iiev. 23/ V Trstu« il brezuspešen. Francozi so obdržali vse postojanke in prizadejali sovražniku izgube. Na fronti ob Vesli je bil nemški protinapad severovzhodno Cou-Iantona potlačen, se predno je zamogel prispeti do nemških črt. Orijentsko bojišče, 11. t. m.: Kljub znatnim, v naglici privedenim ojačenjem sovražnika, ki je srd:to branil svoje nove postojanke, se je dne 17. t. m. nadaljevala ofenziva zaveznikov. « polnim uspehom. Doseženi so bili vsi za ta dan določeni cilji. Napadi so se razvajali na fronti 33 kin. Sunek je dosegel na -posameznih tečkah globočino 15 km. Srbske čete so v družbi s francoskimi četami in grškimi oddelki zavzele po težkem boju vasi Zo-vik in Staravino, višini Polčište in Bc-šišče in severno reke Gradešnice cnako-imen^ko vas. Sovražnik je trdovratno branil te postojanke, ker je imel ukaz, a a jih mora držati za vsako ceno. V središču so napredovali Srbi na sedlu, ki se vije od Koziska proti severpzapadu in se ustalili na višinah Kuhkoda in Kumen. Dalje vzhodno so prekoračili Perij, zasedli gorski greben Topalec in napredovali proti višini Pralap. Plen je znaten. Nad 50 topov, med njimi 20 težkih, je ostalo v naših rokah. Število ujetnikov raste neprestano. Na ostalih frontah topovsko delovanje. 19. sept. zvečer. — Tekom dneva so naše čete nadaljevale svoje napade jugozapadno St. Ouentina in razširile svoje uspehe kljub trdovratnemu sovražnemu cdporu. Prekoračili smo Contescourt m zavzeli Castres. Dalje južno smo dospeli do Benya. Na vznožjih zapadno Jonya je i/.vršil sovražnik brezuspešen napad. Naše čete so izjalovile vse njegove poizkuse, mu prizadejale težke izgube in nato znatno napredovale in ujele sto mož. Nemški sunki vzhodno Može, pri Cam-Lrettesu in v Vogezih so bili brez uspeha. Angleško poročilo. 18. sept. zvečer. — Danes, ob 5'20 zjutraj,, so čete tretje in četrte angleške armade na froni okoli 16 milj, od Holnona do Gouzeaucourta napadle s popolnim uspehom. Na vsej tej fronti so nase čete, prodirajoč ob najhujših deževnih nalivih, zavzele stare postojanke z naskokom. Preko starih angleških jarkov od marQa 191S so zavzele zunanje obrambne naprave Hindenburgove črte v širokih odsekih. Na našem desnem krilu so zavzele iz angleških in škotskih čet sestavljene divizije Fresnoy le Petit, Berthaucourt in Pon-reut. Naletele so na močen sovražen odpor, posebno na skrajnem desnem krilu in ga premagale. V r.redišču desnega krila ga mu je-zakiical nekdo: — Vstopite z druge strani. Raphaelovega položaja ni mogla poslabšati nobena stvar, zato se tudi ni obotavljal, temveč je sledil izpremenjenemu glasu. Odprl je vratca in stopil v voz. V vozu je sedel grof Snlluces, ki ga je tudi poklical. Bil je, kakor je. opazil Raplmel, smrtno bled, vsled česar ga je Raphael vprašal: — Kaj vam je? — Ne vprašajte me. rotim vas, — je odgovoril Salluces. — Povem vam vse. — Eno samo vprašanje. Ali se je zgodila kaka nesreča? — Da. —- Ali se da popraviti? ___ —^ Upam še. T--- - Jr — Koga-zadeva? • ^ — Oba. - .______^ — Potem jo bova prenašala oba, — je odgovoril Rapliael ter podal pnjatelm ste zavzeli dve avstralski diviziji vasi Leverguier, ViHeret in Hargieourt. Prodirajoč z veliko odločnostjo naprej, ste se ustalili v starih, sprednjih nemških postojankah zapadno in Jugozapadno Bcllin-courta in prodrli v globočini treh milj v sovražne obrambne naprave. V središču so 74. divizija In druge čete iz vzhodnih grofij in londonske divizije zavzele Tem-pleux le Guerard, Ronsoy, Epehy in Bri-ziere in prodrle istotako jako globoko. Severno Peiziera je napadla 21. divizija odsek, ki ga je dne 21. in 23. marca branila s tako veliko hrabrostjo. Potem ko je zavzela svoje stare jarke in oporišče Vau-celette in odbila protinapad, je napredovala nad eno aniljo preko te črte, ujela par sto mož in uplenila eno popolno nemško baterijo z vprego vred. Na levem krilu so angleške iir walliške čete zavzele ostanek planote južno Gouzeaucourta, dosegle krajevne izhode Villers Guisla^ia in zavzele gozd; Gauche. Naše čete so privedle tekom teh nspešnih operacij nad <3000 ujetnikov in množino strojnic. Amerikansko poročilo. 18. sept'. zvečer. — Razve-n topovskega delovanja v Lotaringiji in Alzaclji ni v odsekih, kjer se nahajajo naše čete, nič novega. Pri nekem letalskem napadu v Lo-taringiji so 'bili napadeni naši letalci od številno močnejših sovražnih sil. Pogreša •se pet naših letal. ; DOGODKI NA MORJU. f ^ " LONDON, 20. (Kor.) Admtraliteta poroča: Dne 12. t. m. je torpediral in potopil neki nemški podvodnik neki oborožen angleški stražni parnik. Pogreša se 8 oficirjev in 50 mož. BEROLIN, 20. (Ker.) V zapadnem delu Sredozemskega morja so potopili naši pod vodniki zopet 12.000 ton sovražne ladijske prostornine. * i« _ . — .... tr- -.. .V-. Letalski boii na zapadu. : f- BEROLIN, 19. (Kor.) Dne 15. t. m. so sestrelila naša lovska bredovja 95 sovražnih letal. Nad verdunskim bojiščem je bilo samo v zadnjih treh dneh sestreljenih 44 letal. Naše izgube v istem času znašajo 10 letal. ; . . , Diplomatičsi Versaillcs entente. AMSTERDAM, 19. (Kor.) Glasom Rey-terja pišejo »Times«, da se bo v diploma-tičnih krogih zaveznikov z ozirom na mi-ro\Tio ofenzivo osrednjih vlasti razmotri-valo vprašanje, ali bi ne bilo umestno, cia bi se za diplomatične stvari ustvarila podobna enotnost, kakor za vojaške in ustanovil v to svrho drploinatičen osrednji urad, nekak diploniatičen Versailles. Za to bi bilo potrebno, da sč določi kot podlaga za diplomacijo določena tairovna politika. ^ ^ IZ RUSIJE. - Anarhija v Petrogradu. * . , , STOCKHOLM, 19. (Kor.) Iz Peirogra-da došli potniki opisujejo tcrror v strašnih barvah. V mestu vladata popolna anarhija in lakota. Umori, ropi, požigi in plenjenja stanovanj so na dnevnem redu. Veliki deli- mesta so požgani. Boljšcviški red rdečega praporja. MOSKVA, 20. (Kor.) Kljub odpravi vseh redovnih odlikoyanj je .bil ustanovljen red rdečega praporja, ki bo podeljevan v kratkem. . Upori med beljševiki. MOSKVA, 19. (Kor.) V važnem železniškem križišču Kozlovu pred Vorone lom je bila razkrita obširna zarota, ki sta jo vodila predsednik sovjeta Javorov in vojni komisar Horubovič. Takozvani »železni kor« rdeče armade je stopil na stran zarotnikov. Potlačenje upora se vrši v vsem okrožju. - f DELAVSKA KONFERENCA V LONDONU. LONDON, 19. (Kor.) Delavska konferenca se je posvetovala o dveh, Rusije tičočih se resolucijah. Prvo so vložili belgijski, francoski, angleški, italijanski in srbski, drugo pa ameriški delegati. Obe resoluciji izražate ruskim delavskim in socialističnim organizacijam popolne simpatije. Toda dočim svari prva resolucija delavce zavezniških držav pred težkimi nevarnostmi intervencijske politike, na Ruskem, zastopa druga mnenje, da naj zavezniške vlade jasno povedo narodom ko, katero mu je leta odtegnil z besedami: — Ne morem vas prijemati za roko, kajti morda se boste kmalu kesal, da ste mi jo podal. y Po teh besedah je nastal molk, ki je trajal tako dolgo, da je voz obstal pred Raphaelovim stanovanjem. — Moj Bog! — je vzkliknil Salluces, ko je zagledal krvave madeže na raztrgani Raphaelovi obleki. — Kaj se vam je pripetilo? — Ugriznil me je pes, — je odgovoril vikomt. — Tudi jaz vam povem vse. — Stoks, kajne, pes onega lopova van Grippa? — Da. Toda zabodel sem ga. — Zakaj niste zabodel njegovega go-_____;r!a! — —Potrpite, zgodi se tudi to! — je odgovoril Raphael. — Morda še prej, kot pa mislite, — je pripomnil_Salln£e&. . Rusije, da se vrši oborožena intervencija v. na-di, da se deluje proti nesrečnemu vplivu osrednjih vlasti na takozvano boljševiško vlado. Resolucija o avstro-ogrski -mirovni noti pravi, da se konferenca pridno peča z noto in je mnenja, da nal bi zavezniške vlade ne vodile nobene negativne politike, ampak skupno z Združenimi državami pojasnile svoje lastne vojne cilje z. enako odločnostjo in jasnostjo. Delavska konferenca je vzela predlog predsednika in poročilo glede avstro-ogrske note na znanje. LONDON, 19. (Kor.). Na londonski delavski konferenci je pri posvetovanju o resoluciji k avstro-ogrski mirovni noti izjavil Gonipers, da ameriška delegacija nI zadovoljna z resolucijo, ker je mnenja, da zavezniške vlade ne bodo soglašale ž njo. Ker pa ie obstojalo v komisiji o tem vprašanju splošno soglasje, pa bodo on in njegovi tovariši sedaj podpirali resolucijo večine. Vandervelde je z ozirom na rezki odgovor Amerike na avstro-ogrsko noto izjavil, da smatra, da bi bilo dobro, ako J)i druge ententne vlasti poslale sedaj Avstro-Ogrski dopolnilni odgovor. Pozneje se je razpravljala resolucija glede Rusije. Kerenskij, ki je 'bil pozvan k besedi, je izjavil, da zavrača trditev,- da je Rusija prenehala biti zaveznik. Rusija ni nikdar opustila boja z Nemčijo in ne bo nikdar* priznala Brest-Liiovskega miru. Rusija ne spada niti med nevtralce niti rred sovražnike entente. . , - - .L Angleži izpraznili Đaku. LONDON, 19. (Kor.) Reutei poroča: Angleške sile so dne 14. t. m. zapustile mesto Baku in se umaknile v. severno Perzijo. , : -i- ' HFV^-f-. Sestanek Orlauda z Gielittijem. ' CHIASSO, 20. (Kor.) Ministrski predsednik Orlando se je na potovanju v Pariz sestal v Turinu z Giojittijem. tJ ; r/ Španska bolezen na Švedskem. STOCKHOLM, 19. (Kor.) Vsled epide-mičnega razširjanja španske bolezni, posebno v vojašnicah, so bili jesenski manevri odpovedani. V zadnjih dneh je obolelo 21.029 vojakov, 78 jih je umrlo. Po-setno~močno divja epidemija v NoriLandu. Mirovna akcija Rvsiro Ogrske. ODGOVOR NEMŠKE VLADE NA BURI4NOVO NOTO. DUNAJ, 20. (Kor.) Odgovor, ki ga je izročil danes nemški veleposlanik na Dunaju na mirovno noto avstro-ogrske vlade, se glasi: Poziv c. in kr. vlade vsem vojujočim se državam k zaupnemu in neobveznemu porazgovoru v kaki nevtralni državi glede temeljnih načel miru odgovarja duhu mirovne pripravljenosti in spravljivosti, ki so ga vedno pokazali odgovorili državniki četverozveze in poklicali zastopniki zveznih narodov.. Način, kako p so bili podobni koraki poprej sprejeli od naših zaveznikov,, ni bodrilen. Toda cesarska vlada spremlja novi poizkus, da bi se približal svet zaželjenemu trajnemu miru, z odkritosrčno in resno željo, da bi od; Čustva odgovornosti in plemenite človekoljubnosti prežeti razlogi c. in kr. vlade našli tokrat zaželjeni odmev. Imenom cesarske vlade izjavlja podpisani, da je Nemčija pripravljena, da se udeleži predlagane izmenjave misli. mm Rurz m t Kr. obrtni šoli. Veliko veselje je bilo zavladalo med tržaškimi in ostalimi primorskimi Slovenci, ko se je izvedelo, da hoče vlada otvoriti slovenske vzpofednice na tukajšnji obrtni šoli. Stvar se je smatrala za gotovo, ko so bile imenovane tri slovenske učne "moči in, ko je minister za, javna dela, ob zadnjem svojem obisku v Trstu, podal našim zastopnikom najtrdnejša zagotovila. Razumeva se tudi samo ob sebi, da se je od strani vlade ob različnih priložnostih omenjala ta stvar kot poseben dokaz njene objektivnosti napram primorskim Slovencem. Celo lepaki o predstoje-čem pouku so bili sestavljeni tudi v slovenskem jeziku. Ko so se pa naši dijaki javili k vpisovanju v slovenske oddelke, se jim je g. ravnatelj porogljivo nasmehnil in jim naznanil, da slovenskih oddelkov ue to. Poizvedbe naših zastopnikov na namestništvu so to neverjetno vest potrdile. Izpočetka so se hoteli z neke strani izgovarjal s poinankanjem učnih- moči. Kmalu pa se je izkazalo, da je ta izgovor le pretveza, kajti na pr. za ženska ročna dela primankuje ravno nasprotno laška učna moč in že imenovano slovensko učiteljico, ki za laški pouk niti usposobljena ni, silijo, da poučuje na — laškem oddelku. * - . f. . Tudi za poučevanje matematik* in fizike nimajo laške učne moči. Za te predmete so poklicali trdega Nemca iz Kiela na Nemškem, ki se je čez počitnice naučil toliko laščine, da -so se mu vsi dijaki krohotali in da so po prvi uri pritekli k drugim profesorjem, rote jih, naj vendar prevzame poučevanje profesor, ki ga bodo umeli. Vsa stvar bi se zdela neverjetna in nemogoča; no, kakor smo poučeni, se razlaga to čudno postopanje s tem, da uvedejo mesto slovenskih — nemške vzporednice. _ . Minister Komann ie dano besedo požrl in prcklical ustanovitev slovenskih vzporednic, za katere so bile že imeno- vane učne moči. Te poslednje bodo mora-le torej poučevati na laškem ali nemškem oddelku, ako noček>, da iih enostavno odpravijo. • „ : Glede učiteljice' za ročna dela smo že 0JIlcnj^ is silijo, naj poučuje na laškem oddelku. Ker pa ni laščine zmožna* mora poučevati v nemškem jeziku, a tohnačica-prevaja njeno predavanje v las čin o. Ker so pa učenke večinoma Slovenke, jim siovenska učiteljica ue&ffcilelco (to se še trpi!) podaja razlago v slovenskem jezi-' ku, tako da naposled vendar izvedo, kaj lih uči. ; Kaj takega je še mogoče v 20. stoletju, v centralni Evropi, v svetovni vojni za pravice malih narede v! . Za danes poročamo še, da se je naš državni poslanec obrnil z ostro pritožbo na ministra Homanna in da pride ta never-' jetna stvar tudi v parlamentu v razgovor. Centralna vlada se ne bo smela čuditi,-' če se po takih klofutah loteva primorskih, Slovencev duševno razpoloženje, ki ga iz' ozirov na slavno cenzuro tukaj nočemo' popisati. Hrepenenje po slobodni Jugoslaviji pa se na ta način ne potlači in prav. tako gotovo tudi ne vzbuja navdušenje' za Avstrijo. . ; Se jutri! Boj za obstanek ni bil nikdar težji kakor v sedanjih časih. Posameznik omaga v tem boju, ako nima trdne opore pri bližnjem, pri skupnostih Neštevilno je slo-^' venskih rodbin, ki so že blizu cibupa, ker' postaja njihovo upanje, da ohranijo svo-: jim otrokom golo življenje, vsak dan irafijši. AlKnaj pripustimo, da jim ugasne-še zadnja iskra življenjske energije, da postanejo plen obupa, ki je najslabejši svetovalec? Danes je odgovoren ves narod za življenje vsakega posameznika, ker gre danes boj za interese skupnega na-! roda, a ne za interese posameznika. Največjo socijalno odgovornost pa imamo napram naši mladini, ki si sama ne more pomagati. Zavedajmo se, da nam naša svoboda ne bo koristila mnogo, če stopimo v. novo življenje oslabljeni, če bomo morali; izročiti usodo našega naroda telesno slabotni mladini, ki ne bo mogla izgraditi, kar smo začeli mi. Še jutri je čas, da prispevamo k narod-; nemu skladu za našo bedno dcco! Kdor je; zamudil-danes svojo dolžnost, naj jo iz--, vrši jutri. Odbor SHS žena za siročad. Hasra® vesti. • * Odklonitev našo mirovne akcllc in Bnrlanova. izjava o vzdrževanja predloga. 2c v našem v Je-' rajšnjem listu objavljena uradna Izjava naScsa' zunanjega ministrstva glede od vodilnih državni-[ kov entente že napovedane odklonitve dunajske" mirovne note, vsebuje sledeči stavek: *Prcd!o?r se' vzdržuje.« To je d%-ojncga pomena. Zunanji min!-; ster caka najbrže na formalni cJ^ovor ententnilr vlasti, dn.Gd'očr, ali obstoja možnost, da bi se pri-; čelo razpravljati o vzrokih odklonitve. Najprej; mora obstojati kak odgovor entente, predno je' dana možnost, da se sklepa o vprašanju, ali je mo-; goča nadaljna izmenjava pismenih predlogov. O tem sedaj še rti msoče govoriti, ker je treba počakati, da dospe kak formalen odgovor. Nota zunanjega ministra pravi dalje: »Kar se prvič ne posreči, se zamore ponoviti*. Predlog še vzdržuje že radi tega, ker se zamorejo vlasti tudi po odklonitvi s strani entente zopet povrniti k njemu v kakem bolj primernem trenotku. Sovražniki zamorejo; ako se predlog vzdržuje, vedno izpremenitr svoj: odgovor. Vendar pa dokazuje uradna izfava, da smatra zunanje ministrstvo odklonitev note že za; izvršeno dejstvo. Grof Burian je v razgovorih s poslanci glede sklicanja ddcgacii tudi že napovedal odklonitev njegovega predloga, ko je rekel, da nota morda neposredno ne bo imela uspeha. General Brnsllov, bivši vrhovni poveljnik ruskih carističnih armad, o katerem se je te dni po-rečalo, da je bil ustreljen, je bil glasom zadnjih : vesti iz Moskve izpuščen v svobodo, ker še je za- ' vezal, da ne bo odpotoval iz Rus?je v kako en-tentno državo. — Glasilo vlade v Arhangelsku poroča, da prispe Kerenskij v kratkem v Arhangclsk, ; da prevzame tamkaj vodstvo prcpagar.de proti • Ncmcem in boljševikom. Glasom »Vjesnika« bo • prva naloga Korenskega, da obvešča ruski nared i o položaju na zapadu in namerah entente. Poljaki za poljsko-češko-iugoslovansbo zvezo. V , Lvovu se je 15. t. m. vršilo zborovanje poljskih političnih lvovskih krogov, katero je sklical posl. dr. Glombinski. Govorili so: posl. dr Stanislav Glcmbinski, urednik »Narodnih listov« dr. P. Sis. znani geograf dr. Rcmer, posl. Krseczanovvicz in Dembski. Soglasno se je sprejela resolucija, v kateri se proglaša za edini poljski -program združenje samostojne Poljske in vseh poljskih delov z dohodom do morja. Zbprovalci odobravajo po- j pobi oma stališče poljskih poslancev, ki so sklenili zvezo Poljske z bratskima slovanskima narodoma jugoslovanskim in češkim. T^ zveza naj ne trara . samo danes, ampak za vso bodočnost. Vsi neodvisni poljski poslanci se pozivalo,- da zvezo s temi , bratskimi rarodi poglobijo in razširijo. .Narod polj- ; ski z ogorčenjem zavrača namero Poljskega kola, ■ sestaviti v parlamesiu poljsko-nemško večino pro- • ti slovanskim avstrijskim narodom, ki bi prepre- j čila narodne zahteve teh narodov in bila na uslu- : go avstrijski vladi. J Ttszovo potovanje po jugoslovanskih deželah.; »Az Est« dobiva iz dunajskih političnih krogov) včst. da grof Tisza potuje po jugoslovanskih deže- -lah v zelo važni politični misiji, da je direktni cc-; sarjev pooblaščenec, ki ima nalogo, da v stvar", rešitve jugoslovanskega vprašanja stopi v zvezo z vsemi interesiranintJ činitelji, zlast^ s Hrvati, Srbi, Bosenci in eventualno tudi s Dalmatine!. — Groi Tisza naj bi bil nekaka ver med našim jugoslovanskim narodom in Madjarsko, oziroma krono. Njegova naloga bi bila,.da pripravi vse za , w • stran n. „euiNusi" It. V rrstu, dne zi. septembra 1^10. B rzerenje rešitve jugoslovanskega vprašanja. *Vihg< pa pi^e, da je'že gotova stvar, da se Bosna pripoji Hrvatski In «rroi Tisza da je določen, da sc postavi na čelo te nove formacije kot vola ki guverner. Ta Vil 2 kov a« vest se nam. zdi pač zc'j neverjetna, zlasti sedaj, ko fe bil imenovan nov ban na Hrvatskem in, kakor vse kaže, ni pričakovati, vsaj v najbližjem času, izpremem-si cm a na Hrvatskem. GOVEDINA. VncćJjo; 22. trni., se bo dobivala govedina preti pre^ipnjenju Si. 26 (razpredelek »salumeria«iz-ka^rii:? za nakup mesa in maščob ter izročitvi izkaznic št. 55, serije a, b, c, d. Na vsako izkaznico se dobi 3/3 kg me r. Predaja se prične ob 6 zjjtrai v naslednjih rucsr':aii. Simg&.-;!ia, Barkpvlje -i!, Bin, Rojan, Punter. r-nrnja Greta. Qu;ntaval?c, Boroevičcva ul. 34, Paronitio, Caserma 6, Crisiach, Poste 16, Stani-s!a\vsky, Campanile 17, Bcrgnolo. L&zzarctto vec-chio 52, Visintini. Cavana 22, Perlati, Sanita 9, Vat to vaz. Oiustinelii 5, Stabile, S. Micliele 5, Ro-chclK, Marije Terezije 51, Zadnik, P. S. Gicvanni 6. Marše. Farneto 5, Zafutta, Farneto 38, Fcnta-not, Amalia 32, Polli, Acquedotto 13, Castcli.tz, Giulia 67. Rcdella, Giulia I, Otlomiscber. Molin-frande 10, Peristil, Barrlera 4, Mocenigo, Bar-riera 31, Polli, Istituto 38, Ferluga, Donadonl 6, Marossich. Rocol 1248, Pozzi, Setteiontane 1, Del. zadruge, S. Marco 22, Del. zr-druge, Setteiontane 1, G11I0K Gialiani 23, Rizzian, ul. dellTsiria 76, Ga-tznlg, Skedtonj 50. CLNE: Prednji deli s priklado po 21.36. Zadnji deli s priklado po- 24.— kg. P>f©€3aia krniva. Premog za industrijo. Od sobote. 21. t. ni, dalje se bo lastnikom rdečih dobavnic I. in II. razreda oddajala pri njihovih dobavnih tvrdkah 10 dnevna potrebščina premoga WW