58. številka. Ljubljana, v ponedeljek 10. marca XVII leto, 1884. Izhaja vsak dan iveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 *ld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za v»e leto 13 gld., za eetrt leta 3 gld. 30 kr., za ieden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bo za Za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi bo ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". Uprav ni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Pravni praktikanti. Zadnjič napravili smo nekoliko opomenj k namišljeni prenaredbi odvetniškega zakona, naj danes Bpregovorimo še nekoliko o drugem vladnem načrtu : o zakonu določujočem, obseg in uračunenje sodnijske prakse ni disciplinarno postopanje proti pravnim praktikantom. V obče s tu oba načrta bolj podobna absolutnim naredbam SOtih let, kakor poznejšim svobodomiselnim zakonom, a to pač zahteva duh časa in načelo, da ker je vedno več sposobnih ljudij, treba jim tudi kruh više staviti. Zato ne kaže popolnem črtati omenjenega načrta, nego hočemo opozoriti le na one točke, ki se tikajo vitalnih interesov pravnikov slovenskih. V §. 1. stoji, da prezident višjega dež. bo-dišča določa, kje naj se vrši sodnijska praksa. Ker ima po tem načrtu praksa trajati celi dve leti — torej najmanj toliko časa prav nikake plače — bi se dotičnemu ukazu, recimo pri nas Graškega pre-zidenta, ne mogel ukloniti skoro nikdo naših večinoma ubožnih pravnikov. Doslej praktikoval si lehko pri sodišči svojega domačega okraja, kjer si jel, ako ne bel, vsaj črn domač kruh, po novem načrtu pa te bode višjega dež. sodišča prezident poslal, kamor mu bode ljubo, in ko bi imel zobe v les zagrizti! Ker torej praktikant cele dve leti ne bode dobil niti toliko plače, kot najslab,š' prepisovalec, ter ga bode prezident k večjemu osrečil s kakim ukorom -v smi-lii §. 4. omenjenega načrta iu ker bode tudi kmalu pri nas razun obligatnih dveb let čakati Se vrhu tega do dve leti na bore adjutura, to pojdejo mladi pravniki rajši kamne tleč, kakor pa v državno službo. Vlada pa reče: mi nemarno uradnikov, ki bi slovensko znali! Ker se torej naši ubožni mladeniči nikakor ne mogo toliko časa vzdrževati ob svojem, bode pot k justici odprt le premočnim, pri nas sploh redkim in še redkeje rodoljubnim ljudem. Pri tokih srednjeveških razmerah in načrtih postane temeljni član o ravnopravnosti vseh državljanov čisto iluzoreu. Po §. 3. rečenega načrta ima se mladim pravnikom všteti vsaj ves čas od njihovega ustopa, in ne še le odkar so postali avskultanti. To je bilo sicer tudi doslej po vseh druzih državnih službah in nekateri prekanjeni juristi zmotili so justico s tem, da so ustopili najprej k vladi itd. — ako so bili srečno vsprejeti — ter so od ondu kom potovali za a v k u It.uit.-! Poznamo jednega, ako ne dva tuka kranjska avskultanta, ki sta per nefas preskočila svoje tovariše, že dlje časa pri justici službujoče. Toda, ko nov načrt vsaj za prihodnje praktikante odpravlja britko krivico, stavba — vsaj po besedah vsem dosedanjim neopravičeno omejitev, in ne odpravlja krivice, ki se jim je doslej godila. V §. 3. namreč stoji doslovno : „Die Zeit der nadi Beginn der Wirksamkeit dieses Gesetzes zuriickgelegten Gerichts eventuel staats- anvvaltschaftliehen Praxis wird.....angerecbuet". Taki zakoni ki dajo sposobnost do gotovih pravic, raztezajo veljavnost navadno nazaj in v tem upu, ker se je že dolgo govorilo o oživotvorjeuji zakona v tem smislu, trpelo je sploh še več pravnikov v brezplačni službi. Pomislimo! Zadnji čas praktikovali so pri naših sodiščih od 1 — P/a letai drugodi tudi po 2 leti in več. Tega časa ni jus bil vštet ne jeden dan. Recimo, da stopi nov uačrt v moč 1. julija t. 1.; isti dan vstopi nov praktikant in s tem nastopi tudi prvi dan venca 40. let, ki je k zasluženju polne pokojnine potreben; njegov kolega, ki služi že 2 leti dobi jednako pravo tudi isti dan, t. j. on je za dve leti na slabšem, kot mlajši tovariš. Ako deček na gimnaziji zgubi jedno leto kak hrup! — tukaj pa mu vlada vzame 2 leti in — dotični naj bi se jej še zahvalil! Ako vlada iz financijaluih ozirov neče, da bi se vsi službujoči uradniki ogreli pri milostnih žarkih novega zakona — kar bi tinaneijfllno ne stalo mnogo in bi se po administrativnem potu lehko izvelo, kajti vsako predstojništvo Ima dotične date o službovanji podredjemh s rpolitičnimi" i drugimi rubrikami — ako tedaj vlada vsem uradnikom ne privošči svoje dobrote, naj zadovolji vsaj one, katerim se je doslej najveća krivica godila. Starejši uradniki v dobrih službah naj nekaj utrpe, toda kake 4 leta sem B8 je avancement obrnil čisto na slabo stran in nastopili so oni oduošaji, kakor smo jih nacrtali višje gori. Naj bi se torej na pr. uštel ven čas onim, ki so ustopili po 1. ja-nuvarji 1880 1., ker poprejšnjim njih kolegom ni se godila tolika krivica. Težko da bi prejšnjih izgubil kdo čez 6 mesecev. Vprašali smo stareje in mlaje pravnike, in nobeden ni ugovarjal omenjenemu nasvetu. Ako omenimo še, da je §. 4. načrta jako dra-koničen, posebno, ako pomislimo, kaj se vse v politično razno navdihnemh časih smatra kot prestopek in nepokorščina, storili smo vse, kar je bil naš namen. Opozorujemo naše zaBtopnike na izrečene pomisleke, ki se tikajo v resnici vitalnih interesov mladih slovenskih pravnikov in s tem — slovenščine pred sodišči! Politični razgled. Notraitie dežele. V Ljubljani 10. marca. V soboto se je v državnem zboru začela generalna budgetna debata Danes ne bode p že baje končala. Danes bode govoril Mladočeh dr. Gregr, minister Dunajevski, morda tudi Tauffe. Generalni govornik desnice bode poslanec dr. Mituš. — „N. fr. Pr.u je v sobotnem jutranjem listu hudo napela budgetno poročilo grofa Henrika Clama Marti niča, in očitala večini državnega zbora iu vladi, da je deficit jako povišala, vkliub temu, da je povi-• la mnogo davkov, muogo novih pa U peljala. ,,Wieuer Abendpost" jej pa odgovarja, da finančno stanje naše dr?ave nikakor ne more biti tako slabo, kakor to slika „N. fr. Pr.", ko je vender v soboto kurs zlite rente bil 102 gld., tedaj tako visok, kakor še nikdar poprej. Odsek za posvetovanje o ribiškem zakonu je prešel o dotične) vlad noj predlogi na dnevni red in izjavil, da urejenje ribištva pripada deželnim zborom. To je mnogim listom dokaz, da se avtonotnisti, zlasti pa Cehi in Poljaki še nikakor neso odrekli .federalističnim težnjam, a je še vedno njih glavni ^motei kolikor je moč, pouzdigniti veljavo deželnih zboro,, in ponižati državni zbor. Srbski iu turski listi izjavljajo zadovoljnost povodom potovanja a\ ».< ri hjkeg c«»»»rjc»vlča iiaMltMliiilta ItiKlolia v otijeot in vidijo v tem znamenje dobrih odnoš&jev in trajnega prijateljstva mej avstro-ogersko monarhijo in tema dvema državama. LISTEK Časnikarstvo in naši časniki. (Odgovor g. prof. Šukljeju.) (Dalje.) Šukljev dopis v naslednji števiki „Edinosti" (15) sestavljen je jednako. Obsega pa 101 vrsto Šukljevega modrovanja in zabavljanja t. j. dve petini vsega njegovega dopisa; po takem pride tri petine na one nemške odstavke s tvrdko VVuttke in primerne slovenske s tvrdko „Slov. Narod". Šukljev dopis v 16. številki tržuške „Edinosti" sestavljen je jednako, ter obsega le predale na prvi strani pod črto iu jeden predal na drugej strani, hiteje pa ta dopis 49 vrst učenega profesorja modrovanja in surovega zabavljanja, oni nemški in primerni slovenski odstavki pa štejejo 148 vrst. Še krajši je zadnji Šukljev dopis v štev. 17 tržaške „Edinosti". V tem je 119 vrst Šukljevega zabavljanja, primerjena dva nemška in slovenska od-Btavka štejeta le 43 vrst. Potem naj potrpni čitatelj še pomisli, da vsled nemškega zloga morajo biti vsi nemški odstavki še nekaj daljši nego slovenski. Odbimo seduj skupno v vseh teh štirih dopisih Šukljevo zabavljanje, ostane primerjenega blaga za dobro poldrugi dopis, a recimo raj še, za dva dopisa. Teh dveh dopisov (po pet predalov „Edinostuik" podlistkov) pa obsega nadpolovico nemškega teksta iz Wuttkeve [ knjige, manjša polovica — jeden podlistek s peterimi predali v tržaški „Edinosti" obsegajoč — pa pride na slovenske odstavke iz podlistkov „Slov. Naroda". Ta manjša polovica slovenska je ona pregrešna tvarina, ki jo toli učeni in olikani profesor Šukljo psuje z „literarno tatvino". Pa kaka je ta tvarina. Obravnuje s par odstavki reklamo, z ostalimi pa kurunotiskaue dopisovaluiee in začetek, raz-vitek in delovauje novinarskega urada. Poglejmo, kje pa je podliatkar v „Siov. Narodu" obravnaval isto tvari no. Podlistkar je isto tvanno obravnaval v nepretrganih podlistkih „Slovenskega Naroda" začenši 21. decembra 1883 noter do 9. januvarju 1884 (in-clusive), to je v jednajsterih podlistkih. Iu koliko pa obsegajo ti podlistki. V podlistku od 21. dec. začenja se ta tvariua razkazovati v zadnjih dveh predalih. Podlistek „Slov. Naroda" od 22. decembra ali krajši v štev. 293 obsega 9 predalov, n n 294 „ 9 n v štev. 205 obsega 5 predalov, „ ■ 296 „ 6 207 7 n a 298 „ 5 1. 1884 , „ 1 „ 6 n n 2 „ 5 „ na 3 n C „ n a " n * 71 n na 6 „ 8 „ in n » • » 6 „ Vsak razsodni čitatelj bo brez nadaljoega po-jusnovunja znal prav dobro ceniti zlobnega Šuklja kričanje iu očitauje z besedami „literarna tatvina". Trinajst večinoma zelo obširnih podlistkov je pač več kot obsega ono iz podlistkov nabrano blago, ki bi skup napravilo le okolo 6 do 7 predalov dolg podlistek v ^Slovenskem Narodu". Tako razsodbo „Slovenskega Naroda" podlistkarju v korist bode vsak razsodni in nepristranski čitatelj tem lože izrekel, ker je nSlov. Naroda" urednik zbral »n v debelo knjigo ponatisnil vse podlistke, kot so izhajali od 4. dne decembra 1883 do 29. januvarja 1884. A to še ni vse. Kot gori rečeno, obravnavajo podlistki od 21. decembra 1883 do 9. due januvarja (v 13. številkah „Slov. Naroda") izključno le prej zaznamovano tvariuo. Vesten in pravičen presodnik Kardinal knez Scbvvarzenberg imel je v s a bo to v naučnem ministerstvu daljši razgovor i ministrom Cooradom zaradi ustanovljenja eosho bogoslovske fakultete v Pragi. Češki in poljski listi porotu jo, da je v polj* ikoni klubu nezadovoljnost zaradi tega, ker se Licbtensttinov klub nekako po robu obrača zaradi galiskega dolga zemljiške odveze. Poljski klub je zaradi tega že mislil spremeniti svoje postopanji-nasproti vladi, ker se ta dovolj energično ne poteguje za poljske želje, io sicer s tem, da bi se ne bil udeležil budgetne debate. Še v seji, ki je bila v petek se je pritoževalo mno^o govornikov, da vlada premalo gleda na poljske težnje Mej sejo je pa prišel knt-z Scbvvarzenberg kot zastopnik češkega kluba in je nagovarjal Poljake, da naj vsaj jednega govornika iiaznačijo za budgetno debato. Vsled tega je klub pooblastil grofa Dzieduszvskija, da se oglasi za besedo pri obravnavi budgeta, in da naj v svojem govoru malo cikue na to, da Poljaki nemajo nobenega uzroka potegovati se za vlado. ViiaitJ*' države. Nedavno je prinesla Kolnische Zeitung nek dopis, v katerem se govori o nekem pismu rtas-k(|(a carja princesinji \Valeski. Car je v tem pismu izjavil se o kuezu bolgarskem, da Bolgarji nič nečejo vedeti o njem, ubogi knez pa tega nič ne opazi. Sofiiski dopisnik Poli. Corr., sklicujoč se na ta pismo, dokazuje, da v mnogih ruskih krogih veje sovraštvo proti knezu in navaja, da se v ruskih krofih poslednji čas po gostem širijo govorice o odstopu kneza Aleksandra. Zlasti slavanotili ne morejo odpustiti knezu, da je R-^rolinski dogovor izbral za temel| svojej politiki. Konci tega tedna, odide ni-ki diplomatiČni agent Jonin iz Sofije. Na njegovo mesto pride generalm konzul Rosen. Rusi|a je v Algiru ustanovila nov konzulat. Kakor se iz Sofije poroča, sešla se je na novo ustanovljena postnvodajalna koinisja, ki ima namen pripravljati zakonske predloge za l»idi;ar>*ko n%-roduo sobranje. Vsako mimsterstvo razen vojtiega ima v tej komisiji svojega zastopnik«. Nienini predsednikom je imenovan bivši podpredsednik državnega soveta Mihaelovski. — Bolgarska vlada je povabila Srb jo, da naj odpošlje svoie pooblaščence, da se končno uredi, kje se z.veže ti srbska in bolgarska Železnica. Kakor se poroča iz Parizu se bode v prihodnjem zasedanji evropske donavske komisije, aprila meseoa, zopet sililo na to, da se končno re*i donavsko vpr»Maujc>. Kakor j" znano, velevlasti še dozdaj neso mo«le pripraviti Rumumje, da bi pristopila k sklepom Londonske konference. Zastopnik francoski v Bukareštu baron Ring se je neki pri svojem zadnjem bivanji na Dunaj i posvetoval s grofom Kalm»ky-jem, kako bi b lo moč, pripraviti Rumumjo, da bi priznala omenjene sklepe. Zan i m v dosta vek k niMko-iaemšlteiiii* prijateljstvu je, da je veiiki knez Mibael na svojem povratnem potu iz Južne Nemčije v Petrograd na Berolinskem kolodvoru dobil po ruskem poslaniku Saburovu povabilo od cesarice Avguste, da naj se takoj poda še v popotnej obleki na cesarski dvor. Da je veliki knez vsprejel povabilo, razume se samo po sebi, in ostal je na dvoru pri cesarskej dvojci do polu jedn;»jstih zveeer. Veliki knez je neki večkrat izjavil svojo /adovoljnost z vsprejemom v Be-rolinu. — Na Laškem pa. rusko nemško prijateljstvo ni napravilo nič kaj dobrega upliva. T^ko piše „Riforma." da je nemški prestolni govor zopet jasno poka al, da tri severne velesile sestavljajo jedno telo iu Italija je zdaj smatrati za p-to kulo na vozu To so uspehi, s katerimi se more ponašati Mantisi. Kakor Poli. Corr. poroča iz Carigrada, gleda turška vlada t neko skrbjo v Egipet. Turški državniki se boje, da ne bi preveliki uspehi Anglije v Egiptu dali Rusiji povoda zopet orijentalsko vpra- šanje spraviti na dan. Mussurus paša se prizadeva, da bi vsaj dosegel kako formalno potrjenje sultanove suveranitete, angleška vlada se pa obnaša jako /držljivo v t o j zadevi. Turčija je poslala nekej vojakov v Džeddab, ker se tamošnje prebivalstvo vedno bolj nagiba k Mahdiju, in se je bati ustaje. Osman Digma je odločno odbil vsako pogajanje z ln«le>i. Za to bodo angleški vojaki kmalu napali Osmanove čete. Graham se pogaja z Angležem prijaznimi rodovi za Osmanovim hrbtom, da bi mu ti zaprli povratoi pot. Dopisi. ■ z K.r£kc»ga 7. marca [Izv. dop.] Kar so prijatelji kmetijstva že dolgo želeli pri nas, to se je vendar zgodilo. Kmetijska podružnica je bila sklicala skupščino, pa menda ne iz lastnega nagiba, ampak na toplo prigovarjanje za gospodarsk; napredek jako vnetega gosp. Ogulina in Novega mesta. No, ta redki kmetijski zbor, pri katerem ie bdo navzočnib 15 gospo dov, pa nobeden km e t(!), je učinil važeu sklep. Na gorko prigovarjanje jako delajočega g. Oguli na, ki dela vse priprave, sklenilo se je, letošujo jesen prirediti v Krškem km e-ti j sko razstavo, s katero v zvezi bode menda tudi p re mira njo goved in konj. — Za vse to se bodo pa delale še priprave, prosilo se bode pri vladi i u drugod podpore io dovoljenja. Pri tem zboru se je bil sestavil samo program razstave, za kar smo g. Oguliuu, ki je duša pri tem podjetji, in pa prečasttemu gospodu korarju Poljaku, ki se kiubu svojej starosti dela ne vstraši, prav hvaležni Grajati moremo le to, da se k temu prvemu zborii nI povabil ni jeden kmet, čeravno so se vabili tudi uedružabniki; potem nam vabila jedino le v nemškem jeziku neso bila po volji, pa tudi razgovor bil je le v tem jeziku, in če je kdo vmes posegel s slovensko besedo, drugi ga neso podpirali. — Sicer se pa nadejamo, da se bode to, kar se bo odalej v tej zadevi dalo v javnost, tudi s lo ve ns ko priobčilo. €frt Medvodjeka. 9. marca. [Izv. dop.] (Nalezljive koze). V vaseh: na Vrhovem, v Spodnjih Praprečab in v Martinji vasi v župniji A. Lorenca na Temenici na Dolenjskem, kakor tudi na Medvejesk, v Velikem grabnu in njega okolici ljudje bodisi otroci, kakor tudi odraščeni in stari hudo zbolevajo na kozah. Tudi smrt ta ne prizane-sjivka zahteva svojih obihh žrtev — ne zbiraje je li mlado ali staro! Ravno tako so vsled te bolezni ondu še vedno ljudske šole, kakor v Velikem gabru — uže od srede meseca decembra 1883 in pri St. Lorencu na Temenici pa od prve polovice meseca januarja t. I, uradno zatvorjene. Da se ta bolezen ne omeji pripisovati je prav veliko svojeglavnosti ljudstva samega; kajti neće verovati, da so koze res nalezljiva bolezen; ter kljubu prepovedim in naredbam gg. zdravnikov : litijskega okrajnega poglavarstva - nasprotovati hočejo, ter hodijo ne zmene se, da je bolezen nalezljiva, ter da je prepovedano — v biše, kjer so koze. Ravno tako se za kozami umrli mrtvaci ne prinašajo povsodi in vselej, kakor je po gg. zdrav- nikih „strogo" zaukazano — precej po smrti v kar-nah ali mrtvašnico. Tudi nekaterih neubogljivih tukajšnjih žapanov bi radi te epidemije imel se spomniti--pa naj izostane za sedaj 1 Pa potoženo vendar bodi, da ni vse povsodi vredu ! —e—. Domače stvari. — (Presvitli cesar) podaril je cerkvenemu predstojništvu v Poljčanah za nove zvonove 300 gld., za popravo farne cerkve pri sv. Joštu na Kozjaku 300 gld. in za šolo v Dolu 100 gld. — (Za nameščenje Ljubljanskega vladike) je vlada že zgotovila predloge. V kratkem se odpošljejo v Rim. — („Skrata") izide danes peta številka. — („Glasbena Matica") priredila je včeraj popoludne z gojenci „Glasbene šole* v Ćitalnićnej dvorani javno skušnjo, pri katerej se je videlo, koliko se da doseči v kratkem času pti doslednem in sistematičnem pouku. Glasbena šola šteje 40 učencev, ki se brezplačno poučujejo v sviranji na glasoviru, na gosli in v petji. Dasi pouk ne traja niti pol leta, so doseženi vspehi jako povoljni in gojenci, večinoma še pod 10. letom, svirali so na glasoviru in na gosli tako dobro, da je občinstvo za vsako točko izražalo glasno priznanje. Skupni zbor „Po jezeru bliz Triglava" bil je prav krepak in ubran iu mladi pevci in pevke dovršili so s posebnim veseljem svojo nalogo. Gospod Ledenik, kot društveni podpredsednik imel je kratek, a jako umesten govor, v katerem je mladino opominjal, naj napreduje na pričetem potu gg. učiteljem Ohm-Janušov-ski, Wiedemann in Stiaral pa izrekel zahvalo za njih izredno trudapolno delovanje, ter konečno pozval gojence, da presvitlemu cesarju trikrat zakličejo „živiou, katero se je iz mladih grl glasilo jako navdušeno. Po razdelitvi priznalmh diplom najboljšim gojencem zapeli so slednji jako krepko cesarsko pesen, katero je prisotno občinstvo stoje poslušalo. Ta javna skušnja pokazala je, kako neumorno deluje vrla „Glasbena Matica", kako skrbi za muzi-kalen naraščaj in prav obžalovali smo, da ni bilo pri tej skušnji par ravnateljev kranjske hranilnice, katere bi morala rudečica obliti, ko bi videli, da so za tako občekoristen zavod, kakor je „Glasbena Matici" določili bagatello 50 gld.! Jako mnogobrojno občinstvo bilo je pri skušnji prisotno, izmej dostojanstvenikov imenujemo deželnega predsednika gosp. barona Wiukler-ja, g. župana Gras.selii-ja, več deželnih poslancev, mestnih odbornikov in prav veliko zastopnic krasnega spola. „Glasbeni Matici" sme se čestituti na včerajšnjem izbornem vspehu, ki je najlepše spričevalo za neumorno, previdno in dosledno delovanje. Včeraj pridobil si je ta zavod toliko prijateljev, kolikor je bilo poslušalcev, naj bi ti prijatelji v svojih krogih skrbeli tudi za podporo tega prekoristnega zavoda. — (Iz Gradca) se nam v 9. dan t. w. piše: Potočano je že bilo v Vašem cenj. listu, da je tukajšnje c. k. namestništvo volitve občine Celjske okolice ovrglo. Jednaka osoda bode prezadela volitev okrajnega zastopa Ptujskega, pri katerej so se — h, tak bi moral biti tudi naš zgodovinar profesor Šuklje, ki neprestano poudarja svojo objektivnost — bode že z malo pazljivostjo pri čitanji zgoraj navedenih trmajsterih podlistkov zasledil, da je podlist-kar one po Šuklji s toliko natančnostjo z Wuttkom primer)ene vrste in odstavke v svojih podlistkih rabil sem ter tja, kot je to ravno razjasnovanje obravnavane; stvari same zahtevalo. Kako bi z ozirorn na to m z ozirorn na toliko obširnost dotičnih podlistkov v ,,Slov. NaroduM mogel še kateri razumni in pošteni čitatelj ali sodite!j jih obsoditi in s Šuklji m imenovati „literarno tatvino. Iu to razmerje mej odftavki is VVuttkea povzetimi in mej trinajoteriini podlistki v „Slov. Narodu" moral je tudi ptof. Šuklje dobro po/uati; a tega ni smel Očitno priznati, ker bi potem ne bil imel najmanjšega povoda zabavljati iu očitati „tatvino". Šuklje je vsled svoje razdraženosti mislil: kričajmo po hU'.vi navadi, razupimo, da so „Slov. Naroda14 podlistki „literarna tatvina'' — in uničili jih bodemo. To pa d.»bro ve tudi Šuklje, da je mej čitatelji tako malo razsodnih ljudij, ki se s kričanjem na prvi mah ne dajo preslepiti, ampak stvar sami pregledajo, primerjajo in samostalno presojajo. Da je res tako, to priča oni uvodni članek v goriški „Soči", to priča zadnji „Brencelj", to priča Spectabilis v svo- jem dopisu v zadnjem „Slovanu" („Listek"). Vsi ljudje neso za vse — in pri takih stvareh tudi ne morejo imeti vsi dotične sposobnosti, da bi stvar samostalno, bistveno in temeljito presojali. V tem slučaji je to tem težje, ker dotičniki ne morejo dobiti dotične knjige sami v roke, da bi dotične odstavke bili primerjali s podlistki v „Slovenskem Narodu". To primerjanje pa je kaj sitno in mudno po Šukljevih 4 dopisih v tržaški „Edinosti"; tem težavnejše je to primerjanje, ker neprestano kričanje in zabavljanje toli učenega prof. Suklja mora močno motiti tudi najmirnejšega, najbolj objektivnega čitatelja iu soditelja. A še ni dosta l Profesor Šuklje je v rečenih dopisih v „Edinosti" celo tuko kričal in pisal, kot bi bilo vseh 42 podlistkov „Slov. Naroda" le prepisanih in ukradenih. Da je to očitanje hudobno in brez vse stvarne podloge, pač ni treba podlistkarju očitno poudarjati. Podlistke je podlistkar skoval na podlagi dolgoletnega opazovanja slovenskih časopisov in slovenskih časopiscev; skoval jih je na podlagi dolgoletnega opazovanja političnega delovanja naših starih in mladih prvakov in neprvakov in vseh onih mož in možieeljev, ki se zdaj po potrebi, zdaj po nepotrebi urivajo v javno življenje. Ali naj tukaj še omenim, kaj mi je dalo po- vod k spisovanju prekrotkih podlistkov? Zadnjo jesen mudil sem se na Notranjskem po opravilih, Tja so bili prišli tiije dobri mi Nimrodovi prijatelji. Dva dni smo se na raznih krajih zbirali in radovali v družbi, katerej se je bilo pridružilo nekaj notranjskih veljakov. Govorilo se je mnogo, tudi o zadnjem deželnem zboru in o bodoči volitvi jednega notranjskega poslanca v deželni zbor. Pri tej priliki se oglasi jeden izmej Notranjcev, da je iz Beča dobil staro „Presse", v katerej officiosus podaja Schreya in Zamika. Kar se oglasi še drugi, rekoč, da je tudi on dobil dotični časopis, če ravno ni nanj naročeni Jeden izmej nas Ljubljančanov, kaj veljaven gospod, poprime za besedo ter skuša stvar pojasniti: „pressbureau, pressbureau dela tako". A njegovo pojasnilo je bilo kaj nejasno, kajti videlo se je notranjskim možakom, da ga neso dosta razumeli. Jaz pravim sosedu pri mizi: dobro bi bilo, da bi naši listi to pojasnili. Iu že sem bil na tihem sklenil to stoiiti. Vrnivši se v Ljubljano, začel sem nemudoma spisovati podlistke „ časnikarstvo in naši časniki". Tako so nastali podlistki v „Slo-venskem Narodu". A skoro smo zgrešili pot, zato se nemudoma vrnimo h kritiki preučenega profesorja Šukljeja (Daljo prih.) godile Se večje nepostavnosti, nego pri prvih kajti pri le tih je c. k. o kra j d o g 1 a v a r s t v o Ptujsko ravnalo samovoljno, razpisalo volitve proti ukazu c. k. namestaijštva Graškega na podlagi dačnega prepisa pro 1882, a reklamacije vršile so se na podlagi prepisa pro 1883,ter se na tak način odvzela mnogim posestnikom najvažnejša državljanska pravica. — (Slovenščina v Italiji.) Iz Rima se v „Wiener allg. Ztg.u poroča: „Kralj s posebnim dekretom naroča, naj se na vseučilišči v Bologni ustanovi učna stolica za češki, poljski in hrvatski jezik iu slovstvo v teh jezicih, ob jednem za to nakuzuje 10O0 lir na leto". Ta vest zdi se nam nekoliko sumna, ker je nakazana vsota premalostua in nikakor ue zudostuje smotru. — (Seme kali poganja). Nedavuo smo poročali, da je po obrtnej oblasti sklicani shod, krojaških pomočnikov sklenil, da ne mara nikakor za ustanovljenje zadrugu pomočnikov in blagajnice, kakor tudi ne za razsodišča po novej obrtnijskej postavi. Takrat smo rekli, da brije neki kužni veter iz sv Fiorijana ulic. Skušalo se je našo trditev nekoliko zanikavati, a zaman, kajti včeraj se je zopet pokazalo, da hočejo naši slabo poučeni delalci ravnati se po programu zloglasne „Zukuufi". Včeraj so bili sklicani čevljarski pomočniki, da si ustanove V smiBlu obrtne postave zbor pomočnikov. Navzočnib je bilo nad 60 pomočnikov, a kot dresirane, po trojici slabo poučene čete, sklenili so na predlog čevljarskega pomočnika g. Vovka v službi pri gosp. čevljarskem moj siru Goltschu, da nečejo ničesar vedeti o ustanovi zbora pomočnikov, ker jim zadostuje popolnem njih bolnišno-čevljarsko društvo. Vladni >astoj>uik magistratni komisar g. J. Tomec je gospodom pomočnikom, razložil, da njim pasivna negacija veljavne obrtne postave ne pomaga čisto nič, in da se bode izvršila i preko njih glav in mnenja. Ali gospodje čevljarski pomočniki ostali so pri svojem mnenji in zborovanje je bilo brezuspešno zaključeno. Tu se vidi, kako se neumna kuga po malih osubah razširja! Na Kranjskem pač ni prostora za take cksjierimente! — (Mesečni živinski somenj) preteklo soboto bil je izredno številno obiskan. Prignalo se je vse živine, konj, volov, krav, telet 1070 glav. Cene so bile jako visoke, par volov, koiikunj pitanih veljalo je nad 400 gld. Trije posebno lepi pari volov prodali so se za 1500 gld. Kupci iz Gorice, Trsta, Reke iu Pulja, kakor v obče laški kupci, pobrali so nad 200 glav goveje živine in izvrstno plačali. Tudi Korošci in Tirolci so mnogo kupili. Mej kmetovalci je bila kupčija dokaj živahna, posebno, ker so kupovali njim potrebno živino zadelo. Konj je bilo uad 600, ue ravno mnogo lepih, a precejšnje število tacih, kakeršne rabijo Lahi /a mlatenje riža. Pokupili so Lahi do 80 konj, nekaj lepih, dokaj pa slabih in dobro plačali, da so bili kmetovalci-prodajalci zelo zadovoljni. — (Šolsko.) Naučni naš minister doposlal je vsem deželnim šolskim svetom ukaz, ki veli : „Mioisterstvo je zvedelo, da se na uekaterih Ijud-Bkih šolah otroke posredno ali neposredno do tega pripravi, da šolskim ravuateljem za novo leto darila douašajo. Jaz poživljam šolska oblastva, dy to nedovoljeno navado, ki stariše po neopravičenem oškodava, z vso odločnostjo zatirajo v smislu in po določbah touraduega ukaza. — (V pokoj) sel Je g. Peter Gostenčnik, župnik na Rečici. — (Hudodelstvo uboja.) 26. decembra 1883 na sv. Štefana dan, napravili so fantje v Brezji blizu Dobrove podoknico pri Bernikovi hiši. Že prej sta se zatoženi Martin Lip nikar iu Jaka Beruik, kmetska fanta z Brezja, v drugi hiši, kjer so rakijo pili, nekaj sporekla, ker je Bernik ubil steklenico in dvakrat ugasnil luč, a ni hotel plačuti ubite steklenice. Ko so opravili podoknico, odšli so fantje preko vasi in izvabili tudi Jaka Bernika, da je šel ž njimi. Šla sta Bernik in zatoženi Lipnikar nekaj korakov za drugimi fanti, se nekoliko kregala, na kar je Lipnikar udaril s polenom Bernika po glavi, da se je ta precej zgrudil na tla, in 28. decembra 1883 umrl. Zatoženi svoje dejanje obstoji pojiolnem. Zdravniki pa izpovedo, da je bil Beruik vsled mnogega žganjepitja itak že na možganih bolan. Porotniki potrde vprašanje, glaseče se na uboi, in sodišče obsodi Lipnikar ja na tri leta teške ječe, poostrene 8 postom in trdim ležiščem, pa tamnico vsako leto 20. dau decembra. — (V R ud olf ov em ) sodi porota pri prvi letošnji sesiji samo od 3. do vštetega 10. t. m. 3. marca moral se je zagovarjati Peter Bukovac od hrvatske meje zaradi hudodelstva posilne nečistosti. V pijanosti spozabil se je 39 letui oženjeni mož nad neko 57 letno vdovo. Porotniki mu neso hoteli verjeti, da je bil čisto pijan in potrdili so stavljeno jim glavno vprašanje, vsled česar je bil obtoženec obsojen na 14 mesecev v težko ječo. Od 4.—6. marca stal je pred porotniki Franjo Horvat, bivši župan Svetokrižki, zaradi zlorabe uradne oblasti, kakor v prejšnjem zasedanji njegov tovariš Kostaujevški Kuntarič. Obtožnik pravi, da je odtrgaval kmetom, ki so za časa živinske kuge na Hrvatskem od leta 1879 —1881 stražili mejo od britko v hudih zimab zaslužene dnine po 10—20 kr., mesto da bi izplačeval tako, kakor je vlada določila. Dr. Mosche zagovarjal je sicer dobro in slovensko, a porotniki so vender obtoženca spoznali krivim, in dobil je 6 mesecev težke ječe. Slovensko zagovarjanje omenimo zato, ker se sosebno jeden tukajšnjih odvetnikov ne more ž njim sprijazniti. Naj nam naSi juiisti razjasnijo, ni li pri porotah, pri katerih tudi porotniki razumejo skoro izključljivo le slovenski, nemško zagovarjanje |>rejasen uzrok — ničevosti?! 7. marca stala sta pred porotnim sodiščem brata Martin in Jakob Šebanec iz Mokronošnega okraja zaradi hudodelstva uboja. Mlajši brat hotel je vsemu sam kriv biti, pa sodišče dalo je vender vsakemu 5 let težke ječe. 8 marca bil je obsojen Alojzij Zupančič iz Trebanjskega okraja na 7 let težke ječe, ker je svojega piijatelja Longerja najprej z udarci omamil, potem p>i ga oi opal srebrne ure iti verižice. Tudi temu hudodelstvu bilo je večinoma vzrok le — žganje. Slednjič bode se 10 marca moral zagovarjati bivši trgovec Ferdinand Sever iz Kostanjevice zavoljo hudodelstva goljufije. — (Notranjska posojilnica v Postojni i) imela je v teku prvega svojega upravnega leta 1883 38.820 gold. 66 kr. dohodkov in 38.208 ; gid. 02 kr. izdatkov, torej sku|>ntga prometa 77.028 I gld. 68 kr. čistega dobička pa 360 gld. 99 kr. — • V svojem prvem rednem občnem /.boru dne 24. febr. ! t. 1., kateri je bil zadostno obiskovan, spominjal se I je zbor pri prvej točki sporeda svojega v teku leta umrlega ravnatelja gospoda Ignacija Doxata. Po i poročilu denarn barja o društvenen» stanji volil se je ravnateljski i:i nadzoroval ni odbor in so bili v le te voljeni gospodje: Alojzij Kraigier, trgovec ravnateljem, Josip Lavrenčič trgovec denarni carjem, Peter Kr aig le r trgovec kontrolorjem in namestnikoma, dr. Jos. Pitam ic odvetnik in Fran Kuttin trgovec, vsi v Postojim. V nadzorovalo! odbor so bili voljeni gospodje: Anton Glob oč ni k c. kr. okr. glavar v Postojini, Adolf Obrez.a trgovec iu državni poslanec v Cerknici, Frau Lavrič veletržec na Rakeku, dr. Jur Šterbene župnik in deželni poslanec v Ilrenovieah, Fran Križaj trgovec v sv. Petru in Ignacij Gruntar c. kr. belež nik v Logatci. Od tistega dobička od 360 gld. 9U kr. sklenilo se je deležnikom plačati po 4 gld. od sto, pripiše se nadalje, ker se ravnateljstvo svojej nagradi odpove, 52 gld. 33 kr. reservnemu fondu, kateri znaša zdaj z mej letom došlo pristopnino od 84 gld. 07 kr. 136 gld. 40 kr., in ostanek se prepiše na nov račun na konto inventarja kot izguba. Dividenda se plačuje vsako soboto (uradni dan) in sicer po 4% po primeri uplačil deležev. — Notranjska posojilnica sprejema hranilne uloge po4Va°/o obresti in zahteva od posojil po 8°/0 obresti brez vsakih drugih stroškov. Odpade tedaj obrestna up-ravuina in pristopnina. Ker so pravila zadruge tukajšnjim razmeram neprimerna, sklenilo se je pravila predrugačiti, in se je volil v to svrho odsek treh gospodov ravnateljstva. Ta odsek stavil bodo svoje predloge občnemu zboru, kateri se ob svojem času v pretresovauje pravil na novo skliče. Svojemu namenu zadostujoč bo društvo skušalo po okoliščinah že v teku tega leta obresti posojilom znižati. Rodoljubom po našej Notraujskej pa priporočamo naše društvo, saj vsakdo zna kakega pomena je denarni zavod v narodnih rokah. — („Goriške ljudske posojilnice") nadzorstvo je imelo sejo, v kateri si je volilo predsednika g. Franca Erjavca iu tajnika g. Fr. Ferfilo. Nadzorstvo je odobrilo račune iu bilanco, katere jo bil položil osnovalni odbor pri občnem zboru, in je izreklo svoje priznanje in zahvalo bivšemu odboru, ki se je zdaj premeni! v ravnateljstvo. — Pozneje je bila skupna Beju ravnateljstva iu nadzorstva, v kateri se je odobrila tudi za naprej ona u^topuina, ki je veljala do zdaj. Obresti za hranilne uloge so M zvišale na 4l/a od sto, kakor pri Goriški hranilnici; za i/posojeni denar po zahtevala posojilnica, kakor do zdaj. obresti bo 6 od sto in nekaj uradnih stroškov, kakor je bilo v .Soči" že naznanjeno. — (S Ptuja) se nam 8. t. m. pi'e: Danes opoludne vstrelil se je prostak tu nastanjenih pijo-nirjev. Uzrok samoumora je strah pred kaznijo, katera bi ga bila zadela zavoljo žaljenja svojega višjega. Ustrelil se je v goltanec, krogla šla mu je skoz glavo in obležal je pri tej priči mrtev. Njegovi v istej sobi bivajoči kolegi mislili so, da snaži^puško, sto prv, začuvsi strel, izvedeli so, kaj počne. — (V Trnov skem gozdu) potika se, kakor piše „Sočau, huda zver ris. Gozdnarji, pripovedujejo, da sta celo dva. Jednega da so te dni zasledili ter ga nagnali v neko bre/.dno, kamor se je skril. Brezdno so jiotem založili s težkimi kameni, ter ga tako zaprli in obsodili na smrt od glada — ako ne najde drugje kacega izhoda, kar pri razvotljenih tleh Trnovskega gozda ne bi bilo nemogoče. — Ris je dandanes v naših krajih nenavadna prikazen, zadnjega so menda ubili na Tolminskem pred kacimi tridesetimi leti. Stalno prebiva ta zver blizu nas samo še na Kranjskem v velikih gozdih okolu Snežnika, pa tudi ondu je že redka. Kolikor je nam znano, ubili so ondu zadnjega 1. 1870. Ta dva tiosta priklatila sta se gotovo izpod Snežnika črez Javornik in Hrušico v Trnovski gozd. — (Akademično d r u s tv o „S I o ve ni j a" ) ima 12. t. m. redni občni zbor. Spored: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo od borovo. 3. Berilo. 4. Volitev revizorjev. 5. Slučajnosti. Mestnost: Guster-Hchiiz' Rest. I. Auers|iergstrasse 6. Začetek: l/a8. zvečer. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. — (Duhoven ske izpremembe v Goriške j škofiji.) Gosp. Toma Oerin, vikar v Avčah postal je prvostolni vikar v Gorici. — Župnijski izpit delal je ob izrednem času g. Josip Toso, kaplan v Flumičelu. Telegrama „Slovenskomu Narodu": Kajira 10. marca. Osman Digma odbil je Hewettov poziv, da se mora do ponedeljka udati. Berolin 10. marca. Pri včerajšnjem gala-diner-u povodom carjevega rojstnega dne napil je cesar na njegovo zdravje. Najnovejše res ti. Kakor poroča „ Norddeutsche Allg." bil je pruski princ Henrik z grofom Munsterom v isti čas na AVaddington-kolodvoru v Londonu, ko je bil ondu nastavljen dinamitni stroj in sicer je bil princ v sobi nad skladiščem, v katerem je bil stroj. Stroj se zaradi tega ni sprožil, ker se je olje v sprožilni uri zgostilo. Spanjski kralj Alfonzo je močno obolel. V Lyonu razpočila je pred vojašnico carinskih stražnikov dinaniitna patrona. Jeden podčastnik smrtno ranjen. V Lyonu zasegli so pošiljatev, grofu Pariškemu namenjeno, ter našli v njej bombo. Poziv. Upravni odbor društva „Narodni dom", sklenil je v svoji seji dne 9. marca t. I., da se od uplačunih deležev izplačajo obresti za leto 1883. V smislu §. 4 društvenih pravil pozivlje torej podpisani odbor vse one p. n. gospode deležnike, kateri zahtevajo, da se njim te obresti izplačajo, naj se oglase do konca 1. 1884 pri društvenem blagajniku, g. dr. Staretu, ker bi inači po navedenem paragrafu tniste zapadle društvu na korist. V Ljubljani, dne 10. marca 1884. Za u prav u i odbor društva rN a rod ni dom": Iv. Hribar, Dr. Alf. Mosche, tajnik. predsednik. Razne vesti. * (Z a u i m i v o p r a v n o v p r a š a n j e) nastalo je vsled smrti neke zakonske dvojice, ki je utonila, ko se je potopil parnik „C'-iy of Co^umbus" na JMassachussijthkem obrežji. Oba nesta imela otrok, pa sta zapustila veliko premoženja. Ker se jia ne ve, kateri je prej umrl, tedaj je tc>ko določiti ali moževi ali ženini sorodniki jiodedujejo za njima premoženje. Vendar se sodi, da bode sodnija razsodila, da je pri ladjelomu žena, kakor slabši del prej umrla, iu moževi sorodniki bi tedaj podedovali premoženje. * (Koliko je po n a S i h deželah bilo žetve in trgatve v 1883 letu?) Ministerstvo nade za poljedelstvo objavilo je te dni posnetek z izkazov, ki so doslej mu došli o lanskej Žetvi in trgatvi v Avstriji. Podatki v tem posnetku, ki obsega poglavitna žita in vinsko trgatev, kažejo se po absulutnib številih, ob jednem pa so tudi razodeta razmerna števila, kakor jih je dobiti s primerjanja s poprečnimi žetvami v dobi od 1870. leta do ušte-tega leta 1882. natančni izkazi se razglasijo v poljedelskega ministerstva letnem poročilu. Iz objavljenega posnetka je videti „da je bila Žrtev in trgatev lansko leto tako-le: Pitnke Rži Jermena Ovsa Torfcic« Tina 1000 hektolitrov Niže-Avstrijsko . 1.236 2.824 1.163 Gornje-Avstrijsko 703 1,534 716 Solnogradsko . . 128 205 26 Štajersko . . 753 947 226 Koroško . . . 262 571 231 Kranjsko . . 249 209 223 Nemške Tirole . 141 371 159 Cesko .... 4.062 7.883 5.795 Šlezija .... 177 627 444 Galicija .... Bukovina . . . GoriSko . . . Istra b Trstom 177 3 397 4.808 3.938 374 315 24 45 136 121 110 'l 11 122 124 3.682 182 825 1.601 — — 241 — — 1.439 1.183 468 824 259 ? 361 304 169 136 197 207 10 833 — ? 1.188 — — 9.182 l.:')97 — 605 1.459 14 284 101 64 100 Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-peratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. ! 8. marca 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 730-50 mm. 730 61 mm. 73177 mm, -4- 1-4°C -f- 4-3JC + 22°C _ ■L zah. si. vzh. si. vzh. obl. obl. obl. 070 mm. snega. S 7. zjutraj n 2. pop. . 9. zvečer o> j 730 98 mm. 73041 mm. 730-67 mu. + 1-2° C -|- 5 4'>C — 0 4° C Drezv. brezv. brezv. obl. obl. ja<>. 0-00 mm. Srednja temperatura obeh dnij je znašala -f- 26° in •4- 2-l°, jednaka normalu in za 0*7° pod normalom. IDuL^aoslsra- borza dne 10 marca t. 1. (Izviru.- teletfr-Hričuo poročilo.« Papirna renta .... ..... Srebrna renta .... Zlata renta ....... . 5° 0 marčna renta......... Akcije narodne banki' ..... Kreditne akcije . .... . London . ... S.ebro ......... Napol. . ........ C. kr. cekini . . ... Nemške murke ..... 4°/u državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1S64. 100 gld. 4rt/0 avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6°/0...... in i n n ■ .... „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, od/oz. oblig. . . Dunava reg. srečke 50/0 . . 100 gld. Zenilj. obč. avstr. 4l/i0,o zlati zast. listi . Prior, oolig. Elizabetiuo zapad, železnice Pmr. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfov« srečke .... 10 „ Ak< ije anglo-avstr. banke . . 120 .. Trammway-druSt. velj. 170 gld. a. v. 79 gld. 75 ki 80 85 101 n 90 ( 95 35 844 • — 324 B — 121 50 4 • 62 ■ D n n 70 TI *9 n 15 „ 124 — 170 n — 101 m 85 121 n 95 n 91 50 z 88 • 75 104 50 116 > 75 120 60 106 65 i 105 25 j 173 « 75 _ 20 50 B 116 25 1 232 75 „ Poslano. (15—5) S Zahvala. Za innoge dokaze odkritosrčnega sočutja za dolge bolezni in o smrti svoje predrage hčere, oziroma sestre GIZELE, kakor tudi za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, osobito prečastitej duhovščini, gg. uradnikom, go-spodičinam za darovani venec in trakove itd., izreka prisrčno zahvalo žalujoča (156) rodbina Murgel. V Velikih Laščah, v 8. dan sušca 1884. najčistije luine KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće. I ka« izkusan liek proti trajnom kašlju plućevlne I ieludca bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru, III X h K MATT0N1JA Karlovi vari i VVidn. Na etiketo in zamah, kakor kaže podoba, treba ostro paziti. MATTONL'5 GlESSHliBtEF Oznanilo. Letošnji redni zbor kranjskega odseka I. občnega uradniškega društva avatro-ogersko države, pa tudi letošnji občni zbor hranilnega in posojilnega uradniškega društva V LJubljani bodeta v nedeljo tlnO O. ji |>i-il:i 1884 oh 10. uri dopolnilne v gostilni tukajšnje kazine. Dnevni red zbora kranjskega odseka: 1. Poročilo predsednikovo in potrditev računa za minulo opravilno leto 1883. 2. Volitev novih odbornikov za opravilno leto 1884. 3. Posamezni nasveti. Na dnevnem redu zbora hranilnega in posojilnega uradniškega društva je izvrševanje pravic po §. 30 društvenih pravil. Dnevni red se naznani p. n. gospodom društvenikom po pravilih pismeno To se naznanja p. n. gospodom društvenikom. V Ljubljani, dne 8. marca 1884. Odborov predsednik hranilnega in posojilnega uradniškega društva: Kuim. Pirker. Verderber. Društvenik: Anton feVretek. (161) Odborov predsednik kranjskega odseka uradniškega društva: Št. 1516'. Razpis (134-3) slnžbe II. nadpaznika v deželnej prisilnej delavnici v Ljubljani. V prisilnej delavnici v Ljubljani se bode od dala služba II. nadpaznika t letno plačo 400 gld., z uradno obleko in stanovanjem v oelavn ci in a deputatom G Bežnjev drv in 12 funtov sveč ter vsaki dan 1 '/a funta kiuba. — V slučaji podelitve te službe komu izmej paznikov I. razreda se bode od dala službu paznika I razreda z letno plačo 360 gbl. in s postranskimi zgoraj omenjenimi užitki; ko bi prišel kdo izmej paznikov II. razreda za paznika I. razreda, se bode pa oddali tudi služba paznika II. razreda z letno plačo 300 gld., s službeno obleko in stanovanjem v delavnici in z 1 */9 funta kruha na dan. ProSnjiki z« to službo naj svoje (za Blužbo II. nadpazmka lastnoročno pisane) prošnje z dokazi starosti, stan u, trdnega zdravja in krepke postave, neomadeževanega življenja (prilično tudi znanja kakega rokodelstva1 ;n popolne /možnosti slovenskega in nemškega jezika (zmožnost laškega jezika daje prednost) in z oostavkom, ali so z uradniki ali služabniki prisilne delavnice v rodu ali svaštvu, izrofe (in sicer kdor more osobno) «lo 31. marcu I. upiavništvu deželne prisilne delavnice. Od deželnega odbora kranjskega. Stanovanje se išče na »leteli ali blizu farne cerkve ali pa hiša v iiHJeui in nekoliko vrta. — Ponudbe naj se oddajo pod: «,J. J. v Hraiiji, poste restante". (159) Za bližajočo me aeztjo priporoča najstarejša in naj glasov* tejSa firma za solno Morica Bum-a v Or"nvi (■aetanovljena leta. 1S22) pristno Rrniko volneno blago. Jako lepi in modni uzorci za celo obleko od gl. 1.— do «1. fl.— meter. Bogata izbčr rakna #.« *ukn|e (Streieb-und Kammgarnrockstoffe) od gl. S,— do kI. 7.— in sukna su hlače, najnovejši uzorci, od gl. 1.20 do u'- 6.— meter. < n:i Peruvlens za HUkn|e in Tosklns za hlače od «1. 3.— navzgor do gl. 6.—, gl. "7.— in više meter. Velika zaloga vsakovrstnega sukna sa civilne in vojaške obleke* livreje, cerkve, biljarde in voiove. Sukna sa požarne straže, veteranska in strelska društva in druge korporacije Pristni angleški potni plaidl, 3 metre .">o cm. dolgi iu 1 meter 60 cm. široki, po gl. 3.50, 4.7», 5.25 do gl. 16.—. Uzorce zastonj in franko. Blago razpošilja samo proti poštnemu povzetju ali gotovemu predplačilu. — Posiljatvo, katerih vrednost znaša nad gl. 1«.—, pošiljajo se franko. Gospodje krojaški mojstri dobč na zalite vanje vzglcdnc knjižice i mnogoštevilnimi uzorci franko. (149—1) Marijinceljske kapljice za želodec, nepresežoo izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci, in ncpresežuo zoper nesiast do Jedi, slabi ielodeo, smrdelo sapo, napib.no-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v žolodol, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno in slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz ždodca), zoper krč v želodci, preobložeoje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, J o trak in zoper zlato žilo. Glavna l<>fcf o,s Lekar C. Brad) . Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane ;*,s frr>. :E=2:a.T7-e ima samo: V Ljubljani: lekarna Ga brlel Piccoli, na dnnajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. VNovein mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Le ban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Mic.hael Guglielmo. V Celji: lekar J. K n pferso h ni i e d. V K r a n) i lekar Drag. Šavu i k. V Kamniku: lekar Josip Moćnik. V Radovljici: lekar A.. Roblek. V Sežani: lekar Ph, Ritsohel. VCrnomljl) lekar Ivan Blazek. V Škofje j Loki: lekar Karol Fabiani. WT Svaritev! Ker se v zadnjom času na! Izdelek posiiemlje in ponareja, zato prosimo, nuj se kupnje sitan) v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj bc osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice /.a želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijiuceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sodni j.-sko spravljene varKtveno ziiauieiije in zavoj uiorsi biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemaju teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot_ ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanilo, da bodo Bodiiijski kaznovani izdelovalci in prodajalo!. (148—130 > U ! ?;• ^.....z •■ \„.. .z-^^a-----r :->_____r —-• ^ v ^ •• -S v A- ''• ^ ^--■ Po mojem umrlem bratu Andreja Vodniku prevzel sem gostilno in kavarno I ••pri nialej kamnitej mizi44 4 in bodeni vedno stregel z tavratnlml vini, okusnimi jedili ter s prizunto £ dobro kavo, kakor jo že znano Ljubljanskemu občinstvu. Za pogosto obiskovanje prosi (1-,_2) Josip Vodnik v Spodnjej Šiški. Izdateli iu odgovoru) urednik: Ivan Želez ni kar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne4*-