduost poduka prav ne razumi, zdaj se že učenci nižih latinskih redov uči variti prederznejo.
IVoban pamaten človek ne bo rekel, cla ni ljudstva omikati treba; vsak si žali omikan biti; — treba je tedaj skerbeti, da se ves narod, vse ljudstvo omika. Narod omikati pa se ne pravi, posamesne verste ljudi čez druge povzdigovati; ampak vsakega človeka po svojih opravilih v stan postaviti, de moči in dari, ki mu jih je Bog dal, spo:lobno obračati in vpotre-bovati razume ia zamore. Zatorej so nekdajne ljustva, ki so
se prave omike razveseljevale, kmetovavstvo visoko in več ko vsak kteri si koli bodi stan, obrajtale in cenile. Le trinogi in bojevavnein latinske ljudstva so kmetovanje v nemar puščale. Ljudstva dobro omikane, Egipčani, Izraelci in Rimljani so spoznali, de poljodelstvo je pripravno glavo razsvetliti in serce požlahtniti. in res, kjer koli ljudje zemljo razumno, radovoljno in serčno obdelujejo, so dobri, zdravi in čversti na duši in na telesu. Ljubezen do polj o delst va je tedaj treba probuditi! Kjer je ljubezen do dela doma, ni postopanja, izvira vsih ne-spodob. Poljodelstvo podpira dalje mnogoverstno dobro zader-žanje. Kdor zemljo umno obdeluje ne inore biti brez vere. Kdor pametno po svetu hodi, Boga povsod pred očmi najde; čudeži vsigamogočnosti, modrosti, in dobrote božje mu vedno serce k nebesam povzdigujejo, in veselje, hvaležnost in čast, ki jo v sercu proti Bogu čuti, pobožne pesmi peti naganja.
Sedajni napravi, prihodne učitelje izuriti, pa ne bo dano, tega lepega namena doseči; zakaj pervič nimajo prihodni učitelji priložnosti se kmetovavstva tako naučiti de bi ljudstvo, ka kor bi treba v njem podučiti mogli; drugič nima sama, kakor nimajo šole, potrebnih pripomočkov, kmetovavstva se primiti, ne ga učiti.
Koliko more pomagati, če se tudi kmetovavstvo vsak tje-dan neke ure uči, posebno v mestih, kjer ni kmetije blizo šol; kjer je deleč iti treba, prej ko se vanjo pride, kakor tukaj pri nas; kjer se kmetovavstva skoraj v djanje obračati učiti ni moči; zraven po se sem ter t je hode toliko časa zapravi.
Tudi poduk v petju ne bo sadu, ki se čaka, pernesel, če se bo le 1 ali 2 uri na tjedan učilo, kako se ima peti, ali pa če se bodo le nektere pesmi peti učile.
Orglati se navaditi ni en sam glasovir več prihodniin učitel jam dovolj, zakaj kdor se orglati navaditi hoče, mora se veliko vaditi. Koliko je pa brez orgel se navaditi moči, naj sodi, kdor tega razume; orglati znati pa je učitelju, ki hoče ljudi v cerkvi pobožno ganiti, prav potrebno.
Kar pa druge predmete uka tiče , se jih prihodni učitelji, posebno ti, ki od doma nobene pomoči nimajo, zavolj tega ne bodo dobro navaditi mogli, ker si veliko prizadevati in druge učiti morajo, de si potrebni živež pridobe, posebno ker se jim vstanovnice (stipendji) če jih tudi imajo, še le med letam podarijo. Obložijo se tedaj preveč s zasebnim učenjem; ž njim nar lepši čas, ko bi se uriti mogli zapravljajo, po starim uče, in se tako vodstvu, ki se ga uče, vkljub , krivih vodb privadijo. Tako ne bo tedaj moči starega kopita odpraviti.
Če se Avstrijanske naprave, prihodne učitelje izuriti, kakor smo jih tukej razložili, p tuji .n permerijo, se vidi, de so ptuje veliko bolj pripravne, kar imajo vse priprave, ki so potrebne, prihodne učitelje v uku in v djauju prav izuriti.
Med ptujimi napravami za prihodne učitelje je pa prosto semenišče v vasi Krajclingi *), po svojim sadu ga soditi, naj pripravniši, ker je navadnih poinankanj prosto in ker, kar je učiteljain, ljudem in deželi želeti, prav po naravi, s nar manjšimi stroški, in nar gotoviši doseže. S čem pa doseže? Omikaje glavo, serce in roke.
Kar je nekaj časa sein, se je že več glasov po cesarstvu slišati dalo, de naj bi se semenišča, prihodne učitelje podučiti, napravile; vec njih pa, de naj se za prihodne učitelje vstanovnice napravijo, se jim v pomoč dajo, in de naj pri po-sainesnih stanujejo. Ti, ki so to svetovali, so si tako mislili: Prihodni učitelji bodo prihodni omikavci družin, bodo sami družinski očetje, bolje je tedaj, de s družinami v posamesnih hišah stanujejo. Ta ni clo prazna, in ko se nar bolj na stroške gleda, lahko premaga.
Ali vsakdanja skušnja uči, de Iti—20letni mladenči v družinah še prav živeti ne znajo in tudi primere, ki jo s šolo imajo, ne razume, ter razumeti sploh nemorejo, dokler se detovod-skih pravil prav dobro ne nauče; zraven pa preveč lepega časa se izuriti, zaprave; zatorej stanovati v posamesnih hišah pri-hodnim učiteljain dobrega, ki se pričakuje, ne prinese, temveč jim veliko škodi. Prihodne učitelje bolje izuriti, je tedaj v resnici semenišča napraviti potreba. V semeniščih pa je treba, de prihodnim učiteljain ves poduk in vse da in prisvoji, kar jim je treba, de bodo v sercu čutili, kaj če reči, narodni učitelji biti, in de bodo ljudstvo, kakor je treba, primerno in ročno omikati razumeli; zraven pa se ne sme nič kaj takega terpeti, kar bi navadne nepriličnosti semenišč, prazno vsezna-nost, hinavstvo, razklanost itd. seboj prinesti moglo. Semenišče v Krajclingi pri vodanskim jezeru naj bo zgled, ono naj se posnema. Res, bolj ko se duh, ki v njemu vlada, premišljuje, bolj ko se pregleduje, kolikošna je njegova dobrotljivost za šolo in hišo; bolj se v sercu želja vnema, de bi tudi v naši deržavi takšne semenišča, učilstvo popraviti in povzdignili, se napravile in vstanovile.
Takšnemu semenišču za prihodne učitelje je pa najprej velike kmetije treba, de bodo priložnost imeli, v djauju se naučiti , česar jim bo treba, kmete podučiti, de Bog je namreč
*) Mi ga bomo u drugokrat popisali.
vsakateremu kraju sveta moč dal, vse prlroditi, kar je za živež potrebnega, če ga človek po njegovi legi, ni/,kosti ali visokosti obdelovati razume, in tedaj tako seme va-nj seje in tak sad sadi, ki ga navadno podnebje ne tare in zatira, Sola je treba, de ljudi uči zemljo spoznati in obrajtati kakor rudno žilo blagostanja, in se stare navade in predsoda iznebiti: Ta kraj ne rodi ko to a l i, u no; ne prinese in ne more prinesti več ko toliko! Šola je treba, de ljudi na duši in na telesu zdrami, jih misliti, delati in pridni biti naganja; jih uci moči, ki jim jih je Bog dal, prav obračati in vpotrebovati, jih ljudje v resnici biti, in visoke vrednosti, ki jo kakor podoba božja imajo, se zavediti uči in vadi.
V semenišču je dalje treba, de se prihodni učitelji peti , goditi in orglati po pravilih in v djanju tako dobro navadijo, de bodo kakor hitro jim bo učiti početi, serce mladih iu starih pri občni službi božji milo in pobožno ganiti zamogli.
Nima se pa v semenišču terpeti, de bi se kaj posvetnega in nespodobnega goditi učilo; de bi šole po deželi, kakor se je že kje zgodilo, sčasama ne bile šole godb in kratkočasnic, in de bi učitelji pri svatbah in pri občnih veselicah goditi ne mikalo.
Kar druge predmete poduka tiče, je treba jih početno in ne učeno učiti. Vsako reč je treba natanko iu čisto razložiti; vsako reč je treba, de prihodni učitelji sploh in posebej v vsih delih, prav dobro skoz in skoz razume; od vsake reči je treba, de vejo , kako se da v telesni in dušni prid oberniti; vsake reči je treba, de se tako dobro nauče , de jo bodo lahko in ročno v djanje postaviti mogli. Varovati se jc pa treba vsakega lepotičja , ki bi razumnosti škodilo.
Poslednič je treba, de se, semeniščani v djanskim letu vsak predmet uka po primerni vodbi narprej posamesne učence , po tem pa celo šolo v pričo semeniščiicga učitelja učiti vadijo.
Nar ;veči skerb v semenišču pa ima biti, v sercu seme-niščanov pravi strah božji rediti; vse reči in vsi predmeti poduka naj strah božji navdihujejo in množe.
Vodja naj bo zgled modrega hišnega očeta, in naj s se-menisčani kakor s svojimi sinovi ljubeznivo in resno ravna. S mladenči se posebno v sobivališču tako ravnati da; in prihodni učitelji se bodo v svojih opravilih tako ravnati navadili; in ko bodo s družino lepo ravnali, se bo cela občina po njih izgledu toliko več vergla, ko bo vidila, de so dobro učeni in odgojeni; zgled ji bojo v vsih rečeh. Takšne semenišča bi šolam dobrih, v pravim duhu izgojenih, prostih, pohlevnih učiteljev in rediteljev dale, in zanemarano ljudstvo bi se v malo letih omikano in izobraženo vidilo.
Takšne semenišča In pa deržava napraviti morala Stroškov bi tudi toliko ne bilo. Tla na deželi niso toliko drage. Morde bi se kje še tla in pohišje v blagor cerkve ali šole zapuščene našle. Za živež v semenišču bi pa vsak seme-niščan nekoliko plačati moral; ko bi se učiteljski stan povzdignil, bi tudi sine bogatih stariŠev va-nj stopiti mikalo, ne bi več pribežališče takim bilo, ki si drugači živeža prislužiti nemorejo: Zadosti bi pa tudi v vsaki kronovini eno semenišče bilo, več njih bi prihodnih učiteljev lahko enako ne izurilo."
Tudi jaz sem te misli: šolski pripravniki se nimajo preveč reči učiti, alj to, kar se uče , dobro in temeljito; dalej oni se imajo učili najprej to, kar je potrebno, potem še le, kar je koristno in lepo; oni se imajo tako izuriti, da bojo kmetom in učencem pri vsih rečih, naj zadenejo kmetovanje, alj lepo zaderžanje u cerkvi, u vsakdanjem živlenju, proti vladi itd.— za lep izgled služili. Bog nas obvari pred vseznanci, pred bahači, in pred razujzdneži! Ti bi bli toča za naše šole. Omikati se toraj morajo u lepej razmeri: Glava, serce in roke. Slednič mora Avstrijanska vlada skerbeti: 3. da bojo učitelji v omiki vedno napredovali Slavni učitel j gosp.: M. Stojanovic govori svojim bratom učiteljem takole: »Važno ji;, bratjo mila! in krasno mesto, koje mi u deržavi zauzimamo, važno posebno u sadašnOj dobi. Nam je izročeno upravlenja, izobraženje in prosvetjenje mladeži našega zanemararioga, poflačenoga, in u luži tudjinstva poto-nutoga naroda jugoslavenskoga; u naših je rokah ona mila mla-dež , na kteroj velja osnovati boljo budučnost naroda našega; u naših je rokah sreča prihodnoga naraščaja, in nada dobroga in srečnoga potemstva, na kterom stoji naša domovina, na kte-rom stoji čast in siava naroda." Res! zlatavredne besede is-krenoga vlastenca! Stan učiteljski je ravno tako imeniten, kakor težaven: stari ;ein krediti pokorne otroke, gospodarjem zveste posle, deržavi pridne in zveste deržavljane, cerkvi brum-ne in prave kristjane, — to vse storiti in oskerbeti, biti vsim vse, je ravno tako imenitno, kakor težavno. Zato se pravi učitelj nikotj ne izuči, on u omiki vedno napreduje , on raste kakor na starosti, tako na vednosti in modrosti. Ako pa hočejo učitelji u omiki napredovati, je treba:
a) da uČitelske sbore (skupščine) deržijo. Visoko ministerstvo je 2. sept. 1848 št. 5692 zaukazalo, da naj učitelji pogostoma skupščine derže, da se posvetujejo glede vsega, kar bi za povzdigo in pobolšanje učilnic koristno bili moglo, in da zapisnike tih skupščin očitno na znanje dajo. Prav uravnane skapseirto učiteljev kakega okraja so neizrečeno
koristne. Ravno učitelji naj bolj znajo, kje u šolah največ menka, kaj bi blo storiti, da bi se šole prav uravnale; tam sliši kaki mladi učitelj, kaki se kaki star in skušen učitelj pri nauku obnaša; tam oznani kakij gospod, kar je u kakej knjigi alj u kakem časopisu zastran šolskih zadev bral: tako se prijazno pogovarja in izobražuje. Zato vis: ministerstvo take skupščine rado vidi, in ni dolgo, kar je nektere učitelje na Štajerskem zavolj toga javno pohvalilo. Škoda\ je, velika škoda je, da se ta koristna iu imenitna reč u tako veliko krajih zanemara! Pa ne bo več dolgo taka: ministersko poju-čenje za deželne šolske oblastnije govori takole: »Šolski sve-tovavec ima tudi poznati učiteljske skupščine, in predloge storiti, kako bi se one imele uravnati. Za sedaj se bo osebno prizadeval, da se pri njih bolj izobraženi duhovniki in učitelji vdeležijo. Tiin skupščinam bo 011 večbart prašanja poslal, ki bi vtegnile, take učitelje pod upirati, ki še niso godni prave reči za pretresovanje izvoliti, zraven pa tudi njemu marsikako potrebno reč razjasniti." Ako Bog hoče , te lepe besede ne bojo samo na papirju ostale , in tudi zastran učiteljskih skupščin se smemo nadjati veseliših časov!
Dalej je treba :
b) da učitelji dobre detovodske knjige in časopise berejo.
Novi časi — nove potrebe; nove potrebe tudi pri šolah in šolskem nauku; svet vedno napreduje , kdor knjig in časopisov ne čila, zaostaja in, tako reči, splesnije in ostari, naj bi bil nekdaj še tako izversten učitelj; »brati in učiti se" naj bo geslo vsakoga vestnoga učitelja. Nemci imajo takih knjig in časopisov — in to izverstnih — zadosti, katerih se tudi slovenski učitelji s velikim pridom poslužili bojo.
Pa vender še veliko boljši in koristnejši je, da slovenski učitelji slovenske knjige in časopise prebirajo ; in —• bodi Bog zahvalen! število takih slovenskih, prav izverstnih knjig oče-vidno raste. »Drobtince", »Blaže in Nežica", »Majerjova slovnica" , njegov »spisovnik" njegovi »predpisi", so za vsakega učitelja zlate bukve, ker navkoslovje (metodiko) učijo, kako se ima vsaki predmet otrokom razlagati. Tudi naša ^slovenska bčela" bi lehko za gg : učitelje prav imeniten in podučen list postati zamogla, ako bi slavenski detovodci in učitelji u njo dopisovati blagovolili. Zato naj vsi gospodi, kterim napredek naših učiteljev, naših šol, in našega ljudstva na sercu leži, pridno šolske reči zadevajoče sostavke pošilajo, alj saj opom-nejo, od čega bi blo dobro in koristno pisati: vredništvo bode rado in hitro postreglo: j>s jedinjeno močjo" že pojde. Še jedno
reč moram čestivrednimbravcem priporočiti; od novoga leta 1851 bo visoko ministerstvo neki časopis za šolske zadeve na svitlo dajalo; gotovo bo te časopis prav dober kup in zlo imeniten.
Pa sopet slišim kakega gospodina kričati: le pisari, le pisari, da bodeš sit, — alj dnarjov, dnarjov menka. To vse vem in poterdiin; alj jeden krajcar vsaki den na stran d jati, to pa še vender vsaki zamore, in za tako lepo in imenitno stvar tudi ni preveč; in glej! imaš vsako letoGrajn: 5 kr, sr.: za svoje dušne potrebe; in boljši je, da včasu lačen u postel ležeš, kakor da bi svojo napredovanje clo zanemaral. Ako pa resen še tega ne moreš pogrešati, pojdi, jišči, terkaj in prosi; gotovo bodeš našel takih gospodov, ki ti bojo knjige in časopise na nektere tedne radi posodili. Veliko bi blo pomagano, če bi se u vsakej tehantiji knjižnice in b ravna družtva napravile! Ko bi blo u vsakem okraju 20 — 30 družbenikov, in ako bi premožnejši vsako leto po 2, bornejši po 1 rajnišu dajali, kako hitro in veselo bi knjižnice rasle, in kak vesel sad bi prinesle ! —
Na koncu svojega sostavka še enkrat ponovim, kar je gospod u Sent - Galu rekel: »\vstrija naj prej za živež in za obraženje učiteljev skerbi, in potem še le se bo smelo in moglo od šol boljše sadje pričakovati."
Uvod k splošnemu zemljopisu.
(K o n e c.)
6. S p lo lini pregled voda na zemlji.
Krog polnočne pike leži polnočno ledeno morje, in krog pol-dnevne poldnevno ledeno morje, kteri se tako imenujete od ledu, ki ju pokriva. Krog pik je morje z večnim ledam pokrito, ki se ne gane, ne ztaja, torej človek, ki bi semkaj pri sel, bi ne vedel, alj na zemlji, alj na morji stoji. Kakih 20 stopenj proti vravnovarju se pa led toliko otaja, da se v velikih plošah po morji vlači, se liribam enako kopiči, in barko, ki se med lete hribe zabaše , kakor bučo zmele.
Drugo imenitno morje je zahodno alj atlantiško morje. Leži pa na zahodni strani Evrope in Afrike; zatorej se mu zahodno morje pravi. Leto morje seže proti zahodu noter do
Amerike: — Znan kos zahodniga morja je sredozemno morj ■, ki med Evropo, Azijo in Afriko leži. Leto morje objame laško deželo na zahodni in izhodni strani, kar vidiš na izhodni polovici zemlje, in seže na izhodni strani do Tersta, na zahodni do Genove. Iz sredozemskima morja se na polnočnoizhodni strani memo Carigrada pride v černo inorje, ktero leži med Evropo in Azijo.
Tretje imenitno morje je izhodno alj tiho morje, ktero na izhodni strani stare zemlje leži, ino do zahodne strane Amerike seže.
Ceterto imenitno morje je poldnevno alj indisko, ktero pod Indijo proti poldnevu leži. Južnozaliodni kos tega morja se arabsko imenuje , ker pod Arabijo leži.
Razun morja najdemo na zemlji veliko jezer, rek in potokov.
§. 7. P e r d e l k i.
Vse, kar človek od zemlje perdobi, imenujemo perdelke. Razločimo pa rudne, zelšne in živalske perdelke. Nar obilnejši perdelke da zemlja v vročim pasu krog vravnovarja. Tukej najdemo zlato, srebro, žlahne kamne; tukej rastejo poper, muškatne hrušice, klinci, kava, kafra, pomoranče, pav-Čki (datebii) , mandelui, palme, sladke vina, prožilka, pa-vola , svila, tukej živijo sloni, kamele, levi, tigri, opice, struci, papige, velike kače, krokodili i. t. d.
V	hladnim pasu imamo zeliša in živali sredne postave in dobrote, kakor žafran, limbar, pavolo, vinsko terto, kostanj, sadje, večsortno žito, korun, duhan, konoplo, lan, les, —go-vedje, ovce, konje, prešiče, mačke, nmogosorine ptiče, in zverine.
V	merzliin pasu zemlje najdemo le razpurko (pokvečen les), korenine, mahove, pse, severne jelene.
Neke zeliša po vsi zemlji najdeš, kakor mah, resje , jagode; tudi neke živali, kakor psa, govedje, ovce, konje, prešiče, mačke, lesice , medveda, zajca, orla, gos, kuretno.
Morje človeku hrani morske some, ki u polnočnim atlans-kim morji živijo. Po 6i) čevlev so dolgi, po 2 jezera stontov tehtajo, in dajo ribjih kit in dokaj masti. Slanik je v polnočnim morji doma, se poleti na englesko perinorje perplete , in nasolen k nam pride. Čok tudi v polnočnim atlanskim morji živi. Pozimi pride iz globočine na verh vode, kjer ga Ho-landčani, Anglani, Francozje vjainejo, posuše in na prodaj dado.
Vsakosortne ribe in želve v Terstu na tergu vidiš. Veliko ljudi na zemlji od samih rib živi. Tudi korale in bisere h morja dobimo. Korale rastejo kakor drevesa na skalah alj dnu morja, biseri se pa v ostrigah najdejo.
§. 8. Človek.
Človeka je Bog gospodarja zemlje postavil, ino mu je vkazal se vsih stvarjenih reči zmerno poslužiti. Tudi zeliša in živali, ki so človeku posebno potrebne, je Bog po vsi zemlji razkropil; druge naj si pa človek v trudu perdobiva. Jezer in jezer ljudi na zemlji prebiva, in sicer v Evropi 250, v Azii 509, v Afriki 120, v Ameriki 50 miljonov, v Avstralii 2% miljona. Po različnosti života, posebno obraza razločimo tri poglavitne narode:
1.	Kavkaski narod z belim obraza m, ki prebiva v Evropi in zahodni Azii. Tega naroda je kakih 500 miljonov.
2.	Mongolski narod z rujavim širokim obrazani, černimi lasmi. Leta prebiva v izhodni Azii, Ameriki in polnočni Evropi. Tega naroda je kakih 300 miljonov.
3.	Zamorski alj etiopski narod z černiin obrazam, z černimi, kodrastimi lasmi. Leta narod prebiva v Afriki, po poidnevnih otokih Azije ino v Avstralii. Tega jih je kakih 200 miljonov.
Vsi ljudi kakih 860 različnih jezikov, in kakih 5000 narečij govorijo. Veliko ljudi živi od ribarije, lovitve in živinoreje in nima prave domačije. Ne prebivajo v mestih alj vaseh, še clo terdnih hiš nimajo. Nekteri so vedno pod milim Bogam; nekteri se pozimi v jame pod zemljo alj v sneg zarijejo, poleti pa hodijo z trebuham za kruhain.
Poprašaj ktere vere je kak narod, in vedil boš, koliko je umeten in prebrisan. Veliko ljudi še ne pozna Boga iu Jezusa, našiga odrešenika; veliko ljudi dremlje v krivoveri. Cestit-ljivi misjonarji naše vere se vedno trudijo, perdobiti več zguble-nih ovc večnimu pastirju, in Bog njih trud očitno podpira.
Nekaj od belih ženi
s posebnim o b z i r a m na Koroško.
Bele žene se v raznih krajih Slovenije različno imenujejo; ua Koroškem njih navadno imenujejo »sibile prerokile , na Žili
>)bžle>> ali »častljive žene" v Rožju »želik - žene", na Krajnskini »rojenice" in v nekterih krajih Štajerskega »morske deklice." Tudi Nemci v Labudski dolini jih poznajo in njim pravijo „fyeibntfclfje 29ei6erf", drugi ponemčani Korošci njim pa velijo »Wile - weiss», ali "meijje	Te ženske so stanovale
skoro v vsaki fari na stanovitnih mestih: v' pečinah pri virih, potokih in rekah. Tukej so one živele proste in slobodne brez zakona, ločene od možkih. Tako so prebivale na Koroškim , p: v spodnji Rožki dolini blizo Kaple »proti jugu v gori Ostrovci; tukaj se še dandanašni vidi ognišče; v žalik-jami ne daleč od Bilčevesi (?ubntann3borf); V gornim Rožju so bile v Vertinovej peči" pod Krajem; pri orlovi peči" v Podgorjans-ki fari (Sftarta ®fenb); blizo »Sent-Iia" v tako imenovani »babji cirkvici." Pod verhom Golice planine (Jtotalpe) v Labudski dolini je neka peč,	imenovana in ne daleč od
ondod na humu »čRrinfo^el" na kterih so Vile stanovale (kakor Nemci teh krajev terdijo). Na Zilskim (©atUfjal) so prebivale v Taboru blizo »Pečnice" in blizo Podenskega grada (33obett* Ijoff). Zelik-žene niso rimske Parke, pa tudi ne gerčke Nyin-phe ampak prave slovenske bitja iz predkristjanske dobe, prerokinje staroslavjanske, in duhovnice vere naših prednikov. One so prerokovale prihodnje vreme, sanje izlagale, narod polje obdelovati, rudo kopati, ter zelezo iu druge rude variti učile. Doznale so zdravilno moč vsakega zelisa, zato so tudi zdravila pripravlale. Iz sonca, mesca in zvezd so letino prerokovale, so dokazovale kdaj iu kako gre s jati, in na visokih burnih stoječe so svetke (praznike) napovcdavale. Rade so prišle v vasi k ljudem jim dobrote deliti; radoval se je vsaki kmet, ki je želikženo na svojim polju zagledal, misleč da mora zdaj njiva obilno roditi. Kar so bčle žene vkazale, vse je bilo prav, in živa resnica. Srečen je bil zato vsaki gospodar, ki je storil, kar mu je bela zena zapovedala. Zato so jih naši predniki toliko častili.
Od kadar so se pa koroški Slovenci h kristjanski veri spreobernili, je tudi slava želik-žen zginila, \arod pripoveduje, da se je to tedaj zgodilo, ko so ljudi začeli po noči žvižgati (kar se dan današnji za greh derži), in vukati, zavolj tega (pravijo) so bele žene v skrite kraje pobegnile, tako da njih danas nihče več viditi nemore.
Narodove pesni.
Tri device.
(Štajerska iz m''sta Sloveu - Bistrice, zapisal g. Drobnie. Vsaksj redki se pristavi : Sam Bug uam pomagaj 110 Marija , — samo poslednjim Četirim ue.)
Tri device po polji rajžajo
(Sam Bog nam pomagaj no Maria!) Perva je tergala marijon, — Druga je tergala fajlnov cvet, — Tretja je tergala rožmarin, — Perva je pila s kangelce, — Druga je pila s majolkice, — Tretja je pila s keliha , — Perva je rodila Jožefa, — Druga je rodila Janeza, — Tretja je rodila Jezusa, Izveličarja celga sveta . Tretja je tergala rožmarin, V spomin, da je Jezus Marijin sin.
Pesniško premišljevanje Kristusovega terplenja imenovano od naroda : Zlati O č e n a š.
(Od bes'de do bes'de vendar s občuiini slovniškimi formami.)
Vsmileni Jezus je v nedelo jutro zgoda vstal, u frišnej vodici se je umil, u belin* facenetelnu se je vbrisal, u pest je vzel palco romarsko, zlat paternošter, šel je po širokej cesti, sredli so ga hudi hajdi s velikim vpitjem, s velikim hrupom, on je pa serčno vprašal je: Koga vi iščete"? Oni so djali Jezusa Nacarenskega.^ On je rekel: Jaz sem tisti, ki ga iščete. Zakaj me iščete'? Sem pri vas u tempelnu bil, sem vas lepo učil, niste persta na me položili, mi niste sile sirili. Oni so se zlo vstrašili, so zad na černo zeinlo padli, luči so jim vgasnile, la-terne se zasule, roke okamnele, oči oslepnele, usta se jim perperle, da mu niso mogli nič reči hudega h'il (al) striti žalega. Jezus je pa rekel jim : Do devete ure nema se nobeden zgeniti, nobenemu človeku sile striti. K njoinu pa stopi Marija, roža devica.
Kako je barala Jezusa Marija roža devica. Jezus dete moje, kako se ti bo godilo na samo cvetno nedelo '?
Ljuba moja mati, kako se mi bo godilo na samo cvetno nedelo: V roke bom vzel svojo palco romarsko, vzel zlal paternošter, pojdem v mesto Jeruzalem v tempel in tam bom judovski kralj. Bogati se bojo pred menoj perklanjali, bojo štacune odpirali, unkej bojo jemali černe sukna, černo žamat, po poti je bojo prestirali; vbogi bojo na drevjice lezli, cvetje sekali in lomili, od kodar jaz Jezus pojezdim. Jaz se bom pa sukna izognil in po cvetju pojezdim, nazaj se bom obernil in jim bom cvetje žegnal, da bo vsim ljudem k troštu in k pomoči priprostej živini.
Kako je barala Jezusa Marija, roža devica: Jezus dete moje kako se ti bo godilo na sam veliki pondelek?
Ljuba moja mati! kako se mi bo godilo na sam veliki pondelek: V roke boni vzel svojo palco romarsko, svoj zlat palernošter, pojdem na silno visoko goro, bom pokleknil na zlo režeč kamen, bom zvesto Boga prosil, da bi prešla ta ura in čas. Pa bo prišla ta ura in čas in bo prešla.
Kako je barala Jezusa Marija, roža devica: Jezus dete moje! kako se ti bo godilo na sam veliki vtorek?
Ljuba moja mati! kako se mi bo godilo na sam veliki vtorek: V roke bom vzel svojo palco romarsko, zlat paternošter, pa pojdem v mesto Jeruzalem u tempel, bom pridigal in molil, hude grešnike preobračal, katolško vero napravil, kdor bo meni vbogal, svoje pravde ne bode zgubil.
Kako je barala Jezusa Marija, roža devica: Jezus dete moje, kako se ti bo godilo na samo veliko sredo?
Ljuba moja mati, kako se mi bo godilo na samo veliko sredo: Hudi Judi, hude Judinje bojo za menoj postopali s koli, s hlodami, baklami, s štriki žimnatimi, bojo meni tako strah delali, bojo menili, da bi tanio na tla padel in tamo vinerl. Jaz pa tamo ne boin na tla padel, ne bom vmerl, še nazaj potečem. Zraven pota bo stala bela hišica, od zvunaj hišjce-bo sedel majhen pubič, ne bo znal marnovati bil govoriti, še bo za menoj s perstoin kazal.
Kako je barala Jezusa Marija roža devica: Jezus dete moje, kako se ti bo godilo na sam veliki četvertek?
Ljuba moja mati! kako se mi bo godilo na sam veliki četvertek: Jaz bom za mizo s svojimi dvanajsti jogri sedel in bomo velikonočno jag-nje večerjali. V roke bom vzel rumeni kelih in merzlo vodo, da bom lepo jogram noge vmival, lepo od njih slovo jemal; bo še jeden med njimi, da me bo predal, da me bo za trideset srebernikov izdal, hudim grešnikom me bo v roke dal. — — Tam so ga popadli, tam so ga zvezali, so ga peljali pred Kajfeža, lam so pervokrat s železno rokavico ga vda-rili; so ga spet nazaj peljali od Kajfeža pred Pilatuža, pred deželskega oblastnika. Tam so ga zasramovali, dva in sedemred žlafernic (72 zaušnic) mu dali, k smerti Jezusa obsodili. Na glavo so mu ternjasto krono natiskovali. Krona je imela dva in sedemred ternov, da ga je bodla v nja svete lice, v nja svete možgani. Jezusove svete ušela, in Jezusove svete oči in svete ustice so vse zaplovali, pred nja na kolena pokleko-vali, nja zasramovali. Jezus je pa terpel za vse keršanstvo, za ves-olen svet, za vse verne duše v vicah.
Kako je barala Jezusa Marija roža devica: Jezus dete moje, kako se ti bo godilo na sam veliki petek?
Ljuba moja mati! kako se mi bo godilo na sam veliki petek: Hudi Judi me iz mesta Betlehema poženo. V vodi Jordanu je en hlod namočen ves prevertan in s svincam nalit in je tamo perpravlen, da ga bom moral jaz Jezus vleči na goro Kalvarijo. Hudi Judi pojdejo po mehkim, jaz pojdem po tverdim. — Kervavi pesek je plaval po nja leslnjah stopin j, še prej ko je Jezus pervlekel hlod na goro Kalvarijo. Jezus pervleče hlod na goro Kalvarijo, veržejo ga na skalo, da se strese skala in hlod nad njim. Kaj so še hudi Judi govorili, križ so mu naredili, k njemu so ga permerili, je bil za križ premajhen. K njemu so pa perslopili, na Ha ga potegnili, so Jezusu vse žilice pretergali, vse ude razklenili. Vun-kaj je pa tekla nedolžna rešnja kri, je perlekla skoz pet kervavih ran Jezusovih.
Kaj so še hudi Judi govorili: Gor in doli tekali, Žolč in jesih zlijali, Mecesnovo gobo napojo, Jo na terst nateknejo; Dajo piti na križ Jezusu. Jezus pokusi niajhcno, Stresel se je rameno, Stresla se je zemlja in nebo, Človeku duša in telo. Sonce in luna je vmerknila, Zvezdice z neba padajo, Tekoče vode ne tečo, Ribice v ^odi ne plavajo, Tičice v lufti ne letajo, Silne skale pokajo, Nebeški troni skleplejo, Kerščeni zvoni ne zvono.
To je bilo od šeste ure do devete ure. Naš Jezus Kristus tako martro terpi. Jezus je pa lerpel za vsekeršanstvo, za ves-olen svet, za vse verne duše v vicah.
Kako je barala Jezusa Marija, roža devica: Jezus dete moje, kako se ti bo godilo na samo veliko suboto?
Ljuba moja mati! kako se mi bo godilo na samo veliko saboto: Ta-daj me bojo že iz križa sneli, me bojo pokopali devet komolcov globoko, devet komolcov široko. Vunkaj iz mojega groba bo pa raslo jedno pšenično zerno, spreljuba rumena pšeničica. Oblate bojo ž nje delali, mešniki je bojo vživhdi, ž nje se bo spremenilo spreljubo sveto rešnje telo, da bo vsem ljudem k trošli in k pomoči vsem vernim dušam v vicah.
Kako je barala Jezusa Marija roža devica: Jezus dete moje, kako jse ti bo godilo na samo veliko nedelo ?
Ljuba moja mati! kako se mi bo godilo na samo veliko nedelo: Jez Jezus bom že veselo od smerti vstal, pojdem pred čem pekel. Od začetka že duše pred peklam klečo, se moje martre veselo, na mojo martro težko čakajo, da bi peršel, da bi jih rešil. Z pred černa pekla jih popeljem k očetu nebeškomu.
Jezus dete moje, kaj boš temu človeku dal, ki bo lo molitvo pože-bral, Jezusovo lerplenje premišljeval?
Jaz čem mu dati rešit duše tri:
Očino, materno in sam svojo,
Tri dni pred smertjo zboleti,
Tri angelce k njemu poslati
In sam k njemu pojdem ,
Zlato krono mu pernesem,
Seboj ga popelem v sveti raj. Amen.
Pesniško opisanje vnebovzetja device Marije imenovano od naroda: Zlata češčena si Marija. Tam stoji 'no lepo ravno polje', Lepo ravno polje žeguano. Na polji lepa bela cerkov S rumeno svečo opasena,
S belo kafro pobelena,
S žegnanim kadilam pokajena,
S žegnanim kropilam pokroplena.
Notre so oltarji trije,
Jeden zlat, jeden srebern,
Treči je pozlačen.
Per prednjim oltarji
Sveti Janez sveto meso bere,
Sveti Peter mu pa streže,
Sveta mati božja za njim kleco,
Sveti roženkranc molo,
V svete nebese ga ofrujejo.
Vslišali so jo sam vsmileni Jezus.
Vsmileni Jezus pošlejo angela Gabriela:
Pojdi na černo zemljo v belo cerkov,
Poneseš mojej materi lepe pošte,
Kada bi hteli moja mati v nebo jiti.
Kaj pa je rekel angel Gabriel 1
Jaz na černo zemljo dol ne grem,
So masa hudi ljudi, hudi neverniki,
Bi mi pisano perjiče posterli.
Kaj pa je rekel vsmileni Jezus ?
Al na černo zemljo dol ne greš,
Tadaj božjo gnado pa zgubiš.
Kaj pa je rekel angel Gabriel:
Rajši k' božjo gnado pa zgubim,
Rajši na černo zemljo dol zletim.
Razdjal je svoje perute pisane,
Letel je dol na černo zemljo.
Marija so nazaj pogledali ,
Angela za seboj zagledali.
Marija so rekli: oj angel Gabriel!
Kaj si zano pošto mi pernesel1i
Kaj je rekel angel Gabriel ?
Pernesel sem vam take pošte:
Kada bi hteli Marija v nebo jiti,
Al v jutro bil o poldne, bil o polnoči?
Kaj so rekli Marija roža devica:
Kader je božja volja, je tudi moja.
Pa to ga pustim barati in prositi,
Da bi mi tri dni odloga dal,
Da bi si tenko srajščico strila,
Da bi mi ne bla prekratka bil predolga ,
Da bi mi bla ravno prav.
Se več ga neham barati in prositi,
Da bi mi poslal kadilo pa kropilo,
Da bi se mogla pokaditi, pokropiti,
Prav k smerti se perpraviti.
Se več ga neham barati in prositi,
Da bi na poslednjo uro
Hudega satana ne nai mi videti.
Angel Gabriel je šel v svete nebese. Kaj je rekel vsmileni Jezus'« Oj Angel Gabriel, kaj si pern esel zane Od moje ljube matere? Jaz sem vam pernesel take pošte Da nehajo vas barali in prositi, Da bi jim tri dni odloga dali Da bi si kratko srajščico strili, Da bi jim ne bla prekratka bil predolga Da bi jim bla ravno prav. Se več nehajo vas barati in prositi, Da bi jiin poslali kadilo pe. kropilo, Da bi se mogli pokaditi, pokropiti, Prav k sinerti s perpravili. Se več nehajo vas barati in prositi, Da bi na poslednjo uro Hudega satana ne nali jim viditi. Kaj je rekel vsmileni Jesus: Vsaki človek ga mora videti, Kteri na černej zemlji vmerje, Pa tudi oni ga bojo videli, Pa le v podobi meniha belega. Vsmileni Jezus je pa vzel Lepo trobento sreberno, Pa lepo je zatrobental ž njo Na samo veliko gospojnico. Slišalo se je po vsem nebeškim raji. Prišlo je devet korov angelov. Vsmileni Jezus je rekel jim: Vzemite jedni zlate, jedni sreberne, Jedni medene trobente, Jedni vžagajte rumene sveče, Pojdemo na černo zemljo Po mojo ljubo mater. Prišli so vsi nebeški angeli, So vzeli Marijo s dušo in s telesam, So poklukali na čern pekel (vice) So znajšli se v srede pekla, Tam so videli satana hudega, Pa le v podobi meniha belega. Kaj so rekli Marija roža devica: Gori, gori vse verne duše, Pojdte s menoj v svete nebese, Primite se moje nove srajščice, Kar se mene ne more prijeti, Primite se jedna druge, Pa pojdemo v svete nebese. Vse duše so gori vshajale, Samo tri so notre ostajale, Še tiste so močno zdihvale in jokale. Kaj je tistim trem dušam blo ?
Jedna je boter s botro grešila, Jedna je družje vmorila, Jedna je na biagu obupala. Kaj ja rekel vsmileni Jezus: Tote duše se še majo troštati, Le tota,ki je na blagu obupala, Tota ne bo več Boga vidita.
V	pervi angelski kor so postavili Marijo rožo devico.
Le še više, le še više mojo mater, Oni so še veči časti in hvale vredni.
V	drugi angelski kor so postavili Marijo rožo devico.
Le še više, le še više mojo mater, Oni so še veči časti in hvale vredni.
V	treči angelski kor so postavili Marijo rožo devico.
Le še više mojo mater,
Oni so še veči časti in hvale vredni.
V	čveterti angelski kor so postavili Marijo rožo devico.
Le še više, le še više mojo mater, Oni so še veči časti in hvale vredni.
V	peti angelski kor so postavili Marijo rožo devico.
Le še više, le še više mojo mater, Oni so še veči časti in hvale vredni.
V	šesti angelski kor so postavili Marijo rožo devico.
Le še više, le še više mojo mater, Oni so še veči časti in hvale vredni.
V	sedmi angelski kor so postavili Marijo rožo devico.
Le še više, le še više mojo mater, Oni so še veči časti in hvale vredni.
V	osmi angelski kor so postavili Marijo rožo devico.
Le še više, le še više mojo mater, Oni so še veči časti in hvale vredni.
V	deveti angelski kor so postavili Marijo rožo devico.
Tukaj bote prebivali moja mati, Posadil vas bom v naj visi angelski kor K svetej, visokej , bogatej trojici, Ne bote pili, ne bote jedli, Bote vendar vsolej dobro meli, Večnega Boga gledali. Moj sin kaj mi boš Iona dal, Ki sem tolko duš iz vic perpelala, Sen tvoje svete nebese napolnila? Jaz vam bom dal vsih listih duše,
Ki so po gorah pobiti, V vodah potopleni,
Oj moj sin, kaj boš temu človeku dal,
Ki bode toto molitvico molil
Vsako sredo, vsako suboto,
Vsako nedelo jutro ?
Jaz čem mu dati rešit duše tri,
Očino, materno, sam svojo,
Tri dni pred smertjo zboleli,
Tri angelce k njemu poslati
In sam k njemu pojdem,
Zlato krono mu pernesem,
Seboj ga popelem v sveti raj. Amen.
Zmes*
V e s e 1 i c e. Zadnji ukaz ministerstva pravice, da se imajo pri sodnijah na Kranjskem i Koroškem zapisniki s Slovenci tudi le samo u nemškem jeziku voditi, je gotovo vse Slovence s veliko žalostjo napolnil. Da žalostna serca naših Slovencev malo potolažimo i razveselimo, tukaj nektere vesele novice iz Koroškega podamo:
Tote dni je bil šolski svetovavec i gimnazialni inšpektar iz Gradca, g. Dr. Klemann pri nas u Celovcu, da se prepriča, kako se na tukajš-nem gimnaziju po novih postavah uči. Čudom se je čudil slišati, da slovenski jezik za rodjene Slovence ni obligatni predmet; na mestu je rekel, da to mora biti.
Od dne do dne se bolj razširja med našimi bogoslovci i dijaci pravi domorodni duh. Slovezno so pervi spet letos njih družtvo začeli. S krepkimi besedami je g. Ferčnik zbrane ude nagovoril, ter jim potrebo popolnega znanja materinskega jezika razložil. Cez 50 bogoslovcev je k družtvu pristopilo. Njihova knjižnica šteje že čez 500 knjig. Slava jim!
Pa tudi naši latinski dijaci niso v domoljubju zaostali Pridno se vadijo v govoru i pisanju v šoli i doma. Tudi ti si napravljajo svojo knjižnico. Imajo že čez 80 knjig vsih slavenskih narečij nakupljenih. Kar je pa posebne hvale i posnemanja vredno je to, da imajo že drngo leto svoj lasten list »Slavijo" imenovanega, v kterega prav marljivo dopisujejo. Naj marljiviši so: Fric, Hobel, Bal. Janežič, Majciger i Štefan. Podamo tu od poslednjega jedno pesmico za pokus.
Ne išči pokoja!
Sad je vreme , sad je ora , Brat jo draga, bratjo mila! Svat m svoga ginut mora Tako peva slavska Vila.
Sundečid.
Sladki pokoj! jaz te iščem v samoti, Sladki pokoj! jaz te iščem ponoči, Sladki pokoj! jaz te iščem povsot; Kader temna okolica že spi; Vendar ne najdem te v temnej pustoti, Vendar lud' tukaj mi nisi nazoči; — Kaži, moj ljubček! kje k tebi je pot? Kaži mi, kteri pot k tebi deržif
Sladki pokoj! jaz te iščem pod lipo; Lipa prostira zdaj krilica svoja, Vendar sužnosti slaveoske spomin Reci sledeče na znanje mi da: Hudi nemir mi u serce usipa; — »Hrabri Slavjan izdaj ne išči pokoja: Kaži, kje najde slavjanski te sin'! Mir in pokoj beži slavska serca." »Vedi, Slavjan! zdaj ni čas za počivat', Zdaj mora bditi slavjansko serce, Braniti Slavo, za njo se borivat', To mn osoda prisodila je !" —	J. S!e'a .
Uradniki se bodo tudi slovenske slovnice poprijeli. 12 se je jih že oglasilo, ki bi se radi slovensko učili. Bodemo g. Dr. Burgerja, vodja latinskih šol, naprosili, da nam za te navk kako sobo u gimnaziju od loči. Ko so na večer vse prazne, ni dvomiti, da bode to dovoljeno. Kaže se, da bode prišlo veliko poslušavcov. Da bi le Navratilova slovnica skoraj na svitlo prišla!
G. fajmošter pod Ljubelam, znani domorodec Andrej Milar, je novo slovensko šolo na noge spravil i jo ravno začel. Slava i hvala mu za tako imenitno delo, hvala tudi tamošnjemu fužinarju, g. Albertu Špies-u, kije k toinu tudi mnogo pripomagal; slava i čest celej fari, ki tako lepo pokaže, da svoje predpostavlene posluša, ino spozna kaj k njenej sreči služi.
Kar še v Celovcu nikolj nismo videli, smo doživeli: na novem tergu se done« blisketa s lo ve nsk i nad p is! Tukajšni knjigokupec Janez Leon ima vse sorte slovenskih bukev na prodaj, posebno tudi c. k. bukve za slovenske šole. Za to je nad durmi svoje prodaj^iče s zlatimi pismeni tole nal zapisati: »Prodajnica c. k. šolskih bukev." Slovence mora to v serce razveseliti, da tudi njih jezik kej začne veljati, i k' česti pride ; nekteriin je pa te slovenski nadpis hud tern v peti. Slovenci učite se od Neincov svoj jezik spoštovati!
Vsi slovenski pripravniki (^laparanSiJn), kterih je sedem, i tudi šest rojenih Nemcev se tukaj vsak teden dve uri u slovenskem jeziku uči; i sliši se, da so prav pridni i prav lepo napredujejo. Tako je prav; saj bo to enbart njih sreča!
Občno hvaljene Teržaške šolske knjige se tako kupujejo, da skoraj zmenjkujejo. Vsaki učitelj, ki je začel slovenske otroke slovensko učili, se ne more dosti začuditi, kako hitro i lehko se otroci sedaj učijo. Gospodi učeniki! spoznajte svojo i svojih učencev slavo i srečo!
S početkom tega mesca se začaejo tiskati: »Zvezdice" od Rado-slava Razlaga, posvečene mlndeži jugoslavenskej. Obsegle bojo kakih 6 pol. Namera spisatelja je: probuditi v sercih slavenske mladine čut domo-rodno i jo uzplamtiti, da se razširi po prostranej našej,domovini uzajem-nost, da se počne ozirali na slavne svoje bratre v Ceskej, da se bolje zaznade s vsimi granami našega kolena. — Ravno od tega spisatelja imamo tudi pričakovati: Slovensko - nemške razgovore s kratkim pregledom slovnice i s malim pismarjem. Slava mu i blagor narodu, kteri ima takove mladenče!
S m e š n i c e.
Učitelj je nekega učenca u šoli prav dobro omahal. Učenec črez to doma toži. Oče učencu dajo jeden rajni« rekoč; to daj učitelju za to,
ker te ojstro kaznuje, kedar zaslužiš. »Preljubi oče! pravi učenec, če bo temu taka, bodcm jaz hrom, vi pa berač.
Neki pijanec se prav dobro nalije tako, da po noči na cesti obleži. Na' vesi začne ravno goreti, ter plat zvonu biti. Pijanec še napol zmeden sliši plat zvona biti, ter misleč, da ura bije, začne šteti. Šteje i šteje; našteje dvanajst, petnajst, dvajsli: »Nazapomajte! zakliče, kaj bo, kaj'? tako pozdi še nikolj ni blo!"
»Koliko jezikov govori vaša ljuba žena", vpraša nekdo svojega prijatelja? Ves oplašen ti odgovori: »Bog prenesi, da bi moja žena več jezikov govorila; jaz imam na jednem več ko dosti."
Povabilo na narocbo.
o
današnjim listom je dokončala »slovenska beela" pervi tečaj svojega obstanka. Serčno se še enkrat zahvali vsim svojim podpornikom!
Prihodnje leto bode »bčela" „dvakrat v mescu, 1. in 15., izhajala in vselej saj celo polo donašala Ce se pa toliko naročnikov oglasi, da se bojo vsaki mesec tri pole tiskali mogle, jo bomo trikrat v mescu izdajali.
Slovenska bčela velja: za celo leto . . 2 gld. 24 kr. sr. za pol leta . . 1 gld. 12 kr. sr.
in po pošti prejemana: za celo leto . . 3 gld. — kr. sr. za pol leta . . 1 gld. 30 kr. sr.
Cetvertletna naročila se bojo le tedaj prejemale, če več gospodov vkupej naročnino pošle. Opomnili je vendar treba, da c. k. pošle po sedajnih postavah liste s naročivnim denarjem ne bojo več plačila proste razpošiljale; zatorej poprosimo vse častite gospode naročnike, tega ne pozabiti in vsaki list, kader ga na pošto dajo, franhirati. franki-r.iuilt naročil ne borno mogli prejemati.—-Zviinajna oblika bčele bode tudi vprihodnje jednaka ostala; le samo veče pismena (čerke) bomo s manjimi , očesu priličnejšimi preineuili. Kar pa znolrajni zapopadek bčele vtiče, si bomo prizadjali, da bode prihodnje leto več lepoznanskih (belletrističnih) kakor tako rekoč znanstvenih sostavkov donašala, s čemur posebno našemu krasnemu spolu in sploh našej mladini vstreči mislimo.
Sicer pa naj bode bčela združiven list za vse slovenske pisatelje, ktere še enkrat serčno povabimo in poprosimo, nas v našem domorodneni pod vzetju po mogočosti podpirati. Iz serca radi bomo Vam bčelo, če majhnega daru ne zaveržete, brez vsega plačila pošiljali.
Na koncu pa g. naročnike še poprosimo, se s svojimi naročili pospešili in nam tudi svoje misli in vošila zastran bčele na znanje dati.
Vred. in Založn.
Pridjan je glavni list, pregled zaderžaja in imenik naših rodoljubnih podpornikov in prejemnikov slov bčele Naj se zve, kje da so pravi rodoljubi!
Odgovorni izdatelj in tiskar: Ferd. žl. Kleinmajr.
7.	Krajo- in potopise;
8.	Književni pregled, v kterem se bojo važniše knjige
Jugoslavenov naznanovale in maličkaj pretresle. Zatorej povabimo vse jiigoslavenske pisatelje in knjigarje, nam svoja dela in svoje tiskopise pošiljati, ako žele, da jih tako občinstvu naznanimo. Dodati se ima tudi cena vsaktere knjige in mesto, kje da se dobi.
9.	V „Zmesu" bode prinašala smešnice, prislovice, zasta-
vice in vse druge manjše slovstvene članke za poduk in za kratek čas.
Ti sostavki bojo alj izvirni alj pa prestavljeni iz drugih, posebno slavenskih jezikov; vsi morajo vendar bolj od-raščenej mladini primerni biti.
„S 1 o v e n s k a b č e 1 a" velja
za pol leta . . 1 gld. 12 kr. sr. za četert leta . — 36 kr. sr.
in po pošti prejemaua
za pol leta . . 1 gld. 30 kr. sr. za četert leta . — 45 kr. sr.
Za vsako polletje bomo „bčeli" tudi zavitek, glavni list in pregled zaderžaja, na koncu leta pa tudi imenik naročnikov pridali.
Vsi dopisi zastran „bčele" se imajo na: „vredništvo ali založništvo slovenske bčele v Celovcu (Jtlagenfurt)" pošiljati. Za liste z naročivnim denarjem nič ni treba poštnine plačati, ako se zvunaj na zavitku pristavi: „Naročnina OPianumerattonšflelD) za slov. bčelo."
Ravno tako se tudi za pritožbe nič ne plača, ako kdo tega lista redno ne dobiva. Naročila vsaka c. k. pošta prejema
In sedaj še enkrat povabimo in živo poprosimo vse gospode rodoljube, da nas v tem težkem delu podpirajo, in sklenemo svoje povabilo z besedami našega nevmerjočega. pesnika Koseski - ga.
Gani se! komur je mar zahvale prihodnega vnuka, Gani sekogar je sram zasmehovanja rodu; Ako boli vas ošabnih besed ostrupeno želo, Vam če slavenske kervi v sercu pretaka se žar, Z umom orožite se, ne bojte se znoja na čelu.

vm
K a z a 1 o.
F e » nt e.
Si ran
Darovanje ... 1 Svatov na pesem . . 30 Bernard vojvod Gorotanski
in Juta kraljevična češka . 33 Luna .... 65 Kazenj .... 92 Mlad nje rod nar dražji mi je 97 Dežela Indija . . . 121 Tožeče drevo . . .129 Večernica . . . „ 137
Smeri.....153
Sveti Jožef" . . .154 Žena porodnica . . .154 Rajska ptičica . . . 155 JNatora in človek . . 161 Moja doinoviaa . . .168 Tri device . . . 184 Zlati očenaš . . .184
P»ve«ti.
Verbško jezero pri Celovcu	2
Bela kača ...	4
Cerheniški brest . 6,	36
Sveta gora na Ceskem . 34,	66 Cesar v Jožef in kmetica
iz Suma ve . . .	61
Vitežtvo ilirsko . .	71
Arov in Zman . . 98,	130
Pripovedke zilske . .	122
Sveti Osvalt . .	122
Sprava v Cernigori . 138,	163
Zivotopimi.
Kara Gjordja Jernej Kopitar . Ivan Gundulič Simon Milutinovič Miha Andreaš
12
42 44
104
105
Znanstveni HORtathi.
Ilirski evangelistar v Francoskej ....
16
St ran
Aziatska starodavnost sla-
venskih ljudstev 17, 45, 116 Staroslavjansko veroslovje . 21 Omika in izobraženje Slovencev 23, 51, 71, 109, 170 Narodno pesništvo . . 28 Uvod k zemljopisu 83, 119,
148, .... 180 Bulgan ... 86, 107 Narodove pesni ... 89 Sole na deželi morajo slovenske biti . . .140 K aj je in alj je nam potreben tesnopis . . .120 Posip Dobrača . . .169 Nekaj od belih žen i. . 182
Književni pregled.
Naravoslovje ali Fizika Obuka malenih ili kalehetika Slovnica za Slovence ; Vedež. Časopis za šolsko mladost .... Bogočastje sv. katolške cerkve Čitanka za pučke učionice Slovenski koledar za leto 1851 .... Živinozdravilstvo
1, m e tt.
Cvetlice ljubezni Nekaj zastran krojenja besed Dopis iz zlatne Prage 68, Narodni jezik
Smešnice . 95, 128, 160 Pšice .... Vseučilišče jugoslavensko . Pravi Slavjan • » • Na uspoinenu Lavosl. Kersnikove . Pastirski list . • > Neoskrunjenje, strast . Veselice .
315 31
60 93 123
155
156
32 62 126 95 191 95 125 128
157
158
159 190
\