[DVIGA
X
LETO IV.
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA
JULIJ 1975
Ob jubileju
20 in 70-letnica podjetja je vsekakor pomemben praznik Jelovice. Ta zgodovina ne pomeni samo razvoj podjetja ampak je nekje tudi obdobje, ko se je podjetje prav skozi težave in z odrekanjem .dokončno ‘uveljavilo in doseglo sedanjo stopnjo modernizacije. Doseženi so bili pomembni dosežki, noben obrat ni več zastarel, povsod delajo delavci za modernimi stroji. Da je Jelovica dosegla te uspehe je vsekakor nekje tudi zasluga tistih delavcev — blizu 170 jih je — ki so v teh 20 letih neštetokrat morali potrpeti, dostikrat se odreči večjemu zaslužku, skratka podstavili so svoja pleča, premagovali so težave in dosegli to kar danes lahko vsi ponosno pokažemo. Zato priznanja, ki jih bodo dobili niso samo materialno nadomestilo, predvsem so priznanje vseh zaposlenih za njihovo dolgoletno pripadnost kolektivu.
Prav tako so pri tem razvoju Jelovice odigrali pomembno vlogo številni poslovni partnerji, ki so dostikrat kljub svojim ,težavam s stalnim sodelovanjem in pomočjo pomagali tudi Jelovici premostiti najtežja obdobja. Tudi oni bodo dobili priznanja, ki so si jih zaslužili.
Letos vsa Jugoslavija praznuje 30-letnico osvoboditve in je zato naše praznovanje še toliko pomembnejše, da se tudi mi pridružujemo tej skupni proslavi. Saj konec
koncev živimo v širši skupnosti, katere del je tudi Jelovica in tudi Jelovica je po svoje pripomogla, da je podoba Jugoslavije 30 let po vojni, taka kot jo vsi poznamo.
Seveda pa praznovanje na Loškem gradu ne pomeni le
in njihovi svojci.
Praznovanje kot je rečeno, bo trajalo dva dni. V petek, 11. julija bo dopoldne otvoritev novega obrata družbene prehrane v Starem dvoru, zatem pa slovesna seja delavskega sveta Jelovice, na kateri bodo med drugim podelili priznanja delavcem, ki so 10 in 20 let neprekinjeno pri Jelovici. Ob tej priložnosti bo 'krajši kulturni program.
spomin na preteklost, ampak je to praznovanje hkrati tudi mejnik ,za nove napore in tudi uspehe, skratka za novo zgodovino podjetja. Kakšna pa bo je seveda precej odvisno od delavcev oziroma vseh zaposlenih, že letos v slovesnem letu gre za pomembne odločitve za vlaganje v predelavo lesa (dolžinsko in slojasto spajanje) kar bo stalo več kot 1 milijardo 100 milijonov dinarjev. Tudi pomen
Ker je praznovanje 20-let-nice podjetja precejšnjega propagandnega pomena, namerava Jelovica ob tej priložnosti organizirati tudi posebno novinarsko konferenco, na kateri bi novinarje vseh listov, radia in televizije seznanili z uspehi, težavami in prizadevanji Jelovice ter seveda s potekom osrednje prireditve. Novinarska konferenca bo že v sredo, 9. julija.
srednjeročnega programa je velik, saj se bo v njem določilo kakšna bo prihodnost.
Da bo ta mejnik res dostojno proslavljen in da bo kar se da slovesen, vabimo vse zaposlene in njihove svojce, da se udeležijo proslave in prispevajo k čim boljšem vzdušju, seveda pa tudi, da bodo svoj delež tako kot doslej, prispevali za razvoj v
tako da bo lahko večina prispevkov objavljena že do dneva proslave.
________________________________________: : ■
V soboto, 12. julija pa bo že dopoldne sprejem gostov, predvsem pa poslovnih part-
nerjev v tovarni, kjer bo v novem obratu družbene prehrane za vse poseben sestanek, na katerem bodo predvajani tudi filmi o dejavnosti Jelovice in izdelkih, vsi gostje pa si bodo potem ogledali obrate Stari dvor. Istočasno, to je od 9. do 11. ure dopoldne bodo ti osrednji obrati odprti za vse tiste, ki bi si jih želeli ogledati. Čeprav se ta dan ne bo delalo, pa je to vseeno priložnost za svojce delavcev in tudi druge, da se seznanijo s pogoji in načinom dela v Jelovici.
Osrednja prireditev pa se bo začela ob 12. uri na škofjeloškem gradu. Poleg generalnega direktorja bo govoril tudi podpredsednik republiškega Izvršnega sveta Zvone Dagan, za dolgoletno plodno sodelovanje bodo delovnim organizacijam podeljene plakete, najbolj prizadevnim članom delovne skupnosti Jelovica pa posebna interna prinzanja. V kulturnem programu, ki ga bo sestavil napovedovalec Jože Logar, bo poleg njega nastopilo še več umetnikov, med njimi tudi oktet Jelovica, folklorna skupina Jelovica in ansambel Gorenjci iz Radovljice. Ti pa bodo potem igali še naprej za zabavo in ples.
Ker bo prireditev na prostem, je organizacijski odbor sprejel odločitev, da bo prireditev predstavljena na jesensko nedeljo, če bo v soboto, 12. julija deževalo. V tem primeru bo po ljubljanskem radiu ob 7. uri in 8. uri objavljeno posebno obvestilo, da je prireditev preložena.
j. č.
prihodnosti.
Tine Kokelj
Praznovanje 70 in 20-letnice bo na Loškem gradu
12. julija
Za praznovanje Jelovice je večinoma vse nared. Predvidoma bo potekalo dva dni z najpomembnejšim dogodkom v soboto na Loškem gradu. Takrat bo ob 12. uri tam osrednja proslava, ki se je bodo udeležili številni gostje in poslovni partnerji ter seveda zaposleni
20 let samoupravljanju
Za delavce Jelovice posebna
Zobna
ambulanta
— Prve volitve v delavski svet Jelovice so bile 17. maja 1955. Za predsednika je bil izvoljen Miloš Zakotnik, za predsednika upravnega odbora pa Franc Pohar. Njihov mandat je trajal eno leto.
— Drugi predsednik delavskega sveta Viktor Šinko je bil izvoljen leto dni kasneje, prav tako tudi predsednik upravnega odbora Vinko Žagar.
— Po letu dni je ponovno izvoljen Vinko Šinko za predsednika upravnega odbora pa Rudi Keršan.
— Tudi tretje leto je bil predsednik delavskega sveta Vinko Šinko, predsednik upravnega odbora pa je bil tokrat Vinko Žagar.
— 13. maja 1960 je bilo izvoljeno novih 31 članov delavskega sveta. Tokrat je bil izvoljen za predsednika Rafko Rihtaršič in sicer za dve leti. Za predsednika upravnega odbora pa je bil izvoljen Jože Buden.
— Leta 1962 je bil za predsednika delavskega sveta izvoljen Vlado Vendramin,
upravnemu odboru pa je predsedoval Rafko Rihtaršič.
To leto sta bili pridružena Jelovici tudi obrata Sovodenj in Gorenja vas.
— Naslednje leto je bil za predsednika delavskega sveta ponovno izvoljen prvi predsednik, to je Miloš Zakotnik, za predsednika upravnega odbora pa tokrat Franc Rehberger.
— 1964 je bil predsednik delavskega sveta zopet Vlado Vendramin, Miloš Zakotnik pa je bil izvoljen za predsednika upravnega odbora.
— Naslednje mandatno obdobje je bil Vlado Vendramin predsednik upravnega odbora, za predsednika delavskega sveta pa je bil prvič izvoljen Janko Rant.
— Leta 1968 je za predsednika delavskega sveta izvoljen Franc Ziherl, Vladu Ven-darminu pa se je njegov mandat podaljšal.
Naslednje leto je postal predsednik delavskega sveta Stane Bernik, Lovro Kalan pa predsednik upravnega odbora. Tega leta so na seji de-
lavskega sveta sprejeli sklep o pripojitvi LI Kranj k Jelovici.
— 1970 je bil za predsednika izvoljen Anton Oman. Milan Rozman pa za predsednika upravnega odbora. Tega leta je delavski svet imel precej dela, saj je obrat Gorenja vas želel odcepitev od Jelovice.
— Spomladi 1973 je bil izvoljen za predsednika delavskega sveta Miloš Martino-vič, volil pa se je tudi poslovni odbor, ki mu je predsedoval Avgust Šmon. Tega leta je bila imenovana tudi komisija za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela.
—• Volitve za delavski svet 11. marca 1974 so za predsednika delavskega sveta prvič postavile ženo in sicer Ano Kos. Z ustanovitvijo TOZD pa je Jelovica dobila še štiri delavske svete in sicer: TOZD stavbno pohištvo
—	predsednik Franc Kožuh, TOZD montažni objekti — predsednik Alojz Igličar, TOZD trgovina — predsednik
—	Stane Kovač, SDS skupne službe — predsednik delavskega sveta Branko Medja.
st.
Pri gradnji nove zdravstvene ambulante v Jelovici se je mislilo tudi na zobozdravstveno varstvo delavcev in se s tem namenom zgradilo poseben prostor, kjer bi bila zobna ambulanta. Jelovica je nameravala skupaj z Zdravstvenim domom Škofja Loka odpreti skupno zobno ambulanto, vendar je Sklad skupnosti socialnega zavarovanja sporočil, da ne more sodelovati z denarjem pri tej ambulanti in so ti načrti padli v vodo.
Vendar je Jelovica kljub temu uspela zagotoviti delavcem ustrezno zdravljenje zob. Od 1. avgusta naprej bo dvakrat na teden v popoldanskem času v Zdravstvenem domu Škofja Loka delala po-
sebna zobozdravstvena ekipa samo za delavce Jelovice. S tem dogovorom bo zagotovljeno vsaj minimalno zdravljenje zob, vendar od misli o ureditvi svoje zobne ambulante Jelovica ne namerava odstopiti, vendar bo verjetno potrebno malo počakati. Ko bo pri Skladu dovolj denarja tudi za obratno zobno ambulanto, jo bo Jelovica tudi odprla.
Kako bo s prijavami in sploh kdaj bo ambulanta odprta za Jelovico (pri Zdravstvenem domu Škofja Loka) bodo vsi zaposleni posebej obveščeni prek obvestil še pred začetkom kolektivnega dopusta.
čaj
Seja DS
Stimulativni del nagrajevanja enak za vse
Dnevni red 18. seje delavskega sveta delovne organizacije Jelovica je bil kratek vendar pomemben. Tako je bil v razpravi predlog spremembe kriterija za ugotavljanje stimulativnega dela nagrajevanja. Bistvena sprememba sprejetega načina je v tem, da so ti kriteriji od-
slej enotni za celo delovno organizacijo, razen poslovalnic, tam je realizacija v precejšnji meri odvisna od realizacije prodaje, zato bo kriterij ostal enak. Ta nov način velja že od 1. maja naprej. Trgovina je na seji predložila poseben akcijski program prodaje, ki ga ta že nekaj
časa tudi uspešno izvaja. Zato je delavski svet ta program tudi takoj potrdil.
Prav tako so potrdili tudi zaključke s sestanka med predstavniki SOZD Gozdarstvo in lesna industrija Gorenjske in Jelovice o delitvi programa proizvodnje, novih naložbah in surovinah. Predvsem zadnje je izredno pomembno, saj je Jelovica odločno zahtevala, naj se ne dovoli več prodajati drugim kupcem ali izvažati les članic SOZD medtem, ko mora Jelovica les uvažati iz tujine, ker ga doma ne dobi dovolj.
j.č.
r
Za proslavo na gradu bo vsak delavec dobil bon v vrednosti 100 din, kolekcijo spominskih značk in vabilo, ki bo istočasno veljalo kot vstopnica za njega in družinske člane. Z boni bo lahko na prireditvi kupil jedačo in pijačo, ki jo >bo za vse pripravljala KZ Škofja Loka.
Rebalans letnega načrta
Težave z lesom
Drag in prepovedan uvoi
Usmeritev Jugoslavije, da se kolikor toliko skrči uvoz surovin, je prizadel tudi Jelovico. Jelovica je močno odvisna prav od tega uvoza, saj letno uvozi več kot 12.000 m3 žaganega lesa. Ne samo težave pri uvozu ampak tudi visoka cena in ne nazadnje višek lesa pri ostalih članicah SOZD Gorenjske lestne industrije in gozdarstva je Jelovico napotilo, da je poslovodnemu organu poslala zahtevo po odpravi neskladja.
Kot osnovno ugotavljajo vsi družbenopolitični organi v Jelovici, je potrebno v okviru SOZD zagotoviti dovolj lesa za vse članice SOZD. Predvsem naj se, kot je rečeno v zahtevi, zmanjšajo količine lesa tistim, ki v glavnem les samo preprodajajo. Reši naj se najhitreje tudi vprašanje primarne proizvodnje in s tem tudi trajne preskrbe Jelovice s surovino. Seveda je kot skrajna rešitev tudi lastna primarna proizvodnja
v Jelovici, za katero so že investicijski programi.
Seveda pa to vprašanje pomanjkanje lesa ni le trenutno, zato je v okviru SOZD potrebno natanko proučiti
Hudo deževje v začetku aprila je v škofjeloški občini povzročilo precej škode. Voda je odplavila dosti zemlje, poškodovala pa je tudi precej hiš. Tako bo potrebno na novo zgraditi kar 15 hiš, saj jih je voda tako močno poškodovala, da v njih ni več varno živeti. Za njihovo popravilo pa bo potrebno okrog 450 starih milijonov. Ker lastniki hiš ne zmorejo sami vsega, je skupščina občine Škofja Loka sprejela sklep, naj bi delavci, zaposleni v občini prispevali za te lastnike poškodovanih hiš po en delovni dan. Na ta način bi
vse naložbe in jih strokovno obdelati, tako da ne bo prišlo še do večjega pomanjkanja surovin. Seveda pa je potrebno uresničiti tudi program in naloge sprejete ob podpisu samoupravnega sporazuma o združevanju v Gorenjsko lesno industrijo in gozdarstvo.
j.č.
se v vsej občini zbralo okrog 100 milijonov, ostalo pa bodo morali še vedno lastniki prispevati sami. Jelovica naj bi prav tako prispevala vendar tokrat naj velja predvsem načelo solidarnosti, in naj bi sami delavci odločali o pristopu k tej pomoči. Ta enodnevni zaslužek ne bi bilo delo na soboto, ampak naj bi se v dveh ali treh delih obračunalo od osebnih dohodkov.
Ker vsi zaposleni vedo, da se nekaj podobnega lahko tudi njim, je pričakovati, da se bodo vsi odzvali tej solidarnostni akciji.
Redna seja delavskega sveta 7. julija je bila obširna in pomembna. Poleg drugega je bil sprejet rebalans plana, samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov v lesni industriji, obravnavani so bili sklepi zborov delovnih ljudi, poročilo je podala ko-
misija za izvedbo razpisa in izbor strojne opreme za naložbo v obratu oken, sklepalo pa se je tudi o predlogu internih priznanj članom delovne skupnosti ob jubileju delovne organizacije.
j.č.
11. julija bo odprt nov obrat družbene prehrane na obratih Stari dvor. S tem bo rešen dolgoleten problem pripravljanja hrane in prehrane zaposlenih na teh obratih, (foto: čaj)
Pomoč. .
novosti iz SOZD — novosti iz SOZD
Poslovni rezultati prvega četrtletja
Slab začetek leta
Težave, ki so jih povzročile inflacije, podražitev goriva, surovin in drugega, so prizadele vse gospodarske panoge in tako tudi lesno industrijo. Če je bilo lansko leto še kolikor toliko uspešno, pa za letošnje prvo četrtletje velja, da sc prava kriza v naši lesni industriji šele sedaj pozna. To nekje kažejo tudi poslovni rezultati članic sestavljene organizacije združenega dela gozdarstva in lesne industrije Gorenjske.
Celotni dohodek se je sicer povečal za 40 odstotkov in dohodek za 21 odstotkov. To pa sta edina ugodna kazalca Že naslednji, ostanek dohodka, je za 6 odstotkov manjši od lanskega, porabljena sredstva so večja za 48 odstotkov, zaloge za 59 odstotkov. Za skoraj 100 odstotkov pa so se povečale terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev. Naj slabši položaj je brez dvoma v gozdarstvu, saj je indeks dohodka komaj 73. Najslabše razmerje so v prvem četrtletju imeli pri GG Bled. V lesni industriji so vsi
trije pokazatelji (celotni dohodek, porabljena sredstva in dohodek) imeli enako stopnjo rasti — za 36 odstotkov. Vendar se skoraj v vseh podjetjih velike zaloge- kar to ugodno poslovanje kaj hitro pokažejo v slabi luči. Zaloge so največje v LTH in Jelovici.
Tudi kazalci finančnega položaja kažejo neugodne rezultate. Predvsem je temu vzrok precejšnje povečanje zalog, kar se še posebej vidi pri pomanjkanju obratnih sredstev. Blokiranje žiro računov je pri nekaterih OZD postala že stalna praksa. Edino pri Gra-
Program razvoja do leta 1980
Malo novega
Republiškemu zavodu za planiranje so Gorenjska lesna in gozdna podjetja morala poslati, preko občinskih skupščin, načrte razvoja v letih 1976 do 1980. Prvi kazalci, ki pa še niso podrobno obdelani, kažejo veliko naraščanje zaposlenosti (novih delavcev). To nekje pomeni, da večina podjetij še vedno namerava graditi nove zmogljivosti, manj pa vlagati v modernizacijo in novo tehnologijo. Vendar je to le prvi vtis. Naloga vsem strokovnim službam in organizacijskim službam, članicam SOZD je namreč postavljena malo drugače. Izdelati morajo, tako kot predvidevajo sprejeta politična izhodišča, take razvojne programe, ki bodo upoštevali predvsem strogo go-
spodarnost oziroma dobiček, ter seveda socialno in drugačno varnost delavcev.
Sicer pa realno gledano, v sestavljeni organizaciji Gorenjske ne bo večjih vlaganj. Trenutno je še vedno v načrtih le tovarna ivernih plošč, za katero pa se prav sedaj pripravljajo analize o upravičenosti in potrebi izgradnje. Predvsem bo potrebno natanko proučiti vprašanje surovin za njeno delo in pa seveda prodajo viškov. O žagah je bilo že precej govora, vendar kot je videti doslej, do leta 1980 ni pričakovali, da bi članice SOZD kakorkoli vlagale denar za skupno veliko žage. Torej obstoječe žage bodo še rezale.
j. č.
31. maja sta GG Bled in LIP Bled v Bohinjski Bistrici slovesno odprla novo skladišče hlodovine.
To, eno najmodernejših tovrstnih skladišč v Evropi, je stalo 2,5 milijarde S din in je izredna pridobitev. Odpravila bo namreč večino najtežjih ročnih del v gozdarstvu, to je lupljenje, krojenje, merjenje, razžagovanje in delno sortiranje hlodovine. Njegova zmogljivost je 70.000 m’ hlodovine na leto (foto: čaj).
1
disu do tega ni prišlo, ker je ta škofjeloška temeljna oga-nizacija vezana na poslovanje interne banke pri OZD Gradis. Seveda je v tem trenutku najbolj aktualno, kako bo SOZD poizkušala reševati ta težki finančni položaj.
Kot izgleda se bo prednost združevanja v sestavljeno organizacijo pokazala prvič kot izredno umestna, saj je SOZD že uspelo pridobiti intervencijski denar republiškega rezervnega sklada, verjetno pa bo kot posojilodajalec nastopila tudi Zavarovalnica Sava,
Predvsem, da bi lesna industrija plačala gozdarstvu zaostale obveznosti, ker je gozdarstvo v največjih težavah. Sestavljena organizacija pa bo poizkušala dobiti nekatera posojila tudi pri Ljubljanski banki — podružnica Kranj. Pogoj za ta posojila pa je zmanjševanje zalog in manjše terjatve do kupcev. To pa tako sestavljeni organizaciji še bolj pa posameznim podjetjem nalaga, veliko prizadevanj za iskanje poti, ka-to to uresničiti.
J. C.
Kam na dopust?
Rekreacija in oddih delavcev sta področji, ki ob vedno hitrejšemu tempu življenja, predvsem pa ob vedno večji odvisnosti delavca od stroja, pridobivata na pomenu, postajata neobhoden del delavčevega življenja.
Pri sestavljeni organizaciji je bila zato že v začetku ustanovljena skupina za čim bolj smoterno izkoriščanje počitniških domov. Njena naloga je bila predvsem ugotoviti koliko počitniških domov je v SOZD, kakšne so cene dnevne oskrbe in prenočišč, kje so morebiti še proste zmogljivosti in podobno. Ugotovljeno je na primer, da dve delovni organizaciji skoraj nimata počitniških zmogljivosti, in so ostale organizacije ponudile svoje. Komisija je ugotovila, da je vse preveč tistih, ki bi letovali julija in avgusta, za mesece pred se-
zono in posezoni, to je junij in september, pa je zanimanja precej manj. To bo naloga, ki jo bodo poizkusili drugo leto čim bolje uresničiti, saj je dosti takih delavcev, ki sedaj ne dobijo prostora v glavni sezoni ali pa nimajo denarja; pa tudi ta kih, ki nimajo šoloobveznih otrok in bi lahko letovali v teh dveh mesecih. Tudi kolektivni dopusti bodo morali biti drugo leto bolj vsklajeni, saj bi se jih dalo razporediti, to pa pomeni, da bi posameznemu kolektivu bilo na razpolago več domov kot doslej. Komisija namerava obiskati
tudi vse domove, da bi lahko določila interne kategorije. Tako bodo drugo leto cene bolj vsklajene, torej bodo na višje imeli najboljši počitniški domovi. Precej je bilo razprave tudi o letovanju delavcev v CSSR, vendar do uresničitve tega predloga ni prišlo. Tudi to nalogo bo komisija poizkusila rešiti drugo leto.
Zdaj pa za tiste, ki se še niste odločili za dopust oziroma, ki niste dobili prostora, objavljamo proste zmogljivosti počitniških domov članic SOZD.
LIP Bled — počitniški dom Seča pri Portorožu
24.	junij — 8. julij	20 ležišč
12. avgust — 18. avgust	20 ležišč
po 18. avgustu	40 ležišč
JELOVICA Škofja Loka — Pula
30. junij — 14. julij	20 ležišč
GG Bled — Piran
16. junij — 23. junij	15 ležišč
25.	avgust — 1. september	10 ležišč
ALPLES — Portorož
12. avgust — 19. avgust	9	ležišč
19. avgust — 26. avgust	18	ležišč
26.	avgust — 15. september	20	ležišč
Toliko je torej še prostih le- ferenta za oddih v podjetju, žišč. Ce vam prosti termini kako lahko prostor oziroma odgovarjajo, povprašajte re- ležišče rezervirate.
Predstavljamo vam
26 let obrata Gorenja vas
Obrat Gorenja vas je bil ustanovljen leta 1949. in sicer kot obrtna mizarska delavnica. V začetku je bilo zaposlenih 6 delavcev, ki so začeli delati v mali delavnici, kasneje pa so sami preuredili prostore sokolskega doma v večjo mizarsko delavnico. Prve stroje so naredili sami in so bili večinoma iz lesa. Delo je bilo zelo različno, saj so izdelovali sobno in stavbno pohištvo, opravljali uslužno-stna dela, med njimi so celo belili in barvali, vse to pa je seveda vplivalo tudi na osebni dohodek, ki ni mogel biti visok. Zato so se vsi prizadevali svoje delo izboljšati, ga povsem približati čisto mizarskemu, kar jim je po daljšem času tudi uspelo. Loške tovarne hladilnikov so namreč številnim lesnim podjetjem poslale ponudbo o izdelavi opreme. Ker so poizkusni izdelki, s katerimi se je ponudilo tudi mizarstvo v Gorenji vasi, bili zadovo-
ljivi, dobre kakovosti in solidne izdelave, je LTH sklenil dolgoročnejšo pogodbo s to mizarsko delavnico.
Obrat je še naprej kupoval les pri kmetih, vendar jim večja proizvodnja za LTH ni mogla stati zaradi večkratnega pomanjkanja lesa in so zato kaj kmalu postavili svojo žago venecianko. Oboje skupaj, sodelovanje z LTH in nova žaga, je pomenilo pravi preporod delavnice in tudi materialni položaj se je vidno izboljševal. Star način dela ni več ustrezal, pokazala se je potreba po boljši organizaciji. Zato so začeli ustanavljati delovne skupine in uvajati skupinske časovne norme. Seveda je bilo precej negodovanj in veliko težav, saj delavci tega načina dela niso bili navajeni, vendar se je delo kmalu ustalilo, pokazali pa so se tudi prvi uspehi.
(Nadaljevanje na 7. strani;
Morda ne veste . . .
SOZD sestavlja 8 organizacij združenega dela (Alp-les, Gradis Škofja Loka, LIP, GG Bled, GG Kranj, Aero Medvode, Jelovica, Zlit.
Vsa podjetja skupaj imajo 28 temeljnih organizacij združenega dela.
Zaposleno je 4679 delavcev, največ v Jelovici in sicer 1100, najmanj pa v Gradis Škofja Loka — ?74 delavcev.
6.LESARIADA75
ŠPORTNE
IGRE
DELAVCEV
LESARSTVA
SLOVENIJE
UUBUANA. IJ. In ».JUNIJA 1975
Na Kodeljevem
Ne, ni še predaja

’ *
Tudi gledalcev ni manjkalo
6.
Lesariada
'75
13. in 14. junija je bila v Ljubljani v športnem parku Kodeljevo VI. lesariada — športne igre sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije. Tekmovanja, ki je bilo letos posvečeno 30. letnici osvoboditve in 25. letnici samoupravljanja se je udeležilo več kot 1800 tekmovalcev iz 51 organizacij združenega dela.
Vsi so tekmovali v 10 disciplinah in sicer v malem nogometu, odbojki, kegljanju, balinanju, streljanju in šahu, ženske pa v odbojki, kegljanju, streljanju in šahu. Skupni zmagovalec lesariade je
postal UNILES Meblo Nova Gorica, pred Slovenijales Brest Cerknica, med gozdarji pa je zmagalo GG Postojna.
Med udeleženci »Lesariade« so bili tudi tekmovalci Jelovice. Tekmovalke in tekmovalci so bili v skoraj vseh disciplinah, vendar večjih uspehov ni bilo. V skupni uvrstitvi je bila Jelovica na 15. mestu, kar pa je dokaj soliden uspeh, saj je nastopilo 51 podjetij. Ženska ekipa je bila celo boljša, saj je dosegla v skupni uvrstitvi 8. do 9. mesto. Sicer pa poglejmo posamezne rezultate:
Balinarji so vztrajali kljub vročini
Trikrat zdravo
Na vseh Igriščih je bilo zanimivo
MOŠKI:
Mali nogomet — zmagovalec je bil GLIN Nazarje, Jelovica se je uvrstila šele na 33. mesto.
Odbojka — zmagovalec: Lesna Slovenj gradeč, Jelovica 15. mesto.
Kegljanje — L mesto: UNI-LES-MEBLO Nova Gorica 1308 kegljev, 25. mesto: Jelovica 1146 kegljev.
Balinanje — 1. mesto Inles Ribnica, 13. mesto Jelovica.
Streljanje — zmagovalec GG Postojna z 811 krogi, Jelovica je osvojila 19. mesto s 700 krogi, najboljši posameznik Oman 162).
Šah — L mesto Elan Begunje, ki je zbral 26 točk, Jelovica pa se je uvrstila na odlično 7. mesto s 16 točkami. Zanimivo je, da je Jelovica v predtekmovanju premagala Elan z 4:1, v finalu pa je bil Elan boljši z 1: 3.
ŽENSKE:
Kegljanje — 1. mesto Slovenijales — BREST Cerknica 1132 kegljev, 9. mesto Jelovica — 955 kegljev (Kukec 134, Peternelj 151, Vidovič 165, Likar 179, Filipovič 151, Kamer-nik 175.
Streljanje — L mesto UNI-LES Marles Maribor 457 krogov, 11. mesto Jelovica 356 krogov (Seljak 93, Bohinc 116, Likar 147). Strelke so tokrat razočarale, saj je bila Jelovi-
JELOVICA
ca prav v tej disciplini največkrat zmagovalec.
Ženskih ekip v odbojki in šahu Jelovica ni imela, kar se vsekakor močno pozna pri končnem rezultatu, saj je vsak nastop ekipe pomenil tudi več točk v skupni uvrstitvi.
Vsem nastopajočim
ČESTITAMO!
Gol — 1:0 za Jelovico
čeprav bi bili lahko z doseženimi rezultati več kot zadovoljni, saj namreč v Jelovici ni ničesar narejenega za rekreacijo in športno tekmovanje delavcev (razen redkih izjem), pa bi letošnja »Lesa-riada« morala biti spodbuda za to koristno udejsvtovanjc delavcev. Zato velja posvetiti v prihodnje tej rekreaciji več pozornosti in le tako bomo naslednje leto pričakovali tudi večje uspehe na »Lesa-riadi«.
6. Lesariada ’75
Dogovor za naprej
Dobri izgledi
Ime Franca Bogataja je
tesno povezano z obratom Gorenja vas. V njem je sicer začel delati šele leta 1957, vendar je vsa leta na vodilnem mestu, to je obratovod-je. Vseskozi je z o-bratom živel, skrbel za njegov razvoj, skratka bil je prisoten vsem težkim in tudi lepim letom. Zato je pogovor z njim toli-
ko lažji, saj mu beseda takoj steče o obratu o njegovi prihodnosti.
»Prav zadnja leta pomenijo za naš obrat precejšen napredek. Nova delovna hala in pa predvsem preusmeritev proizvodnje na stavbno pohištvo so pomenili dokončen obračun z ročnim delom, saj je sedaj proivzodnja že postala serijska. To se nekje opazi tudi v tem, da nam vedno bolj primanjkuje manjikvalificiranih delavcev, saj določena dela ne zahtevajo preveč izobrazbe. Doslej smo delavce lahko dobili, vendar bo v prihodnje precej težje. Zato že sedaj razmišljamo o prihodnosti, ki naj bi pomenila predvsem večje zaposlovanje žena. Ko ravno govorim o tem, naj dodam, da je naša želja, ki jo vsekakor velja uresničiti, modernizacija starega dela obrata, saj namreč novi in stari nikakor ne moreta tvoriti organske celote in pomeni to nekje tudi določen zastoj proivzodnje«.
— Verjetno pa se z določenimi težavami le srečujete?
»Seveda se. Tu naj najprej omenim težave z lesom, ki največkrat ni prave kakovosti, dostikrat pa se tudi zgodi, da ga ne dobimo pravočasno. Seveda pa je vseeno boljše, da je žaga v Škofji Loki saj je les le boljše kakovosti in kar je najvažnejše — suh.
Kmetje žago sicer pogrešajo, vendar obojim je težko ustreči. Druga težava pa je posledica prve, to je kakovosti lesa. Tehnična kontrola, ki je zadnji čas precej bolj ostra, namreč ugotavlja nepravilnosti, to pa se kasneje pozna na dohodku. Nekaj
težav pa je tudi na relaciji Gorenja vas — Sovodenj, saj tamkajšnji obrat precej izdelkov začne izdelovati, končna obdelava, predvsem površinska, pa je v Gorenji vasi. In če ta obrat na Sovodnju ne dobi lesa pravočasno se kasneje pozna tudi v Gorenji vasi.
To so edine težave, ki bi jih v prihodnje morali odpraviti. Drugače pa so delavci še kar zadovoljni z osebnim dohodkom, zato tudi fluktuacija ni prevelika. Nekateri se vozijo od zelo daleč v Gorenjo vas (Lučine, Goli vrh, Žirovski vrh, Leskovica itd.) pa težav kljub temu ni. Kot je znano obrat ni svoja temeljna organizacija (teh zahtev med delavci tudi ni), zato je po mojem mišljenju tudi premajhno sodelovanje obrata z krajem. Mislim, da bomo to povezavo morali v prihodnje poglobiti, saj delavci svoj dohodek ustvarjajo tu v Gorenji vasi in bi tudi tistega dela dohodka, ki je tako ali drugače namenjen za splošno porabo, moralo precej več ostati v Gorenji vasi.«
IZPOLNJENE OBLJUBE
V začetku leta 1971 se je v Jelovici največ govorilo o obratu Gorenja vas. Delavci v Gorenji vasi so nezadovoljni z razvojem obrata, z dohodkom in sploh s položa-
Franc Ažbe
jem v okviru lesne industrije Jelovica, so namreč zahtevali referendum o odcepitvi obrata Gorenja vas in njegovo priključitev k LTH. Nič-koliko je bilo sestankov, tako v Gorenji vasi, v Škofji Loki, na občini in še kje, o tem kaj je bolje — ostati v Jelovici ali ne. Na koncu, ko je tudi Jelovica predložila program razvoja obrata Gorenja vas, podobno kot LTH, se je 'kolektiv odločil, da ostane pri Jelovici.
Izmenovodja Franc Ažbe je bil takrat predsednik delavskega sveta pri obratu. Bil je vseskozi v toku dogajanj in danes verjetno najlaže pove, če je bila takratna odločitev pravilna?
Mislim, da je bila. Rezultati po štirih letih so vidni. Obrat se je povečal, moderniziral. Delavci so zadovoljni z delom in tudi osebnim dohodkom, saj vedo, da pri LTH ne bi dobili večjega. V glavnem so bile izpolnjene tudi obljube dane takrat. Kaj pomeni dobro urejeno odse-savanje prahu, sanitarije in drugo vedo povedati le tisti, ki so kdaj delali v razmerah ko tega ni bilo. Seveda pa ne bi bili ljudje, če bi bili že z vsem zadovoljni. Seveda še želimo večji obrat, modernizacijo starejšega in nova delovna mesta za ženske, če bo čez tri leta začel delati rudnik urana bo v vasi precej nezaposlenih žena rudarjev, in takrat bi morali imeti prosta delovna mesta.«
NISEM SE MOGEL ŠOLATI
Iz prej podane zgodovine obrata so prvi delavci, ki so obrat ustanovili, Med tistimi, ki pa so začeli prvi delati
Ciril Trček
kot vajenci pa je tudi Ciril Trček. Kot sam pravi, se je začel učiti leta 1950 in to v starem sokolskem domu, kjer delo še zdaleč ni bilo tako kot je sedaj. Bili so praktično vse. Mizarji, pleskarji, tesarji in še in še. Ciril je obrtno šolo končal v Gorenji vasi. Kot izučen mizar je potem delal na obratu, ki se je iz leta v leto večal.
»Za vajence je bilo takrat izredno težko. Delali smo po hišah in vajenci smo pač opravljali najgrša dela. Praktično se nismo učili za mizarja, ampak smo bili bolj pomočniki pomočnikom, kar je včasih pomenilo tudi »cera-harji«. No, kasneje sem začel vedno več delati v delavnici, saj se je obrat razvijal
in smo vedno več delali čista mizarska dela.«
Še danes pa se z grenkobo spomni, da je nekaj let kasneje, ko je že biil izučen mizar, želel obiskovati šolo za delovodje, pa mu tega niso dovolili. Danes pa kot pravi, je ta možnost zopet dana, pa ni več tiste volje, kot takrat. Sicer pa je z delom zadovoljen, saj pravi, da je v primerjavi s prvimi leti sedaj velika razlika. Težkega fizičnega dela ni več, strojev je vse več, samo uporabiti jih je potrebno. Tudi dohodek je kar dober.
NASA FRANCKA
Dolga leta je opravljala najgrša dela v obratu Gorenja vas. Beseda je o Francki Brence, ki je že 14 let nepre-
kinjeno v obratu in je bila prva ženska zaposlena pri njih. Vsi jo poznajo kot pridno delavko, ker pa je bila dolga leta edina ženska med tolikimi moškimi je morala seveda neštetokrat poslušati bolj ali manj neslane šale, ki so običajno le v moški družbi. Vendar o njej nihče ne govori nikdar žaljivo, največkrat je slišati le »naša Francka«.
»Začela sem delati kot snažilka. Dopoldne sem pripravljala malico, pomivala posodo, popoldne pa sem potem čistila ostanke lesa po delavnici. Bilo je težko delo, saj sem največkrat delala tudi pozno v noč, pozimi pa sem morala že ob petih zjutraj na delo in kuriti peči. 10 let sem bila edina ženska na obratu. Od kar pa je obrat moderniziran, pa je tudi za mene konec težaškega dela. Sedaj naredim 8 ur potem pa sem prosta. Delam pri finalizaciji oken predno jih potapljajo potem v lak. Z delom sem zadovoljna, prav tako se dobro razumem s sodelavci, saj se že dolgo poznamo, v glavnem pa so tudi vsi domačini.«
REAKCIJE NI
Alojz Frelih je začel med prvim v sokolskem domu. Po dolgih letih je še vedno v obratu. Čeprav ni rojen gorenjevaščan pa je kljub temu eden najbol j aktivnih v kraju, predvsem pri
Alojz Frelih
gasilcih, pa strelcih, TVD Partizanu in drugje. Pogovor z njim je tekel o rekreaciji
na obratu, vendar kot pravi te praktično ni, saj ni nikogar, ki bi jo organiziral. On sam je sicer največkrat pobudnik tekmovanj v strelstvu in ekipa Gorenje vasi tudi skoraj vselej tekmuje v okviru ali za Jelovico, to pa je v glavnem vse. Zanimanje bi bilo za kegljanje, vendar je najbližje kegljišče šele v Škofji Loki, to pa je predaleč. Morebiti bodo kdaj le našli skupno pot in bodo organizirali kakšno aktivnost. Če drugega ne, pravi, vsaj skupne nedeljske izlete v planine ali pa z avtomobili v neznano.
ODLIČNO PRVO ČETRTLETJE
Obrat Gorenja vas je v prvem četrtletju dosegel najboljši poslovni uspeh, saj je za največ presegel četrtletni plan. O tem je bilo že več napisanega v prejšnji številki »Jelovice«. Kljub vsemu, pa sem povprašal v obratu v čem je »skrivnost« uspeha. Obratovodja mi je takoj rekel, naj se o tem pomenim z izmenovodjo Jankom Mrakom, ki je po njegovih besedah o tem najbolje seznanjen, je pa tudi član centralnega delavskega sveta. Na vprašanje o uspehu je Janko odgovoril:
»Mislim, da je vzrok prese-gu načrta v številnih dejavnikih. Tako smo imeli izredno
(Nadaljevanje na 7. strani)
Franc Bogataj
Francka Brence
(Nadaljevanje s 6. strani)
malo odsotnosti z dela zaradi bolezni, lesa in okovja za pohištvo smo imeli vedno dovolj in zato ni prišlo do zastojev v proizvodnji, pa tudi delavcev je bilo več zaposlenih, saj prvi meseci niso
Janko Mrak
primerni za montaže na terenu in so bili vsi delavci na obratu. Seveda potem uspeh le ni mogel izostati.«
Janko je bil skromen. Tak pa je tudi odgovor na naslednje vprašanje o doseganju načrta v preostalih mesecih leta.
»Drugo četrletje smo začeli že slabše. Težave so bile zaradi lesa, pa tudi letni dopusti se bližajo in verjetno bo težav še več. Kljub temu pa mislim, da bi se plan le moral doseči, če le ne bo preveč »čejev«. Prvi »če« je les, drugi pa so manj pomembni vendar precej vplivajo. Za centralni obrat v Škofji Loki jc že predlagan rebalans načrta, verjetno bo potreben tudi za Gorenjo vas, vendar z veliko manjšimi popravki. Moram pa dodati, da se tu vsi delavci strinjajo z novim načinom podeljevanja stimulativnega osebnega dohodka, ki bo sedaj za vse podjetje enak, saj dostikrat sami nismo bili krivi za težave v proizvodnji, ker smo le preveč odvisni od drugih obratov in če ti zamudijo, zamujamo še mi.«
— Verjetno pa so še stvari, ki bi jih kljub vsemu kazalo spremeniti, da bi se letni načrti dosegali še bolj zagotovo.
»Če na kratko naštejem: urediti bi bilo potrebno- silos za odpadke, izboljšati bi bilo potrebno postopek za luženje oken, saj imamo v obratu še vedno stare izrabljene stro-
nine, a vedno nimamo prave družbe. Res je, da se družba je, ki smo jih naredili sami, Tudi glede površinskega sušenja je še vse premalo urejeno, saj se lak vse prepočasi suši in zato prihaja do zastojev, oziroma izdelek bi lahko prišel prej iz obrata. Na poslovni uspeh pa precej vpliva tudi sam način proizvodnje, ki je v bistvu serijski, vendar pride včasih vmes v izdelavo stavbno pohištvo maloštevilne serije in načrt se takoj zmanjša. Narejen je namreč izključno za serijsko proizvodnjo.«
J. Čadež
To naj bi bila kratka predstavitev podjetja. Seveda ni povedano vse kar je zanimivo, kar še kaže spremeniti, niso predstavljeni vsi delavci, ki to predstavitev zaslužijo. Leto pa je še dolgo in priložnosti še obilo. Torej o obratu bomo še pisali. Mislim pa, da je informacija le dovolj celovita, da sl bodo ostali delavci Jelovice, ki obrat Gorenja vas ne poznajo dobro, njihovo delo in težave podrobneje spoznali. Ce je to tudi res, je ta zapis o obratu Gorenja vas uspel.
Novo ustanovljeno planinsko društvo Jelovica kliče:
Vabimo vas v gore
Bila je nedelja v februarju letošnjega leta. Skupina ljubiteljev planin ubira zadnje metre poti proti koči v soncu obsijane Uskovnice. Razpoloženje je bilo enkratno, doživetje pa tako, kakršno si lahko samo zaželimo. V koči Uskovnice pa je padel predlog — ustanovimo samostojno planinsko sekcijo. Zakaj? Saj imamo vendar planinska društva. Toda, mnogo je med nami ljubiteljev planin, ki pa si sami ne upajo ali pa nimajo prave volje, da bi odšli v kraljestvo gora. Mnogo je tudi takih, ki ne najdejo pravega časa, da bi se vpisali v planinsko društvo, saj v popoldanskem času ni urad-
ni hur, dopoldanski čas pa prebijejo na delovnem mestu. Z ustanovitvijo sekcije, pa bo vsakemu članu kolektiva to narediti hitro in enostavno. Vse informacije bo lahko dobil praktično na delovnem mestu.
Živimo v kolektivu in resnici na ljubo moramo povedati, kako malo se poznamo med seboj, še celo tako malo, da se nam ne zdi vredno niti pozdraviti. Verjetno pa smo med njimi taki, ki pa želimo to monotono življenje popestriti, želimo se spoznati. Prepričani smo, da je izlet v hribe izredna priložnost za to. Veliko nas je, ki že hodimo v pla-
v planinah hitro dobi in da je prav taka družba dostikrat enkratno doživetje. Upamo pa si trditi, da bo pa
Sodelujte v glasilu JELOVICA
tudi družba, ki bo skupaj odšla s prvega kilometra poti in se skupaj vrnila, odnesla s potovanja še lepše vtise. Verjetno pa ni med nami nikogar, ki ne bi bil zato, da bi bila ta družba prav iz samih sodelavcev.
Govorimo o onesnaženju okolja. Iščemo mesta, kjer bi lahko zadihali s polnimi pljuči. Ravno hribi so kraj, kjer se delovni človek resnično lahko odpočije in naužije svežega zraka, pa ne samo to, to je kraj, kjer se lahko nabere dodatnih energij, ki jih vsakdo potrebuje.

Govorimo o lepotah drugih, jnam praktično popolnoma tujih krajev. Ne poznamo pa niti najbližje svoje okolice. Kdo med nami se lahko pohvali, da je že prehodil loško planinsko pot, da je videl lepoto krajev po poteh slovenske planinske transverzale. Verjetno nobeden, če pa je kateri med nami, nam pa lahko zatrdi, da so to kraji, ki nam bi ostali trajno v spominu. Mislimo, da se s planinarjenjem krepi tudi obrambna moč domovine. Dobri in
26 let obralo
(Nadaljevanje s 3. strani)
Prostori za delo so postali kmalu pretesni, in kolektiv se je odločil za gradnjo novih. Leta 1959 so jih začeli graditi na mestu, kjer stoji obrat še danes. V teh prostorih je sedaj strojni oddelek in ročna delavnica. Hladilno pohištvo je obrat izdeloval vse do leta 1971, torej tudi po priključitvi k Jelovici, ki je bila 1963 leta. Po daljših razpravah pa so tega leta prenehali s proizvodnjo hla-
izurjeni planinci so porok za uspešno čuvanje pridobitev narodno osvobodilne borbe. Vemo tudi, da je v planinah mnogo spominskih obeležij. Ko jih bomo obiskali in jim s skromnim šopkom dali svetlejšo podobo, se bomo spomnili nanje, ki so nam vse to priborili in omogočili, da danes lahko svobodno hodimo po vrhovih najlepših krajev na svetu.
Upamo, da je ustanovitev samostojne planinske sekcije na mestu. Občni zbor sekcije ki je bil 26. 5.1975, je že začrtal delovni program. Navzoči smo obljubili, da se bomo številno udeležili udarniške akcije pri gradnji planinske koče na Blegošu. Prav tako smo obljubili, da bomo pomagali pri oskrbi koče na Lubniku.
Kdaj in kam pa bodo orga-nizrani izleti bo pravočasno objavljeno na posebnih oglasnih deskah. Sprejeli smo namreč že načrt, kam bomo odšli. Okvirno je tak:
Loška planinska pot, Dobrča — Begunjščica — Dom na Robleku — Stol in Valvazorjev dom, Kamniške Alpe (Konj — Planjava — Skuta
—	Grintovec — Kočna — Jezersko), Triglavsko pogorje s Krnom, Črna prst — Rodica
—	Planina Razor — Komna — Lisca, Nanos, Jalovec — Kriški podi — Razor — Prisojnik, Peca — Kepa, Storžič itd.
Izvoljen je bil tudi upravni odbor, ki ga sestavljajo: Nataša Žbontar — predsednik, Zofka Jelovčan — blagajnik, Mija Volčjak — tajnik, Lidija Peternel, Anton Oman, Rajko Klevišar, Franc Rehberger.
N. Žbontar
Gorenja vas
dilnega pohištva in začeli s serijsko izdelavo stavbnega. Istočasno se je začelo tudi z gradnjo nove lakirnice in montažne delavnice finalno obdelanih elementov, ki je bila zgrajena leta 1972. Obrat danes izdeluje vezana okna in balkonska vrata standardnih izmer. Res je, da so v začetku delali manjše količine, res pa je tudi, da je sedaj delovni postopek temeljito preštudiran in proizvodnja je že mesečno od 3500 do 4500 komadov oken in vrat.
Obrat Gorenja vas

' '
Uveljavitev
samoupravljanja
Ko praznujemo 20-Ietnico obstoja podjetja obenem praznujemo tudi 20. obletnico samoupravljanja, saj je 25. maja 1955 zasedal v podjetju prvi delavski svet, katerega predsednik je bil sedanji vodja vzdrževalnega servisa Miloš Zakotnik. Večina delavcev, ki praznujejo tudi osebne jubileje 10 ali 20-letnega dela v podjetju, je bila v teh letih tudi član raznih samoupravnih organov, kjer so posredno vplivali na razvoj podjetja in nadalnjo krepitev samoupravljanja. V vseh teh letih so samoupravni organi razpravljali v vseh važnejših dogajanjih v podjetju, tako glede poslovnih odločitev, razvoja tehnologije, delitve dohodka, razvoja trgovske mreže itd.
V letu 1974, ko je izšla nova ustava, je bil na področju samouprave narejen nadalnji korak v smeri izpopolnitve delavskega samoupravljanja, saj se je z organizacijo TOZD samoupravljanje še bolj približalo delavcem in postalo bolj množično. Vsaka TOZD ima vse svoje samoupravne organe preko katerih se lahko učinkovito rešujejo tekoči problemi. Svoje samoupravne organe pa imajo tudi posamezni obrati v sestavu TOZD kakor tudi SDS.
JELOVICA — gtasilo delovnega kolektiva Jelovica, lesna industrija Škofja Loka — Ureja: odbor za obveščanje organizacije združenega dela:	Jenko
Franc, Jenko Franc, Ogorevc Berta, Tušek Janez, Bondi Tjaša, Oblak Smiljana, Dolenc Stanka, Rupar Jože — Odgovorni urednik: Franc Pavlin — Tisk: GP Gorenjski tisk, Kranj, v 1100 izvodih
Poleg samoupravnih organov delujejo v OZD družbenopolitične organizacije, katerih glavni cilj je, da dajejo podporo samoupravljanju in da se stalno prizadevajo za izpopolnjevanje samouprave.
Po organiziranju TOZD je bila reorganizirana tudi sindikalna organizacija tako, da bo v sedanji obliki, ko ima vsaka TOZD svoj izvršni svet. V njem je zastopana sleherna delovna enota — lahko iz-
Večina za solidarnost
Konec junija so bili po vseh obratih in službah zbori zaposlenih, ki so se jih udeležili številni delavci, kar pomeni, da so želeli tako s pripombami, kot z glasovanjem prispevati k najboljšim odločitvam. Teh pa ni bilo malo in tudi nepomembne niso bile. Tako je bila pomembna točka poročilo o gospodarjenju in srednjeročna usmeritev delovne organizacije, sprejem vrednosti novo sistematiziranih mest, sprejem razširitve predmeta poslovanja in solidarnostna akcija za pomoč prizadetim občanom zaradi poplav.
Za prvo točko, ki še ni zaključena, saj bodo razprave še potekale tudi v naslednjem obdobju, bi veljalo povedati le to, da so delavci skoraj v vseh obratih živo razpavljali
vrševala bodoče naloge, ki izhajajo iz kongresa ZSJ.
Prve ideje po potrebah nadaljnjega povezovanja v SOZD so bile izrečene prav na naših samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, ki so v tem videli večjo socialno varnost delavcev, ki bo zagotovljena zaradi delitve programa in bolj racionalnega izkoriščanja surovin. Ti elementi bodo posredno vplivali na večanje produktivnosti, saj se bo z zmanjšanjem števila proizvodov lahko posvetila večja pozornost razvoju preostalih proizvodov, ki jih bo določal program.
Kužnik Anton
in s svojimi predlogi in pripombami pripomogli k jasnejšemu oblikovanju izhodišč srednjeročne orientacije Jelovice ter gospodarjenju v naslednjih mesecih. To nekje potrjuje tudi glasovanje o predloženem gradivu, ki ga je od 783 navzočih na zborih sprejelo 773 delavcev, 1 delavec je bil proti, 9 pa se jih je vzdržalo.
Tudi o razširitvi poslovanja mnenja delavcev niso bila deljena kar prav tako potrjujejo rezultati glasovanja, saj so bili razen dveh delavcev, ki sta se vzdržala, vsi za to razširitev poslovanja. Rezultati glasovanja o sprejemu vrednosti novo sistematiziranih delovnih mest so bili precej manj enotni, kjer je predvsem obrat oken v celoti glasoval proti WF sistemu.
Še nekaj o glasovanju za solidarnostno akcijo poplavljenim. 81 odstotkov navzočih na zborih se je odločilo za to akcijo in s tem nekje izpričalo svojo zavest pomagati drugim, ki jih prizadene težka naravna katastrofa. Med pripombami, ki so jih dali delavci samo nekatere.
Delavci obrata žaga predlagajo, da naj se objavi spisek ljudi, ki so dobili pomoč in v kakšni višini v enem od dnevnih časopisov. Na obra-
tu oken in notranjih vrat so delavci zahtevali, naj se zadolži predsednika občinskega odbora SZDL, da posreduje podatke, koliko denarja je Jelovica prispevala, kdo ga je dobil in koliko. Zaposleni na obratu Gorenja vas pa so zahtevali, naj občinska skupščina preveri sredstva, ki bi morala ostati od mile zime (ni bilo pluženja) ter morebitna razpoložljiva sredstva podari poplavljencem. Delav-
ci obrata vhodnih in garažnih vrat pa bi želeli uveljaviti svoj predlog zbora, da se zbrani denar v Jelovici podeli namensko določenemu oškodovancu.
V temeljni organizaciji montažni objekti — zbor montaže, proizvodnje in uprave pa so zahtevali od občinske skupščine podatke, zakaj se bo denar iz solidarnostne akcije porabil.
J. Čadež
Dolga seja sindikata
Čeprav je bila seja konference delegatov osnovnih organizacij sindikata dolga in to celo v dveh popoldnevih le na kratko o njenem poteku. Večino sklepov in razpra-
ve boste lahko prebrali tudi v drugih sestavkih, saj je konferenca razpravljala o 4
mesečnem gospodarjenju, problematiki oskrbe podjetja s surovinami, srednjeročnem programu razvoja SOZD, TOZD in OZD, o solidarnostni akciji in drugem. Četrta točka dnevnega reda — ustava in naše samoupravljanje — pa je bila najdaljša. Razprava je izhajala iz ugotovitve, da je samoupravljanje delavcem še vedno premalo približano in da je tu potrebno največ narediti. Kasneje se je razpravljalo posebej o pritožbi obrata oken in notranjih vrat glede delitve osebnih dohodkov, ki je bila po mnenju teh delavcev po prvem sporazumu boljša.
j. č.
Razstavni prostor Jelovice na letošnjem
SALONU
POHIŠTVA
na GR v Ljubljani