294 storilka
Ljafcljaaa, v sredo 27. decembra 1905
CXXVIIL leta.
aaaja vnl aaa svecev, anali aeasUs ki aeaaaata, lat eaUa po pota «sMft^naaiietaisE,sa satrt lata t K, aa aa mm— t K.
is cajeeVi km tatadabne rpaaiijatT« oarecaias m m »mira. — Za oznanil« m alatajs et a] aa lavala fraokaratL — Bakeaiit m aa vratajs, — Uredništvo ki uprsvnritvo j« v KiiaAarik
aa Aatrl lata I I 10
aliaak
M t, • I
seth-vrsts pa It. 5, k
t j.
1» ft, aa pat lata U E, a) late II E, aa aatrt late II 10 k, 11 k, aa aa aa eaaaatle
a L
mowmnsM Narod11 telefon št. 34.
Posamezne frtevllke po lO h.
k, aa aa aaa t K tO k.   Za LJubljano a a »tajanj— aa i aaaaaa 1 ■ tO k. — Za tuja dežela teuke vet, keUker aaaia taštama
10 k, aa aa takrat, ta pa 8 k, aa aa tlaka trikrat ali vstkrst. — Deate: a arttueje. — Oaffaamfltaa aa) aa sUgereltje aaiiljati eareeoJne, rakiamae; o
»Narodna tiskarna" telefon št, 85.
Deželnozborska volite? za kočevski okraj.
2* včeraj je bil napovedan »veliki shod« klerikalne atranke v Rib-nioi. O isidu tega shoda poročamo na drugem mestu.
Djb prrd ibcdom je bil raipo-glan med vohice okiie, ki je v mnogih oairih tako poučen, da aa nam idi primerno, ga dobesedno ponatisniti GNai ae takole:
Po Norem letu, dne 4. januarja, ¥ode Talite? dešelnega poslanca namesto umrlega Primoža Pakiža.
Prvi Čin nore ..ljudske stranke" — ime »katoliško narodno" je prišlo ct veljavo, ker se pojma „katoliško" in .narodno' izkljnčnjeta, — je bil, da je postavila aa kandidata kmetskemn ljudstva c. kr. dvornega svetnika v pokoja, Fr. šnkljeta. Šaklje in njegov voditelj ia aapovednik dr. ŠusterŠič* sta napovedala aa dan sv. Štefana v Ribnici volilni shod. Kdor bi si bil pred petimi leti ipal trditi, da bode še Šn-iteriic Šakljetov prijatelj in politični pobratim in da ga bode priporočal za poslanca tistim volilcera, pred katerim, ga je takrat v aabavo zbranega ljudstva neasmiljeno mrevaril, bi se mn pat reklo, da dela slabe dovtipe, ali pa, da se mu mesa. Radovedni smo-kako bode dr. ŠusterŠič umival in opiral moža, katerega je meseca avgusta 1900. 1. smešil, blatil in ornil. Treba bode radikalne zehte.
Da se nam ne bode očitalo, da pretiravamo, da prečrno ali prerobato riSemo politična nasprotnika ter jima delamo krivico, hočemo razsodnim in zavednim volilcem v spomin poklicati samo to, kako ita ta dva politična po Itenjaka smešila in kritikovala drng drugega. Glika vknp Striha. Naši citati ■o vzeti ia poročil „Slovenca", iz govorov dr. ŠasterŠiča in Šukljeta in iz ttznkov poslednjega v „Slov. Naroda/
Poslanec S u k 1 j e, ki uliva lepo pokojnino in državnozborske dijete po SO kron na dan. je na vol.  shodn v
Novem mestn dne 4. avgusta 1900, med drugim govoril to le:
„Pred petimi leti še besede „o b-strnkcijau nismo poznali na Avstrijskem, danes pa divja ta pošast že nepretrgoma od leta 1897. sem, in škoda, katero provzročuje, je naravnost nepopisna.
Izpraznila je državne blagajne, spravila v skrajni nered avstrijsko upravo ter vsekala skeleče rane našemu narodnemu gospodarstvu. • • Ob-Btrakcija je velika nesreča .. . Smelo trdim, ako bi se t o Č a bila usula po celem cesarstvu neprestano skozi celi mesec, vsak dan po 24 ur, ter bi uničila zadnjo zeleno bilko, pro-varočena Škoda, bi bila manjša nego je ona, s katero nas tepe nesrečna ob* atrakcija! (Na zahtevo svojega mojstra se je Šaklje pozneje sprijaznil s to nesrečo).
Bavil sem se z zgodovino in le ta je vcepila v meni prepričanje, da splošna enaka volilna pravica navzlic vsem svojim navideznim uspehom ni nobena sreča za državo, v kateri je uvedena. Zahtevajo jo socialni demokratje in g 1 e j č n d a, celo med konservativnimi Slovenci se nahajajo gospodje, kateri omamljeni po volilnih uspehih I. 1897., ko je peta kurija na Slovenskem poslala same duhovnike v državni zbor, bi se kaj lahko sprijaznili s tako uredbo. Gospoda moja! jaz pa za svojo osebo temu odločno ugovarjam... Dr. Šn steršič trdi, da vodijo našo dunajsko politiko stanovitna načela. Jasno je kot beli dan, da je večina zlasti kranjskih državnih poslancev golo orodje v rokah tega političnega režiser j a ! (Tudi Šaklje? . . .)
Srce nas boli, ko si iz daljine ogledamo divji boj na Kranjskem. Ali je moralo prit' do take zdivjanoati našega političnega življenja. Ni še 4 leta, odkar smo poslanci zborovali pod predsedstvom dr. Šasterfiiča, predmet našemu posvetovanju je bila tista famozna sprava! Vse je gorelo za to spravo,
iz različnih nagibov in vzrokov. Edini jai sem bil, ki je odločno odsvetoval od te sprave. Rekel sem: Vaša sprava se ne bo držala, kajti razdvajajo nas ne le osebnosti in malenkosti te baze, temveč svetovni nazori. Stavil sem pohleven predlog, da se slovenski poslanci zve-lejo v to svrho, da bi preporna vprašanja razpravljali zgolj s stvarnega stališča« • . Dr. ŠusterŠič, ki v domači politiki nastopa z itto sigarno avtoriteto, kakor med meteorologi Rudolf Falb, je obsodil moj predlog, Čel, da nima nobene vsebine in da bi se nam svet smejal, ako ga sprejmemo.. • Glasno in jasno povem, da sem in ostanem zvest pristaš naprednim idejam. V grob bodem seboj vzel ono prepričanje, katero me je navduševalo v mladostnih letib, da je spas in bodočnost našemu narodu iskati zgolj v svobodnem napredku.
Brez ovinkov povem, da se je med našo duhovščino, zlasti med mlajšo, v zadnjem času pokazala neka pretirana samopaš-nost in čudna nestrpnost. Komaj dobi mladi duhoven svoje blagoslove, komaj postane kaplan v kaki hribovski vasi, Že misli, da more apodiktično govoriti o vsaki posvetni stvari. Ćestokrat smo nemilo prizadeti po preoblastnem postopanju posameznega duhovnika, užaljeni po tisti nestrpnosti, s katero se nekateri vroče-krvneži spravljajo na naše slovstvo, našo omiko, novodobne naše nazore.. .
Poglavitna stvar pri gospodarski organizaciji „Slovenčeve* stranke so konsnmna drištva, i katerimi so oškodovali malega trgovca, najboljšega konsumenta kmetskih pridelkov. Zgrešila se je prava pot Že pri porodu gospodarske organizaeije v strokovnem ozira, a pokvarila se je še bolj vsa stvar s tem, da so p o 1 i t i č n i razlogi in nagibi kumovali pri tem novorojencu. .
Tako Šuklje o Šnsteršičevi stranki na shodu v Novem mestn.
Nekoliko dni pozneje je dr. ŠusterŠič odgovarjal na shodu v Kamnika ter opisoval Šakljeta po „Slovenca" tako le: „Šaklje je tisti, ki je prvi deloval na to, da se slovenski in nemški liberalci združijo, da tako osamljeno ostane katoliško ljudstvo na Kranjskem (Klici: .Sramotaltt) Ne bavim se s Šakljetom radi tega, kakor bi bil tn tak politik, da bi se bilo treba ozirati nanj, ker to ve pri nas vsak vrabec na strehi, da je Š n k 1 j e naj nevplivne j ši slovenski poslanec, da ima najmanj pomena (Klici: „Tako je."), in da med 34 poslanci v a Slovenski krščanski narodni zveiiw ni enega, ki bi na njegove besede poslušal. Z upanjem v lepšo bodočnost narodovo me to navdaja, da je ta n a j n e s r e č-nejši slovenskih politikov tisam lj en, da tudi nima nič vpliva in da tudi nima njč upanja, da bi prišel do vpliva.
Ko se je Šaklje leta 1893. ločil od Čehov in stopil v kealicijo z nemškimi liberalci proti Čehom, je profesor Šuklje kmalu potem prišel do dvornega svetni št va. (Viharna veselost). Dve duši ima Šuklje; daŠa profesorja je liberalna, draga daša dvornega svetnika je „ država onranajoca", celo črnopobarvana . •
Nato je objavil Šuklje v »Slov. Naroda* št 193.—195. tri članke pod naslovom „Recontr a-, v katerih prav drastično opisaje avojega sedanjega pokrovitelja rekoč: „Poznam moža in kar začuditi se ne morem skromnosti kranjskega dnnovenstva, katera si je izbralo duše vnega vod i tel j a take malega kalibra. Dr. Šnsterais je vendar nekaj povsem povprečnega: na vaden govornik, aavadaa darovitost, navadna izomika. Le ena lastnost se nahaja pri njem v nenavadni meri, in ta lastnost je izredne njegovo sa-mosvestje, nenavadnanjegova arogantnost.*
Imenuje ga: klerikalni raba" list, patologična prikazen dr. Šusteršičeva, klerikalni plenipo-tentiarius iz OvijaČeve hiše, politiški mlekozobnež itd.
Šuklje se toplo zahvaljuje dr. ŠasterŠiča za »neprecenljivo ilobu-dravost", s katero je razkril pristni značaj svoje atranke. „Meminiase jn-vabit." Z njegovim govorom v roki konstatuje, da je preminila katol. konservativna stranka na Kranjskem ter da se pri Šasterši cevem in njego vik samopaŠnih satelitev oblastnem vodstvu na njenem mestu šopiri radikalno - do m ago g iš k a stranka. Jasni se med nami.
Vzdržujo či živel j zastopa dandanes na Kranjskem zgolj tolikrat ovad-jeno in očrneno naprednjaštvo ... Obračamo se do k erikalnega pretek-torja v poljedelskem ministrstvu a odkritim vprašanjem: Koliko Časa se bode še z državnimi sredstvi podpirala Šn-stersičeva strankarska organizacija in njeno avstrijskemu blagru škodljivo stremljenje?!*
Šaklje se končne poslavlja od „vzornega katoličana* dr. ŠasterŠiča ter pravi: „Z ono spretnostjo, katera označuje in diči ,den praktisehen Gesehaftskatholiken', drapira se blaženi najemnik prvega nadstropja OvijaČeve hiše pri vsaki primerni ali neprimerni priliki zda leč vidnimi znaki svojega verskega prepričanja.*
Na volilnem shodu v Ribnici, dne 26\ avgusta 1900, katerega se je, kakor poroča „Slovenec", baje udeležilo okolo 800 samih »zavednih mož*, je dr. ŠusterŠič zopet paral svojega nasprotnika na veliko veselje navzočik kaplanov in prepariranih privržencev. Rekel je, da se dvornemu svetnika Šakljetu kar hlačice tresejo, ako le vidi kakega ministra, očital liberalcem samopašnost, goljufije itd.
Predaleč bi se segalo, ako bi hoteli ponavljati vse psovke, s katerimi sta se obsipala sedanja politiška prija-
LISTEK.
Naravoslovne črtice.
(Svetovne katastrofe, aolnčni sistemi.)
VI.
Ali kaj so vse podnebne sile naše zemlje, tepa neznatnega praha v vo soljatva? Ko j pomeni tresk, ki saige nekaj poalopij in d bij« nekaj ljudi, kaj potre*, ki uniti nekaj naselbin, kaj povodnji in potopi, kaj vulkanitne erupcije, ki zacujeio nekaj mest, ki zaplovi nekaj otokov, ali jih ustvarijo na novo. Povodnji in ognjene sile so potopile in dvignile zoptt po oe!e kontinente, in sedanja, kakor vse oatale oblike semeljske površine so njihovo dela Ia vendar ao vse take katastrcfe malenkosti proti onim, kadar se eiigejo in se porajajo nova solana!
▼ kmniki magistra Bnoeh W»d-mana š tamo, da ao jo 10. novembra 1. 1572. na N zosemskem pojavile nova in jako svetla zvezda v avezdni skupini Caasiopeje, katero so pa baje v N<-aaM)i opaaUi dne 16. sep teaabra omenjenega leta. O te| aveadi pripoveduje kronist, da je poldrago
leto ataia o* enem ter i«*t m me«to, vadno enako velika, vedno enako hleatetf, in da so jo tedanji iveido-g'edti proglarli ia iveido stalnico, a ne aa rspatieo, kakor ao to domnevali neuki ljud.e
T« BToada je bila etalniea, katero je njen najditelj Tjeho de Br»he dne 11. novembra 1572 leta odkril in ji nadel ime »N.*va Caasiopeae. Svetila je tako motno, da |e a svojim bleakom nadkriljevala vse avesda stalnice, in da jo je bilo motno vi deti eelo podnevi. V novembra istega leta jela je njena svetlobe pešati, noeeeoa marta leta 157J )e bila avesda enaka ostalim atalaiaam prve velikosti, in leto poaneje je ni vel videlo prosto oko. Na mesta, kjer je pa atala ona ba|nokraana avetda, na baj»mo danea neznatno svesdieo 11. reda, ki i* m >goee identična a aNovo« Tvcho Braheja.
Koliko milijonov ljudi je bilo tedaj na sveta — in tudi danea bi jih ne bilo manj — ki bi se niti no a menih aa tako velikanako kataatroffo, ki •e je tedaj pripetila na omenjeni aveadi — ker je predaleč in ne sega v malenkostne naie interese. Ato bi n. pr. naie aolnee, avesda etalniea ramena barve, tako hipno ii t h ali
on h virckov t*ko vap'amtela, da bi žarela v beli Inči, bi se navalit od daljenoiti 174 milijonov kilometrov naša aemlja v trenutku stopila.
Take katastrofe pa ae na neba ponavhejo večkrat. Na veler I. 1901. dne SI. februarja ao pregledali alu-6aino aveadoo akopioo P**raeja prav natanino, a niso Daili nideaar posebnega. Neka) ar poaneje je edinbergh-ski astronom Aoderaon javjt, da je napasti v Peraeji novo svetdo S vrste ter ji nadel ime: Nova Peraoi. 8vet loba te avesde je naraščala tako, da je dosegla le ta že dragi veter svetlobo zveide prve velikost*. V noti 28 febmsrja te je razvila toliko, da je prekašala vse zvezde prve vrste. Od tedaj pa je pojemala njena svetloba, Šetadi je avesda še semtertja moč neje vsplenntela in vstarela. V avguste leta 1891 pa ni bila vetja nego aveade 0. do 7 vrste, torej komaj vidliiva našim očem. Taka je tudi ostala. Prve dni popolnoma modrikasto bela, je postala k mala rmana, nekaj tava nato temnoiolta in te kasneje ioltordet«. Ker so ie 1. 1887 v Perse m naili novo aveado, imenovali ao to odalej Nova Peraei Nr. t.
Jasno je, da ao astronomi porabili to priliko aa avoja opaaovanja,
in da je deloval ves aparat, kolikor ae je le dalo; predvsem pa ae je skušalo e pomočjo spektralne analiie dognati, karkoli mogoie.
Di ko vsakemu umljivo, kolikega pomena je spektralna analisa it res-iekovanje nebeških tel«**, poklićinoo si v spomin nekaj fundamentalnih naukov o njej.
Ako spuštamo skozi aaijbno luk njito v aatemnelo sobo droben solatni isrek in ga preetretemo s ateklom, brušenim na germ-tri&no obl<ko priame, ne opaaimo, ako postavimo aa prismo belo steno, na katero bi imel padati žarek, njegove bele svetlobe, ampak mesto nje dobimo mavrico v njej lastnih sedmih barvah. Solntnega šarka bela lat se je v svojem prehoda skosi priemo razkrojila ter se raaeepela v mavrično bsrve. Ravno tako mavrico, ali kakor jo tU eer nazi vljemo: spet trum, dobimo tudi, te damo, da pada na priamo svetlobni trak gorate svete, svetetega plina, ali aploh vsakega trdegs sli tekotega teleta, te ga rsabelimo. Ako pa izvira svetlobni trak od iaretega plina aH pare, tedaj ne prehajalo barve v sp» ktru druga v drogo, ampak up- k-|r«m obstoji ia possmesf ih, različno barvamh svetlih trt, dotim ostane
ostali del njegov Črn. Ako spravimo košček natrija v nesveteti pismen špirttov, pokaieta ae v spektru dve rmeni, tesno droga ob drogi stojeti trti. Kali n. nr. daje eno rdeto, a eno modro, stroncij Tet rdetih ia aanao eno modro trto itd Tak spektrom, snatilen aa poseben plin, imenujemo pranaenast ali progast spek-trum v nasprotju s onim, v k»terem ee prelivajo barve zdržema droga v drago, katerem* pa velimo preba)alen spektrana.
l*re&a avetovna telesa imajo na-vadoo trdo ali tekoče i reče jedro, krog katerega so n* brani iareti plini. Vtaaih ao plini bolj vroti od jedra, vtaaik je pa to narobe. V sadojean sintaja daje taka avesda spektrom, ki je prebajelen, na katerem pa se pokazujejo temni prameni ali proge. V prvem alutaiu pa se pokate pre-bajalen spektrom, ns njem pa svetli prameni.
Lega tako avetlib kakor temnih trt v apektro je Beiapremeoljiva. Le ako ae telo, ki ialariva lut, premika i veliko hitrostjo tedaj ae premaknejo proge ali trte nekoliko proti rdečemu konsa t«re, osirrsna proti vijoličastemu, kakor ae ie avesda oddaljuje od nas, ali pa ae nam bliia. Te pre-
telfa Šaklje in ŠusterŠič. Imeti marata donove kožo. Ako ni to politične komedija, katere očita šuklje Ša atersiču, ako se ne norčujeta z voli le i, potem ne vemo, kaj je komedija. Sodbo o tem prepričana* razsodnosti in zavednosti volilcev. Mi jim ne vsiljujemo nobenega kandidata, kakor dda te .ljudska stranka*.
Pustimo vsakemu svoje in recimo, da ima poleg drugih mež tudi dvorni svetnik Šuklje nekaj zaslug za Dolenjske Železnice, s katerimi dela sedaj toliko reklame. Take zasluge, ako bi bile fie tako velike, ne smejo dati nikomur patenta preobračati politične kozle inae norčevati z volile i. Mi sodimo, da je Šukljetovo svetovno masiranje in njegove prejšnje napredne ideale pokopal osebni egoizem. Kao se sam ne bode moglo oporekati, da je šuklje bil, da je in da ostane vladen. Mi pobijamo laž nji vost, s a mopai-■ 081 in neznačajnost, s katero se ostruplja naša politika ter sveta jemo volilo em, da si izberejo iz svoje srede značaj nega moža, kateri pozna njihove težnje ter jih bode tudi zastopal poltene in nesebično.
jatelji ljudske svobode in resnice.
Parlamentarno zadeve.
D u n a j, 26. decembra. Državni zbor se zopet skliče 23. januarja. Prva naloga bo odobritev trgovinskih pogodb a Italijo, balsarskimi državami in najbrže tudi z Rusijo. Potem pride na vrsto rekrutni kontingent. Izmed deželnih aborov ae sklice le m o r a v -iki deželni zbor h kratkemu zasedanju
Vladni načrti o volilni reformi.
Dunaj, 26 decembra. V pol ofioijoznem dunejikem glasila je priobčil neki odločilni državnik pojasnilo o vladni volilni reformi. Načrt ae isgotcvi meseca januarja ter se predloži državnemu zboru meseca februar j 4 1906 Predloga je sestavljena na principu splošne, enake, direktne in tajne voiilne pravice. Od tepru prinsipa baron G a n t s s h neča popustiti za nobeno
ceno. Ltot&ko noče vlada nič<>8»F siiSati o pogoju, da hi bilo za volilno praviso treba pet let prebivati ▼ enem kraiU, tudi Ujema aa Galicijo ae ne prizna. Število mandatov se pomnoži od 425 na 440, ki se razdele na posamezne kronevine po itevilu prebivalstva, po gospodar-akem in kuHurnem pomena dežele, t. j. pO davkih. Galiciji se valed Števila Drebivalesv pomnože mandati cd 78 na 90, mestu Dunaju pa od 16 na 26 Število mandatov pa se skrči Kranjski, D/laaaoiji, Trstu in Bukovini. Ako bi s»danja abornioa ne Bprtjela volilne reforme. 89 raapnati ter ae reforma oktroira.
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 26. decembra. Predsednik državnega zbora Jnsth
je priredil uradnikom državne sbor-niee b< žično pojedine. Pri tej priliki je imel političen govor. Rakel je, ako se državni s bor le tedaj rte raspusti, ako bi ao koalicija odpovedala svojim principom, potem je gotovo, da ae raspusti. Koalicija ne bo nikoli p r e v s e 1 a vlade aa ceno, da trt vaje evo j a nadela.
Srbska skupščina.
B o 1 g r a d , 26 decembra. Skupščina je nadaljevala debato o proračunu. Poal. V e 1 i č k o v i ć je do-kasoval, da je prebitek 10 miljonov ilasoren, ker jo dolga le milijonov. Miniatraki predsednik Stojanović je odgovarjal eoeijaiietu L a p č e-vicu, ki je trdil, da plove vlada V avstrijski vodi. Ministrski predsednik je imenoval tako dolži-tev grdo obrekovanje. Ako bi bilo to res, bi ae moralo takoj odpraviti Stupščina je sprejela proračun a llo glasovi proti 24 glasom.
Finančna kontrola za Maoe-donijo.
Solun, 26. decembra. Dne 24. t m. je bila tukaj pod predsedstvom vrhovnega nadiornika Hilmi paše prva seja mednarodne finančne komisije za tri maeedonske vilajete. Razpravljalo se je o prvem rednem proračunu.
Novo italijansko ministrstvo.
Rim, 26. decembra. Novo mi nistrstvo je sestavil F o r t i s, ki je prevzel predsedstvo, notranje aadeve in poljedelstvo; minister zunanjih aadev je marki de Sangiuliano; vo no ministrstvo je prevzel general Majnoni d' Intignano, mor-narično pa admiral M i r a b e 11 o. Vsi ostali ministri so dosedanji poslanci.
Dogodki na Ruskem.
Boji v Moskvi.
Moskva, 24 decembra. Revolucionarji so iiropali dve veliki prodajalni orožja ter zgradili na Sodovoji t. j. cesti, ki obdaja mesto v polkrogu, barikade. Ii neke h Se bo revolucionarji streljali i angleškimi brzostrelnimi puškam?, nakar je vojaštvo razrušilo hišo s topovi. Na vseh koneih mesta ae razlega streljanje puSek, Mrtvih je zelo veliko, ranjenih je bilo do snoči nad 200. — ZijUtraj je začela artileriia streljati na barikade. Včeraj je bilo ranjenih nad 500 oseb, danes pa še več. Zvečer so bih tudi v predmestjih krvavi spopadi. Pred hotelom »Metropole« se jO   razpOČil   peklenski stroj,
vsled česar sa je hotel užgal. Na Sretenki je bila vržena bomba. Vse kolodvore straži vojaštvo. — II Borova se je pripeljalo 100 oboroženih revoluoijonarjev, katerim se je na kolodvora pridružilo kakih 2000 starkojočih delavcev. Skupno so ae polaatilineke velike trgovine živil ter streljali  na   vojaštvo pred
kolodvorom. Vojaki en streljali nazaj ter je bilo vel oeeb eb tih Postaji Ljuberai in Bereovo imajo revoleei-lonarii v o t lasti.      >< *.
Položaj v Moskvi je a e 1 o r e -a en.  Miniatraki avet je ekleail vse potrebne odredbe, da ae nemiri ne saneso v Petrograd. Pesmei-ecesji splošni str-mjlk.
Petrograd, 26. decembra. Splošni štrajk ae je popolnoma pone-arečil. Revoluoijonarna atranka je zaigrala vae zaupanje pri delavstvu Blagajnice aa štrajk ao p r a a n e. Zahteve revolucionarnega odbora pa ao tudi smešno pretirane. Revolucionarji namreč zahtevajo, naj jim vlada izrodi vsa pristanišča, vae trdnjave in državne blagajne; tudi vojaštvo naj bi priaeglo na revolueijonaroo sastav o. Revolucionarji in car. London, 26 decembra. Najbrže je bajka, kar ae poroča angleškim listom ia Petrograda. Revoluoijonarna atranka je poslsla baje earju pravilno noto, v kateri ae očita carju, da je vladar le po imenu. Car je nato V i 11 e j u bridko očital aaradi neuapešne njegove politike. Nastal je ardit prepir in Vitte je isjavil: »Veličanstvo, dinaatije ne morem ved rešiti; bojim ae, da ae tudi naro d ne da več rešiti.« Po teh besedah je naglo odšel is carjeve aobe.
Položaj v Kavkazu. Petrograd,   26. decembra. Grof V o r o n c o v-D a š k o v j a br 10-javil carju ia Tiflur, da je v J«l sa-vetpolu nastalo klanje med Armenci in T a t s r L Z obeh strani se je ljuto streljalo. Po ebno Tatarji ao izgubili mnogo svo,»h ljudi. Asi jatski del mesta je pogorel Klanje so provzrnčili Armenci. Iz vzhodnomorakih pokrajin.
Petrograd, 26. decembra* V Revalu eo bili veliki nemiri, vsled česar se je proglasilo nad mestom vojno st»nje. — V L i bavi je položaj še resnejši. Mesto je od ostalega aveta popolnoma ločeno. Na deželi vlada popolna anarhija. Nemci beže iz roeata. — N -d mesti Tambov in Koalov je proglašeno vojno Btinja, nad ostalimi de-
aetimi mesti  istoimenih  okrožij pa obsedno stanje. — V R i g i so revo lacijonarji aaprli pr ataotšče.
Obč. svet ljubljanski.
Ljubljana, 23. dec. 1905.
Pr dsf>doval    je    župan Iran Hribar.
Božićnica   mestnim uslužbencem.
Žapan je omenil, da ae lani prošnji mestnih usuibencav sa zvi-šanje pl*č ni moglo ugoditi. Letos je finančni položaj meatae občina beliči. S«mo na mestnih davščinah ae je dos*g)l aa 27.000 K bol)ši uspeh, kakor je bilo promčunjeno Ker ao 89 med tem časom državnim in deželnim uradnikom plače zbolj-š .Ie, a tuli mestna hranilnica je na
■sunila, da svojim uslužbencem i novim letom aboljla plače, mora ae tudi aa mestne ualužbenee kaj storiti Žapan bo v bodočem leta v tem oairu predložil natančno obraziožbo, ■a sedaj pa nasvetu je, naj se mestnim uslužbencem, ki imajo mesečno plulo, dovoli božično darilo v znesku polovične mesečne plaie; obenem na) ae tudi mestnim delavcem dovoli po 10 K. Predlog je bil med pritrjevanjem anglasno a prelet
Za varnost pri južni železnici.
Občinaki a 'etnik Ž o Ž e k j a nujno predlagal resolucijo, naj se južno že iesnieo odločno nosove, da bolje skrbi sa varnost življenja na tukajšnjem kolodvoru, v prvi vrsti a pri-akrbitvijo aadoatae razsvetljave. T utemeljevanju je našteval nesreče, ki so se sadnje čas* primerile na jut-nem kolodvoru v Ljubljani. Pritožba glede eiabe razsvetljave pa velja istotako tudi aa državno železoioo.
ObČ aveta t k Prosenc je po vedal, da je ii pred leti stavil tako resoluoijo; a a resolocjsuat so nič ne pomsga. Občinaki svet ima glede razsvetljave aahtevati tudi sa želez -nico tako, kakor je potrebne*, posebno f?lede dovoanih <*eat na kolo dvor. Stavil Je v tem amislu predlog.
Ob - predi ga »ti ae sprejela.
Movo pos¥.opaii£6e.
Žapan je nujno poročni v sadovi novega pokopališče. Prvotnn je biio določeno, da se začne na novem pokopališču pokopavati že 1. maja 1.1. Ker pa mao bile potrebne stavbe na pokopal šču še gotove, ae še vedno pokopuje na atarem pokopališču. 0"fcfi?n:Atvo pokopališča je naznanilo, da ao cerkev, stanovanje sa grobarja in gospodarsko poaiopje v tolsko dogotovljene, da b j mogoče že apomladi začeti pokopavati na novem pokopališču. Le mrtvačnica še ni sgrajena, ker Če ni rešeno pre-porno vprašanje, kdo jo mor« sgra fiiti. N«kekor pa aa ne moro v to prisilni mestne občine, t emu 4 m ra mrtvašnico z^r&diti ali pokopalšcao cgkrboištvo, ki bo itak imelo dovolj dchodftov cd pokopališča, aLi pa občina, v kateri je pokopališč*. Sieer zgradba mrtvašnic« ne mera bik*, zadržek sa rabo novega pokopališka, ker se v nujnem slučaju more rab ti •a stara mrtv»aa?ea pri 8<r. KcŠtofu. Pač pa bo treba razširiti pota do novega pokopatišŠa Župan predlaga, naj se s 1 m*jem 1906 preneha po« kopav&ii na st*racu pokopališču ter 89 začae n* novem.
O.č svetnik Lenče je vprašal, kako ae bodo spravljali tnrllšt na tako oddaljeno pokopališče. Žapan je odgovoru, da ie to st?ar rodom.
Obč. avstnsk Žabic je ta to, da se sačne pogepavati na n0V6QU pj-pališcu še pred 1 majem.
Podžupan dr. vitez Bleiwei« pravi, da je bolje, da ae sadne s pokopavanjem kasneje kakor prej, da dobe u4*!ežeaci z zelenjem ugodnejšo sliko na novem pckop*M£u. Treba pa bo blizu mesta prirediti dverano, kjer B9 bodo polagau mrliči na oder.
Župan pritrdi temu nasvetu, vendar do to vpraša oje ne d% reč ti poprej, dofeler se ne reči vprašanje o mrt niči.
Ž ip*nov predlog je  bil sprejet.
Knjižice o pasji steklini.
N*lal)e je župan namo predlagal, na) ae natisne 2000 izvodov kojtž ce o pa?ji steklini.   Rokopis je priskmel klavnrčni oskrbnik M k-av čiČ.   Kupžtoa se bo pr dajsla lastni
kom psov pri kupovaniu pustih anamk, in aioer po 10 kr. Predlog je bil sprejet.
.  Stavbna zadeve.
B>stavrateT ne m ine na kolo-dvora v Št* Petru, g. Jo* e Andre, je ponodil za odkup mestnega sveta ob Levstikovih ulicah sa Wottaahovo vilo po 10 K za kvadratni meter. PonsHba e* je sprejela pod pogojem, da poravna kapee vse propisne in kopne stroška*. (Poročevalec obč. svetnik Svetek.)
Stroške aa sniŽame ceste in uravnavo hodnika pri hfŠi Antona Bizjaka v Bohoričevih nl'c«h ore-vz&mo mest u a obima v suesku 7o4 K pod pohoten, da Bisjak prepusti sa ceste potrebni s?et brezplačno mestni »bČinL (Poročevalec obč. cvetnik Žužek.
Isti poročevalec je še poročal, naj pr^vatrua mestna obč na v svojo Isst nove stropove v »Mestnem dooaua rasen v proetorih mestnega fiziksta ter naj dal varaiine vrne tvrdki Falesobini ia 3abuppier; ostanek varščine naj se obdrži do konca kolavdaeije. Predlog se je sprejel.
Obč. svttnik Proaeac |e poročal o povečanju konjaka kiav-ni se. Vsied poročila kia?ničaega odseka je prostor konjske klavnice mnogo premajhna ter ga ie treba takoj raširiti. Stroški za razi rjavo bo pro?ačanjeni na 2924 K Stavbni odsek se j* isrekel le aa najnujnejša rir . . . M BB| odloži
popravka
vae druga na prihodnje leto.
Proračuni za lete 1906.
Proračun mestnega loterijskega oosojila 'skazujs 0nt»sbšč>aa 139953 K 78 k, pokritja 191 849 K 71 b, potemtasem prebitka 51896 K 07 h. (Poročevalce obč. s retnik S e n e k o v i č.)
Proračun mestnega ubož-nega aakiada izkasnje redn*b strcČkov (stalna podtpo*e. dvuire po-trebččinO 74497 K, rtdoih dohodkov (k«cn ) 44402 K, tedaj primanjkljaja 30 095 K. M e s t n a j u b 11 e i s k a u o ?. f i c a iikaauie notrebščiae 20250 K, pokritja ni. Mestna ubož-niea naKarlovaki sesti izkazu e potrebščine 39000K, pokritja ni. Poblovkina sapušdina iakatu e potrebščine 1161 K, pokrila 3330 K prt-n-tk* 212 K I redu« po-treDš^sne ie 4000 K, izrednt-ga pokritja pa 54.033 K. (Poročevalec obč. evetnik Lenče)
Proračun zaklada me-lis neke imovine iakatui^ potrebščine 55067 K pokrtia 55 502 K, tedaj prebit4a 435 K. (Poročevalec ob* Bvetnt Matij)
Proračun ustanovnega i a k 1 a 1 a Ukazuje potrtbičioe 16 957 K, pokrit'* 17 107 lede| ore-U tka 157 K Veah uscaaov •> 4Z ki so rasen dveh vae iktivne. (PoroSa* valea obč  svetnik Svetek)
Novi zastopniki v delskern odboru obrtne nndaljevalne
siolo.
Poročevalec obč. svetnik Šubic. Izvolita se dosedanja austopnika Dimnak in Grošelj.
Kaj jo m tedenskimi semnji ?
Ooč. svetnik Prodov; s je vprašal župana, kaj je a tedenskimi živinskimi semoji, kakor jih je sklenil uvesti občinski svet pred enim letom. Žapen je odgovrml, da je e&la sadevz So pri dež^ini viadi.
Župan je nsto aakl|učil javno sejo ter želel občinskim sretaikom vt-sele pr>i nit
mikljaje pa labko samo tedaj merimo, če je hitrost opazovane zvezde dovolj velika —vsaj nekaj kilometrov v sekundi. Meriti se pa dajo take neunatne malici ne samo potom fotografije, oziroma z najnatančnejšim primerjanjem fotogrifičnih slik na ploščah Zato ao tudt vsi veliki astronomični daljnogledi poleg spektroskopa aaeno tudi B potrebnimi fo t o grafični mi aparati opremljeni.
Tako torej na ta način promotrimo pregibanje takih zvezi, ki bi ga s'eer nikoli dognati ne mogli, ker ao ta telea% neskončno daleč od nas, in postane vsak ket ne meri j i v.
Oiede nove svesde v Perseju se je pokazalo, da se to nebečko telo oddaljuje od nas b hitrostjo 6—-16 kilometrov v sekundi. Spektroskopično ae je nadalje dognalo, da divjajo na tej avesdi grosni požari, da gore na nji neizmerne množine vodenca in drugih plinov. H tro vaplamenje jn važarenje, kakor omagovanje pa do-kasujejo s kako vehemeneo se je morala isvrčiti silna katastrofa, r- Zato pa se vprašujemo: kako je do lega^prišioT^nTae v taki neskončni daljavi doslej popolnoma nepoznano
n< b'.:šso   t--.o   narodi  naenkrat, da vsplamtt kot avesda  prve vrste, da zažari kot Bolnoe, ki presega po ve likosti, luči, ognju in moči naše sOinee mogoče več kot stokrat!
N«to odgovarjamo: poskusili bomo ta pojav rasloŽtti. Vsrokov sa poeta nek nove sveade je lahko več. Tako moramo misliti na to, da je mogoče, da trčita dva že ohlajena, in torej temna teleaa drugi ob drugega. Ako dve taki masi, ki ae preg bata 8 tako neznansko hitrost ji, pomnoženo v bližini Še a njimi lastno privlačnostjo, aadeneta skupaj, tedsj mora nastati v trenotku taka vročina, da se stopita obe, in še vel, da as pretvorita obe telesi v raabeljene pline. Tako ae aapedne ia dveh ohlajenih a vezi ena nova, in razvoj ae prične od začetka.
To pa je samo ena razlaga, Ker vemo, da se to jako redko sgodi, da bi nebeško telo zadelo ob drugo, bodo tudi v tem plučaju iskali drugih verjetnejših vaalag. Pri vsem tem pride še ta pomislek, da bi komaj nastala nova zvezda, (nastala v opi sanem smislu) pao ne otemnela in ne ohladila as tako hitro, ker bi ob vročini, ki je uprav nastala, nikakor
ne mogla že izgubiti toliko avoje luči in ognja.
lav istini! astronomi dali so nam dvote boljših in dosti verjetnejših razlag!
Na devinski skali.
Zgodovinska povest. (Daljoj XIL
Sonožeško prebžralatvo i vojaštvom vred je bilo areČno uteklo grosni usodi, katero mu ie bil namenil patrijarhov legat. Komolja je bil dal raskopsti sidovje podsemske jame, kjer je bil skrivnostni vodovod in posrečilo se mu je, da je našel ishod. V temni noči, ko je patrijar hova armada alavila svojo amsgo, je stari Tomaž Rstinaki odpeljal seno-lesko prebivalstvo ia podzemske jame in je poslal deloma v Jablanico pri Liriki Bistrici, deloma v Belaj v litri, dočim je vojaštvo popeljal s seboj v Retia pri. Kraški Kostanjevici.
Devinski vladar je ostal jetnik. Patrijarhov legat ga je dal prepeljati v Senožeče in ga je izročil v varstvo
R*joion4a. V starodavnem stolpu je bil Jari zaklenjen v tesno sobo in ž njim vred njegova soproga Hema.
Kadar je Juri ssčel obupavati, tolažila ga je Hema, da je Komolja živ in prost, da ni treba obupavati.
Rsimondo je bil nastanil Jarja v najvšji sobi stolpa, sam pa ae je nastanil pod njim, tako, da bi bil Jari m ral v slučaju bega priti skosi Rtjmondovo sobo. To je najbolj je ziio Jurja, kajti ni imel upanja, da bi mogel priti do skrivrostoega vhoda v podsemaki vodovod in vedel je, da edino tod vodi pot v svobodo.
Zopet sta se Juri in Hema ras-govarjala k»k)r naslone ves dsn o načinu, kako bi pobegnila, ko je nekaj lahko žvižgajo priletelo v mračno aobo in padlo na tla.
Hema je akolilš. proti oknu in pobrala na tleh ležečo pčioo.
»Navadna pliea je,« je menil Juri. »Ali priletela je a Komoljevega loka. Samo Komolja atrelja tako visoko. Komolja me je hotel s to pu-šioo obvestiti, da je v moji Milini«.
Juri je ogledovsl leseno pšico natančno in jo končno zlomil Irea
srodo. V pš<c; |e b&l surst listek na katerem je bilo čitst : »Delaj ae bolnega in z-htovstj idrsivaikac
»Ah Komolja, zlata zvesta dušac je vzkliknil Jari, ko je prečital listek. »Saj som vedel, da me ti as zapustiš«.
Naslednjega dna je stopil Hasan pred Rijmonda.
»Moj gospodar ie bolaa,« je rekel suženj. »Vso noč je ječal ia gospa H*ma se boji, da umrje«.
Hvjan je imel nalogo, da je Jurja nosil jedila in je posredoval med Jarjem in Rtjmondom, ker ae slednji ni upal, stopiti Jarju pred eči.
R*jmondo je bil v strahu. Vedal je, da so Senožeče sanj izgubljene, ča ae Jarju kaj pripoti. Uročili so mu Jarja v varstvo a pogojem, da mora nanj paziti ne le da ne uide, marveč, da ae mu tudi drugače ni-leasr ne primeri Rftjmondoje za to jamčil a svojo glavo. Ta pogoj je stavil legat, ker jo poznal Rajmooda in je vedel, da bi b 1 ta imoisn tudi najbujčega zločina aamo, da ae i* nebi Jurja. Ka je ada; H »san prinesel vest, da je Juri bolan, je Rajmonda apreletela groza.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 27. decembra. —- Klerikalni Seda*. Dan
it. Štefana, prvega mučenika je bil aa Jjudike stranko    res  prvi muceniSki praanik. — ŠusterŠič  in Šaklje sta kila včeraj vRibniei— kamenjana. Ribniška dolina, katera je doslej veljala za najtrdnejšo postojanke   turške   samopašnosti — se je včeraj zbunila. Vstala je „kmetska stranka*1 in aastal je vihar, ki  je o d uesel   Žlindro in   Kamen za vselej iz ribniške doline. Kot kak kralj se je pripeljal dr. Susteršič s posebnim vlakeaa v Jtiknico s svojo suito Jakličem, Štafetom in Kregarjem. Graščak s Kamna  je   še prej ta večer „počastil* Kibnieo s svojim prihodom. Častno stražo dr Žlindri je delalo kakih 200 Dobreeoljeev, katerim je dr. Žlindra v svoji   znani   blagodušnosti brezplačno dal na razpolago svoj  posebni vlak. Smage gotov se je ošabno oziral dr. Žlindra  ekrog,  vodeč to  množico na shod, da ki zopet enkrat „ljudstvo go vorilo." Ali Čujte, kaj se zgodi! „Kralj* slovenskega   ljudstva   je  — moral aolčati in žalostno — o d k n -riti. Pritisnila je „kmetska stranka0 3 svojim nedosežnim Rusom na Čelu in teli slovenski javnosti pokazala, kaj se sgodi takim ljudskim  sleparjem kadar res — ljudstvo  govori. Zbralo se je de 800 velilcev iz cele ribniške doline. Prihitela je Trava, Draga, Loški potok, Sedražiea, Dolenja vas itd. v boj za „kmeta ko strankou. Šusteršičevih pristašev je bilo komaj 400, vsi drngi pa Bjegovi ljuti, a odkriti nasprotniki. Dvorana .Katoliškega doma-   je bila seveda premajhna.  „Kmetska stranka* je nato predlagala, da bi se Šlo zborovat dragem, kjer bi  vsi  imeli dovclj prostora. Dr. ŠusterŠič je zavihtel svojo gorjaČe in udaril po mizi ter prav surovo odklenil vsako pogajanje, meneč, da bo njegova stara taktika, nasprotnike tebi nič mani nič pometati ven — tudi tukaj obveljala. Dal je povelje: Ven ž njimi! Ia planili so njegovi mameluki kot stakli psi na svoje žrtre, a morali se — stisniti rep. Štirikrat so naskočili ,kmete", a konec je bil ta, da je pel uro trajajoči borbi ŠusterŠič — bežal, zaključivši shod, ia ž njim gospod s Kamna, in njih oprode. Bežali so v — ž u p ni š č e. .Kmetska stranka" je ostala še nekaj  časa na bojišču in zborovala nemoteno in po zborovanju napravila  veličasten sprevod po trga in šla na kolodvor kupit žlindri in grašeaku s Kamna — vozni listek. Bil je to poraz, kakršnega še aiao doživeli; za kmete je dan vata jenja, daa osvobojenja izpod farškega jarma,
— Trgovaka in obrinijalta zbornica v  Ljubljani   <ma v
te.rtsk, dne 28. dee*mb?r. 1905 ob 1 uri popcldne v d?or*ai mstaega Jfisgiatrata redno javno sejo s slede ciaa doevaim redom:   1. Predložitev I
vapianika sadnje aeje. S. Naananila predsedstva. 8 Predsedatveno poro čilo o zborničnem delovanj« v leta 1906 4 Naznanila tajništva, » Proč-eaa deželne sveze aa pospeševanje prometa toiaev na Kraaekeee aa podporo. 6 Prošnja trgovsk*-g* dra-štva »Merkurja« aa podporo. 7. Predlog na dovolitev dragmjakih doklad ibornionim nradnifcom. S Volitve zborničnih zastopnikov v Šolskih odborih obrtnih nadaljevalnih šol v KraniU, Š rfi L tki, T žiču, Metliki, Postojni, 9 Vda pri L ubijen*, Na vem mesta, K mnika in Snartaem pri Litiji. IX Poročilo o obrtnih nadaljevalnih čolah na Kranjskem. 10. Poročilo o podelitvi 18 eesarja Franea Jož (« uutnnov aa onemogle obrtnike in de^eenee Biizabete ustanov aa onemogle uboge vdove kranjskih obrtnikov.
— Soreki kaplan Brajec že dela za Škofa Jegliča in njegove zavode. V Svetju Živi stara in bogata vdova, ki pričakuje vsak čas preselitve na oni svet. Rada bi v miru umrla, a Brajec ji ne da pokoja. Vedno tišči k njej in kadar pride tja, spodi vse ljudi iz sobe, nakar obdeluje za zaklenjenimi vrati po celo uro svojo žrtev. Brajec sicer trdi, da bodi pripravljat vdovino dušo, da bo ložje prišla v večnost, a tega mu nihče ne verjame. Ce bi bilo Brajcn kaj za duše bolnikov, bi šel obiskat one tri reveže na Tehovcu, ki so stari skupaj 230 let in ki so tudi že na robu življenja. A teb siromakov Brajec ne vidi in noče ničesar slišati e njih. Seveda, ker nimajo nič denarja.
— imenovanja pri dri. železnici.  Višja revidenta sta po
stale Iv. Bagatelj (erometot kontrolor) in vitea Janusehowsky, (pri krrilnic) ob« v Ljubljani Nadalje ao avansirali v 8 činovni razred: Ni k. Poli jak, kot stavbni ko misar (Ljubljane); Viktor Jeomi-nek kot cfieiial (postaje načelnik na Bledu). V 9 Činovni rasred so pomaknjeni : Peter Š legel kot pristav (postajenačćlnik v Vi i osa* j b), Ig. Perne kot prietav (L «hljana) in Jak. K ceh kot pristav (J*s*nie ■ ]. Leop. Friaeh, načelnik na Jesenicah je posti višji nadzornik. Stavbni komisKr v 8 čmovoem razredu je postal n» J aenioah Maks Roblena.
— Imenovanje pri pošti. Poštna asistenta ata postala prakti kanta v Celju Kari Dobršek in Albert Koeea>, prvi za KčflUoh, drngi za Z dan most
— Po 61 na vest« Poštni ofi sijaj Izidor Velikanja je imenovan poštnim kontrolorjem v Gtariei
— Imenovanje v davčni službi v Gorici. Davčni kontrolor Emili) Antonini je imenovan davkarjcoc; davčni pristav Henrik Tomić je postal davčni kontrolor; davčni praktikant \rtur Malnig pa je imenovan davčnim pristavom.
— Slovensko gledališče. Iz   pisarne   »Dr*mat 6n*>fca društva«
ae poroča: Jutri, v četrtek, dne 18 t rn aeupriaori noviteta, komična franenska ooora »Zvonovi kornovi 1| akt« Roberta Plaoqaetta. Malo je oper, ki bi bile toli popularne in svetovnoanane kakor ta. ki ae pole in avira po vseh odrih. Olavne vloge te aelo malodioane opere nojo gg. Lier. Orželaki, Zaeb, Betetto, gđč Rodova in gdč K oče var jeva. De|aoje ae vrli v Normandiji na morski obali bhau gradu kovne-viljakega. Laatoik gradu je bil pregnan ter je aapustil Gaspardu v var« atvo evo i o hčer G*rmano in avoje imetje. O« ep srd vsgeja Germano kot avojo nečakinjo ter jo aill v zakon a atar m sodnikom. Da bi ae ga rešila, atopt Germana v stoftbo merkija Hen-ry,a, ki je iz rodu grofov kornevilj-aaih V gradu baje vedno atraši in Henry raakrinka te atrahove. Stari, akopi Gsapard prešteva namreč v za puŠčenr-m gradu zaklade pregnanega grof«; H ory ga zasači in končno se pojaen', da je H*nry dedič izgnanega grof« H<*nry io Germana se poročita ter ata posiei marki in markiza kor neviljska G aparde 'gre g Lier, •»"i opero tudi rettra. Sioveneko bese diio je priredil gr Oton Zupančič — Slovensko gledališče. Po dal|šem d-^u a*> je včeraj populdne zopet igral F ntgarjev naroden igrokaz »Divji lovec« na našem odru tn kakor je pri narodnih igrah običajno — pred rasprodaoo hišo. Igra
V oeloti je prav apretno konoip rana in praamni anač«ji ao prav vešče oriaani, v tehničnem oairu pa ima dokaj napak, ki 89 a eer ne opaaijo, ako ae isrra Čita, pač pa ako ae pred stavlja. V poaamnih priaorih ostane poaorniea prav po nepotrebnem dlje časa presna, kar gotovo ni v interesu igre. ki aahteva, da se dejanje brao rasvija in ae poaamni priaori gladko, brez nepotrebnih presledkov stekajo drug v drugega. Da bi bil te biate zakrivil pisatelj, d v. mimo, mialimo marveč da |ih je treba zaoiaati na rovaš r*ž>je, ki ie pa stoer prav dobro fankeiomrala. Vobčn ae je včeraj dobro igralo kakor aieer ni navadno pri popoldanskih predstavah. Posebno ae |e odlikoval g Dragutinovič kot vaški »nhtar« Zavrtmk. opetovano smo imeli pr>iiko pohvaliti g. Dragutinovič« in nagiašati, da je eden najbolj aposobmb in dovzetnih naših igralcev; včeraišoja predstava ras je v tej naši sodbi p'trdile. Značaj kmet efeega bi gataša Zavrtnika, ki mu je denar m pcaestvo vse in ki brez pomisleka Žrtvuje avoji pobiepcoati po prem it-n u celo svojo edino hčerko, ja Dragutinov ć isvrstno pogodi); takisto jo tudi izborno interpretiral duševno razpoloženje kmeta Zavrt nika, ko vidi, kako se mu podirajo r.,ej)v: n&črtt, tn ko pride do spoznanja, da je v pretkanosti in pre brisanosti našel mojstra v L sjakovem Gašperju, katerega je on botel, irt-vo)e mu svojo hčer. p evanti, ki je pa končno o«l*per*l niega samega. Dušerne borbe, to fl < t med strastno pohlepnostjo po denarju in med pro-bujajočo ee vestjo je podal a umetniško OoarSeoostjr; na viš**k pa se je po vzpel v prizoru, ko Zavrti? k zblazni.
V tem prisoru je igrai tako realistično, da ee nam je adelo, kakor bi videli na odru pravega bt*znika »Divjega lovea« J nesa je i|<ral g N o č : č Njegova igra je bila diskretna, elegantna m dokaj temperamentna, deat bi ne škodovalo, ato bi bilo v njegovi igri nekoliko več čavstv^noati G   Dobro vol rt y   jo lavrstno posro
»Kaj nuj storim?« ie vprašal ves ibegrn.
»Pošlji Zulejko k Jarju je zbadljivo dejal Hasan. »Znleika se re*-ume na zdravljenje in ker ljubi Jurja, bo gotovo vse storil?, da ga reši Ali pa pošlji po Ž.da, Natana, ki je prišel v tabor in leči ranjence «
Če* dobro uro je Ž d Natan že stal v R jtKondovi eobi. Rajmondo n\u je obljubil bogato plačilo, če ii-leci Jorja in ga je potem peljal v ,'etoikovo sobo. Sam je ia previdnosti ostal pred vratrai.
Satan je Jarja skrbno preiskai in !• potem dejal:
»Bolezen ni nevarna. Preskrbim Vam zdravilo in jutri bodete že boljši." Pri tak besedah je Natan stisnil Jarja skrivaj košček pergamenta v roko in potem odšel iz sobe. Rajmondo je Žida Peljal s seboj in ga potem na dolgo in ^a široke izpraševal o J ar je vi bolezni ter ga silil, da takoj na mesta zvari potrebna zdravilo.
»Te bi bilo jako težko/ se je branil Natan. ..Nikogar ni, da bi mi pomagal, sam pa slabo vidim. Da, ko hi bila v kiši kaka ženska, ki pozna blišča . . .«
-Taka  ženska  je tn,"   je dejal
Rajmondo. »Moja sažnja je in dobro se spozna na zdravilna zelišča. Le ostani ta."
Rajmondo je poklical Znlejko in ji naročil, naj pomaga Žida, sam pa je odšel po svojih opravkih.
Natan je razrezal vrečico, v kateri je shranjeval svoja zelišča, in začel iz druge vreče jemati priprave za kuhanje zdravil. Opazoval je pri tem Zulejko nepremično. Naenkrat je stopil pred njo, ji srepo pogledal v oči in rekel:
„Znlejka, ali mi hočeš pomagati da reŠim Jurja iz jetnifitva.u
-L)a,- je odgovorila Znlejka.
„Ali mi tadi zaapaš, dasi me ne poznaš? Ali me ne varaš?•
„Ne! Jaz te ne varam in jaz ti zaupam. Ti nisi Žid, ti si Komolja,u je odgovorila Zalejka in je smehljaje dostavila: „Spoznala sem te na prvi pogled, ko si vstopil v hišo."
„Ako me je še kdo spoznal, smo izgubljeni," je menil Komolja. „Toda živega me ne dobe v roke. Pri sebi nosim vedno steklenico stropa."
„Kako hočeš Jarja rešiti ?" je vprašala Zalejka.
„Ko bi mogel Rajmoada le za eno samo noč odstraniti iz te sobe — potem bi bil Jari rešen. Jaz poznam skriven izhod iz grada in treba je le, da je pot
do izhoda prosta, da Rajmondo za eno noč zapasti ta stolp.u
„To preskrbim jaz,a je rekla Zalejka. „Daj mi svoj strup.tt „Čemu?"
.Zaupaj tadi ti meni, kakor zaupam jaz tebi/ je odgovorila Zalejka. Na njenem licu se je pojavil izraz ne izprosne od loč d ost i. Komolja je takoj vedel, da hoče Zulejka zastrupiti Rajmoada. Omahoval je le trenotek, potem je molče izročil Z alej ki strup.
V tem trenotka je vstopil Rajmondo. Videl je v rokah svoje sužnje steklenico in vprašal, kaj da je v njej.
nStrup,a je odgovorila Zulejka.
Rajmondo je planil k njej in jej iztrgal strup iz rok.
nKje si dobila ta s trap V* je vprašal Rajmondo. „Ali ti ga je dal ta Žid ?«
„Ne; le jaz sem mu ga pokazala in ga vprašala, kako učinkuje ?M
Rajmondo je nekaj časa nesanpno motril Komoljo in Zulejko potem je odslovil domnevanega Žida.
„Če jutri devinski vladar ni zdrav, te pustim izbičati^" je dejal Rajmondo zdravniku za slovo in aa njim zaklenil vrata.
(Dalje prm.)
dil in interpretiral surovega, na s »oje bogastvo ponosnega in veled tega skrajno oholetra kmetskoga veljaka Lisiakovega Gašperja. Takšnih zna čajev, kakršnega jeustvanl g Dobro volny v avoji vi gi kot Gišoer, ereea-vamomed ljudstvom obilo. G Ver ovio k je bil v vlogi vaškega norčka Tončka, kakor veele) v enakih vlogah, v svojem elementu Oaaejeoega, a pri vai avoji omejenosti vendarle prebri aanega Tončka je podal a dovršeno realisti ko. Polrg Krjavlja in Jata aoada Tonček gotovo k najboljšim Verovikovina partii«m Goapa Krei aova je bila kot Majda prav dobra, dasi je njena vloga taka, da ni noga donela razviti svojih apoaobuosti. O. Betetto je bil prav dober kovač, tudi o igri gg Liera in Danila ee nam je pohvalno israe<ti Ostali igrale* gg. Jovanovid, But še k, ge Danilova, Dragutinovi-Čeva itd. eo imeli neznatne vloge, a ao jih rešili povoljno. — Zvečer ee je pela tretjič v te| aeconi opereta •Cigan baron«, takisto prod raz prodanim gledališčem. Svoji sadoji oeeni imamo dodat«, d« eo bili včeraj zbor1 sk ajno slani, kar je pa naj-r»*ie največ zakrivil slab orkeeter. Cuiimo ee. da eo mogli eolisti tako Aastno cadost ti avoji nalrg', ko jih je aaviral e*io orkester in mao imeli opore v aborib. y —
— „Sokol" ljubljanstii priredi v nedeljo zvečer, dne 31. decembra 1905 v spodnji dvorani „Narodnega doma- Silvestrov večer, pri katerem sodelujeta iz posebne prijaznosti operna pevka gdč. Rindova in operni pevec g. Pr. Oafedmk ter slavna Društvena godba. Pri tej priliki se priredita tadi dva vinska semnja, na katerih bo mogoče poknševati pristna dolenjska in vipavska vina. O polnoči bo zaključila staro leto alegorija, v znamenju katere s topa slov. sok. nadepolno v novo leto. Po polnoči se prestopi plesaje v novo leto.
— „Sploino slovensko žensko društvo" opozarja slavno občinstvo še enkrat na predavanje gospoda ravnatelja H. Sehreinerja „0 t roške igre in vzgoja," ki se vrši nocoj ob 1/28. uri zvečer v veliki dvorani „klestnega doma.- Vstop prost.
— Učiteljski večer. Učitelji in ud t*i|ioe, ki ee namerav&jo udeležiti občnega zbora »Sloven-akega učiteljskega društva«, ae va-b»io danes zvečer na razgovor k •Novemu svetu« na Marije Terezije ctsti.
— Odsek za vseslovenski leg tima ci jote i listen opozarja sedaj, ko so občni zbori na dnevnem reda, vsa slavna društva, da uvedejo „društveno izkaznico14, ki se prodaja v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Vseslov. leg. list je rodila neobhodna potreba. Njega razširjenost in mnoga priznanja kažejo, kako je društvom ustreženo ž njim. Zanimanje zanj raste od due do dne in to ne le pri nas, ampak tudi pri bratskih nam Hrvatih. En komad leg. lista kot društvene izkaznice velja 20 h, kot vstopnice pri veselicah 10 h. Na zahtevo razpošiljamo tudi leg. list s plačiloo lestvico. — NaroČila in informacije naj se pošiljajo na naslov: Odsek za vseslov. leg. listek. — Dunaj VIII. 1. Alserstrasae 7. II. 17. Vseslov. leg. listek kot društveno izkaznico so uvedla sledeča društva: si. akad. društvo „Zarja" v Gradca, 20 kom., slavno izobraževalno, podporno in zabavno društvo „Zvezda" na Dunaju, 50 kom,, slavno akademično društvo nDanicau na Dunaju, 50 kom., si. „Slov. delavsko podporno društvo v Celju'*, 100 kom.; kot vstopnico k veselici pa je naročilo slavno „Šmarsko bralno društvo" 60 kom. — Obenem se obračamo na vse tovariše akademike in dijake, da pridno agitiraju za družbo sv. Cirila in Metoda tako važni legiti-macijski list. — Odsek za „vseslov. leg. listek."
— Društvo v posneftevanje obdelovani« Ljubljanski ega Barja |a priredilo m s<*ea Decembra t. I tri zb r rvanja in sicer
8 t. m. Škofljici. 17. na Igu in 26 v Notranjih Goricah a predavanjem o umnem obdelovanju Dir janske zemlje ravnatelja km-t<istva komičnega preskoielišča dr. E Kri-mer j a ftborovam in predavanj udeležilo ae |e nad 300 oseb.
— Umrl je g. Ivan M a jer eič, c kr. vladni kanooiiat v Ljubljani.
— Javna vinska pokusnja ▼ tukajšnji deželni vinssi kleti bo tuirt avreer od 7 —9. ure. To do aadoja pokosita v tem letu Radi nabave novih vioakih vaoraev je sedaj nekaj vipavekega in dolenjskega vina v večji kvantiteti naprodaj.
— Za družbo av. Cirila in Metoda odaupoina b >i Ć nu m novoUtoib daril od 56 drultvenikov v aneaku 54 K 40 v od moške in ienake podrutoiee v Skofji Loki ae je odposlala dne 19. t na. na glavno družbo.
— Jav/saa predsvania o prvi pomoči pri nezgodah, o higijeni oremo gar j ev in njihovih beleznik imel bode pričenti s 7. prosineem 1906. okrožni, zdravnik v Zagorja ob Savi dr. Zarnik Tomo vsako nedeljo od pol 9. do pol 10. ure v poslopja ljudske šole ne Toplicah pri Zagorja. Vstop prest.
— Telovadno društvo •iTrtlski Sokol" ima evoj tretji o^sm abor v eob »to dne 6. proeinea 1906 ob 3 uri popoldne v gostilniških proatorih 0* Pernatova
— Učiteljsko društvo za ptujski okraj ima v e*trtefc, dne 4 januarja i. 1. ob polu 11 uri dopoldne v okoliški šoli letal občai abor.
— Ljubljanska društvena godba onredi meri sveder v hotelu •I i inja« društveni koneert sa Člane. Zisčetek ob 8 uri. Vstoonina aa član* vrneta nečlan* olačajo 40 vin.
— Šramel-godba konoertuje danes svečtr v kavarn« »Pr eČe re na. Zadetek ob 9 uri avečer. Vstopaina oroete. — Jutri avečer koneertuje v •Narodni kavarni«. Začetek ob 9 uri. Vstopnina proata.
— Danes emo priložili veena ča^titim narjCoikom nakasniee aa • Sov N*rod«, »L aDljaneki Zvon« in •Oso« ter proeimo, naj ee |ih isvo-lijo pravočasno poslužiti, da jim listi ne zaetanejo.
Tslafonska ifi brsojatiia poročila
Dunaj 27 decembra. Načelnik poljskega kluba grof D z i e d u -czycki je povabil vse poljske poslance na konferenco v Lvov, na kateri se bo razpravljalo o volilni reformi. Cas sestanka še ni določen. 14 januarja bodo v Lvovn imeli shod tudi socialni demokratje, ki bodo tudi razpravljali o volilni reformi.
Dunaj 27. decembra. ,Mon-tagszeituog" javlja, da se nadvojvoda Ferdinand Karel v kratkem poroči s hčerko vse-učdiškega profesorja Czuberja, s katero se je pred leti seznanil in s katero se je v zadnjem času opetovano sestal v Draždanih.
Petrograd 27. decembra. Danes je pričelo z delom 15000 delavcev, stavka jih še 47.000. Policija je zajela generalni Štab revolucij on ar jev z njegovim načelnikom vred. V dotični hiši je policija zaplenila mnogo važnih spisov in načrtov in več peklenskih strojev.
Petrograd 27. decembra. Pri paradi 47. gardnega polka je imel car Nikolaj govor, v katerem se je vojakom zahvaljeval na izkazani mu zvestobi in ndanosti ter izrazil nado, da bi polk ostal zvest tudi preatolonasledniko, čegar ime tudi nosi.
Kiev 27. decembra. Stavka se je ponesrečila. Železniški promet se razvija zopet redao; samo promet na cestni železnici je ša ustavljen.
Cdansko 27. decembra. Par-nik „Volga", ki ga je najela nemška vlada, da eventualno prepelje nemške podanike iz Rige v domovino, poroča, da je sedaj v mestu vse mirno in da se ni bati, da bi tamkaj zopet buknili nemiri.
Berolin 27. decembra. Iz Pe-trograda poročajo, da se polagoma vrača mir v deželo in da posta jajo nemiri in izgredi vedno redkejši. Danes je že večina delavcev pričela z delom.
Berolin 27. decembra. Iz Pe-trograda javljajo, da bo imel volilno pravico za gosudarsko dumo vsakdo, kdor ima svoje stanovanje, kdor plačuje državne davke, ozir. mestne in zemstvene naklade. Volilno pravico bodo imeli tudi najmanjši obrtniki in industrijalski delavci, dočim bo takozvani inteligentni proletarjat od volilna pravica izključen.
Darila.
Upravnifitvn našega lista eo poslali: Za drutbo av. Cirila in Metoda: Gem. Onaar Skale ▼ Norem m ta K, «*' podarili pri pogreba blagega gospoda dr. Pamerja sodelujoči vižji gimoaai)ci, katero uroto to prejeli od blag. gospe prof. Pamer. — Srčna brala!
Za domžalskega Sokole: Gospod dr. Kapu*, oilvemik r LJubljani K SO'— aaaral v reteli druibi. — Srčna brala l
Bonna poročila.
Ljubljanska .Kreditna banka" v LJubljani.
Uradni s-sarnt dan.
tO. decembra f 90».
iwptr)f
i*/« au^vr* reata.....
4f/t erebrns reata .....
4*/, avatr. knmiki renta    , .
4*/„     »alata .
4'/# ogrska kronska B   .   . .
4*/       R    alata ■
*•/• poiijuo deiele K rani tke .
4Viu/. aoaojn« Mta SpiM .
IV/i •   z»d>r >
4Vt°/q boe.-bers. žel. poa. 1901 !• c deska, de*, banka k. a. . 4«/9 „ „ .Le.. 41/.' o       P-8™       °* htB* b
**/■'■• P**x-   kom*   *'   ° ■
10% pr.....
4        ***** panoa len era t. hr.
4«/.f/.    . .
d #4. ar. ......
4«/»0/e a. tilp. ban.
4*/.:', •*>••  «**•  lakalnih Ša
lesni* d. ar.....
#*/,•/, abL Seske tnd, banka 4*/A prior. Tnt-Poreč lak. iai.
4*/, prior. dol. iai.....
i*/t 0 Jnft. lat kap. V/t . 4*/,° , avet pee. »a iai. >. a.
Sreo*«.
Wke ad L 1840« .      .   . .
■        a    a 18** .    .    • .
, tiaaka _    »na. kred. I.
a    egr. aa*. banka arbako h ta. 100' -
9    taroka • »
gutlika        sreSfce. , SradJtaa •    •  » •
InarnoAk. ■ Krakeveke UibUanika A vat, rad. križa Ogr.    , a Badolfor«
Balabaraka DaBajaka koti.
JvJhe selesnlee   •  . . Državne ieJeaaiee Avstr.-egrake baaSna dolnJee Avatr. kradltaa banka   . . Ogrske      .        #      « * Stakoetenake        e      . . Framogokon v Motta (BrtU) Alp make meaCaa .... Pra&ie icL tndr. dr. .   . . Bima-M liriu yi   . . Trbovtfsfce prem. dražba vetr. orožne tevr. dražba , • rdadkarna dražba
eama*a*v
litije
O. kr. tO fraakj . tO marko . Se*ereagas
Laški bankara!
Dalarjl.
Žitne cene v Budimpešti.
Daa 87 doaeobra 1006. Termin
100
Poealea aa april I** .
Ei        . april   .   . . Kamna   . maj 1904 Orna     „ april .  . .
VitVbtav
Heizpremenj ena.
a 106 „
B 100 „
, 100 ,
. 100 -
« 1708 . 16 7C „ 14 10 . 13 66 • 14 26
Meteorologično poročilo
pjakm i*ad mutnim soc-a. *iwćni tua raa-c .:-
Dec. |	Oaa opaao-vanja	Stanje barometra ▼ sva*	• ■ S g 9 S	Vetrovi	Babe
28	8. Z¥.	7434	08	aL szah.	pol. oblac.
£4	7. rj. 8 pop	44 4 743 8	— 40 04	al. svzhod al. svzh	megla jasno
a>	B. ar«	746 7	- *2	brezvetr.	megla
23. a	7. nj. S. poi>	46 8 744-9	— 08 46	al. jzah. j vzhod	oblačno jasno
Srodni* tamperatara sobote —13' nor-mnle: —t 4" in nedelje: —norm. —2 4° Hokrina 24 orab 0 0 mm m 0 0 mm
Glabake žaloBti potrt, naznanja Fran Tomec ▼ lastnem ia v imena svoje hčere Gabrijele s tem vsem sorodnikom in prijateljem prežaloBtno Test o smrti iskreno Ijabljene soproge, ozir. matere, sestre, snehe, svakinje in tete, goapa
Frančiške Tomec, roj. Janežič,
vdove Kreft
soproge stavb, polirja in hiš posestnika ki je v soboto, 28. decembra 190s ob V. ari dopoldne po dolgem težkem trpljenju in sprejetih sv. zakramentih za umirajoče v 4 . leta starosti blaženo naspala v Gospoda.
ZemeUakl ostanki predrage pokojnica to bili v ponedeljek, 25 decembra 19 6, ob t. uri popoldne ▼ kapeli doblinskega pokopališča kjer je bilo truplo nn mrtvaškem odra, slovesno blagoslovljeni, nato pa položeni ▼ laatoi grob k vecnema počitka.
Sv. maše se bodo služile v sredo S7 decembra I90f> ob '-. ari zjutraj ▼ cerkri v Langenbarna in ▼ četrtek, SH. decembra 1906 ob 8. ari zjutraj ▼ dftbliniki farni cerkvi.
Ha Da naj a, *7. decembra 1905.
4i6t       Žalujoči ostali.
1 Dona*	Ma#x
I en-60	99 80
1   09 ^8	99 7* 1
ji   90 60	99 80
I U7-5»	117 60 I
9610	95*0
1 118 60	11S 8 J
99*b0	101-
100*60	101*80
l OP-	100 —
ICO 10	101 ".0
99-75	99 95
99-75	<fQ05 j
100 80	101*30
1 10620	107 20
j 100*60	101*50
B 99-90	100*—
100-—	100 50
I 9S50	100 60
I 100-—	101*—
j 99-90	
1 99-50	100*
I 313 75	8<676
J KO —	101*—
j 189 25	191 36
j 189 —	291 —
I •68*76	60 75
ji 891 —	SCO —
«91 —	3 0 —
t68 -	164'-
101-	109 —
114 10	14510
8410	f6'l0
1 476 —	4S5 —
B   79 —	84-
1 91'-	98-
S eg-	08 —
; 6126	68 26
1 3160	33 0
B    40 —	64 —
I    ^ —	78-
	536 —
S 1890	119 90
B 6^0 60	66160
Iihso-—	l«40-50
667 —	668 —
784*—	786 60
J45-	V46 50
660 —	660
514—	616 —
»477 —	0487 —
5M60	62050
«77--	28*' —
B65—	560
164 —	156 90
23t>2	11 88 i
10*16	l9*i7 :
ti 60	23*67
18 94	«4*03
117*72	117-32
1 9570	9 90
J 261 nO	268*25
1 4*84	b —
I
Potrta od neiimerne boli javljava
prežaloatoo vest, da je nai iskreno ljubljeni soprog, oiiroma oče, gosp.
JOŽEF KRAGL
nadačitoUt član e. kr. okr. iol. sveta itd.
danes zjutraj ob 3. uri po mučni bolezni, previden s av. sakrameati za umirajoče, v t4. leta miruo v GoBpodu zaapal.
Pogreb   dragega pokojnika bo v
petek, dne 29. decembra 905 ob 10. dopoldne. 4l 8
V Trž iču, 27. decembra 190&.
Marija Kragl      Viktor Kragl
aoproga.
•m.
Ivan Poiek, trgovee in posestnik, naznanja v svojem in v imenu svoih sinov in hčera prežalostoo vent o smrti svofe nepozabljene, ljubljene soproge, matere, tašče, stare matere in tete, gospe
Marije Požek
ki je danes, dne 26. dec., ob 1 .11 nri ponoči, previđena s sv. zak amenti po kratki in iuučui bolesni, » starosti tK' let mirno v Gospoda zaspala
Pogreb blage pokojuice ba v sredo ob 4 uri popoldne.
S t. male se bodo brale v farni cerkvi.
Predrago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
Metlika,   6. decembra 1905.
4164       Žalujoči ostali.
Mesto vsakega posebnega obvestila
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze prijaznega sočutja med boleznijo in ob smrti našega ljubljenega sina, brata itd., gospoda
Viktorja Emanuela Sciiumi
c. kr. poročnika v 36. domobranskem
pehotnem polku t Ziocz6wu se  čutimo  doliae,  da  se  tem potom najiskrent-jše zahvalimo.
Osobito se zahvaljujemo ekscelenci gda. vojaškemu stacijskema poveljnika, dalje gdom. generalom, itabnim in ▼išjim Častnikom in gdom. vojaškim uradnikom garnizije za časteče spremstvo k večuenm počitku.
V Ljubljani, 27. decembra 100*».
416&        Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za mnoge dokaze odkritega sočutja ki so nam povodom smrti naše iskreno ljubljene, nepoz*bn- sestre, oziroma tete in svakiaje, gospe
Fride Sort roj. Hlmmer
c. kr. poštarja vdove in veleposestuice
v Itovcu
došli od blizu in ■:-!•*, se tem potom zahvaljujemo najpresrčaeje.
Za sorodnike:
Viktorija Grebene roj. H'mmer in Ljudmila H.mmer
4U7 aeatri.
I
Zahvala.
Vse d ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam med boleznijo ia o > smrti našega iskreno ljubljenega očeta in starega očeta, gosp.
Štefana Wruss
upok. c. kr glavnega davkaija, imetnika zlatega zaslužnega križca s krono, vojne svetinje, Častne svetinje, jubilej-ske svetinje itd.
tako ljubeznivo izražali sočutje in vsem onim, ki so dragega pokojnika spremljali na zadnje počivališče ter vsem darovalcem lepih vencev izrekamo naipresrčnejšo in najtoplejšo zahvalo. 4U7
V Ljubljani, 27. decembra 1905.
Žalujoči oatali.
Sprejema aawo*ranja Človeškega srt-
Ijenia po oajradaUUvTBLDejiih kombinacijah pođ tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica. Zlasti ie ugodno na varovanje na doživeti« m amrt ■ saiUkDjflujoCani te vpUvali.
Vsak Aan ima po natika petih tat pravico do dividende.
Mesečna soba
lično meblirana io a pooebnim vbodom oe takoj odda, odda pa ae tudi majhno stana»aooja a sobo in kuhinjo v Spod. Šlakl, Nov« ulioe 228. aieo i
V najam sa da stara, ranomlrana
restavracija
v aradini Ljubljana.
Eventualno je naprodaj tndi hiža, v kateri  ae   nahaja ta  restavracija ie preko 40 let.
Kje — pove upravnifitvo nSlov. Naroda**. 4073—3
Radi neznosne konkurence
sa toči v vinski klati
pri Roži"
v Ljubljani
vino po znižanih cenah.
Izvrsten dolenjski cviček
prej po 48 kr. sedaj liter po 40 kr. sladki rafoško  .  .    „  „ 36 „
rebula.....„  „ 40 „
črni istrijanac . . „ „ 28 „ bali .... 28
•9
Kontoristinja _
z večletno prakso se išče za neko trgovino v Ljubljani. Pogoj : periektna ste-nografioja in pisalka a strojem. Plača po amožnostih od 100—140 K mesečno.
Kje — pove društvo „Merkur11 v Ljubljani.
Proda se
112 hrastov
(80-100 let starih) in
226 debelih smrek
na Boričevem (eno uro hoda od Novega meota).
Natančnejše se izve pri lastniku Viktorju Rohrmannu v Uubliani.
Spretnega
okviziterla
išče pod ugodnimi pogoji na Kranjskem že dolgo poslujoča zavarovalnica za Življenje in zoper nezgode.
Več pove upravniStvo „ Slovenskega Naroda**. 3811—15
Stanovanje
s 3 sobami in pripadki v Kolodvorskih ulicah st. 32 v Ljubljani, dalje
2 lokala
primerna za prodajalno ali pisarno v Sodnijakih ulicah št 4 v Ljubljani se odda 8 1. februarjem 190(5. Več pove kamnosek Vodnik v Ljubljani.
natmijski orelec = = Iz Francoulh oarou
na shodu naravoslovcev in zdravnikov v Meranu označen za
idealno vodo
priporočajo odlični zdravniki preti protinu, revmatizmu, tvoritvi peska in kamna v ledvicah in mehurja, kot
Izborno zdraullno vodo
in obenem kot
slastno In okusno namizno == vodo. ==
Glavno zalogo  v Ljubljani ima gosp. Mihael Kastner, velazaloga rudninskih vod4   3736 11
Kavarna „PRESEREN" Danes, 27 decembra t L
KONCERT'
„šramel"-godbe.
Začetek ob 9. url.     Vstopni a prosta.
alL__L odvajalna
, LEKARJA PICCOLI-JA
b> v/LJUBUANI
F pospešuje prebavo in odperfje f [ telesa.       Cenfk brezplačno. Jjj
I steklenica 20 vinarjev/.
I Naročila proti povzetju.   3729 1
a prakso želi takoj vstopiti v kako notarsko pisarno. 41*4 i Ponudbe na adreso MKandidat* na npravništvo „Slov. Naroda"•
Trgovski pomočnik
vešč slovenSČine in nemščine v govora in pisavi, spreten prodajalee mešanega blaga, želi svoje sedanje saeato v € tednih premeniti.
Naslov  pove   upravniStvo .Slov. Naroda41. 41*3-5
Manufakturna
trgovina
se zaradi druzega podjetja pod agod nimi pogoji takoj proda.        340B—ao Natančneje pove Franc Doleno I v Ljubljani, Stari trg št. I.
4104
j?obert Pollak
družabni^   tvrdne fjrata Pollaf^
S[da Pollak roj. Wertheimer
*—poročena. —• Dunaj Ljubljana
COG>
39»-«
B CZUBA-DUROZIER & m
iraaeoska tvornica konjaka Promontor.
DoMvm ar» pmaan<
S«taaf>TlJ«aa IA* t
! Pari fap Ditaili i Ljiji!
kupuje sledeče vrste smrekovega, jelovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode), potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor tudi gozde« pripravljene za posekanje. — Ponudbe je nasloviti na 4is§-i
Parno žago Destiensiii u Ljubljani
Cesta na Rudolfovo železnico 47. Pisarna: šelenburgove ulioe 6.
Ces. Ki. avstrusfce
drtavno železnice
(1 ki ravnateljstvo dri. aaienmoe t Benaku.
Veljavno od dne i. oktobra 1006. leta,
ODHOD IZ LJUBLJANE jnft. kol PROGA NA TBBiŽ. Ob 12. ari U m p#uoe7 jaofc-l tlak v Trbiž, Beljak, Celovec Mali Gl*dnita, Franscasfeate, Inomoet, afonakovo. Ljubno on Selathal v Anaae«, Sohiagrad, eem  KJeii.-Reitiing  w  St«yr,  v Lin««,  na  Dunaj    via Amatitten
- Ob 7 ari f- d ijutrpj oaobni vlak v Trbia, Pontabal Beljak, Celovec, Mama Mautamdorf Franiensfeste, Ljubno Dunaj, eea Selatha v Solnegrad, Inomost, cea Uein-Beifling v Stever i Line, Budejevice, Pisen, Marijioe v/are, Heb, Prmnoovt mre, Prago, Lipsko. cea Aoasrertvi> aa Dunaj. — Ob 11. an 44 m dopoldne oaohn vlai v Trbil, Pontabel, Beljak, Celovec Mm% 61&4-nita, Unbno, Selithal, Solnograd, Bad Sastein, ZeU ob jeaeru, looaaotit, Bregenc Canch 1» ce^a, Pariz, čez Anstetten na Duu.ai. — !>b J fin W m popoldne osobni tlik a frbii Šmobor, Beljak, Celovec, Franaenafesce, Inomost, afonakovo, L-nbne, eea Klein Beifling v Sterr Lice, BudeJ^ice, Plsea, Marijine vare Heb, K ranco ve vare, Karlove vare, Prago ;v Pnuro direktni vos L in II. r%a.j Lipako, na Dnnaj Aes Amstetten. Ob 10. on ponoen oaobat vlak v Trbil, Beljak, Frantenafeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni vse L m n raareda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki Ob 7. ur> 17 rs ssjutraj osebni vlak v Noto  mesto, Stražo, Toplice,   Kočevja,   ob 1 nri 6  m pop istotaka
- Ob 7. ori 11 k svecer « Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jun kol PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. ari V*3 m amtraj oaobni vlak i Dunaja fiee Amstetten, Monakovo (Monakovo-Trst direkt. vos 1., II. raa). Inomost, Franaensfeste Solnograd Line Stevr UL Anaaee, Ljubno, Celovec Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. on VA m sjntraj osobni vlak ia Trbiža.
- Ob 11. nri 10 m donoldne oaobni vlak a Dsoaja eea Amstetten, Lipsko, Prago (in Pragt direktni vos I. in u. raared«;, Prancove vare, Karlove vare, Heb, Mari)ne vara, Plzea, Budejevice, Line, Stevr, Pans. Ženeva, Cunh, Bregene Inomost, Zeli ob Jeaeru. Bad Gastein, Solnograd, I^ubno, Celo vet, Smoher Pontabel. - Ob 4. ar 89 m popoldne osebni vlak i Dunaja, Ljubna, Seiathala, Beljaka Celovca, Malega Glodnitza, Monakovega m< mosta, Franaensfesta, Pontabla. - Ob 8 ari 06 ■ avečer osobni viai i Dunaja, Ljabna, Beljaka Mirana, Malega Glodnica, Celovca, Pontabla, fios SelathaJ od Inomoata in Soloogreda, ies Klein Beiflirg ia Stevra Linca, Budejevic, Plana, Marijintb varov, Heba, Fraaoovvib varov, ?ragj, Lipakega. - I?BOGA L NOVKUA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaži: Ob i. ar. 44 m «Jutxaj osobni vlak ia Novega mesta u Kočevja, ob 2 nri 82 m popoldne is Straže. Toplic, Novega mesta. Koćevja in ob 8. on 36 m avečer istotako. - ODHOD £Z LJUSUANB drž kol V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ur ilb a ajutraj, ob t. on 5 m popoldne, ob T. asi 10 m avečer. — Ob 10. uri 45 m poaoti samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobra, - PRIHOD V LJUBLJANO srž. kol. IZ KAMNIKA Mešam vlaki: Ob 0. un «1 si zjutraj, ob 10. nri 69 m dopoldne, ob f. ari 10 m avscei Ob t. ari 66 a ponoči sam ob tedeiiah' o praznikih ia le v oktobru. — Srednjeevrorjaki eae *e aa 8 min pred krajevnim oaaom v Ljuoli   i O07|
vzajemna zavarovalna banica v Pragi, Raz. fondi: 31,865.386*80 K. Izplačana odškodnine In kapltallja: 82,737.150-67 X Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
a vsemaattsl elevaaako • navr«aolaio> spra*a. 5—140 ▼as pojamafa daje:
Qanapalni zaatop w Ljubljani, aagrar piaarne ao v laatne) baniia) bili
a»eeawo Mm.
^varuje poeuopja in prnmi^nrso proti požarnim akodam po najnižjih oernah Škode oonjoje takoj in najkaiiaumje O&va najboljti slovna, koder a*ooiui«
Doroljnjo ia fiiotega dobiOka laiatn« pedpore v narodne in obCnokonatot namene
tftdaiaiU) na sag^vaial aveaBBi; Dr. Ifaa Tavlaa.
aamina        '-ee .MaroOt.a a*a*'
28