Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ tekaj« * pondeljek, sredo io petek popoldne. Rokopisi se ae vračajo. S aredniätvom se more govoriti vank dan od li.—12. ure dopold. tetama lista: Celo teto (2 K Pol leta ...... 6 K Getsl leta 3 K Mesečno 1 K Posamezne številke 10 V. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Lnserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih osna* nilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 152. Maribor, dne 29. decembra 1911. Letnik III. V nedeljo na shode! Ljudstvo govori! Slovenski klub Štajerskega deželnega zbora, je imel v sredo dne 27. t. m. veleviažno gtejo. Sklep, ld ga je storil, smo priobčili že zadnjič. Poslanci Slovenskega kluba, to je: Slovenske (kmečke zveze, se pa v polni meri zavedajo odgovornosti, kj jo jim nalaga od ljudstva izkazano zaupanje; v resnih in odločilnih trenutkih se .vedno bbratčajo na, ljudstvo, na volilce. Ljudstvo jih je volilo, ljudstvo ima tudi pravico, določati smer njihove politike. Iz tega vzroka so enodušno sklenili, da gredo vprašat ljudstvo», kaj hoče in kako ukazuje, fias je kratek, vprašanje nujno in pereče, zato so se odločili, stopiti že prihodnjo nedeljo pred ljudstvo in izvjedeti njegojvo mnenje. Ljudsftvo jih je volilo, ljudstvo naj govori! Vi nedeljo dne 31. t. m. bodo zato po celem slovenskem iSta-jerju shdcM Slovenske kmečke Zveze, na katerih bodo govorili poslanci in drugi znani govorniki. (Zborovanja so vrše: Buče pri Kozjem, popoldne po (večernicah, govori dr. Jankovič; Sv. Florijan pri Doliču, popoldne, govori Pišek; Gorpja R a dj g o n a, bralna soba, po rani sv]eti J^T^ndXaT^p^ö^^Ö^^hi^^—p^^a'r'svr^ma^" govori dr, Leskovar; S Jurij v Slov. go r., pri Kranjcu, po rani sv. maši, govori Roškar; Mozirje, po večernicah, govori dr. Josip Ho.h-njee; Sv. Lovrenc na Drav. polju, Društveni dom, po rani sv. maši, govori Ozmec; Ljutomer, gostilna Sever, po rani sveti ma^i, ,gO(vori Kemperle; Sv, Peter v Savinjski dolini, Društveni dom, po večernicah, govori Tjerglav; P o 1 j č a| n e, gostilna Svetlin, po večernicah, govori Novak; Šmartno pri V,elenju, Drušitvieni dom, po večernicah, govori dr. 'Verstovšek; Ribnica na Pohorju, po večernicah, govori Pr. Žebot: Sv. Tomaž pri Ormožu, pri Calu, po repi sveti maši, govori Meško. Za prihodnji praznik in nedeljo so že naznanjeni naslednji shodi: S t. 11 j v Slov. gor., na kraljevo, dne 6. januarja, Slovenski dom, po rani sveti maši, govori odbornik Robič; Rajhenburg ob Savi, na kraljevo, dne G. januarja, Društveni dom, govorita dr. Jankpvič in dr. Benkovič; Laško, dne 7. januarja, v pivnici, govori dr. Benkovič. Komur je na srcu usoda zelenega Spodnjega Štajerja, kdor Čuti v sebi ponos zavednega in značajnega Slovenca, kpor noče biti igrača v 'rokah o-holega tujca, kdor samozavesitno misli in ima nekaj moške časti, bo šel in na naših shodih odločno povedal svoje mnenje. Časi so resni, 'dnevi odločilni, sšmo s pogiumom in nevstraSenostjo si lahko priborima ugled nasprotnikov, lahko povemo širnemu svetu, kaj smo in kaj hočemo. -----Vsi „il£l shodal-_ V boj za staro pravdo! Za naše časopisje*^ Prvi teden novega leta bodi posvečen našemu časopisju Vsak naš somišljenik mora biti naročen na enega izmed naših listov, bodisi „Stražo“, „Slovenski Gospodar“ ali „Naš Dom“. Vsak naš somišljenik mora priboriti v teh dneh vsaj enega naročnika za naše liste. Časopisje je sedma velesila, je najvažnejši narodni, gospodarski in kulturni iaktor, ono dela innogokje javno mnenje, napravlja ljudi duševno odvisne, jih zavaja na kriva pota in jih tira, v nesrečo, Že le prevečkrat se sliši samostojnega mislečega človeka nevredno trditev, ta in ta. brezbožni list je bil njegov evangelij, ali drugače povedano: ta in ta list je bil njegov duševni jerob. Je to sramotno za vsakega posameznika, sramota za prosvitljeno 20, stoletje. Toda resnica je. In s tem moramo računati. Slabo časopisje je skvarilo že nebroj ljudi, je otrovalo marsikatero plast človeške družbe, izpodkopalo tla mnogi pošteni stranki in povzročilo zelo mnogo gorja, Dolžnost nas vseh zato je, da zatiramo slabo Časopisje in skrbimo, da se naši pošteni slovenski listi vdomacijo v vsaki hiši. Brez dobrega, vplivnega in razširjenega Časopisja so trajni vspehi naši ji političnih strank nemogoči, izključeni. Brez ovinkov se n, pr. priznava, da je propad nemških krščanskih socialcev pri zadnjih volitvah v prvi vrsti povzročilo Časopisje. Židovsko, bodisi buržoazijeno, bodisi socialno-demokraticno časopisje, mogočno in silno, kršČansko-socialno v povojih, in rezultat ni izostal. Brez krepkega, političnega časopisja ni krepkih političnih strank! Iz tega priprostega vzroka smo tudi združili nedeljska zborovanja za agitacijo za naše liste. Prihodnja nedelja, bo velevažna za razvoj naše deželne p.olitike, naj bo tudi mejnik v razvoju našega časnikarstva. Zlasti za našo „S t r a ž o“ hitite v nedeljo in prihodnji teden vsi na delo. Razposlali bomo v svrlio lažje agitacije nabiralne pole, in vsakdo, ki mu je pri srcu prospeh našega ljudstva, naj se potrudi za najumestnejše novoletno darilo, naj dopošlje ,.,S t r a -ž i“ nabiralno polo, izpolnjeno z novimi naročniki. „Straža“ je sicer neodvisno glasilo, toda stoji radi svojega programa v najstrožji bližini naše V, L. S. Sveta dolžnost vsakega somišljenika V. L. S. je, da skrbi, da bo „Straža“ kot zagovornica in pospeševateljica 'idej V, L. S., te najodličnejše slovenske politične združitve, najodličnejše slovensko politično glasilo, „Straža“ je najneustrašenejši varuh obmejnih Slovencev, zato ne sme manjkati „Straža“ v nobeni, za obmejne Slovence vneti hiši. „Straža“ je bila vedno odločna in brezobzirna braniteljica vseh naših narodnih', gospodarskih, kulturnih zahjtev, zato mora biti na „Stražo“ naročen vsak, ki mu je mar naš narodni obstoj. Ljubezen za ljubezen, zvestoba za zvestobo. PODLISTEK. Salapenci pa kosa. (Prekpiiirska narodna.) Bilo je to v listom časi, gda so šče ha S-ajla-penskom nej poznali kose. Priveo je eden tihinec pa je najŠeo štiri Sala-pence na ednoj senožati, ka so s šilom travo smicali, pa jo tak trgali dni. TJihinec se je torni jako sme-jao pa je pitao: — Pa šče vi nemate takše Štori, ka bi to ž njov lejko edno minoto 'dolspravili, ka, 'zdaj eden dan mate dolspraivlati ? Salapenci so odgovorili: — Ja, ge bi pa mi meli takše štor, dm smo ie ŠČe nanč nigdar vidli nej. Tihinec njim nato pravi: — No, gda jez driigoč fc vam pridem, vam prinesem z nagega orsaga edno takšo šker, ka ž njov edno minoto več opravite, kak zdaj eden den, Salapenci so ga pa prosili: — No, prinesi nam ti taikšo Štor, mi ti damo, kelko boš za njo proso. Gda de tihinec driigoč nezaj prišeo, je prine-s!eo koso, pa jo je gornapravo, Eak ži kosa mora biti. Prle klak jo je. z rok dao, je trikrat vrezao ž njov. Salapencom se (to dobro vidio, kak dosta, ta. šker ed-nok vreže, pa so pravili: — To šker pa mi kupimo, či de najs ravno 100 ranški stala. Pitali so zato tihinea: — Ka pa te ščeš za njo meti? Tihinec je odgovoro: , -r Ka mi z dobre vole za njo date. Vej mi že znankar telko date za njo, ka nebom kvaren. Salapenci pa, da so štirje bili1, so tak navrgli, ka je (vsaki dao 25 ranški, k!a je tihinec vse vküp 100 ranški dobo za koso. Gda je tihinec dobo pteneze, se je paščo tanod- net. Straj je bio najmre, ce bi si ’Saiapenci kaj odmislili, pa bi njemi koso nezaj vrgli. Salapenci šopa kosili do podneva, p(a se njim je jako dobro vidio, kak dosta so nakosili. Gda je podne minolo, pa so Salapenci lačni postali, so se spravili, ka so šli domo jest. Tje so pa nej znali, kak bi nesli koso domo. Nazadnje so si dogučali: Štirje jo mamo, pa jo štirje moremo nesti! Stopila sta; zato dva štric p*ia sta si koso prek pa pleČaj djala, tak ka je (kosišče naprej bilo obrnjeno; oviva dva sta si pa naprej kosišče na rame djala, tak ka sta vsaki za eden (münteo držal,af, pa so jo tak nesli domo. Te sc» pp* prišli do ednoga jarka, ge tje trbelo prek skočiti. Tan sta tiva zadnjiVa čakala, ka bi prle prednjiva skočila prek. Tleva; sta (resen skočila pa sta koso tak cuknola, ka je zadnjima glave krej odrezala pa, te njima na pete spadnola. Gda sta prednjiva to vidla, ka je kosa zadnjima, glave krej odrezala, sta se tak prestrašila, ka sta jo to, lüöila, pa sta te bežala domo pravit, ka je to za stvar, kanjim jo dva kosca skončala. Salapenci so nato vsi šli gledat, či je to istina. Gda so vidli, ka sta kosca poleg jarka brezi glav ležala., so se tak zbojali kose, k,a je nieden nej vüpav iti k njoj. Pravili so eden proti bvomi: — To pa li nevarna stvar more biti, ka ona človeki glavo krej odjej! NazaCdnje so si dogučali, ka si naberejo kamenje, pa do jo lak dugo liičali, ko jo morejo bujti. Te so jo pa rosan tak dugo liičali, ka so jo dol s kosišča zbili. Gda je kosa dol s kosišča spadnola, pa je šte-ri SalapOnec v njo kamen poginao, je vseli jako ŠČrepkala., Salapenci so zdaj mislili, ka se kosa kre-ga ž njimi, pa so jo tembole začali liičati. Te so jo pa tak clugp liičali, ka so se že vse navolili. Nazadnje so sprevidli, ka jo z bičanjem straj ne zemejo, zato so si dogučali, ka jo na grma-či žežgejo. Napravili so zato grmačo pa so prnesli na ed-nom drogi takše. klešče, kak edni m^jo, gda svinje klat. S temi kllešči so prijali koso pa so jo’vlekli prti grmači. Gda so jo vlekli prek po kakšem kamli, se je ona vseli „skpegala“ ž njimi. — Cekaj, vej ti mi že napravimo! — so pravili nato Salapenci. Gda so jo privlekli do grmače, so jo v ogen vrgli, pa te gledali, ka de kosa v ognji delala. Kosa se je pa v ognji ožarila^ Gda Salapenci zapazijo, ka 'je kosa žereča, so» si začeli gučati: —■ Ja» vej je mi z ognjom nikaj straj ne vze-memo, ka (j© šče Čiduže lepša. Najboše bi bilo, či bi jo v stiidenec vrgli. Prijali so jo zato driigoč s tistimi klešči pa so jo nesli k studenci. Tam so jo notri vrgli, pa da je šče žereča bila, je scvilila, gda je v vođo spaldnela^ Salapenci so pa nato z veseljem pravili: — 'Aha, zdaj smo jo zapravili, zdaj! Nahali so jo v studenci tri dni, pa so si te za-cali gučati: — Ja, to nede dobro, (či die ta stvar tak dugo notri, ka se nam voda skvari! T© so Šli k studenci, p,a so ednoga Salapenca po voži botri puščali, ka bi jo vö jenjao. Kosa pa, da je na peti žmetneša, je s tistim talom bila dolobr-njena, s špicom pa vujška. Zgodilo se je zato, ka je kosa bodnola SalapenČara, gjpa so ga ovi notri pustili. Salapenčar je za (toga vola jako zaöao jörjati v stüdjenoi. Gvi so pa nato od veljtoga straha, ka je Šče kosa itak živa, začali studenec dol zakapati, pa so tole SaJapep'čara, Ika je v studenci bio, s kosov vred živoga zakopali. Zapisao Stevan Kiihar.. ..Straža“ ljubi slovensko ljudstvo, ona mu je zvesta in skrbna svetovalka in sobojevnica, zato ljubite jo tudi vi, pošteni Slovenci, bodite ji zvesti in poskrbite, da se bodo vrste njenih zvestih naročnikov pomnožile na stotine. „Straža“, to bodi d e v i z a i n program nedeljskih shodov; in celega prihodnjega tedna. Novo leto! Zopet stojiino ob koncu leta. Todb. ni časa, da bi ustavili korak ih globoko-desno delali bilanco. 0-krog nas valovi razburkano ivalovje in vsako brezdelno razmišljanje bi bilo tratenje časa in energije. Kratek, poslovilen pogled nazaj na minulo leto in potem korajžno planimo v valovje in jhajd v nove viharje, v nove boje! Leto 1911 pomenja aaj naš list, za, stranko, katero kot prijatelji podpiramo, ‘leto (velikih bojev, a lepih vspehov. Ne bomo naštevali, kaj smo vsje dosegli, ne bomo se spuščali v malenfkostno pretehtavanje, temveč recimo samo: Krepko Šmo se bojevali in srečno končali leto. Vsepovsod: na narodnem, političnem, gospodarskem in socialnem polju vadimo eladove svojega dela. Ne bomo se opajali s pogledi na nje, ne bomo si zapeli himne, temveč naša parola je: mi gremo naprej! Bilo, kar je bilo, se zgodilo in vresničilo, toda mi stopamo dalje s skušnjami, ki smo si jih pridobili. Ob spominih bomo živeli, ko bomo Stari, ko se naš duh ne bo hotel več drzno spuščati v vedre daljine in se bo vračal ter najrajši sameval pp izhojenih, dobro znanih potih. Sedaj smo pa še mladi in se nam hoče novih dogodkov, novih bojev, novih dni. Oboroženi z nepremakljivimi našimi nalčeli in izurjeni po onem, kar je za nami, stopama nevstrašeno v novo Mo. Že čutimo pred sabo šo z meglami zastrto široko polje novega dela, na naše uho že udarja zamolklo hrušč in Hrušč novih bojev, toda mi sle ne bojimo, Prepričani o poštenosti svojega borenja, v svesti si zmagovitosti svojih idej, zaupajoč v božjo pomoč, korakamo novemu letu nasprotij Čeprav. na|m bliski* (več drugih nemško-naciojialidli odličja jfakoiv. A Sklenilo se je tudi, dati kolikor mogoče malo podpor, Kakor se zdi, bo to nemško-nacionaino 'delavsko društvo o’d sedaj životarilo samo radi tega, da bodo prišli bogati Mariboržani dto svojega denafja. Za delavce tako društvo ne bo ppsebno priporočljivo. Za „Slov. Stražo“ je darovala gospa Elizabeta (Gtabrijan več tisoč obrabljenih znamk Jdot božično darilo. .Hvala lepa! Posnemajte! Gibanje ljudstva. Pri Sv. Magdaleni v 'Mariboru je bilo leta 1911 poročenih 102, rojenih 470 in umrlo jih je 5-50, iV. sv. katoliško cerkev je bilo sprejetih 61 oseb. Modrost mariborskih mestnih očetov. Kakor znano, so našji mestni očetje v predzadnji seji mestnega sveta odklonili predlog finančnega odseka za zvišanje stanarinskega vinarja odi 9% % na) 12%, pač pa so sprejeli predlog za zvišanje na 11%%l A hitro so se skesali. V zadnji seji so prejšnji sklep razveljavili in zvišali te doklade od '9%% na 12%. Za naš mestni svet značilna je'pa motivacija tega zvišanja. V njej iste zrcali 'vsa modrost naših mestnih očetov. Rekli so, da Če bi mestni svet ne zvišal teh doklad na 12% in bi jih pustil na 11%%, bi jih zvišali hišni posestniki sami in sicer radi okrogle številke na 12%, Nota bene, da 'do sedaj tudi nismo imeli okrogle Številke, (temveč 0%%. Kaj okroglost vsa napravi. Se za davke je idobra. 'Za poč’t. Celjske novice. Iz Celja. Pretečeni petek je uastal ogenj v tovarni Franca Pacehia.no v Celju, domači delavci so ga pa še pravočasno vdušili. Di*. Benkovičev shod, ki je bil naznanjen v „Slov, Gospodarju“ za nedeljo, dne 31. t. m., se radi raznih težkoe ne more vršiti. Vrtni salon hotela „Beli vol“ imajo sedaj Orli, ki so na tečaju, in radi telovadbe se ga ne more odstopiti. V Celju se je vršil dne 27. in 28. decembra t. i. tečaj za nadzorstvo in tajnike zadrug. Tečaja se je udeležilo lepo Število zadružnih funkcionarjev, Dar la su se članom nadzorstva navodila za poslovanje, sestavljali zaključki ter razpravljalo o raznih važnih zadružnih vprašanjih. Tečaj je vodil nadrevizor VI. Pušenjak» V Celju se vrši cel teden trajajoč tečaj za voditelje Orlov, katerega se udeležuje nad 40 mladeničev iz celega Sp. Stajerja, , Tečaj vodita načelnika ieločnik iz Ljubljane in Culk od Sv, Jurja ob Taboru. Udeleženci telovadijo v dveh oddelkih. Razun telovadbe se vrše predavanja v raznih organizatorič-nih vprašanjih. Tečaj se zaključi v nedeljo. Ptujske uovice, Čudne nazore ima ptujski okrajni zastop, ozir. odbor. Denarja jim bojda primahkluje, in kdo je tega kriv: (dr. Korošec! Zato pa morajo /plemenske bike kupovati po Zgornjem Štajerskem, mesto da bi jih kupili od naših domačih slovenskih kmetov. Ali jih dobijo mogoče na Zgornjem Štajerskem zastonj? Sicer pa itak vemo, da hočejo ha ta način pomagati svojim nemškim bratom. Slovenski kmetje in veleposestniki, ganite se malo! „Sloga“ se nam p!a res že smili. Ker je ‘popolnoma sama, se ji nekaj blodi, da bi morali naši listi kar drug od drugega prepisovati. Kar je v Straži“, to bi moral prinesti tudi „Slovenski Gospodar.“ No, pa vaša želja se media ne bo izpolnila, ker je za vsako številko „Slovenskega Gospodarja preveč otopisov. ) V okolici imamo poštnega pota, kateremu je skrajno neljubo, da prihaja toliko JSlovenskik Gospodarjev“ v naš okraj. Ce se gospqiu ne ljubi, naših listov pravočasno in brez vsakih neumnostnih o-pomh razdeljevati, mu svetujemo, naj svojo službo o-pusti. Kajti jvelikb jih je, ki bi raiđi opravljali ta posel, a ne pridejo k pošti, ker jih bazni ptujski' gospodje ne priporočajo. Danes Vam, gospod pismonoša, samo svetujemo, da lepo mirno in brez vsakega zbadapja prinašate naše liste! Trboveljske novice. Orel. Telovadni odsek Orel v Trbovljah vabi na Silvestrovo veselico, ki jo priredi v nedeljo, dne 31, decembra t. 1. v dvorani Društvenega Doma v Trbovljah, Spored: 1, „Težke ribe“, veseloigra v treh dejanjih. 2. (Prosta zabava s šaljivo pošto. Pri veselici svira godba, na lok. Začetek ob %4. uri popoldne. Vstopnina: sedeži I. vrste 1 K 20 vin., ostale vrste 80 vin., stojišče 40 vin., sedeži na galeriji 1 K. Ker je čisti dobiček namenjen Društvenemu Domu, se preplačila hvaležno sprejemajo. — Odbor. Širite Surovosti pri božičnici. Neke nepoznane, ne ravno trezne osebe, so se letos pri polnočnici v cork'd pri velikih vratih skrajno nedostojno obnašale. Posebno ge neka ženska je bila glasna s svojimi kletvicami. Verniki so se zgražali nad temi rogovileži. Neki moški je zunaj pred cerkvijo med sv. mašo glasno preklinjal čez duhovnika, ko je bila ravno pridiga, češ, da on ne more v cerkev. Kakor da bi bil duhovnik kriv, da je cerkev premajhna. Sicer je pa itak boljše, da razna pijana drujial ne pride v cerkev, ker potem le še druge vernike moti v molitvi. Ce človek tako nekoliko razmišlja, mora priti do prepričanja, da je pri nas v T.rbovlialf več ljudi, ki srn mo iz slabega namena pridejo do cerkve, a gredo potem v gositilne. Tovariš napadel tovariša. Na sveto noč je popivalo nekaj fantov celo noč v gostilni pri „Škratu“. Zjutraj ob 4. uri se je namenil A, Dernovšek, da bi Šel domov. Zunaj na cesti ga napade neki delavec Belaj iri mu zada z nožem Čez pas 20 cm dolgo, težko rano. Pravijo, da je Dernovšek ranjen tudi na notranjih organih in bo vsled tega težko okreval, Dernovšek in Belaj sta si bila vedno prijatelja. Belaj je baje namenil svoj zločinski čin nekemu drugemo delavcu, toda zgrešil je, ker je bil pijan in je bila noč precej temna, Stražnik je odvedel Belaja takoj v zar por, kjer bo iztreznil svojo pijanost. Koliko poštenih družin mora v Trbovljah zaradi majhnega zaslužka stradati. Drugi samski pa zopet ne vedo početi drugega z denarjem, kakor da popivajo. Zoper neizmerno pijančevanje bi se moralo nekaj storiti. Drugi kraji. St. Ilj v Slov. goricah, f 'Jožef Ferk. Danes v petek, dne 29, decembra opoldne, je nagloma umrl slovenski posestnik g. Jožef Ferk, p. d. Ciper. Rajni je bil cerkveni ključar, občinski odbornik Šentiljske občine, vnet obmejni rodoljub, starosta šentiljskih Slovencev, steber obmejnega slovenstva. Pogreb se vrši na starega leta dan, dne 31, decembra. Blagi rodoljub, neustrašeni branitelj slovenske meje, počivaj v miru! St. Ilj v Slov. goricah. Predstava „Na Marijinem Srcu“, ki jo igrajo dekleta Marijine družbe, se vrši v nedeljo, dne 7. januarja 1912 po večernicah. Domačini iz soseske, pridite! Vuzenica. Občinske volitve, proti katerim so rekurirali naši posilinemci, so potrjene. Naša nemškutarja je s tem za eno blamažo bogatejša. Pernice. .(Boj za obmejno občino Pernice.) Dne 23. t. m. so bile v Pernicah obč. volitve. V Časopisih de poprej o teh volitvah ni nič pisalo, ker je bila občina do sedaj v nemških rokah. Slovenski volilci so bili razen treh mož do zadnjega na volišču, Slovenci so zmagali vi I. razredu na cjeli črti, v II. razredu so pa zmagali posiTTnemci zUihim glasom večine, s samo nepoštenostjo in pritiskom. Slovenska pooblastila je predsednik volilnet komisije kar zavračal, rekoč, da slovensko pooblastilo ne velja; posilinemci so pa mož za moža volili s pooblastilom. Predsednik volilne komisije Krjstöfel je, hotel slovenske volilce kar z orožniki od volišča spraviti, pa ni šlo, ker se je orožnik sam 'prepričal, da so imeli vsi Slovenci volilno pravico, razun dveh mož. Sploh se je predsednik volilne komisije tako obnašal proti Slovencem, da so bili vsi slovenski volilci Razburjeni in bi bilo prišlo do hudega sppp?/da, ako bi ne bil orožnik navzoč. Posilinemci so smeli kar s tremi pooblastili voliti, Slovenci piti tz enim ne. Z eno besjedo rečeno: godilo se je tako, kakor da bi bili kjo na Tlurškem. Slovenci so se pritožili' proti volit-vi Iv II. razredu. Slovenski kmetje gremo navdušeno in s poštenostjo v boj zoper nagega sovražnika. Sedaj smo spoznali, da so mutski posilinemci najhujši nasprotniki slovenskih kmetov. Oni hočejo prusko Südmarko ustanoviti v Pernicah, samo da bi grabili iz slovenskih kmetov denar. A, dragi posilinemški Mihelni! Tiski časi so pri nas minulj, ko smo rodili nemČurje. In Veseli nas, da 'smo spoznaji svoje sovražnike. V kratkem se vidimo pri drugih volitvah in tedaj bomo še bolj natanko pogledali v oči našim sovražnikom. Da smo pa sedaj 'toliko dosegli, gre vsa čast in hvala prečastitemu gospodu župniku Hauptmanu in gospodu Gešmanu, veleposestniku, ki se je iako hrabro postavil v boj za slovenske pravice proti nemškim protestantom. >— Slovenski kmet. Iz Slov. Bistrice se nam piše: Zares nečuveno, vendar resnično je, kako naši ultragermani delajo vsenemško propagando. Pri božičnici, dne 23, dec. t. I., delile so se otrokom tudi knjižice: „Jahrbüchlein für die südmarkische Jugend 1911-1912,“ Na straneh 33 do 37 ne vsebuje ta knjižica ničesar drugega, kar kor že znano nemško širokoustenje in pa Ščuvanje proti Slovencem, za katere ne pozna boljšega izraza-kakor Welsche in Windische, Pisatelj teh vrstic se je menda učil zgodovine pri tisti Šolski klopi, kakor „slavnoznani zgodovinar“ dr. Wiestaler, kajti prav smelo trdi, da je vsa naša zemlja pravzaprav le nemška, ker so tukaj nekoč ob preseljevanju narodov hodili germanski pradedje, (Ljubljana da je bila nekdaj nemško mesto in po potresu 1. 1,898, je bila postavljena skoro le z nemškim denarjem. Da so prišli Nemci ob to deželo, je kriva nemška brezbrižnost, Ce je kupil kakšen Slovenec posestvo, se je nemštvo tolažilo, 'da ena lastovka Še ne napravi poletja. Toda teh lastovk je bilo vedno več, in tako so jemale marsikateremu ptičku, ki se je zvalil v gnezdu, hrano,) Nezaslišano, — Da takšne, na drugo narodnost Ščuvajoče brošure, delijo učitelji javne, od dežele plačane šole, je tem bolj, če še pomisli, da je na naši nemški šoli Čez polovico otrok slovenskih' štarišev, obsojati. Tako je zopet jasno dokazano, kako opravičeno je ogorčenje proti nemškim šolam na slovenski zemlji, ki ne vzgajajo otrok v ljubezni do stariščv in v avstrijskem domoljubju, kakor to zahtevajo c, kr. Šolske postave (par, 71 in par, 78), ampak drzno hujskajo nežno deco proti lastnim slovenskim starišem, ter jo napolnjujejo z mržnjo do vsega, kar je Bogu in cesarju zvestim narodom sveto. Vi nezavedni in za blagor slovenskih otrok malobrižni stališi, ali se vam v glavi že kaj svita? Slov. Bistrica. Občni zbor Katoliškega političnega društva v Slovenski Bistrici se je vršil, kakor smo kratko že javili, na Stefanovo v hotelu „Avstrija“ ob prav dobri udeležbi. Med splošnim navdušenjem, oziroma z veliko ogorčenostjo, so se razpravljala najbolj pereča dnevna vprašanja. G, poslanec Fr. Pišek je podal poljudno sliko o splošnem političnem položaju v državnem zboru, ter prav praktično razložil nekatere kmečke zadeve, zlasti glede nameravanega nakupa živine iz Češkega in radi cene sena, kar so vzeli zborovalci hvaležno na znanje. G. posl. Peter Novak pa prav po domače razloži pomen in nar men obstrukcije, ter vpraša pričujoče za mnenje, kako je poslancem K, Z. postopati v bodoče glede dež. dolgov, učiteljskih plač in splošnega nastopanja proti zapostavljanju Slovencev od strani deželnožborske večine. Posebno se je videlo, da ni med ljudstvom „popularna zadeva“ povišanje učiteljskih plač, kajti proti tej točki so se kmetje s prav posebno nevoljo izražali, (Klici: „Branite nas!“ pričajo dovolj jasno,) Živahnost in splošno zanimanje za naše narodne in gospodarske zadeve pričajo te-le resolucije, ki so se stavile od raznih oseb ter enoglasno z veliko navdušenostjo sprejele: 1. Zborovalci, zbrani na občnem zboru S, k. političnega društva v Slov, Bistrici dne 26. decembra 1911. ogorčeni protestirajo proti postopanju vlade glede okrajnega zastopa slovenjebistriškega, ki že čez leto dni deluje v popolnoma protipo-stavnem sestavu, ker so izstopile kmečke občine iz tega ter tudi nobena druga skupina ni več potnošte-vilna. Odločno obsojajo zborovalci, da se višja oblast nič rte zmeni za noben ugovor protipostavnega delovanja te^ korporacije ter izražajo mnenje, da občine niso dolžne, upoštevati odredb in predpisovanja davkov od strani oblasti, ki sama ne spoštuje nobene postave in pravičnosti. 2, Zborovalci izrekajo poslancem K. Z. popolno zaupanje ter jih pozivajo, da,vstra-jajo v obstrukciji, dokler nemška večina, v deželnem zboru ne. ugodi vsaj najvitalnejšim potrebam kmečkega ljudstva na Spodnjem Štajerskem. 3. Zborovalci ogorčeno protestirajo proti žaljenju slovenske narodnosti, kakoršno si je dovolil sodnik tukajšnje c, kr, okrajne sodnije g. dr. Rakovec Feliks s 'tem, da je svojemu uradniku g. Marku Rakušu prepovedal olovonoki-^a.ggovoi« a--&4ra u ka mi, ki so veŠČe nemškega jezika, in zahtevajo, da se zoper tega uradnika, do katerega , slovensko prebivalstvo radi njegovega sovraštva do slovenskega jezika ne more imeti zaupanja, uvede stroga preiskava. Pri tej priliki izražajo zborovalci svoje ogorčenje nad t.em, 'da uradniki te c. kr, sodnije uporabljajo v uradu očitno vžigalice nemškega bojnega društva Südmark, Čeprav jim je dobro znano, da je to društvo Slovencem skrajno sovražno, in že na škatljicah se nahajajoče revolucionarne barve žalijo ne le dobrega Slovenca, temveč tudi patriotičpi čut vsakega dobrega Avstrijca, ter zahtevajo, da se uradništvo te sodnije primerno pouči, da za naprej slovenskega prebivalstva ne bo na omenjeni način izzivalo. 4. Zborovalci vzamejo z o-gorčenjem na znanje poročilo o stanju volitev slovenjebistriškega, občinskega odbora, izrazijo svoje začudenje nad tem, da se pusti vladati enemu in istemu odboru že nad 7 let, dasiravno sme veljavno delovati le tri leta, in da se še sedaj, ko je po kazenski sodniji dokazano kršenje volilne svobode pri volitvah meseca novembra 1910, rešitev rekurza tako zavlačuje, ter zahtevajo, da se sedanji občinski odbor takoj odstavi in se vodstvo občinskih poslov poveri komisarju do pravomočne izvolitve novega odbora. 8, Zborovalci protestirajo z ozirom na to, da biva v mestu Slov, Bistrica polovica Slovencev in je okolica slovenska, proti temu, da ima c, kr. poštni urad v Slovenski Bistrici samo nemški napis, da rabi izključno nemške tiskovine in samonemški pečat, ter zahtevajo od c, kr. poštnega ravnateljstva v Gradcu, da se samonemški napis na c, kr, pošti v Slov. Bistrici zamenja z dvojezičnim ter da se uvedejo dvojezične tiskovine in dvojezični uradni pečat. 6. Zborovalci vzamejo z velikim ogprčenjem na znanj© sledeče: a.) Na nemški Šoli v Slov. Bistrici so se od tamošnjega učiteljstva otrokom delile zadnje dni neke brošure, pisane v strogo nemško-nacionalnem tonu, kjer se Slovence silno žali in ščuva proti njim, b) Učitelji nemške šole v Slov, Bistrici zahtevajo od otrok, da rabijo edino-le svinčnike v nemških barvah, c) Nadučitelj na okoliški 'šoli v Slov. Bistrici, kjer so sedaj izključno slovenski otroci, rabi ostentativno Südmarkine vžigalice ter pušča Škatljice z nemškimi barvami ležati no Šolski mizi, Ta dejstva silno žalijo narodni in pa-triotični čut otrok in štarišev in nasprotujejo par. 71 in par. 78 Šolskega zakona z dne 29. septembra 1905, Štev, 13,200, Zato zborovalci političnega društva slovenjebistriškega pozivajo c. kr, deželni šolski svet v Gradcu, da odločno nastopi proti tako izzivalnemu in nezakonitemu postopanju učiteljskega osobja ter proti istemu potrebno ukrene. St. Jurij ob juž. žel. , Naši, liberalci so imeli zopet enkrat priložnost, pokazati svojo pristno protiversko barvo. Na obrtno-nadaljevalni Šoli se Je vpeljalo eno uro veronauka, na teden, in sicer najbolj na< prizadevanje tržkega občinskega zastopstva; trg Šolo podpira z letnimi 200 K ter ima potemtakem precej zraven govoriti, Vesele se pa tega mojstri sami, Četudi vsled tega vajenec eno uro manj doma koristi, ker se zato ž njim lažje izhaja. Fantje, ki pridejo \b uk od različnih krajev, so včasih zelo zapuščeni in v verskih rečeh zelo malo poučeni; ta ura jim pride prav, da dobe najpotrebnejše znanje, ki jih usposobi tudi za vredni prejem svetih zakramentov. Zdaj vam pa pridejo liberalci ter se izrečejo, sami ne vedo, v čegavem imenu, zoper tisto uro. Eden, ki ga cela zadeva posebno nič ne briga, razun, če so mu morda rojenice naložile težavno in nehvaležno nalogo, v St, 'Juriju pobijati vedno bolj se dvigajočo glavo „klerikalnega zmaja“, si lasti celo oblasfc, govoriti „v imenu postave“, ko ugovarja veronaukovi uri. In vendar postava v njegovi ročni knjižici jasno govori, da se razun S obligatnih ur sme dodati Še katera več, ako se uvidi potrebo. Ta potreba se pri nas splošno uvideva v obrtniških krogih glede veronauka, in menda tudi drugod ne bo drugače. Sedaj je led prebit in tudi veronauk uveljavljen. Kjer so razmere takšne kakor tukaj, postavite se tudi za veronauk na obrtno-nadaljevalni šoli. Na Kranjskem je že splošno uveden, Tudi pri nas ne govori postava proti njemu. Sv. Trojica v Halozah. Tukajšnjemu Gospodarskemu in bralnemu društvu je podaril nekaj prav lepili knjig o. Lenart Vaupotič, mnogozaslužni župnik, i.a kar se mu izreka prisrčni: Bog plačaj! Sv. Peter v Sav. dolini. Odkar imajo pri nas občino v rokah pristaši Slov, kmečke zveze, se je v gospodarskem oziru v prid občanov mnogo storilo. Zgradili so se novi mostovi, napravili kanali in posule ceste, da seriako lažje vrši promet. Sploh se z mirno vestjo lahko konštatira,, da se ni prej v 20. letin toliko oskrbelo v prid občanov, kakor v zadnjih dveh letih. Liberalcem in nemškutarjem, ki so poprej gospodarili v občini, in niso nič storili, pa vse to ni dovolj, in napadajo župana ter celi odbor, češ, da se ne briga dovolj dosedanji odbor pod izjavo, «a ne vozi po nekih gotovih ulicah, da bi ceste popravljal, Leti cele koše psovk, kar je pri liberalcih sploh v navadi, samo z namenom, da bi se očrnilo naše može. Da bi se to posrečilo, sta se napotila dva liberalca od hiše do hiše ter sta beračila za podpise. Mnogo političnih kalinov sta vjela. Obrnila sta se tudi 'do naših pristašev, katerim sta neresnično pravila, da pobirata podpise za prošnjo, da se sprejme omenjeno cesto med okrajne. Torej, da se doseže namen in vzame komu ugled, se posluži liberalec tudi vsakega sredstva. Toda namen je popolnoma drug, in o tem bomo v prihodnje govorili. Za danes samo povemo, da takšno ravnanje nas ne bo spravilo izjira. Mi bomo tudi za naprej skrbeli kakor dosedaj, za gospodarsko povzdigo občine, in poskrbeli, da ne pride več oni madež na našo občino, katerega je dolgo let nosila. Ves trud liberalcev bo zaman. Sv. Peter v Sav. dolini. Gotoveljskemu županu, ki se trudi z raznimi podpisi za popravila naših občinskih cest, svetujemo, naj raje skrbi za ceste, ki spadajo v njegov delokrog. Kličemo mu samo, naj pogleda malo cesto proti Sv. 'Jederti, ki je v 'tako žalostnem stanju, da ne najdeš daleč na okrog enake. Enako bi svetovali tudi žalskemu županu, ki samo \idira naznanila (menda zato, ker najbrž ne ve, kje so naznanjene ceste), naj se pobriga za razne, v njegov delokrog spadajoče ceste in brvi, na katerih človek še življenja ni varen. Gospoda, pometajte najprvo pred svojimi pragi, potem iščite smeti pred našimi. c Polzela. V predzadnjem „Slovenskem Gospodarju“ smo stavili našim liberalčkom prav zanimiva vprašanja. Na ta nam niso nič odgovorili, ampak so obrnili pozornost hitro na drug predmet in so razlili svojo jezico nad g, Loparnikom, ker jim je pred sodnijo dokazal, da se ne' da kar tako pohrustati. Zelo jill jezi, ker mora ubogi Cizel toliko plačati. Zakaj se je pa dal siliti od F, in T. Sedaj mu naj le ta dva denar preskrbita. Ubogi „Nar, List“! Mi Polzelani te zelo pomilujemo, ker nimaš drugega gradiva, kakor da eno ip isto stvar petkrat pogrevaš. Liberalci, liberalci, kako vaš um peša, da ne morete s čim drugim napolniti strani „Nar. Lista“, Mi ti svetujemo, „dragi“ Špindler, pridi na Polzelo k našim liberalčkom, naj ti povedo tiste mične povestice o slavnoznani lepotici in šeneškem gozdu. Ali se pa potrudi v Mozirje, tam je v nekem kotu blizu vode mnogo literarnega blaga skritega o zanimivih ljubezenslcih aferah nekega tukajšnjega liberalčka, Evo ti gradiva! To bi bili romani za senzacijo, potern bi se duševno revni „Narodni List“ povzdignil, ljubi Špindler! Polzelani bi kar segali po njem, in bi ga tudi sami plačevali. Tako si jim pa zadnjo številko kar zastonj poslal. Ali se ti je morda od druge strani plačalo, ja naši srebrno-čisti liberalčki, ti imajo denar, Če ga pa nimajo, si., ga pa izposodijo, Čeprav na kak bolj čuden način. Ali mislite, da je to lepo in značajno, če kdo več let Časti omoženo žensko, ki je svojega moža napodila, ali pa ce se vlači več let po šeneškem gozdu, ali pa Če večkrat na pošti z denarjem manipulira, ali pa z zlatimi urami in svetlimi tolarji. Vse te „Čednosti“ so že doprinašali naši liberalčki, sedaj sq pa vsi kar naenkrat tako nedolžni, kot angelčki. In koliko anonimnih pisem in naznanil so dali pisati. Torej Lo-parnik, mi Polzelani Vas dobro poznamo in tudi verno, kaj je na tej stvari, in če se „Nar. List“ še stokrat zlaže, to našega mnenja nič ne predrugači. Pač pa smo že vsi siti nadutih' liberalcev! Ce prideš na Polzelo, gotovo dobiš nekoga na pošti, čeravno pismonoša dvakrat na dan na dom raznaša pošto, Fabriea-ni so delali že imenitne dovtipe, kaj zmiraj ta gospodek išče na pošti. Ali pa srečaš tistega študenta na cesti, ki je menda že od parnoga letanja in titerarič-nega delovanja za „Narodni List“ postal tako suh. Torej ljubi liberalčki, nič se tako ne mučite za gosp. Loparnika, pri nas PolzelaniH ne boste niö dosegli. Mi vas preveč dobro poznamo, kakšni tički da ste in kaj nameravate. Saj je celo ena priöa pri sodniji izjavila, da je bil naj višji poglavar naše-visoke inteligence pri njej in je rekel, da se mora spraviti Loparnika s Polzele, da potem dobijo Punkhlana dol, ker je ta bolj za veselice in ker ga baje g. župnik na Ponikvi .hočejo kar kosmatega, Bog nas varuj, požreti. Odgovorite rajši na tista vprašanja, ki smo vam jili zadnjič stavili, ker imamo že mnogo drugih pripravljenih, Ce boste pa zopet poskusili obrniti pozornost na drug predmet, bomo pa začeli odgovarjati mi. Dose-daj smo Vam imenoma samo zato prizanašali, ker živimo v narodno ogroženem kraju, Velenje. Božičnica, katero so priredili otroci slovenskega vrtca in slovenske Šole, se je lepo obnesla, Otroci iz vrtca so nastopali kot pastirji in pastirice, ki so prinesli malemu Jezuščku v jaslicah vsak svoj dar: orehe, jabolka, vino, Šopek' cvetlic itd. Lepo je bilo videti male otroke, kako so korajžno govorili in peli. Zahvala gre pred vsem novi gospodični vrtnarici, ki je komaj v nekaj tednih dosegla tako lep uspeh: znamenje, da je vodstvo otroškega vrtca zdaj v dobrih rokah. — Nato so šolski otroci lepo predstavljali mično igro „Marijin otrok“. Nazadnje so bili obdarovani. Otroci iz vrtca, za katere je poslala Slov, Straža 120 K, so bili vsi obdarovani s primernimi darovi. Izmed šolskih otrok je bilo obdarovanih čez 100. Radi bi bili obdarovali še več otrok, joda žalibog ni bilo mogoče. Zato pa bodi izrečena v imenu otrok vsem blagim darovalcem, prijateljem naše slovenske mladine, javna prisrčna zahvala in stoteri: Bog plačaj! Velenje. Naš gospod Smodisch, pravilno Smodiš, je postal zadnji čas agitator ~zd. nemško bojno „Los von Rom“ društvo Südmark. Ali mu to kaj nese ali ne, tega ne moremo vedeti, samo to vemo gotovo, da mu ne dajo zaslužiti samo südmarkovci, ampak tudi, in sicer največ, Slovenci, Naš krajni šolski svet in župnijski uradi vendar niso člani Südmarke. In tudi ođ teh dobi naš Smodiš precej veliko zaslužka, In kakor slišimo, se je zopet pred kratkim potegoval za delo pri neki cerkvi. — Zlato vprašamo g. Smodiša, kako se vjema vse to z njegovo agitacijo za Südmarko, Ko bomo dobili odgovor, bomo govorili dalje. Zdole pri Vidmu. V Četrtek, dne 21. t. m., je slavil naš obče priljubljeni g. župan Martin Pajdaš 25letnico svojega županovanja, Gospod župan je zvest pristaš S. K. Z, K izrednemu slavlju 251etnice županovanja mu iskreno Čestitamo, Bog ga živi še mnogo let! Zaupanje in ljubezen občanov naj mu bo plačilo za njegovo požrtvovalno delo, Gornji Grad. V petek pred božičem je zadela kap g. učitelja Sijanca in smo ga pokopali dne 28. decembra. Pokojnik je bil vnet pristaš N, S. in tajnik spodnještajerskega učiteljskega društva, V zasebnem občevanju je bil dobrodušen, L. m. z.!. — V tukajšnjem Bralnem društvu se je predstavljala na Stefanovo igra „Junaška deklica“. Dobro bi bilo, da se ponovi. c Nova Štifta. Čudno se nam zdi, da poštena mladenka F, S, tako leži liberalnemu dopisniku v želodcu, Ali morda zato, ker zna ona tudi v gostilni čuvati svojo dekliško čast in poštenje, ker prezira razne liberalne vsiljivce in noče biti za igračo liberalnim . . ., ? Pravzaprav si pošteno dekle šteje lahko v čast, če jo „Nar, List“ napada. Kakšne vlačuge, ki je kakemu pijanemu liberalcu na prodaj, ne| bo liberalno Časopisje nikoli napadalo, Povdarjamo, da je vse, kar je pisal „Narodni List“ o imenovani , mladenki, golo obrekovanje in nesramna laž. Kaj naj store občine v letu 1912. Več let sem prezirajo vojaške oblasti slovenski jezik popolnoma, in sicer samo zato, ker jih nihče ne opomni, da ravnajo protizakonito. One spisujejo vojaške izkaznice ali prehodnice, namembnice, izpustnice, dopustnice, pozivnice nabornikom in novincem, pozivnice na orožne vaje, domobranske in crnovojniške knjižice itd., v nemškem jeziku, kar je proti členu 19. državnega osnovnega zakona z dne 21. grudna 1, 1807. To delo so opravljale dosedaj nemoteno. Letos pa se jim je postavila po robu občina Kokarje v Savinjski dolini, ki je vrnila po poslancu g. dr. Verstov-šeku c. in kr. vojnemu ministrstvu neko nemško pozivnico na orožno vajo, s pritožbo, da ravnajo proti zakonu, če dopošljejo občini te listine v nemškem jezili u; ker so v jezikovnem oziru protizakonite, jih občina ni dolžna obravnavati. Občina je vojnemu ministrstvu kratkomalo naznanila, da v prihodnje ne bo obravnavala nobene vojaške listine, če ne bo tiskana in pisana v slovenskem jeziku, kajti državne oblasti nimajo do državljanov in občin nobenih jezikovnih pravic, pač pa oolžnost, državljanom in občinam v smislu člena 19. državnega osnovnega zakona z dne 21. grudna leta 1807, dopisovati v njihovem jeziku, Te dni je dobila občina Kokarje od 26, črnovoj-nega okrajnega poveljstva v Mariboru prvo slovensko spisano Črnovojniško prehodnico, karpomenja, da se morajo vdati državne oblasti zakoniti zahtevi občine. Naj bi se pač v novem letu 1912, začelo po vseh slovenskih občinah brez razločka izdatno gibanje za pravice slovenskega jezika. Občine imajo v tej zadevi veliko moč. Tista, ki molči, podpira krivico in potrjuje državnim uradom, da je zadovoljna, Če tam pritiskajo slovenski jezik ob tla, Kaj naj store naše občine v tej zadevi, se pogosto popisuje v listu „Občinska uprava“ v Ljubija-ni, ki stane na leto 6 K. Tega lista naj ne manjka v nobenem občinskem uradu, Vojska med Italijo in Turčijo« T o b r u k. Iz Capigijada se poroča, da so združeni Turki in Arabci dne 22. t. m. zgrabili Italijane pri [Tobruku. Posrečilo se jim je udreti v; italijanske utrdbe* Boj je trajal 12 ur. iTiemu nasprotujoče pa pravijo italijanska) poročila, da se Turkom ni posrečilo prodreti italijansko bpjno Črto, marveč so se ITIurki in Arabci morali u-makniti. Italijanske čete. Italijanski1 vojaški krogi zatrjujejo, da imajo Italijani v iTripolitaniji vsega skupaj 140.000 mož. V Italiji je pripravljenih Še i20.000 mobiliziranih vojakov, Ti r i p o 1 i s. Carigrad, dne 26. grudna. Turško vojno ministrstvo objavlja brzojavko poveljnika tripoličanskega, glasom katere je dne 19. t. m. pričel iprodirati eden italijanski polk z nekaterimi gorskimi baterijami. Združeni turško-arabski sili so se morali Italijani umakniti do Ainzare. Italijani so imeli 50 mrtvih. Arabci so imeli 12 mrtvih in 32 ranjenih. Italijanske banke v Turčiji. Iz Carigrada poročajo, da 'je turškja vlada u-kazala, naj ;se zatvorijo italijanske banke in drugi enaki zavodi. Turška c a( r i n a na italijansko blago. Turška zbornica je sprejela zakon, s katerim se uvaja stoodstotna carina na blago italijanske provenience. Zakon dovoljuje [vladi, 'da sme izjemoma pobirati enajstodstotno c,arino od italijanskega žvep-lja, ki se rabi v vinoreji. Vojna in bavarsko pivo. Iz Monakovega poročajo: Pred kratkim so tu pobirali za arabske in turška ranjence. Večje svote so dale pred vsem pivovarne. V Monakovem živeči Italijani so proti temu s tem protestirali, d>a so začeli nabirati za italijanske ranjence ter sklenili, da ne bodo pili bavarskega pi-viat Tudi druge italijanske kolonije so se pozvale, da naj pristopijo temu bojkotu. Tudi v Italiji propagirajo bojkot bavarskemu pivu. Narodno gospodarstvo. Vlada in zadružništvo v Italiji, Italijanska vlada je pripravila načrt treh zakonov, ki so za, zadružništvo velikega pomena. Načrti izvirajo od obeh zadružnih ministrov, Luzzatti in Raineri, ki sta pred kratkim zapustila svoji mesti. Prvi zakonski načrt obravnava stvari, katerih' naj se loti vlada, da pospešuje razvoj konsumnih društev. Najbrže se je italijanska vlada prva izmed vseh odločila za tak korak. V utemeljevanju načrta je rečeno, da je izmed najvažnejših socialnih in gospodarskih vprašanj seda-njega Časa to, da se napravi koneo vednemu naraščanju cen življenskih potrebščin, ker to podraženje najbolj pritiska delavce in malomeščanske sloje, zlasti v industrijskih krajih. Označuje se kot naloga vlade, da naj kaj stori, da po možnosti ublaži posledice in upliv tega sumljivega podraževanja, Vsled tega mora vlada podpirati zadruge, da bodo zmožne, postaviti se po robu vednemu zviševanju cen za življenjske potrebščine. Iz tega vzroka in ker ni razdelitev dividend nič drugega, nego znižanje nakupnih cen, predlaga vlada, da se poslovni, prebitek oprosti obdavčenja. S tem bi se doseglo, da bi mogle zadruge razdeljevati višjo dividendo in bi poleg tega imele na, razpolago več sredstev za dosego svojih namenov. A-ko se bodo razdeljevale višje dividende, bo to le u-godno uplivalo na člane, da se bodo vzgajali v varčevanju. — Drugi zakonski načrt zadeva ceno preskrbo živil za državne uslužbence od konsumnih društev v Turinu, Florenci in Rimu ob priliki razstave. Tretji zakonski načrt pa se bavi s preskrbo cenenih stanovanj. Leta 1908 je bilo v Italiji 153 stanovanjskih zadrug. Načrt o tem zakonu izjavlja na koncti čisto pravilno, da je treba stanovanjske zadruge, če se jim hoče pomagati, kolikor mogoče razbremeniti davkov in jim dati po ceni kredit na razpolago. Sladkanje grozdnega mošta. Kakor znano, dovoljuje naš vinski' zakon od 12. aprila 1907. glasom par. 3., da se sme dodati moštu, oziroma vinu, v slabih vinskih letinah in v gotovih slučajih trsni sladkor. V tem zakonu pa ni povedano, koliko sladkorja se sme dodati na vsak hektoliter mošta, oziroma vina. C. kr. poljedelsko ministrstvo je zahtevalo od izvedencev, ki so prideljeni c, kr. kmet.-kemič, poskuše-vališču na Dunaju, naj se izjavijo, koliko sladkorja naj bi se smelo dodati na vsak hi mošta. Ti izvedenci so se izjavili, da naj se dovoli dodati na vsak hi mošta, oziroma vina, k večjemu 5 kg trsnega sladkorja, Obenem pa so predlagali, naj se dovoli dodati takim moštom, ki nimajo več nego 10% sladkorja, k večjemu po 6 kg trsnega sladkorja na vsak hi. Cene mesa na veliko in na drobno. C, kr. statistična osrednja komisija na Dunaju je izračunala, da je bila na Dunaju cena mesa na drobno, v mesarskih prodaj alnicah, višja, nego v mestni tržnici (kjer se prodaja meso na veliko) za naslednje svote: goveje v januarju in februarju 19:11 več 50 vin., v marcu 1911 več 16 vin., v aprilu 1911 več 55 vin., v maju 1911 več 53 vin., v juniju 1911 več 45 vin. pri 1 kg. Telečje v januarju 191,1 več 68 vin,, v februarju 1911 več 75 vin., v marcu 1911 več 74 vin., v aprilu 1911 vec 75 vin., v maju 1911 več 76 vin., v juniju 1911 več 80 vin, pri 1 kg, PreŠičje v januarju 1911 več 66 vin,, v februarju 1911 več 54 vin., v marcu 1911 več 58 vin., v aprilu 1911 več 40 vin., v maju in juniju 1911 več 54 vin. pri 1 kg. Na kratkem potu iz vele-tržnice v mesarjevo prodajalno se torej zdraži meso na Dunaju pri 1 kg za 40 do 80 vin. Ali so te -podražitve vzrok tudi kmetje? Bazgied po svetu. Grozna zastrupljenja v Blerolinu. Vsled zav-živanja pokvarjenih ribjih konzerjv je v Berolinn o-bolelo nad 200 oseb. Od teh jih je že umrlo 55 in čez 100 oseb je še smrtno^nevarno bolnih. Hudo neurje na Nemškem in Angleškem. Iz Berolina se z dne 21. decembra poroča o hudem viharju, ki je razsajal po celem Nemškem. Na prostih trgih v Berolinu je vihar rapzdjal in ipremetal vse božično bajte v katerih so prodajali božične preömete. Močni nalivi so povzročili povodenj ne le v Berolinu, amp/ak tudi drugod. Žalibog je neurje zahtevalo tudi svojo človeško žrtev. Hud vihar je nekega železniškega .uslužbenca v istem trenutku treščil tako silovito ob tla, ko se je začel premikati vlak iz kolodvora. Nesrečnež je prišel pod (kolesa in je pri tem zadobn tako (težke poškodbe, da je istim podlegel. T-udi iz Angleškega se poroča, da je tudi (tamkaj vihar hudo razsajal. Potopilo se je več ladij. Zrakoplovstvo. Iz Dunajskega Novega Mesta ao poroča, da je izvršil dne 21. t. m. zrakoplovcc inženir Sablatnig več izvrstno vflpelih vzletov. Z aparatom se je vzdignil najprvo šestkrat v visočino in je vsakokrat vzel seboj tri ivreče peska, ki je tehtal 280 kilogramov, in vrhu tega še po enega spremljevalca, Zatem !je vzel seboj pet spremljevalcev in tudi s to težo je šlo*. Sablatnig je, s tem ustvaril nov rekord. Stavka na Angleškem. Zaradi .dveh delavcev v predilnici v Accringtonu, ki se nista hotela pridružiti strokovni organizaciji, je organizirano delavstvo v tisti tovarni ustavilo delo. Podjetniki groze s spjfoš-nim izporom v Lanceshiöu. Vlom v rodbinsko rakev, V nedeljo popoldne so vlomiti neznani zločinci \ rodbinsko rakev starišev srbskega kralja Petra na mirodvoru sv, Marksa na Dunaju. Dvojna krsta kneza Aleksandra Karagjorg-jeviča je bila s silo vlomljena in mrliču so odtrgali glavo. Izginili so nato tako naglo,, da so izgubili v bližini sprednjo čeljust, katero je našel Čuvaj miro-civora. Dragocenosti se niso dotaknili. Sodi se, da so-motivi oskrumbe politični. Srbska vlada je določila v isoko premijo tistemu, ki zasači in ovadi zločince, Cez noč obogatel je nedia,v(no siromašen natakar. Kupil si je bil namreč srečko na majhne mesečna -obroke in že pri enem prihodnjih žrebanj, komaj da je splačal par obrokov, je zadel ž njo glavni dobitek. Na ta način zamore po posredovanju naše „Slovenske Straže“ vsakdo obogateti. (Že dne 14, .januarja bo izžreban glavni dobitek srbskih državnih srečk, ki znaša ljOO.OOO franko^ in dne L februarja bo izžreban glavni (dobitek turških srečk v znesku 200.000 frankov. „Slovenska Straža“ preskrbi vsakomur srbsko državno in še dve drugi srečki na mesečne obroke po 4,75 K, na obroke po 6.25 Ki pa. so zamore dobiti ena srbska državna, ena turška in pa šo dve drugi srečki z večjimi glajvnimi dobitki. Posebna priporočljive so turške srečke, ki imajo 6 žrebanj v letu in iznaša glavni dobitek trikrat po K 200.000 in trikrat pa celo po 400.000 frankov. Cas dveh velikih žrebanj se bliža. Brez (srečke prav gotovo ne bo nič, s srečko pa mogoče že za 8 kronice 100.000 frankov, za 4.75 K 200.Ö00 frfan-kov, za 6.25 K pa celo več kot 300.000 frankov. — Naročila sprejme in pojasnila daje za „(Slovensko Stražo“ gospod Valentin Urbančič, knjigovodja Vzajemnega! podpornega društva v Ljubljani. Od dimnikarja do generala. Te dni je bil povišan v geneuala Gjorgje Mihaldžič. Ob tej priliki poročajo o njem hrvaški listi: Bil je sin revnega srbskega duhovnika v Kovinu v Banatu in po poklicu dimnikarski pomočnik. 1 Letat 1877, sto g)a vzeli v vojake; v enem letu je postal korporal. Tedaj se je* pričelia okupacija Hercegovine pod poveljstvom generala bajrona ilovanoviča. Mihaldžičev bataljon se je*, nahajal v Stolen, ko so ga obkolili sovražniki; približal se je trenutek, ko je bilo treba umreti ali dd lakote in žeje, ali se pa udati sfovražniku. Tedaj se je iz lastnega nagiba ponudil narednik Gjorgje Mihaldžič, da se preoblečen splazi skozi sovražnikov tabor in donese generalu Jovanoviču vest o obupnem stanju posadko v Stolcu. Z veliko smrtno nevarnostjo je Gjorgje Mihaldžič svoj načrt tudi sijajno izvršil in tako rešil svoj bataljon. Vladar ga je za ta čin odlikoval z zlato svetinjo za hrabrost in mu podelil oficirsko Čast. Da je bil tudi slednje vreden, priča 'dovolj dejstvo, 5 registri, karakteristične spremene od najfinejšega pp do veličastnega fff, še skoraj nov, popolnoma ohranjen, brez vsakega pogreška, se proda. Vprašanja se naj naslovijo na upravništvo tega lista. 192 Veselo Sukno Žalika zaloga ur, dragaeo-lOstl, srebrnina In optičnih stvari po vsak! oenl, laž! Hä särsküi Ilium ssnffe lasta) SraatsfoBfs sä 20 da 20® K. Kiklast» rflmoDt.-ars K S’50 Pristna srebrna ura „ T— Original omega nrs „ 18-— Kuhinjska nra , 4*— Badiljka, nikksta M S*~ Porodni prstani „ %— Srebrne verižic „ S’— — Večletna jamstvi — Nasi. Dieting«* \ faipo&h*10* % stem» \ t Cel|n- \ Na debelo! Na drobno! Veletrgovina s papirjem. Goričar & Leskovšek J Zvezna trgovina Molitvenike, rožne vence, podobice, križe različnih vrst, svetinj is aluminijima itd. itd. priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru ob Dr. €@Š|e : Graška uBica štev. 7, urar in očalar laribor, BoagMka ■ile« 26. fesSHjssis? zlafatee Sn srsfers. «fpfj Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za nrade. :a cerkev, župnišče, gostilno, trgovino ali druga) poslopja da mali motor (l%Ph) z dinamo na skupni železni plošči. Postavi se lahko povsod brez vsake koncesije. .Gori lahko 20 do 30 električnih žalrnic po 16 sveč. Ena luč stane na uro pol vinarja. Ker se postavi večji motor, se cela skoraj nova naprava proda za 950 K. Kje, pove upraviništvo „Straže.“ Dobro rodbinsko kavo priredi že mali dodatek „pravega :Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu. Zap, brusi In streže s strelnim obratom.:: Zased za graeiran]B črk :: Maje nagrelae spomenike In vsa monumentalna in stas-« s Mm dela iz ta- Hi inozemskega materijala. ~ « Pleli za pMiss k razasbarvnep marmorja. :: Velika zalega izpfpfpi nagrebi! spmeniiiav. :: Najnižje ceni. :: Balanta! aes s=s pMiini pspji. :: točila se izvršujejo tečno, s* ss , Mii in stroškovni poračuni brezplačno. Brzojaviš: Kamnoseška družba k Celje. Tovarna za peči H. KOLOSEUS !Wels, Gornje Avstrijsko. izvrstne m v vsakem oziru nedosegljive peči iz železs. emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahteyajo se naj „Originalni Koloaeas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. 194 Frane Strupi ipiiki nmn\ po »jiužjih öc-Bgh svojo bogate saiogo Ktoklene Im poreeluuste mmi®, svetilk, ogledal, Tsakavrataih šip Lu okvirjev ža podobe. «sah sW^ih M ppg 1 m atokais* Isr. t®§ggg& P@8ts*fti&aa Schlüter Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesionirani vodovodni instalater Ivan Rebek, C«U« Poljska ulica št. 14. redilen, lahko prebavljiv, okusen, ostane dolgo svež, lep kruh in cen. Izdeluje Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in za* sebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne. kakor tudi nmetno izdelane železne ograje, kakor trn pekarna Berner fli vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove Itd.-, Sledilna ognjišča vqph sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov Koroška cesta, fllialka v Tegett iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izda1 hoffovi ulici lojem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brucken-wagen), prevzamem iste kakor tudi utež» v pour a- vilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah. Trgovina »9 t»\ oj odda T oajem. Matija Šafarič, Radeče pri Zidanem mostu. 207 leto Hišo v celjski okolici, Veselo Novo želi prav prisrčno p. n. občinstvu Ivan Rebek : Celje ključavničarski mojster. 208 kuja'A. THIEItE,YA BALSAM edino pristne z zeleno usmiljeno sestre kot varstv. znamke. Oblastno varovan. posvečeno sv. D., v kateri je pripraven pro skr za tam potrebno kapelo, pripravna za kak zavod, proda upokojenec 66, poštno ležeče, Celje. 206 Hlapca za konje, kateri je že vojaščine prost in vajen pri kmetijstvu na srednjo kmetijo blizu mesta Ptuj se išče. Nastop službe takoj, če mogoče že 1. januarja proti dobremu plačilu. Vpraša se v uredništvu tega lista. 202 Prisrčen „Prosit NOVO LETO“ Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega eanja iiil balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko pregarv strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih' na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri m-in b fluenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in [izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5-60. Lekarnarja A. Thierry-a samo pristno centifolijsko mazilo je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet; $ jih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pn starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3-60 K. ! VESELO NOVO LETO JOSIP želi prav prisrčno čč. duhovščini lavantinske vladikovine BRANDL: 205 izdelovatelj orgelj v Mariboru. vsem mojim cenj. odjemalcem. Zajedno se zahvaljujem za dosedanjo zaupanje in prosim, da se mi isto dobrohotno prenese tudi na novo leto. Z odličnim spoštovanjem Franc Fischer, Sehulgasse 5, Maribor. Izdelovalnica moških in ženskih 203 obuval. sem r*gra& Naroči se: Lekarna k angelju varihu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU. Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König. Halo! Kaj je novega? iR Upeljal sem novo svetovnoslavno vrsto obuval „Salaman- der“ v moji trgovini kot edino prodajalno ie vrste obuval na celem Štajerskem in sicer po enotnih ce-n?h K 16 50, lnksus cena K 20 50, oddajam vsa v moji trgovini v zalogi se nahajajoča obuvala po zelo znižanih cenah. Naj nihče ne zamudi porabiti to redko* kedaj se nudečo priliko, da si nakupi fino in po ceni obuvalo. Nadalje velika izber elegantnih in modnih obuval za plesne veselice in bale. Z odličnim spoštovanjem 204 _____________________ Jf dekoraeljuke, «Hkaraki m pleskarske «trske, katera Izvršujem vestno in po najnižjih cenah, Uiiiael Dobravc v Celja Gospodska ulica 5. Slovenci pozor! Tehtnice (vage) za mošt, vino, žganje, mleko i. t. d. prave klosterneu-burške v velikem izboru. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramofon, v katerih i-! mam sedaj posebno veliko izbiro. ! Popravila se točno in hitro izvršujejo. Urar, očalar in zlatar Fa^sBurei Mssüs Tegethoffova cesta št. 39. Stefan Strašek, Celje, Schmidgasse. Ne pozabite © 43 © ra a o Volno, sukno (štole), cajge, modno penino blago, preproge, odeje, koce, platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini M. E. Šepec, Maribor. Grajski trg. 1086« Burgplatz. (D M BI 3 (D 3 S' (D Trgovina špecerijskega blaga /UHan Jtočevar Celje Zaloga pražene kave „An Mikado“. Najnovejša in najcenejša trgovina z modnim in manufakturnim blagom, platnom, snknom in perilom ter raznovrstnimi pleteninami in krojaškimi potrebšč, J. N. Šoštarič „Pri angelju". •• •• Maribor Priporoča za tekoči čas pod zagotoyilom točne in solidne postrežbe: ruskega in kitajskega čaja, pristnega jamajka ruma, slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likeijev. Glavni trg 19. Sveže rozine, grozdiče, civebe, mandelne, lešnike, orehe, bosanske češplje, strdi itd. Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro znanega,, Lucculus“, mastina in klajno apno. Ob času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja in vrtove. :-: Tudi priporoča raznovrstne voščene,"sveče in druge kadilo in olje. Glavni trg 19. Pijte samo ToisMim slatino. ftnS n t Tolstem rtu, Baltsoj, Ranili. Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru Stolna ulica štev. 6 * imiim m« (mod Glavnim trgom in stol. cBrhvijo). Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4‘/a°/0, proti 8 mesečni odpovedi po 43/«°/0. Obresti se pripisujejo h kapitala 1. januarja in 1. jnlija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obresto-vauje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. Posolila se dajeio le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilami varnosti po 5%, na vknjižbo sploh po b1/,0/,,, na vknjižbo in poroštvo po 5s/4% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojnje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure se vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. rre dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. Pojasnila se dajejo in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabialnike. mm žganiama SSfÄSÄ StalersW žpnje, M$kc tak* Mi v Celju UT med drugimi zopet našega nekdanjega vseobče priljubljenega kaplana gospoda J. Ilca. Na prvi pogled se pozna dopisniku njegova otročja mlečozoba nezmožnost, ali pa starostna duševna onemoglost. Bilo bi dobro, da bi puščavnik izpod gore prišel pogledat v to gnezdo. Pač pomilovanja vredni tukajšnji Sokoli, ki imajo med seboj dopisnika, nad čegar dopisi se zgraža vsa fara. Na svidenje še večkrat! V Podvinu pri Sevnici je hotel Mihael Koželj dati duška, svojemu veselju, da je streljal na gostiji iz stare, dvocevne pištole. Pištola je bila pa stara in le slabo popravljena, zato jo je pa pri prvem strelu razneslo, in Koželj je dobil na roki jako nevarne poškodbe. Zdravniki so izjavili, da bo roka tudi v slučaju, da je ne bo treba odrezati, nerabna za delo. Brežice. Zaprli so Jožefa Prampufca, ker je iz ničevega vzroka grozil svojemu svaku Kajsu in njegovi hčeri Neži, da ju bode ustrelil in jima hišo zažgal. Trampuš je znan kot nasilen človek. Rajhenburg. Poroča se naslednje: Iz semnja v Krškem je gnal Uletni Janez Abram kravo proti domu. V Rajhenburgu se je pa žival splašila in je začela dirjati. Fant je imel vrv okoli desne roke ovito, in ker je bilo mrzlo, je držal obe roki v žepu. Zato se ni mogel dovolj naglo oprostiti in ga je krava vlekla za s-1bo po cesti. Orožniku Krepelu se je posrečilo, da je 'kravo zadržal in tako rešil fanta iz neprijetnega položaja, ki bi lahko postal za njega usode-polen. Imel je precejšnje rane na glavi in pa na rokah. Videm ob Savi. Znano je že po kranjski in štajerski deželi in tudi drugod, da je v Krškem ob Sar vi umrla dne 16. marca 1911 in bila pokopana dne 18. marca gospa Josipina Hočevar. Ta gospa je imela srce za Boga in za svojega bližnjega. 'Milijone ji je Bog podelil, in ona jih ni porabila v potrJh), ampak prvič v pospeševanje časti božje. iTo pričajo mnogoštevilne nove in popravljene cerkve na Kranjskem in Štajerskem, potem skrivni darovi za notranjo opravo cerkev, za zvonove, orgije itd. Drugič pa je gospa Hočevar imela tudi usmiljenje in ljubezen do bližnjega. O tem govorijo mnoge šole in zavodi za mladino, ki jih je obdarovala, posebno krška bolnišnica in še druge sirotišnice za revne in bolne. Z!ato je pa bil tudi sprevod rajne gospe velikansk. fOd hiše žalofeti je krsto peljalo šest konj z .vso dingo pripravo, katera je bila naročena oii hvaležnih prijateljev in sorodnikov rajne blage gospe. Prebivalci mestfi Krško so tudi svoji dobrotnici iz velike hvaležnosti vse storili, kar je le bilo v njihovih močeh. Veličasten pogreb je povzdignila vsa še živeča rodbina; udeležilo se ga je na tisoče kmečkega ljudstva in pa okoli 30 duhovnikov od desnega in levega brega Save, to je iz Kranjskega in Štajerskega. Voditelj' kondukta je bil premjlostljivi gospod prošt iz Rudolfovega dr. Sebastijan Elbert, slovesno mrtvaško sveto mašo je pel milostljivi gospod Častni kanonik' in dekan* iz Rado-Ijice Janez Novak, poslovilno pridigo je imel gospod dekan leskoviki Franc Schweiger. — Ostala bo rajna blaga gospa v nepozabljivem spominu v. svojih dobrih delih, v sporočilih in legatih. Ljubi Bog ji bodi plačnik za vse, kar je storila za njegovo čast! in za blagor svojega bližnjega. — Hvaležni Videmčani. Kranjsko. Kočevje. Najstarejša žena na Kranjskem. Listi pišejo; Malokomu 'bo znano, da živi najstarejša žena na Kranjskem v kočevskem okraju. Piše se Marija Wiederwohl in je bila rojena leta 180(5, je torej stara celih 106 let. Bila je petkrat omožena, zadnjikrat pred 4 leti, in sicer s sedaj 71 let starim Wiederwolilom. Žena izvršuje danes gostilničarsko obrt ijn je Še vedno trdna in zdrava, tako da bo učakala še marsikatero pomlad. Ljubljana. Učiteljska protialkoholna zveza ima svoje prvo zborovanje danes na veliko sredo dne 12. aprila, ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani 'Mestnega doma v Ljubljani. Razpored: Delo med učiteljst- vom, Jožef Novak, Idrija; Delo v šoli, Rudolf Horvat, Zagorje na Notranjskem; Učna. snov, Fr. Petrič, Naklo; Delo izven šole, Ivan Grad, Košana; Slovenska protialkoholna literatura, Julij SlapŠak, Vodice. Ljubljana. Iz kranjskega deželnega odbora. Dr. Josip Podobnik in Ivan Lazar sta imenovana zadružnim praktikantom. Iz 'deželne službe je izstopil inže-ner A. Hočevar. V pokoj je šel na lastno prošnjo primarij deželne bolnice dr. Eavard Šlajmer. Prof. Der-mastija je imenovan učiteljem geografije na slovenski trgovski šoli. Krščansko-socialni zvezi v Ljubljani se je podelilo 800 K za napravo gospodarske šole za delavke. Primorsko. Pulj. Naši iredentisti so poslali ob priliki 50-letnice zedinjenja Italije brzojavno Čestitko judovskemu Natanu v Rim. V čestitki so imenovali Pulj, ki je edina avstrijska vojna luka, hčer Rima (figlia de Roma). Brzojavka pa se ni poslala naprej, marveč je bila v poštnem uradu v Trstu inhibirana. S tem, da aw si puljski iredentisti drznili odposlati brzojavko s tako vsebino, v kateri se drznejo imenovati avstrijsko mesto Pulj, v katerem živi na tisoče Slovanov, hčer •.Rima,, so zopet pokazali celi Avstriji,< s kakimi za državo n* varni mi elementi imamp opraviti pri nas us Narodnoobrambno delo. Za „Slovensko Stražo.“ ' Neprijateljska tuja konkurenca bi silno rada izpodkopala tla naiši priljubljeni Kolinski kavini primejsi. v korist obmejnim Slovencem in dela s sladkimi besedami, 'ki pa nimajo nobene vsebine na to, da bi jo naše gospodinje opustile. Pa, hvala Bogu, naše gospodinje so dandanes že toliko zavedne in samostojne, f da jih ni mogoče preslepiti. One že prav dobro vedo, da je Kolinska kavi n a primes v korist obmejnim Slovencem od vseh najboljša in pristno domačo-blago, vedo tudi, da z nakupovanjem te Ravine primesi podpirajo delo ^Slovenske Straže“ za obmejne Slovence. In zato bo trud nasprotnikov Kolinske kavine primesi vi korist obmejnim Slovencem ostal pri naših gospodinjah brezvspe-Šen. Slej kot prej bodo kupovale samo pristno Kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem in bodo prav posebno pazile tudi na to,, da bo vsaka škatljica opremljena s pečatom naše „Slovenske Stralže.“ Za „Slov. Stražo“ je 'daroval g, Janez Kolman, posestnikov sin iz Slivnice, približno 4000 obrabljenih znamk. Vrlemu nablratelju srčna hvala! Za nemško šolo v Pesnici so nadalje darovali: Berta pl. T,yau, Pobrežje, 50 K; Franc MikiŠ, Gradiška, 20 K; Josip Vezjak, Maribor, 30 K; A, Ferk, Gradiška, 4 K; Ch. Unierkofler, Maribor, 10 K; Ernest Eylert, Maribor, 10 K; Frane Bernhard in sin, Maribor, 30 K; dr. K. Thalmann, Maribor, 20 K; dr, M. König, Maribor, 10 K, in Župan dr. Schnöderer 30 K; M, Zw.eackel, Maribor, 50 K; L. Kralik,, Maribor, 50 K; notar dr. Hanss, Maribor, 20 K; A. Jellek, Maribor, 30 K; dr. Th. Bergmann, Maribor, 5 K; Jurij Sohibeck, Pesnica, 5 K; Ludm. Schatz, Št. lij, 4 K. 1 Narodno gospodarstvo. Odredba glede rezanja živine. Osebe, ki hočejo izvrševati rezanje živine kot obrt, morajo imeti za to dovoljenje od pristojne politične oblasti prve instance (okrajnega glavarstva). To dovoljenje pa velja v prvi vrsti le za okraj, ki spada v področje one oblasti, katero je to dovoljenje da.ia; vendar pa se razširi ta pravica lahka tudi na okraje, ki spadajo v jpodročje drugih političnih okrajnih oblasti, ako te v to privolijo. Osebe, 'ki živino režejo ali skapljajo, morajo imeti do volilno listino (licenco) vedno s seboj: Vsak re-zar si mora nabaviti vse v to svrho potrebne priprave in orodje, katerd ima držati vedno v dobrem stanu. Prav tako si mora nabaviti; primeram množino razkužil. Vse v fcj svrho potrebne priprave in orodje, 'kakor tudi razkužila mora imeti skopi j ač vselej s seboj, ko reže. Vse rezarje imajo nadzorovati’ ur;|l-ni živinozdravniki. Preden se loti rezar živino v kateremkoli kraju ali občini skapljati, se mora javiti pri županu ali njegovem namestniku in se izkazati z do-volilno listino. Glede izvajanja ie obrti so se izdali posebni poostreni predpisi. O času, ko razsajajo kužne živinske bolezni, politična oblast lahko prepove skapljanje živine,' držeča se pri tem določil zakona glede živinske kuge. V takih krajih pa, kjer razsaja kuga v gobcu in na parkljih,: prašičja kuga ali pa rudečiea, smrkelj itd., kakor tudi bolnih živali sploh ni smeti skapljati, a tudi rezanjem je strogo prepovedano, vstopiti v okužena dvorišča in hleve. Da se te odredbe natančno izpolnjujejo, za to morajo poskrbeti živinozdravniški organi, občinski predstojniki in c. kr. orožništvo. Uvoz umetnega gnoja v Avstrijo leta 1910.. Iz Nemčije se je v letu 1910 uvozilo v I naša( državo 1,457.030 meterskih stotov Tomaževe .žlindre, kalijeve soli 667.199 meterskih stotov, drugih umetnih gnojil 14.980 meterskih stotov, kostne moke 109.710 meterskih stotov. Iz Chile se je uvozilo k nam 817.813 met. stotov Čilskega solitra. Književnost in umetnost. Esperanto. „iVeč jezikov znaš, več veljaš“, — pravi pregovor. Najboljši je torej tisti, ki zna vse jezike, ali kar je isto, svetovni jezik, ki se govori po vsem svietu. To pa je možno dojseči edino s pomočjo esperantske slovnice, ki jo dobite za 1.30 K edino pri založniku Lj. Koserju, Juršinci pri Ptuju, Štajersko, in po kateri se naučite svetovn. jezik Esperanto v par tednih. Kdor ne verjame, naj se prepriča sam! Poštno izrazoslovje. Izšla je ročna knjižica: j„Nemško-slovensko poštno izkazoslovje“, katero je sestavit in založil poštni uradnik J. Siebenreich. Knji-' žica ima gotovo precejšnjo važnost, kajti Slovenci smo na polju terminologije še reveži. Ta knjižica, bo marsikateremu dobro došla, posebno; pa slovenskim poštnim uradnikom;. Zato pa tudi to knjižico toplo priporočamo, posebno ker je cena majhna, namreč 1 K 50 v. Razgled po svetu. Stavka pekov. Iz Rima se poroča, da v Novari »imajo kruha. Vsi peki stavkajo. Ker peki iz sosed-ščine vsled solidaritete nočejo pošiljati kruha* v No-varo, je tam postal položaj kritičen. Nesreča na morju. Iz New-Xorka s» poroča* d« a» »• nek obrežni parnih v bližini britsk* Kolumbije potopil z 20 osebami. Samo 4 potniki in 7 mož od posadke se je moglo rešiti. Popis vesoljnega potopa v asirskem jeziku. V. Victoria-irištitutu v Londonu je predaval profesor Hilprecht o vesoljnem potopu. Hilprecht je našel tabli s klinskb pisavo, na katerih je bil vdolben popis vesoljnega potopa. Tia opis se popolnoma strinja z onim v svetem pismu. Tabli sta bili pjisani leta 2137 pred Kristusovim rojstvom. Dosti besed je popolnoma enakih z onimi v svetem pismu. Tudi nasvet, da se naj zgradi barka, ki naj bo podobna hiši, v katero se naj sprejme živali zraka, polja in gozdov, je na tej tabli napisan. To odkritje je vzbudilo velikansko zanimanje. Junaški čin aretiranca. Iz Sydney j a, v Avstraliji se poroča, da so prijeli štiri domačine, ki so bili osumljeni, da so vlomili pri nekem farmerju z namenom, ukrasti jestvine. Neki policist na konju je dobil nalog, jih peljati v 370 km oddaj j eni sedež policijskega sodnika. Vsi štirje so bili uklonjeni in'so morali, ko so prišli na breg reke Roger, isto preplavati. Za njimi je jezdil policist v vodo. 'Sredi reke so ga pa zagrabili deroči valovi in so ga odnesli s konja. Tn slednji ga je Še udaril s kopitom takjo, da je padel v nezavest. Na vsak način bi bil utonil, ako bi takrat ne skočil v reko eden aretovafecev vzlic verigam, ki jih je imel na rokah, in ga ne bi, vzlic temu, da je bil sam v nevarnosti, da bi se utopil, spravil na suho. Kot plačilo za to junaštvo mu je sodnik milostno* odpustil kazen. Konec roparskega morilca Kowalta. Štirikratni morilec Kowolt je v noči od sobote na nedeljo ubežal orožnikom in je na begu ustrelil enega orožnika. Po noči je prišel' v družbi nekega Walerusa, katerega so že tudi dolgo Časa iskali, prosit k rudarju Penzelu za prenočišče, katero jima je slednji tudi dal. Po noči so pa začeli piti in ko je Kowolt postal že precej pijan, je razlagal natančno, kako je tiste štiri umore izvršil. Ko sta šla s tovarišem spat, je pa hitel Penzal k uradnemu predstojniku, in mu ,celo stvar naznanil. Slednji je takoj odposlal osem orožnikov na lice mesta. Ti so obkolili hišo, eden je pa Šel po stopojieah iv sobo, kjer staj spala zločinca. V sobi ga je sprejel Walerus z revolverjem, toda orožnik je bil naglejši in ga je s strelom ranil. Med tem je pa začel Kowolt iz okna celo kanonado na orožnike, kateri so se tudi branili s streli. Skupno je padlo 50—60 strelov. Končno je utihnilo streljanje pri oknu. Ko so Šli gledat v sobo, sta ležala obadva zločinca mrtva v lastni krvi sredi sobe. Premetena sleparija. Lahko bi rekli, da je Par riz mesto sleparij. Nikjer mal svetu menda sfe jih ne zgodi toliko in tako premetenih, kakor ravno v Parizu. Zadnjič se je v Parizu dogodila nova, premetena sleparija, ki je zbudila veliko pozornost. Ki nekemu draguljarju je prišel elegantno oblečen gospod in ga je pozval, naj gre z zbirko izbranih dragih kamnov k finančnemu : ministru, ki hoče kupiti i več stvari. Draguljar je vzel seboj dragih' kamnov za 33.000 Fr. in je šel z neznancem v finančno ministrstvb, Tam ga je neznahec peljal po raznih sobah in se nazadnje: ustavil v nekem kabinetu. Tlam je vzel draguljarju drage kamne, Češ, da gre z njimi k finančnemu ministru. Draguljar je čakaj in čakal, pa zamah. Neznanca ni bilo več nazaj, in z njim so izginili' tudi dragi kamni. Roparski napad na zlatokop. Iz BudapeŠte se poroča, da so dne 6. aprila pozno, popoldan, ko se že* ni več delalo, vdrli roparji v beresvički zlatokop, ki je najbogatejši med vsemi eraričnimi. iVj rudniku so> bili samo nočni čuvaji, katere so pa roparji z malimi dinamitiiimi bombami prisilili, da so bežali v nek stranski predor, kjer jih je eden roparjev z bombo v roki tako dolgo stražil, da so drugi’ vso zlato rudo spravili na varno. To je trpelo do polnoči. Takojšnja preiskava je dognala, da so ukradli zlate rude z * več stotisoč kron. Zdi se, da so bili pri ropu udeleženi odpuščeni delavci, ker so bile roparjem lokalne razmere popolnoma znane. Preprečen atentat. Iz Pariza se z dne 7. t. m. poroča: Po Čuječnosti nekega služabnika je bila zabranjena velika katastrofa v versaillski palači: Zraven vhoda v kongresno dvorano je našel omenjeni služabnik peklenski stroj, katerega netilo je že bilo zažgano. Brez tuje pomoči je služabnik uničil stroj. V neposredni bližini grada so zapazili tri sumljive individue, .vendar se ni posrečilo,, da bi jih prijeli. Bombo so preiskali in našli, da je bila napolnjena z tvarino, ki je najhujšega učinka pri eventuelni eksploziji. C3 I ' i --------------------------- Cerkveni In sobni slikar In pleskar v * fllARIBOR, Kasinogasse štev. 2. Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : : 53 i fs Poatreiba točna I G*-. Bans nitke!