36. številka. Ljubljana, v četrtek 13. februvarja. XXIII. leto, 1890. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vbak. dan ive^er« izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., [za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za ozn an i la^'plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u p r a v n i a t v o je v Gospodskih nlicah št. 12. UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V LJubljani 13. febravarja. V nedeljo je bil shod nemške stranke v Toplicah na Češkem. Udeležilo se ga je kacib tri tisoč nemških zaupnih mož iz vseh nemških in meševitih krajev kraljestva češkega. Tu so bili zastopniki občin, okrajni zastopniki, (lani trgovskih zbornic, deželni in državni poslanci. Temu skodu se torej ne da odrekati velikega političnega pomena, bajti kar se je govorilo na tem shodu, to smemo zmatrati za mnenje nemškega prebivalstva na Češkem. Sbod se je imel sprva sniti dne 26. januvarja. Na njem so hoteli protestovati proti sklepom deželnega zbora češkega o jezikovnih zadevah. S tem sijajnim protestom so pa hoteli zvrtoglaviti TaafTe-jevo vlado, ki je tedaj bila Se vedno na stališči znanih jezikovnih naredeb. Mi rečemo, bila je tedaj, kajti danes ni več, danes ae je že postavila popolnoma na stališče nemške stranke. S tistega časa, ko se je sklenilo sklicati ta shod, se je položaj korenito premenil. Vlada je bila sklicala konierence na Dunaj, na katerih se je dognalo Bporazamljenje mej Nemci in Čehi. Shod nemške stranke je sedaj imel izreči svoje mnenje o dogovorih na Duuaji. Imel je dati sankcijo temu, kar so se dogovorili nemški odposlanci s Češkimi na Dunaji. Shod je pa tudTTzrekel popolno svojo zadovoljnost z doseženimi uspehi. Ker bo bili na shodu zaupniki vseh nemških krajev na Češkem, smemo reči, da je vse nemško prebivalstvo na Češkem zadovoljno z dogovori na Đunaji, morda izvzemši mesta Liberce, katerega deželni poslanec in občinski zastopniki se shoda neso udeležili. Samo Liberčanom še ne zadošča, kar so Nemci na Dunaji dosegli, ali čemur so prav za prav pogladili pot. Mi smo takoj se bili izjavili, da je sporazum-Ijenje, ki se je doseglo na Đunaji, le Nemcem v korist, Cehom bode pa v škodo. V tem mnenji je moral potrditi nas shod nemške stranke v Toplicah. Gotovo bi Nemci ne bili tako jednoglasno pritrdili sklepom Dunajskih konferenc, da neso zanje izredno ugodni. Gotovo bi bil ta ali oni ugovarjal. Ker Nemci vedno hrepene* po gospodstvu nad drugimi narodi v našej državi, morale so jim te konference dati sredstvo, da si zagotove to gospodstvo, kajti drugače bi ne bili tako uauduŠeno pozdravili sporazumi jenje. Še bolj nego ta faktum pa osvetljujejo sporazumljenja govori raznih nemških zastopnikov. Iz teb govorov naravnost izvemo, da se je naredil začetek razkosanju češke dežele. Priznalo se je nemško skupno ozemlje, o katerem poprej Čehi neso hoteli nič slišati. Na tem ozemlji ne bode treba uradnikom znati češčine, k večjemu od kacega kance-lista pri sodiščih se bode to zahtevalo. S časom pa še tega ne bode, ker češke uloge itak ne bodo prihajale tako pogostem in bodo vedno redkeje. Saj bode naloga Nemcev, skrbeti za to, da se bodo ti kraji vedno bolj razvijali v zmislu nemške kulture, to je, odtujevali ostalej češki. Posledica temu bode, da se bode to ozemlje s časom odkrojilo od Češkega kraljestva. To svoje preverjen je izjavljali so nemški odposlanci bolj ali manj odkrito. Res, da bodeta oba oddelka deželnega kulturnega s ve ta in deželnega šolskega sveta še združena po skupnem predsedstvu. Toda ta vez bode vedno slabša, nemški oddelek se bode pri obeh kor po racijah vedno bolj samostojno razvijal in popolna razdelitev je le vprašanje časa. Jconuko se bode godilo tudi pri nadsodišči. Nemški senat postal bode kmalu sodišče zase. S sporazum ljenjem se je torej storil korak za razdelitev dežele češke, o katerem neso do sedaj Čehi hoteli ničesar slišati. Sedaj pa nastaje vprašanje, kaj so pa Čehi dobili, ko so v tako važnih zadevah prijenjali Nemcem. Naj še tako premišljujemo in prelistujemo dogovore Dunajskih konferenc, ne najdemo ničesar. Morda nam kdo poreče, da jedno trgovinsko zbornico. Toda le počasi. Tudi to je le nemška pridobitev. Saj na nemškem shodu se je naglašalo, da bodo sedaj zbornični okoliši bolj po narodnostih I okroženi. Nemške trgovske zbornice bodo imele le LISTEK. Zgodovina Pugačovljevega punta. (Spisal A. S. Puškin, iz ruskega preložil —o.) (Dalje.) II. Poglavje. (Pugačov se prikaže. Beg njegov iz Kazana. Izjave Kože v -nikove. Prvi uspehi samozvanca. Izdajstvo ileckih kazakov. Vzetje trdnjave Razsipne. Nurali-Han. Povelje Keinsdorpa. Vzetje Nižne Oaerne. Vzetje TatiŠčeve. Svet v Orenburgu. Vzetje Čeraorecensko. Pugačov v Sakmarski.) V tem razburjenem času potikal se je po ka-zaških kmetijah neznan klatež ponujajoč se za najemnika zdaj temu, zdaj druzemu gospodarju in se je lotil vBacega dela. Bil je priča pomirenja punta in kazni kolovodij, stopil začasno v irkutski samostan, od todi je bil poslan zaradi nakupa rib v Jaicki gorodok, kjer je tudi stanoval pri kazaku Denisu Pjanovu. Odlikoval se je z drznostjo v svojem govorjenji, črnil načelništvo in prigovarjal k uzakoni bežati pod oblast turškega sultana; obetal jim je, da bodo tudi donski kazaki koj za njim potegnili, da mu je na meji zagotovljenih dve Bto tisoč rubljev in tovora za sedemdeset tisoč, in da mora neki paša takoj po prihodu kazakov dati do pet milijonov ; mej tem je pa obljubil vsakemu po dvauajst rubljev plače na mesec. Vrh tega je pravil, da gresta proti jaickim kazakom iz Moskve dva polka in da bo okoli božiča ali svetih treh kraljev neizogibno punt. Nekateri iz poslušnih hoteli so ga prijeti in postaviti kot Šuntarja pred poveljniško kancelarijo, on pa se je skril z Denisom Pjanovira vred in je bil ujet že v selu Malikovki (zdaj Voi-gok) na ovadbo kmeta, peljavšega se ž njim isto pot. Ta klatež je bil Jemljan Pugačov, donski kazak in razkolnik, prišedši z lažnjivim potnim listom izza poljske meje z namenom naseliti se na reki Irgizi mej tamošnji mi razkolnik i. Poslan je bil pod stražo v Simbirsk od tod pa v Kazan in kakor se je vse, kar se je tikalo jaicke vojske, po tedanjih okoli-šinah moglo važno zdeti, je tudi orenburški gubernator to zroatral za potrebno, da naznani gosudarstve-nemu vojnemu kolegiju s poročilom od 18. januvarja leta 1773. Jaicki puntarji tedaj neso bili redki in ka-zansko načelništvo ni obračalo posebnega zanimanja na poslanega mu prestopnika. Pugačova neso imeli v ječi zaprtega strožje od druzih jetnikov. Mej tem pa neso dremali soudeležniki njegovi. Naposled je jedenkrat hodil po mestu pod stražo dveh garnizonskih vojakov miloščine nabirat. V Zamočui Rešetki (tako se je reklo jedni iz glavnih kazanskih ulic) stala je pripravljena trojka. Pugačov stopi k njej, bliskoma udari jednega vojakov spremljajočih ga; drugi pomaga jetniku sesti v kibitko*) in popihal jo je ž njim vred iz mesta. To se je zgodilo *) Na pol pokriti ruski voz. nemške okraje. Taka razdelitev je tudi le priznanje nemškega skupnega ozemlja. Samo jezikovna naredba se Še ni naravnost razveljavila, kakor so Želeli Nemci. Mi smo menili sprva, da se je za to zahvaliti odločnosti čeških zastopnikov. Plener je pa nam pokazal tudi to stvar v malo drugačnej luči. Čehi bi bili privolili, da se razveljavi češka jezikovna naredba, a bo zahtevali, da se bi potem v nemških okrajih poslovalo samo nemški, v čeških pa samo češki. To pa Nemcem ni ugajalo in so rajši dovolili, da jezikovna naredba ostane navidezno v veljavi, in se zadovoljili s tem, da se bode pri tem ravnalo po potrebi. V to bo se Nemci tem ložje udali, ker se vzlic veljavnosti jezikovne naredbe, kakor že omenjeno, od uradnikov v nemških sodnjih okrajih ne bode zahtevalo znanje češčine. Da so Čehi dovolili, da bodo češki uradniki morali nemški znati, nemški uradniki pa češki ne, s tem so priznali, kar je Plener posebno naglašal, da je nemščina Še nekaj druzega, ne samo deželni jezik. Hotel je reči, da so Čehi priznali nemščino za državni jezik, kar je pa seveda umno zamolčal, misleč si, da ni dobro vsega povedati, dokler ni deželni zbor ■ uveljavil sklepov konferenc. Nemci so na shodu v Toplicah pred 42 leti bili se prvič izrekli za razdelitev češkega kraljestva. S tistega Časa so večkrat ponavljali to svojo zahtevo in letos so na shodu baš v Toplicah lahko se radovali, da se je storil začetek uresničenju njih pred leti izražene želje. Pa ne samo to, radovali so se tudi tega, da se Čehi začenjajo prijazniti z nemškim državnim jezikom, da se približuje čas, ko se bode poskusilo vso Avstrijo ukloniti pod nemško igo. Jako ponosno je jeden govornikov naglašal, da se Nemci nikakor ne odrečejo svojim predpravicam v Avstriji in da češki Nemci zaradi tega, da se jih je zadovoljilo, ne bodo nehali podpirati svojih so-bratov v druzih kronovinah, temveč jim bodo tem ložje kaj pomagali, ko so njih pravice zagotovljene. Kdor je Čital govore uemških govornikov na 19. junija 1773. leta. Tri dni pozneje prejeli so v Kazan u v Peterburgu potrjeno sodbo sodišča, po kateri je bil Pugačov obsojen h kazni s pletenim bičem in k prognanstvu v Pelim na prisilno delo. Pugačov prikazal se je na pristavah odsluženega kazalca Danila Šeludjakova, pri katerem je prej živel za delavca. Tam so se tačas vršila posvetovanja zloraišljenikov. S prvega šlo je za beg v Turčijo, misel, katero so davnej gojili vsi nezadovoljni kazuki. Znano je bilo, da se je za carstvovanja Ane Joanovne Ignatiju Nekrasovu posrečilo uresničiti jo in potegniti s saboj mnogo donskih kazakov. Njih potomci žive do današnjega dne pod turško oblastjo obranivši na tujem rodno jim vero, jezik in šege prejšnje domovine svoje. Za poslednje turške vojne bili so se srdito proti nam. Jeden del se jih je oglasilo pri imperatorji Nikolaji, že prestopivšemu Dunav na zaporoškej ladiji; kakor ostali del Seče, tako so tudi prinesli pomiloščenje za svoje starše in se vrnili pod oblast zakonitega Bvoga gosudarja. Pa jaicki zarotniki so bili preveč navezani na svoje bogate rojstne bregove. Mesto pobega, sklenili so spuntati se vnovič. V Bamozvanstvu pokazal se jim je nadepoln nagon. Zato je bilo treba samo jednega zvitega, drznega in odločnega človeku, narodu še nepoznanega. Zbrali so si Pugačova. Ni jim bilo težko pregovoriti ga. Nemudoma začeli so nabirati si soudeležencev. (Dulje prih.) tem shodu, obžalovati je moral, da so se Čehi dali na Dunaji tako preslepiti, da neso le dovolili v prvi korak za razdelitev Celke, temveč tudi priznali nemščini prednosti, ki neso utemeljene v ustavi. To utegne imeti osodepolne posledice, stvar je prišla v tir in le s težavo bodo mogli v bodoče upirati se daljšemu teku dogodkov. Treba se je pri tacih prilikah takoj v začetku upreti in zatorej mislimo, da bi deželni zbor najpametnejše naredil, ko bi o Dunajskih dogovorih prešel na dnevni red, kajti to bi bil najuraestneji odgovor govornikom na shodu nemške stranke. Toda žal, za to je jako malo nade! Vojvoda Orleanski. Nepričakovani korak najstarejšega sina grofa Pariškega, vojvode Orleanskega, vzbudil je splošno pozornost, kakor vsi dogodki, ki imajo nekoliko romantičnega v sebi. Javno mnenje vrglo se je v prvi hip brez premisleka na stran mladega pretendenta, ki se je z žolto lasuljo in pobarvanimi br-kicami utihotapil v Pariz in tu zahteval, da ga vzemo v vojake, ker hoče zadostiti vojaškej svojej dolžnosti ter kot prostak služiti določeno dobo pod trobojno zastavo. Prvi »tis tega koraka pa je hitro obledel, kajti iz raznih podrobnosti j pokazalo se je, da je v.se le komedija, za katero imajo Francozi od nekdaj poseben „chicu. S tem korakom hotel je obrniti le pozornost na se, pridobiti si nekoliko popularnosti, republiki pa delati Bitnosti. Začetkoma bile so vse simpatije na strani lepega, mladega in bogatega pretendenta, potomca iz veleslavne rodbine, pozneje pa so zavladali mirneji nazori in javno mnenje se je v par dnevih korenito premenilo. Začetkoma govorilo se je, da bode vlada proti njemu postopala, kolikor možno, rahlo, da se bode posluževala pravice pomiloščeoja, kolikor jej le zakoni dovoljujejo, kmalu pa je prevladalo baš nasprotuo mnenje: da se je strogo ravnati po zakonu, ki članom nekdaj vladajočih rodbin prepoveduje povratek na Francosko, da je torej tudi vojvodo Orleanskega kaznovati, kakor zakon določuje. Republikanska vlada postopala je jako mirno in hladnokrvno. Pretendenta je sicer priprla, a zapor njegov bil je jako mil. Na razpolaganje bila so mu najfinejša jedila in najboljša vina, obiskavati so ga k meli po vrsti vsi sorodniki in poli tisk i somišljeniki, mej njimi tudi vojvodioja Chartres-ska in njena hčer, lepa princesinja Margareta, zaprtega pretendenta nevesta. Tudi mimo oken, za katerimi biva Louis Philippe, vojvoda Orleanski, hodi mnogo občinstva, da bi ugledalo zanimivega junaka v najnovejšem politiškem romanu. Vlada je torej odličnemu ujetniku nasproti postopala z vso uljudnostjo, da se jej v tem oziru ničesar očitati ne more, pri tem pa tudi uvidela, da ne sme delali nobene izjeme. Pred zakonom so vsi Francozje jednaki, torej tudi princi. Ne sme se pomiloBtiti, ker bi to bilo znamenje slabosti. In res, včeraj je bila obravnava pred sodiščem in vojvoda Orleanski bil je obsojen na dve leti v zapor. To kužen mu bode prebiti v kaznilnici na deželi. To je bilo zadnja dejanje v tej komediji. Princ bode dve leti sedel za kaznilničnim ozidjem in prebil kazen za svoje mladeniško izzivanje. Republika za zdaj VBled tega nema moralične škode, kako bode v bodoče, to je pa drugo vprašanje. Takšni ujetniki a la Duc 00 gld. do 80O0 gld., kakor mesto Kočevje itd. Tudi občine po Temeniški dolini zanimajo se za to prevažno zadevo. Trebanjska in Velikuloška občina dovolili sta že precejšnje zneske n v drugih sosednih občinah pa bodo imeli v kratkem posvetovanja o tej zadevi in je upati, da bodo vse brez izjeme — videč resni položaj — dovolile Beveda le toliko, kolikor jim bode mogoče. Saj pa tudi vlada kaj nemogočega ne bode zahtevala. A dobra volja in zanimanje za železnico se pa mora venderle pokazati. — Želeti bi pa bilo, da, njih lolžuost je, da tudi druge v obližji nahajajoče občine, skozi katerih pomerij ne bode železnica izpeljana, ko bodo pa vender istotako dobiček od nje imele, kaj zdatnega temu važnemu podjetju Btore. Mej take občine spadajo na primer; Krka, Žužemberk, Ambrus, Dvor, Toplice (o kateri niti ne govorimo, ker bode ravno ona največji dobiček imela) itd. na jedni — Mirna, Šentrupert, Mokronog, Trebelno, sv. Peter, Šmarjete itd. na drugi strani. Dober izgled imajo v občinah Sodražki in Brusniški. skozi kateri ni železnica trasovana, pa sta vender obe pripravljeni (sosebno Sodražica z 2000 gld.) podjetje podpirati. Ker bodo imele tudi druge občine, nižje proti Hrvatski ležeče, dobiček od te železnice posebno pa Metliška, Črnoraeljska, Semiška, Šuhorška itd. na jedni — Mozelj, Spodnji Log, Banjaloka itd, na drugi strani in je le vprašanje časa, kedaj se bode Kočevska proga do morja (Reke) in Novomeška pa do Karlovca izpeljala, upati je torej po vsej pravici, da bodo tudi te občine svojo dolžnost storile, v kar Bog pomozi! Zmagoslav. — (Vojaški nabori) za 17. pešpolk bodo letos: Dne 1. marca v Ljubljani, 3. in 4. marca za Brdski okraj v Prevojah, 5., 6. in 7. marca v Kamniku, 8., 10. in 11. marca v Š k o f j i Loki, 12., 13. iu 14. marca v Kranji, 15., 17. in 18. marca v Radovljici, 20. in 21. marca v Višnji Gori, 22., 24. in 26. marca v Litiji, 27., 28., 29. in 31. marca na Krškem, 8., 9., 10., 11. in 12. aprila v Novem Mestu, 14. aprila v Metliki, 15. in 16. aprila v Crnomlji, 17., 18. in 19. aprila v KoČevji, 21. in 22. aprila v Rib niči, 23. aprila v Velikih Laščah, 25., 26., 28. in 29. aprila v Ljubljani za okolico Ljubljansko, 30. aprila in 1. maja na Vrhniki. — Za 97. pešpolk pa bodo vojaški nabori: Dne 22 marca v Ilirski Bistrici, 24. marca v Loži, 26. in 27. marca v Logatci, 28. in 29. marca v Idriji, 31. marca in 1. aprila v Vipavi, 10., 11. in 12. aprila v PoBtojini. — (Doktorstvo tehničnih znanostij) nameravajo ustanoviti na onostranski polovici naše države. Ta ideja razpravljala se je že v Dunajskih krogih in odtod poprijeti so se je na Ogerskera, kjer pa za zvršitev te ideje veliko marneje delu jejo, kakor pri nas iu videti je, da nas bodo na vzlic temu, da so jo dobili iz naše polovice, s takim odlokom prehiteli. — (Burja) je te dni, kakor se nam poroča, sosebno močno razsajala po Krasu. Zlasti je bila včeraj v okolici sv. Petra tako huda in mrzla, ka kor ne še to zimo. Brzovlaku je zjutraj na progi proti Reki celo šipo utrla. Tudi Trst jo močno čuti in poroča se, da imajo Tržačani že 15 dnij nenavadno mrzlo vreme. — (V Zagrebu) bil je včeraj Ferdinand markiz Strozzi, ker je iz gledališke blagajnice po neveril 8773 gld. 13 kr., obsojen na dve leti teške ječe, izgubo plemBtva in troške. — (Iz Novegamesta)se nam piše: Naša „Narodna čitalnica** in „Dolenjski Sokol" priredita dne 18. februvarja 1890 veliko maskarado v prostorih „Narodnega doma". Priprave oskrbuje že z vso marljivostjo poseben odbor. Kakor slišimo, na meravajo postaviti) sredi okrašene dvorane Eiffelov stolp, in okoli njega se bo uprizorila Pariška raz stava. Ker je zanimanje za ta ples od vseh strani j jako živahno, se nam je nadejati prav lepega večera. — — (Iz Šoštanj a) se nam piše : „Na mnoga vprašanja usojamo si slavnemu občinstvu tem potom javiti, da priredi „Saleška čitalnica" svojo letošnjo pustno veselico v ponedeljek dne 17. t. ra. v prostorih g. J. Raka v Velenji. Pri koncertu čitalničnega pevskega zbora in mej plesom igrala bode Šmarijska godba pod vodstvom g. Štefan Kovača. Začetek točno ob 8. uri zvečet. Ustopnina za osebo 50 kr. obitelj 1 gld. kmetski udje so prosti. Posebna vabila se ne bodo izdala. Telegrami .Slovenskemu Narodu": Velike Lašče 13. februvarja. Zanimanje za zgradbo železnice veliko. Suklje bil naudušeno vsprejet. Občina in vas Velike Lašče podpisala za 700 gld. glavniških delnic, tukajšnji zasebniki za 3.300 gld., mesto Kočevje za 10.000 gld., Kočevska hranilnica za 5.000 gld. Dunaj 13 februvarja. V zbornici poslancev odgovarjal Taaffe na interpelacijo Ex-nerja in tovarišev glede Dunajskih vojašnic. L. 1887. bila je sodnijska cenitev dotičnih predmetov. Ko bode vojno ministerstvo stvar pregledalo in bodo načrti za nado-rnestilne zgradbe gotovi, se bode mogel izdati pod robne j i črtež za transakcijo. Taaffe zagotavljal, da bode vlada, kolikor od nje zavisno, kolikor možno stvar pospeševala. Taaffe odgovarjal tudi na interpelacijo Pernerstorferja in tovarišev glede odredeb magistrata Dunajskega povodom tiskarskega štrajka, da je trgovinsko ministerstvo konfiskacijo oklica in razpuščenje tarifne komisije potrdilo, upravno sodišče pa o pritožbi še ne razsodilo. Na interpelacijo Gallingerja in tovarišev zaradi cerkvi sovražnih demonstracij pri pogrebu Anzengruberjevem odgovoril Taaffe, da se je stvar preiskavala, da pa v nagrobnem govoru ni bilo nezakonitih demonstracij, a se tudi ni zapazilo druzih izgredov, ki bi bili povod, da bi bilo oblastvo poseglo vmes, ali pa da bi se bila napravila ovadba. Dunaj l3. februvarja. Avstro - ogerska banka znižala je eskompt na 41/*, obresti za „lombard" na pet odstotkov. Pariz 12. februvarja. Obravnava proti vojvodi Orleanskemu pričela se je ob 12. uri 40 min. opoludne. Na vprašanje predsednikovo odgovoril je princ doslovno: Prosim dovoljenja, da se smem brez okolišev obračati do sodišča. Prišel sem na Francosko, da bi kot prostak služil. Jaz ne tiram politike. Politika je stvar mojega očeta, čegar udani sin in zvesti služnik sem jaz. Jaz nesem prišel v zbornico, ampak v naborni urad. Bil sem si v svesti, kaj me čaka; to me pa ni zadržavalo. Svojej deželi hotel sem služiti v polku; ali je to zločin ? Jaz ljubim domovino, ali je to hiba ? Ne, jaz se ne čutim krivega. Ne bodem se zagovarjal. V prognanstvu učil sem se spoštovati sodništvo dežele svoje, njegove sklepe vsprejel bodem s spoštovanjem. Od milosti ne pričakujem ničesar. Bodem li obsojen, sem pa gotov, da me bode oprostilo vseh 205.000 novincev moje dobe, ki so sreČneji nego jaz, da morejo domovini služiti. _ Bazne vesti. * (Vojno pristanišče Se ba st o p o 1 j.) Petrograjaki „Pol. Cor." poroča, da se bode ustanovilo v Sebastopolji poleg vojnega pristanišča tudi trgovinska luka in sicer nekoliko izven mesta / Streleckera zalivu. * (Potomec Montezuraov.) V Madridu umrl je zadnje dni Don Autonij Marija Marcilla de Ternell Montezuma y Navarra. španjski grand prve vrste. Ce bi v Mehiki obveljalo historično pravo, je on postavni vladar mehikanski, ker je v ravnej vrsti deveti unuk kazika Montezurae. Že Filip III podelil je praunuku cesarja Mehikan-akega ime granda. Umrli bil je 75 let star in zapustil sina, ki je tajnik pri poslanstvu. * (Tehtani gostje.) V palači princa Wa-leškega v Sandringhamu upeljala se je že izza nekaj let navada, vse osobe, bivajoče nekaj časa v gradu, tehtati in sicer pri prihodu in pri odhodu. Teža zapiše so natanko in vsak gost mora notico svoje teže podpisati. Precej debela knjiga je že na pol polna in sam princ skrbi, da se vse prav zapiše. Mej zadnjimi noticami teže angleških lordov je ona lorda Salisburya. Ta diplomat je skoro gotovo najtežji mej vsemi evropskimi, tehtal je namreč pri prihodu in odhodu 114 kilogramov, zredil se ni torej nič. * (Izneverjenj e.) Blagajnik Požunskega komitata Bitto, ki je bil poneveril 51.000 gld. in pobegnil, obsojen je v Štiriletno ječo. in da zuubi za sedem let vse politične pravice in mora plačati 1600 gld. odškodnine. Sin njegov Sigmund Bitto je pa obsojen zaradi prikrivanja v jednoletno ječo in triletno zgubo časti. * (Grozna osveta). V renskej dolini v bližini mesta Biebricha pogorel je nedavno visok kup sena, v katerem je nekaj revnih ljudij prenočevalo. Umrla Bta dva na opeklinah. Kakor se je dognalo, bil je pronzročitelj temu drug revež, ker b« je hotel osvetiti, da ga jedeu ni pustil prenočevati v kupu. V senu prenočevalo je petnajst osob. Tisti, ki so prenočevali na vrhu, rešili so se vsi, v Bpod- njem delu kupa so pa bili vsi opečeni, ker se niso mogli tako hitro rešiti. ..LJUBLJANSKI ZVON" ■rtojt za TM lelo (rl Akcije narodne banko . . „ 932— — „ S»26- Kreditne akcije..... , 322 25 — „ »2075 London.........119— — ■ 119-25 Srebro........ „ —'— — „ — '— Napol.......... 5»-42 — . 945 C. kr. cekini...... , 5*69 — „ 5-69 Nemške marke..... „ F802'/, — , 5812»/, 4% državne srećke iz I. 1854 25 > gld. 133 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1864 100 , 176 „ Ogerska zlatu renta 4°/0.......103 „ Ogerska papirna renta 5°/0......99 a Dunava reg. srećke 5°/0 . . . 100 gld. 120 . Zemlj. obč. avstr. 4»tilno lcrogrl jloo, poprej nnlversalne krogljice imenovane, zaalužujejo po vaej pravici poslednje ime, ker je v resnici jako mnogo boleznii, pri katerih te krogljice izvrstno pomagajo. Že mnogo desetletij so te krogljice splošno razširjene, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni male zaloge tega izvrstnega domaćega zdravila. Od teh krogljic velja: 1 škatljica s 15 krogljleaml 21 kr., 1 savoj s 6 ekatljlcnml 1 gld. S kr., pri nefrankovanej pošiljatvi po povzetji 1 gld. lO kr. Će se naprej pošlje denar, velja s poštnine prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld. v5 kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 85 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Menj nego jeden zavoj se no more odposlati.) Prosi se, da se zahtevajo izrecno: ,,J. FserMerja tri Mine troBljiCu" in gleda na to, da ima vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski počrk J. Pserkofer in sicer v WK§ rndečt ■■ barvi. Dnlunni rm o t* n t k L1 i i ri *f« I*serkofer-J». 1 lonček 40 kr., s l>l», najboljše sredstvo za 1 aillHH II1111II |IUIIIUtl prof. Steudel-a, domače sredstvo proti ranam, t 111 > l I Jn\ lili oteklinam i. t. d. 1 lonček 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol ^-JST^S:y^%^ cam Blabega prebavljenja. 1 paket 1 gld. Razen tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske farmacevtične specijaliteto in so vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje tofino in po ceni preskrbč. S/tT~ PoHiljtttve po pofttt zvršo se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju. (107—1) jJUF" <'«■ se denar uupi*e| potilje (nu)bolje po podtn«*j naknsulol), J° poNtniuia floMil nižjn, nego pri poHilJutvttb s povsetjem. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragutin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".