SLOVENEC Naročnina mesečno 12 Lir, ca inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir. ca inozemstvo SO Lir. Ček. raS. Ljubljana 10.650 ta naročnino in 10349 ca inaerat«, Podrainioal Novo mesto. 4 Izključna pooblaščen k a za oglaševanje Italijanskega in tnjegs Izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Izhaja vsak dan ijntraj razen ponedeljka In dneva po praznika. Uredništvo In opra»ai Kopltar|eva 6, Ljubljana. Redazlone, Amministrazlonei Kopitarjev« 6, Lubiana. Telefon 4001—4005. Abbonamenti: Mese 12 Lirej Estero, mete 20 Lire, Edizione domenica. anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. P.l Lubiama 10.650 per tfli abbonamenti: 10.349 per le Inserzioni. Filiale« 1 Novo mesto. Concessionaria esclusiva per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A-, Milano. II Bollettino No 713 Scontri di pattuglie in Cirenaica Otto velivoli inglesi abbattutl II quartiere generale delle forze armate eo-munira: In Cirenaica srnnlri di pattuglie. licparti dellaviazione Italiana e Oermnnira hanno eseguito azioni di bomhardamento diurne e nntturne contro le basi aeree di Malta: in coni-battimento otto velivoli inglesi sono stati alibattuti. Vojno poročilo št. 713 Ogledniško delovanje v Cirenajki Osem angleških letal sestreljenih (•lavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V Cirenajki delovanje oglednie. Skupine italijanskega in nemškega letalstva so podnevi in ponoči bombardirale letalska oporišča na Malti. V boju je bilo sestreljenih osem angleških letal. Nemške čete pred Kerčem Pri Harkovu se boji nadaljujejo — Pri Volhovu uničena močna sovjetska skupina — Med severnim rtičem in Spitzbergi so nemška letala potopna ameriško križarko in rušilec Ilitlerjev glavni stan, 15. maja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na Krimu stoje nemško-romunske čete, katere zasledujejo nasprotnika, neposredno pred Kerčem, potem ko so zlomile sovražni odpor na višinah pred tein mestom. Boji na odseku pri Harkovu se nadaljujejo. Pri teh bojih je liilo doslej zhitih 115 sovražnih tankov. Močne skupine bojnih in strmoglavih letal so razbile sovjetska zbirališča tankov ter kolone, ki jim dovažajo pomoč. Na bojišču pri Volhovu so skupine vojske in SS-oddelkov. v večdnevnih bojih obkolile in uničile neko sovražno skupino. Pri tem so znašale sovjetske izgube 1000 ujetnikov, nad 3500 mrtvih, 6 tankov, 11!) metalcev granat, 202 strojnici in številno drugo vojno gradivo. Nemške in madžarske čete kakor tudi policijski oddelki so zadnje dni v zaledju napadle ter potolkle več močno oboroženih boljševiških tolp. Neka sovjetsko-ruska pomorska brigada, ki je pristala na obali Ledenega morja, je bila v večdnevnih bojih kljub močnim snežnim viharjem razbita ter prisiljena k umiku preko morja. Nasprotnik je imel nad 2000 mrtvih, poleg tega pa je izgubil mnogo lahkega in težkega orožja. Japonske ladje pred Avstralijo Velike priprave za obrambo Nove Gvineje in Avstralije — Nova enotna politična stranka na Japonskem Bangkok, 15. maja. AS. Novice, ki so prišle iz Avstralije, pravijo, da so japonsko brodovje izgubili iz vida po bilki v Koralnem morju, zdaj so ga pa spet zapazili severno od Avstralije in siccr znatno oiačeno. Z ameriške strani ugotavljajo, da so velike edinice japonskega vojnega brodovju nedotaknjene in da so Japonci dobili velika oiačenia v letalstvu, v nn-sproliu s tistim, kar so pisali v preteklih dneh. Vsak trenutek pričakujejo novega nastopa. Besed, ki jili je general Blamev naslovil na svoje čele, kažejo kar največjo resnost. Nova Gvineja ie zdaj spremenjena v eno samo utrjeno taborišče in nadaljujejo se mrzlične priprave za obrambo. Te priprave pa seveda motijo japonske bombe. Ženeva, 15. maja AS: Po poročilih iz Melbour-nea 60 6topili avstralski rudarji v štrajk, ker žele zmanjšanje delovnih ur in povišanje plač. Predsednik vlade Curtin je izjavil, da bo vlada prisiljena izdati zelo stroge ukrepe in nastopiti z vojaštvom, če 6tavkujoči delavci ne bodo takoj prišli v rudnike na delo. Tokio, 15. maja. AS. Prvič od začetka vojne na Daljnem Vzhodu je nasprotnik z letali napadel prestolnico francoske Indokine Hanoi. Napad ie žalostno spodletel. Protiletalsko topništvo je sestrelilo dve od petih napadajočih letal. Tokio, 15. maja. AS. Japonsko mornariško ministrstvo sporoča, da je sovražnikova podmornica s torpedom potopila japonski parnik, poln potnikov, ki so bili namenjeni v južne pokrajine. Zaradi teme so bila reševalna dela zelo težavna, toda vseeno so rešili 540 potnikov. Japonske vojne ladje, ki so spremljale te potnike, so z globinskimi bombami napadle in domnevajo, da so podmornico potopile. Bern, 15. maja AS. Švicarski listi so dobili iz Newyorka poročilo o Wavellovi izjavi glede dogodkov v Birmi. Wavell je rekel, da 60 bili angleški načrti v Birmi uničeni zaradi tehnične premoči in zaradi izrednega junaštva japonskega vojaka. Vse to je povedal general Wavell pred četami generala Aleksandra, ki so se umaknile v Indijo. Wavell je 6kušal za vsako ceno dvigniti moralo angleških čet. Izrazil je upanje, da bo čez kakih 12 dni nastopilo deževje in bo zavrlo Japonce. Tokio, 15. maja. AS. 20 maja je bila ustanovljena na Japonskem namesto dosedanjih strank nova politična skupina, ki si je nadela ime »Narodno politično društvo.« Včeraj je bil sestanek pripravljalnega odbora, kjer so sestavili in objavili deklaracijo, v kateri je rečeno, da je treba do konca izvesti poglavitni japonski cilj, to je vojno za veliko Azijo. Čeprav so japonske sile dosegle že velike bliskovite zmage, bo treba prehoditi še dolgo pot, preden bo dosežen končni cilj. Zato je treba okrepiti politično enotnost japonskega naroda. Deklaracija nadaljuje, da se je vladi pri volitvah posrečilo doseči to združitev. Novo izvoljena skupščina v resnici predstavlja ljudsko voljo. Pripravljalni odbor je izdal nato naslednji program: 1. Narodno politično društvo bo podpiralo narodno vojaško silo; 2. olajševalo bo delo skupščine v okviru ustave; 3. posvetilo bo vse svoje sile za prospeh tega društva in 4. pospeševalo bo ustvaritev splošnega ugodja v veliki Aziji. Gospodarsko sodelovanje med Italijo in Bolgarijo Včeraj so se nadaljevali posveti med italijanskim in bolgarskim trgovinskim ministrom Sofija, 15. maja. AS. Predsednik industrijske in trgovske zbornice Sadov je priredil v čast italijanskemu ministru Riccardiju obed. Ob tej priliki sta Sadov in Riccardi v svojih govorih podčrtala prisrčno prijateljstvo in ojačene gospodarske od-nošaje med obema državama ter izrazila željo jdo še tesnejšem gospodarskem sodelovanju obeh držav. S posebnim vlakom se je minister Riccardi Civilna mobilizacija v Bolgariji Sofija, 15. maja. AS. Bolgarska vlada je na zadnji seji pooblastila župane, da lahko mobilizirajo vse državljane, moške in ženske, za dela, ki so državno pomembna. Zasedanje vojnega sveta za Tiho morje Buenos Aires, 15. maja. AS. Poročajo, da se ie v VVashingtonu sešel vojni svet za Tiho morje. Ni znano, o čem so na tem posvetovanju razpravljali. Ameriški listi poudarjajo, da ie Roosevelt udeležencem priporočil, na i se ogib-lieio govorjenja o tem, kar so na sejah obravnavali. Vse člane sveta je Roosevelt v tem smislu odločno opomnil. Angleški odgovor na švedski protest Stockholm, 15. maja. AS. Iz Londona se je izvedelo. da je angleška vlada izročila švedskemu poslaniku v Londonu odgovor na protestno noto, ki jo je pred nekaj tedni švedska vlada naredila v Londonu, ker so Angleži, poveljniki norveških ladij ter angleški agenti tihotapili orožje na norveške ladje, katere so edplule iz Golcborga proti Londonu. Vsebina odgovora še ni znana. nato odpeljal v Plovdiv, največje bolgarsko industrijsko središče. Ogledal si je najvažnejše tovarniške naprave. Poluradni »Dnesc je napisal, da je bolgarski narod srečen, ker ima v gosteh zastopnika fašistične vlade. V sedanji vojni je gospodarska priprava velike važnosti in gosjx>darsko sodelovanje držav, ki se bore za novo Evro|X>, je glavni pogoj za zmago. Zaradi tega je misija ministra Riccardija v Sofiji izredne važnosti. Včeraj se je minister Riccardi razgovarjal o gospodarskih vprašanjih z bolgarskim trgovinskim ministrom. Švica bo zastopala Anglijo na Japonskem Tokio, 15. maja. AS. Uradno poročajo, da je japonska vlada dala svoj pristanek, da lahko švicarska vlada zastopa na Japonskem interese Anglije, Avstralije, Nove Zelandije in Kanade. Na vzhodnem bojišču je bilo včeraj uničenih 65 sovražnih letal. Na Malti so bila učinkovito z bombami težkega kalibra napadena letalska oporišča ter drugi vojaški cilji. Nemški in italijanski lovci so sestrelili nad otokom 8 lovskih letal. Včeraj je bila med Severnim rtičem in Spitzbergi v bitki med neko ameriško eska-dro in nemškim letalstvom potopljena 9100 tonska križarka razreda »Pensicola« in en rušilec. Pri tem je bil jioškodovan tudi 3000 tonski ledolomilec in neki 2000 tonski parnik. Zadet je bil tudi 10.000 tonski prevozni parnik, ki ga je zajel plamen. Poleg tega so lahka nemška bojna letala pri nizkem poletu v včerajšnjih večernih urah neozi-rajoč se na balonske zapore in močni protiletalski ogenj v nekem pristanišču na južni angleški obali potopila 4 parnike s 7500 tonami. Berlin, 15. maja AS: Kakor pravi nemško vojno [>oročilo, je včeraj nemško letalstvo potopilo ameriško križarko razreda »Pensicola«. Križarke »Pensicola« imajo 9100 ton ter so oborožene z desetimi 203 mm, desetimi 47 mm in štirimi 40 mm topovi. Nosijo tudi štiri letala. Največja hitrost, ki jo razvijajo, je 32 vozlov na uro Njihova jx)6adka pa znaša 710 mož. Berlin. 15. maja. AS. »ZvvfSfluhrblattc je objavil zanimive podrobnosti velike bitke na Kerču, ki je trajala pet dni. Morali smo prekornčiti dolg protitankovski jarek, pravi poročilo, ki so ga boljševiki zgradili vzdolž črte od Azovskega do Črnega morja. Za tem so rdeči pripravili najmodernejši sistem utrdb, ki je bil zaščiten s po-sebno mrežo in z obširnimi minskimi polji. Ta Črta je bila pozimi naknadno na novo ojačana. Maršal Timošenko si je ogledal čudeže tega utrjenega sislema. Dne 8. maja ob zori so nemške čete prešle v napad in odstranile predvsem mreže in minska f>olja. Nekateri naši oddelki so že obdelovali z metalci plamenov prve utrjene strelske jarke, ko so bile čete nenadoma od strani napadene s strojnicami. Borba je bila čedalje bolj srdita. Vsa sovražna artilerija je bila v akciji in je skušala nemško prodiranje zadržati s peklenskim zapornim ognjem. Nemški in romun- ski vojaki so kljub temu napredovali. 2e so so približevali protitankovskemu velikemu jarku, ki je bil glavni cilj prve ofenzivne akcije. Tedaj so pričeli napadati tudi strmoglavci. Na sovražnika je deževala toča bomb vseh kalibrov. Kmalu je umolknilo nekaj baterij in sovjetskih strojniških gnezd Eskadrile sovražnih lovcev so skušale ovirali silno akcijo bombnikov, toda nemški lovci so jih prehiteli. V zraku je prišlo do srditih letalskih sj>o|>adov. Prodor je bil silen zlasli v smeri proti dvema utrdbama z imeni Stalin in Moskva, na kateri so bili Sovjeti jionosni in so ju branili za vsako ceno. Strmoglavci in drugi bombniki so ne-nehoma razbijali sovražnikovo naprave in deci-inirali branilce položajev. Potem so prešli v akcijo vojaki z ročnimi granatami in z metalci plamenov in obe utrdbi sta bili pregaženi. Dolg odsek protitankovskega jarka je prešel v^ nemške roke in tedaj so je pričela l>orba na nož. Oddelku inženircev je uspelo izkrcati se na neki točki južne obale in pričel je takoj napadati so-vražnikn z boka, tako da se je moral umikati proti morju. Operacije se nadaljujejo po določenem načrtu. Berlin, 15. maja AS: Iz vojaških virov 6e je izvedelo. da je nemško letalstvo v 6redo jronoči izvedlo množične napade na važne cilje v pristanišču Kerč, kjer je nastalo veliko razdejanje. V kerškem pristanišču jc bilo r>otopljeriih pet parnikov, en vlačilec ter neka manjša ladja. Tri prevozne ladje in številni parniki pa so biii jx>škcdovani. V Arktičnem ledenem morju sta dve manjši nemški vojni edinici napadli veliko sovjetsko podmornico, oboroženo z dvema tojx>ma. Podmornica je bila re6iio jx)škodovana :n 6e jc nazadje [Kitopila. Bern, 15. maja AS: Po poročilih iz sovjetskega vira se sovjetske čete na kerškem bojišču vedno bolj umikajo in je razvoj dogodkov vedno bolj neugoden za Sovjete. Priznavajo tudi, da je neka kavkaška divizija pojx>lnoma obkoljena. Voino stanje je bilo proglašeno v okrožju Kuban. Kozaške skupine, ki so bile v zaledju, 60 bile nujno poklicane na bojišče. Ta poročila sprejemajo v Londonu z veliko 6krbjo. Ameriške skrbi za bodoče mesece Rim, 15. maja. AS. >Newyork Daily News< piše v nekem članku: Zavezniške sile čakajo v bodočih mesecih grozne preizkušnje. Sedaj je za zaveznike neobhodno potrebno spraviti čimveč vojnega gradiva na vzhodno bojišče, kjer sc odigravajo dogodki, ki so za to vojno odločilne važnosti. Začetek nemško pomladanske ofenzive zahteva sprožitev druge evropske fronte. Vendar pa upamo, da poleg teh nujnih potreb naši voditelji ne bodo pustili v nemar Japonske, ki je za nas toliko važna, kakor sovjetsko bojišče. Japonske sile ne smemo podcenjevati. Ce Japonci včasih neko- liko počivajo, no smemo misliti, da se je njihovo na|)redovanje s tem že ustavilo. To iiomeni le, da pripravljajo kak drug velik nastop. Naši avstralski zavezniki, ki z ozirom na svoj zemljepisni položaj mnogo jasneje gledajo kakor mi, upravičeno zahtevajo takojšnjo pomoč. Bilka za Avstralijo se je že začela. Za vsako ceno moramo obdržati Havajske otoke, Aleute in Panamski prekop, ker so to naše edine postojanke za bodočo proliofenzivo. Če izgubimo katero koli teh postojank, ne bomo mogli pomagati Rusiji in Angliji in ne preiti v protioofenzivo. Ob 25 letnici papeževega škofovanja Papež je imel včeraj sv. mašo v cerkvi sv. Petra Vatikansko mesto, 15. maja. AS. Včeraj ob 11. ie v cerkvi sv. Petra Nj. svetost papež Pij XII. imel jubilejno mašo za petindvniset-letnico svojega škofovskega posvečen ia. Zaradi sedanjih okoliščin ie sv. oče hotel, naj ima slovesnost značaj resne zbranosti in naj ie ne spremljajo bleščeči obredi, kakor je to običaino. Vatikanska bazilika ie bila nabito polna. Za papeževo mašo so izdali 50.000 vstopnic. Svetišče po katerem so bili postavljeni običajni odri, ie bilo razdeljeno na več oddelkov. Pred glavnim oltarjem so na prvih mestih sedeli člani Sv. kolegija, v drugi vrsti nadškofie in škofje, na drugem odru člani diplomatskega zbora pri sv. stolici. papeževi sorodniki, veliki mojster malteškega viteškega reda ter rimski plemiči. Papeža so prinesli v baziliko ob 11. Pred niim je šel sprevod, v katerem so bili vsi kardinali. Popzdravili so ga s himno »Ti si Peter«, množice pa so mu manifestirale z navdušenim ploskanjem. Papež ie med obhodom po cerkvi blagoslovi ini zbrane vernike, palatinska straža pa mu ie izkazala vojaške časti. Ko ie prišel do oltarja, ie stopil z nosil-nice ter se potopil v molitev. Nato ie šel k oltarju ter imel tiho mašo. Pri evangeliju ie imel kratko pridigo. V pridigi se ie najprej zahvalil ljudstvu, da ie v tolikem številu prihitelo, da bi se pridružilo papeževim molitvam in molitvam vse velike katoliške družine na dan njegovega škofovskega jubileja. Nato je govoril o prazniku W Nemški listi o položaju na vzhodnem bojišču Berlin, 15. maja. AS. Nekateri berlinski listi j ka Annalisla, češ da Nemci nujno morajo doseči polemizirajo z angleško propagando, ki bi rada nekaj hitrih krajevnih uspehov za povzdig potlačenega duha nemškega civilnega prebivalstva zaradi posledic zimske kampanje. Oba lista zatrjujeta, da v Nemčiji — nasprotno z Anglijo — ni z napačnimi poročili zmanjšala pomen nemško-romunske zmage na polotoku Kerču. »Borsen Zei-tung« piše, da londonski radio, ki pravi, da je dobro poučen, o nemški ofenzivi na Krimu, zatrjuje, da Nemci v petih dneh niso mogli doseči nikakega stvarnega uspeha. To poročilo je prišlo iz Londona isti dan, ko je nemško vrhovno poveljstvo izdalo izredno vojno poročilo o pogubnih sovjetskih izgubah in o zmagovitem zaključku operacij na tem odseku. »Zwolf Uhr Blatt« in »Lokalanzeiger« pa se posmehujeta trditvam angleškega vojaškega kriti- treba govoriti o kaki potlačenosti. Angleški vojaški kritiki na rajši bolj pazljivo pregledajo poročilo sovjetskega j>oveljstva, ki po toliko hvaljenih zimskih uspehih z ozirom na sedanje nemške priprave niso v skladu z optimizmom politikov ob Temzi. Visoke sovjetske vojaške osebnosti so mnenja, da njihov položaj ni rožnat ter da sovjetska zimska oienziva ni dosegla predvidenih uspehov. Vnebohodn ter na koncu prosil sv. Duha, Ustvarjalca. Razsvetljevalca in Svetovalca, naj bi povzročil, da bi človeška pamet razumela in čutila vso veliko odgovornost sednniega časa, v katerem stari svet trepeta v žalosti in se v njei poraja nov svet. Na koncu ie prosil božjega varstva za rimsko ljudstvo, varstva, ki naj se razširi na ves svet. na bolnike, na bojevnike. na vse žalostne in potrte, pež ie med peljem hvalnice klečal pred oltarjem v loži za blagoslov na pročelju cerkve sv. Petra. Ob 12.50 se ie prikazal ljudstvu. Bil je ogrnien v večerni plašč in ie nosil na glavi trojno papeško krono. Zbrani vojaški oddelki so ga pozdravili, godba ie zaigrala papeško himno, množice so ca spet navdušeno pozdrav-liale. Nato ie sv. oče podelil apostolski blagoslov Rimu in vsemu svetu. Po maši ie papež poslušal slovesno izpoved vere, ki jo ie molilo navzoče ljudstvo, nato pa ie podelil apostolski blagoslov ter med novim pozdravljanjem zapustil cerkev. Množica se je nato razlila na trg sv. Petra, ki je nudil mogočen pogled. Pevci so začeli hvalnico »Te Delim«, ki jo ie pelo vse zbrano ljudstvo. Amerikanci so brezbrižni Stockholm, 15. maja AS: Neki švedski časnikar, ki 6e je pravkar vrnil iz Združenih držav, je popisal evoje vtise o življenju Amerikancev, odkar je njihova država v vojni. Kar ga je najbolj začudilo, je brezbrižnost prebivalstva, brezbrižnost, ki jo zaman skušajo odpraviti z velikanskimi lepaki in napisi, kakor »Spominjajte se Pearl Harbourja«, »Izbrišimo Japonsko z zemljevida«, »Na svidenje v Tokiu« itd. Ti stavki, ki so v kričečem nasprotju z resničnim položajem in z novimi jx>ročili, ki V6ak dan naznanjajo nove fiora^e Amerikancev in njihovih zaveznikov, nimajo nikakega učinka, pač pa obratno ljudstvo le dražijo. Švedski časnikar tudi pravi, da Amerikanci ne skrivajo 6voje kritike in jeze nad Anglijo, kateri pripisujejo odgovornost za anglosaške vojaške poraze. Pred spremembo kanadskega vojnega zakonika Lizbona, 15. maja AS: Iz Ottavve poročajo, da je kanadski ministrski predsednik Mackenzie King predložil zbornici izpremembo zakona o mobilizaciji. S tem predlogom naj bi se tudi razveljavila prepoved uporabljanja kanadskih čet izven kanadskega ozemlja. Uradni razglasi Predpisi o poseku določenih gozdnih pasov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi ilena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, St. 291, glede na zakon o gozdih bivše kraljevine Jugoslavije z dne 21. decembra 1929., objavljen v >Uradnein listu« št. 162-35 iz 1. 1929-30, glede na uredbo z zakonsko močjo ministrskega sveta bivše jugoslovanske države z dne 7. septembra 1939, št. 1081, smatrajoč iz vojaških razlogov in zaradi javne varnosti za potrebno predpisati začasno obveznost poseka na zemljiških pasovih vzdolž prometnih poti Ljubljanske pokrajine, na pasovih ležečih ob meji pokrajine, ki sovpada z državno mejo, in na površinah okrog vojaških objektov po vsem ozomlju pokrajine, in upoštevajoč mnenje vojaške oblasti, odreja: Člen 1. Na zemljiščih vzdolž prometnih poti Ljubljanske pokrajine, ob meji pokrajine, ki sovpada z državno mejo in okrog vojaških objektov po vsem ozemlju pokrajine se predpisuje začasna obveznost poseka, ki se izvede v obsegu in na način, predpisana v tej naredbi. Člen 2. Na zemljiških pasovih v globini 150 metrov, ležečih ob straneh cest in železnic Ljubljansko pokrajine, na razdelih in krajih kakor so navedeni v členu 5., se mora posekati morebitno gozdno rastlinje do tal in popolnoma, tako da je mogoča popolna preglednost. V posebnih primerih sme določiti gozdna milica na zahtevo vojaškega obiastva večjo globino poseka. Člen 3. Obveznost iz prednjega člena se nalaga lastnikom in posestnikom drevja ali njih zakonitim zastopnikom, ki morajo začeti sekati v 10 dneh od dne, ko stopi ta naredba v veljavo. V 60 dneh, računši od istega dne, se mora posek dokončati in se mora z vse poseke pospraviti posekani les. Člen 4. Občine morajo v 10 dneh lz prvega odstavka prednjega Člena sporočiti prizadetim lastnikom z navedbo katastrskih podatkov natančno zemljiško površino, ki se mora po tej naredbi iz-sekati. Lastniki pa morajo začeti sekati v predpisanem roku. Če ne bi v tem roku prejeli od občin omenjenega sporočila. Člen 5. Obveznost poseka se zaslej določa za te-le pasove: Vzdolž železniške proge Postojna—Metlika: Na obeh straneh v bližini stalnih vojaških stražnic od stare meje do km 618.7; — na obeh straneh razdela med km 614.1 in km 612.8; — pas okrog poslopja postaje Planina; — na obeh straneh razdela med km 609.8 in km 608.5; — na zahodni strani razdela od km 608.5 do podvoza pri Gradišču; — na vzhodni strani razdela od km 608.5 do podvoza pri Martinjem hribu; — na obeh straneh razdela med postajo Logatec in fttam-petovim viaduktom; — na obeh straneh razdela med km 590.500 in km 588.100; — na južni in vzhodni strani razdela med km 588.100 in km 584, vštevši pri tem železniško postajo in viadukt v Borovnici; — na obeh straneh razdela med km 584 in km 583.500; — na obeh straneh razdela med km 583 in km 582; — na obeh straneh razdela med km 581.600 in postajo Preserje; — na vzhodni strani razdela med km 577.2 in km 577; — na vzhodni strani razdela med km 576.700 in 576.500; — na zahodni strani razdela med km 576.500 in km 573.700; — na obeh straneh razdela 100 m daleč nad čuvajnico 392; — na zahodni strani razdela 100 m daleč med Rudnikom in La-verco, kjer je južnozahodni izrastek Golovca; — na severni in vzhodni strani razdela med stalnima vojaškima stražnicama 3 in 4; — na obeh straneh nad severnim vzhodom v vrhovski predor, na daljavo 700 m; — na obeh straneh razdela ob vhodu in izhodu peščeniškega predora, na daljavo 50 m; — na južni strani razdela med postajo Sent Vid pri Stični in točko 500 m pred to postajo; — na obeh straneh razdela v višini nadvoza Cesta na daljavo 500 m; — na obeh straneh razdela med postajo Novo mesto in postajo Ma-tnska vas; — na obeh straneh razdela med predorom pri Stranski vasi in prehodom višina 265. Vzdolž ceste Ljubljana—Postojna: a) odsek Vrhnika — Logatec: Na južni ali vzhodni strani razdela med križiščem s stezo vzhodno od Bele in nadvozom kota 474; — na južni ali vzhodni strani razdela med križiščem s stezo pri Suhem griču do brzojavnega jambora na severnem koncu v premi črti proti Logatcu; — po vsem hrbtu kote 485 v pasu med cesto in železnico; — na južni ali zahodni strani razdela med križiščem z vozno potjo na Cesti in točko v razdalji 500 m od tega razpotja proti jugu; — na severni ali zahodni strani razdela med nadvozom kota 484 in 200 m onstran križišča s stezo v pasu Smrekovec; — b) odsek Logatec —Planina: na zahodni strani razdela med Grčarevcem in Lipi jami; — na vzhodni strani razdela med Kal-cami in Grčarevcem. Vzdolž ceste Rakek—Cerknica: Na obeh straneh razdela pri vodnem zbiralniku. Vzdolž ceste Grahovo—Velike Bloke: Na obeh straneh proge. Vzdolž ceste Grahovo—Bločice: Na obeh straneh cele proge. Vzdolž cesto Bloška Polica—Lož: Na obeh straneh cele proge. Vzdolž ceste Ljubljana—Višnja gora: Na severni strani razdela pri prehodu skozi naselje Škofljica; — na obeh straneh razdela med Blatom in 1'eščeuikom. Vzdolž ceste Višnja gora—Novo mesto: Na obeh straneh razdela med Stulatom in Bršljinom. Člen 6. Ce bi se posek in sledeči odvoz gradiva ne pričela ali dokončala v določenih rokih, opravijo sečnjo in odvoz v obsegu lastnikom sporočenih površin uradoma krajevne pristojne občine. Državna gozdna milica sme namesto občin neposredno z vojaško delovno silo ali po kakem podjetju izvršiti sečnjo, če bi občine same s pre-kasnim začetkom dela ali zaradi nedostatka orodja očitno ne mogle izvesti tega dela v predpisanem roku. Člen 7. Iz razloga dokazanih ovir se sme dovoliti odlog, ne daljši od 30 dni po roku, doleče-neni v členu 3. Tak odlog dovoljuje krajevno pristojno okrajno načelstvo na prošnjo prizadetih in po dobljenem mnenju državne gozdne milice in krajevno pristojnih vojaških povoljništev. Člen 8. Oh uporabi te naredbe izsekane površine, ki se dajo oceniti kot relativno gozdno zemljišče, se ne smejo obdelati za drugo vrsto kulture brez odobritve oblastev, pristojnih po členu 9. veljajočega zakona o gozdih z dne 21. dec. 1929. Obdelovanje izključno gozdnega zemljišča pa je vobče prepovedano. Člen 9. Morebitne škode, ki se povzroče s predpisom obveznega poseka iz člena 1., dajo lahko pravico do odškodnine, ki se plača prizadetim oh pogojih in v obsegu, določenih po veljajočih predpisih o vojni škodi. Na prošnjo prizadetih, vloženo v mesecu Januarju vsakega leta pri okrajnem načelstvu, se lahko dovoli oprostitev od zemljiškega davka glede tistega dela, ki se nanaša na površino izsekanega zemljišča, na katerem se več ne goji gozdno rastlinje. Člen 10. Do nikakršne odškodnine ali davčne oprostitve nimajo pravice lastniki, ki niso spolnih dolžnosti iz člena 1. Člen 11. Ko preneha obveznost izsekavanja, se morajo izsekana gozdna zemljišča v naslednjih treh letih zopet pogozditi po predpisih veljajočega zakona o gozdih. Člen 12. Kršitelji določb te naredbe, kolikor zadeva opuščeni posek, se kaznujejo upravno po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX, št. 8, z zaporom do 2 mesecev in v denarju do 5000 lir. Odredi se tudi zaplemba lesa, ki se ni ukoristil ali odpeljal. Člen 13. Ta naredba stopi v veljavo z dneirf objave v Službenem listu za Ljublj. pokrajino. Ljubljana, dne 8. maja 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Gmilio Grazioli. Prijava površin posajenega žita, krompirja, fižola in lanu Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291, in smatrajoč za potrebno, da se ugotovijo površine, posejane ali zasajene v letu 1941-1942-XX z žiti, krompirjem, fižolom in lanom, o d -reja: Člen 1. Do vštetega 31. maja 1942-XX morajo vsi obdelovalci zemljišč prijaviti površine, ki so jih v letu 1941-42-XX posejali ali zasadili s pšenico, ržjo, soržico, ječmenom, koruzo, ovsom, krompirjem, fižolom in lanom. Prijave, ki jih je izpolniti na posebnih obrazcih, kateri se dobijo pri občinskih uradih, se morajo vložiti pri občini, kjer je kmetijsko gospodarstvo. Člen 2. Zbrane prijave morajo poslati občino Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu do vštetega 15. junija 1942-XX. Člen 3. Kdor bi se ne pokoraval predpisom te naredbe ali bi oddal neresnično ali pomanjkljivo izpolnjeno prijavo, se kaznuje, če ni dejanje huje kaznjivo, upravno po posebnem postopku iz Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in Poveljnik XI. Armadnega zbora na podlagi Razglasa z dne 24. aprila 1942-XX dajeta na znanje: Dne 8. t. m. so v kraju Sovra neki komunisti ubili z revolverskim strelom neko slovensko ženo, ker se je protivila njihovim zločinskim dejanjem. V smislu predpisov Razglasa z dne 24. aprila t. I. in ker je pretekel predpisani čas, ne da bi bili odkriti storilci zločina, je bilo odrejeno, da sc ustrelita dve osebi, ki sta zanesljivo krivi terorističnega in komunističnega delovanja. Bili sta ustreljeni danes ob 6.30 uri. Ljubljana, dne 15. maja 1942-XX. General Poveljnik Visoki Komisar XI. Armadnega Zbora za Ljubljansko pokrajino Mario Robotti Krnilo Grazioli naredbe z dne 26. januarja 1942-XX, št. 8, v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do dveh mesecev. Člen 4. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 11. maja 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Gmilio Grazioli. Sprememba predpisov o prenočevanju Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi čl. 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291, in glede na naredbo z dne 14. aprila 1942-XX, št. 67, odrej*: Člen 1. Členu 3. naredbe z dne 14. aprila 1942-XX, St. 67, ki ureja prenočevanje v zasebnih hišah v mestu Ljubljani, 6e dodaja naslednji odstavek: »V seznamu ni navesti pripadnikov oboroženih sil.< Člen 2. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dno 8. maja 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Cene vin (Konec.) Rdeča vina: modra frankinja domače proizvodnje, Barbera piemoitsko, Freisa, Nebbioli pie-montsko, Bonarda iz Astija. Valtellina (drugi pasovi), Veronska brda, (Valpolicella, Valpantena Bardolino), Kaldarsko jezero, Chianti (Florentin-ska brda, Ruffini, Montalbano, Sienska brda), Sangiovese iz rimskih hrd, Castelli romani (Fra-scati, Marino), rdeče falernsko, rdeče farsko, rdeče Etna. rdeče elorsko. VRSTA III. Bela vina: Garganega di Gam-hellara, Treviška brda (Conegliano), bela z Evganejskih brd, bela z goriških in furlanskih Brd, belo vipavsko, furlansko, lisonsko in tokajec, laški rizling iz Benečije, Verdicchio di C. Gesu, Vernaccia iz Sv. Gimignana, belo iz Monto Carla, Bianco 6ecco z Elbe, Castelli romani (Albanska brda, Lanuvini, Velletri, Colonna), Sansevero, Ischia, Vermentino di Gallura, Nuragus. Rdeča vina: sortni cviček in domača črnina, Dolcetto piemontsko, Brda pavejskega preko-alpja (Buttafuoco, Sangue di Guida, Canneto), Teroldego di Mezzolombardo, visokoadiški La-grein, brdska iz Merana, z Veronskih brd (drugi S asovi), Merlot f furlanskih Brd, Marzemino iz enečije, Lambrusco iz Sorbare, Chianti (Are-tinska brda in Pizansko gričevje), rdeče iz Monte Carla, Castelli romani (drugi pasovi), čezansko iz Piglia, Montepulciano d'Abruzzo, Aglianico, Gragnano, Taurasi, Ischia, rdeče vezuvsko, rdeče Capri, Castel del Monte. V skupino C spadajo vina specialne predelave, sortirana in zboljšana. Člen 7. Izvzeta so od te uredbe peneča se vina, pelinkovci in aperitivna vina, likerska vina, vina iz suhega grozdja, muškati, vina iz sorte aleatico, maršala, vino santo, vina mistele, najmanj triletna stara vina, to je iz vinskih letin 1938. in prejšnjih, zgoščeni mošti. Člen 8. Pri prodaji drugih nego navadnih vin, ki jih Je v buteljke ali steklenice polnil vinar, je za to, da vinska vsebina dejansko ustreza imenu na etiketi in prepaski, odgovoren vinar, če le ni buteljka ali steklenica predrugačena. Če pa je buteljka ali steklenica predrugačena, je odgovoren dejanski imetnik vina. Člen 9. Če se prodajajo vina v izvirnih steklenicah ali v drugih posebnih posodah z vsebino vsaj 2 litrov, morajo biti posode označene z imenom proizvajalnega podjetja, imenom vina in navedbo izvorne občine. Če se prodajajo vina v opletenkah ali sodih, morajo biti taki podatki na prodajnih listkih, ra- čunih in na vsaki drugi listini, ki spremlja blago, kakor tudi na posodah samih. Člen 10. Pri prodaji vin kakršne koli vrste, najsi Je prodajalec ali kupec kdor koli, mora jamčiti prodajalec kupcu: a) za točno poimenovanje vina, če ne gre za navadno vino; b) za količino, ki je dejansko v posodi. Nadrobni prodajalec je posebej dolžen vidno označiti na posodah, v katerih se vino hrani ali prodaja, vse podatke, ki utegnejo lahko poučiti kupca o kakovosti, o natančni količini in o prodajni ceni vina. Pri prodajah količin, tečjih od 20 hektolitrov, mora biti pogodba pismena in se morajo v njej navesti vsi podatki o istovetnosti prodanega vina. Člen 11. Pri prodaji navadnih vin, najsi je prodajalec ali kupec kdor koli, mora jamčiti prodajalec kupcu za alkoholno stopnjo (gradacijo). Pri prodajah, za katere mora biti pogodba pismena (količine nad 20 hektolitrov), mora biti navedena alkoholna stopnja v pogodbi. Pri nadrobni prodaji mora biti označena alkoholna stopnja na posodah, v katerih se vino hrani ali prodaja. Člen 12. Prodajalci morajo imeti cenik tako izvešen, da ga občinstvo lahko vidi in ima do njega dostop. Člen 13. Kršitelji določb te naredbe 6e kaznujejo, če dejanje ni nuje kaznivo, po postopku iz naredbe z dne 26. januarju 1942-XX. št. 8, z zaporom do dveh mesecev in v denarju do 5000 lir. Sme 6e jim začasno odvzeti obrtna pravica ali predlagati nje trajni odvzem in odrediti zaplemba blaga. Kinopredstava Dopolavora V Dof>olavorovem kinematografu na Taboru bodo predvajali v nedeljo, dne 17. t. m., zvočni film »Nora od veselja«. V filmu nastopijo znani umetniki: Vittorio de Sica, Maria Denis in Umbcrto Melnuti. Predstava se začne ob 13. Gospodarstvo Družinske doklade v Italiji Agenzia d'Italia e dell'Impero« piše, da so znašali leta 1941. prispevki za družinske doklade v vsej Italiji 8.215.2 milijona lir (leta 1940. 1.672.84 milijona lir), plačila pa so znašala 3.515.66 milij. lir (1.735.06 milijona lir). V posameznih skupinah so znašali prispevki: industrija 2.674.64 (1.386.44), kmetijstvo 176.96 (80.96), trgovina, prosti poklici 230.0 (133.95), denarni in zavarovalni zavodi 183.52 (71.5) milij. lir, skupno 3.215.1 (1.672.84) milij. lir. Izplačila pa so znašala: industrija 2.688.96 (1.332.34), kmetijstvo 423.0 (210.1), trgovina 251.9 (121.53), denarni in zavarovalni zavodi 146.05 (68.7), svobodni poklici 5.7 (2.41), skupno 3.515.66 (1.735.06) mil. Ut. Ker povišanje družinskih doklad ni bilo v veljavi vse lansko leto. je pričakovati, da bo letošnja vsota izplačanih družinskih doklad znašala 4 do 5 milijard Ut. • Pokrajinski knrporacijski svet v Ljubljani. — Po poročilu gospodarskega biltena agencije Štefani bo v kratkem ustanovljen Pokrajinski kor-poracijski svet v Ljubljani za Ljubljansko pokrajino. kar bo dopolnilo preureditveno delo pri de-lodajalskih in delojemalskih organizacijah. Pokrajinski korporacijski svet bo najvišji gospodarski organ v (»krajini, ki bo vistosmerjal proizvajalno delavnost v pokrajini. V svetu, bodo zastopane vse panoge proizvajalne delavnosti ter bodo tako varovani legitimni interesi vseh stanov v pokrajini. Zagrebška pivovarna in tvornica slada Je lani pri glavnici 90 milij. kun dosegla 5,479.339 kun čistega dobička (1940 446.263 din). Blokirano varčevanje v Nemčiji je doslej prineslo okoli 250 milij. mark, kar je veliko črpanje odvišne kupne moči. V globok! žalosti javljamo, da nam jo umrl naš dobri oče, start oče, brat ln stric, gospod Anton Tepež major v pokoju dno 14. t. m. previden s tolažili sv. vere. Pogreb bo v soboto, 16. t. m. ob pol 4 popoldne, lz kapelice sv. Antona na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 14. maja 1942. Žalujoči ostali. ZA Vladarski posvet v Bjoerkoeju: Viljem II. in Nikolaj II. V Kopenhagenu ni Viljem nič dosegel. Kristijan IX. je bil 87 let star in je prebil zelo burno življenje, polno težkih preizkušenj in je bil zato dovolj spreten in poučen, da se je lahko vljudno, toda odločno uprl ognjevitim zahtevam Viljema II. Svojega zunanjega ministra grofa Rabena je poslal v London, da bi tam izjavil, da bo Danska na vsak način ohranila popolno nevtralnost. Bil sem grofov znanec in celo njegov daljni sorodnik. Pozneje mi je zaupal, da je njegovo potovanje v London jjovzročilo pismo angleške kraljice Aleksandre, ki je pisala svojemu očetu Kristijanu IX. in ga vsa »preplašena« vpraševala, če resnično namerava »izdati« Anglijo. Angleški tisk je razširil novico, da hoče Viljem II. norveško krono za enega svojih sinov in da bi hotel Dansko prisiliti k temu, da bi zaprla Baltik za vse tiste narode, ki niso ob obrežju tega morja. Angleški listi so tudi objavili novico, da bo angleško brodovje prav kmalu obiskalo Baltik. Takšen je bil v glavnem položaj, v katerem Je Viljem II. prejel mojo demisijo. Cesar pa mi je takole odgovoril: »Moj dragi Biilovv! Po pošti sem prejel Vaše pismo. Vse sem dobro premislil in sedaj sem jKipolnoma izven sebe, ko sem opazil, da je z dostavkom »v Evropi« jx>slal jioložaj tako težak in tako nevaren, da ste mi morali ponuditi 6vo.jo demisijo. Sporočil sem Vam dvoje, kar vsako zase predstavlja velik napredek v primeri s prejšnjim in mi tega ne moremo dovolj visoko vrednotiti. Predvsem mi je car — prvič — slovesno izjavil, da je za Rusijo vprašanje Alzacije in Lotaringije opravljeno; roko. v roki mi je — drugič — obljubil, da ne bo nikdar z Anglijo sklenil nobenega sporazuma ali zavezništva proti nam. Če bi bil Bismarck kdaj prejel kakšno tako zagotovilo od Aleksandra II. ali III., tedaj bi bil silno vesel in bi ga ves narod moral slaviti zaradi tako velikega uspeha. To sta dve izredno važni zadevi in po mojem mnenju taki poroštvi, ki sta več vredni ko vso pogodbe in izjavo. Moje osebno pismo Vam je dokazalo, kako gorim za blagor domovine in kako sem bil prepričan, da Vam bom Vaše delo samo olajšal. O tem sem še prepričan. Nikdar nisem imel drugega cilja, kakor da Vam olajšam delo in da Vas j>odpirain. Sjiomnite se samo Vaših zadnjih besed v Sassnitzu: „Če bi Vi mogli imeti osebni razgovor s carjem, tedaj bi bil jaz neizmerno srečen. To bi bila velika sreča za oba naroda in za ves svet, toda v Berlinu mi tega ne moremo zahtevati. Če Vam car razgovor predlaga ali pa Vas zanj zaprosi, tedaj pojdite in Bog naj Vas blagoslovi." To se je zgodilo. Mislim, da sem delal za Vas in da sem dosegel bleščeč uspeh; sodaj pa ste mi poslali pismo z nekaj ledenimi stavki in Vašo demisijo. Moj dragi Biilovv, mislim, da mi boste prihranili, da bi Vam jKrpisoval svoje duševno stanje. Dejstvo, da me moj najboljši in najbližji prijatelj tako obravnava in to brez pravega raz.loga, me je strahojno pretreslo. Popolnoma sem zlomljen in bojim se hude živčne bolezni. Pravite, da je položaj tako težak zaradi tega dostavka »v Evropi«, da Vi ne morete več nositi odgovornosti. Pred kom? Istočasno pa ob položaju, ki se Vam zdi tako težak in nevaren, pred Bogom prevzamete odgovornost, da zapuščate svojega cesarja in gosjjodarja, ki Vas je tako ljubil in Vas tako odlikoval, svojega najzvestejšega prijatelja, kakor si vsaj mislim. Naju je izbral Bog in ustvaril za skupno sodelovanje, da bi delala za našo ljubo domovino. Če se je položaj res poslabšal zaradi napake z moje strani, — česar ne verjamem — sem to napako pač zagrešil v najboljši veri. Vi me dovolj poznate, da morate to priznati. Zame in za domovino je Vaša oseba stotisočkrat več vredna, kakor pa vse pogodbe. Ukrenil sem takoj fiotrebne korake pri carju, da bi zmanjšal pomen teh dveh besed in ju izločil. Ne pozabite pa, da ste me Vi osebno izpostavili v Tangerju in to proti moji volji, da bi dosegli kakšen uspeh v svoji maroški jiolitiki. Le preberite si brzojavko pred mojim obiskom v Tangerju. Sami sle mi priznali, da ste se tako prestrašili, da ste izbruhnili I v jok. ko ste izvedeli, da sem od tam odpotoval. Tam sem se I izkrcal zaradi Vas, ker je to domovina zahtevala in sicer na konju, ki ga nisem poznal in to vkljub nerodnosti, ki mi jo povzroča moja ohromela leva roka; tedaj je manjkalo samo za las, da mene, Vašo karto, konj ni ubil. Pomikal sem se med španskimi anarhisti, ker ste Vi to hoteli in ker si je Vaša politika od tega obetala koristi. Sedaj pa me boste prepustili samemu sebi in to samo zaradi tega, ker se Vam položaj zdi pretežak; to boste storili meni, ki 6em storil vse za Vas in še mnogo več ter sem o tem trdno prepričan. Toda, Biilovv, jaz tega od Vas nisem zaslužil. Ne, moj dragi prijatelj, Vi boste ostali na svojem mestu ob meni in delala bova skupno za večjo slavo Nemčije. Način, kako ste Vi delali z menoj to leto, Vam nalaga to dolžnost. Vi tega ne smete odkloniti, ker bi s tem zanikali sami sebe in vso svojo politiko tega leta. Jaz bi se večno sramoval in tega ne bi preživel. Naklonite mi nekaj dni počitka in zbranosti, preden se vrnem. Nervoznost, ki mi jo je povzročilo Vaše pismo, je prevelika in sem popolnoma nesposoben, da bi se mirno pogovarjal. — Vaš zvesti prijatelj Viljem, cesar in kralj.« P. S. — Sklicujem se na Vaše prijateljstvo zame. Nikar mi ne govorite o Vašem odhodu. Brzojavite mi »vse v redu«. Tako bom vedel, da ostanete. En dan po Vaši demisiji Vaš cesar ne bi več živel. Mislite na mojo ženo in na moje otroke. — V. P. S. — Pripravil sem šifrirano brzojavko za carja, v kateri mu predlagam spremembo v Vašem smislu. Po Bjoerkoeju so naše zveze takšne, da mi tako zaupa, da verujem, da bom to dosegel. Ali morate Vi pri tem sodelovati in to iz ustavnih razlogov, ali pa lahko mi to storimo nej>osredno? Prosim brzojavni odgovor. — V.< Ko sem prebral to pismo, sem bil zelo ganjen. V pismu je bilo mnogo pretiravanja, pa tudi nekaj gladkih izmišljotin. Nikdar nisem izrekel slovesnih poslovilnih besed pri Sassnitzu. Kakor so tedaj stale stvari, sem moral gledati na razgovore s carjem bolj 8 hladnimi očmi in sein bil zelo skeptičen ter sem cesarju nasve-toval previdnost in hladnokrvnost. Zelo sem obžaloval nevarnosti izkrcanja in pohoda v Tanger. NI pa res, da bi bil Jaz cesarju pripovedoval, da so me polile solze po njegovem odhodu iz tega mesta. Jokal nisem niti takrat, niti kdaj pozneje. S temi solzami je. prav tako kakor s solzami, ki jih je pripisal Bismarcku po njegovi odstavitvi (in sicer v pismu cesarju Francu "(Jožefu.) CDalje.) Komunistični partizani pobijajo slovenske družine Ljubljana, 15. maja. V noči med 6. In 7. majem je vdrla v Bistrico pri St. Rupertu tolpa oboroženih komunističnih partizanov in šiloma odvedla najprej štiri fante. Nato so partizani obkolili hišo posestnika Zavodnika in odvedli vse člane njegove družine: očeta, mater, hčer in sina. Hišo so popolnoma izropali, vzeli še dva domača konja ter vse odpeljali v gozdove. Nato so Zavodnikovo družino ločili od ostalih fantov ter jo vso obsodili na smrt z nožem. Prvi naj bi bil usmrčen sin Anton. Že sta morilca segla po bodalu. Sin pa zbere nato vse svoje moči, se z obupno silo reši vezi na rokah, navali z golimi rokami na morilca ter potem zbeži. Ker ni točno poznal kraja, je taval okrog in kmalu prišel v bližino istega kraja, prav v trenutku, ko se je zaslišal obupni krik šest-desetfelne matere, ki ji je komunistično bodalo na krut način vzelo življenje. Ista smrt je zadela tudi očeta Antona in hčerko. Ti grozni umori nedolžnih slovenskih ljudi so vzbudili po vsej širni okolici velikansko ogorčenje. Vsi so poznali Zavodnikovo družino, ki ni nikomur nič žalega 6torila Zlasti se vsi zgražajo nad zverinskim umorom nedolžne ženice in matere ter njene hčerke. Prebivalstvo dobro ve, od kod se v glavnem nabirajo člpni teh zločinskih tolp. To so predvsem ljudje, ki niso nikoli pošteno živeli ter gledali vedno le na to, kako bi z brezdeljem prišli do dobička in ugodnosti. Prav tako je resnično, da jih pri tem delu vodi dobro organizirana peščica presitih in narodno izkoreninjenih izobražencev, ki se ne straši pehati zaradi svojih strankarskih koristi ves narod v pogubo. Most med Barjem in Trnovim vedno bolj potreben Pregled dosedanjih ljubljanskih mostov - Ljubljana je zazdaj oskrbljena z mostovi vsaj v središču - Načrti za nove mostove Letos, ko je regulacija Ljubljanice zaključena, postaja vedno bolj živa in zopet aktualna želja Bar-janov, to ie prebivalcev onega dela mesta, ki spadajo že od nekdaj v Ljubljano, pa 60 prav za prav na deželi, da bi dobili lažjo zvezo svojih naselij z mestom, zlasti 6 Trnovim. S Trnovim veže Barjane poleg 6tare tradicije, čolnaretvo, ribištvo, ieti način obdelovanja zemlje in ieti način prodaje izdelkov, 6aj je na primer zelenjadarstvo in zeljarstvo v obeh mestnih delih, na levem in desnem bregu Ljubljanice enako razvito — tudi i6ta pripadnost v faro 6V. Janeza Kretnika, trnovskega patrona. Ta želja je vsebovana v eni 6ami kratki lormuli: most čez Ljubljanico nekje nad Špicol Dosedaj edjna zveza Barja z mestom je Ižanska cesta, ki je preobtežena, za pot v Trnovo pa jiomenja naravnost ogromen ovinek čez Karlovški most tako, da 6e Barjani in Trnovčani, larani i6te fare dobe prej na ljubljanskem živilskem trgu ali na magistratu, kakor pa v Trnovem ali na Barju. Slej ko prej pa seveda bo treba zgraditi mo6t čez Ljubljanico tudi nad Špico, zla6ti ker se tako Barje, kakor tudi Trnovo vedno bolj širita proti jugu in tam, kjer je bila še pred leti ledina ali pusti travniki, nastajajo cele nove naselbine 6amih ličnih hiš, celo vil, z lepimi vrtovi, pa tudi prava nova vrtnarska podjetja nastajajo. Nekoliko boljše prometne zveze ima Barje z Dolenjskim okrajem, ker vodijo kar tri ozke, toda uporabne ce6te v ta kraj, oziroma na Rudnik. Ljubljana 6ama je kolikor toliko preskrbljena za daljšo dobo 7 mostovi. Zanimivo bi bilo pri tej priliki malo pregledati zgodovino ljubljanskih mostov. Najstarejši most v Ljubljani je bil gotovo tam, kjer je sedaj Čevljarski most. To ime je že staro. Pred stoletji, ko je ta most vezal meščanski del mesta, sedanji Stari in delno Mestni trg 6 plemiško četrtjo (Gosj>oska ulica in sedanji Novi trg) ter z judovskim ghettom (Židovska ulica), 60 bile na mostu 6amem ter ob njem številne čevljarske delavnice. Voznega prometa tedaj ni bilo mnogo ter 60 ti čevljarji v miru opravljali svoje rokodelstvo. Prvotni most je pozneje zamenjal vliti železni most, ki ga je vlila železarna grofa Thurna na Ravnah. Za tedanje čase je veljal po vsej bivši Avstriji ljubljanski čevljarski mo6t kot mojstrsko delo železarske industrije. Drugi most, ki je tudi veljal za mojstrsko delo v kamniti 6troki, je bil 6edanji 6rednii liančiškanski mo6t. Ko 60 pred nekaj leti regulirali Ljubljanico, bi narasla voda kmalu ta mo6t odnesla, ker 60 mu bili z regulacijo omajani temelji. Položaj je bil popravljen, ko 60 betonirali nov temelj in ko je po naročilu mojstra Plečnika mestna občina zgradila pred leti še dva 6tran6ka mostova za pešce. Star j'e tudi mesarski most, sedanji Zmajski most. Prvotno je bil lesen. L. 1908. pa je bil prometu izročen 6edanji betonski most z zmaji kot okraski, 6imboli ljubljanskega mesta. Značilno je, da tujci, ki pridejo prvič v Ljubljano, kot znamenitost najrajše fotografirajo te zmaje. Kot zgled prave 6odobne kon6on navzgor Nastopili so zrelejši gojenci, od katerih so mnogi jiokazali prav lepo znanje; skladbe, ki so jih izvajali, so bile v splošnem umetniško višje stoječe, pa tudi izvajanje samo je bilo pri mnogih tžko, da je moralo zadovoljiti tudi bolj zahtevnega poslušalca. Seveda je tudi merilo, s katerim ocenjuje poslušalec znanjo učencev, ki 60 že preko začetništva, primerno strožje. Vseh gojencev, ki so nastopili na zadnjih dveh produkcijah, je bilo okoli štirideset. Razumljivo je, da ni mogoče razčlenjati igre vsakega posameznega, omenim samo one, ki so s svojo igro še posebej izstopali iz te množice. Tako je klavir prav lepo zvenel Vadnal Metki. Lepo izdelano je igral Pavčiča Rcms Fc-dor. Občuteno, poglobljeno klavirsko igro jo j>okazala Maršič Saša. Dobro pogaja bistvo klavirskega tona Zdravič Darinka. Posebno je zadovoljil basist Korošec Ladko, ki ima polno zveneč in že zdaj v vseh legah izenačen glas. Dober spomin je pokazala Verbič Nada, ki je pet Škerjančevih, harmonično dosti zapletenih skladb brezhibno odigrala na pamet. Lep glasbeni talent kaže pianistka Ahlin Cvetka. V skupni štiriročni igri sta odigrala Tomčeve variacije na narodno temo Osterc Lidija in Martecchini Sonja; v igro sta se dobro poglobili. Čelist Škofic Srečko ima že dosti dobro zveneč ton. Da je kontrastnih občutij zmožna, je pokazala Janežič Marija, ki jo odigrala prvo skladbo mehko občuteno, drugo pa s primerno energijo. Violinist Murgelj Karlo je krepko Fibichovo skladbo tehnično dobro in z razumevanjem izvajal. Mala Mirjarn Miklavčič se je spravila na Mozarta; pokazala je za svoja leta dosti visoko stopnjo tehnike, tudi precej težke pasaže je dobro izvajala. Ravno tako je Fine Saša zadela prozorni, lahkotni Mozartov slog. Krepko sta zveneli točki, ki sta jih štiriročno odigrali Fine Saša in Martecchini Sonja. Samec Janja je štiri Škerjančeve, harmonično pestro skladbe slogovno pravilno podala. Škerjanc Bea-trice je v čisti igri pokazala dobro poznavanje klavirskega tona. Tehnično dobro in z razumevanjem je podala Bartol Majda svoji dve točki. Osterc Lidija ima gladko tekočo klavirsko igro; posebno zna pedal izrabiti. Bučar Tatjani zveni klavir kot orgie; Osierčevi dve skiadbi, ki sta sicer težje dostopni, je odigrala s hvalevrednim ^Jia&oe ftcnace 1940. osleparila 13 lahkovernih strank za 25.665 dinarjev takratne valute. Pa še ni nehala. Znala je 6Voje stranke rafinirano potegniti. Lani junija in septembra je še 4 6tranke osleparila za 1432 lir in za zlat prstan, vreden 450 lir. Tem je obljubila, da jim bo preskrbela dobro, domačo mast, po več kilogramov. Državni tožilec je to žensko sedaj obtožil zaradi zločina obrtne prevare. Pred malim senatom je ženska na V6e mogoče načine skušala zvrniti V60 krivdo na nekega neznanega železni- Kcledar Sobota, 16. maja: Kraljica apostolov; Janez Nepomuk, mučenec; Ubald, škof; Maksima, devica. Nedelja, 17. maja: Pashal Bajlonski, spoznavalee; Bruno, škof; Jošt, opat; Restituta, devica in mučenica. Novi grobovi ■J- V Ljubljani je umrla gospa Amalija Saksi-da Pogreb bo v soboto 16. maja ob 3 popoldne . {arj kj . bj bi, z v-trg0v6kj zvezj, pa jo Zal, kapela sv. Frančiška, na pokopališče k Sv. je ' tj| na cedilu So^niki njenemu izgovoru in v„ ,, nn, o plapolala zastava napoljskega kralja ln angleško brodovje bo ta podvig podpiralo.« Francoska vojska, ki je bila zavarovana v trdnjavi, je vztrajala dve leti. Dne 4. septembra 1800 pa se je vdala, ker je bila prisiljena zaradi lakote. Maltežani, Angleži in Napolitanci so so borili Bkupaj proti Francozom. Toda ko je bila zmaga dobljena, so zahtevali Angleži, da bodo sami zasedli trdnjave in vojašnice. Bali je postal guverner, sicer po naročilu kralja Sicilskega, a je takoj pričel pogajana z malteškimi vitezi, ki naj bi priznali angleško nadoblast. Kralj Ferdinand I. je ugovarjal, sklicujoč se na 300 letne pravice, ki jih je dal redu malteških vetizov Karel V. Nič ni opravil, London je delal po svoje. Ballu jo sledil general Pigot (februarju 1801), ki je takoj spremenil naslov »guvernator po nalogu kralja Neapeljskega« v naslov »komisar britanskega kraljestva«. Angleška nadoblast je bila vpostavljenal 1802 je sledil mir. Napoleonov zadnji »mir«. Za Anglijo je pomenil premirje. 10. točka pogajanj se je glasilo: »Otoki Malta, Gozo in Comino naj se vrnejo redu sv. Ivana Jeruzalemskega itd.« Točka 4. je sicer vsebovala besedilo: »Čete Njegovega Veličanstva angleškega kralja morajo zapustiti otoke v teku treh mesecev po dogovoru.« Bila je huda reč med obema tekmecema. Napoleon, četudi je bil premagan, je zavzel Piemont in se je postavil na čelo italijanske ljudovlade; tudi je skušal uveljaviti svoj prolektorat nad Švico. Anglija pa je trdo držala v svoji oblasti Malto. Angleški poslanik v Parizu, Whitworth, je pisal 21. marca 1808: »Naša neomajna odločitev je — Malta je naša ali pa vojna.« Napoleon pa je odgovoril: »Nočem, da bi imeli Angleži v Sredozemskem morju kar dva Gibraltarja.« In vojna se je pričela 13. marca 1807. Trajala je skoraj do 1815. Angleži so pregnali z otoka napolitanske čete; na otoku pa so nakopičili velikanske množine blaga, da so obvladali od tu ves svetovni trg. Potem pa so si ob sklepanju miru v Parizu zagotovili Malto za stalno posest. S členom 7. pogodbe je bila posest odobrena z besedilom: »Otok Malta z vsemi pripadajočimi otoki je last kraljevine Britanije.« Pogodba je bila podpisana. »Glas Evrope« je potrdil rop. Tedaj so Angleži dali vklesati v marmor one značilne besede, ki se nahajajo Se danes nad vratmi palačo, ki se imenuje Pnggeria, plemiška palača. Od tega je preteklo 127 let. (Ricciardetto — Corriere della Sera.) »Slovenčeva« športna posvetovalnica Kdaj bo čas za plavanje? — Vprašanje srčnosti in strahopetnosti Hitrega kravljanja se lahko navadijo samo mladi kopalci J. P., Lj. — Kdaj bo čas za kopanje v vodah pod vedrim nebom? Na kratko bi Vam odgovoril takole: ko bo tako vroče, da Vas bo mikalo v vodo in ko bo imela vsaj 16 stopinj. Posebno važno je, da je ozračje vsaj tako vroče, da Vas v kopalni obleki ne zebe. Temperatura vode ni tako važna, zakaj gotovo je, da se v mrzli vodi ne boste zadrževali predolgo. V prvih dneh kopanja sta previdnost in postopnost vsekakor na mestu. Ne skačite v mrzlo vodo, pač pa si najprej zmočite noge, brodite po vodi, zatem si energično otrite z vodo obraz, vrat in prša, so nagnite naprej in začnite s plavanjem. Prve dni ne smete predolgo ostajati v vodi, zunaj pa se le posušite z brisačo in se sončite rajši pri igri ali hitri hoji, kakor da hi legli in uživali tople žarke. — Če ste popolnoma zdravi in kolikor toliko utrjeni, lahko pričnete s kopanjem že te dni, če pa ste šibkejše narave, potrpite še dva, tri tedne, da bo voda toplejša. M. K., P. — Zanimate se za podrobnosti o finski sauni, ker se bavite z mislijo, da bi jo zgradili za družinsko uporabo. Vaša podjetnost mi je nadvse všeč; družina vam bo za domačo parno kopel gotovo hvaležna, razen tega pa bost o dali dober zgled športnikom in tudi ljudem, katerim gre za napredek tujskega prometa. — Najboljša je stara kmečka finska sauna, ki je zgrajena iz hlodov smolnatega lesa. Je to nizka stavba, ima nizek vhod (vrata) in lino za zračenje ter odvajanje dima. Priporočljivo pa je, da uredite tudi predsobo za preoblačenje in ohladitev po kopeli. V kopalnici morate postaviti preprosto peč iz zloženega kamna (brez apna in cementa). Stare pristne saune so brez dimnika, in trge. Tako je dobila Malta trg Svobode, trg 1 za zračenje pa je le odprtina. K notranji opremi Bratstva, Ljudsko ulico, Ulico dolžnosti do so- ----1----- — — "-x"" "" človeka itd. Istočasno pa so se zmagovalci obnašali zelo nečastno. Napoleon je zapisal v svoj dnevnik: »V zakladnici malteških vitezov je bilo zlata in srebra v vrednosti do enega milijona frankov.« Pozneje so to zlato in srebro vnovčili v Kairu.- S temi besedami je dovolj povedano, kako so gospodarili novi gospodarji. Po cerkvah in kapelicah so potem pobrali vse, kar je bilo spada lesena klop, par vrčev za vročo in mrzlo vodo ter brezove metlice, katere si morate oskrbeti začetek junija, ko so vejice še sočne, vendar že čvrste. Več podrobnosti o ureditvi saune in o načinu kurjave, zračenja, kopanja, bičanja itd. boste dobili v knjigi »Die Sporthoch- pomoček za stopnjevanje telesne zmogljivosti.« V. F., R. — Ali se da srčnost privzgojiti? V splošnem velja pravilo, da je človek pogumen in neustrašen po naravi. To je lastnost, s katero je Bog obdaroval le redke poedinre. Je pa odlika, katero tudi Cerkev prišteva med visoke kreposti — modrost, pravičnost, srčnost, zmernost. Kakor rečeno, je prava srčnost prirojena. Privzgojiti se ne da, pač pa je možno boriti se proti nasprotni lastnosti — plašljivosti. Z modro športno vzgojo se da marsikaj doseči. Plašljivi so navadno šibki ljudje, ki se vsaki nevarnosti in vsaki tvegani nalogi izogibljejo. V športu je treba žnjimi postopati takole: v začetku morajo dobiti najlažjo naloge, katere bodo z malim trudom premagovali. Priporočljiva je lahka atletika, igra, plavanje in podobno. Ko se bodo sčasom okrepili, bodo postali bolj samozavestni in podjetnejši. To je že čas za udejstvovanje v borbenih športih: nogomet, boks, rokoborba. Sčasom bodo dobili zaupanje v svoje preizkušene moči in bodo tudi v nevarnosti ohranili mirne živce. Te vrste srčnost — skoraj bi rekel navidezna srčnost — pa je le enostranska. Prava podlaga srčnosti je čist in prekaljen značaj in visoko razvit čut dolžnosti — to pa je naloga celokupnega vzgojnega prizadevanja. A. C., C. — Kdaj so preskočili ▼ Planici prvifi znamko 100 m? Vsakdo, ki se zanima za šport, bi moral to vedeti! Prve skoke na veliki smuški skakalnici so priredili 1. 1934., ko je skočil Norvežan Birger Ruud 92 m. Štiri leta pozneje, ali točneje 15. marca 1936. se je posrečil Josefu Bradlu prvi skok čez 100 m. Takrat je postavil svetovni rekord s 101 m. V poznejših letih je bilo več smučarjev, ki so potegnili precej čez 100 m. Najdaljši skok je doslej dosegel Nemec Gehring, ki je plaval 118 m daleč in globoko. M. S., Lj. — Pridna učenka si in že poznaš marsikaterega izumitelja. Vprašuješ' me, kdo jo izumitelj športa? Glede tega prevladuje mišljenje, da so s športom začeli stari Grki, ki so priredili X _ 1 nnO__T/- rvHmntirrabnosti. Svetujem Vam, da se izpolnujete v tistem slogu plavanja, ki ga najboljšo obvladate. No poznani človeka, ki hi se v Vaših letih naučil dobro kravljati. , E. B., Lj. — Kako je z olimpijskim stadionom v Belgradu? Ali so že začeli z gradnjo? O tem smo tik pred začetkom vojne veliko čitali: Dela so je lotil znameniti arhitekt prof. \Verner March, belgrajska občina pa je dala na razpolago zemljišče med Kalemegdanom in Donavo. Tam bi naj zrase! iz tal prekrasen stadion, naslonjen z visoko tribuno na jK>l>očju zgodovinskega Kale-megdana. Po načrtih in modelih 6odeč, bi preuredili tudi ves Kalemegdan tako, da bi dobila silhueta Belgrada novo lice. S pripravljalnimi deli so že začeli, z vojno pa so odložili načrte, ki so zvezani z ogromnimi izdatki, na poznejša leta. T. Z., R. — Ali je kaj resnice na tem, da se bo Maks Šchmelinsr povrnil v boksarsko areno? Po mojem mišljenju spada Maks med zahajajoče športne zvezde, ki spadajo v prošlost. Resnira je, da ga ljudje še vedno radi vidijo, Maks pa se rad j>ojavlja na piireditvah, vendar ne z boksarskimi rokavicami, temveč med odličnimi ali vsaj zanimivimi gosti. Tn leta so že potekla od časa, ko je Maks prestal zadnjo resno borbo v ringu. Zdai ho star 37 let. Ne bom trdil, da je Maks prestar — v njegovih letih je še marsikdo zmagal — pač pa je predolgo počival. Čital sem pa, da je Maks pripravljen sj>oprijeti sc z Adol-forn Heuserjem. Seveda ne takoj, pač pa po treh mesecih treninga. Maks je torej optimist, kljub temu pa dvomim, da sc 1k> povrnil v formo, ki je potrebna za srečanje s Heuserjem. Bomo videli! , Boy. — Zakaj mora imeti plavač »mehke« mišice? Ne gre ravno za to, da so mišice mehke, pač pa za to. da so sproščene. Ljudje, ki se krepijo le enostransko, ki napenjajo dan za dnem le gotove mišične skupine, dobijo kratke, nabrekle, žilavo in trde mišice. Taki so v vodi navadno okorni in plavajo s težavo. To pa zaradi tega, ker morajo biti plavalni gibi mehki, gra-ciozni, sproščeni. Smotrno delovanje mišic je možno le tedaj, če imajo normalno dolžino in če vlada ravnovesje med živčno napetostjo (tonus). O tem se lahko prepričate, če opazujete pn plavanju prvaka orodne telovadbe in težke atletike. Le ti plavajo s težavo, njihovi gibi so trdi in odsekani, razen tega pa ležijo globoko v vodi. — Mišičevje plavačev pa je mehko tudi zaradi tega, ker so navadno liolj rejeni kakor drugi športniki. schulen derWelt« — Weidmannsche Verlagsbuch- . že 1. 776. pr. Kr. prve olimpijske igre. Dejansko handlung — Berlin 1937, kjer boste našli raz- | pa je šport še starejši; najbrže je tako star kot pravo Dr. med. Kalle Rikale »Sauna, finski pri- je človeški rod. Otroci vseh časov so se radi I novič Iz Srbije Delovanje nemških sanitetskih oblasti v Bil-gradu. Pred povabljenimi nemškimi in 6rb6kimi gosti je imel te dni v Belgradu predavanje nemški štabni zdravnik dr. Sprungmann o dosedanjem delovanju nemških sanitetskih oblasti v Belgradu. Govornik je našteval in omenjal vsa tozadevna dela, ki so jih izvršile nemške vojaške sanitetske oblasti od vkorakanja nemških čet v Belgrad do današnjih dni. Prve dni so te oblasti po izvajanju govornika zaplenile V6e mestne škropilne avtomobile, da 60 lahko z njimi dovažaie vodo v mesto in jo delile med prebivalstvo, dokler vodovodne naprave niso bile popravljene. V tiste dni epada tudi akcija za razkuževanje V6eh sumljivih krajev, ]>ostavitev zasilnih novih stranišč, obvezno cepljenje proti tifu6u, ustanovitev bolnišnice za zdravljenje bolnikov z nalezljivimi boleznimi. Omenjal je tudi pobijanje malarije v mestu 6amem in v njegovi okolici. V ta namen je bilo porušeno naselje Makiš pri Belgradu, ljudstvo pa preseljeno na druga mesta. Končno je govornik, ki 6edaj zapušča Belgrad in odhaja na novo 6lužbeno me6to, navajal tudi pobijanje tuberkuloze in spolnih bolezni. Od Srbov so bili navzoči pri p>o6loviInem predavanju dr. Sprungmanna minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Mijuškovič, belgrajski župan in upravnik mesta Belgrada Draga Jovano-vič in predsednik Srbskega Rdečega križa dr. Peter Zec, bivši 6enator, ter številni drugi 6rb6ki zdravniki. Upokojitev načelnikov v srbskem notranjem \ ministrstvu. Z odlokom srbskega ministrskega ■ predsednika sta upokojena v notranjem ministr-i stvu načelnik upravnega oddelka Mirko Ralčič in I načelnik samoupravnega oddelka Mihajlo Stoja-I novič. Elisa Trapani: Halo Adrlana! Zvonček je tako trmasto zvonil, da se je naposled morala prebuditi. V polsnu je odprla oči. Da, zvonil je telefoni... Dvignila se je, prižgala luč in pogledala na uro: šest. To je že preveč! V sedmin dneh jo je že tretjič zbudil telefon točno ob šestih zjutraj. Najbrž tudi sedaj kakor vedno: pomotal »Haio! Kdo t?m?« — »Halo, je tam Adria-na?« — »Tu sploh ni Adriane! Zmotili ste se!« — »Oh, oprostite!« Dina se je vlegla nazaj, besna, da so jo budili in ker potem ne more več zaspati. Naslednje jutro je čvrsto spala. Točno ob šestih jo je zopet prebudilo brnenje telefona. Jezna je skočila, trdno odločena, da bo predrznega morilca naučila pameti. — »Halo, ste zopet vi?« — »Iščem Adriano.« — »Kakšno Adriano? Tu sem jaz, Barni. Ali vam nisem že nekolikokrat tega povedala!? Kdo je že kdaj slišal, da se budi človeka tako zgodaj le zato, ker vi ne poznate točno iskane številke!« — »Dobro je, da lahko spite pp alarmu! Adriana ne more spati.« — »Ne bojim se nikogar, niti Angležev.« — »Zavidam vam, da ste tako hrabri! Gotovo ste krasna ženska?« — »Da, krasna ženska sem, ki čakam, da se uležem in da-zaspim. Pustite me sedaj na miru!« Toda naslednje jutro, ko je zopet ob šestih zazvonilo, se ni jezila, ampak šla k telefonu kot na dogovorjeni sestanek. »Glej, pa to ste zopet vi!? Iščete Adriano? Saj ni bilo ponoči alarma!« — »Res ni bilo alarma, toda jaz ne iščem Adriane,« — »Ampak?« — »Iščem vas!« — »Mene? Saj me ne poznate.« — »Prav zato. Želel bi vas spoznati.« — »Oh, sedaj mi je položaj popolnoma jasen. Vi najbrž veliko čitate romane ali pa obiskujete kino, pa so si vaši možgani izmislili to avanturo ...« — »Berem le časopise, a v kino grem vsakih šest mcsccev.« »Nič zato, da bi mirovali, vam povem, da sem grda, da imam štirideset let, krive noge in da nosim očala...» — »Glej, jaz imam pa štirideset sedem let, velik trebuh, nos kot slonov rilec...« — »In tudi neolikani ste! Zbogom!« Potem ni telefon nekaj dni zvonil. Bila je škoda, ker se je Dina navadila, da se zbudi že ob šestih zjutraj. Vse to je bila le neumnost. Toda, če je človek sam, je često zmožen, da napravi kake neumnosti. Dina se je že dolgočasila. Bila je sama v veliki hiši, katero so sorodniki zapustili in odšli v provinco, ker niso mogli prenašati alarma. Časopisov, knjig, vsega tega ni mogla več prenašati, ker jo je vse dolgočasilo. Da bi si skrajšala čas, se je domislila, da bi se pozabavala s telefonom. Vzela je telefonski imenik in iskala številke, ki so bile slične številki njenega telefona. Iskanje ni biio brezuspešno. Pri neki zelo slični številki je našla ime: Marlini Adriana. To je bila številka njenega stanovanja. Imela je pa še eno številko. Potem, ko je pazljivo pregledala ves imenik, si je izmislila sijajno idejo. Adriana mora imeti neko trgovino ali pa modni salon. Ker ji je ime Adriana, bo najbrž »Mode salon Adriana«. Ta Adriana je morala biti poslovna ženska in ni prenesla alarma zaradi prihoda sovražnih letal. šestega dne od tedaj, kar se ni javljal neznanec, ki ima nos kot slonov rilec, je odločno vstopila v salon, ki je nosil Adrianino ime. »Gospodična Adriana?« je vprašala neko strežnico. — »Gospa Adriana je zelo zaposlena zaradi novih modelov za novo sezono. Vam lahko drugi postreže?« — »Zal mi je, toda želela bi, da govorim z gospo Adriano osebno.« Pomočnica je le pristala, da jo prijavi in Dina je čakala. Adriana je torej tista dama, kateri vsak dan telefonira neznanec — je mislila Dina. Toda naj bo, kar hoče, ona želi vedeti, kdo je ta človek, ki ima sedem in štirideset let in nos kot slonov rilec. Naposled se je Adriana pojavila. .. Bila je mlada, lepa, vedra ženica. Plavolaska, zelo skladno oblečena. »Iščete me. gospodična?« — »Gospa, morda vas motim, toda mnogo so mi pripovedovali o vaših modelih, da ...« — »Zato sem tu, da postrežem svojim odjemalcem, kar najbolj morem. Kaj smem postreči?« Po dolgem razgovoru je Dina naročila črn kostim. »Bi bili morda tako prijazni, da bi mi pojasnili, kdo vam je priporočil moj salon?« je vprašala gospodična Adriana. Kakor, da bi čakala na to vprašanje, je Dina odgovorila: »Pojasnila vam bom. Neki gospod je to, ki ga zelo dobro poznate!« Adriana se je zresnila: »Človek, ki ga dobro poznam? Vi me spravljate v zadrego. Dobro poznam mnogo gospodov, posebno mnogo mož in zaročencev svojih odjemalk. Ne morem se spomniti, kdo bi bil tako prijazen ...« »Dala vam bom še druga pojasnila,« se je nasmehnila Dina. — Je gospod petdesetih let, debel, z nosom, ki ni majhen.« Adriana je razmišljala. Nikakor ni vedela, kdo bi mogel biti. Priznala je, da se nikogar ne spomni in je prosila Dino, naj ji pove ime. »Morda bo dovolj, če vam povem, da vas ta gospod išče vsako jutro ob šestih ...« Dina ni imela časa, da misel dokonča. Gospa Adriana je bruhnila v smeh. Smejala se je od srca in kdo ve, kdaj bi se nehala, da ni slučajno zazvonil telefon... Zresnila se je. Ko je končala razgovor, je položila roko na Dinine rame in rekla: »Vi ste velika šaljivka, toda kljub temu mi ugaja, kako ste se hoteli seznaniti z menoj. Ta gospod mi vedno telefonira, kadar odhaja na poslovna potovanja. Vstajam zgodaj, zato me lahko takrat išče. Tega gospoda zelo ljubim, on pa mene. Sedaj se nahaja v salonu in najbrž mu bo zelo milo, da se z Vami seznani.« Dina je bila tako razburjena, da ni vedela, kaj naj odgovori. Adriana ji ni niti časa dala. Porinila jo je nalahno pred seboj in se še vedno sladko smejala. »Ah, če pomislim samo na trebuh, pa nos ... Dina, zeio ste šaljiva. Na svidenje, draga Dina, dovolite, da vas tako kličem!? Vaš kostim vam bora poslala jutri, plačali mi boste po donašalcu ali kadar boste mogli... Se bomo že dogovorili!« Dina jo potiho stopila v salon. Ozirala se je. Na nekem stolu je sedel mladenič. Kadil je in počasi prelistaval ilustracije ... Sama ni vedela, kako je zapustila salon. Drugo jutro zgodaj, toda po šestih, je zazvonil telefon. »Dober dan, gospodična! Napačna številka, namreč vi ste ta napačna številka, zmotila so se, mogoče smo se ...« Dina je bila vsa vznemirjena: »Bodite z menoj usmiljeni. Ničesar ne razumem!« — »Jasno je, zakaj nič ne razumete. Ravno zato bi vas prosil, da mi daste priliko, da vas vidim in da vam pojasnim vso zadevo. Hočem vas spoznatil Adriana mi je o vas toliko pripovedovala ...« Adriana, vedno ta Adriana! »Kdo je ta Adriana, če smem vedeti?« je rekla skoraj obupno Dina. — »To vam bom povedal, če pristanete, da se seznanite z menoj.« Dina je priprla oči, se nasmehnila, toda ni hotela priznati, da ga že pozna. Predvsem je želela vedeti, kdo je ta Adriana, o kateri toliko govori, Pristala je, da se seznani z njim in da se sestaneta v kavarni izven mesta. Ko sta se spoznala, sta ugotovila, da bo imela ona štirideset let in on sedem in štirideset šele čez dvajset let. Razgovor je tekel takoj gladko. Poleg drugega ji je rekel: »Takoj sem zaželel, da vas spoznam, kar sem tudi priznal. Vi ste me pa grobo zavrnila. Mislil sem, da bo najbolje, če se umaknem. Medtem pa Adriana ...« »Oh, Adriana, vedno ta Adriana!« »Medtem mi je Adriana rekla, da ste ljubko dekle. Oštela me je, zakaj vas ji nisem predstavil. Ugaia ji moj okus. Priznala je, da si je mojo zaročenko zamišljala prav tako, kakor ste vi... Mi oprostite? Sem vas morda užalil?« Dina se je nasmehnila in ni odmaknila roke, ko jo je skoraj plaho prijel. »Kaj vam je vendar ta Adriana?« »Kaj? Mar vam nisem že povedal!? To je moja seatrai Moja draga in zeio iiubiiena teatri- - - 136. Rožanje so v vsem zaupali izkušenosti in modrosti starega Serajnika. Zato mu tudi tega njegovega nasveta niso mogli odbiti, zlasti še, ker so pri Mirku cenili njegove sposobnosti. Ko se bo oženil z Zalo, bo njegov ugled samo še zrasel. Tako so bile Serajnikove besede odločilne in kmetje so kar na mestu izvolili Mirka. 137. ra čast in zaupanje sta navdušila mladeniča. Danes je šele postal pravi mož. Čutil se je novorojenega. Z bistrim pogledom in povzdignjenim glasom je govoril nato kmetom, kako jih bo branil in se zanje vojskoval. A ne samo zanje, tudi za njihove žene in otroke hoče darovati vse svoje moči in, če treba, tudi življenje. To prisega njim in oni njemu. 138. Ogledniki, ki jih je Mirko poslal na prežo proti meji, niso poročali ničesar. Vendar pa je vse prebivalce tlačila neka slutnja. Bilo jim je, kakor da se zbirajo črni oblaki: vse tedaj potihne in se potuhne, človek se zapre v božjem strahu v varni dom in živina v hlev, kajti — trenutek še, in blisk bo švignil čez nebo. Te dni bodo odprli kopališče Ilirije Odkar so zgradili kopališče SK Iliri ie. ie v Ljubljani vedno več zanimanja za plavalni šport. Ljudje so sc navadili na redno obiskovanje kopališč, imeli pa so tudi lepe priložnosti, da se seznanijo z vsemi vrstami plavalnega športa. Vsak šolar ve, kaj je to »cravvl«, pozna prsno in hrbtno plavanje, se zanima za »waterpolo< in pozna po imenih ilirijanske prvake v skakanju v vodo. Koliko živahnosti je bilo včasih na Iliriji, ko se je domača ekipa borila z Dalmatine! za Petrinovičev pokal, ko so ljudje knr vreli k malemu bazenu sredi mesta. da bi bodrili svoje vodne junake! Z ljubljanskimi plavalci so se ponašali vsi meščani, športniki in nešportniki. Marsikdaj se je zgodilo. da so morali nnnosni Dubrovčani ali ne-ugnani plavalci iz Borgo nnovo položili orožje pred nadebudnimi Ilirijani, ki so sc dvigali med najuglednejše srednjeevropske plavalne klube. Res je. da v Ljubljani ni morja, ie pa najbrže več prijateljev kopanja kakor v marši; katerem mestu ob morju. Zidani 50 melrski bazen je le skromno nadomestilo za osvežujoče reke. da ne eovorimo o lepotah morja, ie pa sredi mesta in ima svoje zveste prijatelje. Leti se že po prvih vročih dneh ozirajo proti Iliriji in si ne želijo nič drugega, kakor osvežitve v hladili vodi in sončenja na lesenih deskah. Zgodaj je začel Ko sem si včeraj hotel ogledati pripravljalna dela na kopališču, so bila elavna vrata še vedno zaprta kakor sredi zime. Zavil sem proti vhodu v zimski bazen in naletel na mizarja. ki me ie spustil naprej. Skozi kurilnico in naprej mimo ohlačilnic sem prišel na sončno »riviero«, sredi katere sem zagledal prenovljen bazen s čisto, svetlozeleno vodo. Za menoj so se vsuli otroci, najbrže učenci lanske poletne plavalne šole. »Vse kaže. da bodo kopališče kmalu odprli,« sem si mislil, ko sem opazoval ženske, ki so polivale cementna tla in jih čistile | z metlami. V velikem bazenu ie mirovala kristalno čista voda, v njej pa sc ie zrcalilo modro nebo. Na plitki strani je je bilo le do gležniev, pod skakalnim stolpom pa je bil že pravi kos morja, ki ie vabil k plavanju. »Ali se je že kdo letos kopal?«, sem nagovoril moža. ki ie barval lesene stene oblačilnic. »Gospod inženir je že bil v vodi, drugi pa še ne.« mi je odgovoril. Medtem so se otroci sc zuvali. da hi zabredli v nizko vodo. Moral sem prevzeti dolžnost plavalnega mojstra in jih spoditi. zakai tu smejo v vodo le liudie, ki so se predhodno okopali pod prhami. Zatem sem zvedel, da nameravajo odpreti kopališče že v nedelio. če bo vreme ueodno. Ilirija bo spet oživela, letos najbrže bolj kot kdaj koli. Ljudje bodo preživljali vroče dni kar v mestu in bodo v velikem številii obiskovali to majhno kopališče. Otroci bodo imeli svoje veselje z malini brodiščem, šolska mladina se bo urila v cravvlu, starejši pa se bodo zdaj hladili v sveži vodi, zdaj sončili na lesenih terasah kakor martinčki. Tisti, ki bodo začeli s kopanjem že prve dni, bodo kmalu zn eoreli in se no temni polti ločili od ostalih, ki jih bo prignala šele junijska vročina. »Tvoj sinček je rojen gospodarstvenik. Vse ure od jutra do mraka prejoče.« Šport v kratkem V metanju kladiva je postavil nemški atlet Luther za začetek sezone prav dober rezultat. Na prireditvi v Dortmundu ga je zalučal 55.63 m daleč. SK 1913 še vedno vodi. V borbi za belgrajski pokal je odpravil BSK enajstorico Viteza z visoko razliko 7:0. — Tudi po tekmovanju pretekle ne> delje je SK 1913 (bivša Jugoslavija) še vedno na vodstvu, t., tlijo ji BSK, Obilič, BASK, čukarički, Jedinstvo, Vitez, Mitič, Sloga in Balkan. Samo po točkah je zmagal Heuser nad Loo-nom (Nizozemska). Borila sta se osem kol, izid pa je pičla zmaga po točkah. Udejstvovanje Adolfa Heuserja bomo zasledovali tudi v bodoče, zakaj napovedujejo, da bo prišlo v jeseni do tekme med njim in starim prvakom Maksom Schmelingom. i mmm, Predstave ob delavnikih od 16 in 18.15, ob nedeljah in praznikih ob 10.30.14.30, 16.30 in 1p.30 NajnnpeteiSI romnn blesteče fantazije Emilija Salgarija v veličastni filmski realizaciji DVA. TIGRA Massimo Glrot.tl. Rnndro Ruffini. Luls Hnrtado, Alanova. Amadeo Trilli KINO SLOGA - TEt. 27-30 Film mladosti in zabave Štiri horaižne deklice Ingrid Bergman, llans Sfihnker, Sabine Peters 1.1.d. KINO UNION - TET,. 22-21_ lo velikem usnetiu filma „Lu6 v lemi" z AL.1DO V ALLI, prinašamo nien najnovejši ln Se lepSi film Nevidne spone Alida Valli, Carlo Ninchi, Andrea Chechi, Carlo Campanini KINO MATICX - TEL. 22-41 Tovorni Ford eno tonski, v brezhibnem stanju, takoj naprodaj. -Podrobno Informacijo se dobijo: Slomškova ulica št. 10, pritličje, levo. Hromatična harmonika znamko Meinel & Herold, tlpkasta, nova z 60 basi, s trdo kožnato prevleko, se takoj proda. Gospo-svetska cesta 13, vrata 96. Ogled od 18.30—19.30. Mali oglasi V malih oglasih velja pri Iskanja službe vsaka beseda L 0.30, prt ienitovanjskib oglasih fe beseda po L U—t pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilo. | Stožte HIH Kopirno §j Vovost! Tricikelj 550 lir nosilnost 150 kg, z uporabo Vašega kolesa, katero se ne kvari. Montaža ln demontaža traja minut. Dobavlja: Specialna delavnica za trlct-klje. Sušterštč, Tyrševa cesta 13 (FIgovec, levo dvorišče). Tel. 29-27. — Sprejmemo zastopnike za ljubljansko pokrajino I 1 Dobe: Poslovodjo-kinjo za trgovino v centrumu, sprejmemo — Potrebna kavcija do BO.000 lir. — Plača ln procenti. Nastop takoj. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »Jamstvo« 2970. b -Služkinjo V vsako hiše »Slovenca«! pošteno in pridno, z znanjem kuho in vseh gospodinjskih del, sprejmem. -Rode, Ljubljana, I-Iradec-kega 47. b Služkinjo za vsa hišna dela, Iščem. Vprašati: Sv. Petra cesta 31. b Stare biciklje plašče, zračnice, ter kar bid, kupimo vsako koli člno. Generator delavnica, Tyrševa 13, (Figovec, levo dvorišče) tel. 29-27. ŽittnUj Več kozličkov prodamo. Pojasnila: lefon št. 46-81. te- Prašičkov za rejo 120 kosov - naprodaj pri Kalan, Poljanska cesta, Ljubljana. J SUižte a Jttcio: Iščem zaposlitve pri bolniku. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2999. a Mizarskega vajenca sprejmem, Zupan, Rožna ulica 36 Ljubljana. v Več kuhinjskih oprav modernih, solidno Izdelanih, poceni proda Krže, pohištvo, Vrhnika. Ogleda se v skladišču: Ljubljana, Tyršova cesta 47, poleg kavarne Majcen. Vsakovrstno pohištvo Izdelujem ter sprejemam tudi v popravilo In pre-polltlram na novo. Plačljivo tudi par obrokov. — Povše Avgust, mizar, Rožna dolina. Cesta XIX, št. 3. — Kličite telefon št. 29-23. £ Umrla nam je naša dobra žena in mama, gospa Amalija Saksida Pogreb predrage pokojnice bo v soboto. 16. maja 1942, ob 3 popoldne z Žal, kapele sv. Frančiška k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. maja 1942. Žalujoči: Fran, mož; Berta, Vladimir. Josip, Milena, otroci ter ostalo sorodstvo Mojstrski načrt (Detektivska črtica.) >Kight, Silk,t je rekel Monk Dillon in njegov rdeči irski obraz je postal osupel, »ne zameri* Silk, vem, da sem neumen. Vse , kar znam, znam voziti avto hitreje kakor kdor koli. Zakaj pa bo Torchy zanetil tisti ogenj? Tega pa ne razumem.« »Bedak,« je rekel Cipriano, »kakšna sreča, da mislim za tebe jaz, 6icer bi ti rinil zopet samokol-nico ali pa 6edel kje v zaporu.« Silk je majal z glavo. »Mi vendar ne moremo zaustaviti gasilne črpalke kjer koli in prenesti denar, ali ne? Ce se ustavimo s takim vozilom na pol|ubnem mestu na cesti in če nekaj mož prenaša težke bale in jih nalaga na avto, se bo to zdelo pasantom gotovo zelo čudno, kaj ni mogoče res? Ko bo Torchy zanetil ogenj, bo na 57. cesti toliko gasilskih voz, da enega več ali manj niti opazili ne bodo. Razumeš.« »Dečki,« je priznal Monk Dillon z občudovanjem, »sedaj razumem. Jaz se ne bi kaj takega izmislil v milijon letih. Nič ne skrbi, Silk, s Corger-jem bova točno na mestu in bova čakala na vas in na denar. Časopisi so te res po pravici imenovali za genialnega gangsterja < * Monk Dillon je pogledal na uro. Silk mu je naročil, naj jo stalno primerja z radijskim časom. To je res storil kar petkrat v eni uri. »Pojdimo, Tommy,< je rekel in se usedel k vodilu prvega voza. »Silk je vendar naročil, da morava oditi od tu mnogo prej in sedaj je že četrt čez sedmo.« Tommy Corger je prikimal in pognal motor drugega voza Motorja sta stekla tiho in z enakomernim ritmom kazala na ogromno silo, ki jo še lahko razvijeta ti posebni vozili, kljub svoji povprečni zunanjosti. »Torej, Monk,< je zaklical Tommy, »če naju slučajno razpode, ali še veš, kje se dobimo s Silkom in ostalimi?« »Seveda vem. Čeprav nisem tako pameten kakor Silk, se vendar spominjam na malo alejo med 56. in 57. cesto. Pa pojdival« Avtomobila sta zavila iz garaže in zdrvela v jasno sončno jutro. * Bilo je točno 7.40. Nebo je bilo kakor umito, ko je Daniellijev avto zavil v ulico, ki vodi skozi Central park na 79. cesto, in se ustavil pred enonad-stropno kamenito stavbo, kjer je bila glavna telegrafska postaja newyorških gasilcev. S sedeža je pograbil majhen zaboj in z njim v roki stopil k zvoncu pri glavnih vratih. »Dobro jutro,« je rekel Danielli, ko mu je uniformiran gasilec odprl vrata. »Rad bi govoril s poročnikom...« Medtem ko je gasilec držal vrata širom odprta, je Danielli vstopil. Z eno nogo je zaloputnil vrata in istočasno nameril avtomatično pištolo na prestrašenega moža. »Roke kvišku,« je zarjul ln presenečeni mož je takoj ubogal. Danielli ga je porinil proti vratom, ki so vodila v notranjost. »Roke kvišku,« je jx>novil, ko so se ta vrata odprla in pet mož v sobi je ubogljivo vstalo. Bart je s koncem očesa opazil hitro kretnjo glavnega telefonista Mc-Clennahana proti telefonu na steni. Takoj se je zaslišal zamolkli pok Daniellijeve pištole, opremljene z glušilcem, in Mc-Clennahan 6e je z bolestnim izrazom zagrabil za desno ramo. »Prihodnji, ki bo kaj poizkusil, jo bo dobil v srce,« je zaklel Danielli in pognal vseh šest mož v kot. Kakor mu je naročil Cipriano, je enemu od njih vrgel zavitek, ki ga je držal v levi roki. »Zveži jib,< je zapovedal in zapretil z revolverjem. »Naredi Bili, kar ti ukazuje,« je zamrmral Mc-Clennahan skozi blede, stisnjene ustnice, »nima smisla, da dobi kdo kroglo v...« Glavni telefonist ni dokončal in v omedlevici zdrknil na tla. Ostali so se pustili brez odpora zve-zati in zalepiti usta z obližem, ki ga je Bart prinesel s seboj. Ko so bili vsi zvezani, je Danielli zaradi varnosti preizkusit vezi. Zadnjega moža je zvezal sam. Celo nezavestni Mc Clennahan ni ušel temu, kajti Silk je vedno rekel, da je treba vedno na vse misliti. Ura je bila 7.53, ko je bilo delo opravljeno. Danielli je kadil cigareto in čakal, gledaje na njemu tako dobro poznano aparaturo. Med čakanjem je jemal iz predalov male, zelo tanke pločevinaste ploščice, preti6l