Leto LXVI., št. 165
Ljubljana, sobota 22. julija 1933
Cena Din 1«-
daD P°P°ldne> tzvzemši nedelje ln praznike. — Inseratl do 30 petit
i?;""' d° 100 vrst 0111 250' 0(3 100 d0 300 vrst a 0111 3*— vefi^ taserati Petit Vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek pcsebej. — >Slovenski Narod« ▼elja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knafllevm ulica ftt. 5
Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 m 3126
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. S. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.331.
AKCIJA ZA BALKANSKI PAKT
Nov načrt Titulesca za balkansko pogodbo v locarnskem duhu — Fašistični tisk o pomenu italijansko-francoskih pogajanj
Carigrad, 22. julija. Kakor zatrjujejo, se bodo meseca oktobra ob proslavi desetletnice turške republike sestali v Angori razni državniki balkanskih držav, ki bodo porabili to priliko za pogajanja o zaključitvi balkanskega pakta, za katerega je že izdelal prve predloge rumunski zunanji minister Titulescu. Kasneje se bodo ta pogajanja nadaljevala v glavnih mestih balkanskih držav. Potrjuje se vest, da bo turški zunanji minister Tevfik Ruždibej posetil meseca septembra Sofijo, da pripravi tamkaj zakl jučitev balkanske pogodbe v locanskem duhu.
Rim, 22. julija. V tukajšnjih merodaj-nih političnih krogih priznavajo, da pogajanja med Rimom in Parizom niso ostala omejena samo na francoska in italijanska vprašanja, temveč da se v okviru pakta štirih iščejo skupne točke v zadevah, ki so bile doslej povod različnosti francoske in italijanske zunanje politike. Pri tem poudarjajo kot povsem naravno, da se  mora  akcija  za sodelovanje francoske
in italijanske zunanje politike izvajati oprezno in z vsemi potrebnimi oziri na drugi dve velesili, podpisnici pakta štirih.
Akcija za stabilizacijo evropskega položaja na nodlagi aktivnega sodelovanja vseh prizadetih držav je v polnem teku. Neodvisnost Avstrije ni več ogrožena. Njeni odnošaji z Italijo in Madžarsko so odlični. Pri tem ne gre za kak načrt avstrijsko - madžarske teritorijalne ali di-nastične unije, pa tudi ne za politično opredelitev, ki bi Kila nasprotna Mali antanti, temveč za prirodno solidarnost, i bi se razvila nredvsem v gospodarski sporazum. Če bi do tega ne prišlo, bi ostali Avstrija in Madžarska izolirani in bi ostali preslabi napram svojim sosedom ki so razen tega še združeni v skupen blok.
Kar se tiče diplomatske aktivnosti, ki se v zadnjem času razvija v vzhodni Evropi, se ne more oporekati, da je z za-ključitvijo konvencije o nenapadanju prevzela   Rusija   vlo£o    protagonista. Ta
akcija je analogna akciji, ki jo ima izvršiti pakt štirih. Med obema akcijama je mnogo skupnih točk. Rusija je vezana s pogodbami o prijateljstvu in nenapadanju z dvema državama, ki sta podpisali pakt štirih s Francijo in Nemčijo, razen tega pa vzdržuje zelo dobre odnošaje z Italijo. Sumničenja, ki so se pojavila v Moskvi ob zaključitvi pakta štirih, so se izkazala kot neosnovana. Razen tega vzdržujejo tudi druge države, ki so poleg Rusije sodelovale pri zaključitvi vzhodnih pogodb, tesne zveze z državami, ki so podpisale pakt štirih. Poljska in države Male antante so zaveznice Francije, Turčija, ki je prav tako podpisala konvencijo o definiciji napadalca, pa vzdržuje odlične odnošaje z Italijo. Iz tega je razvidno, pravijo fašistični listi, da je evropska diplomatska aktivnost, ki še nikdar po vojni ni bila tako intenzivna kakor sedaj, povezana tako. da se ne more govoriti o kakih separatnih akcijah, ker se vse med seboj  iznopolnjujejo.
Pogoji za oživljanje me narodnega gospodarstva
Poročilo gospodarskega odbora londonske konference o mnenju posameznih delegacij
London, 22. julija AA. Gospodarski odbor se je sestal včeraj k plenarni seji. Na <inpvnern redu je bilo poročilo o-lborove-?a ^poročevalca Runcimana. Razen tega je odbor sklepal o porooilih rasnih pododborov, ki so vsi končali svoje delo in so gospodarskemu odboru izročili svoje -predloge.
Estonska, litavska in letonska delegacija so ^predložile načrt resolucije proti kvantitativnim ome;<iTvam izvoza, kakor so ga sprejele razne države, da pobijajo nizke cene.
Runeimanovo poročilo se predvsem bavi s trgovirnsko politiko ter ugotavlja, da so razrp-rave o omejevanju uvoza pokazale, da so vse delegacije v načelu pripravljene podpirati postopno odstranjevanje vseh trvozmih omejitev. Pogoj je le. da odstranjevanje zaprek varnje Istočasno življenjske interese posamez-nih naoionalnih gospodarstev. Na tej podlagi ne bi bil izključen  snorazum  med  vsemi fi.ržavam-i.
Tudi razprave o carinskih vprašanjih so dokazale, da smatrajo posamezne države pretirane carine za škodljive in da soglašajo v potrebi odstranitve previsokih carin. Kako naj se to doseže, ni enostavno vprašanje, ker si predlagani načini med seboj nasprotujejo. Navzlic temu so vse države za to, da je treba iz bistvenih interesov gospodarstva pristopiti k carinski razorožitvi. To je pogoj, da se oživi mednarodna trgovina, ki se krči od dne do dne. Verjetno je, da bo mogoče pristopiti k odstranjevanju zaprek. Id ovirajo mednarodno trgovino, čim bodo odstranjene posebne okoliščine, ki so povzročile delno
i odgoditev konferenčnega dela.
O koordinaciji med proizvodnjo in tržišči pravi Runciman v svojem poročilu:
V tako kratkem času seve ni bilo mogoče doseči določenih sporazumov glede posameznih pridelkov in vrst blaga, toda v mnogih primerih so se delegati tako naglo sporazumeli, da bi v normalnih časih za to potrebovali več let.
Splošno prevladuje vtis. da bi nadaljevanje razprav načelo sedanjo gospodarsko stisko pri izvoru. Te razprave pa bodo omogočile, da se nadaljuje tudi razprava, ki je bila začasno odgođena. Izredni časi zahtevajo izrednih ukrepov. Omeie*.anie proizvodnje je mogoče zagovarjati vsaj kot začasen ukrep, ki je potreben v izrednih okoliščinah. Predlogi posameznih pododborov v tem pogledu predstavljajo važne prispevke h gospodarski obnovi sveta.
Ameriški predlogi
Ameriška delegacija je poslala gospodarskemu odboru pismo s podrobn:mi predlogi o carinskem premirju, ki na i stopi v veljavo po sedanjem premiriu P:smo nato razpravlja o mednarodni trsovini. o odstranitvi sedanrh zaprek iji carin z večstranskimi pogodbami. Prav tako naj velja določba o največji ugodnosti Delegat Korgmann je na seji gospodarskega odbora zahteval, nai se naiprej razpravira o stabilizacijskem vnraš-aniu. pred«edn;k Colijn pa je odvrnil, da bo ameriško pismo razdel'l med člane konference, da pa pride na dnevni red šele v prihodniem zasedanju konference
Socijalna zaščita delavstva v Ameriki
Nova ureditev delovnega časa in mezd v ameriških podjetjih
Washinpton. 22. jalija. Gospodarske in socialne r?forme. ki jih je v zadnjem času uvedel predsednik Roosevelt v Ameriki. M dosegle svoi višek v javni delovni p)2odbi med delodajalci in ameriškim držav, predsednikom. Ta poeodba bo vMjala za Miri meeece do konca leta. Pogodba ctoloea med Jrugim:
Otroci izpod 14. leta se nemudoma odpuste iz dela. Za otroke od 14. Jo 16. leta «>e uvede največ po 3 ure dela na dan. G stali eo dolžni delati največ po 40 urna teden, v tovarnah pa po 3 ur. V nobenem primeru se delavci ne s»mejo prisiliti k delu. ki bi trajalo nad osem ur na dan- Trgovine sm*io biti odprte največ po 52 ur na teden. Tziema slede maksimalnega delovnega časa nameščencev in delavcev se prizna le nodjetiem in obratom z dvema delojemalcema v mestih izpod 2500 lj idi. pri trgovinah pa le v mestih, kjer je živahen promet.   Za industrije, kjer je nujno potrebno
neprekinjeno delo, se uvedpjo nadure, ki pa se morajo posebej plačati. 1'lače nameščencem morajo znašati po 12 'o 15 dolarjev na teden, mezde delavcv pa 14 tolarjev. Delodajalci so nadalje <lolžni prodajati bla^o kvečjemu po tako visokih cenah, kakor so bile 2. julija.
Industrijci in podjetniki snr'io to pogodbo odpovedati in jo nadomestiti z drugo, ki jo pa mora potrditi predsednik Roosevelt. Listina je bila razmnožena m fjOsUraa 5 milijonom nameščencem * predlogom, da jo podpišejo.
Tudi akcija za popolno odpravo prohibicije se intenzivno nadaljuje- Predsednik Roosevelt je izjavil, da bodo zakoni gl^de ukinitve prohibicije v vseh državah uvedeni še pred Božičem.
New York. 22. julija. Znana banka Har-riman, ki je v zadnji banči krizi zaprla svoje blagajne, ponuja sedaj svojim ipivkom 50-odstotno poravnavo.
Akcija za bojkot hamburške luke
Avstrijska vlada namerava odvrniti uvoz koionijalnega blaga od Hamburga preko Trsta.
Dunaj. 72. iulija. Kakor poročajo listi, j lela avstrijski trgovinski minister Stockin- i ;er za emancipiranje avstrijskega preko- | norskega uvoza od hamburške luke. da bi <a usmeril preko Trsta. Pred vsem skuša j 'oseči znižanje carin za blago, ki bi prišlo
reko Trsta, in sicer v prvi vrsti za kolonijalno blago iz Anglije, za katero bi se
vedlo lOodstotno znižanje carin. S to za-
devo se bavi  sedaj  finančno ministrstvo, ki pa ima pomisleke, ker bi tak ukrep zelo znižal dohodke iz carin   Oživlienie tr žaške  luke bi  koristilo tudi avstrijskim jugoslovenskim  in    italijanskim železnicam.
Dunaj. 22. julija. Včeraj popoldne je nad petimi raznimi kraji, in sicer nad Reute na Tirolskem. Solnogradom, Kuf-
steinom. Riedom in Bischofshofnom letelo več nemških letal, ki so metala letake s protiavstrijsko vsebino. V Solnogradu ln in na Tirolskem so se takoj dvignila avstrijska letala, ki pa niso mogla dohiteti nemških letal, ker so že preletela mejo.
Celovec, 22. julija. AA. Policija je prijela v Celovcu nekega narodnega socialista, ki je vodil tajno trgovino z orožjem in plinskimi maskami. Prijela je tudi štiri narodne socialiste, ki so vršili brezžično propagando za Hitlerja.
Novi francoski poslanik v Rimu
Pariz. 22. julija. Francoski ministrski svet je včeraj po večurnem posvetovanju sklenil, da bo važnejša inozemska zastopstva v bodoče zasedel le s poklicnimi diplomati in ne več s parlamentarci. V zvezi s tem sklepom je ministrski svet imenoval za francoskega poslanika v Rimu, čigar mesto je po poteku misije Jouvenela postalo prosto, dosedanjega francoskega noslanika v Turčiji Conte de Chambrun, Ki je bil več 'et francoski poslanik na Ounaju. Imenovanje Chambruna bo uradno objavljeno šele v nekaj dneh, ko bo prispel italijanski agrement.
Reforme v ruskem železniškem prometu
Moskva. 22. julija V zvezi z reorganizacijo železniškega prometa, katere nujnost je pred dnevi utemeljeval ljudski komisar za promet z velikimi nepravilnostmi, nesrečami in pogreškami v osebni politiki, bo sedaj prišlo do velikih osebnih izprememb na vodilnih mestih železniške uprave Doslej je bilo že pet namestnikov v prometnem komisarijatu odstavljenih, med njimi bivši gradbeni vodja sibirsko-turkestanske železnice.
Panika na newyorski borzi
Parii, 22. julija. A A. Iz New Yorka poročajo, da vlada na tamošnji borzi še vedre panika. Izgjbe zaradi naglega padca vrednostnih pairjev znašajo nad 3 milijarde dolarjev. Poničeni krogi trdijo, da bo v svesl z ustavitvijo terminskih kupčij z živili v Chicajju   newyorska  efektna  borza zaprta.
Po atentati na Venizelosa
Atene, 22. julija. V zvezi z atentatom na Venizelosa sta bila aretirana šefa varnostne službe v Atenah in v Kephissiji.
Lirctber^hov polet v Gronlandijo
CartuTight. 22. julija. Lindbergh je s svojo soprogo odletel proti Grenlandiji.
Policifski stražniki za trboveljsko deco
Ljubljana. 22. iulija.
Zadnjič po nogometni tekmi med častniki in novinarji smo v prvi vrsti omenili požrtvovalnost policijskih stražnikov, ki so darovali ves svoj zaslužek za nadzorstvo prireditvv v korist revne trboveljske <W«. Xa pohvalo v časopisju je včeraj dobila no-licijska stražnica v £iški anonimno pismo s priloženim 1.0/O dinarskim bankovcem. Pismo s»a glasi:
»V prilogi Vam pošiljam t-*1 1 Hin za Vašo akciio v prid revne trbo\p'«ke deee ter sem se odločil za ta dar na vz.'vHbutin časonisn^sra članka. Tzvolitp teh 1000 Din izročiti ▼ svojem imeno onim. ki so jim na-meni^ni.c
Pismo je brez podpisa, priložen le ps 1000-dinarski bankovec, ki ga nam j*» lan*** izročil poveljnik policijske straže g. Cir'] 9 prinombo. da policiiski str^žn'ki lp na dali° zbiraio prispevke za trhovpl*»ko !*ro Našim policijskim stražnikom in plemenitem i neznancu dobrotniku je tr^ba za to velikodušno  akciio  izreči   v«e  priznanje n
nai najdejo Čim več posn^maleev tudi m^d drugimi  premožnejšimi sloji prebivalstva
Metlika si je zgradila kopališče
Kopališče je kot prvo v Beli Krajini najboljši dokaz, kaj zmore krepka volja tudi v najtežjih časih
Metlika, 21. julija. 2e delj časa je naše mlado Tujskopro-metno društvo s svojim marljivim odborom, kateremu načeluje trgovec g. Male-šič, gTadilo kopališče, ki je bilo kot prvo v Beli Krajini v nedeljo skromno otvorje-no, tiho in skromno, kakršni so pač Belo-kranjci. Odpadli so govori in svečanosti, odpadle pohvale temu ali onemu, ki je vložil mnogo truda in požrtvovalnosti v delo; kopališče samo je najlepša pohvala in najboljši dokaz, da precejšen trud ni bil zastonj.
Ni še sicer to kopališče kdo ve kaj modernega. Ni niti docela dovršeno, kakor je Dil prvetni načrt. Naši ljudje ne marajo dolgov, raje grade počasi, malo letos, malo prihodnje leto, kolikor pač sredstva dopuščajo, pa je bil zato tudi načrt za naše kopališče tako izdelan, da se bo postopno vsako leto lahko razširjalo še z novimi objekti, a da bo kljub temu harmonična celota ostala nedotaknjena. Začetek pa je vendar tu, in sicer v časih, ki niso za javne zgradbe s privatnimi sredstvi ravno pripravni. Lahko smo ponosni, da se nismo zadolžili in da nam ni nihče, prav nihče, nakazal niti najmanjše podpore, a vendar smo svoje načrte uresničili. Naša lastna sredstva so v našem kopališču in sredstva naših rojakov iz Ljubljane, ki se nas v sili vedno spomnijo in nam priskočijo na pomoč, še drugo, manjšo kabino grade sedaj pri Lovšinovi malnici, ker je voda tam globlja in bolj pripravna za skoke, prostor pa je tudi pripraven za taborenje. Letos je tu pod šotori kar sto ljubljanskih študentov, ki iščejo počitka in okrepitve v lepi naravi in topli Kolpi za prihodnje šolsko leto.
K otvoritvi   je prišla   le   naša mestna
Nadebudni ribiči
Ljubljana, 22. julija.
Mlađana uživa zdaj počiitnice, ki ji.h hoče izrabiti čim bola. Počitnice namreč minejo ve-dno tako hitro, da nimaš nikdar nič od tujih. Zlasti meščanski otroci bi j'ih morali izrabiti čim bolj raci-ionakio, ker so le ob počitnicah v svojem elementu. Zdaj sečeda-lie boli propagira sport ki je tako priporočljiv za mladino zlasti zdaj. Propaganda za udeistvovanje mladine v sportu pa ima Ie eno napako, da nihče ne ve mladini konkretno svetovati, kateri športni panogi se naj posveča.
Toda mladina si zna pomagati sama. Posveča se tistim panogam, ki posameznikom najbol? leže in ka vplivalo harmonično na razvoj duše in telesa. Ribištvo ie nedvomno ena izmed taksnih športnih panog. V nji se udejstvujejo zlasti otroci, ki stanujejo v bližini Ljubljanice. Zdaj Ljubljanica ni več suha v zgornjem delu, med tromostiem in trnovsko zaipomico, ker so spustili vodo v strugo, da ne bo več smrdelo. Voda počasi priteka skozi zapornico v Trnovem, rri tro-mostju pa odteka skozi odprtino v glavni kanal. V počasi tekoči vodi je precej rib. Kaj še hočete več? Nadebudnim ribičem ni treba drugega, kot da si nabavijo ribiške potrebščine, kar jim pa ne dela nobenih težav. Kakšne V>vske listine pa niti n* potrebujejo.
Kdor bi jih rad občudoval pri poslu, se naj potrudi dopoldme na Dvomi nasip. Tam so res idealne postojanke za ribolov. K vodi drže zložne stopnice. Voda je zdaj precej visoka, zato ni treba mladim ribičem dolgih palic. Trske m držaje metel so lepo obrezah ter j:h opremi Ji po vseh pravilih tehnično, obesiH na nje trnke itd. Namesto svilenih niti ie dober tudi navaden sukanec, obtežila, sainčernh kroglic, tudi ni težko dobit; do rok. trnek si lahko napraviš iz navadnega žeblja in plutovinastih zamaškov je dovolil pri vsaki hiši. Za vabo s« nalove nadebudni ribiči muh, po katerih radi hlasta-io zlasti liipani, ki je za nje zdai sezona. Ce ni drugega, je pa za vabo dober tudi kruh.
Farrtie so kaj spretni, ne smeš reči da imaio le srečo. Ne mečejo trnkov v vodo tako ležerno kot stari ribiči in ne čakajo na plen tako potrpežljivo, pa vendar vlačijo iz vode ribo za ribo kot za šalo. Danes so bi Id šti«rje pri poslu.
— Še!e °., pa imamo že 10 rib. Včeraj jih nismo imeli toliko ob tem ča*u. — ie vzkl.ikm.il fant. Uiete ribe so b'le sicer majhne, vendar pa dovolj velike za pečenje Največ ie bilo pečenk, ostale so pa bile belice in Idiot Male ribe so metali nazaj v vodo, češ, da lih ni vredno loviti.
— Stražnik vas bo zapisal!
— Lepa reč! Saj ie zaprta voda. t»2 nam ne more' Zdaj Tahko lovi vsak.
Rb ce so zlagali na stonnrice. vsak ie imel svoj kupček plena. Cim več so u-jeii, tem bolj se iih ie oolaščala ribiška strast.
— Kai bos-te pa počeli z ribami?
— Se vprašate! Poiectli i«h bomo! Mama
godba, ki je igrala vse do poznega večera. Kopalcev je bilo seveda vse polno, pa bo bile kabine kar premajhne za vse. Tudi druge dni je naval velik, ker pritiska v naših krajih huda vročina. Posebno so se postavili naši vrli Sokoli, ki so si napravili telovadlšče pod vedrim nebom tik ob Kolpi. Postavili so si mrežo za odbojko, prinesli skakalno prožno desko, postavili pa bodo še ogrodje za kroge, vrv in drog, da bodo lahko vadili in krepili svoje mišice pod toplim solncem, ne pa v zatohli telovadnici.
Mnogo skrbi Je povzročal pripraven prostor za kopališče. Najboljši je bil last hifi-ne zadruge, od katere pa so nekateri člani v Ameriki in so bila pogajanja toliko težja. Po dolgotrajnem prizadevanju predsednika g. Malešiča in podpredsednika notarja g. Ranta pa se je vendar posrečilo presekati ta najkočljivejši vozel. Gospodarski odbor mesta Metlike je zemljiščnemu lastniku dal drugo lepo zemljišče in mu še nekaj navrgel, le da je do zamenjeva prišlo. Ker ni bilo nobene oficijelne otvoritve, moramo pohvaliti vse, ki so vložili mnogo truda v delo za naše kopališče, seveda pa tudi najmarljivejšega našega g. Ludvika Fuxa, blagajnika, brez katerega kopališče danes gotovo še ne bi bilo dovršeno. Zlasti posrečil se mu je dostop do Kolpe, pa tudi sicer je pokazal izredno mnogo zanimanja in razumevanja za povzdigo našega mesta.
Novo kopališče je lahko v ponos našemu Tujskoprometnemu društvu, ki so ga mnogi pri ustanovitvi lani v oktobru smatrali za nepotrebno. To delo bo g<q0grvo dalo vzpodbudo še za druga, ki so potrebna našemu mestu, da dobi novo, prijetnejše in lepše lice.
jih bo ocvrla in — ham!
Zopet so se poglobili važno v svojo umetnost. S prsti na ustih so odganjali vsiljivca, da bi molčal ati odšel. Na stojnicah so se premetavale Še žive ribe.
Tabor emigrantskih združenj
Črnomelj, 21. julija.
Vedno večji razmah zavzema delo, ki si ga je nadelo mlado emigrantsko društvo »Krn« za okraja Črnomelj in Metliko. Najpomembnejši uspeh tega dela bo gotovo velik tabor vseh emigrantskih združenj v nedeljo 6. avgusta, za katerega je že mnogo društev prijavilo udeležbo, dočim največ gostov pričakujemo iz Ljubljane, bivališča številnih naših emigrantov, ki gotovo ne bodo ta dan zamudili priložnosti udeležiti se svoje manifestacije in istočasno obiskati lepo Belo Krajino, mnogim še gotovo docela neznano.
Tabor v Črnomlju bo prav lep spomin na pot, ki nas vodi mimo zatiranih in ponižanih k pravici in resnici. Pod okriljem bratskega našega društva bo ta dan najlepša manifestacija našega duha, ker so prijavili svojo udeležbo že najodličnejši predstavniki našega emigrantskega življa, ljudi iz krajev okrog one Soče, katero je že Gregorič v svojih proroških besedah opisal kot krvavo in tožno.
Popoldne bo svečana akademija s programom, ki nas bo spominjal na brate onstran meje in obujal spomine na žalostne čase. Po akademiji bo velika vrtna veselica s prosto zabavo, da bo vsak izletnik lahko preživel en dan v prisrčnosti in iskrenosti naših belokranjskih rojakov, pa tako odnesel poleg spomina na pomen tega tabora tudi sicer lepe in prijetne spomine z gostoljubne belokranjske zemljice. Proslave se udeleži tudi več pevskih zborov. Za dobro voljo pa bo skrbela odlična kapljica naših krajev poleg mladih prašičkov in janjčkov na ražnju. Seveda bo tudi vrlih in ljubkih naših deklet v lepih nošah vse polno. Zabavala bodo naše goste s srečo-lovom in šaljivo pošto. Že pri zadnjem izletu fotoamaterjev je ostalo precej src tu. mnogo pa so jih Ljubljančani odnesli s seboj, pa bodo gotovo tudi sedaj vsi veseli in zadovoljni.
Pot je sicer dolga do nas, pa bo izlet niški vlak malo pohitel, da bodo gosti čim prej v Črnomlju. Glede znižane voznine bomo še poročali.
Naj bi ne bilo emigranta in prijatelja naše Bele Krajine, ki ne bi porabil te ugodne prilike in nas ne obiskal. Bela Krajina je že mnoge s svojimi lepotami iz nenadila, pri vsakem obisku pa najdete no vih in novih zanimivosti. Poleg tega pa bo tudi sicer tabor nudil mnogo zanimivost* za naše nacijonalno življenje. Obiščite nas!
Sorzna poročila.
INOZEMSKE BORZE.
Curi h:   Pariz  20.2460,   London 17.21 Newyonk   &67.50.    Bruselj     72.25. Milai 43.20,   Amsterdam 208.90,   Berlin 123.3< Dunaj &S.26,   Pra«a 1&J*% Varfava 57.7 Bukarešta 2.06.
OEMIE
»SLOVENSKI NAROD«, đne 22. julija 1933
-tcv 165
Ljubljani moderno ljudsko kopališče
Po načrta mojstra Plečnika namerava mestna občina zgraditi na
Špici veliko favno kopališče
/k r -
-t ■ / /m
"s m
I^uto^Jana, 22. Julija.
Pri unedltvi Ljubljane zii vprašanja, ki bi bdo tako perece, obenem nam pa delalo toliko preglavic in skrbi, kakor Ljubljanica. Z osuševanjem Barja in z vprašanjem, ki je z nJim v zvezi, namreč z regulacijo Ljubljanice skozi mesto, se pete jo razni projektanti te nad 200 let in končno smo po največjih naporih v dobi zmagovite modeme tehnike in ob zmagi higijene prišli do rezultata, ki nam kaže Ljubljanico mnogo slabdo, kakor Je bila pred 250 leti, ko je Se neovirano in neregulirano tekla skozi Ljubljano. Sedaj namreč sploh več ne teče in namestu nje smo v šentpeter-skem okraju dobili ogromno stoječo greznico, v centru mesta pa suh jarek s smrdljivimi mlakami, a od tromostovja navzgor se v strugi spet zbira zelena mlakirfta. z miri jadam i mufiic, ki so vedno pripravljene, da razširijo najhujše epidemije po mestu in s tem tudi po vsej
dežeiL Končno "am je država zagotovila na leto milijon dinarjev stalnega prispevka za regulacijo Ljubljanice in z veseljem amo gledali v bodočnost ter pričakovali, kdaj Ljubljanica spet steče skozi mesto čista kakor nekdaj. Letni prispevek je sedaj zmanjšam na polovico in ne vemo, kaj se zgodi, če bomo morali zato ustaviti delo. Trdno smo preverjeni, da se bo delo nadaljevalo, saj gotovo v vsej državi za zdravje prebivalstva in tudi za ugled države v naši tujskoprometni banovini ni važnejše naloge, kakor je regulacija Ljubljanice.
Ljubljanica nam pa še tudi na drugi strani dela največje preglavice. Nikjer namreč sedaj ni primerna za kopanje, a v bližini ni druge reke, da bi lahko prebivalstvo brez stroškov in večje zamude prišlo v vodo. Mestna občina je sicer ob Ižanski cesti z velikimi stroški zgradila primitivno kopališče, ki pa nikakor ne odgovarja zahtevam Časa, obenem pa tudi ne zadošča za vedno večjo Ljubljano. Dohodki tega zasilnega kopališča so vedno manjši od izdatkov za popravila. Imamo tudi krasno kopališče Ilirije, ki je pa tudi premajhno in zaradi vstopnine ni dostopno vsemu prebivalstvu. Zelo ugodno kopališče bi lahko zgradili tudi v Gradaščici v Kolezijl, kjer imamo sicer malo družinsko kopaliSče za najnujnejše potrebe, vendar pa tudi s tem kopališčem Ljubljana nima pravega ljudskega kopališča za vse prebivalstvo. Tako kopališče so si kopalci sami napravili na ćpici ob odteepu Gruberjevega kanala od Ljubljanice. Tam je sicer kopanje iz varnostnih ozlrov prepovedano, vendar je pa špica najbolj obiskano in tudi najbolj priljubljeno kopališče vse Ljubljane, čeprav je brez najprimitivnej-Ših priprav in tudi popolnoma brez varnostnih naprav. Edina varnostna naprava je tabla, ki na 6pdcl prepoveduje kopanje, vendar pa ta varnostna naprava varuje le mestno občino, da ji m treba nositi odgovornosti za eventuelne nesreče. Vso Ljubljano bo razveselila vest, da ima mestna občina že dalje časa pripravljen krasen nacrt mojstra Plečnika, da na fcpici zgradi veliko Javno kopališče, ki bo v resnici pravo ljudsko kopališče. To kopališče je samo vprašanje časa, dokler mestna občina ne abere finančnih sredstev, ki so pa v pri-gnori s koristmi uprav malenkostna.
Ce računamo, koliko Ljubljančani vsak dan izdajo za vožnjo na Posavje ali k Sori ter k drugim vodam, bi gotovo že ti izdatki v eni sezoni pokrili vse stroške za projekt i »a no kopališče na Spici. Pri tem pa nismo računali, koliko ljudje v bližnji in daljni okolici na teh svojih izletih puste denarja, ki bo ostal v Ljubljani, na drugi strani pa tudi ne smemo podcenjevati časa, ki ga prebivalstvo izgubi z dolgimi izleti. Čas je še vedno denar! Pri vsem tem pa ogromna večina ljubljanskega prebivalstva nima tolfko časa, še manj pa sredstev, da bi si privoščila kopanje tolikokrat, kakor je potrebno. Higijenski zavodi zidajo po deželi vodovode, zdravstvene domove in druge naprave, ki gredo v visoke milijone, zato bi pa tudi ministrstvo za narodno zdravje gotovo rado priskočilo na pomoč pri financiranju projekta, ki je v najtesnejši zvezi z zdravjem glavnega mesta banovine.
Ko je prof. Plečnik izdeloval regulacijski načrt Ljubljane, je na tej strani mesta predvsem  gledal  na  tesnejše zveze obeh strani Ljubljanice. Kakor vidimo na naši sliki, je Prulsko cesto podaljšal mimo Martini evega posestva po novem mostu čez Gruberjev kanal, odtod pa tik za botaničnim vrtom do dolenjskega kolodvora. Pri botaničnem vrtu »e odcepi od Ižanske ceste tudi nova cesta, ki bo sla ob vodi mimo sedanjega kopališča na Barje. Vsa ta nova cesta bo senčen drevored. Znano nam je že, da so gotovi tudi Plečnikovi načrti za preureditev sedanjega skrajno skromnega Trnovskega pristana v pravi pristan za pristajanje velikih tovornih čolnov in ladij, gotov je pa tudi že načrt za športno pristanišče nad njim, namreč onstran Spice na levem bregu Ljubljanice, kjer bi pristajali  športni  Somi.  Ko bo Ljubljanica regulirana, se bo veslanje in čolnarjenje v Ljubljani gotovo silno razvilo, saj se že *edaj razvija prav naglo, da vsako popoldne mrgoli vse polno čolnov na komaj ! premikajoči Ljubljanici. Naša reka je •mreč skoraj kakor jezero in se le prav *časi premika, saj  fma od Vrhnike pa i Ljubljane le 60 cm padca. Ko se bodo regulirano Ljubljanico povrnili spet ži-'hni veseli čssi stare Ljubljanice, ko so 'le na njej tudi največje alavnosti, tedaj
■ o prišlo do varjave tudi kramo Plečniko-
vi
m-
vo monumentalno stopnišče, ki ga pravkar
grade ob Gerberjevi hiši na Dvornem nasipu. Tu se bodo lahko veslači in lastniki motornih čolnov s svojimi gosti vkrcali in izkrcali kar sredi mesta. Nad pristanišči na Trnovskem pristanu bo razširjena cesta ob vodi tekla dalje na Barje. Pred Malim grabnom ob sedanjem Športnem klubu bo čez Ljubljanico tudi nov most, ki bo po najbližji poti vezal Trnovo z desnim bregom Ljubljanice pri sedanjem kopališču in tako tudi z Ilovico. S tem mostom bo združena trnovska župnija, ki obsega tudi vse Barje, v celoto, ki jo sedaj seka Ljubljanica. Vse ceste bodo zasajene s senčnatimi drevoredi, na obalah bodo pa mični mali nasadi še povzdigovali lepoto poživljajoče reke.
Središče vsega življenja na Ljubljanici bo pa novo kopališče na Špici. Ves načrt obsega okrog 6000 kvadratnih m, vendar je pa polovica tega zemljišča že javna last, drugo polovico pa zavzema podjetje mestnega tesarskega mojstra Martinca. Kopališče bi segalo do Skrljeve hiše na Prulah in do ceste, kakor je sedaj meja Martinče-ve^a podjetja. Kakor vidimo na sliki, bo mestna občina tu zgradila veliko, na sredi nepokrito rotundo, na vsakem oglu bi pa
stal paviljon v podobi stolpa, kjer bi bili prostori za bifeje, oskrbnike, prhe, stranišča itd., t v srednjem ptviljonu bosta dva vhoda z blagajnama. Premer rotunde meri 60 m, oba kraka ob njej med paviljoni sta pa dolga po 50 m. Ob obodu rotunde bo nad 100 kabin za kopalce, pred kabinami pa stebri arkad, ki bodo nosili ravno streho, kjer bo mnogo prostora za solnčenje. Ves ogromni nepokriti okrogli prostor rotunde bi porabili kopalci za solnčenje in igre. Iz rotunde bodo kopalci prišli na prostorno teraso naravnost k 35 m dolgemu in toliko širokemu bazenu a plitvo vodo za neplavače. S terase vodi v bazen po en meter širokih nizkih stopnic, a čista voda prihaja v bazen in spet odteka iz njega po dveh kanalih. V bazenu bo torej vedno čista tekoča voda. Ob strani rotunde vodijo enako široke stopnice na betonsko obrežje tik ob vodi. Te stopnice so povsod tako široke, da je mogoče na njih sedeti in tudi ležati na solncu, Os kopališča od glavnega vhoda na do zaokroženega vrha ob razcepu Ljubljanice in Gruberjevega kanala meri 110 m, široko je vse kopališče 100 m, a kraka obrežja ob Ljubljanici in Gruberjevem kanalu sta dolga po 90 m. Dimenzije so torej v primeri s sedanjimi kopališči uprav impozantne, saj smo že prej povedali, da vse kopališče meri 6000 kvadratnih metrov.
špica je najprimernejši prostor za kopališče, ker leži v samem mestu in ni od nikoder toliko oddaljena, da bi je ne mogli doseči v kratkem času. Kar se tega tiče, gotovo tudi ni več daleč čas, ko bo od tromostovja stekla električna železnica po Cankarjevem, Gallusovem in Grudnovem nabrežju ter po Prulah mimo špice na dolenjski kolodvor. Kar je pa pri tem kopališču najvažnejše, sta čisti zrak in čista voda, saj se nad kopališčem ne odteka v Ljubljanico noben kanal, razen tega je pa ta prostor tudi edini v Ljubljani, kjer lahko napravimo vsem higijenskim zahtevam ustrezajoče lepo moderno kopališče. V primeri s koristjo so stroški, kakor smo že rekli, minimalni, saj vse obrežje Ljubljanice mora urediti odbor za osuševanje Barja, ki regulira Ljubljanico, k tem stroškom pa prispeva mestna občina le tretjino izdatkov. Razen tega je polovica zemljišča že javna last, treba se je torej samo pogoditi še n g. Martmcem, ki bo pa pri svojih zahtevah gotovo upošteval javno korist. Čas je ugoden in ne smemo ga zamuditi, ker bi vsako zavlačevanje pomenilo tudi podražitev, saj vemo, kako naglo rasto cene stavbiščem, preverjeni smo pa tudi, da morda nikdar več ne bo tako poceni graditev in materijal. Stavbno gibanje v Ljubljani je pričelo pešati in tudi v gradbeni stroki imamo vedno več brezposelnih, zato pa več kot preveč poceni delavcev. Ureditev Špice za moderno in res ljudsko ter vsakemu dostopno velikomestno kopališče je danes zahteva vse Ljubljane, pri vsem tem bi se pa kopališče na Špici brez najmanjšega dvoma tudi rentiralo in stroški zanj v kratkem izplačali.
Življenje v vaseh pod Triglavom
Lepo je na Koprivniku, kjer so dani vsi pogoji za razvoj tujskega
prometa
Koprivnik, 20. julija.
Z nastopom vročih poletnih dni vsakdo ifiče kraja, kjer bi užival prijeten gorski hlad, počitek in mir. V tem pogledu imamo V naših krajih zelo bogato izbiro. Nekatere vlečejo romantični kraji v zgornji savski dolini, kot Mojstrana, Kranjska gora in Rateče s svojimi mvjimi soteskami in velegorji, druge zopet vabi tiho t a smaragdno zelenega Bohinjskega jezera, tretje idilične gorske vasice s prostranimi se-nožeti, lepim gozdovi in zelenimi tratami, na katerih kraljuje prijeten hlad in mir.
Pelješ se z Jesenic po bohinjski železnici mimo prijaznih belih vasic, mimo zelenih polj, polnih zlatega žitnega zrna, mimo Blejskega jezera, skozi celo vrsto predorov, mimo zelene Bohinjske Save in se ustaviš na postaji Nomenj, katere poslopje je vedno v bujnem zelenju, tako da bi mu med vsemi postajnimi poslopji lahko prisodil zaradi krasnega cvetja prvo nagrado.
Ko izstopiš, zaviješ po lepi beli cesti v vas, zaviješ na levo v hrib, hodiš poldrugo uro' po senčni poti, nakar se ti naenkrat odpre velika planinska ravan, ob katere robovih se skrivajo številne bele hiše, ki tvorijo idilično planinsko vas Koprivnik pod Triglavom. Kamor pogledaš, povsod vidiš, da je zadnji košček zemlje skrbno obdelan. Ravnina ni naseljena, pač pa so vsi obronki, ki obkrožajo vas, posejani z belimi kmečkimi hišami, ki se skrivajo med holmi in drevjem s svojimi gospodarskimi poslopji in tipičnimi bohinjskimi kozolci. Sredi med njimi pa je lična cerkvica z župnišcem, v kateri je pred ISO leti maže val pesnik Valentin Vodnik.
Vsa ta prelepa vasica je podobna ptičjemu gnezdu, ki ga ne vidiš, dokler ne prideš na vrh. V poletnih mesecih vlada v vasi sami precejšnje mrtvilo. Možje, fantje in dekleta so na košnji visoko gori na planinah, doma pa so ostale večinoma le starejše žene, ki kuhajo kosilo, varujejo otroke in krmijo živino. Skoraj pred sleherno hišo vidiš stare ženice, ki belijo domače platno, razgrnjeno na prisojnih mestih. Tu pa tam opaziš starega očanca s pristno gorjužko cedro med zobmi, ki jo Se vedno prižiga s kresilnim kamnom in gobo, tu vidiš originalne kmečke gorjane, ki jih še ni obttttOa lažikultura in ki bi bili najboljši in najbolj redki model za slikarja ter nenađkriljivi tip za povestničarje in pisatelje ljudskih iger.
Vse drugo življenje pa polje visoko gori na planinah. Tu vidiš, kako marljivo kmečko ljudstvo opravlja svoje delo. Fantje in možje z zavihanimi rokavi kose travo od jutra de večera, med njimi pa brhka dekleta, ki grabijo seno in ga spravljajo na kupe. Tu je nešteto planinski stanov, pred katerimi se v prijetnih julijskih večerih zbirajo možje, fantje in dekleta, srečni in zadovoljni po delu.
V ta prelepi planinski svet zelo radi prihajajo letoviščarji z Bleda in Bohinja, ki hodijo na planine z Bohinja na Bled ali obratno. Ne morejo se načuditi krasoti gorske pokrajine,  ki  jo tvorijo ogromni
smrekovi gozdovi in prostrane senožeti. Krasni so ti kraji za letovanje; vse je tu, dobra voda, izvrstno mleko, gorski hlad, prijeten vonj gozdov ia cvetja, edinstveni razgledi na Triglavsko pogorje in Karavanke in lepi senčnati izprehodi skoraj po ravnem.   Tu so najlepši tereni za zimski
sport ter podani najboljši pogoji za razmah hotelske industrije in turizma.
Po končanem delu na planinah se vračajo fantje in dekleta zopet v vas, da pospravijo poljske pridelke pod streho. Moški vozijo poljske pridelke domov, žene in dekleta pa vežejo žito v snope in jih postavljajo v piramide. Tam je zopet vrsta kozolcev, polnih žita, z gospodarskih poslopij pa se tu in tam oglaša pesem mladičev pika poka pika pok.
Lepo je na Koprivniku in na Gorjušah zlasti zvečer, ko tone solnce daleč gori za Triglavskim pogorjem, ko zadoni iz zvonika cerkve večerni zvon in ko v lepo poletno noč zazveni po vasi fantovska pesem >Kje so tiste stezice k so včasih bile...«
Sušnik Marija.
O j ta beraški stan!
Ljubljana, 22. julija. Beraški stan, beraški, tiskarski škrat, ne zamenjaj s soldaškim! Ta dva stanova si seveda nista nič v sorodu, le to imata skupno, da bi bilo treba razorožiti tudi berače ter bi bilo treba sklicati še za nje razorožitveno konferenco. Hude preglavice bi imela konferenca z beraško zadevo, se pravi s problemom. Zlasti še. ker nima-mo^ strokovnjakov za takšno razorožitev. Največja nesreča je. da nihče ne razmišlja mnogo o berašk'em problemu, čeprav je tako pereč, kot da je bodočnost človeštva samo v beračenju. Zdaj je beračenje že T«ko vsakdanje, da so ljudje, ki še ne beračijo, izjema. Beračenje ima namreč več panog in vse so imenitne. Vsak je po svoje oborožen z beraško palico: bančni direktorji seveda precej drugače kot n. pr. junakinje, o katerih nameravamo spregovoriti.
Beračenje ob petkih je seveda prepovedano, toda nrepovedano je menda tudi prosjačenje druge dni. Vendar so ljudje vprav sijajno razpoloženi za beračenje ob petkih, najbrž baš zaradi tega. ker je tedaj izrecno prepovedano. Zato je Ljubljano včeraj oblegala beraška armada. Z mirno vestjo lahko trdimo, da je bilo na ulicah več beračev kot drugih ljudi. Razumljivo, da jih je bilo tudi v lokalih in stanovanjih več. Nekateri so naskakovOi »svoje stranke« v skupinah, drugi posn-mezno, nekatere ženske pa s kup? otrok Beračicam so potrebni pri noslu otroci kot starim beračem malha. Če je ženska obložena in obkrožena z otroci, je tako-rekoč oborožena z beraškim dokumentom. Najbrž se vam zdi, da se norčujemo iz ubogih ljudi ter da zasmehujemo berače Stvar je pa bolj žalostna kot smešna. Kvečjemu je tragikomična, berači so pa reveži, če beračijo upravičeno ali ne.
Dve ženski srednjih let sta re srečali pri beraškem poslu. Starejša je imela s seboj deklico, ki ji je pomagala loviti di-narčke. Mlaji« je nosila v naročju leto dni starega otroka in vodila ie nekoliko starejšega otroka. Saj poznate žensko naravo! Vedno ji kaj leži na srcu. ki ga mora razbremeniti na vsak način ob r?rvi priliki.
— Oh, gospa, ki ste vi tudi v mestu? Ja. in kako je kaj z vami'.- Zaslužka nič?
— Ah, gospa, saj veste, kako je! Ko bi človek dobil kakšen dinarček. bi že še šlo. Malo sem šla okrog s punco, pa nimam sreče. Nič nisem mogla nabrati. Pa vi?
— No. nekaj se že dobi. Za denar je bolj trda. A sem vseeno dobila pri štirih strankah, ki jih poznam, po 2 dinarja. Kaj za jesti! To se že dobi povsod. Pa tudi kruh radi dajejo. Človek pa najbolj potrebuje kakšen dinarček. Tako že gre malo bolje, ker imam malega s seboj. Saj ni moj, veste, toda tako več dobim. O 1 sosedovih sem si ga izposodila. Pa ni tako fletno vlačiti mokrega otroka s seboj. Dobro je, da se še preveč ne kremži. Pa so tudi sosedovi, ki so mi posodili o*rok3 reveži. Rada jim pomagam, kolikor morem.
— Ali iim dajete denar?
— O, ne. Kakšen listek jim dam. Veste, s temi listki je sitnost na magistratu. Neradi kaj dajo zanje, če vas preveč poznajo.
— Hudo je za nas, kamorkoli se obrnemo. Ah, gospa, vam je že lažje, ker imate svoje stranke, jaz jih pa ne noznam ter me povsod hitro odpravijo. Kaj, ko bi šla nekaj časa z vami. da bi videla, kako je treba to onegaviti?
Izvežbana beračica je nekaj časa premišljevala. Predlog ji očividno ni pnjal. Končno je pa odgovorila, kot da deli milost: — No. naj bo! Pojdite, saj ie res težava. Če človek nima »kunčafti*. No, ja, boste pa videli.
N<f>vf linMiansk! domačini
Ljubljana. 22. julija.
Na zadnji «pji ljubljanskega občinsk^a sveta so bili na podlaci 10-l^tnega i^pre-treraneea in pm>tovnljnfV7a bivanja v Ljubljani in ker ni bilo zakonitih zadržkov v smislu tozadevnih predpisov domovinskega zakona — sprejeti v ljubljansko domovinsko zvezo:
Bati« H^rmina, šivilja; Cork Marija, delavka tobačne tovarne v p.; Črnivec Anton, nočni euvai mestne klavnice ter posestnik, žena Frančiška roj. Cimperman in otrok Anton: č\iden Franc Jožef, trerovec in otroci: Franc, Drago in Dušan Boris: Deborie Ivan, delavec etroi. tovarn in livarn in žena Rozalifa roj. Rostilnik; Derifek Franc, delavec drž. železnic, žena Ivana roj- Stupica in hci Vera Marija: Dov? Tvan. krov. mojster, žena Frančiška roj. Marivk in otroka Stanislava in Ladislav; Frohlich Olga, roj. Rodili?, zasebnica; Gaj^efc Franc, soprog fotocrrafinje in žena Ana roj. Ukmar; Ga-straim Antonija roj. Rratož. trgovka z d^-niki; Globevnik Josipina. šivilja: Hren Terezija roj. CierHr, postreznica; Jenko Jurij, sodardki pomočnik pivovarne >Union<, žena Terezija roj. Pucelj. vdova Kumer in h?i Rozaliia: Juvan Ferdinand, trgovski poslovodja; KnlMc" Ana*, zasebnica: Kocjan Angela, kuharica; Koprivsc Karol, izvo>-šr>k z uporabo avtomobila; Kosec Anton, hišnik >GrafiSnega doma«, žena Marj-eta roj. Žontar in otroka Silva Jelena in Boži-darn: Košir Marija, služkinja drž. bolnice; Krištof Josip, stalen delavce mestne elektrarne, in otroci Mariia. Slavko in Feliks; Križanec Franc, sluga škofijskega ordinarijata: Krumpestar Ivana, kjharica; Mramor Tvan, delavec mestnega cestnega nadzorstva, ž>na Marija roj. Volig in otroci: Mariia. Tvan in Stanislav: Pire J?mej, iz-voš?ek z uporabo avtomobila: Svetek Fr„ paznik mestnega cestnega nadzorstva in po-sustnik, žena Frančiška roj. Zrim^e-k in sin Milan: Šimenc Marija, kuharica: Urši? Martin, bivši žagar drv: Vilhelm Štefan Vladimir, strojni stavec, ž?na Ema roj. Tihel in otroci: Vladimir, Darinka in Drago; Ver-bic Anton, zasebni uradnik, žena Ana Marija roj. Klarič in otroci: Franc, Vekoslava in Silvo: Zupančič Josip, novinar, ž»na Milena roj. Pire, in 6in Črtomir Viteslav-
Desetim  prosilcem  je pa bil  sprejem v ljubljansko  domovinsko   zvezo odklonjen, ker ni bilo zakonitih pogojev za sprejem.
OFH Bfjcuresti : ASK Primorje
Danes ob 20.45 na igrišču Ilirije
Ljubljana. 22. julija-
Danes bomo imeli v Ljubljani zanimivega gosta; prvorazredni bukareSki kl lb bo nastopil v nočni tekmi proti našemu ligašu. Po sporočilu Rumunov in v smislu dogovora bodo gosti nastopili v Ljubljani z najmočnejšo njihovo postavo, v kateri se blestijo im^na nekaterih repreizentantov Bukarešte in  rumunske drž. reprezentance.
V Ljubljani smo imeli pril ko videti že renomirane goste iz Avstriie, C?ška. Ma-djarske itd.," le Rumunov še nismo videli. Z njimi imaio tesnejše veze le n^kat?ri naši klubi, i-rerivsem beograjski. Za ras so Rumuni predragi radi prevolike oddaljenosti. Toda kljub visokim stroškom H ASK Primorje odločilo, da povabi v Ljubljano Rumune in da s tem nudi izredno oriiiko naši športni publiki da vidi gost? na športnem polhi.
Rumunski «*port se [J v zadnjih ietih zel3 dvignil v kvalitativnem in kvantitativnem ozirj. To smo »bčiitili na lastni k:>ži nr.-d vsem v tč»kmovan»u 70 balkanski cup, k|?T so zadali Rumuni p*»5j drž reprezentanci težek, da, najtežji udarec — poraz, ki srno ira kdaj doživeli v tem tekme van lu Zato vlzo;a zanimanje za ljubljansko sobotno tok-mc tudi v ostalih .iaših m H1:1.
Kljub visokim izdatkom in t>žk?mu riziku se vodstvo ASK Primorje n: odtočMo, da bi zvišalo vstopnino: nasprotno vstopnina ie znižana in z ozirom na gornji rizikn minimalna, s Čimer je dana možnost vsakemu, i!a si tO zanimivo borbo ogle la. Tekma ee bo igrala ob vsakem vreme-i 1
Rjmunsko moštvo je sestavljeno takola: Theimler-Roseuret-Uilaghi, Cuedan-Ve^er-Vintila, Barbu-S^broschi-Chiroiu Medvei-Stauesur.
Predprodaja vstopnic ».a tekni > s Rumuni- Za tekmo med Rumuni in ASK Primorjem, ki =>e bo igrala kot nočna na igrišču SK Iliri {p, je oddalo ASK Primorje vstopnice v predprodajo in sicer se iste dobo v
trgovini Ludvig Baraga, Tyriwa carta (uo-botidnik). Vstopnice so v predprodaji cenejše. To ugodnost naj blagovoli izrabiti publika. S tem ee bo tudi izognilo nuv.ilu pri večernih blagajnah.
— Članstvu ASK Primorje sporočamo da z ozirom na velik finančni riziko pri najboljši volji nismo mogli znižati vstopnine za člane. Pač pa se ja določila za vse znižana vstopnina, posebno za prcdprodu]o, in prosimo članstvo, da si torej nabavi vstopnice v predprodaji. Vodstvo ASK primorje.
— Nogometna tekma. Jutri nastopi v Kranju nogometni prvak Domžal SK Domžale z rezervnim in prvim mrtvom Pri zadnjem njegovem poeetfl so domači komaj o*Ho*Ui tekaiio v svojo korist, do-cim so bili v revanžni tekmi v Domžalah poraženi. Tekom tega ćasa sta oba ilub^ precej napredovala, tako da se nam obota v nedeljo prav zanimiva in napota borba Pred'tekmo igrati obe rezervi ob pol 17., glavna tekma pa prične ob 18. uri.
KOLEDAR DANES: Sobota, 2. julija katoličani: Marija Magdalena, Pribina, pravoslavni 9. julija.
JUTRI: Nedelja, 23. julija, katoličani: Apolinar, Brana, pravoslavni 10. julija. DANAŠNJE PRIREDITVE, '
KINO MATICA: Atlantida.
KINO SISKA: 2elim se poročiti.
FRC_ BUCURESTI : ASK PRIMORJE ob 20.45 na igrišču Ilirije.
PLAVALNO PRVENSTVO ljubljanskega podsaveza ob 16. v kopališču Ilirije. PRIREDITVE V NEDELJO. *
KINO MATICA: Atlantida.
KINO ŠLŠKA: 2elim se poročiti.
TENIS TURNIR za Pogacarjev memo-rial ob 8. na prostorih SK Ilirije.
SHOD ŽELEZ NISKI H UPOKOJ1! \ -CEV ob 10. v veliki dvorani Delavske zbornice.
NADALJEVANJE PLAVAL. PRVENSTVA ljubljanskega podsaveza ob 9. dop. v kopališču Ilirije.
JADRAN : PRIMORJE II prijateljska tekma na igrišču Primorja.
HERMES : PRIMORJE I prijateljska tekma na igrišču Primorje ob 17.
DEŽURNE LEKARNE.
DANES in JLTTRJ: Bahovec. Kongresni trg 12. Hočevar, Ljubljana VII., Celovška cesta 51, in L'star, Sv. Petra oesta 78.
Jzpod sita
in relefa
Slovenščina ima jako lepe glagole. In je čudno, da ni še nikomur prišlo na misel, da bi lahko s pridom gojili tudi glagole, kakor gojimo težko atletiko ali ping-pong. Kar vzemimo za primer glagol migam. Ta je eden najlepših. Kaj vse se da z njim povedati in napraviti! Migam, namigam, namignem, namigujem, namigavum in še vse potno takih sočnih oblik. Pa tudi učinek imajo nekatere oblike tega glagola naravnost čudovit. Če migaš, še ni nič hudega, vsaj navadno ne, vse drugače pa je, če namigneš ali celo namiguješ. S to obliko pa že utegneš naleteti na takega zlodja, da te bo do smrti glava bolela.
Namigavati je približno isto kot poljubljati zemljo z zlatimi solnčnimi žarki. Čim posije dovolj toplo solnce, začirikajo murni in prilezejo iz luknjic na božji svet. Če pa namigneš ali namiguješ, se oglasijo človeški murni in ti hite navso moč dopovedovati, da si namignil baš njim in da ni res tisto, kar si mislil, temveč ono drugo, česar nisi mislil, in da ne veš, ali si moškega ali srednjega spola. Veš pa, da privabi navadne murne iz luknjic toplo solnce, človeške pa slaba vest.
Ne silite revežev v obup!
Ljubljana, 22. julija.
Prejeli smo:
Glede stanovanjskih najemnin bi stanovanjskemu odseku mestnega magistrata priporočili, naj deložira stranke, ki neredno aH sploh ne plačujejo najemnine. Ce smo redni plačniki najemnin toliko vestni in čutimo dovolj odgovornosti, da redno plačujemo najemnino, je treba odkazati malomarnim plačnikom cenejša stanovanja v barakah. Mi stanovalci v mestnih zasilnih hišah nismo bogati, boriti se moramo za vsakdanji kruh, pa vendar izpolnjujemo svoje dolžnosti. Med nami so pa stranke, ki mislijo, da lahko stanujejo na tuj račun, čeprav bi lahko poravnale najemnino. Kako pridemo do tega, da nosimo še tuja bremena? Stranke, ki ne plačujejo najemnine, naj se brez pardona odstranijo, da ne bodo vplivale še na druge, ki v redu izpolnjujejo svoje dolžnosti.
Naravnost kričeča krivica se nam je pa zgodila zdaj, ko smo dobili odlok o povišanju najemnine v barakah v Koleziji, in sicer kar za nazaj od novega leta, seveda pa tudi za naprej. Odkod naj vzamemo denar, da bomo plačali razliko za nazaj? To se pravi tirati reveža v teh težkih časih v obup. Gospodje, pomislite vendar, kaj delate!
Tenis
— »Pogacarjev memorial«# Jutri, v nedeljo ob 8. zjutraj se prične na Iliriji tekmovanje za »Pogacarjev memorial«. Vsi moški igralci nastopijo v plemeniti medsebojni borbi v spominskem turnirju, ki se vrši vsako leto v sporni i na pred letom tragično preminulega Joža Pogačarja. večletnega načelnika teniške sekciie. Tekmuje se samo v singlu gospodov. Pozivamo vse članstvo, da se še danes, do 6. ure zvečer priglasi v garderobi, udeležba je za vse igralce, tudi družabne, obvezna. Žrebanje nasprotnikov je ob 7. zvečer. Da se izpopolni spored ves dan. je povabila Ilirija v Ljubljano teniško sekcijo SK Kamnik, ki se pa do danes še m odzvala in bo ta turnir naibrže odpadel. Za klubsko prvenstvo se bo pa igralo še double gospodov, kjer bo prav zanimiva borba. Turnir bo obenem pregled moči Ilirijanov, ki so letos dosegli že par pomembnih uspehov; leseni se bo vršil v Ljubljani turnir za prvenstvo Ljubljane in takrat čaka baš ljubljanske igralce trda preizkušnja. Vabimo športno javnost k jutrišnjemu turnirju. Vstopnine ni!
9tev tn*5
Ob 10 letnici velike rudarske stavke
Stavkalo je 9400 rudarjev - Težke posledice nepremišljene In izjalovljene stavke
Trbovlje, 20. julija.
Danes je minulo 10 let, odkar je izbruhnila v revirjih TPD ona žalostna stavka, ki je trajala skoraj 8 tednov in je končala z velikim porazom delavstva. To je bila ena največjih stavk, ki jo je kedaj rudarsko delavstvo vodilo, zato bo prebivalstvo rudarskih revirjev gotovo tudi zanimalo, kako se je ta stavka vodila in zakaj je propadla.
Kmalu po prevratu se je pričela v rudarskih revirjih snovati strokovna organizacija Zveza rudarskih delavcev, katere voditeljem se je posrečilo organizirati v njej večino rudarskega delavstva. Ta strokovna organizacija je vodila v prvih povojnih letih, ko so bile delavske mase zlasti v revirjih politično še dezorijentirane, vse večje ali manjše akcije za zboljšanje položaja rudarskega delavstva. Shodi te organizacije so bili izborno obiskani in vpliv njenih voditeljev je rasel med delovno množico iz dneva v dan. Toda tudi rudarska podjetja takrat še niso bila trdno zasidrana, zato je bilo tudi zahtevam vodstva Zveze rudarskih delavcev po zboljšanju položaja rudarskega delavstva pogosto ustreženo. Tako je doseglo vodstvo Zveze v razmeroma kratki rudarski stavki, ki ie trajala od 20. do 2S. avgusta 1°21. tako pridobitev za rudarje, da so se še oni oni omahljivci. ki dotlej niso verovali v akcijsko silo strokovne organizacije, temu pokretu brez oklevanja priključili. —
V začetku junija 1°23 se je pričelo med rudarskim delavstvom v revirjih živahno gibanje. Opogumljeni nad hitrim in izrednim uspehom prejšnje stavke, so se pričeli voditelji ZTCD pripravljati na novo akcijo, ki naj bi prinesla rudarskemu delavstvu novih uspehov in zboljšanie položaja. Na videz je bil položai dokaj ugoden. Družba je prav takrat obhajala 501etnico svojega obstoja in je svoje nameščence obdarila. Za delavstvo pa ie ustanovila poseben en-milijonski fond za sociinlne namene, čemur se je pa vodstvo ZT^D protivilo in zahtevalo,
da se ta milijon izroči rudarjem. ZfRD je sklenila nastopiti z novimi mezdnimi zantevami, ki bi pomenile. Se bi jkn bilo v potni meri ustreženo, za rudarsko delavstvo veliko pridobitev. Med drugim je delavstvo zahtevalo visok ekstlstenčrrl minimum, plačan dopust za delavstvo, prispevke za perfte In obleko m še mnogo drugih pomembnih dajatev. Prvotno so skuhali vodje ^Uniie rudarjev« vzeti vajeti v svoje rake ter skunno z ZRD vk>žttf nove mezdne zahteve, kar se Jim je pa zaradi nastopa Narodno strokovne zveze in Strokovne zveze rudarjev izjalovilo. V tem primeru bi se vezale v mezdni borbi le Zveza rudarskih delavcev in soc. strokovna organizacija >ITnija rudarjev«. Zveza rudarskih delavcev pa je povabila k sodelovanju Narodno strokovno zvezo^ m Strokovno zvezo rudarjev, ker sta bili v članstvu jačji kot *lTnija rudarjev«. Vezanje ZRD z narodnimi in' krščanskimi socijalisti socialistični »Uniji rudarjev« ni Mlo po volji, zato fe bila v mezdni akciji pasivna. . _. j...
Ob koncu junija so torej vložile
ZRD. NSZ in SRŽ nove mezdne zahteve. Cez tri tedne so se vršila med voditelji akcejskega oSbpra in TPD v Ljubljani podajanja, ki so končala prvi dan s pristankom družbe za 3 Dra na šiht. Toda vodje stavkovnega akcijskega odbora so takoj c*b-vestili zaupnike v revirjih« da
naj proklamirajo še iste noči stavko dasiravno pogajanja še niso bila končanj torej se končni izid takrat še m mogel predvideti. Očividno je imelo vodstvo akcijskega odbora namen, da s proklamacijo stavke pritisne na druiipo, da M pri nadaljnjih pogajanjih popustite. Učinek pa je bil očividno nasproten.
Prav tako pa tud! z nenadno proklamacijo stavke v revirjih ni bilo zadovoljno vse delavstvo. Med rudarskim delavstvom je bilo mnogo starih, izkušenih rudarjev, ki so imeli izkušnje tz velikih stavk v tujih državah, kjer so pred prihodom v rudarske revirje TRD delan. "Ti so videti, da se stavkovno vodstvo ni dovolj pripravilo na daljšo mezdno borbo, niti ni pregledalo disctpjme svojih organizacij, niti bojne pripravljenosti svojega močnega nasprotnika Računalo je edino na brezpogojno privrženost delavskih mas in na za stavko ugodno poletno dobo, ko bi se velik del rudarskega de4avstva ne deSett prehraofl m zaposlil
Na velikem shodu ZSKD, ki se je vrSfl 19. julija 1°23 so zborovale! skierrfn začeti naslednjega dne sjjlofeo stavko radarskega delavstva v revfrJSh TPD. V vseh revirjih
družne
je stopilo v stavko 9400 rudarjev
in sicer v Trbovfjah 4200, v Zagorju 1600. v Hrastniku 1300, v Kočevju 900, v Rajhen-burgu S0O in v Hudi jami 600. Izmed 9400 rudarjev je bito takrat organiziranih v ZKD 4000. v narodno sociJelistJČni NSZ okrog 200, v socijaltstiČnl *UniJi rudarjev« okrog 200 m v Jugoslovanski stroko^K zvezi okrog 1200. V številu 9400 pa so všteti tudi delavci cementarne TPD v Trbovtjah, ki je zaposlovala 120 delavcev, etglarne, kjer Je bilo zaposlenih 60 delavcev, apnenfce v Zagorju s 40 delavci, ettnet Rnjhenburgu s 50 delavci ter podjetij D«Wct Ttt>ov-Ijah z «00 m v Rajhencnnyu s 400 i^lavrt. Ker so pri teh podjetjih bfri »pošteni ve* činoma sezonski defevcj-krrrttje, Je Mte večina njih neoTgerrfztrftDa.
V tako nesfgOTni formaerji Je a*e?jfn odbor združenih treh strokovnih ^n^J-cij započel  eno največjih stavk. pomnijo rudar*.    Ea rudarje tn njihove ckitžrne se je pričeto
trpljenje in pomanjkanje, ki se more primerjati samo z današnjrm Šlo je za zmago ali propast in izgubo vseli dotedanjih socijalnih pridobitev radarskega proletarijata. Nekateri vod-ttefji so r začetku stavke opozarjali, da bi pomenil poraz delavstva v tei gigantski borbi uničenje najvažnejših socijalnih pridobitev delavstva za 15 do 20 let kar se sedaj uresničuje. —
Prva dva tedna stavke je vtedaro med stavkujočimi optimistično razpoloženje, ker so prejeli ob koncu meseca še enkrat plačo, toda v 3. rn 4. tednu stavke so pričeli že mnogi 6^wmr*i v uspeh akcije. Pričelo je
občutno primanjkovati življenskih potrebščin m dasiravno si je stavkovni odbor močno prizadeval, da bi zaposlil stavku-joče na deželi, je vendar še ostala velika množica, ki je
živela v čedalje večjem pomanjkanju. Mnoge prej navdušene stavkujoče je prisililo pomanjkanje hrane h kapitulaciji, da so se vrnil na delo. Na drugi strani si je pa tudi podjetje prizadevalo, da bi pridobilo za delo čim več delavoljnih ter z njimi pridobivalo zlasti na dnevnem kopu, kjer niso potrebni ravno kvalificirani rudarji, čim večje množine premoga. Tako se je že 11 avgusta pridobil na dnevnem kopu prvi premog po delavoljnih. Produkcija na dnevnem kopu se je z dneva v dan večala, ker so se javljali na eni strani vedno novi delavoljni, na drugi strani pa je podjetje organiziralo pridobivanje premoga s pomožnimi silami. Pri produkciji premoga na dnevnih kopih so igrali zlasti važno vlog bagri, s katerimi se je pridobilo največ premoga. Med to stavko pa se je pridobival premog na ta način samo v Trbovljah in v Kočevju, dočim se v Hrastniku in Zagorju, ni pridobilo niti vagon premoga ves čas stavke, v Rajhenbur-gu in Hudi jami pa obrat ni bil urejen za večjo produkcijo. —
V stavki so vztrajali rudarji, t. j. kvalificirani delavci, ki so zaposleni v rovih in jamah in so se vračali prvi na delo oni delavci, ki so bili zaposleni na dnevnih kopih, cementarni in opekarni. Sele v 5. tednu stavke so bili tudi posamezni jamski delavci zaradi pomanjkanja življenskih potrebščin primorani zopet nastopiti delo. To popuščanje se je vedno bolj stopnjevalo, vedno večji je bil dotok delavoljnih na delo. V noči od 29. na 30. avgusta, t. j. v 5. tednu stavke je bil izvršen atentat na električno centralo v Trbovljah. Aretiran je bil stavkovni odbor, ker je oblast domnevala, da je v zvezi s to sabotažo. Stavko je potem vodil hrastniški akcijski odbor, ki pa ni imel pravega sedeža in je imel sestanke večinoma pod milim nebom. Ker je akcijski odbor videl, da se polašča stavkujočih množic vedno večje maloduš-Je, je izdal letake, v katerih je delavstvo
pozival, da vztraja do zmagovitega zaključka stavke. Toda tudi ta poziv ni rodil zaželjenega uspeha, ker je bilo pomanjkanje med delavstvom iz dneva v dan ob-čutnejše. Nasprotno pa je tudi podjetje pozvalo delavstvo, naj se vrne na delo, ker bo sicer odpuščeno.
V soboto, 15 oktobra 1923 je bilo v Trbovljah že okrog 70 odstotkov delavcev zopet na delu. V Hrastniku in Zagorju, kjer so rudarji hoteli vztrajati do konca stavke, ni bilo do tega dne niti 10 odstotkov delavcev na delu. Ker bi nadaljevanje stavke samo v Hrastniku in v Zagorju ne moglo rešiti situacije v prilog delavstvu, je akcijski odbor sklenil podati izjavo, da je bil pod silo razmer prisiljen
stavko začasno prekiniti, da pa se nikakor ne odreka zahtevam, za katere se bodo strokovne organizacije tudi v bodoče  borile v akcijah   za zboljšanje bednega položaja rudarskega delavstva. —
Tako se je torej zaključila ta velika mezdna borba z občutnim porazom rudarskega delavstva.
Vodje stavke in zaupnik delavstva, ki so se pri tej akciji udejstvovali. so bili odpuščeni iz službe. Mnogi so že prve mesece po porazu odšli v tujino, kjer so si skušali ustvariti novo eksistenco, toda tujina je hladna in brezsrčna, kajti čim se je porajala v teh državah vzporedno z gospodarsko krizo tudi brezposelnost, je bilo prvo, da so sinove našega naroda deportirali v domovino in s temi so se vrnili tudi številni trboveljski rudarji, ki so po nesrečni stavki leta 1923 odšli s trebuhom za kruhom v tujino. — Medtem so se seveda zaradi splošne gospodarske krize tudi razmere v rudarskih revirjih naše države znatno poslabšale in se zdaleka ne morejo primerjati z onimi pred 10 leti. Toda s razumnimi pripravami in preudarnim vodstvom bi se nedvomno tudi takrat dali doseči uspehi namestu porazov, ki so tako težko zadeli ves rudarski proletarijat. —
Rudarsko delavstvo mora v teh težkih časih nekje iskati zaščite in tudi najti jo mora. kajti brez zaščite v najtežjih dneh svojega življenja lahko obupa. To zaščito jim morajo nuditi naše nacijonalne organizacije, rudarsko delavstvo pa se jih mora trdno okleniti. Če bi stavko leta 1923 vodile nacijonalne organizacije, ki bi ščitile delavstvo, bi ta orjaška stavka nikoli ne bila propadla. Zato naj se rudarsko delavstvo zaveda velikega pomena nacijo-nalnih pokretov. katerim se mora brez oklevanja pridružiti, kajti edino močni vse-državni nacijonalni pokreti so sposobni ustvariti našemu delovnemu ljudstvu boljšo in srečnejšo bodočnost. —
Praznik mengeškega Sokola
V Mengšu otvorilo jutri Sokolski dom. — Pokroviteljstvo nad svečanostjo je prevzel pod ban g. dr. Pirfrmajer
I»jubijana, 22. julija.
Mesece in mesece se ^rše priprave za jutrišnji dan, ki pomeni v delovanju mengeškega Sokola mejnik, ko otvorijo svoj dom.
Lani, 27. novembra so otvorili v dvorani oder, ki je zelo dobro urejen, igrali so Smrt majke Jugovićev. Od takrat do otvoritve so vsi neumorno na delu. Takrat je bila stavba nedozidana, danes je pa vse gotovo, dokaz, da so bile na delu marljive roke in da je vodil vse pravi sokolski duh.
Mengšani so čutili potrebo po svojem krovu, leta in leta so bili stisnjeni v neprimernih prostorih, kar pa ni oviralo lepega delovanja društva. Toda, kje dobiti sredstva. Za mal kraj, kakršen je Mengeš, ki ga mnogi niti ne poznajo in kjer ni industrije, kar jo je pa bilo — počiva, je misel po gradbi doma malce drzna.
Pa so Mengšani, vrli Sokoli kupili gospodarsko poslopje in pričeli misliti na to, kje bodo zbrali potrebno množino denarja. Započeli so akcijo z nabiranjem posojil in volil. Imeli so pri tem srečno roko — neumorni br. starosta Franc Ropret je z ostalimi odborniki in članstvom dosegel, da se je v kratkem času zbralo toliko gotovine, da so mogli pričeti z zidanjem. Ako pomislimo, da so plačali nad 120.000 Din, vidi-
Starosta Franc Ropret
mo, da so prav dobro gospodarili, kajti ličen domek, kjer se bo zbiral ves mengeški sokolski živelj, predstavlja vsekakor večjo vrednost.
V zgradbi je dvorana - telovadnica, hi meri 14X9 m in je visoka 6 m, oder sam pa je visok 8 m, velik pa 7X9 m. Oder je najmodernejši, opremljen z lepim številom novih kulis. Poleg tega je še društvena so-
ba in nekaj manjših prostorov. V dvorani 5 doprsnih kipov: kralja, Tyrša, dr. Oražna, Prešerna in Janeza Trdine. Vse kipe Je izdelal in poklonil društvu starosta br. Ropret. Domu, ki je priprost in enostaven, Je bilo treba dati zunanje lice.
To vprašanje Je naravnost genijalno rešil zopet br. starosta Ropret, ki je nad vbodom okrog ptiča sokola nanizal v pestrih barvah narodne motive v lepi plastiki. Mesec dni je trajalo to delo, ki je posebnost zase in vzbuja občudovanje.
Jutrišnjo slavnost pričakujejo Mengšani z velikim veseljem in razumljivo je, da bo delovanje Sokola v Mengšu vsaj podvojeno. Pokroviteljstvo je prevzel pomoćnik bana dr. O. Pirkmajer.
Ob 3. popoldne se slavnost začne s sprejemanjem društev in gostov pred sokolskim domom, nakar bo otvoritev novega doma. Po otvoritvi povorka s sokolsko konjenico iz Ljubljane na čelu in narodnimi nošami ter sokolstvom po Mengšu Po povorki pa bo pred Sokolskim domom, na letnem telo-vadiscu velik telovadni nastop, kjer bodo Mengšani pokazali sad svoje delavnosti v telovadnici. Zaključek bo tvorila velika narodna veselica.
Neumorni sokolski delavci z br. starostom Ropretom na čelu, ki so ves čas dela mnogo žrtvovali in prispevali, zasluzijo vse priznanje.
Naša sokolska javnost naj jim to priznanje da s tem, da v velikem številu pohiti v prijazni Mengeš, kajti čim velicast-nejša bo slavnost, tem večje zadoščenje bodo imeli oni, ki so največ pripomogli do zgradbe doma.
Zveze na vse strani so ugodne.
R. K. ■
Sreča pri ženskah.
— Gospodična, jaz sem rmel vedno srečo pri ženskah.
— Zaikaj se pa niste oženilr?
— Ker me ni nobena marala.
Moderno telovadišče za lahko atletike
Letno telovadišče Ljubljanskega Sokola so začeli preurejevati v smo-treno telovadišče za lahkoarletske panoge
Ljubljana, 22. julija.
Nase športne panoge niso baš na zadovoljivi višini, toda kdor ve, kako nam primanjkuje športnih igrišč in telovadišč, kdor ve ceniti vse žrtve, ki so bile potrebne, da »o dobili športniki vsaj to, kar imajo, mora občudovati naše športnike in telovadce. Drugje gradnja športnih igrišč in telovadišč ni zasebna zadeva, pri nas pa .. Koliko časa je trajalo n. pr. da smo dobili kolesarsko dirkališče, a dobrega dirkališča za motorne dirke še nimamo, razen dirkališča na Hermcsovcm igrišču. Prav tako naš: lahkoatleti nimajo primernega torišča za svoje udejstvovanje. Najbolj se še goji lahka atletika pri sokolskih društvih. Toda za gojitev lahkoatletskih panog je treba primernih igrišč. Letna telovadišča naših sokolskih društev so bolj tesna ih niso urejena specijalno za lahko atletiko. Na naših športnih igriščih se tudi ne more gojiti lahka atletika tako, kot bi bilo treba, ker so urejena predvsem za nogomet. Sploh se zdi, da nekoliko zapostavljamo klasične lahkoatletske panoge na  račun nogometa.
Zato je pridobitev telovadišča za lahko atletiko za Liubliano še posebnega pomena. Letno telovadišče Ljubljanskega Sokola so začeli te dni preurejati v smotreno telovadišče za lahkoatletske panoge. Prostor je za to preureditev dovolj razsežen. Po tehtno izvedenem načrtu bodo prostori racijonalno razdeljeni, da bo za vse dovolj prostora.
Zgradili bodo ravno progo tekališč za tekmovanje v sprintu in tek preko ovir in razen nje še krožno prog. V prostoru med krožno progo bo razvrščeno telovadno orodje in določeni prostori za razne lahkoatletske panoge, za skakanje in metanje diska, kladiva itd. V trikotnem prostoru ob velesejmiscu in Latermannovem drevoredu sta pa projektirani otroški igrišči in drsališči. Te bodo lahko poleti spremenili v teniški igrišči.
Ravna tekalisčna proga je projektirana vzporedno z železnico na zahodni strani telovadišča. Dol'' ho 130 m in 7.20 m široka. Po predp: bo lahko tekmovalo 6 tekmovalcev, ker mora imeti vsak tekač za tek 1.30 m širok pas. Krožna proga ima vzdolž telovadišča. v smeri iug—sever, ravni straniti, na kraiih. na južni in severni strani Je pa zaokrožena v nekoliko manjših lokih, večji radij loka je 22.5 m. Proga je dolga ob zunanjem robu £V> m, pri notranjem pa 306 m. Široka 4.80 m ter bodo lahko tekmovali hkrati 4 tekmovalci. Prostor, ki ga obkroža proga, je širok 70 m in 106 m dolg. Na južni strani bo v njem razvrščeno telovadno orodje in določeni prostori za skakanje v višino, v daljino in za skoke s palico. Severno od teh prostorov    še ostane toliko prostora v dolžini
okrog 00 m. da ga bodo lahko uporabljali za metanje kopja diska in kladiva. Znotraj koržne proge ob njenih ravnih stranicah bosta tudi dva prostora za igranje odbojke.
Zletne tribune so že podrli, stalno pa ostane godbeni paviljon, ki stoji na vzhodni strani ob železnici. Ker je proga, kot rečeno, na krajih zaokrožena, nastanejo ob krivinah neizrabljeni prostori zunaj nje, ki jih pa bodo dobro izrabili. Med godbenim paviljonom in zidom kopališča Ilirije bodo prostori za prsne kopeli in solnčišča. Odri za solnčenje bodo tudi na severni stran1' oh vsej širini krožnega tekališča.
Na južni strani je bil že prej prostor za gledalce. Ko so gradili zletišče, so ga že nekoliko dvignili, kar je bilo dovolj, ker so na teren še postavili tribuno. Zdaj ga bodo nasuli še za 60 cm. Na zapadni strani vzdolž tekališča bodo menda postavili tribuno, če bo kazalo, sicer bodo pa teren tudi primerno dvignili za gledalce. V ozadju za tem pasom šeo stane lep trikoten prostor, ki ga razdele na dve otroški igrišči z mivko in tekališčem, razen tega pa zgrade dve drsališči, ki jih bodo lahko preuredili v poletnih mesecih v tenišča, kot rečeno.
Zdaj postavljajo provizorno leseno ograjo ob telovadiŠču, ki bo stala, dokler ne zgrade krasne betonske okraje po arh. Plečnikovem načrtu. Betonska ograja bo obkrožala prostor na zapadni in južni stra-ni ter bo okrog 170 m dolga. Prostor, kjer stoji poslopje btvSega kina Tivoli, je rezerviran za bodoči društveni dom. Po drugi varijanti bo dom stal vzdolž T.arer-mannovega drevoreda. Glavni vhod na telovadišče bo na vogalu, kjer se križata La-termannov drevored m drevored ob velesejmišču. Dokler ne bo zgraien dom. ki bo na prostoru kina Tivoli lahko dolg SO m. bo vhod tudi ob železniškem prelazu. Toda ograjo bodo postavili v črt: kina Tivoli, torej rfk do drevoreda. Retonsko ograjo bodo najbrž začen graditi spomladi, težko je pa še prerokovati, kdaj polože temeljni kamen doma. Provizorno ograjo postavlja tesarsko podjetje Martinec. tekaWe pa gradi društvo v svofl rezJJ.
Tlak tekallSca bo zgrajen rr. mešanice premogovnih trgaskov, zemlje in TVrvice. Ko ga bodo nasuH s tem materijalom, ca utrde z lahkim vafjartem ter dobro premoči Jo. ko se pa nekorTko strdi ter ule#e, fle s težjim valjarjem. Tak§en thrk rrl nikdar prašen In blaten, a razen tega |t tudi ehurfl-čen. Prostori za skakanfe so nasuti s debelo plastjo mrvite. M'vka ie nasuta seveda tucf! of> telovadnem orodju.
Telovadnice Ljubljanskega Sokova bo vzor vsem mrfflm sokorskim  tekrva(ft$r>m
Jakob Zadravec 60 letnik
Ljjubljana, 22. julija.
Kdo bi verjil? Svežost, s katero vodi v družbi razgovore o najrazličnejših stvareh, gotovost, ki se izraža v njegovih razpravah o najtežjih problemih našega gospodarstva, odločnost in premišljenost, ki jo očitujejo njegovi nastopi za pravice obrtništva, pa tista značilna ravna postava z vedrim pogledom in zmagonosnim korakom, ne priča o šestih križih, ki jih danes dopolni naš prijatelj g. Jakob Zadravec.
Rojen kot sin preprostega pekovskega mojstra v Središču si je pridobil najpotrebnejšo teoretično izobrazbo v mariborski realki, nato pa je vstopil v očetovo pekarno kot vajenec. Leta 1897. se je osamosvojil m prevzel očetovo pekarno, ki jo je upravljal do leta 1901., ko je po smrti svojega očeta Jurija moral glavno pozornost posvetiti mlademu mlinskemu podjetju in si za pekarno iskati najemnika. Točno 30 let je osebno vodil mlinsko podjetje, ki ga je izpopolnil in dvignil do današnjega slovesa in blagostanja. Od lota 1931. gospodari v podjetju že njegov »in Jurica, seveda še vedno no očetovih navodilih.
Dasi je prva njegova skrb veljala utrditvi lastnega obrtnega podjetja, je vendar mlademu možu bilo potrebno Slrie polje udejstvovanja. Leta 1897. je prevzel tajniško delo v središki Obrtni zadrugi tn uvedel slovensko uradovanje, leta 1901. }e vstopil v občinski odbor, ki je ob Sinkovem in Zadravčevem sodelovanju pridobil sloves najbolj nacijonalnega občinskega odbora na spodnjem Stajerju. Slično se je uveljavil v okrajnem zastopu in okrajnem šolskem svetu. V telih 1908. do 1912. je bil skupno s celjskim Ivanom Rebekom na delu za ustanovitev za slovensko obrtništvo na Štajerskem zelo važne Zveze spodnje-štajerskih obrtnih zadrug, leta 1910., je ustanovil CM podružnico v Središču, leta 1911. je živahno sodeloval pri ustanovitvi središkega Sokola, po njegovi zaalugi je bilo ustanovljeno središko Obrtno društvo leta 1922. leto pozneje pa Obrtna nadaljevalna šola. Leta 1922., pa je se sodeloval pri ustanovitvi Zveze obrtnih društev v Celju.
Kdo bi nadtel v»e slavljenčeve saafagc v stanovskem In nacijonafnem deha? Ni ga bilo važnejišega pokreta med Slovenci, posebno pa med slovenskim rokodelstvom, kjer ne bi videli Zadrvca med vodilnimi možmi. To je veljalo skozi desetletja, pa velja tudi danes. Če zborujejo obrtniki v Mariboru. Celju ali Ljubljani, če manjkajo Zadravčevi znani strokovnjaSki in iz-čvpni referati o davkih in taksah, socfjal nih bremenih, obrtniškem kreditu m drugem, se nam »di, da je zborovanje nepopolno.
Jubilant >e za svoje odlično gospodarsko in nacijonalno delo že pohvalo s strani obrtništva, ki mu je podelilo najvfSje časti v svojih najpomembnejših korpora-cijah, pa tudi priznanje od oblasti, ki so se vedno rade nanj obračale za mnenje. Izvoljen je M za senatorjevega namestnika, v ljubljanski zbornici TOI in v mariborskem predstavništvu gospodarskih organizacij pa zavzema mesto najvidnejšega člana, a tudi v banovinskom svetu je že ponovno hnel priložnost uveljavtti svoje bogate sposobnosti in izkušnje v prid našega narodnega gospodarstva.
Skozi vse jubilantovo delovanje od njegovih prvih nastopov pred 56 leti do danes se v4je zlata nft v njegovem globokem prepričanju zasidrane zahteve: malemu obrtniku »e mora pomaEfarl. naŽ slovenski človek mora hnefl odprto pot pred seboj. Mi mu k jufotlej uoestitamo m žeRmo, de bi nam še dolgo stal ohranjen v svojem vzornem, poštenem deh»!
Tragična smrt 12 letne deklice
Kracri. 21. jufcrja. V medo 5. t m* je nakladal delavec Filip Strojen H Smlednika na voz steljo za živino. Do podorice je naioffl voz sam Da bi mogel več napotiti, je rekel 12fletni hčerki Mariji, naj g»e na voz m steljo potlači. Potem >e Wbe4 felezne vile, pome stelje, na voz; stena pa se ni hotela sneti ras viL Zato Je hčerka potegnila vee skupaj močno k sebi, da bi snela steljo. Pri tem pa se je vbodla z vilami v levo koleno. Vbodljaj se *c komaj videl, zato Stro jan ni polagal velBce varnosti na neznatno rano.
Cea Sttri dni pa se >e pokazaio, da si je Marf)a pri vbodu laatrupila kri. Leva noga jI je »ačekt močno otekati. Po nasvetu kranjskega zdravnika g. dr. Globoč-nika so Marijo odpeljali v ljubljansko bolnico, kjer pa % noge niso rnogh* rediti. Pred dnevi je umrla. Starši jo bodo težko pogreean, ker je b9ta zelo pridna ra delo in najmarfUvejfta odertka v šofi dateč naokrog.
ZVOČNI KINO ,SOKOL&KI DOM* V 8T3KI. Telefon 33-87.
Herman Thimig in Renate ftfttfler
„želim se poRoeirr*
Krasna opereta veselja,  zabave In
petja. Lepa godba! Predstave :danes ob H 7. in mri, nedelja ob 5^ 7. tn 9. uri m v ponedeljek ob H 9. uri zveče*. Pride! P* Ide!
»LJUBEZEN DIKTATOR MODE«
Pred poroto.
Zagovornic: Gospodje pojotatki, rn v&js dolgočasil % fardćKnfani ar
ne
bom vajs dolgočasil % pnan argumenti. To bo »torti gospod opedfeeđnik.
5LOVBN8KI NAROD«, dne 22. JtrHja 1938
Dnevne vesti
— Prebivalce Kostanjevice ki bližnjih krajev opozarjamo, da prihaja >Slovenski Narod« zaradi nove poštne zveze tako da ga dobe Se istega, dne, ko izide, ob 20.30. V Kostanjevici gre iz prijaznosti našim naročnikom na roko poŠta, tako da lahko dobe »Slovenski Narode zvečer na poŠti.
— Potovalna razstava slovanskih zdravilišč, mest in naravnih lepot. Jedno ta slovanskih žen v Pragi organizira potovalno razstavo slovanskih zdravilišč, mest in naravnih lepot. Razstava je zasnovana v okviru proslave 15-letnice češkoslovaške republike, in sicer pod pokroviteljstvom prezidenta Češkoslovaške,, prezidenta Poljske, kralja Aleksandra in kralja Borisa. Trajala bo 8 mesecev. Namen razstave bo pokazati ljudem plastične modele poedinih mest, zdravilišč in lepih krajev. Razstava bo odprta vso zimo in bo velikega propagandnega pomena. Iz Prage krene na Poljsko, potem pa v Jugoslavijo in Bolgarijo Vse razstavo zadevajoče dopise je pošiljati na naslov generalnega tajnika Vladi-mirja Kotešovca, Praga I, Revolučni 9.
— Razpiaane službe. Rektorat univerze v Zagrebu razpisuje natečaj za kon-traktualnega lektorja angleščine na filozofski fakulteti, za mesto prosektorja v anatomskem zavodu veterinarske fakultete in za stalno mesto lekarnarja na veterinarski fakulteti. Komanda jadranske divizijske oblasti v Mostarju potrebuje dva gradbena inženjerja. Prošnje je treba vložiti do 20. avgusta. Oblastna uprava bolniškega fonda državnega prometnega osobja pri direkciji državnih železnic v Zagrebu razpisuje šest mest prometnih zdravnikov, in sicer v Vrbovcu, Sisku, Veliki gorici. Ogolinu, Gospiftu in Splitu. Prošnje je treba vložiti do 20. avgusta.
— Velike letalske tekme. Kakor vsako leto, bomo imeli tudi letos na prestolonaslednikov rojstni dan 6. septembra velike letalske tekme za kraljev pokal. Tekme dvosedežnih vojnih letal bodo na progi Novi Sad — Bela Cerkev — Kraljevo—Mostar—Zagreb — L^iibjjana—Maribor—Novi Sad. Proga je dolga 1434 km. Tekmovalci se spuste obakrat v Zagrebu, v Beli Cerkvi, v Ljubljani in Mariboru bodo pa morali vreči na tla pismena poročila.
— Delna izpromemba zdraviliškega reda la letovišče Bled. Po odredbi banske uprave dravske banovino se delno feftprem&-ni zdravi lški r«yi za letovišče Bled in sicer takole: § 15 odst. c. točka II. ee glasi odslej: IT. V \wh ostalih podjetjih, v vilah in privatnih hišah za osebo in no? Din 6. za veo sezono (sezonska taksa) za osebo Din 140. § 16. III. odstavek se glasi odslej: Oproščeni so plačevania zdraviliških taks poslaniki lin pooblaščeni ministri tujih držav in njih uradno OG&bje, dalje zdravniki, otroci izpod 10 lM in služinčad, vsi ti v hotelih, penzijonih in privatnih stanova-nfih.
— Zdravniška vest. V rmenik zdravniške zbornice za dravsko banovino j± bil vpisan zdravnik volonter Ženske bolnice v Ljubljani dr. Slavko Perko.
— Razi d društev. Juco^lovansiko kemijsko društvo sekcija Maribor in žensko po-kopalno društvo v Tržiču sta se prostovoljno razšli.
— Nova tovarna kvaea. Alojzij Kane iz Meno-ša je zaprosil za uporobno dovoli-Mije za tovarno kvasa v Mengšu. Komisijski ogled na kraju samem in obravnava bo v četrtek 3. avgusta s sestankom komisija ob 15. uri pri tovarni.
Krema za raziran]e '        „LA TOJA"
edinstvena na svetu Cena tubi Din 18.—. Dobi se povsod.
— IV. Vse&lovansi zdravniški kongres.
IV. vseslovamski zdravniški kongres bo od 11. do 15. septembra v Pozmanj'u. Kongres bo adružen s XIV. kongresom poljskih zdravnikov in veliko higijensko razstavo. Po kongresu posetijo udeleženci veoja poljska mesta. Zaenkrat je dovoljena udeleženoetm na poljskih državnih železnicah polovična voznima, na češkoslovaških in madžarskih pa ZS% popust. Potni stroški bodo znašali 2600 do 2SO0 Din za adravnike in njihove rodfbine, za poediince pa ne&aj več.
— VelHc ustpeh našega šahista v Zemunu. V Zemunu so imeli šahisti vsakoletni Levinov šahovsvki tunnir, ki je na njem nnani ljubljanski šahist Gabrovžek gladko premagal prvaka turnirja Tota. Drugo in tretje mesto si delita Gabrovšek in Nedeljfkovič. V Soanboru se pa prične kmalu Sahoveki turnir za nacijonalmo prvenstvo, ki se ga udeleži tudi naš Šahist g. Purlani.
Ameriški dijaki v Splitu. Te rtni prispe preko DuTbrovnika v Split 110 ameriških Študenrtov pod vodstvom znanega ameriškega pedagoga prof. Macdonsida. »Iz Sptfita odtpotujejo v Sarajevo.
— Iz >Sluzbenega lista«. >S!«užbeni liet< kr. banske uprave dravske banovine št. 59 z d/ne 32. t. m, objavlja zakon o iapre-Tnemfhah in dopolnitvah zakona o ureditvi agrarnih odmosajev v prednjih kralinah južne Srbije in črne gore In zakona o napeljevanju južnih krajin z njegovimi i sprememb a m i In dopolnitvami, naredbo banske uiprave glede poslovanja gradbenih in kreditnih zadrug, ki nudijo svojim članom posojila, a poslujejo brez kapitalnega kritja, odredbo banske uprave o postavitvi komisij in komisarjev za pregiled m razredlbo sadja, namenjenega za izvoz (to naredbo smo objavili v torek -8. t. m.), uredbo, g katero se deloma izpreminfla zdraviliški red v letovišče Bled in objave banske uprave o pofbiranjuu občinskih trošarin v občini Mostec.
_ Druga skupina angleških vojnih ladij v Šibeniku. Včeraj zjutraj je priplula v Šibenik druga skupina angleških vojnih ladij, ki ostanejo pred Šibenikom do 28. t. m. Tudi v Biograd na moru je priplula včeraj skupina angleških vojnih ladij, ki stanejo zasidrane do 27. t. m,
_ Dobava   blaga.   Mestno   načeletvo v
ubijani raapisuje    dobavo ibiaga za 20 it.nenih letnih oblek e potrebno podloga mestno poklicno gasilstvo, 30 dež-■ nlaAceiv. li pelerin in 4 delovne halje, nem (nonovmo raaroisuje tudi izdelavo '•:om«ad)ov fltađbentti čepic. Pravdno Itoo-
lekovane ponudbe je vložiti pri mestnem načelrstvu _ mestni gospodarski urad do 31. t, m. opoldme, lnjer se tudi dobe dobavni pogoja in vsa pojasnila,
— »Prijatelj živalic je lepo ilustrirana četrtletna revija, ki jo rad a j« Slovensko drudtrvo za varstvo živali v Djubljani. V najnovejši številki piše znani naš ornitolog dr. Janko Ponebiek o »namenu in važnosti ornitološku opazovanje, drugi sotrudmiki pa objavljajo prepotrebne člaji-ke o zaščiti ptic in mladtčev dijadi ter o tnpljenju priklenjenih psov, seveda pa tudi o najhujšem tnp-inčendu živali pri vivisekciji. Vsem rejcem kokoši bosta dobrodošla tudi [poučma članka inž. Zidan-ška o redni in snagi v kuraicah ter o štajerski kokoši, prepričljiv je pa tudi čla nek o »potrebi in organizaciji veterinar-I ske ambulante v Ljubljani«, zlasti nas pa veseh na/poved velike veterinarske razstave na jesenskem velesejnnu. Stari obiralec narodnega blaga I. šašelj objavrja slovenske pregovore in reke o živalih, ki odkrivajo, kako na kratko zna naš narod izraziti svojo modrost. Prav zanimive so tud-i ^razmoterosti« m literarn prispevek Iv. B račun a »Goadmi škrat<, posebno bo pa vsak vesel lepih sli'k, da revijo lahko vsi k emu toplo .poporočamo.
— Nenadna smrt slovenskega orožnika v Bosni. Na kopališču v Doboju je zadela v četrtek med kopanjam kap orožniškega narednika Mirka Dobnika. S tovariši §»e je kopal in ostal je na sipini, dočim so tovariš? odplavali na drugi breg. Naenkrat so pa opazili, da leži ves posinel v vodi. Prihiteli so k njemu, toda bil j? že mrtev. Zdravnik j 5 ugotovil, da ga je zadela kap.
— Na želeiniškem tiru sta spala, v četrtek popoldne bi se bila pri Draganičj blizu Karlovca kmalu pripetila težka nesr-^a. Pastirja Tomo Poropat in Mato Lukič sta pasla krave in ovce. S seboj sta inr?la »Iva litra vina, ki sta ga kmalu popila, potem sta pa sedla na železniški tir in zaspala. K mahi je prispel potniški vlak iz Zagreba in ž? je bila nevarnost, da speča pasti ria povozi, ko }2 prihitel 12-letni Poropatov brat in ju zbudil.
— Nov grob. Včeraj je umvr! v Ljnibtlja-ni bivši trgovec g. Ivan V e r b a j s. Po-kojni je bil slmfpatičen, značajem mož, ki ea bodo svojci in prijatelji težko pogrešani. Pogreb bo jutri ob 16. s Poljanske ceste 17. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem pa naše iskreno so-žalje.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj smo imeli blagodejno ploho samo pri nas, drugod pa ni bilo dežja. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 33, v Zagrebu 31, v Beogradu in Skopi ju 30, v Ljubljani 29, v Mariboru 25.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764, temperatura je znašala 16 stopinj.
— Moža raztrgalo vpričo žene. Na postaji Hum na progi Mostar-Dubrovnik se je pripetila v sredo zvečer težka nesreča. Železniški zvani čn i k Milan Kostič je b?ležil številke tovornih vagonov, njegova žena fi bila pa pri oknu železnicarske hiše, kjer je imel Kostič stanovanje- Moža je še opozorila, naj ee umakne, toda Kostič je mislil, da ga osebni vlak ne bo zadel. Lokomotiva ga je pa zgrabila in razmesarila t^ko, da je bil takoj mrtev.
— Dve nesreči. V ljubljansko bolnišnico so prepeljali 28-1 etno služkinjo Alojzijo Ostanek iz Trahinja, občina Naklo. Včeraj popoldne je krmila konja, ki zelo rad grize. Konj ji je odgriznil desno roko do zapestja. Ignac Resnik. strugar pri rudniku v Kočevju, se je včeraj peljal z motornim kolesom. Nenadoma pa mu je počila pnevmatika in je odletel s kolesa ter si zlomil desno roko. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico.
_ Grozen zločin v vasi. V četrtek ponoči je bil izvršen v vasi Manovci blizu Čakovca grozen zločin. Umorjena je bila 7l-letna Ana Lončar. Govorilo se je, da je starka naberačila mnogo denarja, pa se je našel nekdo, ki je zahrepenel po njem in stanko ubil. Nesrečnica je imela vso zdrobljeno lobanjo in ležala je v mlaki krvi.
— Samomor zagrebškega trgovca, V Zagrebu so se začeli množiti samomori kot posledica teede in težkih gmotnih razmer. Včeraj se je ustrelil zagrebški trgovec Karlo Brever. V smrt so ga pognale težke gmotne razmere.
— Zobni atelje Ivan Radovan, Ljubljana, šelenJbufigova 4 do 6. avgusta ne sprejema. 3%-n
— Christofov urni ia7od. privatna trgovska šola. Ljubljana. Domobranska cesta, vpisnje dnevno junija in julija, šolnina nizka, vpisnina So Din. Revni popust. Pouk pri? ne 2. oktobra. Za vos preskrba je sloibe. Zahtevajte  prospekt. 364-ro
Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na teAr^ kozarec >Franz Josefove« grančice.
Iz Ljubljane
—Ij Odličnega šolnika Martina Brišnika spremimo danes ob 16. iz LeoniSča k večnemu počitku k Sv. Križu. Blagega pokoj-nika je poznala vsa Ljubljana, kamor se je preselil po upokojitvi iz NlangSa, kjer je bil nadvse priljubljen kot upravitelj tamofrnje sole in tudi kot velik dobrotnik vsega prebivalstva. Vedno vneti naprednjak in Ju-gosloven je tudi v Ljjbljani ^>d?loval z vso požrtvo v a Lnost jo v najrazli*frie(JRiSi organizacijah, zlasti je bil pa delaven in goreč član Sokola II. Prad 10. dnevi je šel v Rogaško Slatino na oddih k svoji hčerki, tam se je pa prehladil in obležal, da so ga morali prepeljati v Ljubljano, kjer je v četrtek izdihnil na pljučnici. Plemenitemu vzgojitelju Časten spomin, njecrovi družini pa naš? iskreno sožaljel
—lj Stanje brezposelnosti, število onih, ki nimajo službe, se noče zmanjšati. Na cesti je mnogo domačih ljudi, navzlic temu pa dnevno prihajajo inozemci, ki iščejo pri nas zaposlitve. Delodajalci bi storili prav, če bi sprejemali v prvi vrati naše ljudi. Mizerija je vedno večja. Tovarne skoro vsak teden odpuščajo delavstvo, ker nimajo nikakih naročil. Tako je tovarna za klej ponovno odpustila 26 delavcev, v Hribarjevi tovarni pa je de vedno 120 delavcev in delavk na dopustu. Prvotno je bil dopust
določen za S tedne, zdaj pa poteka že četrti teden, pa jih se vedno mora podpirati Borza dela. Borza dela Ima Se iz prejšnjega tedna prijavljenih samo v Ljubljani 2834 moških in 804 ženske, ki so brez službe, na novo se je pa prijavilo 115 moških in 32 žensk. Ponudb za delo je bilo lc malo in je dobilo službo 51 moških in 8 žensk. Borza dela je nadalje posredovala glede službe za 18 moških in 7 žensk. Iz Ljubljane je odpotovalo 134 delavcev in 16 delavk, tako da je danes v Ljubljani nezaposlenih 2787 moških in 816 žensk.
—lj Trg z drv mi in uradna mera. Zakon o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi z dne 30. junija 1928 določa v čl. 1, da so mere v naši kraljevini osnovane na metru in kilogramu. Na podlagi tega zakona in odredbe kr. banske uprave Dravske banovine z dne 26. junija 1933, Vm. NO. 2425/3, odreja mestno na-čelstvo, da se sme v Ljubljano dovažati in prodajati drva na trgu le v dolžini 1 metra, in sicer od 1. avgusta 1933 dalje. — Posestniki drv, odnosno prodajalci, ki imajo že narezana drva v različni eolski meri, se morajo izkazati nadzorstvenim organom s potrdilom pristojnega županstva, da se že pred 1. avgustom 1933 narezali drva v drugi meri, kakor jih določa zakon. — Trg z dr vrni se vrši edlnole Pred Prulami ob nabrežju Ljubljanice, kjer bo tudi postavljena uradna mera,
—lj Stenice v stanovanjih, v stanovanjski opremi, v pohištvu, za slikami na stenah, v razpoklinah tal, so se pričele z nastopom toplejših dni zopet živahnejše pojavljati v veliko naddego sitanovalcem in povzročaflo mučno delo gospodinjam, ki po najvestnejšem in vsak dan ponovljenem snaženju le ne dosežejo končnega uspeha, da bi temeljito odpravile te ne samo skrajno nadležne, temveč tudi za prenos nalezljivih bolezni nevarne žlvalice. Mrčes se drži v razpokah stanovanjskih tal, pa tudi pohištva, zato se prenaša s preselitvijo tudi v novo stanovanje. Do nekako pred 10 leti ni bilo za to zalego temeljitega uničevalnega sredstva, šele v zadnjih letih se skoraj v vseh mestih stenice uspešno zatirajo s clklonizacijo. z uporabo ciamo-vod»lkovega plina, ki jih uniči in temeldtoo odprravi z zalego vred. Taka desinfekicdja stanovanj i«n pohištva je uvedena tudi v Ljiljani, po mestnem fizika tu, kjer izvršuje to delo z vso točnostjo in največjo paailjSvostoo špecijemo izvežhano osobje. Mesifcni fizikat vabi vse gospodinje in sedaj, ob pričakovanju večjega sezonskega tujskega prometa, poziva tudi vse uprave hotelov in prenočišč, da si za uničevanje stenic in mrčesa preskrbe p^moč mestnega fizikata.
—lj Novo otroško igrišče. Kako mestna občina skrbi tudi za razvedrilo in zdravje svojih najmanjših in najmlajših občanov, je spet dokazala s tem, da je na pobudo krajevnih faktorjev JRKD napravila poleg jahalnice ob NuŠakovi vojašnici v Trnovem prav lično igrišč? za trnovsko lečo. Taka igrišča bi bila potrebna na vseh krajih Ljubljane, kjer bi se naši malčki la*«ko do sitega izživeli in naskakali ter navžili soln-ca in zraka-
_lj  Opozorilo   telefonskim naročnikom.
Direkcija pošte in telegrafa razglaša Po razširjenju avtomatične telefonske centrale v Ljubljani  3> spremene  telefonske številke vseh oddelkov, odsekov in uradov kraljevske bfmske  uprave, razen odsekov,  ki ?»o nastanjeni v Knafljevi ulici št. 9, ki obdrž^ še naprej stare številke. Spremene se tudi   številke  službenih   telefonov direkcije pošte in telegrafa, razen številk? g. d i rektor ia. potem telefonske Številke vseh poštnih  uradov.  )x>driižnice  Poštne hranilnice razen številke   g.  direktorja. Trboveljske premogokopne  družbe  in   Številke višjega deželnega  ?odi>ča.   Novf* številke so natisnjene na prvi in drugi strani dodatka k telefonskemu imenikj m stopijo v veljavo v ponadeljek 24. t. m. zjutraj-
_I j   Na živilskem  trgu  se  zelo pozna.
da imajo kmetje m/nogo dela ter da ne utegnejo hoditi v mesto. Zato je bil trg danes nekoliko slabše zaseden kot navadno ob sobotah. Bilo je pa vsega dovolj ter so gospodinje lahko izbirale. Pri mesarjih nd nič novega, razen da so nekateri prodajali teletino tudi od 8.Din naprej, do-čim je navadmo po 12 do 14 Din. Na kmečkem sadnem trgu se je že poznalo, da se sezona za črešnje nagiblje h koncu. Drobnih črrešenj je še biLo sicer precej po 3 Dim leg, črne hrustaJtrvike so pa prodajali najceneje po 6 Din. Tudi druge vrste nekoliko lepših črešenj so bile precej drage, po 6 do 7 Din ag. Ker je manj tudi rdečih jagod, so jdh danes že prodajali po 6 Din liter. Ljudje so se zelo zanimali za črešmje, a gospodinje so se kar križale, čim so BlišaJe, da so čresaije po 7 Din. Posebna rariteta je bilo danes na trgu letošnje grozjdje, ki ga je bilo samo nekaj kilogramov. Bilo je strašansko kislo, zlasti še, ker so ga prodajali po IS Din log. Ker «mo že pri kislicah, je treba omeniti še letošnoe kielo zelje, ki ga je na trgu že mnogo, a še ne diši ljudem, čeprav je po 5 Din kg, torej poceni, ker je takšna redkost. Precej pa gospodinje posegajo že po kumaricah za vlaganje, ki jih dobe po 5 za dinar. Sicer so kumare veli Ki komadi no 3 Din. Cena se pač ravna po velikosti. Zelo kupujejo tudi stročjji žižol. ki se jim pa še ne zdi dovolj poceni. Slabše vrste je sicer po 2 Din kg, boljše pa celo po 4 Din tu in tam. Na perutninskem trgu je bilo daaies manj jajc kot navadno ob tržnih dueb. Prekupčevalcev ni več. Zdaj so skoraj sama debela jaoca, ki jih prodajado po 1.25 Din do 1.50 Din par. Piščanci so po 12 do 15 Din komad, race po &2 Din, putlke in petelini pa po 25 do 3^ Din.
—lj Umrli so v Ljubljani od 15. do 20. t. m. štembal Franc, 68 let, bivši hlapec, Vidovdanska c. 9; Berlogar Uršula, 65 let, bivša delavka v tiskarni, Vidovdanska c. 9; Maurer Florjana, 81 let, posestnica, Celovška cesta 89; Snoj Jakob, 73 let, posestnik, Crna vas 49; Povše Marjeta roj. Kapš. vdova, učitelja, Rimska c 23; Go-rišek Ana, 55 let, kuharica, Križevniška uL 2; Lavrenčič Friderik, 56 let. čevljarski pomočnik, Detelova ul. 6; Oswald Tekla (mati Ivana), 69 let, uršulinka, Kongresni trg 18; Brišnik Martin, 71 let, šolski vodja v pokoju, Vidovdanska c. 9. — V ljubljanski bornici umrli: Maschke Angela, hči posestnika, Moste, Vodnikova ul. 15; Jelen Marija, 37 let, žena posestnika, Mozelj pri Kočevju, Modrijan Marija roj. Jamiš, 62 let, žena u pok. davčnega upravitelja. Sv. Petra c. 43;   Adamič Franc,
53 let, trg. poslovodja, Stari trg 32; Sene-kovič Andreja, 20 let, abiturijentka, Gradišče 8; Peternel Gregor, 41 let. poljski dninar, brez stalnega bivališča; Založnik Andrej, 54 let, delavec, Goričane 13.
—lj Gradbena dela. Hišo Glasbene Matice v Gosposiiri ulici bodo dvignili za eno nadstropje, ada j je dvonadstropna. Včeraj so začeli postavljati ob nja oder. Zidovje je dovolo močno, da lahko nazidajo še eno nadstropce. — Craetova hiša na Dvornem nasipu je dobila novo streho. Pogorelo je približno pol ostrešja. Včeraj so bila tesarska dela končana in so pokrili streho z novimi strešniki. — Pri velikih Dukičevih stanovanjskih hišah so že padli odri, razen pri palači pokojninskega sklada nameščencev TPD, v katero se vselijo stanovalci novembra. Pri drugih hišah so končana vsa dela. Sitanovalci se vselijo avgusta. CKb hišah tudđ že planirajo in utrjujejo dvorišče.
—Ij Danes premiera >Atlantide^ v Elitnem kinu Matici. Opozarjamo cenj. občinstvo na današnjo premi ero velikega filma, ki je bil napravljen pod režijo G. W. Pabsta po slovitem romanu Pierrea Benoita >Vladarica Atlantide;. To je eden najboljših filmov Brigite Helm. Ljubavna strast, hladmo in brezsrčno ravnanje z moškimi, ki so se do ušes zaljubili v prelepo žensko in drug za dru rim nesrečno Končali, ta vloga pristoja Brigiti Helm kot malokartera. Ni čuda, da je zaslovel film po vsem svetu. Poleg*Brigite Helm igra v filmu vlogo njenega partnerja Gustav Diessl, Čigar Igralske in umetniške sposobnosti so nam tudi dobro znane. Režijsko, tehnično in fotografsko je film na višku in bo nedvomno ugajal tudi našemu občinstvu. ^-Atlantido« predvaja danes v premieri Eletni kino Matica, ki bo odslej vkljub poletnemu času prinašal na svojem sporedu le premiere in to največjih filmskih del.
—lj Prostovoljno gasilno društvo Ljubljana - Barje razpisuje dobavo rabljene 21 šasije z ali brez karoserije. Ponudbe je oddati v Gasilskem domu na Barju do 30. t. m. opoldne, kjer se dobe tudi dobavni poboji.
_Ij Sokol I Ljubljana - Tabor sporoča
žalostno vest, da je preminil njega član brat Martin Brišnik, šol. uprav, v pokoju. BlagopoKojmega brata spremimo na njegovi zadnji poti danes 22. ob 16. uri iz mrtvašnice '^eonišča k Sv. Križu. Kroj civilni z nakom. Prosiimo članstvo, da se pogreba udeleži v častnem števim. — TJpTava.
—1 j Taborjenje Ljubljanskega Sokola se ne bo vršilo ob morju nego v Ribnem pri Bledu. Zato vabimo vse, ki bi se hoteli udeležiti taborjenja, da predlože prednja-škemu zboru nove prijavnice do 25 t. m. Pričetek taborjenja začetkom avgusta: točen diin se bo določil naknadno. Stroški za 14 dnevno taborjenje so proračunjeni na t50 Din  za osebo. Predniaški zbor.
_I j Za stradajoče rudarsko deco v Trbovljah je daroval kegljašM kmb in omtzjv Bončarjeve gostflme na Sv. Petra cesti namestu venca na krsto iblagopokojneea prijatelia Franceta Adamiča Din 420.
—lj Kopalne obleke, čevlje Čepice in krasne pižame nudi v najlepši izbiri tvrd-ka Miloš Karničnik, Stari trg. 389/n
—Ij Kemifno ?i*ti obleke Šimenc. Kolodvorska 8.
DANES PREMIERA!
BRIGITE HELM
V PREKRASNEM 1 t^LEFTLMU PO ROMANU PIERREA BESTOITA
ATLANTIDA
POVEST O TAJENSTVENO POGREZNJENEM CARSTVU DIVNO LEPE ANTINEJE. STRAST EN ZASLEPLJENOST NJENIH OBOŽEVALCEV, KI SO DRUG ZA DRUGIM NESREČNO KONČALI.
GUSTAV DIESSL
REŽIJA G. VV. PABS1
NAJNOVEJŠI PARAMOUN-TOV ZVOČNI TEDNIK
PREDSTAVE DANES OB 4., &8. IN  14IO. ZVEČER — JUTRI V NEDELJO OB 3., 5., 148. IN %10. ZVEČER,
< I OKOKO ZNIŽANE LETNE CENE!
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 2124
Z Jesenic
_ Nov grob. Po daljši bolezni je v
četrtek dopoldne preminul v 36. letu starosti g. Janez Zalokar, delavec pri KJL) na Jesenicah. Zavratna jetika je ugon »bila mladega moža in ugrabila ubogi družini edinega hranitelja. Zapušča žalujočo vdovo in 5 nepreskrbljenih otročičev v sta rosti od 3 do 9 let. Bodi ohranjen ubogemu trpinu blag spomin, težko prizadetim preostalim pa naše iskreno sožalje.
— Povratek otrok s planin. Din 3. t. m. je šla večja skupina jeseniških ot >k na letovanje na planino Tskovnico, ležečo nad Bohinjsko Srednjo vasjo. Mladina se je na letovanju znatno okrepila ter se vsa zdrava in od solnca ožgana vrnila v četrtek na Jesenice. Mladina je letos prebila počitnice ob precej slabših nastanitvenih in prehranjevalnih pogojih kot druga leta ker so morali vodniki letovanja letos vsako stvar precej dobro plačati kot lani. To ni v interesu kmetov samih, da navijajo cene. ker s tem odganjajo še te goste, kar jih imajo. V bodoče bodo Jeseničani ukrenili vse potrebno, da si kje v naših planinah z«rade lastno planinsko zavetišče, kamor bodo pošiljali slabotno in revno deco na oddih.
.— Zadeva mestne klavnice. Mestna klavnica na Plavžu je vedno v polnem obratu. Letno se v njej zakolje nad 1300 krav in volov, 400 telet, okrog 800 praši-
čev terveč stotin jagnjet, kozličev in ovac. Vse klavnične naprave odgovarjajo potrebam gladkega obratovanja, manjka le prepotrebna klavniška hladilnica, ki bi v gospodarskem, higijenskem in zdravstvi,-nem pogledu občini in njenemu prebival stvu mnogo koristila. V vseh večjih kra jih obstojajo poleg klavnic tudi hladilnice, v katerih se shranjuje meso. da Je dalje časa užitno ter varno pred muhami in komarji. Tudi pri nas bo morala občina čim prej zgraditi hladilnico, kar bi po nilo režijo mesarjem in s tem tudi meso. — Oblasti bi morale že enkrat zabraniti dosedanji način pobijanja živine, ki le najbolj krut in surov. Po drugih mestih usmrte govedo in konje s strelom v gl.r >. prašiče pa z električnim tokom. Pri nas pa pobijajo govedo še vedno s topim delom mesarske sekire in marsikateri mesarski pomočnik mora udariti 00 10- do lokrat. preden ubogo žival omami in ji razbije glavo. Več srčne kulture in več sočhm.' ljudi do uboge živine bi v 20. stoletju le smeli pričakovati.
— Škropljenje naših cest. t*red tremi leti je mestna občina nabavila nov škro pilni voz, ki je stal 44.000 Din, a svoji namenu ne ustreza popolnoma Čeravno pogodbenik često škropi po dogovoru, so kljub temu i.uše ceste večinoma suhe in se z njih dviga mnogo prahu. Treba bo skleniti s podjetnikom nov dogovor, po katerem bi se dnevno večkrat škropilo naše zelo frekventirane in razbeljene ceste. Osobito bi bil potreben med občinama Jesenice in Koroška Bela dogovor, da bi se cesta škropila vsaj do bolnice bratov-ske skladnice, ki je vedno zavita v oblake prahu, kar močno škoduje bolnikom, ki dnevno v velikem Številu hodijo po tej cesti, po kateri vozi dnevno mnotfo avtomobilov in motociklov.
Iz Trebnjega
— Gospodarski odbori. G. ban j* imenoval za va£ Dol. Podboršt »ladeS gc«?Rvxlar-ski odbor: načelnik ZakrajSek Jonp>, rlamt Jeraj Josip m Uhan Janez \or naraeRtnJk Testen Janez vei iz Dol. Pod borita. Za Gor. Dobravo: nacelnift Uhan Josip, čkma Smole Josip in Breznika r Franc vsi iz Gor. Dobrav?.
— Davki. V tretjin Četrtletju lertosniv-ga leta bodo davkoplačevalci občin? Trob- i< vplačali na račun davkov Din #7.648. Davčna uprava ie že izstavila vsem davkoplačevalcem položnice, ki zapadejo v plačilo do 15. avgusta, po tem rolm pa veljajo, kot izvršen Opora tn-
-— Kakor evetof gaj je naša železnici postaja. Prizadevanje takajsnjega postaje-načelnika g. Knileja Vojteha, ki je na postaji nasadil in vzgojil najlepše vrtnice tn druge cvetlice je vse hvale vredno, NTai bi gojitelju cvetlic na postifi sledili sr> ' v Trebnjem pa okrasili predvsem vsi novalci in hrani posetniki okna svojih fttftr novanj s cvetlicami, kar bi prijetnost r kraju Se povečate.
— Letoviščarji »o pri nas *Ho zadovoljni. Ljubljančani in pe Dunajfoni ne m > prehvaliti lepote, prijetne okolice, udobnega kopanja v Temenici, liub'flmivosti tukajšnjega 1 juiartva prav posebno pa jim u-gajajo cene, saj imajo celodnevno o^tferbo s petkratno hrano na dan in sobo za Dfn 5f5 do 30.
— Piknik. Jutri popoldne priredi na kopališč j na Temenici krajevni odljor >Krke< našim kopialcem piknik, pa vabl/vse, ki se hočejo v prijetnem popoldnevu razvedriti
1 zabavnimi iurami. dobro pijafitftin Jed?<xn, da pridejo na kopan ie.
— Cesta Ponikve-Defja vas. Ker so pošla denarna sredstva za dovršitev ceste I>d-nikve-Dečja vas in ee je vršil 10. t. m. o-radni pregled izgotovlj«iih del, je prod župan Josip Zupančič banski upravi obrn-čun izdatkov in je zaprosil za nakazilo le preostalega odobrenja zn«=ka t. j. 10.00^ Din. Kor bo pa ki hib temu priman jkovnlo za dorršitev oeste §d Din 42 000, je župan posetil g. podbana in zaprosil zn nove podporo. Radi izredna važr.osti ceste ne f*rn^ za občino Trebnie. temveč tudi za sosedna občine krške doline, ki bodo zvezane e Te meniško dolino, je g. podbrrn obljubil t»- -i-poro za dovrsitav cest?. Do sedaj {e b:lo porabljenih za gradnjo že Din 59.0001
— Prosimo morodajne činitelje za p<.1 nilo, zakaj niso letoviSču Trebnje dovoljene olajšave, kaor drugim letoviščem, * j. zakaj nimajo tajci pravici do brozplačn^a povratka v kraj, iz kat^rga so dospeli, če prebijejo v Trebnjem pr^doisano dobo počitnic? Pripetilo ee je že laneko loto, da 90 vsi letoviščarji morali plačati ob povratku celo voznino, )?tos ee jim pa obeta isto. Zato začudeni vprašujejo, čemu to in ali i^m-]o te ugodnosti samo oni, ki prebi jejo počitnice v drugih, neprimerno dr&Sfih letoviščih ali kaj?
Konj se je ustrašil motocikla
Kranj, 21. julija.
Minuli torek okrog poldneva sta se peljala posestnik Janez Jagodic z Luž pri Šenčurju in Djegova žena iz Kranja proti domu. Vozi', sta na desni strani ceste. Pod vasjo Visoko st :;ma privozila nasproti dva motocikla, ki sta vozila v presledku 200 me drug za drugim. Peljala sta se z Jezerskega v Kranj. Ko je privozil prvi mimo Jagodičcvega voza, je posestnik krenil še bolj proti desni. Ko pa se mu jc približal drugi motociklist Matija Pišek. ki je tudi vozil na desni strani ceste, se je konj nenadoma ustrašil, se splaiil in skočil z vozom če/ cesto
Pišek je moral s ceste na polje; pn tem pa se mu je motorno kol o s prikolico vred prevrnilo in ga pokopalo pod se! >} Kolo je zadelo ob cestni kamen in se hudo poškodovalo. Tudi Pišek - dobil več občutnih ran po rokah in nogah. Oba. Pišek in Jagodic, sta vozila pravilno na desni strani. Pišek sicer pravi, da je dajal znamenja s hupo, ki jih pa Jagodic ni čul ker je prav tisti čas drvelo mimo njega prvo motorno kolo. Ko pa je zagledal pred seboj drugo, ni mogel konja več z.i držati.
' Tudi drži
Pro3imo Vas, da objavite v juirišnji številki »Slov. Naroda« popravek glede na duhovito smešnico    >Najbolj zvesi; žena« v obratni smeri:
— Ali veš, prijateljica, kateri mož je bil najbolj zvest?
— Seveda vem — Adam, ker v raju takrat v-    ,: bilo razen Eve nobene žen ske. Prizadeti nežni spo1.
»tev. )t5
»SLOVENSKI NAROD«, dne 23. julija 1933
Sadje ima zdravilno moč
Ribezen, rdeče jagode in limone proti revnatizmo, jabolka proti boleznini mehurja in protinu
Krasno je sadno drevje z dozorevajo-čim sadjem. Ne samo otroci, temveč tudi odrasli hrepene zlasti v poletni vročini po sadju, ki človeka osveži in ki ima zelo prijeten okus. Sadje je pa tudi zdravilno in ga posebno pri nekaterih boleznih skoraj ne moremo pogrešati. Zdravilna moč sadja je bila znana in priznana že v starih časih. Tako so zdravniki že davno priporočali breskve slabokrvinm ljudem.
Pesnik Boileau piše o blagodejnem učinku vkuhanih breskev na svojo bolezen v vratu. Ribezen je bil priznan kot zdravilno sredstvo proti revmatizmu. Naj je sadje vplivalo blagodejno na razne bolezni ali ne, eno je nesporno, da spada med najbolj zdravo hrano, kakor zatrjuje francoski zdravnik Herny Bouquet v svoji obširni razpravi. Sadje je zdravo že zato, ker zmanjša potrebo drugih živil, kar je zdravim ljudem zelo dobrodošlo, kajti ljudje zbole često zato, ker se preobjedo, ne pa od dijete. Američani jedo mnogo sadja in pravijo, da si človek samo z njim ohrani telesno svežost in dolgo mladost. Tudi dijetne hrane si brez sadja ne moremo misliti.
Ce bi se moral recimo človek z arteriosklerozo ali revmatizmom postiti 24 ur in to večkrat v presledkih, bi pač težko vzdržal. Post si pa olajša s sadjem, ki želodec in čreva sicer napolni, da ute-ši lakoto, nikakor jih pa ne obtežL V sadju so tudi redilne snovi, kakor vitamini in sladkor in sicer v zadostni množim. V grozdju je do 25% sladkorja. Sadje učinkuje blagodejno tudi zato, ker odvaja iz soka in tkanin človeškega telesa kislino, kar je je odveč.
Ostane nam še vprašanje, ali vplivajo blagodejno na bolnega človeka samo po-edine vrste sadja ali pa lahko jemo vse sadje po vrsti, kakor dozoreva. Dr. Bou-quet trdi, da vrsta sadja glede zdravilnosti ne odloča, razen redkih izjem. O jagodah pravijo, da jih nekateri ljudje ne smejo jesti, ker dobe po telesu izpuščaje. Taki ljudje so pa preobčutljivi in dobe izpuščaj tudi po drugi hrani. Ljudje, ki niso občutljivi, za rdeče jagode,
Jack Lovelock
je dosegel v Kentuckv s 4:07,6 nov rekord v teku na angleško miljo
Izreki modrijanov
Živimo v zlatem stoletju, kajti čast se prodaja za zlato (Propere). — Iskati resnico in ji slediti ter delati drugim dobro, to delajo ljudje, ki so najbolj podobni bogu (Pvtagoras). — Bogastvo služi pametnemu, nespametnega pa obvlada (Seneka). — Neumni ljudje ne poznajo dobro tega, kar imajo, dokler vsega ne izgube. (Sofokles). — Nihče ni pred smrtjo srečen (Solon). — Kdor dobra dela dela, posnema boga, kdor jih zahteva nazaj, je lakomnež, kdor se bana z njimi, jih zahteva nazaj (Syrus). — Jok pristoja redkim ljudem, smeh pri-stoja skoraj vsem dobro, zato se pa dajejo ljudje slikati v smehu (Hippel). — Prava blaženost ne pride nikoli skozi oko v srce (Young). — Kdor velikih ne more trpeti pri sebi, je sam majhen (Kocebue). — Nihče ni tak norec, da bi ne našel še večjega, ki je pripravljen občudovati ga (Boileau). — Sreča življenja je v tem, da vedno upamo (Ganganelli).
Da se odvadimo
R. KSnig priporoča kadilcem, ki se hočejo odvaditi kaje, snovi zelo neprijetnega okusa ali zelo grenke, kakor so asa-foctida, kinin, chinarindu itd. Konig piše, da je poznal starega prebivalca nemške Afrike, ki po dolgem uživanju kinina sploh ni mogel več kaditi, ker ga je takoj začela boleti glava in mu je postalo slabo, čim je nekajkrat puhnil dim iz pipe. Vse kaže, da se res lahko odvadimo kaditi, če uživamo kinin. Stari Afričan pa ni čutil nobenega glavobola, če je kadil cigare, narejene iz tobaka, ki je v njem zelo malo nikotina. S tem je bil doprinešen fiziološki dokaz, da lahko služi kinin kot sredstvo proti uživanju nikotina, ne pa proti kaji sploh.
Drugi pa pravijo, da se lahko človek odvadi kaditi s pomočjo ogljikovega kisika, raztopine tanina, ekstrakta planta-
pa lahko mirno delajo jagodno kuro, ker zelo dobro vpliva na revmatizem, protin, želodčne kamne in pesek v moči Pri jagodni kuri pojemo na dan 300 gramov jagod bodisi naenkrat ali v treh H^iih, in sicer pred drugo jedjo. Jagode so dovolj redilne in prav lahko nadomeste drugo hrano.
Splošno znano je, da so zelo zdrava tudi jabolka zlasti pri boleznih mehurja in protinu. Hruške sicer lahko nadomeste jabolka, toda ne v zadostni meri. Jabolk je pa vedno dovolj tudi v času, ko jih pri nas ni, ker jih dobivamo iz Kalifornije in jih ni treba nadomestovati z drugim sadjem. Ze od pradavnih časov so znane grozdne kure, ki jih omenjata že Plinius in Celsius. Zdaj priporočajo zdravniki tudi kure z grozdnim sokom. Toda če ima človek priliko delati grozdno kuro v kraju, kjer raste vinska trta, je pametneje podvreči se grozdni dijeti tam. Grozdna kura vpliva na izmenjavo snovi, odvaja iz moče kislino, kolikor je je preveč in pospešuje delovanje mehurja. Grozdje je zelo redilno že zato, ker ima v sebi mnogo sladkorja. Pri grozdni kuri se priporoča približno pol kg grozdja takoj zjutraj na tešče, pol kilograma pred obedom in pol kilograma pred večerjo.
Posebno zdravilno moč pripisujejo že od 16. stoletja pomarančam. O pomarančah že od pradavnih časov trdijo, da človeka pomlajajo in preganjajo razne bolezni. O pomarančah se splošno govori kot o zdravem sadju, nikakor pa ne kot o zdravilnem sadju za gotove bolezni. Pomaranče so nedvomno zelo zdrave, saj je v njih kakor v grozdju mnogo sladkorja, mnogo vitaminov, priporočljive so pa zlasti za otroke, ker so lahko prebavljive. Limone so prišle v modo za revmatike, ki jih nekateri porabijo do 30 na dan. Pač so pa pomaranče in limone nevarne za zobe, ker jih razjedajo, seveda če jih jemo mnogo. Zato je pri pomarančnih in limonadnih zdravilnih kurah bolje, če pijemo samo sok, ki zobem ne škoduje.
ga, mentola, salola, rožnega olja, saharina itd. Zelo učinkovito sredstvo proti kaji je že splošno znani preparat, ki z njim namočimo konec cigare ali cigarete, da ima potem dim zelo neprijeten okus. Gotovo je pa najzanesljivejše sredstvo proti kaji močna volja, ki že samo zadostuje, da človek neha takoj kaditi, pa naj bo še tako strasten kadilec. To sredstvo pa ni dano vsakemu človeku.
Svojo ljubico ustrelil
V potoku blizu Prage so našli v sredo zjutraj mrtvo 17 letno Zdenko šaldovo iz vasi Turkovice. Ljudje so zaslišali tri strele in takoj so slutili, da se je zgodilo nekaj strašnega. Obvestili so orožnike, ki so takoj začeli zasledovati morilca. Okrog mrtvega dekleta se je kmalu zbralo 20 orožnikov. Prišel je tudi dekličin oče, vaški krojač, ki je takoj izjavil, da ima na sumu 24 letnega tesarskega pomočnika Josefa Vavro. Fant je namreč imel s krojačevo hčerko ljubavno razmerje. Preiskava je pokazala, da je sum utemeljen. Vavra se je sestajal s Šaldovo, odkar je bil prišel od vojakov. Fanta ni bilo doma in njegov oče je orožnikom povedal, da je odšel z doma v torek dopoldne v praznični obleki, še istega večera je plesal s Šaldovo v bližnji gostilni, od koder sta odšla skupaj. Ljudje so slišali poleg strelov tudi klice nesrečnega dekleta, ki je prosilo fanta, naj se je usmili.
Fant je streljal trikrat, prva krogla je zadela dekleta v bok, drugi dve pa v čelo. 2e mrtvo je Vavra zavlekel svojo ljubico s ceste v potok, potem je pa pobegnil. Oblasti so prvotno mislile, da si je na begu končal življenje, v četrtek so ga pa orožniki izsledili in aretirali. Fant je umor gladko priznal. Motiv umora je ljubezen. Ni pa znano, kaj je potisnilo fantu v roke moril no orožje. Vavra je bil zelo miren, marljiv in soliden fant. Nasprotno je bila pa šaldova vesela in podjetna, rada je menjavala ljubčke. V tem najbrž tudi tiči pravo ozadje tragedije.
25 ur plaval v uniformi
Cesar PoyI?
Draždanski stražnik Han s Sonnerborn Je preplaval v polni policijski opremi po Labi 124 km dolgo progo. Uniforma z opremo Je tehtala 15 kg.
Zadnji kitajski cesar in sedanji p rezident nove države Mandžukuo se namerava baje proglasiti za cesarja, da dobi nazaj, kar mu je vzela leta 1911. še kot dečku kitajska revolucija.
Alkoholizem in avtomobilske nesreče
Da imajo mnoge avtomobilske nesreče na vesti pijanci, je splošno znano. Nesrečo zakrivi včasih pijan pešec, še večkrat pa pijan šofer. Na Švedskem so vzeli lani šoferski list 365 šoferjem, ker so jih zalotili med vožnjo pijane. V Berlinu je izgubilo pravico šofirati samo v septembru lanskega leta 50 šoferjev. Na Finskem so šle izmed 2870 težjih avtomobilskih nesreč 303 na račun alkohola. Četrtino vseh smrtnih avtomobilskih nesreč ima na vesti alkohol.
Ne moremo pa vedno spoznati, ali je človek pijan ali samo malo okajen. Lajik spozna samo intenzivno stopnjo pijanosti in tako se rado zgodi, da po nedolžnem obsojamo treznega šoferja, ki je povozil nekoliko okajenega pešca. V deželah z velikim avtomobilskim prometom se zato vedno bolj uveljavlja zahteva po točnejši ugotovitvi alkoholizma. Curiški sodni zdravnik dr. Remund zahteva v svoji razpravi, naj bi policija prj vsaki avtomobilski nesreči takoj ugotovila, ali so bili ubiti, odnosno ranjeni pijani ali ne. Policija bi morala biti v tem pogledu dobro izurjena, ker je vprašanje alkoholizma pri avtomobilskih nesrečah zelo važno.
Josef Harriman
Znani ameriški bankir, ki se je zagovarjal nedavno pred sodiščem, pa ga je proglasil psihijatar za umobolnega, je bil več mesecev v sanatoriju, zdaj je pa pobegnil.
Kralj cinka
Bolivijski kralj cinka Simon Patino je bolivijski poslanik v Parizu, kjer stanuje v razkošni palači. Mož je glavni lastnik velikih rudnikov cinka, ki je bilo v nje investiranih že 6 milijonov angleških funtov. Največji rov sega že 728 m globoko, družba pa še vedno razširja radnike in kupuje nova zemljišča v okolici. Nekemu novinarju je Patino pripovedoval, kako so začeli kopati cinkovo rudo in kako je delal prve korak9 na poti k pravljičnemu bogastvu.
Patino je bil navaden inkasant v La Pazu. Nekega dne mu je dal njegov dolžnik namestu 25 funtov odgovarjajoče zemljišče visoko v gorah. Patino je zbral nekaj denarja in napotil se je z indijanskimi nosači v gore, kjer je hotel zasesti 4000 m visoko ležeče zemljišče daleč od človeških naselbin. Vodo in hrano je bilo treba prinašati od daleč. Indijanci so se kmalu naveličali življenja v gorah in brezplodnega iskanja zakladov, pa so po vrsti zbežali. Patino se pa tega ni ustrašil, delal je dalje sam in končno je naletel na bogato žilo cinkove rude. Samo v enem njegovih rudnikov pridobivajo mesečno okrog 18.000 ikvintalov cinkove rude. Ker ima Patino zdaj 12 takih iridnikov, si lahko mislimo, koliko milijonov zasluži vsako leto.
Kobila je pisala pismo.
— Cuj, mož, kdo pa je ta Vera, U >o vsako noč kličeš v spancu?
—Eh, to je dirkalna kobila, 'ki sem stavil na njo in dobil.
Cez nekaj dmi pa pokaže žena možu pismo, rekoč: Tu imaš pismo, ki ti ga >e pisala tvoja kobiJa.
V tramvaju.
V tramvaju sedeči gospod prepusti svoje mesto stoječi dami. Dama sprejme to prijaznost hladno in sede, ne da bi se gospodu zahvalila,
— Kaj ste rekli, gospa? —- vpraša gospod.
Dama: Nič, gospod.
— Oprostite, sdelo so mi je, da sto rekli »hvala«.
Rajajoča internacijonala v Hvaru
V Hvaru prevladujejo letos naši letoviščarji, mnogo je pa tudi Cehov
in Nemcev
Hvar, 15. julija. Slovenski dnevniki poročajo o dežju in slabem vremenu, tu pa se parimo na žgočem južnem solncu, da si že iskreno želimo vsaj malo rose z neba. Še sapica se ne zgane in jadrnice morajo počivati v pristanišču, kogar pa je zalotilo na morju, ei mora pomagati v pristanišče z vesli, ako nima na čolnu motorja. Z«to pa je tem bolj živahno v morju. Krasno marmorno kopaliSč« Je zbirališče mednarodnega sveta, med katerim pa Se vedno prevladuje jugoslovanski živelj. Za njim pa so na prvem mestu Cehi, ki so jih polni vsi hoteli. Tudi Nemcev ne primanjkuje. Vendar pa se čuti tudi tu na tem krasnem otoku kriza in še prav občutna. Pa o tem drugič kaj več.
Po vsem svetu je zadnja leta zavladala epidemija tujskega prometa. Povsod bi hoteli dohiteti to, kar so prej desetletja m več zamudili. Hvar se je zganil prav za prav sele po prvem obisku kralja Aleksandra L L 1925. Palme so že leto prej nasadili ob obali in danes se kosa ti j o kot v pisanem Splitu. Breg gori do stare trdnjave »Spagnnolo« pa je prišel s polmilijon-sko državno podporo kasneje na vrsto. Položna vijugasta široka pot je izpeljana gori, kjer se odpre diven pogled na odprto morje in zadaj na nase otoke Vis, Biševo in Korčulo, oko pa se turobno ustavi tudi na iz gladine kipecih peći nah zasužnjenega Sušca in Lastova. Niz zelenih Paklenih otokov zapira prostorni hvarski zaliv. Od trdnjave do podnoinega mesta se vleče še povsem ohranjeno obrambno zidovje, ki daje vsemu bregu čudovito srednjeveško lice. In za tem zidovjem je podjetna mestna občina uredila obširno vrtnarijo in ves breg zasadila s 4350 južnimi drevesi, grmi in rastlinami. Poleg tu običajne limone zore rožiči in vzpenjajo kvišku vitke ciprese, cvetoče agave se družijo z bodečimi kaktejami in jukanci, enkalipti se mešajo z mimozami in mandljevci, vmes palme in tnje in javori in pomaranče, po skalah se vzpenja glicinija, pod njimi pa sipljejo cvetje vrtnice in še sto drugih rastlin, ki jim niti imena ne vem.
Na obali je osobito živahno ob prihodu parnikov. Tedaj je tam prava revija pižam kot se vrši zvečer po hotelskih vrtovih razkazovanje toalet. Pred luko je vsidrana angleška križarka »Despatch« in njenih 400 mornarjev in 25 oficirjev prihaja, v kolikor jim dopušča služba, vsak večer v mesto. Vse je preplavljeno z belimi in rjavimi uniformami britanske mornarice, častniki prihajajo le v civilu in se najraje drže v »SlavijU pri ruskih pevkah. Med čardašem prav pridno nabijajo z rokami plesalki takt. »Palače hotel« ima godbo in plesišče na prostorni terasi zdraviliškega salona
Najbolj živahno je vsak večer pred hotelom >Kovačič«. Zabavni večeri se vrste noč za nočjo. Do 20. t. m. je gostoval tam s svojo kabaretno skupino Allan, žongler svetovnega slovesa. Kar počne on z žogami, presega najbujnejso domišljijo. Ima
tudi najvišja priznanja za svoje nastope na našem dvoru. Vredna tovari&ica mu je havajska plesalka Perey Man d, vmes nastopa pevec Ernest Well z angleškimi in nemškimi kupleti, osobito pozornost pa vzbuja s svojimi krasnimi plesnimi točkami in divnimi kostumi plesalka Beby Raab. Zaradi svoje pižame je imela že dva nastopa s tukajšnjo policijo. No, za kopališče velikega slovesa, kot ga uživa doma in na tujem, je Hvar kar preveč filistrski. To priča tudi spomenik osvobojenja v luki. Tam so morali spočetka do pasu goli mladenki naknadno pokriti prsa z oklepom. Do polnoči udarja vsako noč godba na plesiščih in parčki se vrte in mešajo. Prava  rajajoča internacijonala.
Ko se zapro plesišča, pa se navadno nadaljuje še na morju. Motorji brno iz luke in godba se meša s petjem skoro do ranega svita. Potem pa se že vračajo ribiči. Vso noč so brodili po morju in lov je zdaj običajno prav izdaten. Pred dnevi so pripeljali v luko 45 stotov samo sar-del. Včeraj spet 27 stotov. Vse odkupi znana ribama Mardešič iz Komiže na Visu. Uredila si je za frančiškanskim samostanom ribarnico, kjer je zaposlenih mnogo Hvarčank, ki vlagajo sardele v velike pločevinaste škatlje. 10 kg rib gre v vsako. Mardešič ima pogodbo z Grčijo in bodo romale naše sardele ie niie na jug. Okoli skladišča pa podnevi ni nič kaj vabljiv izprehod.
Onstran ribarne leži v zalivu velika laška jadrnica, ki nalaga snežnobeli hvarski marmor. Na tucate delavcev ima posla z njim v velikem kamnolomu. Tudi kopališče je iz onega kamna. Zdaj poj-de kamen čez Jadran v Bari.
Hvarčani in tujci se vozijo vsako popoldne ogledovat angleško križarko. britanski častniki pa so si danes ogledali vse hvarske zanimivosti. In teh ni malol Ves Hvar je pravcati muzej. Frančiškani se postavijo z ogromno 400 let staro oljnato sliko florentinskega mojstra Rosel-lija, ki predstavlja Kristovo zadnjo večerjo. Čez celo steno gre slika in barve so žive kot bi bile od včeraj. Angleži so jim baje ponujali zanjo svojih funtov toliko, da bi z njimi pokrili dvakrat celo sliko. To bi šlo pa v lepe milijone in vendar patri nočejo, kot nam je zatrjeval njihov zgovorni mentor.
Med vsemi tujci je doli najmanj Slovencev, kar je pač razumljivo. Hrvatsko Primorje nam je bliže. Vendar nismo baš osamljeni. Eno uro odtod v Milni tabori 14 moriborskih srednješolk s proie-sorko Silvo Antičevo, naleti se pa tudi sicer na slovensko govorico. Enako je med hotelskim osobjem in med godci več naših rojakov. Slovenca pač bog nikjer ne zapusti.
In še ene posebnosti ne smem prezreti: Hvar je srečna dežela, ki ji je avto nepoznan. Nadomešča ga v pomi meri le bolj polahko trmasti magarac. V. P.
Iz Celja
_C Komemoracijo za prof. Vekoslava Spinčiča bo priredila celjska >Soča€ v nedeljo 23. t. m. ob 11. dopoldne v ma'i dvorani Narodnega doma. Vabljena so vsa celjska civilna in vojaška obla&tva in uradi, šole, obramb- a in kulturna društva ter vse narodno občinstvo.
_c V mestnem parku bo priredila celjska želeaničarska godiba v nedeljo 6. aprila ob ll. dopoldne dobrodelni koncert v korist slepega celjskega skladatelja g. Đdvarda Interbergerja.
_c Delovni trg. Pri ekspozituri javne
borze dela v Celju je bilo 20. t. m. prijavljenih 765 brezposelnih (745 moških in 20 žensk) napram 767 (737 moških in 30 ženskam) dine 10. t. m. Delo dobijo: 1 o&krbnik, 1 mesarski in 1 čevljarski vajenec, 2 slikarska vajenca, 10 stoižkinj, 2 natakarici, 1 kuharica, 1 kuharica k orožnikom In 1 hotelska služkinja.
Nogomet. V nedeljo 23. t. m ob 18. se bo pričela na športnem Igrišču pri >Skalmi kletic prijateljska nogometna tekma med vojaškim teamom 39. p. p. v Celju In celjskimi Atletiki. V vojaškem moštvu Igrajo nekafteri izvrstni Igralci znanih nogometnih klubov, ki shiftjo v Čelom vojaški rok.
_c Redka najdba. V četrtek 30. t. m. so našli v Savinji pri bencinskih in petrolejskih rezervoarjdh tvrdke Zangger topovsko granato manjšega kalibra. Granato, ki je ležala najforž že delj časa v vodi. so' Izročili vojaški oblasti.
_c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 23. t m. lekarna >Pri Mariji pomagaj« na G-lavnem trgu.
c Visoka zmaga SK Celja. V petek 21. t m. proti večeru je bila na Glaziji odigrana druga nogometna tekma za pokal Me^klubskega odbora Ln sicer med SK Celjem in SK Jugoslavijo. Moštvo SK Celja je zasluženo zmagaio v razmerju 6-0 (3:1 ln bo sedaj igralo Se zaključno tekmo" tz Atleti«!. Moštvo SK Celja je na-stooilo s tremi reaervami in je nudilo dobro tehnično igro. Bilo je ves čas v premoči, a je pred golom večkrat oklevalo, sicer ni bila razlika polov še večja. Mo&tvo SK Jugoslavije je igralo raatrgano in s pomanjkljivo tehniko; napad je bil zelo nezadovoljiv. Celjani so zabili gole v 3. in 16. inin-uuti prvega ter v 6., 7., 9. m 12. minuti drugega polčasa. Drugi to tretji gol sta padla i« enasmetrovke. Tekmo je sodil g Svetek objektivno in prav zadovoljivo. Zanimivi tekmi je prisostvovalo okrog 250 gledalcev.
Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez mu je izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Jose-fova« voda sigurno in uspešno tudi pri kongestijah proti jetrom in dan ki, ter pri krčnih žilah, hemoroidih, oboleli prostati in mehurnem katarju. »Franz Josef ova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
NeJeija, 23. juliia.
8.15: Poročila. S.30: Gimnastika (M. Do-bovšek). 9.00: Versko predavanje (po dr. Guido Kant). 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz šentpeterske cerkve. 10.00: Slike bi narave Joža Herfort. 11.30: Potovanje v Maroko (dr. Reja). 11.00: Instrumentalni solistični vložki. 12.00: Cas, plošče. 15.00: Kmetijska ura (g. Jarnnik). 15.30: Samospevi Jos. Prochazke, poje Anton Drmo-ta. 16.15: Plošče. 16.30: Po Pohorskih potih, dialog. 17.15: Harmonika solo. g. Pilili. 20.00: Pevski koncert g. Jože Liko-viča. 20.45: Prenos iz Parkhotela na Bledu. 21.45: Čas, poročila. 22.00: Plošče. 23.00: Konec.
Ponedeljek, 24. julija.
12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.00: Ca«, plošče, borza. 18.30: Tamburaški sekstet 19.30: Literarna ura v esperantskem jeziku (g. Kozlevčar). 20.00: Jugoslovanska so-cialno-politična zakonodaja (dr. Bohinjec) 20.30: Prenos iz Zagreb, vmes čas in poročila. 22.30: Plošče. 23.00: Konec. Torek, 25. julija.
12.15: Plošče. 12.45. Poročila. 15.00: Čas, plošče, borza. 18.30: Plošče, vmes solistični instrumentalni vložki. 19.30: Preobrat v pojmovanju vere v XVIII. stoletju (Fr. Terseglav). 20.00: Prenos iz Prage: Simfonični koncert iz Karlovih varov. 22.00: Cas, poročila, plošče. 23.00: Konec. Sreda, 26. julija.
12.15: Plošče. 12.45: Poročila 13XX): Cas,
plošče, borza. 18.30: Otroški kotiček: Oče Pepček, sinček Tepček (M. 2el jez nova). 19.00: Plošče. 19.30: Literarna ura: Ario-sto, ob štiristoletnici (Silv. Skerl). 20.00: O izobraževanju naroda (dr. Gogala). 20.30: Schumannove duete pojeta gdč. Korenčanova in g. Brandsteter). 20.45: Prenos iz Parkhotela na Bledu. 21.45: Cas, poročila. 22.00: Prenos iz Parkhotela na Bledu. 22.30: Angleške plošče. 23.00: Konec
Četrtek, 27. julija.
12.15: Plošče. 1245: Poročila Cas, plošče, borza. 18.30: Instrumentalne solistične partije, vmes igra llletni Jenko Vi-libald na harmoniko. 19.10: Prenos iz Prage: Koncert pevskega udruženja čeških učiteljev. 20.10: Plošče. 20.30: Pevski koncert g. St. Marčeca 2115: Prenos iz Parkhotela na Bledu 22.00: Slovenski vokalni kvintet. 22.30: Plošče. 2335: Konec. Petek, 28. julija.
1215: Plošče. 1245: Poročila 13.000: Cas, plošče, borza. 18.30: Harmonika solo, g. Kokalj. vmes plošče. 19.30: O reji papa-gajčkov (Skof, Zdravko). 20.00: Potovanje v Maroko (dr. Reja). 20.30: Prenos iz Beograda, vmes čas in poročila. 22.30: Plošče. 23.00: Konec.
Sobota, 29. julija.
1215: Plošče. 12.45: Poročila. 13.00: Cas, plošče. 18.30: Zunanji politični pregled (dr. Jug). 19.00: Prenos opere »Fidelio« iz Salzburga. Vmes čas in poročila. 23.00: Konec.
Zakaj je luna bleda?
Sinček: Papa, zakaj je pa kina vedno tako bleda?
Oče: Zato, ker se nikoli pošteno ne naspi.
ve siroti
B o trn a. a
— Vozila sem se vedno v kočiji, — je vzdihovala Floretta.
— Me tudi.
— A jaz sem im&ia najlepšo nosikii-co v Parizu, je zatrjevala Julija.
Marjana je otožno gledala te razvajene lahkoživke.
— Jaz sem pa morala hoditi peš... na delo...
In ker so se lahkoživke čudile, kako jo je moglo spraviti delo v kaznilnico, jim je pojasnila:
— Delala sem od jutra do večera za fanta, ki me je pretepal in me pognal v zločin... A kaj je ostalo od vse moje bede in od vašega razkošja?
— Meni samo obup! — je odgovorila Floretta.
— Nama pa sramota! — sta odgovorili Julija in Cora v en glas.
— Meni pa... kesanje, — je zacepetala Marjana.
Floretta je biLa še vedno najbolj razburjena. Vedela je, da je čakal \ Saitpetrieri zaprte ženske samo izgon na Louisiano. In ta misel ji je bila strašna.
— Pomisliti! — je vzkliknila, — da nas potisnejo nekega lepega dne v voz, ki smo ga slišale včeraj, kako je odfdrdrail iz tega strašnega doma in kako je množica tulila za njim.
Marjana je nehote zadrhtela. Tudi ona se je spo«rrmi.la, da je slišala krik In vik ljudi, ko je odhajal policijski voz z izgnamkami.
— Kaj se bojite pregnanstva? — |e vprašala prosti ruko.
— Pa še kako! — je odgovorila Floretta ... najprej vožnja ... dva meseca po morju ...!
— In v kakšni družbi?  — je pripomnila Julija.
— Potem pa pustinja na koncu sveta, polna strupenih kač in tigrov! —• se je oglasila Cora.
— Jaz, ki bi omedlela, če bi zagledala miš! — je vzdihnila Floretta vsa iz sebe.
Marjana se je ozirala po vrsti na te nesrečnice, ki so se tako bale kazni.
— Ah, da, — je vzdihnila, — vam se seveda zda to grozno.
— No, a vam?
— Meni?... Tam bom vsaj daleč, od izkušnjave, ki me je pogubila. Tam so delavnice, naselbine, da bom lahko delala. Da, z delom si ustvarim novo življenje, življenje, skrito pred vsemi očitki.
— Tako življenje je grozno. — je menila Floretta. — Sicer pa pravijo, da se tam nekatere rudi omože.
Julija je stopila bliže.
— Da, da, tudi iaz sem slišala to — je pritrdila smeje.
— Tem bolje. — je dejala Floretta živo, — se bomo vsaj lahko na nekom maščevale.
Marjani so se smilila ta uboga bitja, ki so mislila celo v tem trenutku samo na naslado m razkošje.
— Morda vas pa ne pošljejo na Louisiano. — je dejala.
— O, če bi se to res zgodilo! — je vzdihnila Julija.
— Kaj je treba storiti, da ostanemo tu? — je vprašala Floretta in položila Marjani roko na ramo.
— Ce poznate sredstvo, nam povejte, — je orosila Cora.
— Spokorite in poboljšajte se, — je odgovorila Marjana; — dokažite, da se kesate svojih grehov, in upam, da se bo predstojnica potem zanimala za vas...
— Kad? Predstojnica tega zavoda?
— Da, lahko vas zagotovim, ker sodim po tem, kar ie storila zame, da ima zelo dobro srce.
— Kaj je vam že storila kaj dobrega?
Marjana je dvignila glavo Ln njen pogled se je ustavil na redovnici, ki je ba(š prihajala na dvorišče.
— Predstojnica! — je dejala Floretta, — ali ni to tale, ki baš prihaja iz bolnice?
— Da, to je ona, sestra Genovefa. Bila je pri bolnikih, zxiaj gre tolažiti potrte.
Predstojnica se je približala in takoj so opazile, da je zelo žalostna. Na obrazu se ji je poznala tako globoka otoiuost, da je Floretta nehote zašepe-tala:
— Hm... za taiko krepostno ženo še nima tako hudobnega obraza.
Marjana je gledala sestro Genovefo in iz oči ji je odsevala globoka hvaležnost.
— Ah, — je odgovorila kurtizani, ki se je čudila, da more biti predstojnica z jetnicami tako prijazna, — kako hvaležna ji moram biti!
— Vi?
—Da... Ko so me prignali sem. sem se sestri Genovefi takoj zasmilila... Svetovala mi je, me vzpodbujala in njene besede so bile tako sladke, da Je zdramila v meni čustva, ki sem o njih mislila, da so že ugasnila; obudila je v meni upanje in vero.
Marjana je bila ginjena in počasi je prešla njena ginjenost tudi na vse štiri lahkoživke.
Gledale so predstojnico s spoštovanjem, z občudovanjem. Marjana je bila vesela, da so padile njene besede na rodovitna tla.
— Glejte, — je pripomnila in pokazala na redovnice, ki so se baš izpre-hajale ali pa nesle bolnikom v bolnico zdravila; — glejte, ko sem prvič videla te ženske tako čiste, talko potrpežljive, tako vdane v voljo božjo, ko sem jih videla klečati vsak večer kot uboge grešnice, nje. ki jih je sama čednost... Kakšnega usmiljenja se pa moram nadejati jaz, — sem pomislila. — ki sem tako grešna!
— In jaz? — se je oglasila Floretta.
— Vem pa, — ie nadaljevala Marjana. — da se da preteklost izbrisati. Vem, da lahko vsako dobro delo odkupi greh...
Lahkoživke pa tem besedam niso preveč verjele. Floretta je v svoji prostodušnosti celo vzdihnila:
— Oh, jaz bi potrebovala mnogo*
dobrih del, če bi hotela odkupiti vse svoje grehe... Saj ne bom tako dolgo živela, da bi se to izravnalo. Prepričana sem, da zapustim po smrti mnogo takih dolgov.
Tisti hip je pa dvorišče nenadoma oživelo in tako je pogovor jetndc zastal.
Prihajal je zdravnik. Cim ga je sestra Genoveia zagledala, mu je radostno hitela naproti.
— Ah, drag; doktor! — mu je dejala, — kako nestrpno sem vas pričakovala !...
— Pa vendar nisem prišel prepozno, — je odgovoril zdravnik in pogledal na uro; — prei prezgodaj.
In prijazno se je nasmehnil.
Predsoojnica je pa bila tako raz-bur-jena, da nita opazila ni smehljaja, ki bi jo bil gotovo pomiril.
Podala je roko svojemu stajremu prijatelju.
— Vzbudili ste v meni upanje, — mu je dejala z drhtečim glasom, — da... ko pridete ... davi...
— Vam prinesem ...
— Veselo novico, — je dejala sestra Genoveia in ga vprašujoče pogledala.
Zdravnik jo je gledal z izrazom razumevanja in iskrenega občudovanja
— V tem torej tiči vzrok vaše nestrpnosti — je dejal.
— Dragi doktore, saj veste, da gre za usodo ene izmed teh nesrečnic...
— Ki so našle v vas poosebljeno previdnost... O! vem, da bi se ne razburjali tako, če bi šlo za vas samo ...
Sestra Genovefa ie zamahnila z roko, braneč se hvale in poveličevanja svoje dobrotljivosti. Celo zardela je. tako so jo bile spravile zdravnikove besede v zadrego.
— Končno? — je vprašala z živim zanimanjem, ki je bilo pri aii zelo redko.
— Končno sem ukrenil vse potrebno... Govoril sem o zanimanju, ki ga kažete za to grešnico... Govoril sem o njenem globokem kes a nju. opozar-
jal sem na meno pokoro in vdanost v voljo božjo. Izmislil sem si ceJo nekaj dobri hlastnosti, da bi bolj držalo, — je pripomnil smeje.
Iz Kranja
— Izlet. Krajevna proti tuberkulozna liga v Kranju priredi v nedeljo 23. juUja poučni izlet na Gornik. Gospod šefzdravnik dr. Neubauer bo v svoji prijaznosti razkazal zdravstvene naprave v zdravilišču in tolmačil moderni način zdravljenja Je-tike. Zbirališče ob 15.30 v parku pred zdraviliščem na Golniku. Do tam prideš lahko s tržiškim vlakom, ki odhaja iz Kranja ob 13.10, prihod v Križe ob 13.36. Od postaje do sanatorija Je pičlo uro hoda po lepi senčnati pešpoti. Ali pa jo ubereS preko Kokrice — Sp. Tenetiš — Gorice — 12 km hoda. Odbor Krajevne lige želi. da se tega izleta udeležite v čim večjem številu.
— Ustanovni občni zbor »Branibora« Minuli torek se ie vršil izredni občni zbor podružnice Jugoslovenske matice, r-a katerem je bilo soglasno sklenjeno, naj se podružnica razpusti. Potem se je .a-koj vršil ustanovni občni zbor novega društva Branibora, ki stremi za istimi cilji kakor razpuščena Jugoslovenska matica. Člani starega društva so se prepisali v novo. Na prvi seji Branibora se je konstituiral odbor, ki je ostal isti kakor pri Jugoslovenski matici. Predsednik podružnice Branibora je sreski načelnik g. dr. Franc Ogrin.
— Stara pošta vabi. Na lepem vntu hotela Stara pošta je zerrajena sedaj velika in okusno izdelana veranda. S tem Je postal vrt 5e lepši in večji. Vsako soboto in nedeljo je na vrtu koncert prvovrstnega orkestra iz LJubljane, v nedeljo pa bo na vrtu koncert ljubljanske godbe Zarja (pod vsebmim vodstvom FY. Dolinarja). Ža šitevilmi obisik se priporočata Francka ta Prane Lieber. 396-©
— Avtobusni promet Kranj . Jezerako. Do nadaljne-ga v ozrl popoMme ii Kranja na Jezersko in nazaj avtobus po nelnpreme-njenem poletnem redu. V toliko popravljamo našo nedavmo vee-t. da «e j« voaani red teipire menil. Ob nedeljah in praaniklh Ima avtobus zvezo s turistovaklm vlakom zjutraj ln avečer. Vožnja stakne rja ln nazaj 30 Din. Pripominjamo, da voz* avtobus do vrha Jezerskega. 297-<n
•;.->v.^;fc., ,u...... .
Potrti neizmerne žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je danes po kratki, a zelo mučni bolezni zapustil naš nad vse ljubljeni predobri soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
Ivan Verbajs
bivši trgovec
ter odšel, pokrepčan z zadnjo popotnico, v večnost.
Pogreb blagopokojnika bo v nedeljo, dne 23. julija ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta 17, na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 21. Julija 1933.
Globoko žalujoči ostali.
Vsaka beseda ftO par« Plaća »e lahko tuđi w Za odgovor znamko I — Na vprašanja brca
PRODAM
DVE LEPI SPALNICI
1 javorjeva, 1 črešnjeva politi-rana poceni proda, tudi na hranilne knjižice, Rudolf Kuhar, mizarstvo, Mokronog. 3016
OLJNATO SLIKO
moderno, precej veliko, ugodno prodam. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 3021
MLADO GOSPODIČNO
do 22 let, srednje in lepe postave, išče inteligenten gospod za sprehode, kopanje in izlete. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod šifro »Mlada in lepa 3049«.
GOSPOD
trgovsko naobražen, z večjim kapitalom, želi spoznati ugledno gospodično do 32 let staro, ki ima večjo dobro vpeljano trgovino ali posest. — Dopise na upravo »Slov. Naroda« pod »Štev. 3044«.
SIMPATIČNO GOSPODIČNO
mlado in ljubko, išče radi prijateljstva in tovarištva mlajši, situiran gospod. — Ponudbe na upravo »SI. Naroda« po možnosti s sliko pod šifro »Simpatična 3053«.
KUPIM
BENCINSKO ČRPALKO
kupim. — Ponudbe na: Remic, Dravograd. 3011
DOBRO OHRANJENO KOLO
kupim za primerno ceno. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« z navedbo cene pod šifro »Dobra znamka 3050«.
BOLJŠE POSESTVO
kupim. — Ponudbe na: Žemljic, Konjice. 3038
DVOSOBNO STANOVANJE išče mala družina za november. — Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slov. Naroda« pod značko »Malo in lepo«. 3025
SOBO
s posebnim vhodom in elektriko oddam solidnemu gospodu. — Vič št. 148, ob Cesti na Brdo.
3058
DVOSOBNO STANOVANJE
iščem v centru. — Ponudbe pod »Najraje za avgust 3054« na upravo »Slov. Naroda«.
DVOSOBNO STANOVANJE za malo družino blizu centra iščem. — Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slov. Naroda« pod »Malo in lepo 3052«.
TfSTfARtfA TZVRSTJJE
različne tiskovine, časopise, diplome, revije, vrednostne papirje, koledarje, srečke knjige i. t. d. enobarvni in več. barvni tisk pisma, razglednice slike osmrtnice ovitke, jedilne liste. cenike
vizitke. računske zaključke poročna naznanila in vabila
CE POTREBUJETE TISKOVINE, KATALOGE, PROSPEKTE, TODA SE NE MORETE ODLOČITI V KAKŠNI OBLIKI NAJ SE IZVRŠE. BLAGOVOLITE SE OBRNITI NA NASE PODJETJE, KI VAM JE V VSEH POTREBAH IN VPRAŠANJIH DRAGEVOLJE NA RAZPOLAGO. — VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO. SOLIDNO EN TOČNO. CENE ZMERNE — PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO ZASTONJ
NARODNA ISKARNA
ENO- ALI DVOSOBNO STANOVANJE 8 kopalnico in pritiklinami — iščem za takoj. — Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slov. Nar.« pod »Mož in žena 3032«.
STANOVANJE manjše, blizu središča, iščem. Po možnosti dve sobi s kuhinjo. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Prijetno za november 3051«.
Modna konfekcija
Najboljši nakup
V. PRESKEK, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 14. 11/T
STANOVANJE 4 sobno, z vsem komf ortom v centrumu mesta oddam za avgust. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 3063
SLUŽBE
Oz EN JEN POLJEDELSKI PAR
sprememo takoj. — Novak, Zagreb, Maksimirska cesta 64.
3037
VSA EVROPA rabi FLOOR VOŠČILO za parkete in linoleum (Floor parket metle, politura, rokavice. Mo-scalus čudovito Jajce proti moljem. Zahtevajte pri vašem trgovcu. — Jelodvor, LJubljana, Gosposvetska cesta 8.       50-L
S 75.000.— DIN Želim sodelovati pri rentabil-aem podjetju. — Ponudbe na upravo   »Slov.  Naroda« pod »Vknjižba 3042«.
DOMAČE SALAME prvovrstne samo pri I. Buzzo-lini, Ljubljana, Lingarjeva ulica (za škofijo). 3057
NAPRODAJ NOVA VTLA v Brežicah. — Pojasnila daje Vaš, Brežice. 3013
OPRAVO ZA ŠPECERIJSKO TRGOVINO
kompletno, dobro ohranjeno, prodam po ugodni ceni ali dam proti malenkostni odškodnini v najem. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2997
ŽLNITVE
POROKE
posreduje solidno in najdiskret-neje ter razpošilja prospekte in daje informacije proti odškodnini Din 10.- v postnih znamkah — »REZOR«, zavod za sklepanje zakonov, Zagreb, pošta 3. 52/L
VAŠE BRIGE sa kaparprodajom posjeda, upoznavanjem radi ženitbe, povjerite Daruvarčanu Daruvar bez provizije. — Popis besplatan. ■ 3033
POUK
STROJEPISNI POUK
med počitnicami se vrši vsak dan od 6. do 9. ure zvečer. — Začetek 3. avgusta. Vpisovanje od 1. avgusta in dalje vsak dan od 6. do Vz 8. ure zvečer. Tečaji za začetnike in izvežbance. — šolnina znižana. — Christofov očni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15. 3015
R&ZISO
LETOVIŠČ E-KOPALI SCE ŠOKLL Gorenja vas, Poljanska dolina — se priporoča — Penzija Din 32.-. 44/L
PRED ODDAJO ALI NAKUPOM
najfinejšega ali navadno izdelanega pohištva z garancijo blagovolite se oglasiti pri mizarstvu ALBERT CERNE, Zg. Šiška, pri remizi. 42-L
ŽENINOM IN NEVESTAM! POZOR
Krasne hrastove, češnjeve spalnice Din 4000.—, jedilnice Din 4000.—, kuhinje Din 800.— vam nudi in jamči za solidno delo tvrdka — Golmajer, Ljub-no-Podnart, Gorenjsko. — Isto-tam naprodaj motor s prikolico »Ariel«. 3055
SVJEŽI FIŽOLI
zeleni žuti kg Din 3.25
rane šljive (špin-
gle) »     » 8.25
kruške »    > 3.75
krastavice »    >   6.—
košare 35 kg. Ljekoviti med novi 10 kilogr.
Din 130.—, 30 kg Din 345.—
franko brzovozom razašilje G. Drechsler, Tuzla. 3030
Na   obroke!   —   Na hranilne knjižice!
POHIŠTVO.
Moderne orehove, politirane spalnice, črešnjeve spalnice, masivne, šperane spalnice, pleskane 3000 Din, pleskane spalnice 1800 Din. kuhinjske oprave 850 Din, kuhinjske kredence 450 Din. omare 380 Din. postelie 200 Din.
Kdor si želi nabaviti poceni m trpežno pohištvo, naj se oglasi pri nas. Sprejemamo popravila in naročila po konkurenčnih cenah.
Se priporoča
mizarstvo »Sava««
Kolodvorska 18 — Miklošičeva 6. — Telefon 2780. 41-L
Suhe sifircCc
(mavTohe)
vsako, tudi najmanjšo mno£ino kupuje
SEVER & KOMP.
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta štev. 6
KLAVIRJI, PLANINI
prvovrstnih inozemskih ynamk od Din 11.000.- naprej. — »MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40. — Popravlja in uglasuje najceneje. 9/L
Klavirji!
Planini!
Kupujte na obroke
od Din 400.—
prve svetovne fabrikate: Bo-sendorfer, Steinvvay, Forster, Petrof, Holzl. Stingi original, ki so nesporno najboljši! (Lah* tta, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni Izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Aleksandrova cesta At 7
(vogal Beethovnove ulice)
Pleskarsko in sobnoslikarsko delo
izvršuje najsolidneje in po najnižjih cenah
IVAN GENUSSI
IGRIŠKA ULICA 10
TELEFON 8T. 2267
Specijelni entel oblek
^zunranje. predtisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pn
Matek & Mikeš Ljubljana
poleg hotela fttrukeJJ
Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal mtlanje. izdelovanje gumbnic V sled najmodernejše ureditve podjetja — ™miž1e cena
UrajUJ«: Josip UnmmaCtb, &a »Narodno MnKarnoc: JTimn Jezer*«*,
— £a upravo m mseratni met usta: Oton UhnatoL —
Val v L. ju Dijani
74