Poftnfna plačana v gotovim. Leto XVII, št. 32. Ljubljana, sobota 8, iebrnarja 1936 Jena 2 Dir pravaištvo; t-juDljana, Knatljeva unča a. — ieletoD st. 6122, 3123, u^eraun xldeleit: Ljubljana, Selen-Durgova UL i. — Tel 3492. 2492, ^udružnlca Maribor: Gosposka ulica St. 11. — ielelon št. 2455. rodružnlca Celje: Kocenova ulica St i. — Telefon št 19a aačum pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga Oslo 78.180, 3124. 3125, 31266. W1en št 105.241. Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telelon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Okrog Podunavja Pariz je bil te dni im je deloma še sedaj središče tako živahne in obsežne diplomatske delavnosti, kakor najbrž še nikdar, odkar se je razšla mirovna konferenca. Treba bi bilo le, da bi se v Parizu navzoči vtladarji ki državniki sestali na skupno sejo, pa bi znova imeli pariški kongres, kakršni so že večkrat v zgodovini odločali o usoda Evrope. Najagilnejši in najvidnejši med gosti so bili predstavniki držav iz srednje Evrope in bližnjega vzhoda, tako da ni težko uganiti, kaj je bil gilavni pred/met teh številnih razgovorov. Že ves čas po razpadu stare habsburške monarhije se govori o vprašanju Podunavja in se vedno znova pojavljajo razni recepti za njegovo rešitev- Ko je velika gospodarska kriza s polomom mogočnih dunajskih denarnih zavodov pred štirimi, petimi leti pretresla gospodarske osnove Avstrije in tudi Madžarske, so mnogi računali, da bodo pod vtisom teh pretresljajev gospodarski momenti nacMadali politične in da bodo pripeljali tako Avstrijo kakor Madžarsko v okvir podonavske celote. Toda niti pod tem pritiskom se razmere niso izpremenile. Ostalo je še naprej ono tragično nasprotje' med državami Male aretante ter Avstrijo in Madžarsko, ki sta si poiskali zaščitnico v Italiji. Tako je ostalo vse do zadnjega časa, ko je vojna med Italijo in Abesinijo ustrvaril novo situacijo. Bistveno se je s tem spremenila tudi situacija Avstrije in Madžarske in zopet je nastal psihološki moment, da se približata onemu velikemu načrtu regionalnih paktov, ki skuša v Evropi in Prednji Aziji na osnovi solidarnosti in polne enakopravnosti združevati sosede približno enake mednarodne moči. To idejo že od nekdaj neguje zlasti Francija, ki pa se je v zadnjih desetih letih ravno glede Podunavja držala zelo pasivno. Da so bili gilavni razlog za to rezerviranost posebni računi, ki so jih v Parizsu imeli z Rimom, je dovolj znano. Sedaj pa so ti obziri precej obledeli in vse kaže, da hoče Francija zopet aktivno sodelovati pri tem, da se njen načrt regionalnih paktov realizira tudi v Srednji Evropi. V ospredje stopa stari in znani Barthou-jev načrt o organizaciji Podunavja, le da ima danes mnogo več izgledov na uspeh, kaikor jih je imel pred leti, ko je nastal. Preorientacija francoske politike — ako se da govoriti o preorientaciji, ker gre v stvari za staro,, samo začasno ne iavajano politiko — je bila olajšana s padcem Lavalove vlade. Laval je bil s svojim rimskim protokolom in z vso svojo evropsko politiko že tako vezan, da v Podunavju ni mogel več hoditi lastne poti. Njegov naslednik Flandin ima v tem pogledu proste roke. Vrh tega ie razvoj mednarodnih dogodkov v zadnjih mesecih privedel do tesnejšega zbližanja med Francijo in Anglijo, tako da je sodelovanje obeh zapadnih velesil sedaj tako tesno, kakor menda še nikdar v povojni dobi. Naravna posledica je, da se je tudi Anglija, ki se je bila že lani odkrito odrekla svoji dosedanji politiki nevmešavanja v kontinentalne evropske zadeve, začela intenzivneje zanimati za Podunavje in Balkan, pri čemer igra svojo vlogo seveda tudi strah pred naraščajočo nemško močjo. To so gotovo ugodne avapicije za reorganizacijo Podunavja na osnovi osamosvojitve in medsebojnega sodelovanja vseh držav ob Dunavu. Koliko so pariška posvetovanja stvar privedla naprej, se seveda za enkrat ne da reči. Splošno pozornost je vzbudilo dejstvo, da se je pariških posvetov z veliko vnemo udeleževal tudi ruski zunanji minister Litvinov. To je dokaz, da so tudi v Moskvi že opustili svoje nekdanje stališče, da se jih razmere v srednji in juž-novzhodni Evropi ne tičejo. Vzrok bo isti, kaikor pri Angliji. Na eni strani se ne da tajiti, da si Rusija zaradi napetega položja na Daljnem vzhodu želi v EJvropi miru, na drugi strani pa so gospodarji Rusije uvideli, da preti v Evropi tudi njihovi državi največja nevarnost od Nemčije. Zaradi tega Moskvi ne more biti vseeno, ako se nemški vpliv širi na jug in jugovzhod, in kar naenkrat je tudi ona postala zelo zainteresirana na sedanjem položaju Avstrije ter ni nenaklonjena misli, da bi se_ pridružila garantom avstrijske neodvisnosti. Po vsem tem se zdi situacija za reorganizacijo Srednje Evrope zelo povolj-na. Ako je primerna pripravljenost tudi pri avstrijskih in madžarskih državnikih, potem bi ostala kot glavna ovira le še zadeva s Habsburžani. Tako v Avstriji kakor na Madžarskem namreč še vedno vztrajajo na obnovi habsburške vladavine, pri čemer se avsitrijski režim še posebej sklicuje na trditev, da bi bil povraiteik Habsburžanov najboljša garancija za očuvanje resnične avstrijske smostojnosti. Toda ravno taiko vztraja tudi Mala antanta na svojem odklonilnem statlišču. Njeni argumenti sd tako močni, da jih morajo upoštevati tudi v Parizu in Londonu. Zelo verjele so zaradi tega vesti, da so aiv-trijsk-mn pod-kanclerju knezu Starhembergu v Parizu jasno namignili, naj za enkrat raje opusti nameravani sestanek z Otonom in Zasliševanje atentatorjev končano Včeraj je bilo končano zasliševanje Pospišila, nakar se je pričelo zasliševanje neposrednih prič maršejskega zločina Aix en Provence, 7. februarja, r. Včeraj je bilo končano zasliševanje obtožencev Kralja, Rajiča in Pospišila. Dočim sta Kralj in Rajič v glavnem priznala svojo krivdo in se izogibala le priznanju v vseh podrobnostih, je Pospišil, ki je najinteli-gehtnejši med njimi, skušal na vse načine zavlačevati razpravo. Sprva sploh ni hotel odgovarjati na predsednikova vpraša- nja, pozneje pa je vedno znova skušal spraviti razpravo na stranski tir. Videč, da njegovi manevri nimajo nikakega uspeha, se je naposled udal in tudi sam priznal, da je bil član teroristične tolpe, ki je zasnovala atentat na kralja Aleksandra in med drugim tudi njega določila, da pri tem sodeluje. Kaj je še izpovedal Rajic V nadaljevanju zasliševanja je Rajič na včerajšnji razpravi priznal, da ga je Kvaternik dodelil Pospišilu, ki je bil določen, da izvrši atentat v Versaillesu, če v Marseilleu m b: uspel. Predsednik: Kvaternik vaju je oba spravil v zvezo s Petrom, ki vama je dal navodila in potrebno orožje. 5. oktobra je Kvaternik videl Pospišila in P.ajiča in je dal obema tele zapovedi: Pojdite v Versail-les, oglejte si grad in okolico, poglejte, kaj se tam dogaja, nato pa odidite v Fontaine-bleau, kamor vam bom jaz pisal poštno ležeče, da vam dam navodila! Rajič, ali ste dobili to zapoved? Rajič: Rekli so nam, da gremo v Ver sailles, nato pa v Fontainebleau, kjer bomo dobili nadaljnja navodila. Predsednik: Zakaj so vaju poslali v Ver-saille: Rajič: Vprašal sem Kvaternika, zakaj nas pošiljajo v Versailles, on pa je odgovoril: Kar pojdite, boste že 'zvedeli, ko pride čas za to! Predsednik: Glejte jih, s ponarejenimi listi pridejo, nato se vozijo z železnico in aVnnebili in vsi stroški so že popiacani. Na nič jim ni treba misliti. Samo jedo in spe, zdaj se pa vprašajo, zakaj gredo in zakaj dobivajo take naloge. In dobe odgovor- To boste izvedeli, ko pride čas za to. Drugi dan 6. oktobra so se vrnili iz Ver-saillesa v Pariz. Isti dan ob 13. so odpotovali v Fontainebleau. Rajič, ali st« prebili v Fontainebleauju noč med 8. in S. oktobrom ? Rajič: Da. Predsednik: Seveda zmerom pod tujim imenom. Rajič: Moje napačno ime je bilo Vladi-slav Beneš. Predsednik: V Versailles so tudi zato odšli, da si zberejo primeren kraj, odkoder bi izvršili atentat, če v Marseilleu ne M uspeli. Rajič: Jaz ne morem ničesar reči, ker ne vem. Predsednik: 9. oktobra ob 13. sta Rajič m Pospišil stopila v avtobus v Fontainebleauju in prispela v Pariz okoli 3. popoldne. Ali ste vedeli, da je bil Kvaternik v Marseilleu ? Rajič: Nisem vedel, nisem poznal njegove poti. Predsednik: Verjetno je, da so prišli v Pariz zato, da bodo čimprej informirani o tem, kaj se je zgodilo v Marseilleu. Rajič: Molči. Predsednik: že 8. oktobra so štorih vse potrebno, da morejo pobegniti iz Francije, kakor hitro bodo izvedeli, da je kralj Aleksander ubit. Razen tega so 6. oktobra ob 1.45 izročili kovčeg z orožjem in muni-cijo v garderobo postaje Saint-Lazaire čisto blizu hotela »Terminus«, kjer ao bili skupaj. Orožje in kovčeg so pokazali porotnikom skupno z bombami in municijo. V tem kovčegu, pravijo odvetniki, se nahaja tudi par čevljev, ki niso last nobenega izmed obtožencev. Predsednik je mnenja, da so to storili iz opreznosti ,da bi zabrisali sled. Dokazano pa je, da se orožje, ki se nahaja v kovčegu, v vsem ujema z orožjem morilca. Predsednik: Rajiču se torej mudi, da zapusti Francijo, ker se tu čuti v nevarnosti. Zvečer 9. oktobra, kakor hitro je izvede! o umoru kralja Aleksandra, je odpotoval. Rajič, ki se dela idealista, je sprejel od organizacije 1800 frankov, nato pa še 400 frankov. Kakšen idealist je to! Rajič: To ni res. Patrijot kakor jaz, ne dela za denar. Predsednik: Ne vem ničesar, ugotovim samo to, da je bil plačan! Hitel je bežat, in sicer po že naprej določeni poti, ker je že vnaprej kupil vozni listek za tja in nazaj. Rajič: Jaz nisem odpotoval iz Francije, ker se še sedaj tu nahajam. Predsednik: To je sirova šala! Bežal je iz Francije ali je hotel bežati — to je isto. Rajič: Ko sem izvedel za atentat, sem se bal, ker smo imeli ponarejene potne liste. Zato sva s Pospišilom mislila, da se morava skriti. Predsednik: Ko so ga na begu aretirali v Thononu, so našli pri njem kompas, in oba, Rajič in Pospišil, sta imela po 1200 frankov, prav toliko, kakor je bilo pri Ke-lemenu in obtoženem Kralju. Ker niti odvetniki, niti državni tožilec niso stavili nikakih vprašanj, je predsednik zasliševanje Rajiča zaključil in odredil zaslišanje Pospišila. Zasliševanje Pospišila Pospišil, ki je najinteligentnejši med vsemi tremi obtoženci, je ves ča& vidno nervozen sledil zasliševanju svojih soob-tožencev. Ko je prišla vrsta nanj, je vstal bled in vidno vznemirjen. Ker dobro obvlada francoščino, mu je predsednik dovolil, da more odgovarjati na stavljena vprašanja tudi brez tolmača. Pospišil noče odgovarjati Pospišil je odgovoril, da hoče pred zasliševanjem podati izjavo. Predsednik je^to odklenil, češ da nikjer na svetu ne odloča o razpravnem redu obtoženec, nego predsednik. Povedal mu je, da bo lahko Podal svojo izjavo na koncu zasliševanja, ko ga bo k temu izrecno pozval. Pospišil je vztrajal pri svoji zahtevi in sprva sploh ni hotel odgovarjati na predsednikova vprašanja. Predsednik: Ne bom vas silil, da odgovarjate. To je vaša svobodna volja. Jaz vam bom po svoji dolžnosti stavil vprašanja, vi pa odgovarjate ali ne. Ne glede na to, da Pospišil ni odgovarjal, je predsednik ugotovil njegove osebne podatke in nato opoldne prekinil razpravo. Popoldne se je nadaljevala razprava ob 14.20. Med opoldanskim odmorom je imel Pospišil posvet z zagovorniki, ki so mu svetovali, naj odgovarja, ker si bo sicer svoj položaj le še poslabšal. Zato si je popoldne Pospišil premislil in Ml zelo zgovoren. Predsednik: Pospišil, kdaj ste bili rojeni? Pospišil: Odgovoril bom, toda potrebno je, da podam poprej svojo izjavo. Predsednik: Lahko boste povedali vse, kar hočete, toda šele po zaslišanju. Vi ste oženjeni, po poklicu šofer-mehanik. Pospišil: Vidim, da gre sodišče preko moje zahteve. Predsednik: Ali ste sodelovali pri umoru Tonija Šlegla? Pospišil: Pred vsakršnim odgovorom na vprašanja moram izjaviti, da na ta način ne morem odgovarjati. Predsednik gre preko teh ugovorov in nadaljuje: Ali je bil Pospišil obsojeni od sodišča za zaščito države na smrt? Pospišil: Na ta način ne morem odgovarjati. Predsednik: Ali je živel na Janki pusti pod imenom Gvorgvi. Pospišil: Ne bom odgovoril prej, dokler ne podam svoje izjave. Predsednik: Ugotavljam, da obtoženec noče odgovarjati, vendar je moja dolžnost postavljati mu vprašanja kakor predpisuje zakon. Ne glede na to, da Pospišil noče odgovarjati, ga je predsednik nadalje vprašal, ali je na Janki Pusti spoznal Mi-ja Kralja in Rajiča, ali so na Janki pusti živeli vojaško življenje ter se vežbali v streljanju im metanju bomb. Pospišil: Prosim vas, da se ne trudite in da me ne vprašujete. Predsednik: Ali je bil Pospišil vodja, ki je čuval in izdeloval eksplozivne snovi, ali sta Perčevič in Pavelič prihajala k njim na Janko pusto ter prinašala denar in liste? INa vsa vprašanja je Pospišil molčal. Predsednik: Ali je Pospišil prenašal Preko Drave v Jugoslavijo eksplozivne sno- vi? Žito, ker bi znal s tem le pokvariti položaj. Seveda je težko reči, ali so v francoskem zunanjem uradu izrekli že zadnjo besedo. Bolj verjetno je, da nadaljujejo srvojo dosedanjo taktiko o habsburškem vprašanju, ki obstoja v neprestanem odlaganju na kasnejši čas, tako da jim ni treba pokazati kart. Pospišil je še nadalje molčal in ni dal nobenega odgovora na vprašanja o organizaciji. kako je potoval iz Janke puste y Francijo itd. Vztrajal je pri svoji zahtevi, naj se mu dovoli podati prej izjavo, nakar bo šele odgovoril na predsednikova vprašanja. Ko je izčrpal predpisana vprašanja, je predsednik vprašal porotnike, ali imajo tožencu staviti kaka vprašanja. Porotniki, državni tožilec in branilci niso imeli nobenega vprašanja, edino branilec Saint Auban je pripomnil, da bi imel morda Pospišil še kaj povedati. Ko je predsednik ugotovil, da je končal izpraševanje obtoženca, ki ni hotel odgovarjati na postavljena vprašanja, je dovolil Pospišilu. naj pove. kaj hoče. Popoldne si ie zopet premislil Pospišil je nato pričel pripovedovati, kako je bil 11. oktobra 1934 aretiran z Ra- jičem v Thononu, od koder so ga še istega dne prepeljali v Anemas. Pospišil je nadalje trdil, da mu je bila predložena cela vrsta že izgotovljenih zapisnikov o njegovem zaslišanju. Zatem je Pospišil zelo obširno opisoval razporeditev sob v policijskem komisari-jatu in skušal na razne načine zlorabljati potrpežljivost predsednika sodišča ter izzvati pri porotnikih ugodno razpoloženje zase. Cele četrt ure je Pospišil opisoval, kako je odklanjal podpis zapisnika o njegovem zaslišanju in kako so se posluževali tolmačev, ki ga niso razumeli. Predsednik: Preveč ste se oddaljili od žrtev in zločina v Marseilleu. če tudi bi bilo vse točno, kar ste navedli, je dejstvo, da so obtoženci prišli v Pariz z orožjem iz razloga, ki ga ne morejo pojasniti, kakor tudi. da obstoja zveza med Marseil-leom in Versaillesam. Cesar ne razumem, je njegov molk o potovanju iz Nagy Kani, že do Pariza, ki predvsem zanima porotnike. On m njegovi tovariši so imeli popolno svobodo, da vse pojasnijo. Dopuščeno jim je bik), da si izberejo za branilce, kogar žele, pozvani so bili tolmači, ki so jih želeli, sedaj pa izjavljajo, da niso zadovoljni Pospišil: Za branilca sem si izbral Des-bonsa. Predsednik: To je sedaj končana stvar. Pospišil: Njemu smo izročili vse sto je podatke za obrambo. Predsednik; To je gotovo edinstven primer v sodnih analih, da obtoženec, ki trdi. da je postopal iz čistega idealizma, dela vse samo, da bi odgodil trenutek, ko bi moral reči s povzdignjeno glavo: »Tukaj sam, sodite me!« Pojasnite mi razloga vašega nasprotovanja. Ko se je Pospišil v tretjič povrnil k izjavi, da je postal član organizacije tero- ristov. je predsednik pripomnil: Tto čuje. mo sedaj že tretjič. Pospišil: Kot član organizacije sem prisegel na nož in revolver, da bom poslušal vse odredbe in varoval vse tajnosti. Predsednik je nato prečita! prisego teroristične organizacije. Obtoženci so potrdili, da je prelita na prisega točna, ne dobesedna. Nato so bila prečrtana še pravila teroristične organizacije, Pospišil pa je pripomnil, da manjkata člen 6. in T. Državni tožilec: Prosim, naj se pnečita tudi določba o uniformah. Pospišil: Ustaši niso imeli uniform, pač pa so nosili samo posebne čepice. Državni tožilec: Pospišil torej to pri. znava Predsednik; Pospišil je povedal, kar želimo. Sedaj ga poslednjič pozivam, naj pojasni razloge potovanja v dveh skupinah. Pospišil: Ničesar nisem vedel o cil^u potovanja. Potovanje v Versailles Zatem je Pospišil obširno opisal, kako je bil prvič na Madžarskem in svoj sestanek z Rajičesm ter povedal, da mu je bilo Odrejeno, naj bo na razpolago Kvateraiku. Izjavil je, da je šel v Versailles zaimo za to, ker ni vedel kaj početi v Parizu, kjer bi moral ostati več dni. Zlasti je vztrajal pri svoji trditvi, da je kupil vozni listek za povratek samo zato, ker ni vedel, kako se kupuje. Za atentat je izvedel v Pariza od nekega človeka, ki mu je povedal v nemškem jeziku, da je bil kralj Aleksan. der umorjen v nekem francoskem mestu. Predsednik: Ko je zvedel za kraljevo smrt. je Pospišil smatral, da je njegova naloga končana. Pospišil: Namerava, sem odpotovati ls Pariza ta Francije prej, preden »eno zvedel za atentat Vloga Paveliča, Kvaternika in Perčeviča Predsednik: prepuščam porotnikom, da to presodijo. V tej žalosti in tragični stvari ni mogoča nobena fantazija čim je zvedel za umor kralja Aleksandra, se je Pospišil s svojimi tovariši skušal vrniti na Madžarsko. Zasliševanje je sedaj končano. Obtoženec se je branil z vso potrebno svobodo, sam je podal svojo obrambo in pojasnila, kakor je hotel in niti jaz, niti državni tožilec ga nisva prekinjala. Sedaj naj povem gg. porotniki, kdo je Kvaternik. Iz obtoženice veste, kako vlogo so igrali Ante Pavelič, Perčevič in Kvaternik. Dr. Ante Pavelič je bivši odvetnik iz Zagreba, star 45 let, ki je bil tudi narodni poslanec. Sodišče za zaščito dr. žave v Beogradu ga je 15. julija leta 1929 obsodilo v odsotnosti na smrt. Od tega časa živi v inozemstvu, kjer je organiziral teroriste Razne skupine te organizacije so bile nameščene na Madžarskem v bližini jugoslovenske meje. druge skupine pa so bile organizirane v drugih državah n. pr. v Južni Ameriki. Ante Pavelič je nadzoroval taborišča teroristov in je zla. sti pogosto prihajal na Janko pusto, kjer se je običajno pojavljal enkrat ca mesec. Perčevič, ki je star 54 let, je prinašal denar, liste in letake. Perčevič je bivši polkovnik avstroogrske vojske in je zaradi svojih vojaških sposobnosti nudil teroristom dragoceno pomoč. Poveljeval je ▼ taborišču po odhodu Perčeca, namreč od meseca marca 1934. Ante Pavelič je ob. i skoval taborišče tudi v spremstvu Keleme-na, ki je bil njegov telesni stražnik. Člani teroristične organizacije se predstavljajo kot idealisti, kot običajni Icmeto. valci, toda med njimi je živel tudi Kele. men, ki ga sedaj ni več in ki je bil bolgar. ski terorist. Zelo čudna je ta kombinacija. Opozarjam samo na dejstva, ker nam bo na drugi strani obramba predstavila teroriste kot idealiste, za katere denar spiob ne obstoja Z zaslišanjem Pospišila je bila včerajš. nja razprava končana. Izpovedi glavnih prič Na današnji razpravi se je začelo zasliševanje prič. Vseh prič je pozvanih na proces' 64. Štiri priče so poslale zdravniška spričevala, da se zaradi bolezni ne morejo odzvati pozivu. Državni tožilec se je odrekel njihovemu zaslišanju. Posebno zani- manje je vladalo za današnjo razpravo, ko so bile zaslišane priče, ki so bile pri mar-sejskem zločinu deloma same prizadete ali pa so iz neposredne bližine videle ve« potek tragičnih dogodkov. Pričevanje generala Georgesa, osebnega spremljevalca kralja Aleksandra Prvi je bil zaslišan general Georges, ki ga je tedanji vojni minister maršal Petain določil za spremljevalca blagopokojnega kralja Aleksandra I. na njegovem potovanju po Franciji. General Georges je uvodoma opisal priprave za sprejem kralja Aleksandra. Za tem je opisal podrobno avtomobil, v katerem se je nahajal ob strani kralja Aleksandra. 0 atentatu samem je izjavil: Kralj je bil židane volje »Na pločnikih ulice Cannebiere se je nahajala ogromna množica ljudi. Ovacije so se neprestano ponavljale. Množica je viharno pozdravljala kralja Aleksandra. Zaradi tega je bil pokojni vladar zelo ganjen in židane volje. Pokojnemu Barthouju in meni je izrazil svoje globoko veselje, da se lahko zopet nahaja med francoskim narodom, s katerim ga druži globoka ljubezen. ker se je z njim seznanil na solunskem bojišču, kjer je mogel pravilno ceniti njegovo hrabrost in njegovo energijo. Te besede ljubezni do Francije in spoštovanja do francoskega naroda, so bile po vsej priliki zadnje besede, ki jih je spregovoril kralj Aleksander. Usodni streli General Georges opisuje nato neposredne trenutke pred atentatom. V začetku atentata je bil obrnjen z glavo na levo. »Naglo sem se okrenil«, pravi general Georges dalje, »storil sem to kakor bi trenil z očesom. Opazil sem, da je kralj Aleksander že padel na desno stran avtomobila. Barthou je padel na levo in strmel z izrazom strahovitega trpljenja v očeh. Na stopnici avtomobila, držeč se zanj. se je nahajal teman človek stegnjenih rok, ki ni nehal streljati iz avtomatičnega revolverja. Skočil sem. da bi ga odrinil, tedaj pa se je obrnil in pričel streljati name. General Georges o pokojnem kralju Do solz ginjen ob spominu na tragične trenutke v Marseilleu je nato general Georges v daljšem govoru predočil sodišču bol vse francoske vojske ob izgubi kralja-za-veznika, čegar plemenitost in junaštvo je francoski narod visoko cenil. Opisoval je svoje osebno znastvo s pokojnini kraljem, njegovo herojstvo v dobi vojne, njecovo neumorno prizadevanje za dobrobit svojega naroda in države in nesrečo, ki je zade- la z njegovo smrtjo ne samo Jugoslavijo, marveč ves svet, ki je izgubil resničnega apostola miru, tem bolj vnetega za idejo miru, ker je osebno poznal vse grozote vojne morije. Kaj pripovedujejo drugI očividci Po doslovnem prevodu izjave gcuerala Georgesa, je bil zaslišan podpolkovnik Folliot, ki je spremljal avtomobil pokojnega kralja na desni strani Poupoikovnik Folliot opisuje že znani potek atentata. Za, Folliotom so zaslišali poveljnika konjeniške eskadre. Njegova izpoved je tehnične narave. Kraljev avtomobil je spremljal na levi strani. Nato so prečitali izjavo redarja Dalvja, ki se je nahajal na kraju atentatu in ki ga je morilec pri tej priliki ranil. Dalv je kasneje zaradi teh ran umrl. Njegova iz-povedba je Prav tako tehnične narave in se nanaša samo na atentat sam. Nato so prišle na vrsto manj važne priče. ob 12. je pa predsednik prekinil razpravo Na današnji popoldanski razpravi so bili zaslišani večinoma redarji, ki so imeli službo na cestah, po kateri se je vozil pokojni kralj. Prva priča je bil orožnik Paul Pierre je podrobno opisal prihod pokojnega kralja v Marseille in svoje naloge na odseku, kjer je opravil svojo službo Izjavil je: »Ko sem slišal krike in streljanje iz revolverjev v bližini kraljevega avtomobila, sem stekel in pazeč na to, da ne bi koga ranil, oddal strel v glavo kraljevega mo. rilca«. Izjava glavnega inšpektorja javne varnosti Glavni inšpektor javne varnosti v Mar. seilleu, Parel je opazil morilca v trenutku ko je začel streljati Razločno je videl, da je morilec, ko je ubi) pokojnega kralja, obstrelil pokojnega Barthouja, in generala Georgesa, ter začel streljati tudi zraven avtomobila. Vzel sem svoj revolver in ustrelil v morilca Takoj nato je zbrana množica začela tolči morilca s pestmi in ga teptati z nogami. Predsednik: Ali ste dobro videli, da je morilec streljal tudi zraven avtomobila. Inšpektor Parel: Prisežem, gospod pred. aednik Zagovornik Noel: Vprašal bom pričo, kako more pojasniti, da je Veličko, ki so ga vrgli na zemljo udarci s sabljo polkov, nika Pioleta, mogel streljati v množico. Parel: Kelemena niso vrgli udarci sablje polkovnika Pioleta na zemljo, temveč mu je samo padel klobuk na tla, on se je pa obrnil in izpremenil smer streljanja. Toda jasno se je videlo, da strelja v množico Njega ni pobil polkovnik Piolet, nego jaz in neki mlad orožnik. Priča Marcis, orožnik iz Marseillea, je izjavil: Pokojni Barthou je stopil iz avta, jaz sem ga sprejel in pretlj ^el v roke, nato mu pa pomagal, da pride v bolnišnL co. Izpoved šoferja in njegovega spremljevalca Nato so zaslišali šoferja marsejske pre-fekture Foissaca. ki izjavlja: Opazil sem, da se je mož, ki je planil iz množice, vzpel na avto, potegnil revolver iz desnega žepa in začel streljati. Ko sem opazil revolver, sem zagrabil napadalca in ga potegnil nazaj, toda izstrelil je že tri strele in se je iztrgal iz mojih rok Padel sem nazaj na svoj sedež, med tem sem pa videl, da strelja na pokojnega Barthouja Ponovno sem vstal in zgrabil napadalca za jopič. Tisti trenutek je pa že streljal na generala Georgesa. Sunil sem napadalčevo glavo nazaj proti vratcem avtomobila, zato so bila ta vratca tudi vsa obrizgana s krvjo. šef marsejske policije Sierly je izpovedal: Velikanska množica ljudi se je zbrala z vseh strani Marseillea. da pozdravi na vožnji skozi mesto velikega francoskega prijatelja kralja Aleksandra. Zatem je priča podrobno popisal posamezne tre. nutke atentata. Tudi izpoved uradnika Barthelemyja, ki je v času atentata sedel zraven šoferja v kraljevem avtu, se sklada z izoovedbami zaslišanega šoferja. Neuspela habsburška akcija Akcija Otona Habsburškega in kneza Starhemberga v Parizu se je izjalovila London. 7. februarja, o Nenadni obisk Otona Habsburškega v Parizu ki je imel namen pospešiti pogajanja za restavracijo habsburške monarhije v Avstriji, je izzval med političnimi krogi veliko nerazpolože-nje. Angleški tisk je mnenja, da je bil mladi nadvojvoda bržkone slabo informiran o rezultatih pariških pogajanj, ko se je odločil za pot v Pariz. V ostalem pravijo listi v svojih člankih, da je treba tudi Starhem-bergu zameriti ker je prekoračil pooblastila dunajske vlade z nekaterimi svojimi izjavami med svojim bivanjem v Parizu. Iz raznih uvodnikov o možnosti habsburške restavracije je razvidno, da pariška diplomatska dogajanja nikakor niso pospešila po-vrntka Otona Habsburškega na avstrijski prestol Vasprotno je bilo to vprašanje od-godeno na nedoločen čas. Posebno nagla- šajo angleški listi, da vztraja Mala antan-ta nepopustljivo na svojem znanem stališču. ne glede na to pa se bo Avstrija še nadalje politično in gospodarsko približevala državam Male antante. Sestanek avstrijski?* monarhistov Dunaj, 7. februarja, o. V Badnu pri Dunaju je bil snoči važen sestanek avstrijskih monarhistov. Udeležili so se ga poleg zastopnikov oblasti in vodilnih prvakov avstrijskega monarhističnega pokreta tudi Anton Habsburški njegova žena Ileana ter dr Maks Hohenberg sin pokojnega avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. ki je imel na sestanku tudi glavno besedo. Vojne operacije v Abesiniji ovira zopet deževje t&azvijajo se posamezni boji, ki pa niso večjega pomena Pariz, 7 tebruarja b. Neprestano deževje, ki preneha vsak dan lc za nekaj ur, skoraj onemogoča večje vojaške op-racije n« južni m severni fronti Borbe na ozemlju pn Hausienu so se izpremenrle v pos mez ne akciie ki pa so bile sicer precej krvave. nsso pa niti eni niti drugi stran- prinesle kakih posebnih koristi Ako ne dežuje se dvigajo italijanska letala zelo visoko ter mečejo bombe vendar pa z razmeroma maihnim "eo^hom. Položaj pred Makalo London, 7 reb uar;a w Reuterjev urad poroča iz Adis Abebe, da so Italijani včeraj don<:ldne izpraznili Makali ter se umikajo proti severu. Reuterjev dopsnik dostavlja, da vest uraJno še ni potrjena, vendar pa ie izzvala v abes nsk; oresto'ni<* silno navdušen:e, ker so vsi prepričani, d'' se l+alpani ne b^do ustayit; kakor na črti Adua — Adigrat. Rim, 7 februarja w V tukajšnjih vladnih krogih odločno demantirajo vesti o izpraznitvi Maka'e. Nasprrtno zatrjuje:o. da je mesto še pred dvema dnevoma obiskal maršal Badoglio in dal navodi'a za nadalinio obrambo Ne zanika'o pa, da je ooložaj Makale zelo težaven, ker je od vc.»Vi nhkH :eija Italijansko vojno poročilo Rim 7. februana d. Propagandno ministrstvo je včeraj objavilo naslednji komunike št. 116 po katerem sporoča maršal Badoglio: Z bojišč ni nobenih važnejših poročil. Letalci so bombardirali sovražnikove sile južno in zahodno od Makale. Današnji komunike št. 117 pravi: Niti na eriU"ejskem niti na somalskem bojišču ni bilo omembe vrednih dogodkov, f od kov. Zveza Abesinijc ženijo prekinjen* Pariz, 7. februarja o. Agencija Radio j objavila vest iz Adis Abebe. da so pričeli abesinski vojaški krogi resno računati s tem. da bo skušal general Graziani v kratkem prodirati nadalje vzdolž rek Ganale Doria in Gestro ter osvojiti balsko deželo. Italijanska letala so včeraj že bombardirala Magalo. ki leži ob reki Gestro in ob eni izmed glavnih karavanskih poti. ki vodijo z juga skozi balsko deželo proti Adis Abebi. Rim, 7. februarja, o. Po vesteh iz Moga-di&cia je italijanska miličniška kolona pod poveljstvom generala Agostinija, ki je zavzela kraje Malko Muri. Malko Libaj in Malko Guba. ki leže ob reki Daui Parmi, prodrla proti jugu vse do kenijske meje in pričela ob meji postavljati že italijanske mejnike. S to akcijo so Italijani popolnoma prekinili vse abesinske zveze s Kenijo, odkoder so dobavljali Abesincem še do zadnjega velike količine orožja in drugega vojnega materijala. Uspešni abesinski napadi Adis Abeba, 7. februarja. AA. Na južnem bojišču so bili resnejši boji samo v pokrajini Bale. Čete dedžasmača Bajene so izvedle več naPadov na Italijane. Trdijo, da so doslej zaplenile 65 strojnic in 10 gorskih topov. To se je zgodilo med prodorom v zaledje italijanskih čet. Novi topovi za Abesinijo Adis Abeba, 7. feruarja. d. Iz inozemstva je prispelo 500 gorskih topov ter večje število tankov in protiletalskih topov, ki jih jc pregledal abesinski prestolonaslednik. Kralj Karol v južni Franciji Pariz, 7. februarja, b. Rumunski kralj Karol je danes odpotoval v južno Francijo, odkoder se bo 20. februarja vrnil v Bukarešto Smrt kardinala Sincera Rim, 7. februarja AA. Dava je umri v starosti 66 let kardinal Luigi Sincero. Kardinal je postal L 1923. tri leta kasneje pa tajnik svete kongregacije za vzhod. Beležke Prvo glasovanje o novem državnem proračunu Kakor je našim čitateljem že znano, so zaradi viharja, ki je divjal v Slavoniji in Sremu. že par dni prekinjene telefonske zveze med Beogradom ter Zagrebom in Ljubljano. Zato tudi nismo prejeli poročila o nadaljnjem delu finančnega odbora narodne skupščine. Kakor posnemamo tedaj po > Politiki«, je imel odbor v četrtek sejo dopoldne in popoldne ter nadaljeval in končal načelno razpravo o novem državnem proračunu. Po končanih govorih vseh prijavljenih govornikov je odredil predsednik finančnega odbora Mita Dimi-trijevič načelno glasovanje. Za proračun je glasovalo 15, proti pa 16 narodnih po_ slancev, članov finančnega odbora. Po glasovanju je bila v kabinetu skupščinskega predsednika čiriča konferenca, katere sta se udeležila tudi minister Leti_ ca in Cvetkovič. V četrtek popoldne je bila tudi seja odbora za proučevanje zakona o prekr. ških. Seji je prisostvoval notranji minister dr. Korošec. Po končani načelni debati je bil sprejet načrt zakona s 13 proti 8 gla. sovom. Prihodnja seja odbora za zakon o prekrških bo sklicana pismeno. Odbor bo začel s podrobno razpravo o predi ože nem zakonskem načrtu. Prepovedan sestanek v Murski Soboti Pod tem naslovom objavlja glasilo nar. posl. g. Benka. »Murska krajina«, sledeči razglas banske uprave v Ljubljani S. N. 720 11 z dne 5. februarja 1936: »Gospod narodni poslanec dr. Dobovi-šek Rudolf je za 9. t. m. v Murski Sol-oti prijavil politični sestanek, ki mu je bil z odlokom sreskega načelstva v Murski Soboti Pov. No. 198/4 z dne 4. II. 1936 prepovedan. Vzlic temu agitato-ji v raznih srezih vabijo ljudi za 9. t. m. v Mursko Soboto z namenom, da došle množice na licu mesta izsilijo javno politično zborovanje mesto prepovedanega sestanka ter na ta način oblastvo postavijo pred izvršeno dejstvo. Javnost se opozarja, da se ne da zavesti po ljudeh, ki niso nikomur odgovorni in ki jim je zato tudi vseeno, kakšne bi ! med Vrhovino in Ogulinom, kjer še zmerom zelo gosto sneži Tovorni vlak je med Vrhovino in Rudo po'jem celo obtičal v zametih. Zag eblk: v'ak: so se ustavili na postaji Javornk snlitski pa na tej strani Vrhovine. ŽeleznišVo direkcija je nemudoma odposlala na progo večjo skupino delavcev, ki so do popodneva očistili progo, tako da se je promet zopet lahko na>d«I;e-val in sta potn;?ki in brzi vl^k \z Zagreba prispela v Snlit p-oti večem. Tudi v Sin j danes ni odše' iz SpPta noben vlak. Na morju divja si'mo neurie. Le ma.lokateri paTiik si ie upal na odprto morie. Zelo omejeni premet se vrši z v-pi-Vn* 7"~mu-dami. dr. Pulišic t iibenik, 7. februarja, o. V visoki starosti 83 let je um»l v svojem rojstnem kraju OPbu bivši šibeniški škof, zadarski nadškof in dalmatinski metropolit dr. Vinko Puiišič. Za italijanske okupacije so ga na vse mogoče načine preganjali, česar kot metropo'it ni mogel prenašati :m se je pustil upokojiti, nakar ga je papež imenoval za kanonika sv. Petra v Rimu s stalnim sedežem v Olibu. Oid svoje upokojitve do smrti se je dr. Puilišič neprestano tru-dM, da bi se ponovno ustanovila staro-hrvatska samostojna minska škofija. Smrt odličnega pravnika Zagreb, 7. februarja, o. Popoldne je umrl sodnik Stola sedmorice in honorarni profesor na zagrebški pravni fakulteti dr. Lavoslav Konigsberg. Pokojnik je dolgo let služboval v Zagrebu kot namestnik državnega tožilca pri apelacijskem sodi-dišču, nato pa kot kasacijski sodnik. Na vseučilišču je predaval o kazenskem postopku. Bil je znan pravni pisatelj ?n izdal več zakonov s komentarji, kakor tudi več drugih pravnih knjig. Najnovejše iz Ga-Pa Garmisch-Partenkirchen, 7. februarja, o. Ob 21. se je pričela v olimpijskem drsalnem stadionu hokej tekma med Nemčijo in Italijo. Vse današnje igre so potekale popolnoma regularno, ker so se vršile ob epem vremenu, in ne, kakor včeraj, v snežnem metežu. Ena najzanimivejš;h tekem današnjega dne je bila baš tekma med Nemčijo in Italijo. Po prvih dveh tretjinah je bil rezultat 2 : 0 (1 : 0, 1 : 0). Tudi v zadnji tretjin5 so Nemci zabili en gol in torej zmagali nad Italijo s 3 : 0. (Ostale vesti »z Ga — Pa glej športno stran). Zemeljski plaz zasul celo vas Pariz, 7. februarja, g. V departemontu Drame se je začelo premikati več milijonov kubičnih metrov zemlje, ki ogražaio vas Viviers. Petnajst hiš vasi se je že porušilo pod pritiskom zemeljskega plaza. Vas Batie des Fonts je že popolnoma izginila s površja. Zagrebška vremenska napoved za danes; Deloma oblačno hladno in vetrovno vreme. Dunajska vremenska napoved za soboto: Oblačnost se bo še zmanjšala. V nedeljo najbrže lepo vreme. V splošnem zjutraj mraz, na višinah pod ničlo. ©6OQCDOCD0CD0eO®6! Danes vabi JS na Tabor Velika prireditev Jadranske Straže na Taboru, za katero vlada v Ljubljani izredno zanimanje, se bo pričela drevi točno ob pol 21. Narodne noše pa morajo biti najkasneje že ob 20. tam in se zbirajo v desni dvorani. Posebna vabila niso bila razposlana, povabljena je vsa Ljubljana. Opozarjamo pa, da so vstopnice danes ves dan na razpolago v športni trgovini J. Goreč v palači Kreditne banke. Zaradi sporeda samega je točnost abso'utno potrebna. Sprevod narodnih noš se bo zaktju-čil s seljančico, sledila bo češka beseda, buzetsko kolo pod vodstvom prof. Bačiča, jugoslovenska skupina. jugoslovensko kolo in vranjanka, devojačko kolo in naposled kraljevo kolo. Potem se razvija običajen ples. Paviljoni bodo vsi vzorno preskrbljeni. Dvorana bo opremljena po zamislih arhitekta Mesarja. Lože so že oddane. vstopnice pa so: dijaške proti izkaznici 8 Din. za osebo 15 Din, družinske za tri osebe 35 Din. JS prosi še enkrat: Vzemite vstopnico v predprodaji in bodite točni.' Čuvajmo naše morje! l9®QQQG)®®Qe®GXDQ Moderno kliniko za vso Slovenijo! En sam obisk v ljubljanski bolnišnici zadostuje, da se preveriš, zakaj je nova ali povečana bolnišnica krvavo potrebna Ljubljana, 7. februarja. Za manifestativno zborovanje našega ženstva za razširitev ali zgraditev nove bolnišnice v Ljubljani je sinoči bila mestna zbornica pretesna V množici zboro-valcev si opazil prof. dr šerka kot zastopnika univerze, mestnega fizika dr. Rusa za mestno občino in župana, narodnega poslanca dr. Fuxa in zastopnike raz. nih socialnih in humanitarnih organizacij. Zborovanje je otvorila predsednica ljubljanske sekcije JŽZ Minka Govekarje. va Poudarjala je iskreno prizadevanje slovenskega žnestva. da se izboljšajo naše zdravstvene in socialne razmere in je opozorila na nekaj spoštovanja vrednih uspehov v tem pravcu. Nič nenavadnega ni, da so žene povzdignile svoj glas tudi zdaj, ko so oddelki splošne bolnišnice tako prenapolnjeni, da postajajo posledice že katastrofalne. Predsednik Slovenskega zdravniškega društva primarij dr. Matko se ,je v imenu zdravnikov zahvalil ženam za njihovo iniciativnost. Nato je primarij dr. Meršol v obsežnem izirpnem poročilu očrtal zgodovinski razvoj našega osrednjega zdravstvenega zavoda in njega današnje težave Dne 19. junija letos bo minilo ravno 150 let, odkar je bila za cesarja Jo. žefa IT ustanovljena v Ljubljani civilna bolnišnica Med samostani, ki jih je raz. pustil Jožef n., je bil tudi ljubljanski samostan diskalceatov (na sedanji Tyrševi cesti), ki so ga s cesarjevim dovoljenjem nato prevzeli usmiljeni bratja iz Trsta in ga preuredili v bolnišnico Za francoske okupacije je bolnišnico prevzela francoska vojaška uprava in v tej dobi se je pove. čala še za nekaj oddelkov Državna ustava z dne 4. marca 1848 je vse dobrodelne zavode proglasila za deželne in tako je bolnišnica prešla v deželno last. Zaradi vedno večjega števila blaznih je leta 1875 dežela kupila graščinsko posestvo na Studencu pri Ljubljani in tam zgradila umobolnico. Medtem pa je tudi bolnišnica sama postajala premajhna, ^LgjienskS nedostafcki so bili zmerom bolj očitni, povrhu pa se je nahajala še v eni najbolj prometnih ulic. 25ato je leta 1893. kranjski deželni odbor z denarno podporo mestne občine in Kranjske hranilnice pričel graditi novo, sedanjo bolnišnico. A še preden so bili paviljoni dograjeni, je v velikonočni noči leta 1895 Ljubljano presenetil veliki potres in tedaj je bilo tudi poslopje stare bolnišnice tako poškodovano, da so mo. rali bolniki zapustiti sobe in prenočevati pod milim nebom na vrtu Zaradi te stiske so pospešili zgraditev nove bolnišnice, v katero so se prvi bolniki vselili že 16 oktobra 1895. Novi zavod je bil zgrajen, kakor smo že pred nedavnim časom poro. čali, za 568 postelj, a število bolnikov je od takrat po do konca lanskega leta naraslo za 250% Do 150 postelj je v žen. ski in okrog 60 v otroški bolnišnici, obča bolnišnica pa je z raznimi preureditvami dosegla kapaciteto 650 postelj. A ker je bil naval bolnikov zmerom večji, si je skušal zavod pomagati na drug način V posamezne bolniške sobe so začeli nameščati nove stalne in zasilne postelje, tako da so v prostoru, določenem za 650 postelj, letos nameščene že 904. Nadalje je primarij dr Meršol podrobno navajal razloge, ki so privedli do današnje stiske ,in je nadaljeval: Po približnem računu bi morala imeti Ljubljanah, kateri gravitira okrog 400 000 prebivalcev, še okrog 500 postelj za splošne bolezni. Ra. zen tega bi morala imeti za infekcijske bolezni paviljon i 200 posteljami in pri. bližno toliko za Tbc Vprašanje o povečanju bi se dalo rešiti tako, da se postavijo na sedanjem prostoru ali v njegovi bližnji okolici novi paviljoni, ki bi tvorili celoto ,ali pa naj se stara bolnišnica re- MATINEJA KINA UNION DANES ob 14.15 uri VLASTA BURIAN kot Lažni feldmaršal Nepozabni film smeha v novi kopiji! Vsi sedeži po 4.50 Din. novira in reducira na število postelj, ki ustreza njenemu obsegu, nova bolnišnica pa naj bi se zgradila kje drugje na periferiji Ljubljane, tako da bi bila enota zase. Ta novi zavod bi moral biti seveda klinično urejen in prvovrstno opremljen, da bi se v lahko v bodočnosti uporabil za kliniko Vsekakor bo v tem pravcu potrebno sodelovanje države, banske uprave in mestne občine, brez odlašanja pa bo treba napraviti enoten načrt, ki naj bi se v bližnji bodočnosti uresničil. Centralno bolnišnico v Ljubljani naj bi deloma razbremenila tudi manjša bolnišnica v kakem večjem središču na Gorenjskem Skozi ljubljanske bolnišnice gre vsako leto okrog 30.000 bolnikov in račun nam pokaže, da bo v 15 letih vsaj enkrat povprečno vsak od onih 400 000 ljudi, ki žive v njihovem okolišu, iskal pomoči v njih. A še bolj gotovo je, da se bo v tem času sleherni izmed njih bal za življenje neko. ga svojih dragih, katerih rešitev je odvisna od dobro urejene bolnišnice. Tu torej ne more biti nikogar, ki ne bi hotel sodelovati, da bolnišnico, kakršno potrebujemo že vendar enkrat dobimo Pisatelj dr. Magajna je podal nekaj žalostnih slik iz ženske bolnišnice, nakar so govorili še go^pa Rakovčeva kot za. stopnica mater, slušateljica medicine Kreb. sova v imenu mladih intelektualk, zastopnik visokošolcev ju ris t Ravnihar, za. stopnih gradbenega delavstva Brejc, na koncu pa je bila z živahnim odobravanjem sprejeta resolucija, s katero se žene obračajo na vso slovensko javnost, na gospodarske. kulturne in politične zastopnike, s prošnjo, naj se pobrigajo, da nam država zgradi v Ljubljani čimprej moderno bolnišnico, ki bo lahko prevzela delo kli. nike za vso Slovenijo. Na tleh leže nešteta debla Strahotna slika opustošenja po orkanu v Cerkljah Cerklje, 6 februarja. Niso se še pomirila razburjenja zaradi potresa, ko Je nad okolico cerkljanske občine na Gorenjskem zabučal staršni orkan s svojimi groznimi posledicami. Ni bilo dosti, da je lanska suša zrahljala rane, povzročene po gospodarski krizi, priti je morala nad ljudstvo nova nesreča. Iznad zasneženih planin je prlbučal silen vihar in je uničil kmetu še ene edine upe, po katerih si je nadejal krpati go. spodarske deficite Njegov gozd je to, ki je danes totalno uničen drevje, ki je do. zorevalo dolga desetletja. Orkan se je lotil prosto stoječih odra- ščenih napadov in jih kratkomalo populil iz zemlje, šestdeset do osemdesetletna debla so padala kakor stoječe domine, če sprožiš eno samo Po tisoč debel leži v posameznih gozd'h vsevprek po cerkljan. skih Čistili in Dobravi. Najhu ši udarec pa je zadel senatorja Hribarja, ki mu je or. kan prelomil nad eno četrtino krasnega drevja, ki stoji danes sredi poljane, kakor da je pravkar minila topovska bitka. Nekateri posestniki jokajo glasno nad svo. jimi gospodarskimi razvalinami. Oblast naj bi poskrbela, da nesrečni ljudje ne bi propadli še kot žrtve vnovčevanja zrušenega lesa. DANES PREMIERA! ob 16., 19.15 in 21.15 uri črne rože Kot dopolnilo odlomek iz opere »Carmen«- poje baritonist DOMGRAF FASSBXNDER Lilian Harvey WILLY FRITSCH zopet združena v prekrasnem fi'uiu. ki ne bo kmalu pozabljeni Nov zvočni tednik! Rezervirajte vstopnice KINO UNION, tel. 22-21 Vzorno delo savinjskih planincev Savinjska podružnica ima spet uspešno leto za seboj Celje, 7. januarja Savinjska podružnica SPD je imela v četrtek zvečer v Narodnem domu 43. oboni zbor ob izredno lepi udeležbi članstva. Predsednik g. Milko Hrašovec je po uvodnih pozdravih prečita! pozdrav častnega predsednika Tillerja in se spomnil pokojnih. Podružnica se je lani močno razmahnila, njeno delovanje je v veliko korist Gornji Savinjski dolini, k: je zdaj vezana edino na dohodke iz turizma. Treba je očuvati avtobusno z ve-/o, popraviti mostove, urejati hudournike. Uprava hudournikov v Ljubljani je zgrad:la celo vrsto vzornih naprav za zavarovanje pred hudourniki in je potegnila tudi nasip na Ok reši ju. Miladina se zdaj v okviru podružnice z vnemo in uspehi uveljavlja v turistik'. Prejšnja občinska uprava je omogočila novi planinski dom b'izu Celjske koče. prejšnji podban pa je izkazoval mnogo naklonjenosti. Tajnik Žemljic je poročal: podružn;ca je imela lani 35 ustanovnih im 650 rednih članov, prirastka 60. Storjena so bila razna popravila v domovih, zlasti se je žrtvovalo mnogo denarja za modernizacijo Kocbekovega doma na Korošici. Postojanke so bile dobro oskrbovane in tudi obisk je zadovoljiv. Lani je bila izpeljana 5 km dolga grebenska pot po Olševi. Temeljito je bila popravljena pot od Piskenvka do Okrešlja, skozi Roba nov kot in na Ojstrico im še več drugih višinskih poti. Mestno avtobusno podjetje je dalo 30% popusta na vožnjah v Logarsko dolino. Razvesejivo je, da bo poleti uveden od Celja do Dravograda nedeljski Jzletniški vlak. Po zaslugi podružnice je bil lansko jesen v Lučah gospodinjski tečaj. Banska umrava namerava ustanoviti na Brdcih pri Mozirju gospodinjsko šolo, ki bo zelo važna za Gornjo Savinjsko dolino. Pod okriljem podružnice so bila lani v Celju šti- ri predavanja s skioptičnimi slikami. Blagajnik Vrtovec je poročal o dohodkih, ki jih je bilo 214.265 Din, izdatkov pa le za par dinarjev manj. da je prebitka 843 Din. Celotni promet jc znašal nad poldrugi milijon. Odbor je prejel razreš-nico s pohva'o. Načelnik zimsko-športnega odseka Zdravko Kovač je navedel: odsek je priredil lani več tečajev za kmečko mladino v Gornji Savinjski in Zadreški dolini. Banovinska tekma v slalomu je bila pri Celjsiki koči, o binkoštih pa tekma v smuku na progi Škarje-Logarska dolina. Letošnji program je ostal za enkrat še na papirju. Načelnik reševalnega odseka An-drino Kop:nšek: odsek in planinske koče so dobro opremljeni. Reševalci so stopili lani trikrat v akcijo in dokazali, da so na višku. Rešili so dva turista z južne stene Mrzle gore in dva z vzhodne stene Oj-strce ter 6o spravili smrtno ponesrečenega Ljubljančana Muleja izza Pasjega sedla pod Kamniškim sedlom v Solčavo. 3. novembra so reševalci uprizorili vseskozi uspel alarm pod Tursfko goro s fingirano nesrečo. Alpinistična sekcija namerava letos polet' prirediti odpravo v Zermaft, da naskoči 10 gorskih velikanov m opravi več višinskih smuški h tur. Predsednik osrednjega odbora SPD dr. Pretner je v pozdravu poudaril, da je Savinjska podružnica lahko drugim za zgled. Govoril je o našem p!an:nsikem delovanju v zadnjih letih, o pozornosti, ki se zdaj posveča mladini, o kulturnem in gospodarskem udejstvovanju podružnic, o razvoju smučarstva, o delovanju Saveza planinskih društev in o novih pravilih. Sre-sk: načelnik g. Zobec je obljubil pomoč. Nova pravila so bila soglasno odobrena. Za tri leta je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor z načelnikom g. Milkom Hra-šovcem. Nov je inž. Lovrenčič kot zastopnik mladine. iRevmatične Mečifte $*#»£ t tt i&tjas odstranijo „Nibol" tablete Mr. BAHOVEC, ki so domači in zato ceneni proizvod. Tudi se »Nibol« tablete uporabljajo kot dobro sredstvo pri bolečinah v boku, trganju v udih, glavo- in zobobolu ter boleznih vsled prehlada. Zahtevajte v lekarni izrecno prave »Nibol« tablete Bahovec v originalnih steklenicah 20 tablet za Din 20.- ali pa 40 tablet za Din 34.-z napisom proizvajalca: potc/ca •MLr. (Bahcvcc, Hiubtjana ki Vam na zahtevo brezplačno pošlje obširno poučno brošuro za bolnike. R. S. br. 17S1G 1T979/18., 24., 20. VL _ Brzojavne in telefonske proge bodo temeljito obnovljene Kakor je našim čitateljem znano, so telefonske zveze naših krajev z Beogradom že nekaj dni prekinjene. Treba jih je temeljito obnoviti. Ministrstvo za pošto, telefon in brzojitv je izdalo o tem naslednji komunike: Nevihte, ki so d:vjale zadnje dni, so napravice veliko Škodo na brzojavnih in telefonskih progah. V smeri Beograd—Vin-kovci—Brod—Zagreb je telefonski in brzojavni promet onemogočen od Vinikovcev do Zagreba Na tem delu proge je podrlo drogove v posamezn;h odsekih v skupni dolžini okoli 50 km. V drugih odsekih je potrgalo žice. V smeri Sombor—Osijek— Bjelovar—Zagreb in Osijek—Koprivnica— Zagreb so ponekod porušene proge v skupni dolžin-' okoli 30 km. V smeri Banjaluka— Zagreb so večje motnje, deloma tudi v sme ri Zagreb—Bihač—Knin. v kateri 9meri gredo proge od Zagreba v Šibenik in Sp'it Zato je za zdaj vsak telefonski promet med Beogradom in savsko :n dravsko banovino nemogoč. Brzojavni promet se razvija normalno, deloma z brezžičnim brzojavom na progah Beograd—Split—Zagreb. Telefonski promet Split—Zagreb je obnovljen in se dela za obnovo telefonskega prometa z najnujnejše potrebe Beograd—Zagreb čez Split. Obnovljen je tudi promet z Osijekom čez Vinkovc:. Telefon- ski promet z inozemstvom se razvija normalno brezžično in žično, le v počasnejšem tempu, ker je navezan na proge, ki gredo v smeri Novi Sad—Subotica—Budimpešta. V drugih smereh je brzojavn: in telefonski promet normalen. Včeraj so izšli vsi potrebni ukrepi. Brzojavni in telefonski odseki so dobili nalog, da odidejo tja. kjer je onkan naprav:l .:icodo z vsemi delovnimi močmi in kar najhitreje izvrše najpotrebnejša popravila, da se promet obnovi, kjer je ukinjen. Minister za pošto brzojav in telefon g. Kaludjerč:č si bo v spremstvu nače^ika brzojavno-telefonskega oddelka g. inž. Po-poviča ogledal vse kraje, kjer ie orkan napravil škodo na progah, in se bo zavzel za to, da 6e ustavljeni promet čimprej spravi v normalno stanje. Drugače je pa ministrstvo za ptt. napravilo ve'ik načrt za celotno preureditev brzojavnega in telefonskega omrežja v naši držav-', da se zagotovi v glavnih smereh brzojavmo-tele-fonski promet, tako da bo absolutno in zanesljivo funkcioniral ne glede na atmosferske razmere, tam kjer je to nemogoče, pa da bodo brzojavno-telefomske proge »grajene na solidni osnovi, da se onemogočijo takšne katastrofe. Čez nekaj dni bodo 2e izdan' potrebni ukrepi, da se takoj začne izvajanje dela tega načrta. Nastop ge Hane Ribičeve v vlogi Madame Butter$ly Kot dTažestna Butterflv nastopi drevi priljubljena naša pevka ga Hana Ribičeva. V tej vlogi sicer ni novinka, pela jo je že pred leti. a zdaj jo je vnovič na-studirala v predelanem tekstu in vobče novi priredbi. Ribičeva je v kadru naših opernih solistov gotovo dragocena moč, pevka mehkega, a vendar obsežnega g^asu, ki stalno napreduje. Zaradi prikupne pojave in nevsiljive igre ima med operno publiko obilo čestilcev. Že v mnogih vlogah večjih in manjših je razvijala svoje sposobnosti, najpni/kupnejša pa je bila njena nepozabna stvaritev vloge Mirni v »Bo-hemi«. V svoji novi veliki vlogi ofoeba biti ga. Ribičeva spet na dostojni umetniški višini. Dramatičnost dejanja in krasne lirične partije, vse to je za Ribičevo kakor nalašč. Želimo zato, da doživi naša domača Butterfb* lep nov uspeh! KINO SLOGA Telefon 27-30 DANES PREMIERA veseloigre pristnega humorja HANSI N I E S E Greti Theimer, Leo Slezak, Georg Aleksander in drugi Vaši prijatelji v filmu Ljubezen na dvoru Srečni in veseli dnevi v Ischiu Smeh in zabava! Film za prijatelje lova in lepe narave. Kot dopolnilo »V carstvu mravelj« in nov zvočni tednik PREDSTAVE ob 16., 19.15 in 21.15 Danes ob 14.15 uri po Din 4.50 MATINEJA O C I ČJORNAJA Film, ki bo ugajal prijateljem lepih filmov brez običajnega »kiča«. 80 let Frana Sirnika Danes slavi v Ljubljani svoj 80. rojstni dan ves zdrav in mladosten g. Franjo Sir-nik upokojeni sodni nadoficial. Rodil se jc v Zgornji Šiški pri Ljubljani 8. februarja 1. 1856. Že pred desetimi leti ga je za vedno zapustita zvesta žrvljenska družica Alojzija, doma iz1 Osijeka. Jubilant je bil zmerom nacionalno zaveden mož in tudi v najnevarnejših časih odločen So-ik»l. Poleg Sokola jne še danes član mnogih drugih narodnih društev. Njih delo zasleduje z enako svežoetjo, kakor je ostala 6veža in globoka njegova ljubezen do narave. Njegovi otroci, sin in tri hčere, in njegova nečakinja so enako kakor on napredni an nacionailni Jugosloveni. Tudi oni so vneti delavci in člani Sokola in ostalih nacionalnih društev. Nacionalnemu možu in zvestemu naročniku našega Jista želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Spomin na Petra Tesliča Upor vojakov Jelačičevega polka in prevrat na Reki Tesličevo udejstvovanje v usodni dobi Življenje piše romane. To se je obistinilo tudi pri pokojnem veleindustrijcu in senatorju Petru Tesliču iz Siska. Od staršev je bil namenjen vojaškemu poklicu in kot avstrijski aktivni oficir je med vojno in ob prevratu doživel marsikaj, kar je bilo najožje zvezano z zgodovinskimi dogodki našega osvobojenja in ustanovitve naše države. Tudi v avstrijski oficirski uniformi je ostal Peter Teslič zvest narodnjak in za ceno lastnega življenja je nekajkrat posegel v dogodke, živi še nekaj ljudi, ki vedo o tem marsikaj povedati, a je vendarle velika škoda, da ni Peter Teslič sam opisal svojih pomembnih in romantičnih doživljajev. Nekaj spominov na Tesličevo burno preteklost in na njegovo nacionalno-revolucio-narnost je te dni obudil urednik zagrebških »Novosti« g. Smolčič. Opisal je tudi, kaj je doživel Teslič kot avstrijski gene-ralštabni oficir na Reki. Poveljstvu na Reki je bil Teslič dodeljen že leta 1916. Njegov poveljnik je bil general Ištvanovič, ki je bil tudi sam zaveden narodnjak in je visoko cenil svojega generalštabnega oficirja. V madžarskem parlamentu je nastala silna gonja proti Tesličevi namestitvi na Reki. Neki poslanec je označil Tesliča za najnevarnejšega tipa v avstrijski vojski, ki zasluži vešala namesto oficirske uniforme, ker na vso moč protežira Hrvate in Srbe ter ima celo zveze z jugoslovenskim odborom v ženevi. Po zaslugi generala Ištvanoviča ta gonja ni dosegla svojega uspeha. Na Reki je bil v garniziji 79. pehotni polk grofa Jelači-ča iz Otočca. Ko so se vojaki nekoč vračali skozi Sušak na Reko, so jih prebivalci Sušaka okitili s hrvatskimi trakovi in dali so jim tudi veliko hrvatsko zastavo. Vojaki so s to zastavo na čelu demonstrativno korakali skozi Reko in potem so zastavo razobesili na vojašnici. Madžarski guverner Reke je takoj zapovedal madžarski policiji, ki je štela do 1.500 mož, naj zastavo sname. Vojaki so se uprli, prišlo je do spopada in streljalo se je kakor na fronti. Madžari so se umikali in ko so jih vojaki zasledovali do sodnije, so vdrli v zapore in izpustil iz njih kakih 600 ujetnikov, da bi z njimi nadaljevali borbo z Madžari. Bila je pravcata revolucija. General Ištvanovič in Teslič sta bila v veliki zadregi. Naposled je Teslič sklenil, da bo osebno skušal ljudi pomiriti. Razjarjeni vojaki in izpuščeni jetniki so še vedno streljali po ulicah in Teslič je bil v navečji nevarnosti, da dobi kroglo v glavo. Večina vojakov ga je sicer poznala, a bili so med njimi tudi taki, ki so ga smatrali za kakega osovraženega madžarskega oficirja Teslič je vojake rotil in miril, naj puste v miru urade in trgovine, ker bo Reka itak prej ali slej naša. Nekateri jetniki, ki so se že lotili razbijanja in plenitve, so ga hoteli ubiti, preprečili pa so to mirnejši vojaki. Naposled je Teslič upornike prepričal, da je najbolje, če se umaknejo na Sušak, da bi se tam v miru razgovorih, kaj bi se dalo storiti, ker je na poti v Reko gotovo že madžarsko vojaštvo. Na čelu ogromnega sprevoda oboroženih vojakov in jetnikov je korakal Teslič skozi Reko proti Sušaku in prestrašeni meščani niso vedeli, ali je vodja revolucije ali pa ujetnik upornikov. Na Sušaku je Teslič vojakom in podčastnikom, ki so bili okrog njega, svetoval, naj vsi, ki nosijo kako odgovornost za izgrede, zbežijo v Velebit — v zeleni kader. Nekateri so ga poslušali, drugi pa so se predolgo obotavljali in kakih 200 upornikov so potem madžarski vojaki zaprli na Reki v vojašnico. Takoj bi se moralo sestati vojaško sodišče in govorilo se je, da bodo vsakega drugega upornika ustrelili. General Ištvanovič in Teslič pa sta te-lefonično sporočila vrhovnemu poveljstvu v Baden, da bi taka krvava justica po vsej Hrvatski izzvala upore. Vrhovno poveljstvo je zaradi tega sklenilo ,naj se vojno sodišče sestane v Puli. Po predpisih zaseda vojno sodišče samo tri dni in, ko so razorožene upornike vkrcali na ladjo, se je Teslič s kapetanom ladje, ki je hil njegov dober prijatelj, dogovoril, naj med vožnjo tako »manevrira«, da bo prišel v Pulo prepozno. Tako se je tudi zgodilo in vsi uporniki Jelačičevega polka so bili izročeni , rednemu sodišču. V začetku oktobra 1918 so dr. Budisav- * ljevič in drugi nacionalni revolucionarji j po svojih zaupnikih vprašali Tesliča, če bi . mogel v primeru nacionalne revolucije na i ! Reki z narodno zavednim vojaštvom razo- i rožiti madžarske posadke. Teslič je bil pripravljen in ko je napočil čas, se je z vso vnemo lotil te naloge. Previdno je prej prestavil oddelek strojnih pušk v Fužine, topove okrog Reke pa so njegovi zaupniki ponoči napravili neuporabne. Na čelu svojih vojakov je Teslič vkrcal na zastraženo ladjo madžarskega guvernerja in šefa madžarske policije. Ko je bilo to storjeno in ko so bile povsod postavljene močne straže narodno zavednega vojaštva, je poslal Teslič vrhovnemu poveljstvu zavezniške vojske v Solim radiogram, ki ga je sprejela neka angleška vojna ladja pri Malti in izročila vrhovnemu poveljstvu v Solunu. Z razorožitvijo nemškega in madžarskega vojaštva na Reki pa niso prenehale velike nevarnosti. S fronte so prihajali veliki vojaški oddelki in Teslič je moral v kratkem času razorožiti okrog 160.000 mož. Na Reki je ostal, dokler niso prišli Italijani. z. K. O. DANES OB 14.15 jutri ob 11 nri predpoldne Angela Zalokar - Rudolf Forster v velefilmu Skrivnost Carlo Cavelli-ja F Vstopnina za vse prostore Din 3.50 gl ^mm^mmmo^mmmmmmasm Domače vesti * Nacionalna ura radia. Vseučiliški profesor dr. Aleksander Belič iz Beograda bo danes predaval o Vuku Karadžiču. Jutri v nedeljo pa bo predaval minister pošte dr. Branko Kaludjerčič o ideji Rdečega križa pri Jugoslovenih. To predavanje je na dnevnem redu zaradi 60-letnice ustanovitve srbskega društva Rdečega križa. V ponedeljek bo predaval dr. Stevan ZagorCič iz Beograda o naših študentih v češkoslovaški republiki. * Jubilej organizacije varaždinskih trgovcev. Varaždinska trgovska zadruga se pripravlja na proslavo 100-letnice svojega obstoja. Organizacija varaždinskih trgovcev, ki je sicer že večkrat izpremenila svoje ime, spada med najstarejše trgovske organizacije v manjših naših mestih. V arhivih trgovske zadruge so zanimivi dokumenti o razvoju organizacije. Iz teh dokumentov je n. pr. razvidno, da je bilo leta 1863 v Varaždinu že okrog 500 trgovcev in obrtnikov. SMUČARJI! V nedeljo vsi ven na plan. Vzemite seboj športno kremo URAN URAN kremo dobite povsod. * Smrt zaslužnega svečenika in narodnega delavca. V Zemunu je umrl prota Sava Teodorovič, ki je 35 let deloval kot veroučitelj na zemunski gimnaziji. Rodil se je leta 1858 v sremski vasi Brestači. šolal se je v Sremskih Karlovcih, svoio prvo službo pa je nastopil v Zemunu. Generacijam, ki so hodile k njemu v šolo, je poleg verske vzgoje dajal tudi lepe pobude in zglede nacionalne zavednosti. * Redni občni zbor društva železniških upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani se bo vršil 16. t. m. ob 2. popoldan v salonu restavracije pri »Levu; Gosposvet-ska cesta 16 v Ljubljani. Pravico udeležbe imajo le člani, ki se vljudno vabijo * Otroška policija v Beogradu. Beograjska policijska uprava je izdelala načrt pravilnika o ustanovitvi otroške policije, ki bo imela nalogo, da z odločnimi ukrepi zmanjša število otrok, ki beračijo po ulicah. Posebna policija, ki bo skušala zanemarjeno mladino rešiti pogube, bo imela veliko opravka. ker je Beograd poplavljen 'imi berači in z otroki, ki tudi v najij- jsih nočnih urah po lokalih prodajajo razno drobnarijo. * Razširitev zagrebškega zoološkega vrta. Upravni odbor zagrebškega zoološkega vrta je sklenil izvesti letos razne preureditve ter zgraditi akvarij v velikem obsegu. Zoološki vrt lepo napreduje. Lani je imel 248.639 obiskovalcev, obiskalo pa ga je tudi 342 šol z 12.387 učenci. Dohodki vstopnin so znašali blizu 400.000 Din. VABLJENI STE na n, NATAKARSKI PLES # Izdaten plen vlomilcev v Zagrebu V središču Zagreba so vlomilci vdrli v prostore krznarja Alkalaja in odnesli iz blagajne. ki so jo strokovnjaško navrtali, okrog 100.000 Din. Izkazali pa so se tudi kot strokovnjaki v krznarski stroki, ker so pobrali zaloge najdražja krzna v vrednosti piako 100.000 Din. AJkalajevi lokali so v Dici št. 53 in je vlom na tako prometnem mestu nov dokaz, da so bili na delu najspretnelši vlomilci. * Obsodba očeta, ki je ustrelil dva svoja sinova. V hiši kmeta Bogoljuba Vuko-tiča v Lužanih v požeškem srezu a4 bilo mirnega življenja. Oče je bil v neprestanem prepiru s svojima sinovoma. 26-letnim Savo in 23-letnim Bogdanom. Razumel se tudi ni s svoic ženo. ki je stala na strani sinov Lani oktobra so se oče in oba sinova hudo prepirali zaradi malega denarnega zneska Starec je pograbil -uško in z dvema streloma ustrelil oba sinova Na razpravi pred okrožnim sodiščem 7 Sla-vonski Pož°si ie Vukotič zatrjeval, da sta ga sinova napadla z noži in da se je mora! bmn?ti Obsoien 1e bil na 15 let robi i p Dolžnost vsake žene |e, da pazi na urejeno -tolico, ki jo doseza s prirodno FRANZ JOSEFOVO greneico, ako jo dnevno uživa v manjši količini. Prava FRANC JOSEFOVA voda deluje milo. prijetno, brzo in sigurno. reg. S. br. 90474/35 * Nepošten trgovski zastopnik, pred meseci smo pod tem naslovom objavili notico, ki med drugim omenja dunajski tvrdki Siegfried Steiner in Alteko. Kakor se nam sedaj z avtoritativnega mesta jioroča, je zadevo preiskala Zbornica za TOI na Dunaju ter ugotovila, da sta obe tvrdki (Siegfried Steiner. Wien IX. Bergstrasse 25 in komanditna družba Albeko, NVien Y'II. Scliottenfeldgasse 25) redno vpisani v trgovski register in zbornici ni znana nobena pritožba proti kateri teh tvrdk ali potnikom. Tvrdka Steiner obratuje že od 1. 1907 dalje. Kolikor se je dotična notica nanašala na imenovani tvrdki je očividno šlo za pomoto ali pa za mistifikacijo. » Za 2.1,SO Din na karneval v Nico s po setnim vlakom »Putnika«. V ceni je vključena vožnja III. razreda tja in nazaj, prehrana in prenočišče za 5 dni v Niči. izleti v okolico in vstopnice za karnevalski sprevod. Za II. razred doplačilo 440 Din. Prijave sprejemajo vse biljetarnice >Putnika« do 10. t m. Potni list ni potreben. Odhod iz Ljubljane 19. t. m. ob 9.57 url. povratek v Ljubljano 27 t. m. ob 4.19 uri. * Obledele obleke barva v različnik barvah in plisira tovarna JOS. REICH Iz Llnbljjane u— Slovo železniškega direktorja g. Lng-musa. Slovenski železničarji pripržfvljaio svojemu priljubljenemu direktorju gospodu Cugmusu impozantno odhodnico, ki se bo glede na pričakovani velik naval njegovih čestilcev vršila v soljoto 15 t. m. v dvorani na Taboru. Vse železničarje In številne osebne prijatelje Sirom Slovenije popularnega gospoda direktorja že sedaj opozarjamo na to prireditev u— Stoti nastop Fride Grumove. Pri današnji predstavi komedije poljske pisateljice Zapoljske ♦ Morala gospe Dulske« v šentjakobskem gledališču proslavi svoj stoti nastop marljiva članica šentjakobske gledališke družine gdč. Frida Grumova. Pred dobrimi petimi leti jo je veselje do igranja privedlo med šentjakobske diletante. Sprva je nastopala v manjših vlogah. Kmalu pa je dokazala, da je naaarjena in uporabna igralka, tako. da so ji bile poverjene večje vloge. Ustvarila je j več prav lepih likov: Tilko v veseloigri j »Radio tenor«, Reziko v Jurčič-Govekar- i jevih »Rokovnjačih«, Hindenburga v B"-sovi komediji t Hčerke njene ekscelence«, 1 Anke v veseloigri »Nedolžni lahkoživec« itd Najlepši uspeh pa je dosegla v naslovni viog špicarjeve mladinske igre ?Po-gumni Tonček« in v komediji Morala gospe Dulske«. kjer igra mlajšo hčerko, ne-ugnanko Hesjo Simpatični igralki k stotemu nastopu toplo čestitamo! u— Pred petimi leti je prvič koncertiral v Ljubljani komorni kvartet iz Dresdena. Bilo je to 11 novembra 1931. Takrat so s svojo igro naravnost faschiirali občinstvom zapustili izredno močan utis med obč;n-stvom. Sedaj gostujejo umetniki iz Dresdena v ponedeljek 10 t. m ob 20 v Filhar-monični dvorani Izvajali bodo. f!aydnov. Beethovnov in Dvorakov kvartet. Občinstvo vabimo in opozarjamo, da ne zamudi izrednega umetniškega užitka. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbenp Matice. DREVI OB 20. v Trgovskem domu u—- Pogreb tragično umrlega mehamške-ga mojstra Emila Klopfaverja bo danes ob pol 17. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče Sv Križa Tovariši in številni prijatelji bodo počastili na njegovi zadnji poti tovariša ki so ga vzljubili v najhujših časih in ki jim je vedno iz vsega srca vračal ljubezen dokler ni sam omagal pod bremenom današnjih gospodarskih razmer. u— Reja malih živali v ljubljanski oko lici tudi razveseljivo napreduje. To nedeljo popoldne bo večje rejsko zborovanje v Tacnu pod Šmarno goro Ustanovljeno l»o društvo Rejec malih živali v Tacnu za zgornji del ljubljanske okolice to je Gameljne. Šmartno, Pirniče. Medvode Brod Vižinar-ie. in Št Vid. V skupni organizaciji žele rejci malih živali iz omenjenih krajev^ delovati za napredek v umni reji malih živali in si opomoči s skromnimi dohodki reje. ki nudi tako rekoč samopomoč k izboljšanju težkih razmer v našem malem gospodarstvu. u— Primorski akademiki tudi letos niso pozabili cenj. ljubljanskega občinstva. Zato prirede 15 t. m. v Trgovskem domu V. družabni večer, na katerem nastopijo najboljši ljubljanski umetniki. Po koncertu to prosta zabava in ples ob zvokih priznanega jazza. Tudi buffet bo obilno založen. Pridite! ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 DANES ob 4„ 7. in 9.30 uri — jutri ob S., 5., 7 \\ in 9.S0 NAJVEČJA SENZACIJA SEZONE ! HANS ALBERS kot TAIIMI KURIR Mala Azija, Nemčija, Rusija in Balkan kot poprišče velefilma bojev, ljubezni in pustolovščine. Film svetovnega formata. CHARLOTTE SUSA, žena z dvojnim licem — HANS ALBERS kot boljševi&ki general. Predprodaja vstopnic od 11. do pni IS. ure. Rezervirajte vstopnice. u— Hišni posestniki in upravitelji hiš, na katere se je obrnil mostni socialni urad s prošnjo, naj v začetku februarja poberejo od svojih strank prostovoljni davek na sobe po 1 Din na mesec, so prošnjo po večini upoštevali in jih je ve iko število te dni vplačalo pri mestnem socialnopoliti-čnem u-radu pobrane prispevke. Vsi oni pa. ki doslej tega davka še niso pobrali, se vljudno naprošajo, da ta davek čimpreje poberejo in nabrani denar oddajo v mestnem socialnopolitičnem uradu v Mestnem domu. II. nadstropje, soba 42. u— Československ-i Obec v Ljubljani priredi jutri 9. t. m ob 16. v Narodnem domu predstavo lutkovega gledališča. Na s(>o redu je satirična igra »Kralj Lavra«. ki bo po svoji samonikli komiki zadovoljila tudi odrasle gledalce. Kot dopolnilo se bo potem predvajalo nekai scan z znamenitim špej-blom in Hurvinkom. Gostie dobrodošli! u— Bocraccia ki se uprizori jutri |v>pol dne z go Zlato Giungjenac v naslovni ulo-gi, je g. kapelnik štritof oskrbel s petimi novimi kupleti. Vseli kupletov je 45 in so za to predstavo ti.-kani na sporedih. Komični moški trio tvorijo Sancln, Peč^k !n .Tanko, ženski pa gge. Ribičeva. Spanova in Kogejeva. Predstava je po znižanih c?nah od Din BO navzdol. u— Ga. Zlata G.iuiigjenar nastopi tudi pri nedeljski uprizoritvi Pri belem konjičku-'. v vlogi >Incognitar. Z Gostičem zapojeta in zaolešeta 'Zidano marelo« v štrito-fovi priredbi, ki je že zadnjič publiko raz-vnel^. SMEH IN ŠALA Gospodična tajnica se poroči Godba. Pavel Abraham. u— JNAD Jadran. Seja plenarnega odbora bo danes ob 10. Udeležba za vse odbornike in načelnike sekcij strogo obvezna. u— Pripravljalni tečaj v obliki instruk-cij za dijake srednjih in meščansk.h šol se bo pričel 10. t. m. Tečajnike vpisujejo že od 5. t. m. v Bethovnovi ulici št. 7 pritličje desno (II. deška meščanska šola). Odbor DBPK. u— Posebni vlak na Dunaj priredi >Pul-nik« za ceno 290 Din v III. razredu, za 390 Din v II razredu tja in nazaj. Izlet se bo vršil o priliki *Dunajskega velesej-ina«. Odhod iz Ljubljane 7 marca, povratek v Ljubljano 12 marca. Prijave sprejemajo vse »Putnikov« biljetarnice do najpozneje 25. t. m Nadalje pripravlja »Put.iik-: za velikonočne praznike izlet v Palestino in Egipt. Odhod 30 marca iz Ljubljane, povratek 22. aprila. Putnikov specialni izlet na Grško se bo vršil od 8. do 15. aprila Za vse te izlete dobite podrobnejše informacije v biljetarnici iPutnika« v Gajevi ul. (poleg nebotičnika). u— II. natakarski ples v Ljubljani. Drevi prirede ugostiteljski nameščenci Jugosla. vije svoj tradicionelni n natakarski ples v Trgovske n domu s pričetkom ob 20.30 uri. Plesno vodstvo iz prijaznosti g. černe Svira priznani Negodetev jazz. Bogato založen bufet bo nudil vsakovrstnega okrepčila Konec plesne prireditve ob 4. zjutraj Kdor si želi prijetnega plesa, ter neprisiljene zabave, naj poseti to prireditev. u— JASO priredi dvodneven izlet na Vršič Odhod danes opoldne z glavnega kolodvora. Zbirališče ob pol 12. istotam. Vzemite legitimacije s seboj! Odbor. u— Plesni odbor ljubljanskih maturantov sporoča, da bo zaključna plesna vaja danes 8. t. m. točno ob pol 19. uri v Kazini. Odbor. u— Da boste »vsi pod mavrico«, če pridete na pustno soboto na Tabor, smo vas že opozorili. Ne pozabite torej: na Taboru bo maskarada v mavričnem slogu. Prijavljene so že pisane skupine v originalnih mavričnih barvah Obleka je poljubna, s tem si ne delajte posebnih skrbi. Buffet bo odlično založen The Falctone jazz pa odlično razpoložen. Pripravite se — rezervirajte si ta večer za Tabor. Kulturni pregled Wildgansova n irae M Antona NVildgansa tragedija »Dies irae« spada časovno (1918) v obdobje, ko so narodi v Evropi živeli pod iežo najhujšega gorja, kar ga pomni zgodovina moderne družbe in so bile duše ljudi še preveč izmučene od težkih doživetij, da bi mogle literarne stvaritve že zajeti v seir vso neposredno aktualno resničnost jnih dni Vsaki umetnosti je lastno, da išče svoje simbolne podobe rečem, kaikšne 2ene stavkajo« je zaradi premiere v Beogradu preložen. Med dodatki tudi glasbeni film »Bora Minevič in njegov orkester igralcev na orglice« Sledi »Rdeči jezdec«. Iz Kranja r— Reklama je geslo za letošnjo maska-rado na pustno soboto v Narodnem domu. Interesente vabimo, da sodelujejo z reklamo v maskah. Pojasnila in naročila v Kranju pri Sokolu in bratu Tonetu Briliju, v Ljubljani v ateljeju Miko, Gregorčičeva ul ki ne bd bil smel biiti rojen. Z revolverjem na sencah se še enkrat sreča z Roziko, z lepim, čudovitim dekletom, ki sicer ne taji v sobe" računarja, kakršen spi na dnu vsake ženske, a je vendarle cela, polnokrvna, resnična žena. A preveč je bedni bledi študent zmrijen od svoje tegobe, da bi začutil ljubezen, ki se je odprla pred njim, Rozika zbeži, Hubert se brez poslednje rešilne bilke ubije. V zaključni sliki, k" se odigrava v prvem delu pred zagrnjeno krsto samomorilca, prerašča dejanje zemske sfere. Stari dr. FsfllLmer, trm g t, zakrknjen, kakor 90 v resnici trmasti in zakrknjeni očetje marsikdaj, ne more uvideti, da bi bil kakšen delež nad snnovo smrtjo njegov. Zanj je jasno: prva morilka je mati. Kakšna je ta mati, k: ji je Wildgans odmeril tako skromno, podrejeno vlogo, kakor da bi bil hotel podčrtati pravico slepe očetove volje? Dr. Faiihner pravi o nji: »Ena! A ta ena jih ie bila legija! Vrste prednikov so ždele za njo. Obrazi, Remigij, obrazi! Spake kra-marske! Zariple krinke oštarijskih bratcev, kegljačev, kvartopircev! Lisičji zmrdki, kreature, kr znajo tako. pa znajo tudi drugače ..«. A ko v nava'u samopašmega srda že pada iz uma in odgrne zastor. se ob krsti pojavi Rabanser. ki mu je bih veliala poslednja Hubertova misel, z njegovim predsmrtnim poročilom Besede, ki so kot 'irična iznoved dragocena umetnima a so za zadnio obrazlož;tev tragedije ven-dnrl premerile in presplošne: »O. da se nisem nikoli dvignil v to luč, ki osrečuje ljudi! Meni ni bila sladika luč! Ta dva, ki sem j.ima bil sin, mojega po*strnka n;sta hotela. Spodrsljaj sem jim bml v njuni nasladi, več ne... Moje življenje je mejijo na kletev in kletev. Kar je bilo v meni enega last, je drugi mraii Tako bom pomandral ta strupeni plevel ;n s tem bom nemara dal očetu in materi mir ali re-sairico«. Na koncu pledira Rabanser še v pesniško lepem, miselno globokem reci-taitivu za pravico, ne biti rojen: »Kdo tak je zločinec, da vzbujal človeka iz sna bi nebitja? Kdo je, ki ni ga že tisočkrat prei zaplodil v svoje ljubezni željah?« nakar se igra zagrne med pesmijo »Dies irae«, ki prihaja od onstran. Težko je miselno analizirati delo, kr beži od konikretnega. realnega jedra na skrajno periferijo, čez rob onostranstva. Pravica, ne biti rojen, spada prav gotovo v vrsto onih osnovnih, materialnih zahtev človeškega bivanja kakor pravica do kruha. Vprašanje talcih pravic se 'ahko stvarno re šuje samo pred instancami pozemskega dejanja in nehanja, a kakor ga je Wildgans na začetku svojega dela zastavil samo m effigie, tako mu je tudi na koncu poiskal samo imaginarne rešitve Režiser Debevec je sam dovolj jasno čutil to nujnost -n je zato netvami aparat zaključne slike, v kateri se dejanje preliva čez mejo resn-č-nosti. s/krčil rta nagnejo mero. A vkljub temu je uprizoritev ostala na koncu brez < OLIMPIADA 1936 Xl.01impijske igre Berlin 1-16. avgusta IVOlimp/zimike igre Garmisch-Partenkirchen 6.-16.februarja Drugi dan v Ga-Pa Podrobnosti o otvoritveni svečanosti — V moškem smuku je zmagal Birger Ruud — Od naših je bil najboljši Praček — Favorit Heim odstopil (Od našega posebnega poročevalca) Garmisch-Partenkirchen, 6. februarja. Po dolgem čakanju in raznih ugibanjih je torej danes napočil otvoritveni dan IV. zimske olimpiade. Vse popoldnev včeraj in v teku zadnjih 12 ur so prihajale v Ga-Pa nove množice gostov in oficielnih predstavnikov; med ostalimi je včeraj dospel semkaj tudi predsednik našega olimpijskega odbora, pomočnik bana dr. Hadži i gospo, ki je še popoldne v penzionu »Helene« obiskal našo ekipo in se ljubeznivo zanimal tudi za novinarske zastopstvo. Danes dopoldne je posetil bivališče naših tekmovalcev naš berlinski poslanik dr. Cincar Markovič. ki je zastavil na odločilnih mestih mnogo truda za čim častnej-šo udeležbo Jugoslavije na letošnji olimpiadi. Ga-Pa se je od včeraj na danes spremenil v majhno prestolnico, ki nudi po ulicah Prav velikomestno sliko. Krasna zimska pokrajina Zaradi vremena je bilo za to zimsko olimpiado mnogo govora; čudno naključje je hotelo, da se je nebo po vsem strahu in delu. ki so ga imeli organizatorji zaradi muhastega januarja s snežnim blagoslovom. odprlo prav v noči na danes. Zjutraj se je olimpijsko mesto zbudilo pod čistim, &vežim belim plaščem. iz gostih oblakov pa. ki so žal zastrli vso veličastno panoramo naokoli, se vsipa ves dan skoraj brez presledka. Vse številne naprave so se čez noč oblekle v belo in zdaj je slika — kolikor se vidi v redkih presledkih — vse naokrog res očarujoča. najbolj mogočen vtis pa napravlja grandiozni smuški stadion. kakršnega dozdaj še ni mogla zgraditi nobena prire-fiteljica zimskih iger. Eno pa nam Jugoslovenom. ki imamo prelepo Planico, ne gre v okvir- velika olimpijska skakalnica ima umeten zalet, ki je brez dvoma tehnično na višku, toda kvari delo narave, ki je obdarila ta kotiček Nemčije s toliko krasote Zato pa ima ta stadion mnogo drugih prednosti, ki bi bile drugod komaj dosegljive. V njem se bodo pred 10.000 gledalcev odigravale zaključne faze vseh smuških tekmovanj, za slav-no-tne prireditve, kakor je bila dnnes. pa je seveda ideal. Otvoritev Točnost je pri Nemcih najprej! Po generalnih skušnjah ekip in govornika olimpijske prisege Bognerja smo vedeli v naprej, da bo šlo vse na minute, kakor je bilo določf-no po sporedu Sneg je dal še nekoliko posla trumam delavskih oddelkov sicer pa je bilo razpoloženje med množicami ki so vendar napolnile že okoli 10. dobršen del vseh tribun, odlično. Tik Pred otvoritvijo se je vsulo tako na gosto, da se je videlo komaj nekaj metrov. nato pa je spet naletavalo zmerno. Točno ob 11. je stop-, med častne goste vodja in kancelar. godba je zaigrala dve himni, nato pa so krenili aktivni v stadion. Vodili so Grki. trije, za njimi je korakal - s tablo in zastavonošem — edini \vstralec in nato dalje: zastavni Bolgari mračni Finci številni poskočni Francozi. ki pozdravljajo nemško in dobe poseben aplavz, za njimi samozavestni Angleži % elegantno damsko partijo, tipični Holandci z edino žensko, brhko hčerko člana mednarodnega olimp. odbora barona Pehimmelpennin^k van der Ova. nato lahkonoga in krasno opremljena ekipa Italije pa gostje r daljnega vzhoda — skoraj vsi z naočniki oboroženi Japonci in kot trinajsti - Jugosloveni. Vojaška disciplina »Boter« je po vzorcu prirediteljev uvedel za danes vojaško disciplino. Zjutraj pred odhodom je imel s fanti zadnjo vežbo na hotelskem balkonu: kaj bi jih Postavljal v sneg če ni treba, Senčar je zastavo- :i opus rednega od.očnega izraza, uspeh dela se ie tu razblinil v prazno. V današnji predstav™ simboli, s kakršnimi je \Vildgans obložil svojo tragedijo in s kakršnimi je režija opremila sceno ob krsti, ničesar ne povedo glasovi iz onostranstva se v modernem zvočniku ubijejo. Ko na koncu nade zastor. odhaja človek neuzadovoljen, nepotešen 'n od vseh vprašanj mu ostane samo še vprašanje, ali ne b' mogel dandanes. ko tare č!oveka in družbo milijon neusmiljenih povsem neodložljivih problemov, resno in stvarno zamišljen reper-"oarn' program ostati brez tega, z estetskega vidika sicer vse hvale m časti vrednega komada Če bo »Dies irae« vendarle ostal dogodek bo to zasluga samo — vkljub zapisanim pridržkom — širokopotezne. v globino srca in duše p rod ime Debevčeve režije in na do zadnie vernosti 'zvedenih igralskih kreacij, izmed katerih naj še vnovič opo-'■>nm na troie veličastnih likov, ki so iih podali Levar, Jan in Šaričeva Kot zanimivo značilnost nai še dostavim, da je ;">:1 na sicer dobro obiskani prvi reprizi dijaški oarter nadvse p'člo zaseden. L. Mrzel P S: Morda je graje vredno tudi dei-stvo. da gledališče prav za uprizoritev sir šemu občinstvu težko pristopnega de'a ne izda »Gledališkega 'ista« ki sicer prinaša obsežne dr^maturgove komentarje k ignm ki to1'kšne pozornrvst' n'H ne potrebuje? >. včasih pa tudi ne zaslužijo. noša in dobi navodila posebej; ostali pa po velikosti v vrsto po trije in nekaj poskusov: Na desno, mirno... Čeprav večina še ni nosila vojaške suknje, je šlo dobro tudi na cesti in dobro tudi v stadionu. Strumno so odkorakali kritičnih 30 korakov pred častno tribuno; drese imajo lepe in kar veseli so jih bili vsi. najbolj pa maloštevilna jugoslovenska novinarska kolonija. Med potjo so navezali dobre odnošaje z JaPonci. ki so skupaj z njimi eno uro čakali daleč zunaj stadiona na povelje majorja, ki je vodil defile. Potem pridejo nekam okrogli Kanadci, največ oči je uprtih v zadnje vrste, kjer stopajo nepremagljivi hokejisti, kmalu od njih Norvežani, ki jim velja poseben aplavz. Med njimi stopa skoraj skromno, pa vendarle od daleč vidna fenomenalna Sonja. ki jo tudi tukaj pozna vsak otrok. Vsa je v belem (s hlačami seveda), le šal za vratom se neha — z modrim in rdečim pasom Na vsak klic se ozira in vidi &e. da je vajena velikih aren. In mična je še zmerom, čeprav ji očitajo, da od prvega svetovnega prvenstva noče prištevati let, ki so ji sredi veselja in slave minila od takrat. Zada.i korakajo Avstrijci, cela armada; zastavo nosi znani prvak Sch&ffer, rojaki ga kličejo z imenom, toda tudi publika je vsa navdušena. Vrste čedno opremljenih smučarjev in smučark zaključujejo skupine kegljačev in strelcev na ledu v tipičnih narodnih nošah s krivci in jopiči. Dalje Poljaki Rumuni. ki pozdravljajo nemško. nekaj Špancev z eno zastopnico belega športa. Turki, Švedi. stasiti Švicarji številni Čehoslovaki. neznani Turki, temnordeči Madžari z velikimi grbi na prsih in slednjič pod zvezdnato zastavo lepa vrsta Amerike ohoipga spola. Nežni je umetno narejen in vidno VCaino-Madno Uda} NIVEA-CREME Znano je, da postane rdeča in razpokana koža z rednim egovanjem z NTVEO zopet mehka in nežna. Zatorej je bolje preprečiti nego lečitL Zavarujte zato pravočasno svojo kožo in jo dvakrat na dan natrite z NTVEO. T NTVEA dela kožo odporno in ohrani vaša polt. NTVEA se ne da nadomestiti, kajti samo NIVEA r vsebuje EUCERIT ta na tem temelji njen edinstveni učinek. koketen. Gledalec je hvaležen za vse. To je bilo odobravanja! Povorko je zaključila domača ekipa, ki je za Avstrijci najmočnejša. Na čelu koraka državni športni vodja von Tschammer—Osten. ki mu žilica ne da miru. da bi takoj po defileju mimo kancelarja ne stopil ob stran in pogledal svojim olimpijcem pod noge ter vsaj enkrat ne štel po vojaško: eins. zwei! Prav zadnji so spet kegljači z gamzovimi čopi za klobuki. Pester spored, ki najbolj dokazuje, da je šport tista skupna vez. kjer se narodi vrstijo po točno določenem redu in v vzorni disciplini, čeprav inuf vsak v srcu le svojo domovino in se bori za njen ugled. Športna in olimpijska misel je doživela danes v smuškem stadionu na nemških tleh veliko zmagoslavje, ki je za današnjo dobo še posebej pomembno. Rekorden poset Življenje v Ga-Pa gre kljub snežnemu metežu svojo pot. Po cestah valovijo množice gostov, po ceRtah dirjajo kolone avtomobilov. med njimi ogromni rdeči avtobusi državne poštne uprave, ki prevažajo ljudi po precej oddaljenih točkah, najhujša gneča pa je Po javnih lokalih. Rekorden poset imata seveda kolodvor in pošta; čeprav je povsod pomnoženo osobje. je vendar treba na pošti stati v vrstah, da prideš do line ir znamke ali telefona. To so okoliščine, ki kradejo čas. za katerega je na takšnih prireditvah zmerom stiska. V ostalem pa je treba poudariti, da je domače prebivalstvo in ves javni aparat pripravljen za vsako uslugo in »ujea sprejmejo povsod kot dobrodošlega gosta Morda so ponekod izjeme, toda te naj le potrjujejo pravilo! Če bo snežilo v cunjah še dalje ko zdaj. bomo v kratkem p;sali. da imamo snega in mraza preveč. Zame velja to — kar pre- ce: L. S. O tekmovanju v smuku Kako so smučali naši Garmisch-Partenkirchen, 7. febr. Kot prva smuška d.sciplina je bil danes na programu smuk za moške in ženske, za katerega se je prijavilo 70 moških in 40 žensk Naši borci v tej močni konkurenci so bili Heim Praček Žnidar in Čop ki so v razdelitvi po razredih dobili prav dobre startne številke Najboljšo jc vsekakor imel Heim, ki je starta>l z 8 »kanom« kot deseti. Sicer pa danes razlika v mestih ni bila velik«, ker je ponoči naneslo še precej dobrega pršiča. Proga za smuk Za smuk so bile do zadnjega pripravljene tri trase, med katerimi so se organizatorji pred nekaj dnevi odločili za tako imenovano »N« progo, imenovano po njenem traserju domačinu Neunerju. Proga je bila skupna za moške in ženske. Šla je 6 Kreuzecka, preko strmega zelo gozdnega terene m v ostrih, mestoma tudn nevarnih smukih do dolinske postaje _ na Kreutzjochu. Višinska razlika je znašala 960 m, dolžina proge pa je bila približno 4 km. Ženska proga pa se je pričela okoli 200 m nižje. Cilj je bil dobrih 100 m od postajice železnice na Kreutzjoch v višini 760 m in je bil prav lahko dosegljiv tudi za najbolj mehkužne. Število gledalcev je znašalo več tisoč . Okoli cilja je bn ogrcmen organizacijski aparat s funkcionarji, časomerilci. fotografi, kinooperaterji in novinarji, ki so jib pozneje gledalci precej pritisnili na stran, tako da se laihko reče. da tukaj ni bilo vse v redu. Najžnvahnejši med funkcionarji je bil nemški športni vodja Tschammer von Osten, ki je kljub burji in 6negu vztrajal tamkaj prav do konca. Takojšnja objava rezultatov Na publiko je napravil najboljši vtis izredno natančni in ekspeditivni napovedovalec, ki je bil zvezan s startom in s sodniki na cilju ter je sproti obveščal o vsem najvažnejšem. Prav za prav so bili rezultati v obeh disciplinah znani že 10 minut po startu. Start za obe disciplini je napovedal topovski strel z Kreutzjocha. Prireditev se je zaradi velikega števila tekmovalcev zavlekla do 13.30. Rezultati Ženske: 1. Schou Nilsen Larla (NoTve-ška) 5:04, 2. Resch Lisa (Nemčija) 5-.08.4, 3. Grassegger Kathe 5:11. 4. Steuri Erna (Švica) 5:20, 5. Pfeifer Hadii (Nemčija) 5:21.6, 6. Granz Cnristl (Nemčija) 5:23.3, 7. Pinchiing Evelyn (Anglija) 5:27.2, 8. Dybwad Johanne (Norveška) 5:32, 9. Bii-hler Marcelle (Švica) 5:51.6, 10. Wiesinger Pevk (Italija) 5:55. Moški: 1. Ruud Birger (Norveška) 4:47.4. 2. Pfniir Franz (Nemčija) 4:51.8, 3. Lan-tsehner Gustav (Nemčija) 4:58.2, 4. Allais Emile (Francija) 4:58.8, 5. Konningen Alf (Norveška) 5:00.4 6. Wdrndle Rcman (Nemčija) 5:01.2. 7. Fossam Per 5:03.2. 8. Granz Rudolf (Nemčija) 5:04, 9. Sertorelli Giacinto (Italija) 5:05. 10. Ruud Sigmund (Norveška) 5:11.6. Naši tekmovalci so startali dobro trenirani. Prevozili *>0 to progo najmanj desetkrat, Bili so odlično razpoloženi. Smoia je bila, da je Heim, ki je kmalu po startu priletel med vrvi in nahrbtnike ob progi, zapletel v ta kup ter potreboval minuto, preden se je izmotal. Tedaj pa so mimo njega švignile še poznejše številke in Heim je vrgel puškQ v koruzo. Naš drugi, Praček, je bil na startu kot 24. Praček je bil edini, ki je izpolnil vse naše nade in dosegel cilj v odličnem času 5:39.2. Ob prihodu se je uvrstil na 12. mesto, pozneje v skupni oceni pa seveda nekoliko bolj zadaj. Med potjo je tudi njega zaneslo na tla, kar je seveda spet stal0 sekunde. Žnidar je startal kot 36. Zopet ga ni bilo po strmini po določenem redu in postavljenih računih. Končno pa je vendar prišel. Ostal je daleč z»daj. Po nesrečnem padcu si je nekoliko poškodoval streme, ki mu je pozneje izpustilo nogo, tako da je moral popravi :ati še enkrat ter utrpeti veliko zamudo. Žnidarjev čas je nad osmimi minutami. Cop je bil med zadn jimi desetimi, pa je bil prav dober. ReS ga je val jalo po 8negu in še tik pred ciljem Se je prevrnil še enkrat V tej hudi konkurenci in na težki progi je njegov čas izvrsten ter znaša 6:13.6 2al gremo kljub razmeroma dobremu skupnemu uspehu s handicapom v nedeljsko konkurenco za alpsko kombinacijo, ker bomo imeli za slalom v nedeljo samo še tri ljudi. Praček je šestnajsti V moškem smuku je startalo 66, prispelo pa na cilj 61 tekmovalcev. Nas Praček je skupno s Čehoslovakom Hromatko zasedel 16. mesto. To je gotovo zelo lep uspeh. Čop se je plasiral na 31., Žnidar, čigar točni čas znaša 8 : 02.2 pa na 48. mesto. Za presojo rezultatov je značilno, da je bil zadnji v konkurenci neki Turek s časom 22 : 44.4. Glede vrstnega reda v tej tipično srednjo-evropski panogi je dejstvo, da so se med prvih deset uvrstili z zmagovalcem Ruudom vred štirje Norvežani. V srednje-evropski elit' so štirje Nemci, gotovo časten rezurtat za prireditelja, ter dva Romana, in sicer Francos Allais in Italijan Sertorelli. Naš Praček se je zvrstil kot šestnajsti v prvi četrtini najboljših, škoda, da je Herima, k: je prvi del strmega smuka od starta presmučal v krasnem času, vrglo s proge m s tem tudi z i iste. Čop se je zasidral v prvi polovici in ;ma za seboj še celo vrsto izbornih tekmovalcev. Žnidar se je nesrečno postavil predaleč zadaj z oziram na odiično formo, v kateri je bil. Upamo, da bo kot naš najboljši slalomist v nedeljo dosege! lepši uspeh. Restavracija Grand hotela „UNION" priredi DANES ZVEČER za svoje cenj. goste KONCERT brez vstopnine. Igra salonski orkester od saveza muzičara Za obilen obisk se priporoča PERO IN KATI ŠTERK. Hokej na ledu Danes so se ves dan v olimpijskem stadionu m na Riserskem jezeru nadaljevale tekme v hokeju na ledu. Kanada je nad močno premagala Litvo z 11:0, Amerika je proti Švici desegla po poteku igre vsekakor previsoko zmago 3K), Češkoslovaška je zmagaila nad Begi jo s 5:0, Avstrija je premagala Poljsko z 2:1. Madžarska Francijo s 3:0 in Anglija Švedsko z 1:0. Zvečer ob 21. je na sporedu še s-eča-nje med Nemčijo in Italijo. Amerik je z današnjo zmago že plasirati za ti Vreme Vreme jc nespremenjeno ter ugodno zh smučanje. Dopoldne je si ilo solnce skozi oblake, popoldne pa je nebo zopet zastrto dn mark) sneži. Glede vremena je letošnja olimpiada gotovo izjema med dosedanjimi. Gospodarstvo Ustavitev dela v naši usnjarski industriji Odsek usnjarske industrije pri Z^ezi m-dustrijcev v Ljubljani je s seje, kr se je včeraj vršila v Celju, poslal g. ministru za trgovino m industrijo dr. Milanu Vrbaniču brzojavno predstavko, ki 6e glasi: »Prestav-niki usnjarske :ndustrije dravske banovine, zbrani na konferenci v Celju, so proučili težko stanje te stroke, ki je nastalo zaradi forsiranega izvoza sirovih kož, ki se opaža po 15. januarju t. I., in zaradi uvoza izgotov.jenega blaga iz Nemčije po dimi-pinških cenah. Ponovno Vas v interesu vsega našega gospodarstva nujno prosimo, da se prepove izvoz govejih in telečjih surovih kož in da se istočasno prepove tudi uvoz izdelanega govejega in telečjega usnja vseh vrst. Stanje je v resnic? nevzdržno. Naša podjetja ne bodo mogla obratovati, ako se sedanja situacija ne spremeni z nujnimi smotrenimi ukrepi. V ilustracijo navajamo, da sta morali že dve podjetji našega področja ukin;ti obratovanje in da naše največje podjetje te stroke odpoveduje službo vsemu svojemu delavstvu, 350 po številu. Iz savske banovine nam poročajo o »lični situaciji in bodo morala še druga podjetja prenehati z obratom, ako ne pride pravočasna pomoč«. K tej stvari smo prejel' še nasednje pojasnilo. Novi plačilni dogovor z Nemčijo, ki je stopil v veljavo 15. januarja t. 1., je iznenada spremenil razmere na našem trgu, tako za surove kože, kakor tudi za izdelano usnje. Možnost takojšnjega prejema celotnega plačila za izvoženo bkgo tvori izredno vabo za izvoz. Že prej je Nemčija forsirala nakup surovin v inozemstvu, po 15. januarju t. 1. pa se naš izvoz surovih kož v Nemčijo tako forsira, da se domače tvornice ne more>o več preskrbeti s surovino. Največ težkih govejih kož, in to v najfooljš' kakovosti, smo v normalnem času uvažali iz Italije. Že pomladi 1935. je uvoz surovih kož iz Italije naglo padal, dokler ni z uvedbo sankcij popolnoma prenehal. V naši državi je domača proizvodnja govejih kož boljše kakovosti že ob normaln'h pogojih nezadostna in krije le manjši del potrebe. Sedanji forsirani izvoz teh surovih kož pa ima za posledico, da se domače tvornice ne morejo kriti niti po manjšem delu. Drug važen moment je ta. da dovoljuje Nemčija svojim izvoznikom prodajo blaga prot' cenenim vezanim markam- takozvanim serips-markam, kar v zvezi z jugoslovansko valutno premijo praktično pomeni, da dobivajo nemški izvozniki eksportno premijo v višini skoro 50%. Tako je razumljivo, da ponujajo Nemci izde'ano blago, zlasti gornie usnje (boks) po ceni. ki je skoro 20% pod našimi proizvodnimi stroški. Pri navedenih okolnostih prinaša izvoz surovih kož • našim trgovcem izvoznikom visoke dobičke. Da naši kmetovalci niso deležni niti malega dela tega dobička, izhaja iz naslednjih, na žalost povsem resničnih podatkov. Pred enim letom so se plačali vol', v teži 500 kg, po 3 Din za kg žive teže in je znašala cena surovi koži 8 Din. Koža takega vo'a tehta prilično 40 kg, tedaj je bil izkupiček za kožo 320 Din aH približno 22% cene vola. Danes se plačujejo vol' tudi po 2 Din za kg žive teže, koža pa po 11 Din. tako da znaša izkupiček za kožo 44% cene vola. Vsporedne številke za krave izkazujejo, da je znašal lanski izkupiček za kožo približno 30% od cene krave, dočim znaša danes celih 50%! Tvomica Knaflič v šmartnem pri LHiji in tvomica Verbič na Vrhniki, sta že pred tedni ustavili delo. Sedaj je naša največja tvomica usnja, Franc Woschnagg in sinovi d. d.. Šoštanj, prmorana. da odpove službo vsem svojim delavcem. Položaj je v resnici nevzdržen. Mi smo danes edina država v Evropi, ki se še drži načela svobodne trgovine. Ako se ne napravi io nujni in smotreni ukrepi, bomo utrpel' tako gospodarsko in socialno škodo, da >n bo težko popraviti. Stanje aktivnih kliringov Po najnovejšem izkazu Narodne banke o stanju aktivnih kliringov od 6. t. m. se 6aldo nemškega klirinškega dolga (skupaj z izdanimi količinskim« čeki) ni več dvignil, medtem ko je v prejšnjem tednu naraslo za 32 mili'onov. Dne 6. t m je nemški dolg znašal 463 milijonov Din nasproti 468 milijonom pred enim tednom in 436 milijonom pred 14 dnevi. Klirinški dolg Italije se je nekoliko zmaniša.1 na 173.3 milijona Din nasproti 175 milijonom pred enim tpdnom N«zadovrza (7. t.m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška 172 — 174; okol. Sombor 170 — 172; ladja Tisa ali Begej 176 — 178: savonska 172 — 174: sremska 172 — 174; banatska 172 — 174. Oves: baški, sremski, slavonski 142.50— 145. Ječmen: baški, sremski, 64 kg 132.50 — 137.50. Koruza: baška, sremska. banatska 113 — 116. Moka: baška in banaHka »0g« in »099« 252.50 — 272.50: »2« 232.50 — 252.50; »5« 212.50 — 232.50; »6« 192.50 — 212.50: »7« 162.50 — 172.50: »8« 110 — 115. Otrobi: baški in sremski 100 — 102. F žol: baški sremski be'i 210 — 215. -f- Budimpe?tanska terminska borza. (7. t. m.) Tendenca slaba. Pšenica: Za mare 17.54. za maj 17.98—18; koruza: za maj 15.06—15.10. BOMB\7 + Llverpool, 6 februarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 5.78 (prejšnji dan 5.78). za julij 5.64 (5.63). -f- New York. 6. februarja. Tendenca vztrajna Zaključni tečaji za marc 11.08 (10.97), za julij 10.55 (10.43). Kako prideš iz Rusije v Anglijo Učitelji znajo često manj nego učenci — Obupno stanje ljudske prosvete v komunističnem raju Sovjetska vlada posveča zadnje čase posebno pažnjo nivoju šolskega pouka. Tisk vodi odločen boj, da naj se pouk smatra za resno stvar in da posebno učitelji vrše svojo dolžnost. Kontrola, izvršena na nekaterih šolah, pa je pokazala, da bo treba še ogromnega dela, preden se zadeva uredi. tako glede učencev kakor glede učiteljev. Uradni sovjetski list »Izvestja« je priobčil nedavno članek pedagoga Mihajlova, ki navaja naravnost gorostasne primere šolske nepismenosti. »Učenec šestega razreda osme černigov-ske šole Duhvin« — poroča Mihajlov — »je opisoval v svoji šolski nalogi potovanje iz Cernigova v London. Za to potovanje si je izbral naslednjo pot. Iz Cernigova je potoval z ladjo naravnost v Leningrad. Od tam pa je krenil v Londonsko jezero (mislil je menda Ladoško jezero), od tega jezera se je vozil po Finskem zalivu v »Botanični« (namesto Botniški) zaliv. Odtod je kratkim potom prijadral v Barentsovo morje, obšel Norveške otoke in po Atlantskem oceanu dospel do vzhodne obale Anglije... Duhvin pripoveduje v svoji nalogi, da je Anglija otoška država, h kateri spadajo Irska, škotska, Norveška in Velika Britanija, dalje Hebrilski in Ottkmenski otoki ter še 5000 manjših otočičev. Iz njegove naloge se tudi razbira, da se sredi Anglije razprostirajo Peninske Alpe ...« »Izvestja« z ogorčenjem naglašajo, da se učiteljica niti ni potrudila, da pregleda naloge, marveč se je zadovoljila s tem, da so bile sploh napisane. Nadalje piše list, da nekateri učitelji pri popravljanju nalog kažejo Se večjo nepismenost in nevednost kakor sami učenci. Tako so v že omenjeni osmi černigovski šoli učenci pri nareku popravil povprečno 12 do 16 napak v ruskem jeziku. Učitelj Bikoder je s svinčnikom podčrtal napake in vrnil naloge učencem. Ko pa so na razredni inšpekciji bile te naloge znova pregledane, se je pokazalo, da je učitelj k pogreškam učencev dodal še 24 svojih napak. Učitelj je popravil besede, ki so jih učenci zapisali pravilno, izpuščal je prave napake, zraven pa je nakopičil vse polno čisto svojih. Zaradi takih razmer je začela ruska vlada energično borbo z nepismenostjo učiteljskega kadra ter odločno zahteva zboljšanje kvalifikacije učiteljev na nižjih in srednjih šolah. Prehrana abesinske vojske Ceoentirane Jame v zemlji, kamor ne more prodreti vlaga Praskrba abesinske armade z živežem predstavlja eno najzanimivejših poglavij vojne v vzhodni Afriki. Ja9no je. da je ta stvar na abesinski strani zvezana z največjimi težavami, saj tudi za Italijane, ki razpolagajo i vse drugačnimi sredstvi, ui lahka. Ne glede na to, da nimajo skoraj nobenih železniških zvez in ie malo dobrih cest, nedostaje Atesincem tudi motorozi-ranih oddelkov ki bi lahko skrbeli za dovoz vsega potrebnega na fronto Vse te težave premagujejo Abesinci precej dobro z iznajdljivostjo, ki je lastna primitivnim ljudstvom Po vsej državi zbirajo že sedaj, preden nastopi deževna doba posušen živež, suho ssdje, suho meso in podobno. Te zaloga spravljajo v cementi rane jama v zemlji Te jame so popolnoma zaščitene prad vlago in tako skrite, da jih niti domačini ne morejo najti Samo voditelji posameznih oddalkov jih lahko najdejo po nekih skrivnih znamenjih. »Postavi se pred drevo s trinajstimi veiami in stopi 13 korakov v vzhodno siner« tako nekako se glasijo romantična navodila, s katerimi je mogoče priti do kakšnega skritega skladišča živil. Neki ameriški vojni poročevalec pripoveduj, da ie v bližini Džidžige prosil nakega abesinskega višjega častnika naj mu pokaže eno teh skladišč .Moža sta precej časa je zdila. Na nekem mestu sta se ustavila, -stopila ? konj in častnik je dajal: »Sedaj sva v največji bližini jame z živili Poskusi |0 najti.« Časnikar je dolgo iskal toda ves njegov trud je bil zaman Končno mu ie častnik povedal, da stojita natančno nad skrito shranilo Tudi v tistem delu Ogadena. ki ga imajo Italijani ta čas zasedenega, v ozemlju Gerlogubija. je na stotine takšnih skladišč toda Italijanom do danes ni uspelo, da bi katero odkrili Posušeno meso. zelenjava ali sadje so edina hrana Abesincev. ki so neverjetno skromni v tem ..»ogledu posebno pa v sedanji vojni V škatlah konzerviranih živil nimajo morali bi jih uvažati ln to stane denar, ki ga je še za orožje In municijo malo. Edini, ki je poskusil uvesti preskrbo z živili po evropskem vzoru, je bil bivši abasinski zastopnik pri Društvu narodov, Tekle Havariate V bližini Afdena je dal zgraditi velik mlin. ki ga vzdržuje v obratu kakor je to navada pri abesinskih dostojanstvenikih iz lastnega žepa. S produkti tega mlina vzdržuje svoje čete Belo suženjstvo v Ameriki Njujorška policija je izvedla te dni proti njujorškim trgovcem z ženskami obširno racijo in je dosagla uspeh, ki kaže porazne razmere v Zedinjenih državah. 165 policijskih agentov je vdrlo ob Istem času v javne hiše, kjer so prijeli 77 trgovcev z dekleti. Pratežna večina je seveda žensk, o katerih se je izpričalo, da drže v trdem suženjstvu nič manj ko 2000 prostitutk. Trgovina z ženskami je v Ameriki zelo donosna. Baje izkupijo ti trgovci vsako leto -2 milijonov dolarjev. Organizacije, ki kupujejo in prodajajo dekleta, imajo velik koncem in delujejo pod enotnim vodstvom. Policija se nadeja, da to nesramnim izkoriščevalcem vsaj nekoliko pristrigla peroti. Vodja obravnave proti marše jskim zločincem L o i s o n (zgoraj). Spodaj državni tožilec Bol Tri kočije za en avto Italija se vrača h konjski vpregi Dopisnik ameriške agencije United Press« poroča iz Rima: Odkar je Italija zaradi saniccij uvedla prisilno štednjo bencina, katerega cena je že poskočila na 3.80 lir za liter, je avtomobilsko vozilo na ulici čedalje >olj redka prikazen. In če bo Društvo narodov še poostrilo sankcije ni dvoma, da bo avtomobilski promet v Italiji popolnoma izpodre-zan. Z avtomobili se bodo smeh voziti samo uradniki, ki bodo imeli posebno lovoljenje. Luksuzni avtomobili bodo izginili iz prometa. že zdaj se opaža na italijanskih ulicah interesantna novost: kočij s konjsko vprege je čedalje več. V Rimu se zopet pojavljalo na cesti slikoviti kočijaži s klju-seti. Izvoščki imajo dobro konjunkturo, kajti njihove prevozne cene so orecej nižje kakor takse avtomobiiistov Oblasti same izdajajo ukrepe ki' jemljejo avtomobilskim vozačem veselje do njihovega zaslužka. Vsak šofer, ki vrne licenco zg prevažanje z avtomobilom dobi ahko za vsak avtomobil, ki ga je vzel iz prometa, po tri dovoljenja za prevažanje s konji. Ta povratek h konjskemu prometu ie se- Televizija v letalskem prometu Poskusi angleškega laboratorija zc Siziko Na Angleškem preizkušajo ta čas novo uporabo televizije. Poskuse dela Narodni laboratorij za fiziko ob širokogrudni pomoči letalskega ministrstva Gre za uporabo televizije pri pristajanju letal v slabem vremenu, snežnem oietežu, megli itd. Ce se poskusi dobro obnesejo, bodo letališča opremili s televizijskimi oddajniki in letala z ustrezajočimi sprejemniki. Na ta način bo mogoče, da se bo pojavljala na zaslonu pred pilotovim sedežem narnv na karta letališkega ozemlja in majhna svetlobna točka, ki se bo premikala po njej, bo kazala v vsakem trenutku položaj letala nad letališčem Pilot bo še s pomoč. jo višinomera vsak trenutek vedel, kako mu je ravnati aparat, da pristane brez ne. varnosti, čeprav letališča samega zavoljo slabega razgleda ne oo videl V krogih strokovnjakov zbujajo ti poskusi veliko zanimanje in pravijo da so dosedanji rezultati zelo dobri. Nobelova nagrada za mir Norveški odbor za mirovno lagrado iz 1 belo ve ustanove je skleni) v imenu mednarodnega olimpijskega Komiteja predlagati Pierreja de Coubertina za letošnjo Nobelovo mirovno nagrado. Baje bodo podprli ta predlog tudi najrazličnejši državniki. veda dvignil ceno za konje, po katerih je zdaj veliko povpraševanje. Ker je italijanska vojska v Abesiniji vzela s seboj mnogo konj. pa vlada tudi v pogledu konjske vprege precejšnje pomanjkanje. Najboljše konje si je namreč rezevirala armada Natančne statist ke o skrčenju avtomobilskega prometa doslej šp ii. vendar je jasno da se je število obratujočih avtomobilov v Italiji od začetka a! esinske vojne do danes skrčilo za polovico In nadaljnje skrčenje je neizogibno spričo sedanjih razmer in bl:žajočih se poostritev. Poleg tega se rimska vlada trudi da bi nadomestila bencinsko kurjavo v avtomobilih s kurjavo z lesom in premogom. Tako bi prihranila tretjino srdanjiti stroškov za bencinski pogon. Povsod delajo poskuse z nadomestili za bencin Eksperimentirali so že tudi z denaturiranim alkoholom, ki e:a v rtal;j» pridobivajo iz lastne sladkorne pese Nekaj časa je voz'l s tem surogatom tudi osebni avto ministrskega predsedn:ka Toda potem so odkrili. d* je He^aturirani alkohol skoro prav tako dr™ kakor bercin. p~ovo pomagalko, lažno nadvojvodinjo. Nien mož. ki je socdoben meščan in ki ni vedel niče-ar o njenih mahinac;:ah, je zbolel in umr'. Brcard in prmaga^a sta pedaj v ječi. grofica in druge žrtve pa objokujejo svoje milijone, ki se ne vrnejo nfkoK več. ANEKDOTA Papež je imel kardinala, ki je imel naročeno. do ga mora vsako jutro zbuditi z besedami: »Sveti oče, ura je 7 in sonce sije.« — »Vem to, moj 6dn,« je odgovarjal papež, «ker sem vseveden kakor Gospod.« Toda k?rdiral je umr! in drugi je nastopil njegovo mesto. Ko je stopil prvo jutro v papeževo spalnico, jc dejal, kakor mu je bilo naročeno: »Sveti oče, ura je 7 in sonce sije.« — »Vem to. sin moj, ker sem vseveden kakor Gospod.« — »Nič ne veste.« je deial kard-nat «kajti ura je S in lije kakor iz škafa.« VSAK DAN ENA Stražnik: »Ali ne vidite napake v avtomobilu? Saj se pomika le skokoma naprej?!« Vozač: »Veste, to ni nobena napaka v avtomobilu, ampak meni se hlipa!« ( »Vart Hem«) Za ne Kar bolelo ga je videti, kako mu te z dvome Čimi, tesnobnimi pogiledš otipavala obraz. »Niti sini?! nisem, da je to vaša soba. Vstopil sem, da bi used — da bi si rešil življenje. Zasledujejo me. Poslušal sem vašega očeta in njegove ljudi. Slišali so me. a videli me niso. In zda' me iščejo«. Vstala ;e in pogledala Duana z ognjem in ume-vanjem zrele žene. »Moega očeta ste poslušali?« Duane je kratko povedal, kaj se je bš'o zgod .o Pri tem mi pozabil kratko in jedrnato opisati vedenja mož, ki jSi je opazoval. »Mo- Bog! Vem. da se godi tu nekaj strašiv ga — z moim očetom - s hiišo — in z ljudmi. Floyda Lawsona sovražnim. Ubil me bo. čc če ne ~ . . . Vse to je še dosti hu.ie, kakor se? •n^Ma, da bo. Kaj mi je zday storiti?« Rahli koraki nedaleč od vrat so zbudili Duanovo pozornost in ga vnovič spomnili nevarnosti. Mahoma mu je pr$lo na misel najhujše: možnost, da ga najde o v Rayimi sobi. »Izginotij moram!« je šepnil. »Počaikaite!« te odvrnila »Sa.' pravite, da vas »regamjaro!« »O tem nj dvoma!« je 'ezno dejal. »Potem ne smete odtod' Utegnili bi vas ustic-I'to. preden bi prišli iz hiše. Ostanite! Sveti'; u pihnem Ce jih začu jeva, vas lahko skrijem. Sama jim pojdem naproti' do vrat. Zaupajte mi M. samite se, dokler ne bo vse miirno, niti če bi morali čakati! do jutra. Potem se lahko splazite domov«. »Ne smem ostati! Nerad bi — nočem!« je zmeden in v zadregi zaliecjjai Duane. »Pa morate! To je edina rešitev. Semkaj j»h ne bo« »In če bi vendarle prišli? Langsoreth bo najbrže pretaknil! vsak prostorček, vsak kotiček v hiši. Ce bi me našli tu, se ne bi mogel braniti, in vas gospodlična Longstrethova. bi utegnil 'ponesreči kdo zadeti. In že to, da sem tu —« Duane m dokončal stavka. Stopil je proti vratom. Z bledim obrazom in temnima cčmi ga je zorrnKiin rb b udržala. In ko je začutil dotik njenih rok, je oslabel. '•vj ji. se bediš?« je zazvenal Longstrethov glas. Raz!ooe«n je bi'1 m jasen, a preveč napei n: vnet, da b: se bil mogeJ zdeti narave«. »Nekaj še berem. Laihko noč!« je brez obotav-t cintia o j govorila Rav. To je rekla tako mi rtv.) in neprisiljeno, da je Duane nehote začutil raz-•IiTkk) med moškim ikaizal Lawson in še nekdo Longstreth e zamr' Lawsonu pot. To dc-• an.ie e pričaVi o obrzdnm-ostf in nezaupanut Longstreth .ie hotel samo pogledati v sobo. Ko y vrgel coi okoli sebe. se je umaknil im zap*r vrata. Cez nekaj časa je v hiš»i spet vse utihnilo. Gospodične Loogstrcrthove Duane nI tno&d videti« a slišal je njoio nagib dihanje. Koffilko čaisa ga je hotela še pustiti stoječega v sikriva»Mišču? Take pustolovščine rti pomnil v vsem svotjem težkem in ne-vainnem žiivljeiiju. Čutil je, da je zaljubljen. In zdajci je odriniti vrata omare in stopal 'Lz nje. Ray Longstrethova je bila našlonida glavo na komolce. Oeivtidmo jo je nekaj hudo težilo. Ob njegovem dotiku ie vzdignila dirgečoči obraz* »Mislim, da zdaj lahko grem«, je šepmJ. »Idufce, ae morate. Lahko pa ostanete, dokter ne boste popolnoma vairni«, je odgovorila. »Ne — ne morem se vam dovotj zahvaMi. Težko je bflo odkriti to reč — in vi ste njegova hči. Saniega sebe več ne razumem. A žene me, da vam rečem: če bi ne bil izobčenec — in zdaj jezdtni redar — vse svoje življenje bi vam polo- žil k nogam!« malo poznate«, je zaijec- Oh, saj me še tako lia'a. »Vendar je res! In zato še tem globlje občutim bol, ki sem vam jo pripravil«. »Ne boste se spustili z očetom v boa?« »Ce !*o količkaii mogoče — ne! Izkušal se ga boKakc. ko ga zasledujete?« »Jezini redar sem, gospodična Longstretliova«. »In jaz. loj. meni. sem hči živinskega roparja!« je vzkliknila. »Izprva sem si domčšTjjaia, da je samo zapleten v nečedne posle. A že nocoj se je oglasi v meni strašen sum!« »Afi bf nt boftefi povedati kakšen?« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par ca besedo, Oin 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din S.— aa Slfro ali dajanje naslovov plačajo oid, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— sa vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za Slfro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din Iv— ca besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—% Hali tcjlafi Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. te zahtevate oda Oglasnega oddelka >Jutra« Olfl odgovor, priložite ***** 9* t Tnmnftah Vsa pristojbine n male oglase je plačati pri predaji miroma jih je vpoelatJ v pismu obenem z naročilom, ali pa po - ' - • "kiici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer k zgoraj navedenim pristojbinam še manijmlacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila te vprašanja, tičoča sc r, fe naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« Službo dobi dVeoji kraji«. Za odgovor priložite znamko. 3683-1 Postrežnico i» ta« od 8. do 10. in od dalje sprfjmem. Levstikova <9/111, levo. 9945-1 Službe išče V saka neseda SO par; davek Oin. <• lajanje naslova S Din. najmanjši 12 Oln Gospodična 18 let ftara, z večmesečno pisarniško prakso, išče kakršnekoli japoalitve, proti mali plači, da bi mogla v večernih uredi nadaljevati svoj študij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležna«. 3641-2 (19«i«n«» (t*ej Be-cda i Ulo javek uiu sa iifro ali lajanje oasl- "a 5 Din Najmanjši »n^ek 17 Olo Trgovski vajenec a irednješolsko izobrazbo, i te 2 teta učne 'lobe, pro« za nadaljnjo izpopolnitev v trgovini 7 mešanim blagom, ob lastni oskrbi v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Učenca z dobrim spričevalom, poltenega, iz boljše hišt-, t-i"r<'jme trgovina mešanega blaga. Ponudbe s sliko na Josip Verstovšek. Brežice. 2364-44 tnrsmrm Beseda i Oin. lavek 3 Oid m iifro alt Jajanje naslova 5 Din. Najmanjil tnesek P Oin Prodam Bushan: Sittengeschiichte der Volker, 4 zvezki. — Rr~n.ms: Tierleben, 8 zvezkov in Hayer: Mali leksikon, zvezki. Knjige so v platno vezane in zelo dobro ohranjene. Ona in naslov v vseh poslovalnicah Jutra . 3635-8 ggiCTHTJIi 8e»fda i Oln .avefc } i: iifro ali lajanje naslova S Oin Naimanf!) 17 01% Pozor! PohiŠtVO 'Sava. Največja izbera vsako vrstnega pohištva - sod nit ln kuhinjskih jp>-a Izvršujemo v~a rnlzarsiv TE3IZSEL dbcda > Dta. davek Oln. sa Iifro ali dajanje laslova 5 Oia. Najmanj« »ettk H Oin Krasno masko posodiim. Emonska cesta 10, trgovina. 367U-1J3 beseda i Oid lavek ) Oln. ta iifro al< lajanje naslova 5 Oin Najmanjii tnesek 17 Oln Šivalni stroj SingOT, dobro ohranjen, prodam. Poitzve se pri hišniku, Kolodvorska ul. Ii8. 3676-39 Šivalni stroj nemške znamke, pogrezljčv z okroglim čolnič.kom, kateri tudi štika in štopa, pf(eni na,u(iaj. Nova trgovina, Tyrševa 96. a Beseda 1 Din lavek 5 Um ca iifro al) lajanje -laslova 5 Oin Najmanjši tnesek 17 Oin Lepe plesne frizure se izdelujejo v česal nem salonu Anka Zakrajšek, Maribor, Stolna ul. 1. 3584-30 dela po konkurenčni} cenah. Spalnice 1600 Din omare . . . 400 » postelje 150 » bufc. oprave 700 » feub kredence 425 > fcub. mize 120 » kub stol) 50 » otročje postelje 325 > otročji vložki 60 > matlraci 220 % žični vložki 90 > Beseda I Din lavek 3 Oid. r.f iifro ali ilajanje naslova i Din Najmanjši tnesek 17 Din. Kredit na hranilne knjižice preskrbuje in daje brezplačna pojasnila pri prodaji in nakupu istih Planinšei Alojzij, trg. agentura bančnih poslov, Ljubljana. Beethovnovi 14/1. 3527-16 Vložne knjižice Prve hrvatske štedionice do 350.0(10, kupim. Plačam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2647-16 Vinska veletrgovina v lastnih prostorih, z urejeno žganjekuho v središču vino- in sadonosnega okoliša Štajerske, išče sodelujočega družabnika s kapitalom 100.000 Din. Ponudbe na ogla-s. oddelek Jutra pod šifro »Štajerska 100.000«. 3602-16 Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne in Zadružne gospodarske banke, kakor mariborskih, ptujskih in celjskih denarnih zavo dov. prodoste najugodneje in takoj edino potom Bančno kom. zavoda, Maribor Za odgovor Din 3 znamk 01 -16 Lokali Beoedi t Oin Javek ' Oli ve iifro ali laianje aslnvt Oln Nalmaniii tnesek 17 Oln Gostilno na najprometnejši eesti Ljubljane prodam z itiven farjem po dogovoru. Na ?lov v vseh poslovalnicah Jutra. 26c2)-!9 otročji madracl 140 t Dobi se tudi na obroke Se priporoča: MIZARSTVO .SAVA. 6 ožna dolin- cesta IX. 9. Miklošičeva cesta 6 Wolfova ulica št. 4 Vzamem^ Hranilne knjižice Mestne hranilnice. 3323-12 2 omari S {»ostelji aoent )ma.r<-»mivalnik atenske slike, afct.-šalnik. Hi ste r. prodam Naslov 7 vseh posl oval m cab Jutra. 9681-12 Lepi poslovni prostori se oddajo na dvorišču VVolfova uli-ca 16. Pojasnila v trgovini Erjavec. 3531-10 Restavracija v Zagrebu nasproti glavne-ga kolodvora. najboljše in kom pletno opremljena (6 ste aovanjem'; z garant.ifanim visokim letnim orom<-tom. ugodno naprodaj. Pojasnila se dobe v Ljubljani. Tavčarjeva ul. 3/11 levo. 2589-19 G. fb, Rotman: Kapitan Kozostreler gre v Ameriko 62 Šlo ie zato, da ročka izgine, ne da bi kdo ka] opazil. V ta namen je kapitan stresel glavo: ročka je padla z glave in mu obvisela na hrbtu. Zdaj je umaknil ruto, in Indijanci so z odprtimi u strni zastrmeli na nkapitanovo plešasto glavo, kjer ni bilo več duha ne sluha o kaki ročki. . . Ne, take čarovnije pa še niso bili videli! Veliki Manitu ni bi! nič v primeri s tem! Oh, samo da ne bi bil kapitan napravil ne. umnosti! Vestnik ZKD Dajmo narodu dobrih knjig! Knjige so naše prijateljice, zvesto nas spremljajo skozi življenje. Ničesar ne zahtevajo od nas, dajo nam vse: v njih najdemo blagodejno pozabljanje tegob in skrbi vsak-danega življenja, z vsako stranjo knjige prodiramo v nov svet, ki nam nudi zvrhano mero razvedrila in pouka, lepote in dragocenih misli. Dobra knjiga se vtiane v dušo kakor važen dogodek in čez leto ali dve si jo zopet zaželimo doživeti. Vsak ljubitelj knjig ima v njih stare prijateljice, katere skrbno čuva in jx> njih večkrat seže. da v tej ali oni strani najde odgovora svojim mislim in svojemu razpoloženju. »Ste ža čita-li to knjigo? Izmed najboljših Je. kar sem jih prebral, zares, morate jo citati,« pripoveduje potem svojim znancem. Toda četudi jo rad hvali, jo vendar nerad izposoja. Izposojena knjiga tako rada obleži v prijateljevi knjižnici... Pomen knjige pa je tem večji, čim širši je krog njenih čitateljev. pisatelj je ni pisal sebi, pisal jo je vsemu svetu. Naloga knjige ja, da gre iz rok v roke, od srca do srca. Namenjena ni samo tistim, ki si Jo lahko kupijo, namenjena je vsem. ki jo potrebujejo. In kdo ne potrebuje dobre knjige? Tu stopijo v akcijo javna in ljudske knjižnice, ki so vsakomur dostopne, z njihovim posredovanjem postanejo lepe knjige last širokih plasti naroda. Važno mesto pri tem pomembnem prosvetnem delu zavzemajo zlasti vse tiste male, podeželske knjižnica, ki S skromnimi sredstvi požrtvovalno delujejo na oddaljenih, od kulturnega cantra bolj ali manj odrezanih krajih. Z njihovo pomočjo prodira vpliv dobre knjige v najbolj skrite kotičke narodove duše, z njihovo pomočjo nudimo ljudstvu tisto, česar vsak izmed nas tako potrebuje: dobro, zdravo duševno hrano. * Sokolska javna knjižnica v Sodražici je ana izmed naših najagilnejših podeželskih knjižnic. Knjižnica ima že 1266 knjig, od katerih je 154 strokovnega, 96 dramskega značaja. Izposojenih je bilo v preteklem letu 989 knjig 79 čitateljem. Kakor vse podeželske knjižnice, se mora tudi javna knjižnica v Sodražici boriti z velikimi težkočnmi. Kljub temu pa stalno napreduje, za kar gre zahvala predvsem marljivemu knjižničarju bratu Adolfu Ivancu. V bodoče to knjižnica izposojevala svoje knjige vsako nedeljo od 8. do 9. in 11. do 12. dopoldne v dvorani posojilnice v Sodražici. Knjižnica je vsakemu dostopna ter znaša vpisnina samo 2 Din. Izposojevalnina za knjigo za 14 dni znaša 1 Din. Želimo tej naši agilui knjižnici tudi v tej poslovni dobi. čim večjega uspeha! ,"*.'" " .„,,.., V nedeljo 9. t. iti. dopoldne bo'ustanovni sestanek Okrožnega prosvetnega odbora ZKD v škof ji Loki in v Grosupljem; 13. t. m. popoldne pa v Kamniku. Prosimo vsa v ZKD včlanjena društva, ki so prejela toč-nejša povabila in spadajo pod Imenovane okoliše, da se sestanka udeležijo s čim večjim številom delegatov. Propagandni Hir-ek. Lepo sobo opremljeno, 8 posebnim vhodom, oddam samo boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3558-23 ieseda l Din lavek 1 Din ta Šifro ali lajanje naslova 1 Oin Najmaniii cnesek 17 Oia Lep vinograd v okolici mosta Celja na idealni legi. irandirano po se-stvo, obsegajoče h-4 jo-hcrv. i vila in pripadajo čijni' prostori, igodno naprodaj Ponudbe na podružnico Jutra v Celju [iod značko »Krasno«. 2545-30 Dvostanovanjsko vilo ob Dunajski ee*ti. tik goz da. 5000 kv. m vrta. zre ven garaža, ribnik, avto in železniška poetaja. prodam. Cena 160.000 Din. Polo vico v knjižicah. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ood »Najlepši krai«. 3664-30 Stanovanje ie>«rda 1 Din Javek ^ Din ca 5ifro dajanje aslovs ; lin Najmanjii ine«®k 17 Oin Komfortno stanovanje 4 sob z vsemi pritiklinami, oddam za avgust. Poizve se v mlekarni Gosposko ulica 16. 3649-31 Dvosob. stanovanje oddam. Poizve se Rožna ilica li5. 3637-31 V vili na Vrtači oddam s 1. majem stanovanje 3 lepih sončnih sob i vsem komfortom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3648-31 Dvosob. stanovanje renovirano. s kopalnico, oddam ta.koi ali marca. — Metelkova 3 2635-iil Stanovanje 2 sobi, kuhinja, oddam za maj. Stari trg 19. 3681-31 Sobo odda Sobo poleg univerze oddain. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Sobo posebni vhod. center, oddam gospodoma. Naslov v vseh ooslovalnioah Jutra. 3680-33 Prazno sobo - posebnim vhodom, apo-'»t>r kopalnicf v neboti4 niku oddam. Naslov v >.-»ph ookIov-iJ-iV.v Jutra. 3658-23 r>jlin Prazno sobo blizu Tabora, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3607-23a Dražbe Seseda I Oin. davek ? Cin. - Slfro ali dajanje naslov« " Oin NajmaniSl tnesek «7 Oln. Elektrarna na Češnjici je naprodaj dne 16. mar ca 1936. ob 9 n« dražbi pri sodišču t Skofji Loki. Cenjena je na 478.240. Din najmanjši poudek je Din 338.244. Podatke interesentom da pisarna odvetnika Dr. Žirovnika Janka v Ljubljani. Knafljeva ul. 2/1L 3152-32 Iz življenja na deželi Iz Ptuja j»— Tatvina denarja. Ko je bila pose9tni-ca Gajserjeva Rozaiija iz Trnovske vasi odsotna od doma. ji je neznanec odnesel H spalnice 370 Din. domačemu hlapcu pa iz kovčega kovanec za 50 Dwi. Orožniki zasledujejo tatu. j— Senik v plamenih. Te dni je nastal ogenj v seniku posestnice Januševe Neže v Janežovskem vrhu. Ker drži mimo senika pot, se sumi. da je nekdo vrgel v seno cigarefrv ogorek. j— Gasilski tečai je priredila v četrtek gasilska žtrpa za ptujski »rez v Ptuju. Navzočih je bilo nad 80 povel:nikov gasilskih čet. Sanitetni svetnik g. dr. Vrečko je predaval o zaščiti proti zračnim napadom :n o prvi pomoči ponesrečencev pri raznih požarih. Zanimivo predavanje je imel tudi g. Košir Franc iz Celja o mo-tonkah. ročnih brizgalkah in o drugih tehničnih vpraša.nj:h. Starešina gasilske župe za ptujski srez g. M,usek je predaval o splošni administraciji in g. Klenovšek od Sv. Vida pri Ptuju o taktiki gasilsk;h čet. Drugi sličen tečaj bo 13. t. m. v Ormožu. * ZALOG. Banska uprava je z odlokom 13. januarja razrešila celotni občimstki odbor občine Polje. V razlogrh je navedeno, da je uradna revizija ugotovila velike nerodnosti v upravi občine, za kar da nosijo odgovornost vsi organi občine, v prvi vrsti njen predsednik, ki je kljub prepovedi sam opravljal blagajniške posle* Proti tej odločbi je biila dovoljena vsakemu razrešenemu odborniku v občini pritožba na upravno sodišče. — Predpustna veselica gasilske čete v Rojškovih prostorih je z-vretno uspela. Prav tako spevoigra »Kovačev študent«, k: jo je uprizorla sokolska četa v Požarjevi dvorani. — 16. t. m. bo koncertiralo v Cirilovi dvorani ljubljansko pevsko društvo »Cankar«. Snored bo odličen. — Tukajišnjr prometnik g. .Jenčič je odšel te dni kot načelnik železniške postaje na Verd. Vse člane jezdnih odsekov ljubljanske župe, ki so se prijavili v jahalni tečaj, pozivam, da pridejo v ponedeljek 10. t. m. ob pol 7. zvečer v artiljerijsko kasarno v jahalni opremi. — Načelnik 2JO Jovanovič. Uokol v Brežicah ie imel 30. januarja občni zbor. Po poročilih funkcionarjev je bila izvoljena nova uprava s starosto br. Zdolškom na čelu. V glavnem ni bilo posebnih izprememb — edino prosveta leži v bodoče na ramah novoizvoljenega pro-svetarja br. dr. černelča. RADIO Nedelja 9. februarja Ljubljana. 8: Telovadba (vodi g. Ciril šoukal) — 8.30: Cas, poročila, spored — 8 45: Klavir in harmonij (gdč M. Gnjez. da in g. Kaškarov), vmes violina in čelo na ploščah — 9.45: Versko predavanje (dr C. Potočnik) — 10: Prenos cerkvene glasbe iz mariborske stolnice — 11: Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je 6. t m. po dolgi in mučni bolezni umrl LUDVIK MODIC posestnik in gostilničar. Pogreb se vrši danes, doe 8. februarja ob 9. dopoldne. Bloika Polica-Rakek. ŽALUJOČI OTROCI. Sostanovalko čei dan zaposleno, »prejme samostojna gospa. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3617-33 " Sobo oddam boljiemu gospodu takoj. Tavčarjeva ul. 3/0. 3979-23 ALI STE SI ŽE OGLEDALI NAŠ SEJEM ? Na našem sejmu najde vsakdo kaj primernega zase ali za svojce. Ogled sejma pa ni obvezen za nakup, ker nikdo Vas ne bo vprašal, kupite kaj ali ne. Cene smo izredno znižali in tako poceni še nikoli nismo bili. Opozarjamo pa, da veljajo te naše sedanje ZNATNO ZNIŽANE CENE SAMO ZA ČASA SEJMA. Vsak popoldan brezplačno kino predstave za otroke SAMO v spremstvu odraslih. ANT. KRISPER Stritarjeva nllca. Ljubljana Mestni trg. AH pričakujete od otroka dela odraslih 9 NE VaGo Je m radia-aparati f Konstrukcija prvovrstnega sprejemnika zahteva dolgoletna izkustva in dragocen materiial, ki so temelj izgradbe znamenitih PHILIPS RADIO i>oig«rotna odplavila. Sprejemniki že od Din 120-— mesečno. Vsi aparati dobe pismeno garancijo: brezplačen service. Tudi naioddaijenej&e postale brez motenj in prasketanja. Sprejemi podnevi in ponoči. Jugosloveoska glasba (Radio orkester) — 11.40: Otroci pred mikrofonom (vodi gdč. SI. Vencajzova) — 12: Reportaža z olimpijskih smučarskih tekem v Ga_Pa. — 12 45: Cas, spored, obvestila — 15: Kmetijska ura: Ravnanje z vinom (inž. Flego) — 15.20: Plošče po željah — 16: Gospodinjske ura: Meso in tolSče v kmet. gospodinjstvu m. del (gdč* A Lazar jeva) 16.15: Ura lahke glasbe (viški šramel). — 16.45: Razvoj slovenske drame VTH. ura — 19.30: Nac. ura — 20: Cas, poro. čila, spored — 20.15: Prenos iz Maribora: Večer zdravic (izjava pevsko Maribor« — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio jazz. Beograd 16: Lahka glasba — 20: Ope. retni večer — Zagreb 12.45: Plošče — 16.30: Orkester mandolin — 20.15: Tam-buraški zbor — 21: Pester program — 22.15: Ples — Praga 19.30: Valčki — 20.50: Večer rum-unske glasbe — 22.40: Ples — Varšava 20: Poljska glasba — 22: Ples — Dunaj 11.45: Sodobna muzika 13: Orkester — 15.40: Komorna glasba. — 16.35: Za kratek čas — 17.30: Variete. — 19.40: Poročila iz Ga-Pa. — 20: Pesmi — 20.45r Mešan program — 22.20: Klavirski koncert — 23.15: Jam — Berlin 18: Pravljice v besedi in glašbi — 19: Operni večer — 22.20: Iz Miinchena. — 22.40: Ples — 24: Orkester — Miinchen 19.05: Prenos iz Ga-Pa — 20: Iz življenja šlagerjev — 21.30: Šramel kvartet — 22.30: Iz Ga_Pa — 22 40: Plesni orkester — Stuttgart 18: Vedra glasba — 19: Iz Berlina — 20: Zabaven program — 22.20: Iz Miinchena — 24: Klasična ko. morna glasba — Rim 17: Simf. koncert. — 20.05: Reklamni koncert — 20,35: Veseloigra — 22: Ples. Naše gledališče DRAMA Sobota 8.: Pesem s ceste. Izven. Znižane cene Nedelja 9.: Ob 15 Vesela božja pot. Jz_ ven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20. Direktor Cam. pa. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek 10.: Zaprto OPERA Sobota 8.: Madame Butterfly. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Nedelja 9.: Ob 15. Boccaccio. Na korist Udruženja gledaliških igralcev. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20 Pri belem konjičku. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Gospa Ribičeva je naštudirala naslovno vlogo v Puccinijevi operi »Madame Butter-fly«. Gospa Ribičeva je izvrstna naša pevka, ki je kre:rala na našem odru ne-broj večjih im srednjih operniih vlog. Vedno s toplim priznanjem tako s strani crfv činstva, kakor tudi kritike. Brezdvoma bo njen sobotni nastop v tako važni vlog^ zanimal v visoki meri naše gledališko občinstvo. Tenorsko paTtijo poje g. Gostič, konzula g. Janko. _ Šentjakobski gledališki oder Začetek ob 20.15 Sobota. 8. II.: Morala gospe Dulske. Stoti nastop gdč. Grumove. Nedelja. 9. II.: Morala gospe Ihilske. Mariborsko gledališče Sobota, 8.: Trafika. Prvič. A. Nddelja 9.: Ob 15. Kariera kanclista Win-ziga. Ob 20. Zlati rudnik. Zadnjič. Globoko znižane cene od 15 Din navzdol. LIPSKI POMLADNI SEJEM 1936 ZAČNE 1. MARCA M 60% popusta NA NEMŠKIH DRŽAVNIH ŽELEZNICAH OBVESTILA, TUDI ZA NABAVO CENEJŠIH REGISTER MARK, DAJE ČASTNI ZASTOPNIK Ing« G. Tonnles, LJubljana TYRŠEVA C. 33 — TELEFON 27-62 ali ZVANICNI BIRO LAJPCISKOG SAJMA, BEOGRAD, KNEZ MIHAJLOVA 83. a-a- I ŠPEDICIJA T1IRK Ljubljana prevzem OCARINJENJE /seh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno Telefon Interurban 24-59. Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili Telefon lnterurban 21-57. Masary-kova c. 9 (nasproti tov. kolodvora) vvvv Prigodom teškog udarca sudbine ko jI nas je zadesio preranom smrcu našeg ljubi jenog i nikad neprežal jenog, nježnog supruga, blagog i predobrog oca poc. Petra Tesliča upučujemo ovim putem ZAHVALU U prvom redu neka je naša najtoplija hvala gospodinu proi dru Juliju Budisavljeviču, ko ji je nakon uspjelog operativnog zalivata, uznasto-jao s velikom Ijubavi, uloživ ogromne napore i veliko znanje, da spasi život našem milom pokojniku, što na žalost uslijed vec oslabljenog organizma nije bilo moguče. — Naša najtoplija zahvalnost ostaloj gospodi liječnicima i sestrama pomočnicama, koji su s velikom Ijubavi i rijetko vidjenom privrženošču nastojali za vrijeme čitave bolesti, da ublaže boli našem neprežaljenom pokojniku« Nadalje zahvaljujemo svima rodjacima, prijateljima i znancima, koji su našeg milog pokojnika za vrijeme njegove bolesti pos ječi vali kao i onima koji su se interesovali za stanje njegovog zdravlja. Svima - koji su nam u našem velikom bolu izrazili osobno, pismeno ili telegrafski izraze saučešca i svoje sočuti, kao i onom ogrom-nom broju predstavnika raznih korporacija, društava te pojedincima koji su našeg dragog pokojnika ispratili na vjecno pocivalište — neka je naša velika hvala. Svesrdna hvala svima onima koji su odar okitili vijencima i cvijecem kao i onima koji su počastili uspomenu na milog pokojnika darovavši priloge u dobrotvorne svrhe. — Osobita hvala svim govornicima na samim pogrebnim svečanostima. Napose izrazujemo zahvalnost cjelokupnoj štampi, koja je toplim riječima popratila smrt našeg dragog pokojnika. Mi čemo zadržati sve izraze sučuti u našem velikom bolu — kao znak pažnje prema milom nam pokojniku — u trajnoj blagodarnosti i zahvalnosti. SISAK, §. februara 1936. Užaloščeni i rastuženi: Darinka ud. Teslič i sinovi Miloš Teslič dipl. trgovac Milorad Teslič gimnazijalac Jrejuje Davorin Ravljen. — Izdaja a konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno (L d. kot tiakarnarja Frane Jezerfiek. — Za tnaeratn) dal )a odK