15. številka
Ljubljana, v ponedeljek 20. jaimvarja.
XXIII. leto, 1800.
Izhaja vsak dan t. \ *>*•<> v. izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 (;ld.F za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa bi>
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Upravnifitvn nnj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. VBe administrativne stvari.
V JLjuUlJHiii 20. januarja. Goriški dr. Mahnič |>išo v svojem časniku tako-le: „Drugič bi morala visoka vlada povsod, kjer skupno biva dvoje ali več narodnosti],zabraniti v s« k o preočitno, ostentativno, zatorej izzivajoče narodno h 1 a v 11 o s t ali katero si koli narodno izjavo". Daljo piše omenjeni gospod še tudi; „Nadalje bi morala vlada brez izjeme razpustiti vsa društva, kateri h znak je narodna p r c t i r a n o s t in izključi j i v o s t. Sem apadajo v prvi vrsti telovadna društva, naj seimenujejokakorkoli. Taka društva gojijo navadno ideje absolutne narodnosti, ideje veleizdajske". Mi se s pristno-darijami, katere kuha goriški „rimski katolik" v dr. Touklija lonci, nesmo radi nikdar pečali. Prepirati se s človekom, ki vedno svojo trobi in si vedno misli, da je metajoč okrog sebe z blatom, premagal vse svoje nasprotnike, će se tem ni zlju-bilo obrcati ga na tak način, kakor bi bil zaslužil, ni prijetna naloga. Tudi se tak nasprotnik, če mu sapo zapreš in če ga ošvigaš z brezovko, le prerad skrije za svojo častitljivo duhovniško obleko, kričeč; moje telo je blagoslovljeno, kaj me biješ. Ali ne poznaš zapovedi : „si quis suadente diabolo i. t. d. i. t. d."
Naša želja je, da bi nepotrebni prepiri zavoljo maleukostij mej nami ponehali. Mi dobro vemo, da je stališče duhovnika težavnejše, nego ono posvetujaka, če se jo podal v politično gibanje. Od duhovnika se no sme zahtevati, da bi v sebi zatajil vsa tista načela, s katerimi so ga napolnili v semenišči. Zategadel je naše prepričanje, da posvetujaki nemarno nikdar pozabiti tistih ozirov, katere so v političnih bojih naših že od nekdaj naroda voditelji izkazovali slovenski duhovščini. Po svetnjak in duhovnik lahko zložno delujeta za narod, če jih vodi pri tem jedna in ista zvezda: ljubezen do slovenskega naroda. V tem, da moramo svoj narod čez vse ljubiti, smo jedini vsi. Ta ljubezen do naroda je gotovo tako trdna vez, da bi lahko vezala vse stanove mej nami v trdno celoto, ki bi nikdar ne razpadla.   Pri  tem  pa je Beveda
prva zapoved, da se noej sabo opuščajo vse provo kacije. Naše načelo je bilo in bode tudi v prihodnje, da sta duhovenski in posvetni stan v političnem življenji jedne in iste veljave.   O tem se nam niti ne sanja ne, da bi trdili, da je duhovščina v političnem življenji  več kakor posvetni stan.   Tu stojimo vsi na jednem   in  istem   mestu. Zategadel hočemo opuščati provokacije proti duhovščini, zahtevamo pa tudi, da se proti nam opuščajo take provokacije. Kakor mora biti vera goreča, kolikor najbolj mogoče, tako mora  tudi biti   narodna zavest razvita in goreča mej nami, kolikor najbolj mogoče. Mi nočemo katoliški cerkvi kratiti  najmanjše pravice. Ali ravno tako občutni smo glede  svoje narodnosti. Naš list je od nekdaj zastopal načelo, da mora biti slovenska narodnost fanatična in če hoče dr. Mahnič tudi absolutna. To načelo bode list tudi v prihodnje zastopal.   Će bode kdo mej Slovenci nastopil, ter bo pričel oznanovati krivo vero, „da je pretiranost v narodnih  vprašanjih  škodljiva, da moramo ni i Slovenci glede   narodnosti  postati po pustljivi ali mlačni, kakor na pol pogreta voda po • tem ga bodemo vselej šteli mej n ijhujše sovražnike svojega naroda. Tak človek je slep ter hoče narodu vzeti najboljše orožje, s katerim se bode  morda še obdržal proti navalom, ki mu prete od vseh stra-nij. Kdor hoče razširjati mlačnost glede narodnosti mej nami, tega moramo zatreti kakor gada.  In če tak prorok nosi duhovske   obleko ali  pa še celo purpur prelata, to nič ne de: „hic niger  est, hunc tu, Romane, caveto!" Brez usmiljenja |)o njem! In kakor volka v logu morali   bi  ga zasledovati vsi, komur je na srci obstanek slovenskega naroda.
Mi bi se tudi danes ne bili pečali z dr. Mah-ničem, da ni tu odkril svoje ovčje kože,  ter nam pokazal risa, ki tiči v njem. Dr. Mahnič ni več po saraezna oseba, ki je nekdaj s svojimi kozolci, katere je preobračala po svojem „Rimskem Katoliku" razveseljevala nas Slovence s humorističnim berilom. Okrog moža se je nabrala nekaka stranka, posebno od tedaj, odkar sta ga brata  Tonkli-ja  vzela pod svoje varstvo.   Ko je pri nas na Kranjskem nekaj veselih družb (pri vinu se človek z različnim kratkočasi) dr. Mahniču skovalo peticije,  zbrala se je
tudi takoj okrog njegovega imena stranka, obstoječa večinoma iz mlajših duhovnikov,  kateri večinoma nemaj o tistega znanja, kot ga ima dr. Mahnič. Vzlic temu pa neso nič manj nestrp l ji vi in oSabni, kot je profesor v Goriškem   malem semenišči. Ta stranka se je torej ustanovila  tudi  mej  nami na Kranjskem in ker so njeni člani  defavni  in polni mladostnega ognja, je vsekako mogoče, da bode ta stranka vsaj nekaj časa slabo uplivala na razvitje našega naroda.  Veseli nas zategadel, da je prerok Goriški nam svoj koran nekoliko globokeje odprl ter na trg postavil nekaj  več politične svoje modrosti, kakor je to storil do sedaj.   Čutili smo že davno, da tako imenovani skrajni katoliški stranki, koji načelujo dr. Mahnič v Gorici, v oči bode mej Slovenci tista živa narodna zavest, ki diči naš narod od pričetka njegovega probujenja.  Ti ljudje bi radi zatrli mej Slovenci vsako knjigo, izvzemši molitvenih knjižic, koje zalagata Ničman in „Kato-liška tiskarna", zatrli bi radi vsako  društvo — izvzemši bratovščine, ali kar je najhujše, njihovi naklepi merijo v to, da bi Slovenec počasi pozabil na avojo narodno zavest, da bi bil potem kakor vosek v  rokah skrajne  Mahničevo  stranke.   In   ker ti ljudje dobro čutijo, da z grčanko svojega  duha ne morejo vsega skupaj stolči, potem pa kličejo vlado na pomoč:   češ,   pridi   ti,  ti  si  moćna  in zadavi narodna društva in v ječo vrzi pretirane Slovence! Da ima skrajna Goriška stranka malo srca do naroda, mislili smo znairom. Da pa je njeno srce tako ostudno, kakor se je sedaj pokazalo dr. Mahniču izpod njegovega plašča, tega do danes nesmo vedeli.   Danes pa smo popolnoma poučeni in Bogu dajmo hvalo za to!   Zdaj vemo, kateri so zadnji cilji skrajne stranke mladih duhovnikov, zdaj vemo, da ta stranka ničesar druzega ne namerava, nego s pomočjo vlade — in vlada, ki bi mej Slovenci narodnost giljotinovala s tistim ognjem,  kakor je nekdaj „krvavo stegno" na Francoskem obglavljalo aristokrate, bi se prav lahko dobila — zadušiti mej Slovenci  narodno zavest, tako da bi nas konečno tujci brez vseh težav pograbili in potlačili.  S tako stranko ni nikacega kompromisa t   Kdor je pošten Slovenec, s takimi ljudmi se ne brati! Kdor je za-
LISTEK.
Slike litevske.
Pri belem niazurn.
(Ooški napisni E. .Toli nek, posl. V. Nevin.) (Dalje.)
Laskavo vabilo vsprejel sem tem hvaležneje, čim sv^stneji sem bil, da se na dvoru panstva Wollinskih snidem s številno litevsko družbo, katera je tako blizu prirasla k mojemu srcu. „Bodo stari in mladi ... ne bodete se dolgočasili", pravil je gospodar dobrotno, k čemur je častna gospa tega Slahtskega dvora smehljaje dodala, da bodo tudi Litviuke . . . lepe Litviuke ..."
K temu dodavam le mimogrede, da je pan-stvo \Vollinskih pripadalo k imovitejej šlahti litev-Bkej. Bivali so v lepej palači v gordenskej guberniji. Bil sem nastanjen pri jednem izmej panov sosedov panstva Wollinskih, kakih deBet vrst od našega današnjega večernega shoda. Imeli smo torej iti skupaj tja.
Za dne izvedel sem še mnogo podrobnostij o nastopajočem večeru. Vzlasti radostno bila je raz-širovana vest, da pride na rodbinski praznik pod
domači svoj krov tudi hčerka gospodarjev, katera je bila obsojena preganjati življenje zaprta v dekliškem penzijonatu neoddaljenega mesta. Poslali so jo tja baje radi francoske in angleške konverzacije, in vse kar so mi o njej pravili, svedočilo je, da je ta Litviuka ne le zelo krasna, marveč i neizmerno razumna. Imenovala se jo po koledarji Celina, ali nihče je ni naziva) inače nego CeBija, kar se je glasilo v vseh ustih ljubko in nežno. Bil Bem v resnici zvedav poznati je osobno. In poznal sem jo, poznal . . .
S prvim nočuim mrakom odpravili smn se na večer. Soluee je že da^no izginilo za temo litev-skih gozdov ali zrak pronikla je le včasih kaka pesen zapoznelega pevca. Za to pa je pričel cvr-čoči in sikavi koncert milijon nevidnih hroščev v nizkih travah. Brička naša je letela naglo, čas je bežal brzo, in tako se je zgodilo, da smo se mimo vsega pričakovanja hitro bližali cilju svoje poti.
Vender pri tem nismo bili prvi, preje smo se zapoznili. Moj laskavi sprevodnik me je že izdaleka opozoril na panski dvor, kateri je stal za vasjo in kateri se je danes slavnostno svetil na veo strani. V vseb oknih žarila se je svetloba, da i pred uhodom plapolalo je nekoliko plamenov, kateri so z jasnimi migljaji  prouikali vedno gosteče
se nočne seuce. In Čim bolj smo se bližali dvoru, tem jasneje smo razločevali osobe mej okni, katerih nedoločene podobe so se vedno menjavale, zakrivale se, ali znova se javljale. Tam je bito očitno že šumno.
Za kratek hip bili smo na dvoru. Strši danes i najmanjšo težnost s čela svojega, pozdravljal nas je pan gospodar srčno na pragu in veselo povel v družbo Vzajemno predstavljanje je šlo vslcd dobre navade po vrsti, pričelo se je takoj pri dverih in se uleklo počasi do sosednjega salona, odkoder so doneli veseli glaski dobrovoljnih Litvink. Na tej predstavljajočej poti poznal sem marsikatero sivo glavo litevsko, marsikatero krasno podobo in tudi mnogo krasno roko bilo mi je dovoljeno gorko stisniti. In bilo je teh starih panov lepa vrsta . . . lepa vrsta goreče se razgovarjajočib o starih časih in starih dogodkih. Te bele glave so bile jedna v sebi zaključena celota današnjoj družbi
Seznavivsi se z vsemi v prvej sobi, vel me je dobrotni gospodar čez prag dalje.
Ah! Tam je bila tudi „v sebi zaključena celota", le da scela ina, zlagajoča se z bujno družino mladih panov in s kitico še mlajših devojk — Litvink.
Pregledati  nanagloma vse in storiti  o ujih
vesten Slovenec, nosil bode zmirom brušen meč ter ga sukal proti tej stranki, ki je sedaj po svoji prvi glavi ja^no in očitno izrekla svoje sovraštvo proti slovenski narodnosti. Će pride v vašo sredo, ki bi vam hvalil to stranko, vrzite ga skozi vrata, in če so tik vrat še stopnjice, vrzite ga tudi po stopnji-cah navzdol, da ga nikdar več nazaj ne bode! Pri tem ne glejte na obleko, naj je taka ali taka, v njej tiči izdajalec slovenskega naroda, ki služi vsaki pošteni slovenski družbi v sramoto iu gnius. Mi pa bodemo ti skrajni stranki tudi v prihodnje gledali na prste in nikakor ne bodemo mirno gledali, da bi izpodkopavali tisto glavno načelo, da je namreč Slovencu pred vsem potrebna goreča, jeklena, neprizanesljiva in neomahljiva narodna zavest.
—r.—
Nemščina — državna zadeva?
Kakor poročajo, so se neki posvetovanja na konferecijah Dunajskih gladko vršila, dokler ni prišel Scharsclimidov predlog na vrsto ki namerja uzakoniti nemščino kot državni jezik. Pl. Plener pa neki že od začetka dokazuje, da tako uzakonjenje bi bilo potrebno, češ, da je nemščina kot državni jezik državna zadeva.
Prvo glasilo nemških liberalcev pa argumen-tuje z naslednjo logiko: ker je nemščina kot državni jezik državna zadeva, jo je treba zmatrati s stališča narodne jednakopravnosti v popolnem zmislu člena XIX. drž. osnovnih zakonov. Torej spada sklepanje o njej v državni zbor, da se tako jednakopravno osrečijo s tem darilom vsi narodi! Po tej logiki so bili avstrijski narodi osrečeni z narodno jednako-pravuostjo že pred ustavo; kajti bremena v interesu so prenašali vsi, in ker jih prenašajo tudi danes, so jednakopravni glede na krvne in denarne davke. Jednakopravni v tem zmislu so bili doslej še vsi podjarmljeni narodi, pred vsem pa sužnji sturega in novega veka. V takem zmislu ni treba kakor močnim biti dovolj, da naložimo raznim podanikom ali njih skupinam jednaka bremena, pa so nakrat jednakopravni! In člen XIX po tej logiki nima drugega pomena iu namena, kakor da se natveže breme nemščine kot državni jezik vsem narodom hkratu in jednako. To rešilno pot so prvikrat pokazali v 22 letu sedaj veljavne ustave!
Da, opustimo šalo, s katero se obrača glavno glasilo k avstrijskim nenemškim narodom, da bi jih primerno zabavljalo v letošnjem kratkem pustu; — da, pravimo vendar soglasno s tem glasilom: razpravljanje o nemščini kot namerjanem državnem jeziku spada v resnici v državni zbor, pa ne v zrni slu narodne jednakopravnosti, ampak ker se hoče vsem avstrijskim narodom naložiti kot breme — proti ustavi.
Kavno to kaže, da sedanja posvetovanja ne veljajo samo za češko kraljestvo, ampak kot uvod sorodnih razpravljanj za vse narod'.'; kajti pogajalci iz češkega kraljestva nimajo nobenega pooblastila ne od nemške ne od slovanske strani, naj men j pa od vseh narodov. To kaže torej, da sedanja pogajanja niso več, kot samo posvetovanje, katera ne
morejo vezati ne skupnnga češkega naroda, še manj p i vseh narodov, in korekturo bo možno napravljati na raznoterih stopinjah po dovršenih teh posvetovanjih.
Češki odbranci pri konferencijah lahko odgovore, da nemščina kot namerjani državni jezik ne spada v češke zadeve, kar priznavajo nemški liberalci sami, ko trde, da je to državna zadeva.
V ustavi ni govora nikjer o tej kot državni zadevi; kdor bi jo torej vtikal v ustavo, bi hotel spremeniti sedaj veljavno ustavo, in zato je potreba dveh tretjin glasov državnega zbora.
Nemščina kot namerjani državni jezik pa niti ne more priti v državnem zboru na dnevni red, dokler se ne izvrši poprej narodna jednakopravnost, ki pa bi ne osrečevala z nemščino vseh narodov, ampak z zagotovljenjem, da sme vsak narod posebe gojiti svojo narodnost in svoj jezik. Narodi mo rajo najprej kot taki zastopani biti in še le potem morejo delati koncesije kakemu jeziku, in državni jezik bi bil taka koncesija v narodnostnem pogledu
Nemščina, ako bi bila zares državna zadeva, bi se morala kot taka dokazati tudi ogerski polovici, torej pred vsem Madjarom. Nemščina mora veljati kot državna zadeva, ako obvelja to stališče, ali za celokupno državo ali pa ni potrebna kot državna zadeva. Dokler Madjari ne odstopijo od madjarščine kot državnega jezika v onostranski polovici, ne morejo narodi nikdar razgovarjati s; o nemščini kot državni zadevi. In še potem, ko bi Madjari bili zato, je treba še le pogajati se; ali bi bili vsi narodi zato. Kajti tako koncesijo morajo dovoliti vsi narodi, ne pa morda samo Madjari ali poleg njih še Poljaki, ki bi morda v to dovolili samo zaradi neslovanskega stališča, s katerega služijo zapadnim interesom-
Po takem ni še bila ura za pogajanje v nem ščiui; morajo se dobiti za njo poprej vsi narodi skupnega cesarstva. Ti narodi morajo pa popred sami kaj imeti kot taki, in potem bodo šele mogli napravljati koncesije, zarodi morajo poprej dobit; uslovja za obstanek in razvoj lastne narodnosti in lastnega jezika, in še le potem utegnejo, pa samo utegnejo razgovarjati se o kakem jeziku kot državnem jeziku ako bi bil tak sploh potreben in potreben, da se uzakoni tak. Prej morajo narodi dobiti svobodo za vsestransko razvijanje svoje narodnosti in svojih jezikov; potem še le bodo mogli sami stavljati meje tej svobodi. Da pa si ne bodo krčili te svobode brez neizogibne iu kot take dokazane potrebe, razume se pač sami po sebi.
S tega stališča bodo narodi pretresali tudi resultate sedanjih Dunajskih pogajanj, naj bi se izrazila osrednja vlada v tu podanem, od nas zahtevanem, ali pa v neugodnišem zmislu. Menimo pa da osrednja vlada ne zapusti svojega ustavnega glede na narodno jednakopravnost poudarjanega stališča i u da se ne da uloviti od neustavnih teženj, kakoršne razodevajo Plenerji in Scharschmidi.
takoj sodbo, bilo je naravnost nemožno; le toliko rečem, da se redko snide tako lepo soglasje resnične krasote in mikavnosti.
In šlo je to zopet po vrsti ... Tu naposled bilo se mi je pokloniti pred devojko, ako ne naj-krasnejo izmej vseh, no gotovo najmilejo. Žarela je mej ostalimi kakor kraljičina in s svojo skromnostjo, ne delano, marveč prirojeno, delala je neizmerno ugoden utis ... O tem je vedel vidno tudi pan gospodar, kajti izgovoril je njeno ime z nekako posebno samozavestjo, s ponosno dobrosrčnostjo: „Moja hčerka — Cesija!" Torej Cesija!
Pripoznam odkritosrčno in ne tajim, da se mi je Cesija takoj v prvem trenutku priljubila zelo, iu sicer tako, da sem bil skoro nejevoljen, ko sem bil vsled dolžno&ti do ostale družbe prisiljen zapustiti jo in pazen biti na ine udeležence današnjega večera. Tešil sem se, da še pridem k njej pozneje in da se ž njo prijetno pogovorim.
Prišel pa sem do skupine učenih ljudij, kjer se je baš govorilo o litevskej mvthologiji. Prosim vas, mvthologijo . . . danes ... pri takej priložnosti! Zanimiv je sicer ta thema, važen, krasen, sam rad sklonim glavo nad knjigami te vsebine . . , ali, prosim, le danes ne. Na srečo pretrgala je vse učeno razmotrivanje veliteljica tega dvora, katera se je zjavila mej nami kakor angelj in nas povabila laskavo k mizi. Nastal je šum in zbiranje v jedilnico,
Kjer nas je razposadil pri dolgej mizi po vrednosti in starosti sam gospodar.
In baš pri tej priliki zgodilo se mi je vsaj jidenkrat v življenji, da se je spolnilo, česar sem si želel. Ali po samem naklučji, ali po udibu ple rnenitegu sklepa, ne vem, ali gotovo je, da sem se znašel na naslanjači, katerega nasprotje zavzemala jo kakor knegiuja Cesija . . . Sicer nisva mogla veliko skupaj govoriti, kar je oviralo deloma sosedstvo, deloma piramide jedil; ali bil sem danes i s tem zadovoljen, da sem mogel Cesijo gledati.
(Gostovanje je trajalo dosti dolgo in vsakemu izmej udeležencev bila je ponujena prilika povedati kaj v Bplofino zabavo. Tudi na me prišla je vrsta, in sicer v trenotku, ko me je gospodar vprašal: „Kako se godi mojim litevskim študijam". Imel sem povedati, kaj sem do sedaj izvršil, skusil, videl . Nehoteč številno in razveseljeno družbo dolgočasiti s suhoparnim raportom, «egel sem v hvaležnejo zalogo čudovitih zgodbic.
Prigodilo se mi je v poslednjih dneh na litev-skem potovanji nekaj, kar je težilo mojo vest in poleg tega moglo zabavati baš zbrano družbo. Pripovedoval sem torej vso verno in odkritosrčno, za molčaje le meBta in imena.   K temu vezalo me je resnično spoštovanje do osob, o katerih se je go vorilo in vzlasti do osobe, katera me je obdarila z velikim zaupanjem. Pripovedoval sem.    (Daljo prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani. 20. januvarja. „Tagespošti" ne ugaja izid ee£koneni*kili
pogajanj. Posebno jo bode, da so nemški odposlanci se zadovoljili s tem , da se jezikovne, naredbe ne razveljavijo. Tega skoro verjeti ne more, da bi Plener in Sehmeykal bila v kaj tacega privolila. Sicer se bode pa stvar na shodu nemške stranke v Toplicah bolj pojasnila in „Tagespost" se nadeja, da ta shod ne bode pritrdil nikakemu sporazum-ljenju, po katerem bi se žrtvovala kaka nemška zahteva. Gospodje pri „Tagespošti" so menda mislili, da so konference na Dunaj i bile le zato, da se Čehi v vsem pokore Nemcem. — „Fremdenblatta posebno hvali Pienerja, da ima veliko zaslugo za sporazumljenje mej Nemci in Čehi, ker je znal dobro pojasniti položaj na Češkem. Kako sporazumljenje se je dognalo, si lahko mislimo, če vladna glasila proslavljajo Pienerja. Menda mu s tem hočejo pogladiti pot v ministerstvo. Vsaj se „Czasu" poroča z Dunaja, da ae vsled doseženega sporazumljenja ne bode sicer premenila sistema, pač se bodo v kratkem zvršile neke premembe v ministerstvo, v katero ustopi nekaj levičarjev. Kateri ministri bodo odstopili, da narede prostor levičarjem, tega se ne poroča, toda bati se je, da taki, ki so Slovanom prijazni.
Upravno Kodišec je odločilo v nekem posebnem slučaji, da so nemajo oblastva, temveč vo-lilci sami brigati za to, da se jim prav predpišejo davki, Če hočejo zvrševati volilno pravico svojo.
Vitanje <lržavc
Itiiaki vojni minister je pregovoril carja, da se zgradi železnica ob obrežji Črnega morja, katera bi vezala pristanišče Novo Rossijsk s kavkaškimi železnicami. Ta železnica bi bila velike važnosti za rusko mobilizacijo in prevažanje čet, ki bi prišlo do vojne mej Rusijo in Anglijo v Aziji. V kratkem hočejo baje jako omejiti avtonomijo Finske. Vzeli jej bodo pravico pobirati carino od blaga, prihajajočega iz Rusije, in imeti svoj denar in samostojno poštno in brzojavno upravo.
Umrl je turški general Strecker paša za piučnico. Pokojnik je bil rodom Nemec. Sprva je služil v pruske] vojski, leta 1854. je pa prestopil v turško vojno. Ker je bil jako nadarjen, je hitro napredoval v turškej službi in posfcd paša. Posebne zasluge ima za organizacijo turškega topništva in utrjevalna dela. Za zadnje turške-ruske vojne je vodil utrjenje Šumle in Dardanel. Po sklenenem Bero-linskem dogovoru je bil imenovan poveljnikom milice v Vzhodni Rumeliji. Ko se je milica razpustila, vrnil se jo v Carigrad, kjer jo do smrti imel veljavno besedo v svetu muširjev. Pokojnik je imel kacih GO let.
Umrl je italijanski princ Amadej vojvoda Aosta. Pokojnik je bil rojen dne 30. maja 1845 kot drugi sin kralja Viktorja Emanuela.   Udeležil se je leta 1859. vojne  proti Avstriji.  Leta 1866. je bil pri Kustoci lahko ranjen.   Dne 30. maja 1867 se je poročil s princesinjo Marijo del Pozzo della Cisterna in je bil to leto imenovan kontraadmiralom. Dne 16. novembra 1870. so ga španjski cortes volili španjskim kraljem.    Dne 4.  decembra 1870 je vsprejel deputacijo,  ki mu  je prinesla krono Španjsko. Dne 30. decembra je odpotoval na Španjsko. Ta dan je bil zavratno  ubit general Prim, kateri je največ pripomogel, da je  bil voljen italijanski princ španjskim kraljem. Dne 2. januvarja 1871 je prišel v Madrid, ter je prisegel na ustavo in bil slovesno proglašen za kralja. Kmalu je pa imel velike težave z vladanjem  Ker je hotel liberalno vladati; se je zameril plemenitnikom, ki neso hoteli več prihajati na dvor.  Šestkrat je menjal ministerstvo, a nobeno se ni moglo utrditi.   Dne 18. julija 1872 1. se je poBkusil napad na življenje njegovo. Kariisti so ae bili jeli puntati.  Ko je videl, da se ne bode mogel obdržati na  prestolu,  se je odpbvedal dne 11. februvarja 1873. Vrnivšega se v Italijo je imenoval oče generalnim lieutenantom. Pozneje je poBtal nadzornik konjice. Dne 8. novembra 1876 umrla mu je soproga. Dne 11. septembra 1888 poročil se je princ s svojo eestričino Leticijo Bonaparte. Princ ima štiri Binove, tri iz prvega, jednega iz druzega zakona.
Cesar nemški je izrekel željo, da se po vojašnicah ne čitajo „Kreuzzeitungu, Stockerjev „Volka in pa „Freisinnige Zeitung". „Kreuzzeitung", ki se je poprej poBebuo Čitala pri dvoru, ne bode več smela biti razgrnjena po kraljevih gradovih. Ti listi ne ugajajo knezu Bismarcku, ker ga često napadajo, zato je pa napel vse sile, da jim kako škoduje.
Grofinji Girgenti se je prepovedal prihod k Spanjakemu dvoru. Grofinja je hči kraljice Izabele in se je že večkrat govorilo, da skuša z raznimi intrigami dobiti regentatvo v roko.
Dopisi.
Iz Spodnje Savlnjalte doline, 10. januvarja. [Izv. dop.] Minolo leto za nas Slovence ni bilo kaj ugodno, pa bodi kakeršno koli, saj je minolo. Jedno Bamo leto pa tudi ne more vsega popraviti , kar se je pokvarilo v teku mnogih let.
Upamo, da pa novo nastoplo leto prinese nam Slovencem boljših in veBelejših dnij, nego jih je mi-nolo. Dosedaj so nas le prezirali in zaničevali in trdo boriti smo se morali za obstanek svoj, želeti bi že bilo, da posije nam milejše solnce.
To pa smemo pričakovati le, če ne bodemo držali križem rok, kajti sicer se nam bode godilo, kakor lenuhu ležečemu pod hruško, z odprtimi usti čakajočemu, da mu pade sad v usta. Delati moramo vztrajno, složno in naudušeno za našo milo domovino. Dokler ne bodemo složno iu vztrajno delovali, bodo nasprotniki naši vedno se šopirili in kratili nam pravice naše.
Žalibog da nam Slovencem še toliko manjka složnosti. Vsak na drugo stran vleče, vsak hoče, da bi le njegova veljala, druzih pa nič. Pa tudi pogrešamo potrebne gorečnosti za narodno stvar. V-ak se na druzega zanaša, sam pa nič ne stori. Naše društveno življenje hira, posebno v Spodnji Savinjski dolini. Poglejmo le v Žalec. Kje najdeš naudušenje za narodno stvar, vse je mrtvo. Kje je čitalnica, kje požarna bramba, kaj de:a podružnica sv. Cirila iu Metoda, da se nič ne gane. Zgubimo naj gg. Hausenbichlerja, Širco in Robleka, pa narodnega Žalca ne bode več. Kam ste prešli časi. ko so ae v Žalci še zbirali narodni možje sklicevajoč narod v posvetovanje, ko so se tu glasili naudušeni govori v spodbujo narodnih kmetov.
Ravno tako žalostno, kakor v Žalci je pa tudi drugod po Slovenskem. Nikjer ni več pravega nau dušenja, povsod vlada zaspanost. Stranke se prepirajo mej sabo, dočim bi trebalo, da bi složno delovale. Će tako dalje pojde, bati se je propada in narodne smrti. Marsikdo bode čitajoč te vrstice dejal, saj vender ni tako hudo, temveč se vse le prečrno riše. Vsaj se vender Slovenci vzbujajo. Toda ni dopti, da se vzbujajo, temveč jim je treba veduo bdeti in odbijati hrabro sovražnika, kakor so ga oh turških časih. Naši sovražniki nikdar ne mirujejo. Njih društva „Pro Patria", „Deutscher Schulverein" in „Slldmark" neprestano delujejo za uničenje našega naroda. Ko nam sovražniki prete tako od vseh strani i, ne smemo se prepirati|mej sabo, temveč moramo si vsi bratski podati roke v složno delovanje za narodno atvar in zboljšanje narodnogospodarskega stanja. Ko gre za naš narodni obstanek, ni čas za domače prepire.
Da pa bodemo mogli delati složno in uspešno, osnujmo si „Gospodarsko politično društvo", katero naj bode na narodnoj in verskej podlogi, da bode združevalo vse stanove, ves narod in delovalo za ohrauenje naše narodnosti in pospeševanje narodnega blagostanja z gasloin: Vse za vero, dom, cesarja! Rojaki, na noge! Zdramite se, kar jeden sam ne zmore, zmoremo pa vsi. Naj bi ne ostal ta klic glas upijočega v puščavi, takoj se primimo dela in kmalu se bodemo veselili lepega uspeha. Kako naj bi se osnovalo društvo, o tem naj bi se posvetoval shod narodnih mož , ki bi tudi sestavil pravila. Marsikaj bi se še dalo reči, toda o tem drugi pot, če bode „Slov. Narodu" ugajalo. Pri-poročujoč čitateljem dopis svoj v preudarek za-kličem: Na noge rojaki, /jedinimo se za složno delo za vero, dom in cesarja. J. K. Savinjski.
Slavnemu uredništvu „Slovenskoga naroda"
v Ljubljani.
Potezaje se na predpise §. 19. tiskovne postave, poživljam Vas, da sprejmete v Svoj list sle deči popravek:
Nasproti navajanji dopisnika s Slapa v številki 10. Vašega lista, katero se glasi: „ Ponavljaje smo prosili okrajno glavarstvo v Postojini, da bi nam poslalo vsaj za dobo splošne bolezni kacega zdravnika, a vse prošnje bo zaman, 12 tisuč prebivalcev mora biti brez zdravnika, hočeš ali nečeš" — izjavljam, da se od nobene občine na Vipavskem v zadnjih štirih letih nij nikoli uložila nobena taka prošnja, in da c. kr. okrajno glavarstvo niti ne bi bilo v stanu vstreči takim prošnjam, ako bi se bile vložile, ker razun c. kr. okrajnega zdravnika, čegar služba je po postavi na tanko omejena, nijma nobene zdravniške moči na razpolaganje.
C.kr.okrajno glavarstvo v Postojini, dne 15. januvarja 1890.
Friderik vitez Schvvarz, c. kr. okrajni glavar.
Domače stvari
Josip Lipold f.
V divni Savinski dolini, v narodnem Mo-zirji zapel je tožni mrtvaški zvon. Zopet nam jo obžalovati izgubo vrlega moža, uzornega rodoljuba, uplivnega in delavnega Roboritelja, gosp. Josipa Lipolda, umršega v 50. letu dobe svoje. Ime Lipold ima odličen glas po vsem Slovenskem, mnogo članov iz te rodbine zavzema in je zavzemalo oblična mesta v javnem življenji in vajeni smo, da se pri vsakem narodnem podjetji, pri vsakem shodu ob Savinji imenuje in čita v prvih vrstah ime Lipold. Pokojnik zlasti bil je neumorno delaven na narodnem polji, bil dlje časa starosta „Savinj-skemu Sokolu" in izvestno se še vsakdo spominja simpatične in korenjaške postave Li-poldove, kdor je bil prisoten pri blagoslov ljenji Sokolove zastave v Mozirji. Domoljubno hišo Lipoldovo, nič inanj pa tudi vse narodnjake na Štajerskem zadel je ž njegovo prerano smrtjo hud udarec in pogrešali ga bodo dolgo, vedno. Lahka bodi zemlja blagemu možu £ in trajen spomin!
— (V Zagrebu nabral je dr. C) z« „Mir" 13 gld. Darovali so: Prim. dr. Kosirnik 1 gld., tajnik Fr. Kuralt 1 gld., prof. Magdić 1 gld., prof. Marn 1 gld., prof. Stožir 1 gld., dr. Vidrie 3 gld. in dr. Celestin 5 gld.
— (Vesela vest.) Našemu rojaku, gospodu dr. Fonu obrnilo se je zdravje na bolje in upati je, da zopet ozdravi.
— (I z D o b a) 17. januvarja. Kakor skoro povsod, se je tudi pri nas ugnezdila nadležna hripa. Mnogo je hiš, v katerih so vse osebo od najmlajše do najstarejše obolele. Osobito pa jej ugaja šolska mladež, kajti v kratkem času uverilo se je nad 70 otrok o dobrotah „nove bolezni". — Omenim naj tudi, da smo nedavno dobili novo brizgalnico. Načelnika in podnačelnika požarnej brambi, kutera je izvolil občinski odbor, sicer že imamo, dočim se ob ustanovitvi društva ničesar sigurnega no čuje. Sitno bi vender le bilo, ko bi nas utegnil ogenj zbok ne-brižnosti prehiteti. Zatorej Dobljaui na noge, z razprtijo pa v kraj!
— (Slovensko gledališče.) Čez osem let prišla, je zopet na oder Trifkovičeva jednodejanjska veseloigra „Bolski nadzornik" in predstavljala se je s popolnim uspehom. Izmej posamičnih oseb nam je posebno pohvalno omeniti gospodične Slavce ve. Ulogo mlade Jelice je jako dobro pogodila ter igrala in pela na splošno zadovoljnost. Da je gospodična Nigrinova v ulogi učiteljeve žene Katre bila povsem vrla, je ob sebi umevno, ker se kakor v igrah, tako tudi v operetah prepričujemo, da pripada gospdč. Nigrinova našim prvim močem. Gosp. P e r d a n predstavljal je učitelja Petroviča jako srečno ter se pokazal prav spretnega komika, ki vzbuja veselost občinstva. Gg. Danilo, V e-rovšek in Lovšin imeli so le kratke uloge, katere so pa primerno rešili. — Druga točka bda je igrokaz „P rep oz no!" Preložen je iz nemščine, izvirnik nam je neznan, kakor tudi prelaga-teli O prevodu smo se reči, da je jako dober, česar pa glede izvirnika ne moremo trditi. Ko bi se že z vsem drugim spoprijaznili in bi nam tudi prijali deloma prisiljeni prizori, je vender konec tako čuden, da ne more napraviti efekta. Prejšnje dejanje je takorekoč že narisalo konec, ki bi se moral hitro zvršiti. Mesto tega pa dolgočasne deklamacije zavlačujejo konec, da se vleče kakor nit, ki neče poteči. Igralo se je jako dobro in izborna igra vzdržala je ta igrokaz na površji, pravega priznanja pa mu ni mogla pridobiti. Gospa Borštnik-Zvo-narjeva, gospdč. Gostičeva, gg. Borštnik, Sršen in Danilo bi s fino svojo igro zaslužili, da bi obširneje ocenili njih uloge, a kakor rečeno, igra sama nam je zlasti na kouci tako malo prijala, da se zanjo nikakor no moremo ogreti. Manjše uloge so bile primerno razdeljene. Gledališče kazalo je zopet veliko praznih prostorov.
— (Sobotni ples) v Čitalnici bil je le pičlo obiskau. Plesalo je le Štirinajst parov. Slabemu pohodu bila je deloma uzrok nesrečna hripa, ki še vedno nečo ponehati. Ples pa je bil še dosti
živahen in plcsMko in rda«ln| «n rp dohro 7*havali 1   j bi mia pristopna, malo bi to | seir
— (liicikliški ples) Danes ae razpošiljajo vabila, za bicikliški ples, kateri obeta po splošnem zanimanji biti sijajen. Odbor naprosi vse one gospode, kateri po pomoti uiso prejeli vabila, obrniti ae do odbornika g. Leusteka (lekarna pl. Trnkoczv) kjer bodo vabila izročena. Ustopnica proti izkazu vabila dobivajo se v lekarni g. Ub. pl. Trnkoczya mestni trg; v prodajalnici g. Fr. Sossa Špitalske ulice in g. J. Schaffera Kongresni trg. — Preplavila na korist ljudskej in dijaškej kuhinji se hvaležno prejemajo.
— (Iz Kopra.) Zaradi hripe so tukajšnje učiteljišče od 19. do 24. t. m. zaprli. Pretekli teden je hripa prav močno razsajala. Izmej 98 učencev bilo je 00 bolnih. Še le proti koncu tedna je bolezen nekoliko ponehala. Bolni so tudi štirje profesorji, pa ne za hripo. Poleg bolezni obdaje nas tudi jako gosta megla, tako da pretekli petek in soboto parobrod ni vozil v Trst.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Celje 20. januvarja. Danes po noči je umrl občeznanj narodnjak, veleposestnik in bivši starosta BSavinjskega Sokola" Josip Lipold 50 let star, pogreb bode v torek ob štirih popo-ludne v Mozirji.
Madrid 20. januvarja. Kralju se zdravje stalno boljša. — Alonzo Martinez bavil se je ves dan s sestavo kabineta, a zaradi nesloge mej disidenti večine in Sagasto in prijatelji zmatra se, da je sestava spravljivega kabineta nemogoča.
Madrid 20. januvarja. Alonzo Martinez odklonil sestavo kabineta. Kraljica zopet Sa-gasti naročila, naj sestavi kabinet. Govori se, da bode v niinistcrstvu zastopana skupina pro-tekcijonistov.
Razne vesti.
* ( A r h e o lo g i š k i kongres.) V Moskvi začne se dno 20. t m arheologiSki kongres, katerega častno predsedstvo je prevzel veliki knez Ser-gaj Aleksandrovič. Kongres na katerem bode Dunajsko antropalogično družbo zastopal tajnik Heger, trajal bode Štirinajst dnij in bode ž njim združena slavnost petindvajsetletnice arheologičnega društva v Moskvi. Mej kongresom bode v sobanah arheolo-gičnega društva arheologična razstava. Napovedanih je že 73 predlaganj in 50 vprašanj odločenih, katerih odgovor se želi na kongresu.
* (Medicinska akademija v Parizu) je razpisala daril) 150J frankov za najooljše delo o umetnem hranenji otrok. Dotična dela imajo se doposlati do dne 1. junija
* (Papeževo darilo.) Papež je daroval nadškofu Samasi jako lepo mašno obleko iz belega atlasa za Erlavsko nadškofijo.
* (Berač s cevjo v grlu.) Policija v Olu-muci je te dni prijela berača, ki ima le levo nogo in sope pa skozi kovinsko cev, ki jo ima v vratu. To cev so mu zdravniki pred leti noter deli, ko so mu zaradi bolezni v grlu izrezali sapnik. Operacija se je bila tako posrečila, da je berač popolnoma ozdravel.
* (Defravdant s krivim nosom.) Iz Kesmarka na Ogerskem pobegnil je te dni hranil-nični blagajnik, poneverivŠi večjo vsoto. Defravdant, ki mu je ime Karo! KIovš, je 47 let star, kratkoviden ter ima kriv nos.
* (Defravdant Bit to.) Pri zaprtem blagajniku Požunskem Bittu, ki je poneveril 60000 gld. kažejo ae znaki pijanske blaznosti. Joka po več ur, potem pa pade v omedlevico.
* (Čudna smrt) V Chiswichu so našli Lu-doviko Brvden zjutraj mrtvo v postelji. Ker je držala srajco v ustih se je mislilo, da jo je kdo umoril. Preiskava je pa pokazala, da bo se ji umetni zobje, ko jih je zvečer vun jemala, zmuznili v grlo in jo zadušili. S srajco jih je skušala spraviti iz grla.
* (Jezen sodni k.) V VVittesharru v Penn-Bilvaniji se je nedavno imel pred sodiščem zagovarjati mož. ki je grdo ravnal z ženo svojo. Priče so zares pripovedovale strašne podrobnosti. Sodnik nakrat skoči po konci, sleče suknjo, zaviše rokave in začne mej živahnim odobravanjem prič s koro-bačera pretepavati zatoženca. Cez nekaj časa pa odloži korobač, obleče suknjo in se mirno usede k mizi in objavi, da je zatoženec oproščen, ker se jedno dejanje ne sme dvakrat kaznovati.
* (Bogat berač.) V Rimu je berač, ki je v svojem življenji že naberačil zares lepo vsoto. Hrom je in navadno beračil na Ceracoelskih stopnicah. Hčeri je dal dobro odgojiti, jima dal po 150 000 lir dote in je dobro omožil. Jede□ krat je že bil opustil beračenje in je hotel mirno živeti v vili svoji, a je kmalu baje iz zdravstvenih ozirov povrnil se k prejšnjemu življenju. Ko je nekoč prosil starega gospoda miloščine, in mu ta reče. kaj me prosiš miloščine, saj si  bogatejši, nego jaz,
odgovori mu: „Kaj tebi mari, naj bodem tudi"! o. Bo "    ' 1 1
hUJ---
13
Murnu ZVON" g
za \sr leto ti-1<I. MJO ; za pol leta fcM.fc.M| za eetrt leta 1.1.1. I
39USE
l.ofcrffuc Nrefltc 18. januvarja. Na Dunaj i:     47,     87,       1, 18, V Gradci:       14,     81,     76, 26,
46. 74.
18.januvarja.
Pri Kloun : Nagy, Kaiser, Monti, Klug„z Dunaja.— Knh in Reieb iz Siaka. — Rosenberg iz Skofjeloke. — Spieler z Dunaja. — Iiak iz 1'ulja.
Pri Mali«!t Leidmayer, Adlo-, Lieber, Geirlnger z Dunaja. — Pfeiferiz Dijakovega. — Wtaterhliter H Btldlttl pest«.
I'ri Južnem kolo.lvoru : Keraić iz (iorjan. — Vidmar iz Medvod. — Žwan I Bled«. — UauSka iz Kranja.
Tržne cene v EJuMfanl
dne 18. januvarja t. I.
Pšenica, hktl. Kež,
Jočinon, „
0 en, n
Ajda, „
Proso, „
Koruza, „ Krompir, »
Leča, „
Grah, n Fižol, Maslo, Mast,
apeh frišen
<rl. kr			rl.	kr.
ti 66	speli porojen, Sur IVO rjiaal>>,	kgr. .	—	64
, 6 —		» •	—	90
4 66	Jajce, |edtia :			Jrt
3 K	Mleko, liter .		—	H
r! -	Govejo rno	so, kgr.	—	56
•i :■;	Telečje	*	—	66
4 SO	Svinjsko ,	„	—	63
8 80	Koitrnnovo ,	i	—	89
12 -	Pijanec.   . .		—	60
			—	18
8-	Seno,   10O kil«	i.  , •	2	'61
l ■	Slama, „	•  • •	2	60
— 6	Drva    trda, 4 rjmet.r.			15
— f) 1	„   mehka, 4	. i	1	30
Meteorologično poročilo.
C I o	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve-trovi	Nebo	Mo-krina v nun.
s n	7. zjutraj 2. popol. 9.zverer	742-2 mm. 740 2 mm. 738 9 mm.	—4-8'C —2 6° C —5 5° C	brezv. brezv. brezv.	megla megla megla	0 00 mir.
-d «a	7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer	7379 mm. 736-2 mm. 73f>"3 mm.	—8 8° C —0-8° C 20° C	si. svz. si. zah. si. svz.	megla jas. obl.	0-00 mm. i
Srednja temperatura —4'3U pod n ormalom.
in —2-3°, m 2-3° in 0 'S*
3Z)-o.n.a*jslsa, "borza,
dne 20. januvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Srebrna renta .....
Zlata renta ......
5°/0 marčna renta .... Akcije narodne banko  . .
Kreditne akcije.....
London........
Srebro........
Napol.........
C. kr. cekini......
Nemške marke.....
4°/0 državno srečko iz 1. 1854 Državne srečko iz I. 18(14
Dunava reg. srečke 5u/0 Zemlj. obč. avstr. 41/, /0
Rudolfov« srečke    . . Akcije anglo-avstr. banko Trainmway-društ. volj. 170 gld
	včeraj	—	danes
gld.	88"—	— gld.  87 90	
	88 20	— B	88-—
D	109 55	—	109-50
n	101-65	—i	101-60
n	934 -	D	D34-—
n	324 —		319 90
n	117-95	»	118-20
» n	'J-34	n „	9-39'/,
71	5-56		5-57
n	57-67»/,	n	57 80
	250 gld.	133 gld. — kr.	
	100 ,	175	n    50 „
		101	n    M ,
			n     10 „
	100 gld.	123	n n
zast. listi . .		116	n    75 „
	100 gld.	181	. so „
	10 „	19	„    »0 ,
	120 ,	161	.   75 „
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOl
Usojava si slav. občinstvu naznaniti, da sva prevzela po smrti najinega očeta, gospoda ZE^rsunaišlecs, O-rauLl-aia.
mizarstvo v Gorenji Šiški
poleg !Žiber»ta»
Kot mnogoletna delavca v delarni ranjc ga očeta trudila se bodova, da ohraniva dosedanjo zaupanje s poštenim blagom in nizkimi cenami.
8
(ta—i)
Viktor in Frančišek Grra.nL
oooo joooaoooooooooooooooooo
I
K
odvetniško pisarno
v Movem Mestu
Novo Mesto, sredi januvarja 1890.
<ri> Dr. J. SCHEGULA.
priporoča
„Narodna Tiskarna''
po nizkej ceni.
Cecilija Bcrg-ant naznanja v svojem in v imenu sorodnikov prežalostno vest vsem prijate-1.1 * -11 • in znancem, da jo Dogu vsegamogočnemu dopadlo, gospo
Heleno Fajenc roj. Cigler
posestnico in vdovo zeruljiSnega knjigovodjo
sinoči ob 91/,. uri po dolgem in hadeni trpljenji, previđeno s svetimi zakramenti za umirajoče, v 81. letu njene dobe poklicati v večno življenje.
Truplo predrage pokojne bodo v torok dno 21. januvarja ob 10. nri dopoludno iz lastne hiše na (»lavnem trgu v Kamniku na grob je v Žalah preneseno in ondi  položeno k večnemu počitku.
ZaduSne sveto mašo se bodo služile v več cerkvah. (44)
Kanjo priporočamo v blag spomin.
V Kamniku, dno 19. januvarja 1890.
vsprojino v svojo pisarno (46—1)
notar Fran Strašek v Loži.
-K
I
m
M «< •K
P. n. slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem odprl svojo
na Starem trgu št. 4
ter se toplo priporočam v mnogobrojni obisk z zagotovilom, da bodem vodno najsolidnojo postregel v vsakem oziru.
Ljubljana, dno 20. januvarja 1890.
«Tojsi|> Herceg
(38)
brivec
»
H-
M-
l
it
St. 674.
Razglas.
(29-2)
Mestni magistrat Ljubljanski naznanja:
1. ) da bodo imeniki k letošnjemu novačenju poklicanih, v letih 1867, 1868 in 1869 rojenih domačih mladeničev pri magistratu razgrneni od 20. do 28. januvarja t. l. v ta
pomen, da jih vsakdo lahko pregleda in
a) ako bi kdo izpuščen ali napačno upisan bil, to naznani;
b) zoper reklamacije novačenju podvrženih ali zoper njih prošnje za priznanje v §§. 31, 32, 33 in 34 vojaškega zakona navedenih ugodnosti ugovarja in te ugovore tudi dokaže.
2. ) Dalje naznanja magistrat, da se bode vršilo žrebanje onih novačenju podvrženih mladeničev, ki nemajo še žrebne številke, letos dne 3. svečana ob 11. uri dopoludne v mestni dvorani in da je vsakteremu dovoljeno udeležiti se žrebanja.
dne 11. januvarja 1890.
Glasovir
dobro ohranjen, proda se takoj po nizkej ceni.
Videti je pri gl»Hovir»rji gosp. J. Ituiupel.mi, JKtnoiiHkii <f        š(. (i. (34—3
V1ZITNICE
v elegantni obliki priporoča
,NARODNA TISKARNA'.
«š^r>^
A. KORSIKAI
(iliiTiia proilajalnica:
Trza/.k a cesta 10
polog o. kr. glavno tobačne tovarno.
Poddruinica:
Šelontorgove alke <>
vi9-;\-viN o. kr. jioSt. in ti-lntinit'. uradu.
Odlikovana
umetna in trgovska vrtnarija
_______v LJubljani.
Priporoča se p. D. občinstvu za izdelovanje Mvežlli j tiopkov in vencev h trakovi iu uapiNi. Im 1 veliko | zalogo trakov mnogovrsti-e baze in barv; ravno takoj ima vedno narejene suhe venec, kakor tudi llnknrduve I vence in nukete, vse v najtiovejsih iiisonih. — Vsa ustna naročila, kakor tudi pismena naročila po pošti su hitro in po ceni zvrfie.
Potem priporoča svoju bogato zalogo nraogOvTdtnih vrinili iu <lruzili Hciuen, pravili in dobro kalilnib, rit-iliii (cvetic) v loucili in izdeluje »tvari v njegovo stroko spadajoče ter prosi za mnogobrojnu naročila.
Z odličnim spoStovanjem
<89-2> ALOJZIJ KORSIKA.
Važno za bolne na prsih in plučih!
Neidilioden '/.a kapelj, hripu-voHt. 7.UHlizcuje9 Uainr, oMloVMkl k»Ncl|. m za take, ki želo obraniti si čist in glasen glas; za skrolulozne, kr-vične, slabotno, bledične iu krvirevue je
Israzijslri
sok iz planinskih zelišč
Ssprimešanim podfosfornasto^S S kislim apnom in železom.?!
Lastni Izdelek. — Cena 56 kr.
(1013—6)     Dobiva fq v
lekarni Trnk6czy
poleg rotovža v Ljubljani Razpošilja so \aak. dan po pošti.
;
i
i
■i
i
Kazenski zakon
o
hudodelstvih, pregreških in prestopkih
z dne 27. maja 1852, št. 117 drž. zakonika z dodanim
tiskovnim zakonom
z dne 17. decembra 1862, št. 6 d. z. ex 1863 in
drugimi novejšimi zakoni kazenskopravnega obsega.
I
I. natis. Izdalo društvo „Pravnik" v Ljubljani. Natisnila in založila „Narodna Tiskarna".
Dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani
izvod trdo v črno platno vezan po 3 gld., s pošto po 15 kr. več.
i I
H I
Izdajatelj in odgovorni urednik: D>*'
LuBtmna in tisk „Narodne Tiskarne".