Poštnina plačana v gotovini
Maribor, petek 5. marca 1937
^TaroBmaiiicaaajegMi
Štev. 52. Leto XS. fXVill.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in oprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, oprave 2455 Izhaja razeo nedelje in praznikov vsak dan ob 14* uri / Velja mesečno prejeman v opravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din t Oglasi po ceniko / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Postni ček. rač. it. 11.409
JUTRA
UmikOtji Ut iislt V«^^obli^jjSporazu^^
V zvezi s skupščinsko razpravo o proračunu notranjega ministrstva se je sprožilo v parlamentu vprašanje tiskovne svobode, o čemer smo deloma poročali že v včerajšnji številki. Sočasno pa se je po nekaterih govornikih' naglašala potreba, da je treba misliti na preskrbo za starost in onemoglost novinarjev, ki bi morali spričo živčno naporne, neprekinjene službe biti deležni onega minima starostne preskrbe, kakršne so nositelji javnega, mnenja v nekaterih socialno skrbstveno naprednejših državah že deležni.
To vprašanje spada v okvir osnovnih socialno političnih ureditev v državi ter je tvorilo predmet temeljitih obravnav na nedavnem izrednem občnem zboru Jugo-slovenskega novinarskega udruženja, ki so se ga udeležili tudi predstavniki beograjske vlade. Vtisk, ki ga ie zbudilo resnobno stvarno ter na visokem nivoju potekajoče obravnavanje tega aktualnega vprašanja, je zbudil v naši javnosti izredno živahne odmeve.
Nujna potreba rešitve tega vprašanja izhaja iz b!stva novinarjevega poklica. Novinar služi kot predstavnik in legitimni nosilec javnega mnenja celoti. Svojo dejavnost in sposobnosti stavi v službo države in naroda. V svojem delu skoro ne pozna oddiha. Izpolnjevanje novinarskih dolžnosti je v organični zvezi s čustvovanjem, mišljenjem ter življenjem širokih ljudskih plasti. Odveč bi bilo zatrjevati s kolikimi živčnimi napori, intenzivno zbranostjo, neprekinjeno zaposlenostjo je združen novinarski poklic. Stalno osredotočen v nalogah odgovornosti ter kočljivosti polnega dela misli mnogo, da skoro izključno, na skupnost, nase prav malo ali celo — nič. Kakor pa je njegovim poklicnim funkcijam vtisnjen Pečat javnosti ter narodni in državni ce-loti posvečenega dela. tako je tudi soli cialni položaj novinarjev javna zadeva, \ ki se tiče tudi onih, ki na vrhovih državne uprave odločajo o dokončni povoljni, rešitvi te socialno politično pomembne naloge.'
.Jugoslovenska žurnalistika se je v zadnjih letih vzpela do takšne veljavnosti, da bo — upajmo — tudi v socialno poetičnem oziru njenim predstavnikom Ustreženo do one stopnje, na kakršni se •'ahaja starostna preskrba novinarjev v skoro vseh evropskih državah.
V okviru razprave o proračunu notranjega ministrstva, ki je trajala od srede 2- popoldne do četrtka ob 7. zjutraj, neprekinjeno popoldne in vso noč. so tudi drugi številni govorniki, ki so se v nadaljevanju razprave oglasili k besedi, nanašali važnost tiskovne svobode, ki Predstavlja edini lek proti raznim ilegal-n° izdanim brošuram in letakom. Zavzeli s° se pa tudi za novinarje, katerih delo •k' v službi splošnosti in za katerih social-
potrebe morajo skrbeti tudi predstavi te splošnosti. Notranji minister dr. ■^rošec je glede zakona o tisku v svojem K$Pozeju sam povdarjal nevzdržnost da-ašnjega cenzurnega stanja. Tudi sc na-aia pred senatom iniciativni predlog za . 0vi tiskovni zakon, ki je sestavljen po-sem v sodobnem duhu in ki zajamčuje avnovesje vseh upravičenih javnih ter Osebnih interesov.
Kulturna vojna med Nemčijo in Avstrijo
DUNAJ, 5. marca. Nemška vlada je prepovedala uvažanje dunajske »Neue Freie Presse« v Nemčijo, četudi je bil ta list dovoljen v Nemčijo še pred 11. julijem p. 1., ko je bil kakor znano, sklenjen »avstrijsko nemški sporazum«. Sedaj pa je avstrijska vlada prepovedala razpečevanje »Frankfurter ZeUung« v Avstriji, četudi je bij ta list pred 11. julijem p. 1. dovoljen kot edini nemški Ust.
DUNAJ, 5. marca. Navzlic objavi zadovoljivih rezultatov pri sklepanju kulturnega dogovora med Nemčijo in Avstr^o, se je pričela silno žolčna kulturna borba med nOvinstvom obeh nemških držav. Te dni je bil namreč za-branjen uvoz vseh avstrijskih pokrajinskih listov v Nemčijo, celo onih časnikov, ki so doslej vedno pisali v nacionalnem duhu. Ta ukrep se ne utemeljuje, pač pa se čuje, da bi bila nemška vlada pripravljena ukiniti ta sklep, čim bi dunajska vlada dovolila razpečevanje obeh izdaj glavnega hitlerjevskega organa »Volkischer Beobachter« v Avstriji. Doslej je dunajska vlada to odločno odklanjala. Tukajšnji krogi zatrjujejo, da je to samo izgovor, ker nemšklli listov itak nikdo ne kupuje, ker so za tukajšnje prilike predragi. Nasprotno pa je v Nemčiji, zlasti v Bavarski, izredno živahno povpraševanje po avstrijskih, zlasti pokrajinskih listih, zlasti iz Inomosta, Salzburga in Linza. Radi tega je bila izdana prepoved. V tukajšnjih krogih pravijo, da bo dunajska vlada tudi nadalje odklanjala razpečavanja »Volkischer Beobachterja« v Avstriji In bo prepoved raztegnila tudi na Gorlngov organ »Essener Nationalzeitung«, ki v zadnjem času stalno napada Avstrijo kot leglo komunizma in zbiralsče Židov iz vsega sveta in ki ga skušajo nekateri agentje razširiti z zniževanjem naročnine in nudeč ga skoro brezplačno. Doznava se, da preti nevarnost prepovedi tudi drugih publikacij. Ti pojavi mečejo vsekakor čudne sence na pripravljajoči se obojestranski kulturni dogovor.
fettuMitokti m usek hmdak v afektim
PARIZ, 5. marca. Najnovejše vesti iz Španije si nasprotujejo. Francovci zatrjujejo, da so pri Toledu in Oviedu odbili napade republikanskih sil in da so bili republikanci ob J arami odbiti, dočim vlada na južnih bojiščih mir. Valencijska vlada pa poroča preko agenture Radio, da so prve čete republikancev prodrle v predmestja Toleda in v bližini Alca-zarja ter da so popolnoma obkolili Tala-vero. Pri Oviedu so republikanske čete zasedle Sant Claudius, uspešno bombardirajoč neprijateljske položaje. Na Jara-ml vlada mir, ker so branilci krvavo odbili vse napade Francovcev. Havas poroča iz Madrida: Doznava se, da so republikanske Čete zavzele Toledo in so
ioHtukslta viada: duUovšciM sUan od ftoiiiike
BUKAREŠTA, 5. marca. Notranji minister je razpustil vse masonske lože in vsa tajna udruženja. Vlada si prizadeva, da izposluje pri Svetem siflodu romun-
CjtAn tedaktua i
VARŠAVA, 5. marca. Policija je zapečatila redakcijske prostore socialističnega lista »Dzienik Popularny« ter je aretirala vseh 13 članov redakcije, in sicer na podlagi ovadbe, češ da je bila v teh prostorih posebna propagandna pisarna
Atou.izucuip.u UŽStoiŠki IZiUUiS
vkorakale v četrt Capucinos. Glede te vesti je general Miaja izjavil, da je ne more potrditi. Na fronti pri Euscadiji je bombardiralo republikansko topništvo Francove polžaje pri Cincuriji. Na astu-rijski fronti nadaljujejo republikanske čete s prodiranjem proti središču Ovieda in sicer preko četrti Puerta Nueva Alta. Navzeli so hiše v neposredni bližini starega pokopališča.
PARIZ, 5. marca. Po Francovih poročilih je razvidno, da se nahajajo Francovci v defenzivi, in sicer na vseh fron-tih. razen na jaramski fronti, kjer skušajo prebiti fronto vladinovcev, da bi jim tako prišli v hrbet.
ske cerkve popolno depolitizacijo duhovništva, ki mu je treba zabraniti vsako politično delovanje.
Naša zunanja politika
Je im vCera^nj' sej‘ Narodne skupščine bil na dnevnem redu ekspoze pred-St •• • vlade in zunanjega ministra dr. nj^dinoviča o proračunu zunanjega mi-rstva. v glavnem je povdarjal dr.
za španske prostovoljce ter zbirališče daril, ki so bila namenjena za špansko levičarsko fronto. Istočasno je aretirala 26 oseb v zvezi z odkritjem velikih množin raznega propagandnega materiala.
RIM. marca. »Popolo di Italia« je objavil pismo Gabriela d’Annunzia, tajniku fašistične stranke Staraceu. V tem pismu pravi d’Annunzio. da je z užitkom prečita! knjigo, v kateri opisuje svoje doživljaje ob priliki zavzetja Gondarja. Med drugim pravi: »Moj dragi vojni tovariš. Star sem in botan ter komaj čakam konca življenja. Meni ni dana možnost, da umrem pri osvoboditvi Dubrovnika. Potrudil pa se bom. da dam temu duSka v svojem poslednjem pesniškem delu.« Zagrebški »Jutarnji list« pristavlja: Ta Čudna iluzija na neko bodoče osvajanje Dubrovnika ne more nikogar iznenaditi, ker je d’Annunzio, ki se je po okupaciji
Reke umaknil v Gardono, neštetokrat v raznih govorih, pismih in poslanicah na-glašal kot nadaljnji cilj italijansko osvojitev Splita, ki ga je sedaj testamentarno razširil na Dubrovnik. Znano je, da je d’Annunzio v svoji poslednji poslanici, ki jo ie naslovil pa Mussolinija, imenoval Mussolinija svojega brata ter izvršitelja velikega poslanstva nove Italije.
RIM, 5. marca. Italijanski tisk poroča, da namerava italijanski pesnik D’Annun-zio izvršiti samomor, in sicer na originalen način, med dvema ploščama s kemično raztopino, ki bo razkrojila njegovo telo, ker sc je naveličal življenja. Annun-zio bo dne 12. t. m. star 72 let.
Stojadinovič sledeos smernice: Smo za ohranitev mednarodnega miru in za sedanje, drago plačane meje Jugoslavije. Na žalost ni mogoče mimo gotovih simp-tonov, po katerih se zdi, da je ženevska ustanova, ki naj bi bila nositeljica mirovne misli med narodi, izgubila precej svojega pomena in avtoritete. Smo v znamenju »oboroženega miru«. Ob priliki italijansko abesinske vojne ie naša država sodelovala skupno z drugimi državami DN pri kolektivnem izvajanju sankcij, ki so prizadjale naši državi precej škode. Po ukinitvi sankcijskih ukrepov je tudi naša vlada razveljavila zadevne sklepe. Vsi kočljivi problemi s tem vojnim konfliktom so se uspešno rešili s sklenitvijo angleško italijanskega gentlemanskega dogovora z dne 2. januarja 1.1., ki ga je kraljevska vlada sprejela z iskrenim veseljem, saj pomeni ta dogovor poroštvo statusa quo v Sredozemskem morju. Nastala pa je druga nevarnost za evropski mir: španska državljanska vojna. Kraljevska vlada je že od vsega začetka zavzela stališče, da so španski dogodki notranja zadeva španskega naroda, v. katere se ne sme nihče vmešavati. Jugoslavija ima samo eno željo, da se v Špainiji čiinpreje vpostavita red in mir.
Glede odnošajev do velesil je povda-aiti tradicionalno prijateljstvo, ki druži Jugoslavijo s francosko republiko. Jugoslavija ostane slejkoprej zvesta francoski republiki. Prav tako je tudi naše razmerje do Velike Britanije polno iskrenega prijateljstva, morda še nikoli tako dobro, kakor jo danes. Do Nemčije ni niti nasprotstev niti nesoglasij, saj imamo z Nemčijo mnogo dotikališč, zlasti na gospodarskem polju. Zdi se, da se tudi na Jadranskem morju jasni in da se bližamo dobi prisrčnejšega razmerja z Italijo. Mala antanta je prestala težke, dogodke, toda preživela jih je ter postala močnejša. Jugoslavija nadaljuje skupno z Romunijo in Češkoslovaško svoje uspešno delovanje v okviru organizacijskega statuta Male antante. Prav" tako pa je tudi Balkanska zveza pokazala polno življenjske sile ter se je nekdanjo balkansko po-zorišče bojev pretvorilo v najizrazitejši element reda' ter mednarodne stabilnosti. Pakt o večnem prijateljstvu z Bolgarijo z dne 24. jan. t. 1. mora imeti samo blagodejni učinek za splošno razmerje na Balkamu. Glede Avstrije je upati; da ne bodo tamošnji činitelji storili ničesar, kar bi moglo povzročiti težke zapletlja-je. Stališče kraljevske vlade je slej ko prej v vprašanju Habsburgovcev odločno negativno. Z Madžarsko se razmerje opazljivo boljša in p"rav tako je dobro naše razmerje do kraljevine Alba-nlje. Iz težavnega in kalnega razdobja mednarodnega življenja iz izšla Jugoslavija z okrepljenim mednarodnim prestižem. V debati o naši zunanji politik-; se je prijavilo mnogo govornikov, med drugim je dr. Anton Novačan posvetil svoj govor položaju koroških Slovencev, poslanec Doberšek pa se je pečal z našo narodno manjšino v Italiji ter na Koroškem.
SODOBNE PREORIJENTACIJE.
Ljublj. »Pohod« piše v št. 8: ->Slično je izjavil neki drugi prav tako vplivni gospod proti članici Sokola: »Tu piše, da ste Sokolica in celo načelnica (gledal je v svoje spiske), ne vem, če bo kaj s službo, sodobno se preorijentirajte!« Kako naj razumemo vso to stvar? Hrbte imamo sicer trde, saj nam je isti gospod obljubil, da bo iz naših hrbtov rezal jermena, tudi pesti so trde, saj so rekli, da naj govori trda slovenska pest; tega oreha pa vendar ne moremo streti,« POKLONITVI.
Predsednik vlade dr. M. Stojadinovič je, kakor smo že poročali, poklonil So-
H&j uii A&esiHija, kaj Štuudja
{takšni U titi umiti kOftmeisilt motUtuk stedsiev
utorf/i/j umia
W	Ww^rWWWW
Mnogo so že pisali in še pišejo o strahotah bodoče vojne in o nepojmljivih u-činkih modernega vojnega orožja. Kljub temu, da so je medtem že izvršila preizkušnja vseh vrst najmodernejšega orožja v abesinsko italijanski vojni in v državljanskem vojnem metežu v Španiji, vendarle ne dajejo vse te preizkušnje vojaškim strokovnjakom tistega gradiva, s katerim bi lahko izrekli končno sodbo o pravi učinkovitosti današnjih bojnih sredstev.
KAJ Uti ITALIJANSKO - ABESINSKA VOJNA.
Vojskovanje v Abesiniji je bilo, v splošnem vzeto, samo pohod oboroženega osvajalca v deželo bosonogih in nezadostno oboroženih Abesincev. Avijacija v Abesiniji je povečini nemoteno vršila svojo nalogo in sipala tisoče in tisoče kg eksplozivnih snovi na zemljo, ne da bi se j' v zraku postavil kdo v bran. Ne samo v zraku, temveč tudi na kopnem je bil odpor razmeroma zelo slab. Italijanska avijacija ni imela bogve kako težkega posla. Uničevala je lahko kar cele pokrajine in sipala nanje strupene pline. Učinek
kolu v Visokem zastavo, katere blagoslovitvi bo osebno kunioval 20. junija 1.1. ob priiiki tamošnjega pokrajinskega sokolskega zleta. K tej proslavi so povabljeni ministra Gjura Jankovič in dr. Šcf-kija Behmen ter vsi poslanci JRZ iz drin-ske banovine. — Da počasti spomin svojega očeta, je poklonil predsednik vlade dr. Stojadinovič, kakor poroča »Samouprava«', srbskopravoslavni cerkvi Pre-čiste v vasi Račani velik in majhen zvonec.
JUGOSLOVENSK1 DIOGENES.
V	Novem Sadu se je pojavil predvčerajšnjim- nenadoma v nekem nočnem lokalu moški, ki je nosil v desnici svetilko in ki je zatrjeval nemalo začudenim gostom: »Sem jugoslov. Diogenes ter iščem poštenjaka.« Najpreje je bil smeli, potem je sledil prepir, dokler ni policija spravila novosadskega Diogena na varno.
1760 MILIJ. POVEČANE OBREMENITVE.
Poslanec Mohorič je ob priliki skupščinske proračunske razprave ugotovil: Zemljarina je bila proračunana v zaključnem računu za 1. 1934/35 s 456, plačano je je bilo 441, za 1. 1937/38 pa je preračunana s 460 milijoni Din. Zgradarina je bila predvidena na 280 in toliko je bilo tudi doseženo. Davek na poslovni promet pa je bil preračunan na 490. doseženo je bilo 500, proračun za 1. 1937/38 pa predvideva 760, torej za 260 milijonov več. Pri taksah je bilo po zaključnem računu doseženo 666, sedaj pa je predvideno 819, to je za 153 milijonov več. Vozarinska taksa je bila proračunana preje na 220, sedaj pa na 300 milijonov. Carine so se povečale od 660 na 868, dohodki monopola pa od 1537 na 1011 milijonov Din, torej za 374 milijo-mmmnrmmmmmmmmmmmmammmmmmamammm
Vomsetd UkaB
»Sedaj pa je že dosti, Kamila,« — pokara starejša sestra dekle, ki rahlo zardi.
Vzamem jo v zaščito ter tako izrabim priliko, da ii lahko malo podvoritn; pa tudi Marcel odkloni zelo laskavo sestrino grajo ter sc prizna na pol premaganega iti srečnega, če bi se lahko predal taki zmagovalki, zvezan na milost in nemilost, in ji položil orožje k nogam.
Pričnemo drug pogovor,
Ker nas ločijo od »gostov« samo navadna vrata, slišimo iz poselske sobe naenkrat glasnejši in živahnejši pogovor med tujcema in slugo Ivanom.
Ko ugibamo kaj bo to, vstopi v sobo Ivan.
»Gospod, pravi jezno, »saj sta to nesramneža! Razšopirila sta se in zah-
strupenih plinov na bosonoge Abesince še ne more biti dovolj jasen dokaz o učinkih strupenih plinov na ono prebivalstvo, ki je na ta »blagoslov« iz neba že pripravljeno. Abesinska vojna nam tedaj ne nudi niti v enem, niti v drugem oziru prav nobenih naukov, kakšni bi bili učinki modernih morilnih sredstev v bodoči vojni. Upoštevati moramo, da abesinska vojska tudi na kopnem ni bila zadostno oborožena, da bi mogla nuditi takšen odpor, ki bi ga sicer lahko nudila. Italijanski bombniki so na ta način lahko obmetavali vsa abesinska naselja z bombami, ne da bi se jim bilo treba bati sovražnika v zraku. Edina težkoča prodirajoče italijanske vojske so bili gorati predeli abesinske visoke planote, kjer so našli Abesinci udobna skrivališča, iz katerih so, kakor iz zasede, napadali in presenečali prodirajoče italijanske kolone. — Bombarderji, ki so obmetavali važnejše kraje in skladišča municije ter manjše oddelke Abesincev, niso dosegli tistega moralnega in materijalnega dobička, ki bi odtehtal vrednost razstreljene municije. Abesinska vojna je pokazala živo
nov več. Če vse te poviške seštejemo, pridemo do velike vsote 1300 milijonov Din. Če dodamo k temu še obremenitve, ki rezultirajo iz valutnih diferenc pri izvozu pri Narodni banki ter če prištejetc še obremenitve, ki jih nameravata naložiti na gospodarstvo minister za soc. politiko in gradbeni minister, potem znaša povečanje obremenitve skupno 1760 milijonov dinarjev.
ZVIŠANA KAZEN.
Stoj sedmorlce je glede procesa radi kerestinskih dogodkov zvišal glavnima obtožencema Juriju Horvatu in Maksu Miholiču kazen za 5 mesecev. Navjjali-ču, Tomašku in Klemenčiču pa za 4 mesece.
RESOLUCIJA.
Beograjska »Samouprava« poroča, da je sprejela po pošti s priporočenim pismom »neki politični pamflet« brez podpisa in z naslovom »resolucija, sprejeta na seji glavnega odbora JNS v Beogradu«. O tej resoluciji pravi »Samouprava«, da je delo političnih pokvarjencev in falzifikatorjev ter da je čisto navadno kukavičje jajce, vrženo v tuje gnezdo, »Samouprava« si kar ne more misliti, da bi mogla kakšna stranka sprejeti tako amoralno, absurdno in nemogočo resolucijo. Ljubljansko »Jutro« priporoča 'Samoupravi«, da bi objavila resolucijo, s čimer bi storila »veliko uslugo politiki današnjega režima, ki se mora že itak, kakor sama pravi v isti številki na drugem mestu, boriti s pravo poolavo raznih ilegalnih letakov in brošur«.
Ne pozabš naročnine!
potrebo čim tesnejšega sodelovanja zračnih in kopnih sil, ker je le na ta način uspeh že vnaprej zagotovljen. Ločeno bojevanje pa pomeni samo brezpotrebno razmetavanje municije.
IN ŠPANIJA?
Tu so pa prilike povsem drugačne. V Španiji imamo na mnogih mestih nakopičenih toliko objektov in stavb na enem samem mestu, da vrši lahko avijacija uspešno razdiralno delo, ne da bi bila pri tem navezana na pomoč iz kopne zemlje. Obstreljevanje teh objektov iz zraka je povzročilo ogromno materialno škodo, to pa samo radi tega, ker niso bila mesta, pripravljena na obrambo iz zraka. Kakor je razvidno iz opazovanj očividcev, vojaški strokovnjaki tudi v tem slučaju ne morejo ugotoviti pravih učinkov zračnega napada, ker bi situacija izglodala povsem drugače, ako bi bila organizirana protizračna obramba in bi marsikateri bombnik zgrmel iz višine na tla, še predno bi zamogel pričeti s spuščanjem min in bomb. V španski državljanski vojni pa opažamo drug zanimiv slučaj.
Kljub temu da se obe vojskujoči fronti bojujeta na življenje in smrt, vendarle ne uporabljajo niti beli, niti rdeči v svoji današnji borbi strupenih plinov. Kje je iskati vzroka temu nenavadnemu pojavu? Obojim je dana možnost, da si pline nabavijo. Nabavili po jih niso najbrže radi tega, ker se drug drugega boje. Bojazen pred uničevalnim učinkom strupenih plinov jih je odvrnila od tega zadnjega koraka. Naravnost ncdogledne posledice bi imelo vojskovanje s strupenimi plini za špansko prebivalstvo v obeh zaledjih.
Obramba proti zračnim napadom se že od svetovne vojne sem izpopolnjuje. Danes imamo na primer že tako izpopolnjene protiletalske topove, ki le redko kedaj zgrešijo svoj cilj in ki dosežejo tudi najhitrejše bombnike. Strah pred protiavijonskimi topovi je že v španski državljanski vojni tako velik, da spremlja vsak bombnik precejšnje število lažjih, lovskih letal. Zaključek, ki ga napravimo lahko iz tega, je, da ni nobena izmed vojskujočih se front v Španiji dovoljno oborožena za zračne borbe in da je edini učinek teh zračnih borb omejen na izključno povzročanje ogromne materialne škode. Vojaški strokovnjaki, ki budno opazujejo potek bojev v Španiji, menijo, da bi bilo bolje, da bi obe vojskujoči se fronti opustili bombardiranje mest v zaledju, ker s tem bombardiranjem uničujejo samo premoženje svoje države, medtem ko nimajo za to v vojaškem pogledu prav nobene koristi. Na obeh straneh primanjkuje letal, ki bi bila zmožna podpreti pehoto in ji pomagati pri prodoru sovražnikove fronte. Tudi tanki niso pokazali tiste odpornosti in prodornosti, kakor so pričakovali. Uspe-
hi, ki so jih dosegle vojskujoče se sile s tanki, so istotako zelo minimalni. Računati moramo z dejstvom, da je vojna tehnika iznašla tudi za tanke, ki so bili dosedaj takorekoč nepremagljivo sredstvo, učinkovit »protistrup«. So to posebne vrste topovi, katerih izstrelki prebijejo še tako debelo železje. Državljanska vojna v Španiji je po vsem tem za študij učinkovitosti sodobnih bojnih sredstev navzlic vsemu nezadovoljiv teren. V Španiji pogrešamo mehaniziranih in motoriziranih oddelkov, tako da se vsi boji največkrat odločujejo v strelskih jarkih, v bitkah na nož in v borbi moža proti možu,
Če združimo oboje opazovanj vojaških strokovnjakov, tako v Abesiniji, kakor tudi v Španiji, vidimo da so vojaški krogi do danes ostali v popolni nejasnosti, s kakšnim učinkom se bo uporabljalo moderno orožje v prihodnji volni. Po vseh dosedanjih znakih sodeč in računajoč s tem, da se v vseh državah že danes vadi civilno prebivalstvo kakor tudi vojaštvo v obrambi proti zračnim napadom in da je prvotni strah že preživelo, lahko računamo z gotovostjo, da bo moč napadalnih in protiobrambnih sredstev prilično izenačena.
KEMIČNA VOJNA, STRUPENI PLINI.
NEWYORK, 5. marca. Havas poroča: Associated Press poroča iz Tokia, da je vojni in mornariški minister predložil parlamentu program oboroževanja za primer kemične vojne in radi povečanja ameriških letališč v Tihem Oceanu. Mornariški minister Jonaj je izjavil, da se USA ni bati, ker bo ameriški oborožitveni načrt gotov šele v treh letih. V tem času pa bo izpolnjen tudi že japonski oboroževalni načrt. Japonsko oboroževanje se posebno trud«, da bi se izpopolnilo s strupenimi plini. Ob koncu je še izjavil, da je Japonska pripravljena sodelovati v debati za omejitev oboroževanja.
HuUutM
Dr. P. Strmšek, Celjski študent. Šolski spomini ob 251ctnici mature. Na 36 straneh lično opremljene knjižice, ki je izšla v tisku Zvezne tiskarne v Celju, nam v izredno zanimivi, poučni ter za našo preteklost dragoceni vsebini popisuje g. dr. Strmšek življenje, učenje in trpljenje slovenskih celjskih študentov, v splošnem kulturno političnem okviru tedanje dobe. Po knjižici, ki predstavlja važen donesek k predvojnim razmeram na področju bivšega Sp. Štajerskega, bodo gotovo z veseljem segali vsi oni, ki jih veže sporni11 na Celje, pa tudi drugi, ki se bodo s tem lahko oddolžili Gimn. podp. društvu v Celju, v korist katerega gre izdaja vseskozi zanimive knjižice.
Spomnite se CMD^
MMMB—KKHBMMBKBBIT    n*»Wi, UBllM
tevata boljšega vina, k pečenki pa sala-te, naročujeta črno kavo in zahtevata smotke — in to ne kakršnekoli!«
Nihče se ne more vzdržati srheha.
»No, no,« — reče gospodar v tej zagati. »Ali sta se nasitila in napojila?«
»Sta, pa še kako.«
»Odpravi ju, lepo in vljudno.«
Po obedu pijemo v utici na vrtu črno kavo. Marcel, ki se jc dopoldne namenil, da bo malo jahal, se odloči, da spremi na konju svoje goste domov. Pokliče Ivana in mu naroči, da pripravi konja in škornje.
Kmalu pa se vrne sluga ves bled z novico, da so izgirsili škornji.
»Le kam so neki prešli? Kje so bili?«
Kamila, ki je bila v vrtu in trgala rože, opazi v tem skozi ograjo na cesti usnjen in platnen čevelj ter sc zasmeje; vsi stečejo k njej, spoznajo obutev in vzkliknejo:
»Tista dva gosta!«
Ali! To je pa že preveč,« — reče Marcel v veliki zadregi... »Gospe, prosim. če me opravičite: ostanem doma.«
Gostje odidejo, jaz pa ostanem z ranjenim srcem. Dolgo časa gledam za vozom, iz katerega nam mahajo z robci. Iz prsi pa se mi izvije tih vzdih
Marcel, uglajen človek, ki se zna obvladati, kakor je treba, jc vseeno malo slabe volje. Zgodaj zjutraj se jc razjezil na Graniera de Cassagnaca, in ves ostali dan kakor da se je vse zarotilo, da mu dokaže, da bi lahko imel Granier de Cassagnac vendarle prav.
O vsem, kar se je zgodilo, mu ne omenim niti besede. Vendar pa se Marcel smuka nemirno okrog mene, kakor se smukamo, kadar si hočemo olajšati srce s tem, da razkrijemo svoje tegobe drugemu.
»Milan,« mi pravi, »to je bil kaj ču-
den dan. Mogočo je tudi prav, da se -P tako zgodilo; ker me bo sililo, da treZ' neje razmislim, ali nima tisti Granier^ Cassagnac v nekaterih stvareh vefld® prav. Nikdar nisem prišel, veruj mi> tako kratkem času tolikokrat v Pr°. slovja s seboj in svojo teorijo. Vidin1’. ‘ ic danes temelj razmajan, da se z£ra 1 maje...«	,
»Granier de Cassagnac bi lahko i»icl n e k a t c r e stvari prav,« — pristavim. »Dobro pazi: samo nekatere!«
Opazka sc mi zdi nujna radi nevarno sti druge skrajnosti, v katero navadno zaidejo podobni ljudje.
Marcel ne razume.
»Ne k a t e r e, da,« — se nasmeje m mi stisne roko.. »A dekle?« doda in mi gleda v oči, ‘da bi našel dokaz slutene tajne — — — — —
Dekle?... To dekle ie danes — m
i..	- . ..	.	(Knnec.)
V	Mariboru, dne 5. III. 1937.
Marfbtfrski »Večernic« Trt trs
Stezm^S.
fHm&ceske 1» MtcUške trnke
Delavska stanovanjska kolonija Hutterjevega delavstva na Pobrežfu
Znana je vzgledna socialna prizadevnost mariborskega tekstilnega tvo-rničar-ia. g. Hutterja. Iz njegovega globokega smisla za težnje in potrebe delavstva je, kakor znatio, vzniknila misel ustanovitve Posebnega pokojninskega sklada. Hutterjevega delavstva, kamor se stekajo na Polovico zadevni delavski prispevki, na drugo polovico pa prispevek tvorniške-£3 lastnika.
Iz te vzorne socialne prizadevnosti ter globokega umevanja življenjskih potreb 'n tegob delavstva se je sprožila misel stanovanjske kolonije Hutterjevega delavstva, o čemer smo svoječasno poročali. Sedaj pa je ta načrt postal dejstvo. Včeraj je namreč, kakor poroča današ-
nje »Jutro«, g. Hutter kupil na Pobrežju
40.000	kv. m. obsegajoči zemljiščni kompleks med Jerovškovim posestvom in Gasilskim domom za 600.000 dinarjev. Navedeni kompleks je bil last ge. Frančiške Kersnikove in g. Ivana Rojka. Nakup navedenega zemljišča se je izvršil z -namenom, da se tukaj zgradi velika delavska stanovanjska kolonija, ki bo obsegala 25 stanovanjskih hiš s skupno okoli 50 stanovanji.
Ta hvalevredna pobuda bo nedvomno blagohotno vplivala na našem stanovanjskem trgu in bo zasigurala lepemu številu delavskih družin udobno urejena, sončna, svetla in zdrava stanovanja.
Sz sodne službe. V položajno skupino 3/II sta napredovala starešina sreskega sodišča v Šmarju Anton Radej in starešina sreskega sodišča v Slovenski Bistrici dr. Franjo Muhič. V položajno skupino '4/II je napredoval dr. Mirko Kejžar, sodnik sreskega sodišča v Mariboru, v 6. položajno skupino pa sodniki sreskih sodišč Maks Ašič pri Sv. Lenartu, dr. Leon Berlic v Celju. Vladimir Punčuh v Slovenski Bistrici in Mihael Benjan v Gornjem gradu.
Erik Eliskases, ki se je te dni mudil v Mariboru, je danes odpotoval na šahovsko turnejo v južne Tirole in razna italijanska mesta.
Smrt blag© žene. Preminila je v starosti 69 let blaga gospa in vzorna mati Kospa Leopoldina Letneževa iz Slovenske Bistrice..Njeno zlato srce je do zadnjega utripalo za drage svojce. Plemenita pokojnica je bila iz ugledno Elsbaeher-ieve rodbine v Laškem. Pred štirimi leti ii je umrl soprog, pred nekaj leti sin dr. l-eo. Ohranili jo bodo v častnem in trajam spominu vsi. ki so jo poznali. Žalujočim naše globoko sočutje!
Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Jurgec Franc, mizar drž. žel.. Komenskega ulica 13, in Boltek Mafija. hči strojevodje, Železničarska ulica
19.	__ Merdausl Alojzij, čevljarski podočnik v Studencih, in Gostenčnik Olga, ^alka v Studencih. — Cokan Andrej, tovarniški barvar. Pobrežje, in Žist Ro-Jina, posestniška hči, Pobrežje. — Mur-?ec Franc, pomožni delavec, Studenci, 'n Osojnik Alojzija, pomožna delavka, Studenci. Bilo srečno!
»Dolarska princesa« je prihodnja operna novost v tukajšnjem gledališču.
Bolgarski plesni prvaki, organizirani v JJJesni skupini »Račenica«, ki so si prikrili na olimpijadi prvenstvo v narod-plesih, nas v kratkem posetijo tudi v Mariboru, predvidoma koncem prihodka tedna.
Planinska situacija. Putnikovo vremen-SK'o poročilo z dne 5. t. ni. pravi: Pesek: ^7. oblačno, 15 cm pišiča na podlagi Jj cm. Senjorjev dom:	—8,	oblačno,
eni pršiča na 80 cm podlagi. Klopni Jl>: —3, 10 cm pršiča na podlagi 20 cm. J^zirska koča: —4, 100 cm snega. Lovska dolina: —2, 80 cm snega.
|. S°bno streljanje se vrši vsako nede* j),0, od 8. uce naprej v šoli na Pobrežju. rUatelji strelskega športa vabljeni.
Nov sne?; na Pohorju! Na Pohorju je zato prireja SPD skupno s »Put-'kovim« avtokarjem izlet k Senjorjcve-(jU’ domu (Ribnica na Pohorju) v nedeljo 7. marca. Odhod ob 5. uri izpred e^a »Orel«, povratek Sr Ribnice ob Uri. Prijave do sobote opoldne pri k ntniku« Aleksandrova cesta 35. Cena 40.-.
u Mali harmonikarji pod vodstvom g. ^ '• Schwelger]a imajo v soboto 6. t. m.
I,	18. uri poučno vajo s kromatično iftri,ioniko, v nedeljo dne 7. t. m. ob
V n-!
j. url predpoldne pa diatonično. Isto-so vrši tudi vpisovanje novih t^!lcev. Vaja in vpisovanje bo v Cafovi
Matj8”1 orkestralnega odseka Glasbene
1- tik kina »Union«
1^ ce v Mariboru se opozarjajo, da ne Vjj: ratl‘ koncerta Bolgarov orkestralne Šajn v 1K>ncdeljek 8. marca, kakor obilo °’ 'icgo tokrat izjemoma v sredo
Him
ZodstiE §($£&£&V£SU
Protett burgoške vlade: mednarodna komisija naš prouči obmeine prilike v Maroku
SALAMANCA, 5. marca. Francova vlada je naslovila na vse države, podpisnice pogodbe v Algecirasu, ki ureja razmerje med španskim in francoskim Marokom, ostro protestno noto, v kateri opozarja na nerednosti, ki jih Francova vlada opazuje ob mejah španskega Maroka in ki naj dajo Franciji povod za vkorakanje v španski Maroko v svrho odstranitve teh nerednosti. Burgoška vlada opozarja, da bi bil v tem slučaju evropski mir najtežje ogrožen. Radi tega predlaga navedena vlada, da bi proučila položaj posebna mednarodna komisija, ki naj ugotovi resničnost, oziroma neres-
ničnost ugotovitev v navedeni bwgoški noti. Istočasno pa naj bi ta komisija izvedla ukrepe, ki naj preprečijo najnovejši atentat na suverenost nacionalne Španije.
PARIZ, 5. marca. V merodajnih francoskih krogih kažejo z ozirom na najno-vejšo noto burgoške vlade popolno rezerviranost. Izjavljajo, da še niso prejel' službenega besedila te note. V političnih krogih izjavljajo, da gre za novo dipio-mationo intrigo proti Franciji, saj je Francija v nekaterih izjavah izrecno pov-darjala, da bo vedno uvaževala določbe maroške pogodbe v Algecirasu.
Popuščanje napetosti med Dunajem in Rimo-m
Kino Union. Danes kolosalni velefilrn »Moskva - Šatigaj«, Pola Negri, Gustav Diessel, Hansi-Knoteck.
V	Grajski kleti nova damska godba
z odličnim petjem dnevno ob 20. uri. Za dobro kuhinjo in prvovrstna vina skrbi restavrater.
Mladinsko igro Grudico v prizori Sokolsko društvo na Pobrežju v nedeljo 7. marca ob pol 19. (pol 7.) uri pri br. Renclju. Prijatelji d ec e pridite!
Ne 9., temveč 8. marca pojejo bolgarski pevci v Mariboru. Koncert se vrši v veliki unionski dvorani. Vstopnice so v predprodaji v trgovini Zlata Brišnik. Slovenska ulica.
Slovenski planinci v Švici. Lani se je odpravila skupina slovenskih planincev v Švico, ki so napravili tam več znamenitih tur. O tej zanimivi ekspediciji, ki so se je udeležili z Maribora tudi gdč. Mileva Zakrajškova ter gg. dr. Bergoč in dr. Rud. Kac, bo poročal v sredo, dne
10.	t. m. v okviru .predavanja tukajšnje podružnice SPD njen vodja g. Andriao Kopinšek. Pokazal bo tudi nekaj krasnih slik.
Pevski odseli društva »Nar.os« vabi na zabavni večer, ki se bo vršil v nedeljo, dne 7. t. m. pri g. Grmeku v Studencih. Na sporedu je petje, recitacija in šaljivi prizori. Igra društvena godba.
Masarykovi proslavi, ki se vrši v soboto 6. t. m. z začetkom ob 20. uri v »Prosvetni dvorani« .Mladike’, se pridružijo tudi sokolski pripadniki. Vstop je prost!
Pojdimo poslušat »račke škrjančke«.
Danes v petek 5. marca ob 20. uri" spominska proslava 11 Adamiča. Poje mladinski pevski zbor iz Rač pod vodstvom g. učitelja Zorna.
Kakšno vreme se nam obeta. V smislu dunajske vremenske napovedi za danes bo po večini oblačno, v nekaterih krajih tudi padavine.
Nočno lekarniško službo imata danes Vidmarjeva lekarna na Glavnem trgu in Savostova lekarna na Kralja Petra trgu.
Vlom v Mernikovo trgovino na Teznem. Danes okoli tretje ure zjutraj so neznani uzmoviči vlomili v Mernikovo trgovino na Teznem, ki je na križišču Ptujske in Tržaške ceste. Že uro pred vlomom je opazil službujoči kretnik ob zapornici ob Ptujski ccsti štiri moške, ki so venomer opazovali, če nikdo ne prihaja po cesti. Radi službe pa ni mogel obvestiti nikogar. Tatovi so z železnim drogom dvignili rolo, nato udrli s silo notranja vrata in sc splazili v trgovino. Ukradeno blago, zlasti perilo, so zmetali pred vrata, ga pobasali in izginili v mestno gramoznico tik Ptujske ceste in nato ob železniški progi v smeri proti Hočam. Pred trgovino so še pustili »velikodušno« nekaj blaga. Vlom je bil takoj prijavljen tezenskim orožnikom, ki pridno zasledujejo vlomilce. Trgovec Mernik trpi nad
10.000	Din škode.
Občinski marof v ognju. Mestna občina Murska Sobota ima v Murski Soboti večje gospodarsko poslopje, ki bi kmalu postalo žrtev požara. Iz doslej še neznanega vzroka je pričelo goreti sred nje gospodarsko poslopje. Na kraj požara so takoj prihiteli domači gasilci, ki se jim je posrečilo, da so ogenj 16kalizl-
DUNAJ, 5. marca. Zvezni kancelar dr.
Schuschnigg je ob prilik? nagovora v Frauentali! pred spomenikom padfih v julijskem p?iču dejal, da se ne sme nikdar več zgoditi, da se bodo lahko vršili aten-tst! na samostojnost Avstrije.
RIM, 5. marca. V dobro poučenHi krogih zatrjujejo, da so se odstranil] napeti I
RenuHikanski pritisk ©b TaSu
odnošaji med Dunajem in Rimom, ki so se zaostrili ob priliki zadnjega pose ta nemškega zunanjega ministra na Dunaju. Zvezni kancelar dr. Schuschnigg pojde na vsak način v Rim, vendar pa ne »red Mussolinijevo vrnitvijo iz Tripolisa.
SEVILLA, 5. marca. General Qmepo de Liano je imel preko radijske oddajne postaje govor, v katerem je odločno de-mantiral vesti o zavzetju Toleda ter Ovisda po republikancih. Pes je samo to,
da vršijo republikanski odredi ob Taiu močan pritisk na Francovo ironto, do-čim vse ostale vesti ne odgovarjalo resnici.
PRAGA, 5. marca. Komunistični sena-1 češkoslovaških prostovoljcev. Prva četa tor Kreibich je izjavil v senatu, da se bo- nosi ime »Četa Žižka«, druga pa »<5eta rita na strani valencijske vlade dve četi I Godwald«.
$&Udsmks$& mjmte m juha	%itd
RIM, 5. marca. Po neki vesti iz Cannesa se gospa Simpsonova pripravlja na potovanje in poroko. Doznava se, da ni izključeno, da se bo poroka vojvode Windsorskega z gospo Simpsonovo vr-
šila na neki jahti pred Nico. Na tej jahti bi, kakor pišejo nekateri italijanski listi, vvindsorski vojvoda s svojo soprogo napravil daljšo potovanje p« Jadranskem in Sredozemskem moflju.
duslmhki	tm&tit	20	ijudi
DUNA.f. 5. marca. Te dni je bil aretiran v P&kkstahhi gozdar Eduard Pritz radi suma umora lastne žene. Ob priliki preiskave pa so ugotovili orožniki strahovite reči. Dokazali so mu, da je v teku zadnjih let umoril svojo ženo, potem nekega svojega najboljšega prijatelja, ki je bil gostilničar v Pokk-stahlu, ter svojo mačeho in še dve drugi osebi. Po rezultatih preiskave sodeč, je doslej umorit okoli 2<) oseb.
rali. Zgorelo je le podstrešje in znaša škoda nad 30.000 dinarjev
Mladina v svet. 15-letni dimnikarski vajenec Aleksander Leopold, stanujoč na Koroški cesti 85, je pred dnevi odšel od doma ter se do danes še ni vrnil. Starši se bojijo, da se mu ni kaj hudega pripetilo.
Šverc z lovskimi puškami. Oblastva so prišla na sled dobro organizirani tihotapski družbi, ki se je pečala z vti-hotapljanjem lovskih pušk iz Avstrije v našo državo. Ugotovili so, da je bilo V zadnjem času na meji pri Holmecu vtihotapljenih v našo državo 14 lovskih pušk, ki so bile prodane raznim interesentom. V svrho razčiščenja te najno-vejše tihotapske afere se vršijo intenzivne poizvedbe.
Tovorni avto v kolesarja. Danes do-poldno ob 11.15 se je pripetila na Aleksandrovi cesti prometna nesreča, ki bi lahko bila usodepolna in ki bi lahko zahtevala človeško žrtev. Neki tovorni avto je pravkar krenil iz Aleksandrove ccste v Kopališko ulico, ko se je pripeljal iz smeri Grajskega trga 561etni raznašalec kruha Andrej Zadravec z dvokolesom. Tovorni avto ga je podrl na tla ter si je Zadravec pri padcu poškodoval levo roko. Sreča v nesreči je, da ni prišel pod težki tovorni voz, sicer bi bile posledice strahotne. Tako pa je pri karambolu za-dobil le lažje poškodbe in tudi dvokolo je bilo le malo poškodovano. Na kraju nesreče se je zbralo veliko radovednežev. Prispeli.pa so tudi stražniki, ki so ugotovili dejanski stan. Zadeva bo imela liaj-brže svoj epilog pred oblastmi.
Daruite za azilni sklad PTLI
MARIBORSKO GLEDAfel&ČIS:
Petek, 5. marca: Zaprto.
Sobota, 6. marca ali 20. uri:	»<&ev*iar
Anton Hit«. Red A.
Nedelja, 7. marca ob 15. uri: »Visokost pleše«. Globoko znižane cene. — Qb
20.	uri: »DR«.
Kaj bo v nedeljo v gledališču? Nepreklicno zadnjič popoldne ponove ob 15. uri
Ascherjevo zelo melodično in ljubko opereto »Visokost pleše«. — Zvečer ob 20. liri uprizore nad vse uspelo in privlačno Nušičevo komedijo »DR«, ki vedno znova polni gledališče in nudi zabave in smeha na pretek.
Vse one p. n. gledališke abonente in abonente na blok, ki še niso poravnali vseh dosedanjih obrokov, prosi gledališka uprava, da iz-volijo to čimpreje storiti.
Maks Froman, odlični baletni mojster zagrebške opere, ki je pred nedavnim naštudiral z baletom ljubljanske opere izredno uspel samostojen plesni večer, nastopi v kratkem tudi v Mariboru.
Shawova znamenita drama z zgodovinskim ozadjem »Sveta Ivana« bo naslednja dramska novost. Uprizoritev tega mnogo vrednega dela, ki pomeni povsod atrakcijo, vodi glavni režiser J. Kovič. Naslovno vlogo kreira F. Kraljeva.
Vojne tajnosti.
Prva služkinja: »Kaj pa je dtM sinoči vojak pri tebi v kuhinji?«
Druga služkinja: »Ne smem povedali. Odkar se nam je bati vojne, se ne smejo izdajati nikakšne vojaške tajnosti.
Stran 4.
■ti62552£Z3fšES2ai
U ŠmijesU/u žene
fikrnska diva Rosita Diaa, sfimska fkaia Hoti, v dem smtenk
Poročali srno te dni, da je' bila v Sevilli ustreljena znana in slavna filmska diva Rosita Diaz, takozvana španska Mata Hari. Zanjo niso bile pozorišče igre samo gledališke deske in filmski ateljeji, temveč je spremenila tudi življenje v eno samo nepretrgano igro. Ni se zadovoljila samo s tem, da igra na odru, zahotelo se ji je igre tudi v življenju Žal je odigrala to svojo vlogo na tragičen način. Vojaško sodišče Francove armade jo je obsodilo radi špionaže na smrt in je nekaj ur za tem padla pod streli vojaške ekskorte. Prve vesti o njeni smrti so prinesli angleški časopisi, ki jih je ponatisnilo kasneje tudi francosko in osta lo svetovno časopisje.
Rosita Diaz je bila lepa in stasita blondinka, ki je kaj kmalu zaslovela kot dobra igralka. Njena slava se je tembolj dvignila, ko je postala partnerica zna-
nega francoskega filmskega igralca Mau- ] zirala. Gojila je velike simpatije do vlad rica Chevaliera. Vzgojena je bila v ne- nrh čet. Prizadevala si je, da dobljene
kem samostainu, nakar se je vpisala na konzervatorij v Madridu. Šele zatem se je posvetila gledališču, kjer je dosegla lepe uspehe. Odtod je šla njena pot nav zgor — k filmu. Odpravila se je v Hol-lywood, kjer je sodelovala pri Fox-filmu. Iz Hollywooda se je vrnila v domovino, kjer je stalno nastopala v domačih, Špan skih filmih. Državljanska vojna jo je zajela v Sevilli, kjer je bilo v zadnjem času njeno bivališ&c. Lepa, ljubezniva in razumna mladenka se je znala tako spretno sukati okrog vodij nacionalističnega pokreta, da so jo na mah vzljubili in da so si njene družbe vedno želeli. Kadar se je pojavila med njimi, jim je bila vedno dobrodošla. V družbi Francovih ljudi je izvedela neke tajne, ki jih je uporabila za one, s katerimi je simpati-
podatke čimpreje prenese v tabor vlad nih čet, kar se ji je tudi v polnj meri posrečilo. Kakor so šele kasneje dognali, se je lepa Rosita Diaz posluževala posebne v te svrhe pripravljene oddajne radijske postaje. Koncem koncev so ji Francovci vendarle prišli na sled in odkrili njeno delavnost. Zagovarjati se je morala pred vojaškim sodiščem v Sevilli, kjer so jo obsodili na smrt. Tako je torej končala svoje življenje umetnica in filmska diva, ki je imela tudi med nami nedvomno mnogo oboževalcev, ki so se zanjo navduševali, ko so jo gledali na filmskem platnu. Končala je v dežju svinčenk, ki so bile vse naravnane v njeno telo. Končala je, še predtio je dokončala svojo filmsko kariero.
h ttortega Beegeada
Slovo bivšega šolskega upravitelja.
Dne 2. marca so priredili kolegi bivšemu šolskemu upravitelju g. Hinku Bregantu prav prisrčno odhodnico, ki je jasno pokazala, kako zelo priljubljen je bil, nele v krogu svojih kolegov, temveč tudi v širši javnosti. G. Hinko Bregant spada med preizkušene stare borce na severni meji, saj je dolgo let služboval prav na skrajni točki naše meje na Sladkem vrhu, pri Št. liju, kjer je že davno pred vojno ustanovil svoj tamburaški zbor, ki je širil našo narodno pesem prav po vseh vaseh in ob vseh prilikah. V tistem času je »načilo tako delo stalno smrtno nevarnost, ker je bil njegov zbor opeto-vano napaden z noži in koli od podivjanih iremčurjev. Živo se je udejstvoval tudi na gospodarskem polju, kjer je skrbel zlasti za pravilno sadjerejo. V ta namen je priredil nebroj praktičnih tečajev, sam pa jc vodil gospodarski pouk.
V	Rušah je bil znan kot zaveden Sokol, kjer jc lepo število let bil društveni pro-svetar in jc še danes član odbora. Zlasti so vsi spoštovali njegovo sokolsko odkritosrčnost. Manjkalo mu jc samo eno leto, da bi si pridobil pravico do polne penzije. Od njega se jc v imenu vaščanov poslovil prav v toplih in iskrenih besedah bivši predsednik občine g. Davorin Lesjak, v imenu učiteljstva pa g. Jernej Črnko. Naselil se je stalno v Mariboru ter zaprosil za penzijoniranje. Prepričani smo, da bo tudi v Mariboru stal v prvih vrstah nacionalnih borcev. — Ko.
Pasja steklina. Pred dnevi je stekel pes nekega posestniku • na Bezeni pri Rušah je obgrizel 11 oseb. med njimi
več šolarjev. Vsi so iskali pomoči v bolnišnici. Obgrizel je tudi nekatere druge pse, ki se sedaj klatijo po Bezeni, tako da je prebivalstvo v stalni nevarnosti. Posestnik Š. trpi precejšnjo škodo, ker je moral zaklati obgrizeno svinjo in bo moral najbrže še kravo.
Ustanovitev »Ljudske univerze«. Nekateri propagatorji ljudske kulture so ustanovili pripravljalni odbor, ki si je nadel nalogo ustanoviti v Rušah ljudsko univerzo. Res hvalevredna ideja. Upamo, da bodemo v kratkem čuli kaj več.
iUuiske Mouitt
Nezgoda. V Vinterovskem vrhu pri Ptuju se je spravil rta obsekavanje visokih bukev, ki so zasenčavale sosednje njive, 501ctni viničar Švajgel Ivan. Ko je splezal približno 8 metrov visoko, je naenkrat omagal in treščil na tla, kjer je obležal s težkimi poškodbami. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno desno nogo in roko ter več manjših poškodb.
Uradni dnevi nieroizkusnega urada. Oddelek kontrole mer v Mariboru ima v naslednjem tromesečju v Ptuju naslednje uradne dneve. V mesecu aprilu dne
19., 20., 21. in 22., v maju 24., 25., 26. in
28., v mesecu juniju pa dne 18., 19., 21. in 22.
Sreski odbor Rdečega križa v Ptuju
bo uradoval odslej vsak petek, iavzemŠi oraznikc, v svoji pisarni na sreskem načelstvu v Ptuju, pritličje desno, soba št. 15 od 16. do 17. ure.
Kino. V soboto 6. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 7. t. m. ob pol 19. in pol 21. uri se predvaja film »Cirkus Saran«. V slavni vlogi Moscr, Slezak, Sandrock. Pat in Patachon.
SiuŠ&if&kC
Akademija sokolske mladine. Kakor vsako leto, tako priredi tudi letos sokolska mladina samostojno akademijo z zelo pestrim sporedom in sicer v nedeljo, dne 7. t. m. ob 20. uri. Na sporedu so telovadne točke, dramatični prizori, petje in nastopi sokolskih harmonikarjev. Vabimo starše in prijatelje mladine, da si ogledajo delo mladine in posetijo prireditev.
V	znamenju Jožefovega. Ugodno vreme je omogočilo, da so letos že pričeli postavljati vrtiljake, gugalnice *n druge atrakcije običajnega Jožefovega pratra, samo. če ne bo v zadnjem času vreme prekrižalo načrtov in računov.
jetnem spominu. Na sporedu je bila spe* voigra »Kovačev študent« ter petje na* rodnih popevk z nekaterimi solističnim* točkami. Pekrski diletantje so se topot postavili, in rešili svoje vloge v splošno zadovoljstvo. Zborovodja g. Tomše, solist g. Malovrh, kakor tudi g. pevovodja Lah iz Maribora, ki je spremljal na klavirju ter pomagal tudi pri režiji, so pripomogli, da je prireditev izborno uspela, tako da si Pekrčani želijo še več tak®: prireditev, kakor je bila ta prireditev agilnega tamkajšnjega pevskega društva-
Uuluikoi/e .navite
Planica zovei Na letošnje mednarodne tekme v »smuških poletih« na skakalnici vozi »Putnikov« avtokar.
V	Ribnico na Pohorju vozi »Putnikov« avtokar v nedeljo dne 7. marca ob 5. izpred hotela »Oral«, povratek iz Ribnice ob IS. uri. Cena Din 40.—. Prijave do sobote opoldne pri »Putniku«, Aleksandrova c. 35, tel. 21-22.
Na Dunajski velesejem vozi »Putni* kov« luksuzni avtokar dne 7. marca ob 5. uri izpred hotel »Orel«. Povratek v Maribor dne 9. marca ob cca. 23. uri-Cena Din 240.—. Brez potnega lista ta vizuma! Prijave do 5. marca opoldne pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22.________________________ _
h fficefejg fodggfee
JUktske Muiee
Ob naravnost rekordni udeležbi občinstva je priredilo pekrsko pevsko društvo »Planica« pretekli mesec zabavni večer, ki je uspel nad vse pričakovanje in ki bo ostal Pekrčanom Še dolgo v pri-
Pri belem dnevu kradejo. Pri posestnici Mariji Rauterjevi na Hrašensken) vrhu pri Radencih so se neznani tatovi pri belem dnevu spravili v podstrešne prostore ter odnesli precejšnjo zalog«5 svinjskega mesa, okrog 30 kg moke, nekaj fižola in tri slatinske steklenice sli' vovke. Neznani uzmoviči so izkoristili priliko, ko domači slučajno med 10. in
11.	uro dopoldne niso bili doma, medtem ko so pustili doma kot čuvarja le duševno zaostalega sina, ki pa tatinskega obiska niti ni slišal in ne videl. Del pl®' na je bil last tudi soseda Frasa, ki J® imel pri Rauterjevih radi večje varnosti shranjena svoja živila za bližajoče se praznike. Za tatovi ni sledu.
Stopnjevanje ljubezni.
Sedemnajstletno dekle vpraša, ako i* ponudijo ženina: »Kakšen je?« — Dvajs^ letno: »Kaj je?« — Tridesetletno: »Ki® je?« — Štiridesetletno: »Sem z njim!«
Razno
GRAJSKA KLET-
Danes morske ribo: grance« voli, sanpicro, cevoM, barbo-ni, kalamari, sardelice, polenovke in kalamari rižoto ter druge ribe.__________1050
BRZOJAVI
Danes pojedina bogato sortiranih morskih rib. Gostilna Vicel. Rotovški trg S. 1053
ALBERTO!
Pridi zanesljivo v nedeljo ka
kor zadnjič, mijno! 1049
NAJBOLJŠE, NAJCENrJŠE/
s kostanja žrgoli sinici, čez ulico z odškodnino v Tatten-bachovi dobiš pri Senici vino.	1033
Posest
2U0<> m3 ZEMLJE
ob koncu Magdalcnske ceste, tudi pripravna za vrtnarijo dam za več let v najem. Pojasnila da Ivan Kodek, Nova vas, Sp. Radvanjska 35.
1051
Stanovanie
SOBO IN KUHINJO
oddani. Radvanjska cesta $ Studenci.	10*
Posoiilo
POSOJILO
iščem proti dobrini obresti1’} 20—25.00« Din za postavi«* liiže, vknjižba na zemlii^ Naslov v upravi 'ista-
Oglašujte v "Veterniku
t*
SO\ J VAN
47
Bodite mi dobrodošli iniss Lee,« je v gladki angleščini spregovoril gospod An-drikos. »Prav prijetno mi jc, da ste prišli.«
Hermioni pa je dejal: »Torej se ti jc vendar posrečilo, da si omehčala svojo vzgojiteljico, da je prišla s teboj. Prav! Olajšala ti bo. da se vživiš v nove razmere«.
Hermiona jc vrgla čuden pogled na go spo Rancovo, ki je bila na tako čisto preprost način ukanila njenega očeta. Toda sedaj ni bilo nikakšnega časa za morebitna razčiščevanja. V veselju ob svidenju z očetom je kmalu pozabila na to in je presenečeno pogledala, ko je njen oče povpraševal po svoji ženi, gospe Ka-tinki.
Kmalu zatem se je pojavila gospa Ka-tinka. V njenih očeh je žarela silovita strast. Bila jc vsa nervozna. Hitela je, da bi čimpreje zapustila parnik. Po njenih žilah je nevarno plamtela strast. Ko-
maj je dopustila, da ji jc gospod Andri-koa dal poljub in spregovoril par pozdravnih besed.
Ko je družba prispela do čolna, ki naj jo prepelje s parnika na obalo, je nenadoma in popolnoma nepričakovano vprašal Andrikos:
»Kje jc Zagloba?«
Pri tem je Katinka pogledala gospo Rancovo in nato odgovorila:
»Odposlala sem ga. Miss Lee sl je želela starejšega, bolj izkušenega slugo za našo hišo.«
Andrikos ni ničesar odvrnil, vrgel pa je čuden pogled na vzgojiteljico, ki ima tako čudne zahtevke. Hermioni pa je bilo zelo težko, ko je videla, kako njena mačeha laže očetu. Navzilic njenemu protestu sta si drziiili spraviti v tek prevaro, ki je mlada Hermiona ni mogla odobravati. V hiši gospoda Andrikosa v carigrajski diplomatični četrti Pera pa je potegnila Vera svojo prijateljico Ka-
tinko k sebi ter ji pol šepetajc zašepnila v uho:
»Hermiona sc brani, da bi pred očetom čuvala moj incognito.«
»Prav ima,« je odvrnila gospa t Katinka gospe Rancovi.
»Takšne reči so ostudne. Hotela bi, da bi se jim Hermiona nikdar ne priučila.«
»Toda, kako naj prenašam, da me s svojini čudnim obnašanjem razgalja in razkrinkuje!«
»Saj gremo to dni takoj v Prinkipo, kamor nam Andrikos ne bo sledil. Dotlej ne bo gotovo ničesar opazil.«
»Ti greš z nami? Mislila sem, da hočeš počakati vkorakanja zmagovitih ruskih čet v Carigtrud.«
»Nikakor,« je odvrnila gospa Katin-ka. »Ničesar nočem več vedeti o teh stvareh.«
»Kako čudno govoriš, Katinka,« je odvrnila gospa Vera Rancova. »Kaj pa z vojnimi ujetniki?«
»Jim bom že poslala pomoč. Dosti tega. Moram na vsak način odtod.«
>0 Katinka, ko bi vedela, kakšna
upanja inc navdajajo. Kakor da sem vl' dela pred izkrcanjem neko vizijo, neko d bro, svetlo znamenje.«
»Kaj hočeš s tem reči?« jc odgovori ^ gospa Katinka.
»Po dolgih letih sem zopet videla n1°' ža, ki . . .«
Prodno je gospa Vera izgovorila _ vek, že jc vpadla vmes gospa KatinK ki je vzkliknila z močnim glasom: »Koga misliš, Vera?«
»Zjutraj, predno smo zapustili ski parnik, sem ga nenadoma opazil krovu, ne da bi me bil on videl.« . > j„ Katinka ni odgovorila. Obrnila se Jc molčala.	a
»Zopet bo moj. Neka slutnja mi. da bova skupaj. O, blaženstvo odpusc nja in pozabljenja!«
Pri tem je bila gospa Rancova a prevzeta in v nekem čudnem stanju-ti ni slišala vzdihljajev ki so p n	,j
iz Katinkih ust. Ti vzdihljaji so zv kakor kriki po osveti in maščevanji.
(Dalje sledi.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN- Za tnseratni del odgovarja SLAVKO REJA.
. •	predstavnik	STANKO	DETELA, vsi v Mariboru.
Tiska Mariborska tiskarna d. d.