36. številka. Ljubljana, v četrtek 13. februvarja. XXIII. leto, 1890.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vbak. dan ive^er« izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., [za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom račnna se
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za ozn an i la^'plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u p r a v n i a t v o je v Gospodskih nlicah št. 12. UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V LJubljani 13. febravarja. V nedeljo je bil shod nemške stranke v Toplicah na Češkem. Udeležilo se ga je kacib tri tisoč nemških zaupnih mož iz vseh nemških in meševitih krajev kraljestva češkega. Tu so bili zastopniki občin, okrajni zastopniki, (lani trgovskih zbornic, deželni in državni poslanci. Temu skodu se torej ne da odrekati velikega političnega pomena, bajti kar se je govorilo na tem shodu, to smemo zmatrati za mnenje nemškega prebivalstva na Češkem.
Sbod se je imel sprva sniti dne 26. januvarja. Na njem so hoteli protestovati proti sklepom deželnega zbora češkega o jezikovnih zadevah. S tem sijajnim protestom so pa hoteli zvrtoglaviti TaafTe-jevo vlado, ki je tedaj bila Se vedno na stališči znanih jezikovnih naredeb. Mi rečemo, bila je tedaj, kajti danes ni več, danes ae je že postavila popolnoma na stališče nemške stranke. S tistega časa, ko se je sklenilo sklicati ta shod, se je položaj korenito premenil. Vlada je bila sklicala konierence na Dunaj, na katerih se je dognalo Bporazamljenje mej Nemci in Čehi. Shod nemške stranke je sedaj imel izreči svoje mnenje o dogovorih na Duuaji. Imel je dati sankcijo temu, kar so se dogovorili nemški odposlanci s Češkimi na Dunaji. Shod je pa tudTTzrekel popolno svojo zadovoljnost z doseženimi uspehi. Ker bo bili na shodu zaupniki vseh nemških krajev na Češkem, smemo reči, da je vse nemško prebivalstvo na Češkem zadovoljno z dogovori na Đunaji, morda izvzemši mesta Liberce, katerega deželni poslanec in občinski zastopniki se shoda neso udeležili. Samo Liberčanom še ne zadošča, kar so Nemci na Dunaji dosegli, ali čemur so prav za prav pogladili pot.
Mi smo takoj se bili izjavili, da je sporazum-Ijenje, ki se je doseglo na Đunaji, le Nemcem v korist, Cehom bode pa v škodo. V tem mnenji je moral potrditi nas shod nemške stranke v Toplicah. Gotovo bi Nemci ne bili tako jednoglasno pritrdili sklepom Dunajskih konferenc, da neso zanje izredno
ugodni. Gotovo bi bil ta ali oni ugovarjal. Ker Nemci vedno hrepene* po gospodstvu nad drugimi narodi v našej državi, morale so jim te konference dati sredstvo, da si zagotove to gospodstvo, kajti drugače bi ne bili tako uauduŠeno pozdravili sporazumi jenje. Še bolj nego ta faktum pa osvetljujejo sporazumljenja govori raznih nemških zastopnikov. Iz teb govorov naravnost izvemo, da se je naredil začetek razkosanju češke dežele. Priznalo se je nemško skupno ozemlje, o katerem poprej Čehi neso hoteli nič slišati. Na tem ozemlji ne bode treba uradnikom znati češčine, k večjemu od kacega kance-lista pri sodiščih se bode to zahtevalo. S časom pa še tega ne bode, ker češke uloge itak ne bodo prihajale tako pogostem in bodo vedno redkeje. Saj bode naloga Nemcev, skrbeti za to, da se bodo ti kraji vedno bolj razvijali v zmislu nemške kulture, to je, odtujevali ostalej češki. Posledica temu bode, da se bode to ozemlje s časom odkrojilo od Češkega kraljestva. To svoje preverjen je izjavljali so nemški odposlanci bolj ali manj odkrito.
Res, da bodeta oba oddelka deželnega kulturnega s ve ta in deželnega šolskega sveta še združena po skupnem predsedstvu. Toda ta vez bode vedno slabša, nemški oddelek se bode pri obeh kor po racijah vedno bolj samostojno razvijal in popolna razdelitev je le vprašanje časa. Jconuko se bode godilo tudi pri nadsodišči. Nemški senat postal bode kmalu sodišče zase.
S sporazum ljenjem se je torej storil korak za razdelitev dežele češke, o katerem neso do sedaj Čehi hoteli ničesar slišati. Sedaj pa nastaje vprašanje, kaj so pa Čehi dobili, ko so v tako važnih zadevah prijenjali Nemcem. Naj še tako premišljujemo in prelistujemo dogovore Dunajskih konferenc, ne najdemo ničesar.
Morda nam kdo poreče, da jedno trgovinsko zbornico. Toda le počasi. Tudi to je le nemška pridobitev. Saj na nemškem shodu se je naglašalo, da bodo sedaj zbornični okoliši bolj po narodnostih I okroženi. Nemške trgovske zbornice bodo imele le
LISTEK.
Zgodovina Pugačovljevega punta.
(Spisal A. S. Puškin, iz ruskega preložil —o.) (Dalje.) II. Poglavje. (Pugačov se prikaže. Beg njegov iz Kazana. Izjave Kože v -nikove. Prvi uspehi samozvanca. Izdajstvo ileckih kazakov. Vzetje trdnjave Razsipne. Nurali-Han. Povelje Keinsdorpa. Vzetje Nižne Oaerne. Vzetje TatiŠčeve. Svet v Orenburgu. Vzetje Čeraorecensko. Pugačov v Sakmarski.)
V tem razburjenem času potikal se je po ka-zaških kmetijah neznan klatež ponujajoč se za najemnika zdaj temu, zdaj druzemu gospodarju in se je lotil vBacega dela. Bil je priča pomirenja punta in kazni kolovodij, stopil začasno v irkutski samostan, od todi je bil poslan zaradi nakupa rib v Jaicki gorodok, kjer je tudi stanoval pri kazaku Denisu Pjanovu. Odlikoval se je z drznostjo v svojem govorjenji, črnil načelništvo in prigovarjal k uzakoni bežati pod oblast turškega sultana; obetal jim je, da bodo tudi donski kazaki koj za njim potegnili, da mu je na meji zagotovljenih dve Bto tisoč rubljev in tovora za sedemdeset tisoč, in da mora neki paša takoj po prihodu kazakov dati do pet milijonov ; mej tem je pa obljubil vsakemu po dvauajst rubljev plače na mesec. Vrh tega je pravil, da gresta  proti  jaickim kazakom iz Moskve dva
polka in da bo okoli božiča ali svetih treh kraljev neizogibno punt. Nekateri iz poslušnih hoteli so ga prijeti in postaviti kot Šuntarja pred poveljniško kancelarijo, on pa se je skril z Denisom Pjanovira vred in je bil ujet že v selu Malikovki (zdaj Voi-gok) na ovadbo kmeta, peljavšega se ž njim isto pot. Ta klatež je bil Jemljan Pugačov, donski kazak in razkolnik, prišedši z lažnjivim potnim listom izza poljske meje z namenom naseliti se na reki Irgizi mej tamošnji mi razkolnik i. Poslan je bil pod stražo v Simbirsk od tod pa v Kazan in kakor se je vse, kar se je tikalo jaicke vojske, po tedanjih okoli-šinah moglo važno zdeti, je tudi orenburški gubernator to zroatral za potrebno, da naznani gosudarstve-nemu vojnemu kolegiju s poročilom od 18. januvarja leta 1773.
Jaicki puntarji tedaj neso bili redki in ka-zansko načelništvo ni obračalo posebnega zanimanja na poslanega mu prestopnika. Pugačova neso imeli v ječi zaprtega strožje od druzih jetnikov. Mej tem pa neso dremali soudeležniki njegovi. Naposled je jedenkrat hodil po mestu pod stražo dveh garnizonskih vojakov miloščine nabirat. V Zamočui Rešetki (tako se je reklo jedni iz glavnih kazanskih ulic) stala je pripravljena trojka. Pugačov stopi k njej, bliskoma udari jednega vojakov spremljajočih ga; drugi pomaga jetniku sesti v kibitko*) in popihal jo je ž njim vred iz mesta. To se je zgodilo
*) Na pol pokriti ruski voz.
nemške okraje. Taka razdelitev je tudi le priznanje nemškega skupnega ozemlja.
Samo jezikovna naredba se Še ni naravnost razveljavila, kakor so Želeli Nemci. Mi smo menili sprva, da se je za to zahvaliti odločnosti čeških zastopnikov. Plener je pa nam pokazal tudi to stvar v malo drugačnej luči. Čehi bi bili privolili, da se razveljavi češka jezikovna naredba, a bo zahtevali, da se bi potem v nemških okrajih poslovalo samo nemški, v čeških pa samo češki. To pa Nemcem ni ugajalo in so rajši dovolili, da jezikovna naredba ostane navidezno v veljavi, in se zadovoljili s tem, da se bode pri tem ravnalo po potrebi. V to bo se Nemci tem ložje udali, ker se vzlic veljavnosti jezikovne naredbe, kakor že omenjeno, od uradnikov v nemških sodnjih okrajih ne bode zahtevalo znanje češčine. Da so Čehi dovolili, da bodo češki uradniki morali nemški znati, nemški uradniki pa češki ne, s tem so priznali, kar je Plener posebno naglašal, da je nemščina Še nekaj druzega, ne samo deželni jezik. Hotel je reči, da so Čehi priznali nemščino za državni jezik, kar je pa seveda umno zamolčal, misleč si, da ni dobro vsega povedati, dokler ni deželni zbor ■ uveljavil sklepov konferenc.
Nemci so na shodu v Toplicah pred 42 leti bili se prvič izrekli za razdelitev češkega kraljestva. S tistega Časa so večkrat ponavljali to svojo zahtevo in letos so na shodu baš v Toplicah lahko se radovali, da se je storil začetek uresničenju njih pred leti izražene želje. Pa ne samo to, radovali so se tudi tega, da se Čehi začenjajo prijazniti z nemškim državnim jezikom, da se približuje čas, ko se bode poskusilo vso Avstrijo ukloniti pod nemško igo. Jako ponosno je jeden govornikov naglašal, da se Nemci nikakor ne odrečejo svojim predpravicam v Avstriji in da češki Nemci zaradi tega, da se jih je zadovoljilo, ne bodo nehali podpirati svojih so-bratov v druzih kronovinah, temveč jim bodo tem ložje kaj pomagali, ko so njih pravice zagotovljene.
Kdor je Čital govore uemških govornikov na
19. junija 1773. leta. Tri dni pozneje prejeli so v Kazan u v Peterburgu potrjeno sodbo sodišča, po kateri je bil Pugačov obsojen h kazni s pletenim bičem in k prognanstvu v Pelim na prisilno delo.
Pugačov prikazal se je na pristavah odsluženega kazalca Danila Šeludjakova, pri katerem je prej živel za delavca. Tam so se tačas vršila posvetovanja zloraišljenikov.
S prvega šlo je za beg v Turčijo, misel, katero so davnej gojili vsi nezadovoljni kazuki. Znano je bilo, da se je za carstvovanja Ane Joanovne Ignatiju Nekrasovu posrečilo uresničiti jo in potegniti s saboj mnogo donskih kazakov. Njih potomci žive do današnjega dne pod turško oblastjo obranivši na tujem rodno jim vero, jezik in šege prejšnje domovine svoje. Za poslednje turške vojne bili so se srdito proti nam. Jeden del se jih je oglasilo pri imperatorji Nikolaji, že prestopivšemu Dunav na zaporoškej ladiji; kakor ostali del Seče, tako so tudi prinesli pomiloščenje za svoje starše in se vrnili pod oblast zakonitega Bvoga gosudarja.
Pa jaicki zarotniki so bili preveč navezani na svoje bogate rojstne bregove. Mesto pobega, sklenili so spuntati se vnovič. V Bamozvanstvu pokazal se jim je nadepoln nagon. Zato je bilo treba samo jednega zvitega, drznega in odločnega človeku, narodu še nepoznanega. Zbrali so si Pugačova. Ni jim bilo težko pregovoriti ga. Nemudoma začeli so nabirati si soudeležencev. (Dulje prih.)
tem shodu, obžalovati je moral, da so se Čehi dali na Dunaji tako preslepiti, da neso le dovolili v prvi korak za razdelitev Celke, temveč tudi priznali nemščini prednosti, ki neso utemeljene v ustavi. To utegne imeti osodepolne posledice, stvar je prišla v tir in le s težavo bodo mogli v bodoče upirati se daljšemu teku dogodkov. Treba se je pri tacih prilikah takoj v začetku upreti in zatorej mislimo, da bi deželni zbor najpametnejše naredil, ko bi o Dunajskih dogovorih prešel na dnevni red, kajti to bi bil najuraestneji odgovor govornikom na shodu nemške stranke. Toda žal, za to je jako malo nade!
Vojvoda Orleanski.
Nepričakovani korak najstarejšega sina grofa Pariškega, vojvode Orleanskega, vzbudil je splošno pozornost, kakor vsi dogodki, ki imajo nekoliko romantičnega v sebi. Javno mnenje vrglo se je v prvi hip brez premisleka na stran mladega pretendenta, ki se je z žolto lasuljo in pobarvanimi br-kicami utihotapil v Pariz in tu zahteval, da ga vzemo v vojake, ker hoče zadostiti vojaškej svojej dolžnosti ter kot prostak služiti določeno dobo pod trobojno zastavo.
Prvi »tis tega koraka pa je hitro obledel, kajti iz raznih podrobnosti j pokazalo se je, da je v.se le komedija, za katero imajo Francozi od nekdaj poseben „chicu. S tem korakom hotel je obrniti le pozornost na se, pridobiti si nekoliko popularnosti, republiki pa delati Bitnosti.
Začetkoma bile so vse simpatije na strani lepega, mladega in bogatega pretendenta, potomca iz veleslavne rodbine, pozneje pa so zavladali mirneji nazori in javno mnenje se je v par dnevih korenito premenilo. Začetkoma govorilo se je, da bode vlada proti njemu postopala, kolikor možno, rahlo, da se bode posluževala pravice pomiloščeoja, kolikor jej le zakoni dovoljujejo, kmalu pa je prevladalo baš nasprotuo mnenje: da se je strogo ravnati po zakonu, ki članom nekdaj vladajočih rodbin prepoveduje povratek na Francosko, da je torej tudi vojvodo Orleanskega kaznovati, kakor zakon določuje.
Republikanska vlada postopala je jako mirno in hladnokrvno. Pretendenta je sicer priprla, a zapor njegov bil je jako mil. Na razpolaganje bila so mu najfinejša jedila in najboljša vina, obiskavati so ga k meli po vrsti vsi sorodniki in poli tisk i somišljeniki, mej njimi tudi vojvodioja Chartres-ska in njena hčer, lepa princesinja Margareta, zaprtega pretendenta nevesta. Tudi mimo oken, za katerimi biva Louis Philippe, vojvoda Orleanski, hodi mnogo občinstva, da bi ugledalo zanimivega junaka v najnovejšem politiškem romanu.
Vlada je torej odličnemu ujetniku nasproti postopala z vso uljudnostjo, da se jej v tem oziru ničesar očitati ne more, pri tem pa tudi uvidela, da ne sme delali nobene izjeme. Pred zakonom so vsi Francozje jednaki, torej tudi princi. Ne sme se pomiloBtiti, ker bi to bilo znamenje slabosti.
In res, včeraj je bila obravnava pred sodiščem in vojvoda Orleanski bil je obsojen na dve leti v zapor. To kužen mu bode prebiti v kaznilnici na deželi.
To je bilo zadnja dejanje v tej komediji. Princ bode dve leti sedel za kaznilničnim ozidjem in prebil kazen za svoje mladeniško izzivanje. Republika za zdaj VBled tega nema moralične škode, kako bode v bodoče, to je pa drugo vprašanje. Takšni ujetniki a la Duc <f Orleaos so bili vsek-dar in povsod nevarni in mnogokrat maščevala se je politiška hiba, da se je položil venec mučeništva na pretendentsko glavo.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 13. februarja.
i eški Nemci udeleže ae deželne razstave. Eksekutivni odbor nemških deželnih poslancev je sklenil priporočati, da se nemški obrtovalci v obilnem številu razstave udeleže. — „Narodni Listytt naznanjajo, da bodo mladočeški zaupni možje dne 20. iebruvarja imeli shod, na katerem se bodo posvetovali, kako bodo postopali nasproti sklepom nemškočeške sprave.
MoiavKhi državni poslanec in jeden glav niti vodij moravskih Cehov, Fanderlik, položaja ne sodi tako ugodno, kakor staročeški listi. Proti uredniku Brnskega „Tagesbote aus Mahren und Schle-sieu" se je izrazil, da on misli, da bi se tudi na Moravskem dalo sporazumljenje doseči. Cehi bi se-
veda pred vsem zahtevali, da se pravično prenaredi deželnozborski volilni red. Sporazumljenje bi se pa ilnigaćv ne dalo doseči, če bi vlada pritiskala na Nemce, kakor je na Čehe na Češkem. Fanderlik pa tega ne pričakuje, temveč se boji, da se bode kmalu vladna sistema premenila iu da pride na krmilo nova vlada nemškoliberalnc stranke, centralistično birokratične barve. Moravski Čehi bodo pa ostali v češkem državnozborskem klubu, naj se stvari zanje tudi neugodno zasučejo, kajti sami bi itak nič ne dosegli. • \aorni mluiMler bode v kratkem zahteval dodatni kredit za Utošoje državno podporo češkej akademiji znanosti. Vlada baje sama želi, da akademija začne kmalu delovati.
Vitanje države.
V Srbiji so snuje parobrodska družba, katera bode vozila s svojimi parniki po Savi in Du navu. To družbo bode podpirala vlada. Srbski trgovski krogi se jako zanimajo za to zadevo, ker bode družba gotovo mnogo koristila trgovini srb-skej — V Jagodini je umrl polkovnik Mileta Des-potovie, ki je bil vodja v bosenskohercegovskem ustanku.
Kako je bolgarMka vlada zvedela za zaroto, ki se je pripravljala, se sedaj nič gotovega ne poroča. Dunajskemu listu se javlja iz Budimpešte, da je rumunska vlada opozorila bolgarsko, da se poslednji čas skozi Rumunijo vračajo v Bolgarijo bolgarski emigranti iz Rusije, mej njimi osebe, ki so se udeležile prejšnjih uporov in zarot, da naj zatorej pazi, se li ne pripravlja kaka zarota.
Vsi časopisi se mnogo bavijo z vojvodo Orleanskim, ki se je nakrat vrnil v Francijo. Ker princ zatrjuje, da hoče le služiti v francoskej vojski, svetuje mu nek Pariški zdravnik v pismu, ki mu ga je pisal, da naj po vzgledu avstrijskega nadvojvode Ivana, odloži vse naslove in pravice, ki jih ima od svoje rodbine, da bode popolnoma jednak drugim Francozom. Dokler pa tega ne stori, pa mu ne morejo verjeti, da hoče samo služiti domovini.
Senatu ilalijaiiuhcmu se je predložil zakon, po katerem ima kralj pravico sam imenovati varuhe in kuratorje za člane kraljeve rodbine. Pravice rodbinskega soveta v privatnih zadevah kraljeve rodbine Be bodo prenesle na specijalni sovet, ki bode sestavljen iz varuhov in kuratorjev, jednega princa kraljeve rodbine, katerega imenuje kralj, predsednika senata, prvega predsednika kasači j-Bkega sodišča, v Rimu, ministerskega predsednika in pravosodnega ministra. Kralj bode sklicaval ta sovet. Predsedoval mu bode imenovani princ ali pa predsednik senata.
V spodnjej zhsrnici uugleSlcej je poslanec Harcavt stavil nek predlog glede rušenja privilegij parlamenta s strani časopisa „Times", ki je objavil Parnellova pisma. Ta predlog je jako presenetil zbornico, ker se je stavil še pred adresno debato. Kaj tacega se ni zgodilo od začetka minolega stoletja.
Dopisi.
Iz Ribnice 11. februvarja [Izv. dop.] čez dobra tri leta, gospod urednik pripeljala se bodeva jaz in lukamatija po dolenjski železnici v belo Ljubljano ter Vam bodeva oba prav prijazno stisnila prijateljsko desnico.  V tej hndi zimi pohodil nas je poslanec gospod Šuklje, narisal in načrtal nam bodočo   progo toliko  zaželjene  železnice. Trmast sem in nisem hotel verjeti, da se bode kdaj uresničila ta že toliko let gojena ideja, a gospodu Šuk-Ijeju sedaj verujem.   Prišel je iz istih krogov, kjer se o tacih zadevah odločilno razgovarja. Povedal je zbranim volilcem v Velikih Laščah, Ribnici, So-dražici in Dolenjivasi in tam v Kočevarjih, da je stvar sedaj godna, le prostora po  občinskih tleh, kamenja in   peska naj prepustimo brezplačno, da bode revni naš lukamatija si z manjšimi troškl delal svoj tir.
Evo vam vse te reči brezplačno, dejale so ra-dovoljnim obrazom občine.
Osobito pri nas v Ribnici bil je shod mnogobrojno udeležen in poročilo gosp. poslanca sprejemalo se je z živahnim odobravanjem.
Zanimanje za železnico po našej dolini je veliko. Po končanem stvarno vrlo završenem in po-voljnem govoru gospoda Šukljeja, stikali so možje in možaki naše krasue doline svoje glave, razredill se v več „klubovtt ter pritrjevali zahtevam, kojim še treba ugoditi, da dozori po vsem načrt železnice. Sklenila je občina Ribniška vzeti „prioritetnih delnic za 4000 gld. in Sodražiška za 2000 gld., odstopiti brezplačno občinska zemljišča za progo bodoče železnice ter kamenje in pesek za njeno zgrajo. Cul sem tudi privatne petične veljake, da bodo i oni prevzeli za več stotakov tistih papirjev.
Jednako storile bodo gotovo tudi druge občine. Na ta način je upanje pač brezdvomno, da Vas po
preteku dobrih treh let sigurno obiščem, pripiska-joč v Vašo prestolieo z dolenjskim Lukomatijem.
Bog pa naju ohrani do ondaj v povoljnem zdrav j t!
26 Dihi a. \t* 8. februvarja. [Izv. dop.] Zadnji večer slovenskega kluba bil je, dasiravno je bilo mnogo najpridnejših obiskovalcev za bripo obolelo in se deloma pismeno, deloma ustno opravičilo, vendar prav dobro obiskan. Došlo je bilo tudi nekaj gospodov, ki so se še le nedavno v rezidenci udomačili. Naš starosta, g. Navratil, otvori večer b prisrčnimi besedami na nove goste ter, klicaje jim dobro došli, željo izraža, naj, kakor vsa Dunajska slovenska kolonija, verni obiskovalci klubovi ostanejo. Koj potem prične g. drd. Gregorčič z berilom.
„Kulturni obrazci" so obširno delo, namenjeno za več klubovih večerov, in po vsebini sistematično urejeni pregled sedanjih kulturnih razmer raznih slovanskih plemen in njih napredka do sedanjega časa; v tem se je pa g. čitatelj posebno na naše brate „proti severu", nam južnim manje poznane, oziral. Mej drugim smo razvideli iz prvega odlomka tega dela, da so Poljaci, osobito oni, ki se zrna-trajo za prave naslednike kongresne Poljske, skoro na višini evropske kulture, tako glede na šolske, pravosodne, trgovinske, obrtnijske razmere, tako glede znanosti in umetnosti. Sicer bodemo to, kolikor iz početka je razvidno, korenito delo natančneje ocenili, ko ga bodemo v teku leta do konca slišali, Gosp. dr. Murko, ki je, kakor g. čitatelj delj časa po severnih slovanskih deželah potoval, ter imel priliko njih jezik, njih naredbe in državnopravne razmere študirati, je na to v dolgem govoru marsikaj razpravi g. Gregorčiča dodal, posebno mnogo takih kulturnih naredb naštel, katerih je v severnih Slovanih pogrešal
Gosp. Pukl je v govoru, z oduševljenjem vspre-jetim poudarjal, da za nas ni jedino število raero-dajno, da se bode čila moč, katera deloma v malem narodiču še miruje, bolj in bolj kazala, da si bodemo jednakopravni, jednakoveljavni ono častno mesto v svetu narodov priborili, katera je vsakemu narodu idejal in je napil malemu narodiču, domovini slovenski.
S to napitnico prišli smo do zabavnega dela našega večera. In kako smo se zabavali! Naša zabava je iniprovizovana; ako se pa, g. urednik, v slovenskem središči po dolgih pripravah bolje zabavate, smete si čestitati: Kako bi se pa tudi ne imeli dobro? Imamo ubran zbor, na katerega glasove je svetovnoznano slovansko pevsko društvo ponosno; srebrnočisti tenor gospoda B. zvoni vsakemu, kdor ga sliši, še dolgo pozneje v ušesih; imamo govornikov, ki bi kot taki postavodajavnim skupščinam čast delali, tudi takih, ki jo de fakta delajo; last not least imamo tudi dobro kapljico v čaši.
Hočemo ae z delom in resnim razgovorom poučevati, vspodbujati, s prijateljskim občevanjem pa se hočemo razvedriti in tako bodemo zopet in zopet imeli zabavo. —
Iž Kamnika 9. februvarja. (Vodovod in podružnica c. kr. kmetijske družbe kranjske.) Ko je pred dvema letoma bil naš vodovod slovesno otvorjen, mislil si je gospod župan in ž njim večina mestnega zastopa (ne ves), da so si gospodje v resnici zaslužili nevenljivo zaslugo za mesto Kamnik. Ali bilo je drugače, komaj par mesecev in bil je vodovod popolnoma suh, kakor potem večkrat, ravno tako tudi sedaj ! Želeti bi bilo pač res, da bi se gospodje bili bolj pobrigali (žal i bog sedaj prepozno), da bi se bil vodovod, ako je že moral biti, napravil tako, da bi mestu res kaj koristil, ali tako smo prevečkrat brez vode. Reu lepa zasluga!
Kakor z večimi stvarmi v Kamniku, tako je tudi s kmetijsko podružnico, skoro bo dve leti, kar smo imeli občni zbor, pri katerem se je mnogo koristnega govorilo, predlagalo in sklepalo. Mej drugim sklenilo se je tudi, da novi odbor skrbi, da se kupita dve jako potrebni brani za prevlačanje travnikov, da bodo brane na razpolaganje udom brezplačno, in neudom za malo odškodnino, da bi s časoma prepričali meščane in okoličane, kako dobro je to, da se potem pridela več dobrega sena i. t. d.
Sklenilo se je tudi, da se v letu 1890 priredi živinska razstava v Kamniku, kar bi bilo jako lepo in koristno za mesto in okolico, ali morda bi znal kdo reči: to je še lehko, tudi jaz bi temu
pritrdil, ali žal, od odbora se ni nadejati, zakaj? zato, kjer bo kmalu dve leti in glavni podružnični odbor še ni imel uiti jedne seje!
Vprašal bi jaz, zakaj se gospodje dajo voliti, ako jih stvar ne zanima. Rad bi vedel, za kaj vender ima podružnica denar v hranilnici, saj to vender ni denarni zavod.
Jaz mislim, da je gospod predsednik gotovo takoj pozabil na imena svojih častitih odbornikov!
Domače stvari.
— (U m r 1) je v torek ob 6. uri v Wund-schub-u pri Gradci tamošnji kapelan č. g Janko Tikvič, doma iz Sv. Lovrenca pri Ptuji. Služboval je sedaj tretje leto, ves čas v Wundschuh-u, kjer je bil radi svojega ljubeznjivega vedenja zelo priljubljen. Bil je narodnjak v pravem pomenu besede ! Bodi mu zemljica lahka! Pogreb je v petek ob 10. uri predpoludne.
— (Staro „So č ou) izključilo je tudi narodno bralno druStvov Zagorji na Pivki na odločno zahte vanje jednoglasno proti njej protestujočih udov. To pa se ni zgodilo zdaj še le, ampak že lansko jesen — takoj po njenem nesrečnem porodu.
— (Volilo.) GoBp. Anton Škerjanc, duhoven krške škofije, kateri je na Dunaji živel in ondu umrl dne 26. oktobra 1889. volil je svoje premoženje v znesku 4000 gld. dobrodelnim zavodom v Ljubljani in sicer otroški bolnici, otroškemu zavetišču (Kinderbevvahranstalt), deški in dekliški sirotišnici, posebno za otroke kočevskih in koroških roditeljev.
— (Deželni odborkranjski)je že odposlal 5 vagonov z 2000 merniki koruze v kraje, ki najhujše pomanjkanje trpe, namreč na Kras, v Ilirsko-Bistriški okraj in na D olenjsko. Kupil bi še več koruze, pa deželna sredstva ne zadostujejo, ako vlada ne pride na pomoč.
— (Pomanjkanje na Notranjskem.) Iz Košane se poroča, da je v 11 vaseh s 198 hišami in 1327 prebivalci najhujše pomankanje. Sploh se živi ljudstvo o želji, fižolu in prav redko kje o pičlem krompirji. Kruh se dobiva le v kaki krčmi in pri pekih, ker kmet še v dobrih letinah nikdar ne pridela toliko, da bi si mogel kaj pri varovati za prihodnje leto, tem menj pa letos, ko so že seme za ozimino morali kupovati. — Tudi iz Planine pri Logatci prihajajo pritožbe o silnem pomanjkanji, katero letos tare Ijndstvo; 57 rodbin s 437 dušami nema prav nobenega živeža več. Zlasti pa bode Še spomladi huda sila za žitno seme, in za krompir da se ga dovolj nasadi. Od državnih poslancev pričakujemo, da bodo potom interpelacije skušali poizvedeti od vlade, ali in kaj bode storila, da revno ljudstvo ne bode lakote poginilo.
— (Za Sokolovo maskarado) so va bila že razposlana.  Ustopnice dobivajo se le na ime vabljene osebe ali rodovine dne 15., 17. in 18 februarja v prodajalnici g. F. SoBS-a v Špitalskih ulicah in dne 18. (torek) popoludne od 2. do 4 ure v I. nadstropji L-ubljanske čitalnice  po naslednjih cenah : Za „Sokole" po 50 nov., za člane narodnih društev po 1 gld., vsak drugi plača 1 gld 50 nov.   Priti je maskovano, nemaskovanci plačajo 50 nov. globe.  Gardedame in gg. častniki so globe oproščeni.
— (Odbor „Sokola tt) pro i vso ono gos podo, katera  bi valed pomote  ne bila dobila vabil za maskarado in se vender želi udeležiti je, naj se blagovoljno oglasi  do   nedelje dne   16. t. m. pri kustosu čitalničnem.
— (Volitev v občinski zbor na Igu vršila se je dne 4. t. m.  Izid je bil po skrajni agi taci ji   duhovništva in učiteljstva  seveda popolnem v zmislu teh gospodov.   Volilci pa so uložili zaradi mnogih nepravilnosti j protest proti volitvi, katerega je c. kr. okrajno glavarstvo uvažalo,  v toliko, da današnji dan razpisane volitve župana ne bode, ker bode o veljavnosti volitve odločila še le c. kr. de želna vlada.
— (Dolenjska železnica.) Ravnokar zvedel sem, da so se tudi občine po Kočevskem zavezale to podjetje kolikor mogoče podpirati, z brezplačnim odstopom občinskega sveta, kamenja in peska, kakor tudi z brezplačnim dovažanjem ka menja in peska (nekateri posestniki — bodo za časa grajenja po okra t, drugi po lOkrat razni materijal dovažali), nadalje z brezplačnim odstopom od 20 do 50 hrastovih pragov in z nakupom glav-
nikih delnic od .r>00 gld. do 80O0 gld., kakor mesto Kočevje itd.   Tudi  občine po Temeniški dolini zanimajo se  za  to prevažno zadevo.   Trebanjska in Velikuloška občina dovolili sta že precejšnje zneske n v drugih sosednih občinah pa bodo imeli v kratkem posvetovanja o tej zadevi in je upati, da bodo vse brez izjeme — videč resni položaj — dovolile Beveda le toliko, kolikor jim bode mogoče. Saj pa tudi vlada kaj nemogočega   ne bode zahtevala. A dobra volja in zanimanje  za železnico  se pa mora venderle pokazati. — Želeti bi  pa bilo, da, njih lolžuost   je,  da  tudi druge v  obližji nahajajoče občine, skozi katerih pomerij ne bode železnica izpeljana, ko bodo   pa vender  istotako dobiček od nje imele, kaj zdatnega  temu važnemu podjetju Btore. Mej take občine  spadajo  na primer; Krka, Žužemberk, Ambrus, Dvor,  Toplice   (o kateri niti ne govorimo, ker bode ravno ona največji dobiček imela) itd. na jedni — Mirna, Šentrupert, Mokronog, Trebelno, sv. Peter, Šmarjete itd. na drugi strani. Dober izgled imajo v občinah Sodražki in Brusniški. skozi kateri ni železnica trasovana,   pa sta vender obe pripravljeni  (sosebno  Sodražica z 2000 gld.) podjetje podpirati.   Ker bodo imele tudi druge občine, nižje proti Hrvatski ležeče, dobiček od te železnice  posebno pa Metliška, Črnoraeljska, Semiška, Šuhorška itd.  na jedni — Mozelj,   Spodnji Log, Banjaloka  itd,   na drugi   strani in je le vprašanje časa, kedaj se bode Kočevska  proga do morja (Reke) in Novomeška pa do Karlovca izpeljala, upati je torej po vsej  pravici,  da bodo tudi te občine svojo dolžnost storile, v kar Bog pomozi!
Zmagoslav. — (Vojaški nabori) za 17. pešpolk bodo letos: Dne 1. marca v Ljubljani, 3. in 4. marca za Brdski okraj v Prevojah, 5., 6. in 7. marca v Kamniku, 8., 10. in 11. marca v Š k o f j i Loki, 12., 13. iu 14. marca v Kranji,  15., 17. in 18. marca v Radovljici, 20. in 21. marca v Višnji Gori, 22., 24. in 26. marca v Litiji, 27., 28., 29. in 31. marca na Krškem, 8., 9., 10., 11. in 12. aprila v Novem Mestu, 14. aprila v Metliki, 15. in 16. aprila v Crnomlji,  17., 18. in 19. aprila v KoČevji, 21. in 22. aprila v Rib niči, 23. aprila v Velikih Laščah, 25., 26., 28. in 29. aprila v Ljubljani za okolico Ljubljansko, 30. aprila in 1. maja na Vrhniki. — Za 97. pešpolk pa bodo vojaški nabori: Dne 22 marca v Ilirski Bistrici, 24. marca v Loži, 26. in 27. marca v Logatci, 28. in 29. marca v Idriji, 31. marca in 1. aprila v Vipavi, 10., 11. in 12. aprila v PoBtojini.
— (Doktorstvo tehničnih znanostij) nameravajo ustanoviti na onostranski polovici naše države. Ta ideja razpravljala se je že v Dunajskih krogih in odtod poprijeti so se je na Ogerskera, kjer pa za zvršitev te ideje veliko marneje delu jejo, kakor pri nas iu videti je, da nas bodo na vzlic temu, da so jo dobili iz naše polovice, s takim odlokom prehiteli.
— (Burja) je te dni, kakor se nam poroča, sosebno močno razsajala po Krasu. Zlasti je bila včeraj v okolici sv. Petra tako huda in mrzla, ka kor ne še to zimo. Brzovlaku je zjutraj na progi proti Reki celo šipo utrla. Tudi Trst jo močno čuti in poroča se, da imajo Tržačani že 15 dnij nenavadno mrzlo vreme.
— (V Zagrebu) bil je včeraj Ferdinand markiz Strozzi, ker je iz gledališke blagajnice po neveril 8773 gld. 13 kr., obsojen na dve leti teške ječe, izgubo plemBtva in troške.
— (Iz Novegamesta)se nam piše: Naša „Narodna čitalnica** in „Dolenjski Sokol" priredita dne 18. februvarja 1890 veliko maskarado v prostorih „Narodnega doma". Priprave oskrbuje že z vso marljivostjo poseben odbor. Kakor slišimo, na meravajo postaviti) sredi okrašene dvorane Eiffelov stolp, in okoli njega se bo uprizorila Pariška raz stava. Ker je zanimanje za ta ples od vseh strani j jako živahno, se nam je nadejati prav lepega večera. —
— (Iz Šoštanj a) se nam piše : „Na mnoga vprašanja usojamo si slavnemu občinstvu tem potom javiti, da priredi „Saleška čitalnica" svojo letošnjo pustno veselico v ponedeljek dne 17. t. ra. v prostorih g. J. Raka v Velenji. Pri koncertu čitalničnega pevskega zbora in mej plesom igrala bode Šmarijska godba pod vodstvom g. Štefan Kovača. Začetek točno ob 8. uri zvečet. Ustopnina za osebo 50 kr. obitelj 1 gld. kmetski udje so prosti. Posebna vabila se ne bodo izdala.
Telegrami .Slovenskemu Narodu":
Velike Lašče 13. februvarja. Zanimanje za zgradbo železnice veliko. Suklje bil naudušeno vsprejet. Občina in vas Velike Lašče podpisala za 700 gld. glavniških delnic, tukajšnji zasebniki za 3.300 gld., mesto Kočevje za 10.000 gld., Kočevska hranilnica za 5.000 gld.
Dunaj 13 februvarja. V zbornici poslancev odgovarjal Taaffe na interpelacijo Ex-nerja in tovarišev glede Dunajskih vojašnic. L. 1887. bila je sodnijska cenitev dotičnih predmetov. Ko bode vojno ministerstvo stvar pregledalo in bodo načrti za nado-rnestilne zgradbe gotovi, se bode mogel izdati pod robne j i črtež za transakcijo. Taaffe zagotavljal, da bode vlada, kolikor od nje zavisno, kolikor možno stvar pospeševala.
Taaffe odgovarjal tudi na interpelacijo Pernerstorferja in tovarišev glede odredeb magistrata Dunajskega povodom tiskarskega štrajka, da je trgovinsko ministerstvo konfiskacijo oklica in razpuščenje tarifne komisije potrdilo, upravno sodišče pa o pritožbi še ne razsodilo.
Na interpelacijo Gallingerja in tovarišev zaradi cerkvi sovražnih demonstracij pri pogrebu Anzengruberjevem odgovoril Taaffe, da se je stvar preiskavala, da pa v nagrobnem govoru ni bilo nezakonitih demonstracij, a se tudi ni zapazilo druzih izgredov, ki bi bili povod, da bi bilo oblastvo poseglo vmes, ali pa da bi se bila napravila ovadba.
Dunaj l3. februvarja. Avstro - ogerska banka znižala je eskompt na 41/*, obresti za „lombard" na pet odstotkov.
Pariz 12. februvarja. Obravnava proti vojvodi Orleanskemu pričela se je ob 12. uri 40 min. opoludne. Na vprašanje predsednikovo odgovoril je princ doslovno: Prosim dovoljenja, da se smem brez okolišev obračati do sodišča. Prišel sem na Francosko, da bi kot prostak služil. Jaz ne tiram politike. Politika je stvar mojega očeta, čegar udani sin in zvesti služnik sem jaz. Jaz nesem prišel v zbornico, ampak v naborni urad. Bil sem si v svesti, kaj me čaka; to me pa ni zadržavalo. Svojej deželi hotel sem služiti v polku; ali je to zločin ? Jaz ljubim domovino, ali je to hiba ? Ne, jaz se ne čutim krivega. Ne bodem se zagovarjal. V prognanstvu učil sem se spoštovati sodništvo dežele svoje, njegove sklepe vsprejel bodem s spoštovanjem. Od milosti ne pričakujem ničesar. Bodem li obsojen, sem pa gotov, da me bode oprostilo vseh 205.000 novincev moje dobe, ki so sreČneji nego jaz, da morejo domovini služiti. _
Bazne vesti.
* (Vojno pristanišče Se ba st o p o 1 j.) Petrograjaki „Pol. Cor." poroča, da se bode ustanovilo v Sebastopolji poleg vojnega pristanišča tudi trgovinska luka in sicer nekoliko izven mesta / Streleckera zalivu.
* (Potomec Montezuraov.) V Madridu umrl je zadnje dni Don Autonij Marija Marcilla de Ternell Montezuma y Navarra. španjski grand prve vrste. Ce bi v Mehiki obveljalo historično pravo, je on postavni vladar mehikanski, ker je v ravnej vrsti deveti unuk kazika Montezurae. Že Filip III podelil je praunuku cesarja Mehikan-akega ime granda. Umrli bil je 75 let star in zapustil sina, ki je tajnik pri poslanstvu.
* (Tehtani gostje.) V palači princa Wa-leškega v Sandringhamu upeljala se je že izza nekaj let navada, vse osobe, bivajoče nekaj časa v gradu, tehtati in sicer pri prihodu in pri odhodu. Teža zapiše so natanko in vsak gost mora notico svoje teže podpisati. Precej debela knjiga je že na pol polna in sam princ skrbi, da se vse prav zapiše. Mej zadnjimi noticami teže angleških lordov je ona lorda Salisburya. Ta diplomat je skoro gotovo najtežji mej vsemi evropskimi, tehtal je namreč pri prihodu in odhodu 114 kilogramov, zredil se ni torej nič.
* (Izneverjenj e.) Blagajnik Požunskega komitata Bitto, ki je bil poneveril 51.000 gld. in pobegnil, obsojen je v Štiriletno ječo. in da zuubi za sedem let vse politične pravice in mora plačati 1600 gld. odškodnine. Sin njegov Sigmund Bitto je pa obsojen zaradi prikrivanja v jednoletno ječo in triletno zgubo časti.
* (Grozna osveta). V renskej dolini v bližini mesta Biebricha pogorel je nedavno visok kup sena, v katerem je nekaj revnih ljudij prenočevalo. Umrla Bta dva na opeklinah. Kakor se je dognalo, bil je pronzročitelj temu drug revež, ker b« je hotel osvetiti, da ga jedeu ni pustil prenočevati v
kupu. V senu prenočevalo je petnajst osob. Tisti,
ki so prenočevali na vrhu, rešili so se vsi, v Bpod-
njem delu kupa so pa bili vsi opečeni, ker se niso mogli tako hitro rešiti.
..LJUBLJANSKI ZVON"
■rtojt
za TM lelo (rl<l. I.«»0: za pol leta gld. 2.30; za «?etrt leta ffM« I.lli.
?4
SfrtdfiB
22UBK
Meteorologično poročilo.
C	C'a-< opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v um.
12. febr. 1	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	740-3 mm. 739 3 mm. 738-9 mm.	—3 6° C  z. vzh. —2 8° C m. vzh. —3 6" C lil. vzh. 1		obl. snež. obi.	2-10 mm. snega.
Srednja temperatura —3-3", za 2-9° pod nor mulo m.
^)-u.xiaos3sst boiza
dne 13. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj    — danes
Papirna renta.....gld. »8-95    — gld. 8*85
Srebrna renta..... „     89—     —   „    88 75
Zlata renta......„   110 SO     —   „ 110-70
6% marčna reuta.....102—     —   „ lol8>
Akcije narodne banko   .   .     „   932—     —   „ S»26-
Kreditne akcije..... ,   322 25     —   „ »2075
London.........119—     —   ■ 119-25
Srebro........ „    —'—     —   „    — '—
Napol.......... 5»-42     —   . 945
C. kr. cekini...... ,      5*69     —   „ 5-69
Nemške marke..... „     F802'/, —   , 5812»/,
4% državne srećke iz I. 1854      25 > gld.   133 gld. — kr.
Državne srečke iz 1. 1864 100   ,     176 „
Ogerska zlatu renta 4°/0.......103 „
Ogerska papirna renta 5°/0......99 a
Dunava reg. srećke 5°/0  .   .   .    100 gld.   120 .
Zemlj. obč. avstr. 4</i[70 zlati zaat. listi .   .   117 „
Kreditne srečke......100 gld.   182 „
Rudolfove srečke..... 10   „       19 a
Akcije anglo-avstr. banke       .    120   .     167 „
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v..   .   .     — „
75 60 35 75 25 75 50 40
Zahvala.
Iskreno se zahvalujem vsem gospodom in gospem za mnogobrojno udeležitev pogreba moje drage ranjce soproge, sosebno viBokočastiti duhovščini Logaški, gg. pevcem in gg. uradnikom c. kr. oolastev v Logatci, kakor vsem gg. Bvojim sovrstuikom, kateri so blagovolili s svojim pohodom udeležiti se tega sprevoda.
Logatec, dne 11. svečana 1890.
(126) Fran Ksaver Šušteršič,
uradnik južne železnice.
r3W
sara
(942—14)
t/frJ^T------r-fcfrjgi.
IVAMI
v Ljubljani. Velika zaloga
šivalniha
za ro dovine in obrtnike.
đ
občinskega tajnika
v IIreno* odda se spretnemu, v občinskih
zadevah veščemu pisarju. Letna plača 400 gld. — Ponudbe vsprejema «lo 1. imirca 1890 župan ■ I i n I* o K;i\«i<- na Razdrtem. (111—2)
LAVICA.
Bogata založba knjig o slovanskih narodih.
3O0O št. (122—1)
Zapisnik dopošlje se vsakemu na zahtevanje.
N. KYMMEL
knjigar v 231grl (Rusija).
•M* *M* *M* 'mL* ♦!
fC?nOa<
A. KORSIKA
(il u i na prodajalni«:
Tržažka cesta 10
poleg c. kr. glavne tobačne tovarno.
Odlikovana
umetna in trgovska vrtnarija
v LJubljani.
Poddružnica:
ŠelenburgoTe ulice 6
vii-a-vis o. kr. poit. in telegraf, uradu.
Priporoča se p. n. občinstvu za izdelovanje nvežlh fiopkov In vencev s trakovi ln napi al. Ima veliko zalogo trakov mnogovrstne baze in barv; ravno tako ima vedno narejene stihe vence, kakor tudi Makardove vence in bukete, vse v najnovejših fasonib. — Vsa ustna naročila, kakor tudi pismenu naročila po pošti se hitro in po ceni zvrse.
Potem priporoča svojo bogato zalogo mnogovrstnih vrtnih ln druzih semen, pravih in dobro kalilnih, raMtlin (cvetic) v loncih in izdeluje stvari v njegovo stroko spadajoče ter prosi za mnogobrojna naročila.
Z odličnim spoštovanjem
(39—22)
25 do 30 hektolitrov ___
dobre slivovke 5g
od leta 1889., po 70 gld. hektoliter, kakor tudi
1BO mernikov (108—2)
lepega dobrega krompirja
dobi se pri Ferd. T3olni--|i v Kot-n pri 'Mirni na
Dolenjskem. — (Vsprejemajo se tudi manjša naročila.)
♦ ♦ ♦
Na najnovejši in najboljši način
umetne (1083—12)
:zftbe in zobovja
«, ustavlja brez VBakih bolečin ter opravlja plombo- * * vonja in vse sobne operacije, — odstranuje ♦ J sobne bolečine z usmrtenjem živca £
I zobozdravnik A. Paichel, j
poleg Hradeckega čevljarskega) mostu, I. nadstropje.
ALOJZIJ K0RSIKA.
Pobratimi.
Roman. Spisal
dr. Josip Vošnjak.
Cena 1 golti, vjo kr*
(s p< Stnino vred\
Svoji svojim!
Veseloigra v 1 dajanji.
Spisal
dr. Josip Vošnjak.
Cena 30 kr. (s poštnino vred).
Obe knjigi dobivata se v „Narodni Tiskarni**
v Ljubljani in pri knjigo-tržcih.
Blago za obleko
Iz pristne ovčje volne, izvrstni Hrušk i Izdelki
v najnovejših deeinihza
pomladno in poletno sezono
po čudovito niskih cenah
razpošilja
tovarniška zaloga sukna
FranhPernitza
rr Brnu.
Uzorci zastonj. — Gospodje krojači dobe obilne in elegantno opravljene knjige usorcev po originalnih tovarniških cenah.
Velika zaloga sukna za uniforme za o. kr. državne uradnike, telovadna in gasilna društva i. t. d. i. t. d.
Točno in solidno lzvrfte-
nje vseh naročil le prott povzetju   ali predpoalljatvl sneska. (83-4) Korespondenca v vseh jezikih.
Tipjoi:
12. februvarija.
Pri Slonu i Knez Auer-sperg, Sehmelz, SchUnau, Kuika, Klein, Hankl z Dunaja. — Lapajne iz Idrije.
Pri Malici : Pavi« z Dunaja. — Elochstadter, Po-laček, Ttaab, Pleier z Du naj a. — Klim iz Novega Jorka. — Filip iz Dombo-vara. — Tener iz Budimpešte. I.azzarini iz Gradca.
Pri avstrijskem cestarji* Lebar, Mulcj z Bleda. — Galouri, Taubrio iz Turčije. — Silberstern z Dunaja.
f mrli »o v IJulftljaiil:
12. februvarja : Trampuš Jora, kajžarca, 47 let, Kravja dolina šc. 11, za j etiko
13 februvarja : Antonija Mu h ar, delavka, Mebtni trg fit. 10, za jetiko. V dežel nuj bolnici :
10. februvarja: Marija Lowinger, gostija, 66 let, za vnetico ruln; ne kožice.
Dve hiši v Novem Mestu št. 82 in 83
z vrtom in 6 oral gozda
poleg glavne ceste in mostu, tik Krke zidani, posebno pripravni za obrtnike in trgovce, sla na protlnf iz zapuščine poprejšnje lastnice. Dolgov ali drugih bremen ni nič. Zamenjali bi se tudi 8 posestvom v Ljubljani ali v okolici. — Ponudbe vsprejema ćLr. ^eupsž;  odvetnik v Ljubljani. (125)
i
i
a«h.9
I I
!! KajviNJc odlikovanje !!
LOHSE-ov šmarnični Eau de Cologne J
bil je odlikovan na zadnji MelbournskeJ razstavi in je zaradi Bvojih oaveie-valnih lastnostij ulavno znan ne le kot dodatek k vodi za toileto in kopelj, temveč tudi posebno zaradi svojega močnega* oiivl|a)očega duha za iepne robce, obleke i. t. d , in ga v vBeh deželah bolj cenijo, nego jednotno
Kolonjske vodo.
Gustav Lohse, 46 jager-strasse, Berlin,
dvorni pa,rf-u.jne"\j.3r. [719—82)
Dobivajo ae v vseh prodajulnicah parfuma in galunteriJHkfgu blaga. Mfi
I
»
lekarna na Dunaji, Singerstrasse št. 15
„zum goldenen Reichsapfel",
Kr*i «M*>»tilno lcrogrl jloo, poprej nnlversalne krogljice imenovane, zaalužujejo po vaej pravici poslednje ime, ker je v resnici jako mnogo boleznii, pri katerih te krogljice izvrstno pomagajo.
Že mnogo desetletij so te krogljice splošno razširjene, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni male zaloge tega izvrstnega domaćega zdravila.
Od teh krogljic velja: 1 škatljica s 15 krogljleaml 21 kr., 1 savoj s 6 ekatljlcnml 1 gld. S kr., pri nefrankovanej pošiljatvi po povzetji 1 gld. lO kr.
Će se naprej pošlje denar, velja s poštnine prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld. v5 kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 85 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Menj nego jeden zavoj se no more odposlati.)
Prosi se, da se zahtevajo izrecno:
,,J. FserMerja tri Mine troBljiCu"
in gleda na to, da ima vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski počrk J. Pserkofer in sicer v WK§ rndečt ■■
barvi.
Dnlunni rm o t* n t k L1 i i ri *f« I*serkofer-J». 1 lonček 40 kr., s l><UA<llll   tjJA   ilAi IMjIIM    franknvano pošiljatvijo 65 kr.
TmtA^air strAr Proti kataru, bripavosti, krčevitemu kašlju i, t. d. JL l pOlCCV   SUK,   i steklenica 50 kr.
Ameriška ma/,a za protin, 2 gld 20 kr
Prašek proti potenju nog, i^^^0^ k,frftn"
Balzaill   Ka   i^USO,   i fla^on 40 kr., b frankovano pošiljatvijo 65 kr.
Zdravilna esenca (Praške kapljice), SSUeTodeS,"
Blabej prebavljivosti i. t. d.  1 steklenica 22 kr.
Angleški čudežni balzam, Ltc^Tkr50 kr" nm,a 8te"
Fiialror*fil-i iki"iwi-Lr Proti kašlju i. t. d. 1 fikatljica 35 kr., s fran-l|ctK«ll.Mvl    Jllil.MK,   kovano pošiljatvijo 60 kr.
rr»* I iiuu-ll illill-IUklll.uLi   J* *'«««,l»ofe«>l», najboljše sredstvo za 1 aillHH II1111II  |IUIIIUtl<t   pospeševanje rasti las, 1 škatljica 2 gld. XTw»ivoi*valni <iLlir> prof. Steudel-a, domače sredstvo proti ranam, t  111 > l I Jn\ lili  <MMI/> oteklinam i. t. d.   1 lonček 50 kr., s frankovano
pošiljatvijo 75 kr.
Univerzalna čistilna sol ^-JST^S:y^%^
cam Blabega prebavljenja.  1 paket 1 gld.
Razen tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske farmacevtične specijaliteto in so vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje tofino in po ceni preskrbč.
S/tT~ PoHiljtttve po pofttt zvršo se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju. (107—1)
jJUF" <'«■ se denar uupi*e| potilje (nu)bolje po podtn«*j naknsulol), J° poNtniuia floMil nižjn,  nego pri  poHilJutvttb  s povsetjem.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragutin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".