GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER 9. JUNIJA 1961 * POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI * LETO X. — ŠTEV. 21 zbora proizvajalcev 'i''. . • HI % Zbor proizvajalcev Okrajnega ^^ ljudskega odbora Koper je dne 25. maja 1961 razpravljal o vplivih novega gospodarskega sistema na gospodarstvo okraja in o izvajanju okrajnega družbenega Kipeče življenje V vrsti prizadevanj za uveljavitev novega gospodarskega sistema je posebna vloga namenjena Socialistični zvezi kot naši najbolj množični politični organizaciji — posebno še, ker je uvajanje novih odnosov t' gospodarstvo hkrati velik korak v našem splošnem družbenem razvoju, jc pomembno dogajanje v našem živ-Ijcnju ter ga zato ne gre prepustiti stihijskim vplivom, marveč ga jc treba politično dobro pripraviti in spremljati. Če govorimo o novih odnosih v gospodarstvu. •se s tem ne moremo ozko omejiti samo na to vejo našega udejstvo-vanja, marveč je to zadeva, ki ima neposreden vpliv na celotno družbeno dogajanje in spreminja vse naše življenje. Za novimi odnosi stopa, oziroma jc njihov nosilec naš delovni človek, neposredni proizvajalec, ki se je otre-sel mezdne miselnosti in odnosov in postaja v najširšem pomenu besede upravljavec ne samo proizvodnje v svojem podjetju, ne samo tisti, ki neposredno odloča o vsem gospodarjenju z osnovnimi sredstvi za proizvodnjo in z ustvarjenim dohodkom, marveč ima hkrati neposreden vpliv prek najrazličnejših organov upravljanja ?ia vse življenje in razvoj v komuni. V nekaterih gospodarskih organizacijah, kjer so politične sile v delovnih kolektivih močno in naglo zastavile delo v smeri uvajanja novega sistema upravljanja in delitve dohodka, so dosegli že izredne uspehe v decentralizaciji upravljanja, v vključevanju vseh članov delovnega kolektiva v to upravljanje. Neposredna zainteresiranost delavcev za čimveč ji dohodek budi v njih tudi neposredno zainteresiranost za dobro in varčno gospodarjenje, budi v njih zahtevo po odločanju v iiseh zadevah, gradi nove odnose med vsemi člani kolektiva in nove odnose do dela nasploh. Hkrati pa, ko pri tem izstopa delavec-pro-izvajalec in upravljavec — tudi •kot jx)trošnik in član skupnosti v komuni, se budi njegova želja in zahteva po neposrednem odločanju o vseh vprašanjih življenja, posebej pa še o problemih družbenega standarda 'v komuni. Da bi vskladili in še pospešili razvoj novih odnosov, da bi vplivali na hitrejše uvajanje novega sistema tudi po tisMh manjših podjetjih, kjer iz tega ali onega razloga še niso stopili ali bolj počasi stopajo na novo pot, in da bi končno povezali vse napore v omenjenem smislu znotraj posamezne komune, bodo ie dni po vseh naših občinah posvetovanja Socialistične zveze pod naslovom: y>Komuna v pogojih nove delitve dohodka . Na njih bodo občinski politični delavci naše organizacije pregledali dosedanje uspehe in določili svoje delo na tem področju za prihodnje dni. Pripravljeni referati obravnavajo specifična stališča Sociali- • stične zveze do vprašanj in pogojev življenja na sedanji razvojni stonnji naše družbe in bodo podlaga za temeljito razpravo, ki naj rodi čim bogatejše sadove v prid vse naše skupnosti. Rastko Bradaškja plana in proračuna v prvem četrtletju letos. Po daljši razpravi je ugotovil, da so gospodarske organizacije siccr začele z ukrepi za uvajanje novih načel gospodarjenja. da pa je to pri večjem številu podjetij šele začetek. Dn bi se načela novega gospodarskega sistema čimprej in v celot: uveljavila v vseh gospodarskih organizacijah okraja, daje zbor proizvajalcev občinskim ljudskim odborom in gospodarskim organizacijam naslednja priporočila: o Zbori proizvajalcev občinskih ljudskih odborov naj čimprej obravnavajo vplive novega gospodarskega sistema na gospodarstvo njihovega območja in sprejmejo ustrezne zaključke. Stalno naj spremljajo nastopajočo problematiko in jo rešujejo skupno z gospodarskimi organizacijami. o Delavski sveti in uprave podjetij naj ukrenejo vse potrebno, da se z načeli in cilji novega gospodarskega sistema seznani sleherni član kolektiva. Uprave podjetij morajo v ta namen pripraviti ustrezne izračune in analize, ki bodo konkretno prikazale prednosti novega sistema pri boljšem gospodarjenju, istočasno pa nakazale tudi problematiko in ukrepe, s katerimi se tako gospodarjenje doseže. o Pripraviti je vse potrebno za čimprejšnjo decentralizacijo delavskega upravljanja in omogo-čitev neposrednega sodelovanja vseh članov kolektiva pri razporejanju sredstev podjetja. o Pospešiti je treba uvajanje ekonomskih enot na osnovi dobro pripravljene tehnične in ekonomske dokumentacije, pri čemer naj se gosDodarske organizacije po potrebi poslužujejo tudi zunanjih institucij in strokovnjakov. Priporočljiva je tudi izmenjava izkušenj, zlasti med sorodnimi podjetji. Brezpogojno pa je treba zagotoviti tako v razpravi kakor tudi v odločanju o ekonomskih enotah vseh čir o Za neposredno sodelovanje anov kolektiva. usnošno uveljavitev ekonomskih enot morajo uprave podjetij pravilno organizirati evidenco in jo ažurirali, da bi mogle posamezne skupine proizvajalcev v ekonomskih enotah redno in hitro ugotavljati ustvarjeni čisti in osebni dohodek. Ker je ta evidenca pri večini podjetij še-vedno pomanjkljiva in neažurna, morajo delavski sveti podvzeti v tej smeri učinkovite ukrepe. Ažurnost knjigovodstva in dobra (Nadaljevanje na 3. strani) OnČINSKE Ze tradicionalne avto-moto dirke »Za nagrado Primorske« so tudi letos privabile v Portorož veliko množico ljubiteljev tega športa. Med tekmovalci Iz 17 dežel sveta so bili posebno uspešni tudi domačini In z malo več sreče bi se lahko Se uspešneje uvrstili med prvake Ponovno Je bila potrjena tudi visoka kvaliteta naših domačih Tomoso-vili motorjev in zlasti Colihrl spcclal postala vse bolj nevaren tekmec najboljšim strojem te vrste na svetovnih tekmovalnih stezah Nedeljska prireditev v Portorožu je bila pod pokroviteljstvom našega zveznega poslanca dr. Marijana Ilreclja, udeležili pa so se Je v množici desettlsočev gledalcev tudi najvišji politični In oblastveni predstavniki koprskega okraja in piranske občine. Gornja slika kaže start tekmovalcev na motorjih do 125 ccm, kar jc bilo hkrati otvoritveno tekmovanje na nedeljski prireditvi v Portorožu, o kateri preberite bolj podrobno na 9. strani POSTOJNI v najbolj zavestno socialistično silo jc v razpravi poudaril član Izvršnega komiteja CK ZKS Boris Zilierl Na občinski konferenci ZK minuli teden v četrtek, ki so se Je razen delegatov kot gosli udeležili član Izvršnega komiteja CK ZKS ltorls Zilierl, član ( K ZKS Ivan Itegent ter predsednik ideološke komisije OK ZKS Koper dr. Svetozar Polič, so komunisti postojnske komune z izredno kritičnostjo presojali svojo dejavnost v minulih dveh letih. Ugotovili so, da so komunisti na vseh področjih družbenega življenja v komuni delali aktivno ter aktivno usmerjali družbenopolitični razvoj, zlasti pa krepili razvoj socialističnega gospodarstva, ki v postojnski komuni že ustvarja nad »2 '/• družbenega proizvoda. Toda tako v poročilu občinskega sekretarja ZKS Slavka Černeliča kakor tudi v razpravi sodijo, da so v vsakdanji praksi marsikaj delali še po starem, ko so organizacije ZK neposredno in operativno posegale v delo drugih organizacij, organov in ustanov. Prav zastran tega pa se zdaj pred komuniste tem ostreje postavlja vprašanje, kako doseči nadaljnji korak k sprostitvi tistih sil, ki so sposobne graditi In nadalje razvijati naš družbeno-politični sistem. Glede tega pravijo: »Kakor koli gledamo naše gospodarstvo In razvoj našega sistema, Je mogoče te potencionalnc sile najti samo v neposrednih proizvajalcih, v komuni. Tu so namreč ustvarjalci teh novih odnosov, tu so ustvarjalci materialne baze za nadaljnji razvoj družbenih socialističnih odnosov. Zato je treba storiti vse, da bodo proizvajalci čimprej osvobojeni vseh ostankov mezdnih odnosov in administrativnih spon. To pa nam narekuje, da se z vso doslednostjo spopademo s pojavi kot so samovolja, birokrati/eni, mezdna miselnost, sebičnost, neobjoktlvnost itd., skratka z vsem tistim, kar bi moglo kakor koli ovirati in dušitl razvoj socialistične demokracije in socialističnih odnosov.« Na konferenci so ugotovili, da občani v zvezi z novim načinom delitve dohodka z največjim navdušenjem sprejemajo vse možnosti, ki odpirajo nadaljnjo decentralizacijo upravljanja, decentralizacijo do samega proizvajalca. Kritična analiza kaže, da so v postojnski občini precej razpravljali o novem gospodarskem sistemu, novih ukrepih, decentralizaciji uprav- LEPA BILANCA DOSEDANJEGA PRIZADEVANJA V UVAJANJU EKONOMSKIH ENOT Zadnja analiza, ki jo je napra vil OSS Koper, je pokazala, da so gospodarske organizacije koprskega okraja zabeležile v relativno kratkem razdobju lepe uspehe pri uvajanju ekonomskih enot. Res da je temeljni činitelj, prenos kompetenc navzdol, v večini gospodarskih organizacij še v začetni fazi, vendar podatek, da so že v 10 gospodarskih organizacijah izvolili tudi organe upravlja- Mlnulo nedeljo Je bila tudi tradicionalna Jahaška prireditev v I.lnici pri Sežani. Ob udeležbi nekaj tisočev gledalcev s Krasa In iz Trsta so jahači najbolj znanih jahaških klubov .Jugoslavije prikazali veščine svojih konj. Posebno so navdušili domači beli llplčani s svojimi vrhunskimi dresurnimi točkami. Na sliki: trije najboljši prejemajo po končanem dresuriiem jahanju zaslužena priznanja in nagrade pred častno tribuno nja v nižjih enotah, kaže. da ne gre več za osamljene primere, ampak za sistematično uvajanje najnaprednejših oblik upravljanja. Po tej analizi so doslej uvedli ekonomske enote v 24 podjetjih našega okraja, kar 16 kolektivov podjetij pa bo v svojih enotah kmalu sprejelo tudi pravilnike. Priprave za uvedbo EE, kar je bodisi že v zaključni fazi, ali pa potekajo šele razprave za njih uvedbo, so ugotovili v 27 podjetjih, samo 5 podjetij, ki jih je zajela analiza (gre skoraj izključno za gostinske obrate in trgovska podjetja), pa zaostaja. Seveda je na območju našega okraja še nekaj podjetij, kjer doslej niso še ničesar storili v tej smeri, vendar je iz dneva v dan manj kolektivov, ki so nezainteresirani za decentralizacijo upravljanja, V občini Izola: V tovarni Mehanotehnika ¡¡o EE uvedene že dlje časa. Sprejetje pravilnikov je omogočilo kolektivu, da je že s 1. junijem izvedel obračun po novem sistemu za razdobje od novega leta sem; v 'kombinatu De-lamaris imajo 24 EE, v prihodnje pa bodo sprejeli novo razdelitev na 32 enot. Prizadevajo si, da bi v najkrajšem času donolnili tudi (Nadaljevanje na 7. strani) ljanja ter ekonomskih enotah. Delovni ljudje si od novega gospodarskega sistema mnogo obetajo in prav ta psihološki položaj je treba na vso moč upoštevati ter delavcem pomagati odpirati najširšo pot in razumevanje za decentralizirano upravljanja. »Čeprav se o tem mnogo razpravlja, tako v podjetjih kakor Izven njih, pa vendarle ugotavljamo, da se to .še vedno preveč odvija v ozkem krogu vodilnih ljudi,« pravi nekretarjevo poročilo. V komuni so šele začeli oblikovati prve ekonomske enote ter še ni kakih posebnih Izkušenj v decentralizaciji upravljanja. Konkretneje so se tega doslej lotili v podjetjih »Javor«, »I,Iv«, »Gradnje«, »Avtoprevoz-nlštvo« in v kmetijski zadrugi na Pivki. V razpravi so nekateri delegati opozorili na to, da ne kaže še naprej tratiti časa samo z razpravljanjem in »filozofiranjem«, ampak da se je treba v podjetjih konkretno lotiti decentralizacije ter pripraviti in sprejeti pravilnike o delitvi čistega dohodka ter delitvi osebnih dohodkov. Vse to pa je treba tako urediti, da bo slehernemu proizvajalcu jasno, kako je s temi dohodki, kakšna jc delitev v podjetju in v kakšne namene in za koliko od ustvarjenega čistega dohodka se je njegova ekonomska enota odpovedala. Kakšni bodo pravilniki, ni mogoče predpisati in tipizirati, zakaj vsak pravilnik bodi vendar ogledalo konkretnih razmer v podjetju ter zrelosti kolektiva. Poglavitna razprava na konferenci se je sukala okoli vprašanja, kakšna bodi v novo nastalem položaju in v prehodu na decentralizirano družbeno upravljanje vloga komunistov. Glede tega so razen nekaterih delegatov prispevali v razpravi tehtne misli tudi vsi trije gostje, Ivan Regent. dr. Polič In Boris Zihcrl. Tovariš Ziherl je poudaril, da sta v današnjem položaju, v decentralizaciji upravljanja in razširjanju ljudske demokracije, vloga in pomen ZK večja kot kdajkoll. Komunisti morajo biti na svojem mestp, ali ne zgolj formalno, ampak načelno, aktivno. V tem položaju bo komunist veljal tem več, kolikor boljši zgled bo dajal, kolikor učinkoviteje bo zalegla moč njegovega demokratičnega prepričevanja, kolikor bolje in dosledneje bo uveljavljal program ZK. Komunisti predstavljajo organizirano silo, ki odgovarja iza to, kar se pri nas dogaja, odgovarja v smislu privrženosti programu ZK. Vso pozornost je zatorej treba zdaj posvetiti idojno-polltičiu vzgoji in delu, t. j. pripravljati komuniste za nove naloge, ki jih prinaša in terja sedanja stopnja razvoja. In zato naj sestanki komunistov v osnovnih organizacijah veljajo predvsem idejni mobilizaciji: kaj in kako delajo komunisti, da se pri nas ustvarjajo socialistični cilji. Komunist mora zatorej poznati svoj predmet, ga obvladati, zagovarjati ter uveljavljati /. močjo prepričevanja. Vodilna vloga komunistov se mora v tem položaju in razvoju Izražati v znanju, obvladovanju problematike ter v moči prepričevanja. Komunist mora zatorej neprestano rasti kot najbolj zavestna socialistična sila. V popoldanskem delu zasedanja je konferenca Izvolila 31-članskl pomlajeni občinski komite ZKS, le-ta pa je takoj po zaključku konference soglasno izbral za novega sekretarja dosedanjega predsednika ObLO Postojna JOŽETA BASO. L. C. Podaljšanje urnika 7.a prehode na omenjenih obmejnih blokih pa bo hkrati tudi precej razbremenilo glavne mejne prehode. Z občinske konference Zveze komunistov postojnske komune minuli teden: udeleženci konference z gostoma Borisom Zlhorlom Ln Ivanom Itogentom Ha mejili)! prehodih 1!. kategorije podaljšan čas m prehode Po sporazumu med našimi in italijanskimi obmejnimi organi je bil na obmejnih prehodih II. kategorije Gorjansko, Repenta-bor, Lipica in Socerb podaljšan čas za prehajanje z ene na drugo stran za pešce in uporabnike vozil ob sobotah, nedeljah in praznikih do 23. ure, na obmejnem prehodu Lazaret pa do 24. ure vsak dan. Podaljšanje časa iza prehode velja v letnem času od 1. junija do 30. septembra. Gornji ukrep je bil sprejet zaradi pospeševanja obmejnega turizma v obeli smereh in kaže na uspešno sodelovanje obeh prizadetih strani tudi na tem področju. Negotovost po atentatu na Trujilla Po atentatu na dominikanskega diktatorja Trujilla vlada v tej otoški deželi atmosfera negotovosti in uporniške sile nenehno napadajo nekatere vojaške garni-zije. Sicer pa so v Dominikanski repubiiiki aretirali v poslednjih dneh okrog 1200 ljudi, od katerih so mnogi podlegli mučenju v zaporih. Po dunajskem sestanku Skupno poročilo, ki so ga objavili po nedavnem sestanku Hru-ščev—Kennedy na Dunaju, pravi, da so bili razgovori med obema predsednikoma koristni ter bodo prispevali k vzpostavitvi trajnega miru med državami. Kennedy in Hruščev sta med drugim potrdila podporo neodvisnemu lin nevtralnemu Laosu tor vladi, ki jo bodo izvolili Laožani. Poudarila sta tudi pomen resnične ustavitve sovražnosti v tej deželi. Snoročilo nadalje pravi, da sta se oba predsednika razgovarjala tudi o nemškem vprašanju in o problemu jedrskih poskusov. Oba državnika sta nadalje sklenila obdržati stike o vseh zadevah, ki se tičejo obeh držav sveta. Žarišče nevarnosti Preteklo sredo se je sestal Varnostni svet, da ibi proučil portugalsko kolonialistično politiko v Angoli. Sestanek Varnostnega sveta zaradi Angole je zahtevalo 42 afriških in azijskih držav ter Jugoslavija. Razprava o Angoli poteka v znamenju prejšnjih sklopov OZN, kjer je bilo poudarjeno, da je treba odpraviti kolo-nializem. Države, ki so zahtevale sestanek VS ugotavljajo namreč, da sedanje stanje v Angoli ogroža tudi svetovni mir. Kot znano postaja v Angoli položaj za domače prebivalstvo nevzdržen, saj se portugalski Oblastniki poslužujejo najhujšega terorja in umorov, da bi obdržali to kolonijo. Odporniško gibanje domačega nrebivalstva pa je iskati tudi v suženjskih razmerah, ki vladajo v Angoli, Da odporniško gibanje ni neznatno, okrepitve, ki jih nebno pošiljajo v dokazujejo vojaške Portugalci ne-svojo kolonijo. Konferenca v Kairu Minuli pondeljek se je začela v Kairu konferenca 22 izvenblo-kovskih držav, med katerimi je zastopana tudi Jugoslavija, Kot je bilo pričakovati, so glavna tema razgovorov vprašanja, kot so razorožitev, opustitev atomskih poizkusov, boj za odpravo kolonialnima, alžirski in laoški problem ter druga pereča vprašanja, ki ogrožajo mir v svetu. Konferenca pa bo nedvomno posvetila posebno točko dnevnega .reda vnrašanju skupnih ukrepov in akcij izvenblokovskih držav na bližnjem zasedanju Generalne skupščine OZN za ublažitev mednarodne napetosti in sporazumno urejevanje odprtih in nerešenih problemov. S pogajanj med Alžlrcl In Francozi v Evlanu ob Ženevskem jezeru v Švici: na sliki Je Bclkasem Krim (v sredini), vodja alžirske delegacije na teh pogajanjih, med članoma delegacije Alunedom Franclsom (levo) ln Taje-i bom Hulafrujern. Zadaj je videti barikado iz vreč .peska, s katerimi so Švicarji zavarovali pogajanja pred napadi francoskih ultrasov, ki ves čas pogajanj skušajo z bombnimi atentati v Franciji in Alžiriji motiti dobro voljo uradne strani za pogajanja O z občinske konference zveze komunistov v hrpeljah Znanje odpira vrata napredka Prijave terjatev in dolgo? proti italijanskim bankam Letos poteče rok. v katerem bi morali zlasti imetniki hranilnih vlog pri bivših podružnicah italijanskih bank. ki so poslovale na območju, katero je bilo po osvoboditvi priključeno FLRJ, prijaviti svoje vloge pri Narodni banki FLRJ, centrali za LRS v Ljubljani. Prijaviti bi morali seveda tudi svoje dolgove, ki jih imajo nasDroti tem bankam. Kakor vemo, so na sedanjem Slovenskem Primorju poslovale podružnice Casse di rasparmio iz Trsta in Gorice, nekatere druge italijanske banke in Poštna hranilnica, za katero veljajo posebna določila. Zanimali smo se za uspeh prijav in ugotovili naslednje: Narodna banka je pozvala prizadete preko lokalnih listov (Slovenski Jadran je objavil najmanj pet pozivov, op. ured.), dalje preko koprskega radia, preko občin, ki naj bi razobesile na vidnih mestih pozive, in preko organizacij SZDL. Uspeh vseh pozivov pa je bil minimalen. Celo v krajih. kot so Idrija, Tolmin in drugi. ljudje niso bili obveščeni in vse kaže, da občine in drugi organi niso izvršili svoje naloge, čeprav so nekateri trdili, da je potrebno to vprašanje gledati s širšega vidika in poskrbeti za čim večjo publiciteto poziva. Skupaj ni bilo vloženih in izplačanih niti toliko prijav, kot bi jih bilo po podatkih, ki so na razpolago, možno pričakovati za manjšo podružnico omenjenih hranilnic. V banki so proučevali vzroke in ugotovili predvsem, da kliub uporabi vseh načinov obveščanja večina prizadetih še danes ne ve, da lahko dobijo svoje hranilne vloge, ki jih imajo pri italijanskih bankah, v celoti izplačane z obrestmi vred, seveda ob upoštevanju veljavnih tečajev. Zato se oglašajo posamezniki več ali manj slučajno s knjižicami in prosijo za pojasnila. Ko se jim pojasni, da gre rok za prijave h kraju, se začudijo in izjavljajo, da niso o pozivih nič slišali in da je pri posameznikih še mnogo knjižic, ker ne vedo, da jih lahko vnov- čijo. Vedo celo oovedati, da jim niso nudile zadovoljivih pojasnil niti lokalne banke, na katere so se obrnili s tem vprašanjem. V centrali Narodne banke so izjavili. da so bile vse prijave, ki so bile predložene doslej, razen •nekaj primerov, kjer ni dovolj dokumentirana pravica imetnikov knjižic, v celoti izplačano. Novih pozivov pa 'banka ne namerava več objavljati in bo tako ob roku zaključila svoje delo. Zato ponovno vabimo vse prizadete, da v ilastnem interesu pohitijo prijaviti svoje hranilne -vloge v izplačilo. Občinska konferenca zveze komunistov v Hrpeljah, ki sta se Jc udeležila tudi član Izvršnega komiteja CK ZKS In sekretar OK ZKS Koper Albert Jakopič lil član CK ZK.S Ervln Dolgan, je potekala predvsem v obeležju kritičnega ocenjevanja dela ZK v tej obmejni komuni, ki se Je zahvaljujoč .skupnim naporom občanov in pomoči skupnosti že Izkopala iz zaostalosti in odprla vrata napredku. Predvsem jc vredno omeniti dejstvo, da pomeni slednji ukrep v smeri krepitve in razvoja gospodarske moči nova torišča za domačo delovno silo in s tem neposredno izboljšanje življenjskih pogojev občanov. Poročilo, kot k.isneje razprava, ki pa žal nI bila odraz sedanjega dinamičnega razvoja komune, sta pokazala vrsto ugotovitev z osnovno postavko, da komunisti posvečajo premalo skrbi analizi lastnega tlela. Zato ni naključje, da obravnavajo če.sto-krat nekatere negativne pojave preveč mlačno, kar Je prišlo do izraza tudi v zadnjih razpravah okrog novega gospodarskega sistema. Izkazalo se je na primer, da so razprave, ki zadevajo važne probleme komune, čestokrat domena ozkega kroga ljudi. Tukaj je iskati razlog, zakaj zbori volivcev ne pridejo do veljave. Zatorej komunistom v hr-peljski občini ni bilo tokrat težko Izluščiti lz skupa takih ln podobnih ugotovitev spoznanja, da so osnovne organizacije storile doslej vse premalo za idejno-politično vzgojo svojih članov. Od tod tudi negotovost v obravnavanju In ocenjevanju določenih problemov ln nalog ter čakanje na navodila »od zgoraj«, sicer ne gre zapostavljati ugotovitve, da se komunisti na Hrpcljskem vse bolj odločno borijo proti vsem takim pojavom. Posebno bodrilno pa Jc spoznanje, da se povsod, tako na gospodarskem kot na političnem področju, čedalje bolj uveljavljajo mladi ljudje. Vrsto tehtnih pripomb sta v razpravi prispevala tudi gosta tovariš Itougan In tovariš Kajtimir. Vsekakor bodo konstruktivna napotila hrpelj-skim komunistom vodilo v njihovem bodočem delil in posebej velja omeniti prispevek tovariša Kajtlmlra, ki z občinske konference zveze komunistov v piranu Od razmišljanja so razprav Neposredna socialistična demokracija terja od komunistov popolno idejno politično zrelost in borben vpliv na nadaljnji družbeni razvoj Urejuje uredniški odbor. Glavni ln odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdajo CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo ln uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen 800 din, za tujino 1G00 dinarjev ali izvod 20 din. — Letna naročnina 3,5 am. dolarja. — Bančni raBum 002-11-1-181. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk ln klllcji tiskarna CZP »Primorski tlalc« Kakor na drugih občinskih konferencah ZKS, ki so te dni bile v komunah koprskega okraja, tako Je tudi na piranski konferenci v Portorožu minuli teden veljal poglavitni del poročil in razprave problematiki, ki se zdaj odpira ob prehodu v nov gospodarski sistem ln nov način delitve dohodka. Na konferenci, ki sta se je med gosti udeležila član CK ZKS inž. Pavle Zavcer ln organizacijski sekretar OK ZKS Koper Ivan Itcnko, so •sekretar občinskega komiteja MIlan Grlj v svojem poročilu, številni delegati pa v razpravi ugotovili, da uvajanje novega gospodarskega sistema zdaj ne more biti več stvar razmišljanja in razprav, ampak že konkretna akcija. Med proizvajalci ln delovnimi ljudmi v komuni jc /daj že jasno čutiti živo hotenju po neposredni socialistični demokraciji, po decentralizaciji družbenega upravljanja, po novi delitvi dohodka. V nekaterih gospodarskih organizacijah so osnovne organizacije ZK dale močno pobudo, da so se proizvajalci odločno lotili problematike in tudi brž prešli v akcijo. To velja zlasti za premogovnik v Sečovljah, »Splošno plovbo« ter ladjedelnico. Tu Je delo osnovnih organizacij dobilo povsem novo vsebino, lcl se že jas"no odraža v kakovostnejšem delu organov delavskega samoupravljanja, v reševanju gospodarske problematike, uvajanju nagrajevanja po učinku, uvajanju novih go- spodarskih ukrepov, oblikovanju ekonomskih enot Itd. Pri drugih osnovnih organizacijah ZK v gospodarskih podjetjih in na terenu pa še nI čutiti konkretnejših sadov v tej smeri, ker se še vedno vrtijo okoli razpravljanja, ponekod pa celo čakajo na druge, da bi jih potlej preprosto posnemali itd. v nekaterih podjetjih se sklicujejo, da so sezonskega značaja, drugI spet na vse pretoge samo računajo, misleč, da samo gola matematika vodi v ekonomske enote. Med primeri, kjer so že v konkretni akciji, kjer so že prešli od besed na dejanja, so vsekakor najdlje v se-čoveljskem premogovniku. Tu so že lani v oktobru nastavili evidenco za 5 ekonomskih enot, da bi tako dobili praktično osnovo za konkretni prehod na gospodarjenje po ekonomskih enotah. Ko so v letošnjem januarju začeli delati po ekonomskih enotah, so se kaj naglo začeli kazati izredni rezultati. Medtem ko je znašala lani povprečna mesečna storitev 1500 ton premoga, se jc po prehodu na uelo po ekonmsklh enotah dvignila povprečna mesečna storitev ria 2000 ton, čeprav se Je staiež delovne sile celo zmanjšal za 30. Skladno s tem pa Jc porasel tudi zaslužek. Medtem ko Je lani znašal povprečni mesečni zaslužek 20.000 din, se jc v letošnjem aprilu povpreček dvignil na 28.000 din. De- lo po ekonomskih enotah pa nepre- stano prinaša še druge dobre nasledke: Izostanki z dela so malone do kraja pojenjali, prav tako tudi 7-dnevne boleznine. Lani so v premogovniku za te boleznine potrošili vsak mesec povprečno 250.000 din, v letošnjem marcu še 81.000, aprila pa celo samo 00.000 din. Ze samo teh nekaj stvarnih podatkov kaže, v kako kratkem času so se v tem kolektivu začeli bistveno spreminjati notranji odnosi. Na konferenci je sečoveljskl primer dal imenitno pobudo, kako morejo vsi proizvajalci in med njimi aktivni komunisti s premišljenimi ukrepi izvajati decentralizacijo upravljanja. Ze ta primer živo in nazorno Ilustrira, kakšna bodi vloga komunistov v boju za nadaljnji razvoj neposredne socialistične demokracije ln za pot, ki Jo nakazuje novi način delitve dohodka. Sečovlje sicer s tem ne dajejo splošnega recepta, po katerem naj bi se še drugi ravnali, pač pa zgovorno kaže, kako se Je treba konkretno lotiti stvari, kako se morajo komunisti znajti v nastalem položaju, boreč se kot proizvajalci med proizvajalci za izvajanje programa ZK. Po plodni ln tvorni razpravi, v katero je posegel tudi tov. Zavcer, Je konferenca Izzvenela v splošno pobudo vsem komunistom v piranski komuni, kako naj z aktivnim delom Izpolnijo svojo vlogo v sedanjem položaju. (tg) Je posebno odločno zastopal in tolmačil načelo o potrebi po zdravi kritiki In analitičnem ocenjevanju dela Zli, ker je le po tej poti moč odpraviti vse pomanjkljivosti, ki so ovira v boju za konstruktivne socialistične odnose. Posebej pa Je tovariš Kajti-mir tolmačil vlogo obmejnih komun, kjer so naloge članov ZK še posebno odgovorne. (b) V neko! vrstah DUNOON: Ameriška podmornica na jedrski pogon George Washington Je zapustila angleško pomorsko oporišče Hall Lock dva dni pred napovedanimi britanskimi demonstracijami proti jedrski oborožitvi. KARTUM: Ker v sudanskem glavnem mestu Kartumu razsaja epidemija meningitisa, so zaprti vse šole in prepovedali javna zborovanja ter druge prireditve. WASHINGTON: 132 ameriških pravnikov in univerzitetnih profesorjev je objavilo zaradi ameriškega vmešavanja v nedavni poskus invazije na Kubo zahtevo, naj Kennedy ameriško politiko vslkladl z ameriškimi obveznostmi iz mednarodnih pogodb. 2ENEVA: Sovjetski predstavnik na konferenci za prenehanje jedrskih poskusov je ponovno izjavil, da bo delegacija ZSSR odšla s konference ln nadaljevala z jedrskimi poskusi, če bo Francija ali katerakoli druga država, ki je članica Atlantskega pakta nadaljevala s podobnimi poskusi. JALTA: V bližini Jalte so se te dni sestali sovjetski in ameriški javni delavci in razpravljajo o krepitvi miru ln Izboljšanju" odnosov med ZDA in ZSŠR. b Več posluha za pobude Tudi na občnem zboru Občinskega sindikalnega sveta Koper, ki je bil pretekli torek, je bilo največ govora o povečani vlogi sindikata v novem gospodarskem sistemu ter o njegovih nalogah za še bolj učinkovito uveljavljanje proizvajalcev kot neposrednih upravljavcev. Iz poročila predsednika STOJANA CINKA je bilo razvidno, da je na področju koprske občine 94 sindikalnih podružnic " 9.935 člani, kar je za 13 •/. več kot 1 ni. Da pa se vse sindikalne podružn ce niso uveljavile v celoti, je delno pripisati neaktivnosti nekaterih komisij, ki so delovale pri Občinskem sindikalnem svetu. Slednji je sicer imel v večini primerov, ko je šlo za načelne naloge, pobudo v svojih rokah, znatno manj pa so člani občinskega sindikalnega vodstva prisluhnili pobud:*m nekaterih osnovnih organizacij, čeprav so opravili člani občinskega sveta v minulem razdobju kar 210 obiskov sindikalnim podružnicam. Bolj učinkovita pomoč 1)1 bila posebno potrebna takšnim sindikalnim organizacijam, ki še niso organizacijsko utrjene, kot na primer v koprskem podjetju »STIL«, kjer Je sindikalna podružnica zaman posredovala pri odpravljanju notranjih trenj, kar se negativno zrcali v celotni ekonomiki podjetja. Občinsko sindikalno vodstvo je nedvomno samo ugotovilo nekatere pomanjkljivosti, zato je občni zbor tudi razpravljal o njegovem predlogu, da bi se povečalo število članov plenuma od sedanjih 33 na 51, medtem ko naj bi se število komisij zvišalo na 11. SIcer pa Je razprava pokazala, da je večina sindikalnih podružnic v gospodarskih organizacijah koprske občine že našla svoje mesto ln vlogo liar dokazuje, da postaja sindikat res močna politična sila v naš družbenem razvoju. Marsikje so nafl reč prav po zaslugi te politične organizacije in njenih pododborov že v dobršni meri uresničena glavna načela decentralizacije upravljanja v novem gospodarskem sistemu. (bb) IV K © Letos ugoden razvoj gospodarstva Značilno z.\ letošnje prvo četrtletje je v našem okraju razmerama ugodno Ribanje gospoda r-itvt in njegova precej močna aktivnost v vseh panogah. Celotni obseg vnovčene realizacije je lota- znašal v mesecih januar— marec okrog 19.8 milijarde dinarjev ali 41 odstotkov viv kakor v prvih treh mesecih lani. Tud. dinamika s: «podarstva fe b:la let«v; večja kot '...ni in zato jo bil celotni lc.->šnj: plan dohodka a.tv.ir-jen i.c z 21,7 odstotka. Največji uspeh — in ta presega republiško povpročji jo bil dosežen v kmetijstvu, cestnem prometu, gradbeništvu. zunanji trgovini, komun.iln; d< iavn<> ti. ž.vilsk: in GOSPODARSKI KOMI VI \li UST V A KJ A N .11. UEZ! K V V C;OSl'OD.\KSTVl V ;>r<-.'i':,i'iii Ki>•;:i r,a »;i:<> prikazalt ukrejie, ki so jih j>n-prmili prwiojni orijiiii!, da jih jrredloie Zit:ii: ljudski skupičmi in katerih namen jc: vskladiti potroinjo s ii.mim, kar jc predvideno ;x> m»podarskcm letnem načrtu. Kot je bilo rečeno, namen teh ukrepov m v omejiti'« pojraitije, louireč t- njeni «'skladi tri z rarpoloiljifimi sredstei. Ti ukrej« prcd.:tai4jajo vsekakor ra-korak t* rrni ; urojetHifljiui noirar;;;ii krciiuiio-detianti/i ra;-merij m . -.ujtsa j«>i!cd.ca ukre-jx»t>. ki jih izvajamo v zvezi s kreditiranjem obratnih sredstev. Zc pred tem i ukrepi j >a je bil jjrrejet zelo vaj.cn zakon, ki ima .liti nan.cn kol gornji in drugi ukrepi in to je zakon o u.virar-janju ni u;x>rabi rezerv npvMt* ikih in občinskih rezervnih skla-dov za potrebe gospodarskih organizacij. Te rezerve ustvarjajo gospodarske orpani-acije s jtiačc-vatijem jiosobncpa prispe rka v «niti«« 2 • , od ustvarjenega C" . tega dohodka, ;niianc0a za nekatero tofr.o določi ne prisj>,H''c<- v druye namerit'. Ljudske republike in občine bodo s takmu rez črtnimi knle poslovne z gube gosjx>-darskih organizacij, jih sanirale, irjtiačoinile t- Ti/iii zajamčene dohodke dctarceu, lahko ;■ t j.h bodo uporabilo tudi za drujjo }*>trc-mi se pospetuje de-odarskih organizacij. namen rezerv zelo no ie neopredeljen, i tc rezerve, ki se ob- rolr be, s kateri: javnost ffosji Čeprav je i i rok in del predata«'! jajc vezno ustvarjajo. eno izmed Z rainib oblik ««smerjanja tn ure- janja kred.tno-denarnih razmerij v naieni gos]xxlarstvu. Drugo, kar je vaint), je decentralizacija teh sredstev, saj se rezervni skladi ustvarjajo pri republikah tn občinah tako, tla te lah' i najbolj neposredno intervenirajo, kjer je to potrebno. Potrebno pa bo vsekakor podrobneje določiti, kdaj je močno uporabiti zbrane rezerve v ta alt oni namen, da ne bf teh rezerv trosili nepravilno in poaredoeali z njimi tam, kjer ekonomsko ne bi bilo redno dovolj upravičeno. Tako naj omenimo samo primer sanacije kakega podjetja, ki nima pogojev za obstoj iti bi ga b:!o treba likvidirati S sanacijami s sredstii obveznih rezerv bi lahko le poslredovanje, kjer bo to jKitrnbno. Ustvarjanje določenih rezerv bi sicer hiia na-lorta oospodarskih organizacij in Itolifično teritorialnih enot samih. T'tda to doslej tega i. o delale in zato ni nič čudnega, da je bila čer.to jfitrebna intervencija ban-ke ali ¡-i'. ;i't politično teritorialnih enot za niije. To je itstcnr-itlo poloiaj. ki je v ekonomskem pooledu predstavljal resne motnje Navadno ie v takih -primerih T-rreihirnla banka s takimi ah druoačn mi kredi': kar je jurme-nilo ramo večanje kreditnega ob-'ooa brez ustrezneoa kritin. Tako je novi ukrep tudi v tesni zvezi s spremenjenimi nonoii krntko-rr> 'ifria tirav '!. !:i ta!:ih seoov ne doouiča. -dt- losni stroki ter industriji gradbenega materiala. Kljub uKodni rea!i/ao;ji v pr-vih treh mesecih letošnjega lota pa lahko pričakujemo v nadaljnjih m cm-c i h manjši zastoj zaradi pomanjkanja nekaterih ropriKluk-c.jskih materialov in -zaradi težav najemanjem obratnih sredstev. Značilno je tudi. da so zalogo nc-«lovrAone nro /.\\ulnjo n končnih i/.dclkov, ki so v zadnjih devetih :m- iv:h /t- nara.- '.i- na 58 tnlstot-kav. v prvim tromi-sočju lotos tako k zaloge surovin in drugih materialov, predvsem v industriji, zaradi občutnega pomanjkanja obratnih sredstev naraščale počasneje. kol jo nar.iAfal izkupiček za prod.uio blago ::i opravljene storitve. Pri tem je troba ugotoviti. da . o obr.>'.na sredstva niso povečevala skladno novoča-njem obsega -oslovanja in zalog. Tako na ^rlmer so jo celotni obseg obrabi h sredstev konec marca povečal za 23 odstotkov, a njihov: .skladi komaj z » lil odstotkov, kar je vp'. valo na moeno povivanjo obve/.nostl do dobaviteljev ;n ?manjsanja sredstev na Jiro računih. Fizični ol->>og industrijske proizvodnje v leto-njcm prvem tro-mesočju -o jo v primerjavi z lan-k m prvim tmmcsečjom povečal z . 20 odstotkov, to Jo • i 8 odstotkov nad republiškim povprečjem. Kljub neugodnim vremenskim r. meram, k; so lani mi>čno ovirale jesensko setev, i-0 bile lotoA-nje priprave pri obdelav. Jietn-lj:>č n sajenju na splo no i-ado-vo.i.vc. In čeprav Je še preura-njeno govoriti o uspehih aH neuspehih letošnjo letine, vendar lahko upamo, da bo donos sadjarstva in vinogradništva letos mnogo bolj obetajoč, kakor je bil lani. Ko so o teh vpraianjlh prod ihicv razpravljali člani okrajne-;'.a zbora pr»> cvajalcev, je predsednik okrajne.:;« sveta za družbeni plan :n finance dr. Jože Zabit ar opozoril odbornike tudi na ugodnejšo izvajanje proračunov dohodkov in izdatkov okra i a ter občin v prvih Štirih mesecih letotnjega leta. V tem obdobju je namreč bilo !• iliz ranih milijarda 143 milijonov dinarjem- skupnih ¡n poseb-n.h dohodkov, to jo 30.1 odstotka predvidenega letošnjega plana. N .jvr <• uspehe pri t«-m > itncle občine Sežana <37.8* •). Izola (3<3,7 »dstotka) in Postojn . <31,8*/«). Zaradi dobrega dotok.i pror;>čunske-ga prispevka Iz osebnega dolicKl-ka delavcev in uslužbencev, zlasti iz gospodarstva, ki ustvarja 57 odstotkov vseh dohodkov, je bilo moč že o:h dobiti kar pa gre dejstva, da v prvih .štirih nvso-727,040.000 dinarjev, predvsem na -račun so sc v prvih treh mesecih osebni prejemki povečali za okrog 40 odstotkov. Prav nič raz.vei-oljiva pa ni ugotovitev. da so še 30. aprila dolgovali davčni zavezanci kar 11-1 milijonov dinarjev, kar pomeni, da so vplačali komaj 54,9 od-ttotka ixl predvideno v.- oto. Pri tem « kaže, da so najslabši plačniki v obalnih in v hrpeljski občini. Ko so odborniki razpravlja'.! o omenjenih problemih, so spi -ji 1: priporočila občinskim ljudskim odborom in gospodarskim orga-n z. •- 'ani Prijioroeila «»bjavljiiino posebej. t eli li/i ih I m-il.ivnr i>h,'iiinkr kwilorrnrr \ I \ lili l.i IHstrli l STROŠKI SODOHMitiA POSLOVANJA PIT TMRJA.IO RMALNMJŠO TARIFO Vsestranska modernizacija poštne službe I>rrr»nlr.»h/Arlj.i !MI Jo vnrsl.i v po%ln\4njr lo Javni Nlu>br \rslo spr»'-nirmh. Novi poboji UH.i |n>st.ivlJ.iJo prrtl itnotipr a vite «rp.inr odeovorno naluEo rrut.ibilnrcA poslovanj.i pod-JolJa. INnr, .uil -1 t «»-Ki prrvi»/nih rlirv, vi%ok.i n-ijonmlii.i .'.i poslovne prostor«* hi ti .i t n m vcijp obvr/nosli podjetj i do dru>t»p lu podobno, narekujejo tudi VIV podjetju \ Kopru uvrdtm nove n;lrom.i r« .iln«") «• t.irl-fe. kar J«- \ \kl.\du / odobritvijo /.IS. r i i podjetje Koper Je namreč \ i»r-vih treh mnn 11« samo\it»Jne,;.i poslovanja kotn.ij krilo >tr«» k»v sicer Je enotna tarifa, ki Je íe \ veljavi. <»l»e-tal.i lfboljs.tnje m iterlalnei: i polo>a-J.i. vend.ir Je praksa polUUlA nei7-o.;ibno potrebo po ^prejemu lokalne Iai K« v okviru povišanja, ki ca Je odobril /IS. iu>un K.iír, da bo 22 odstotno povišanj»* tarife komajda zadostovalo .* a nemoteno poslovanje }• i i slu.'be. «*eprav bo prinesl i nova tarifa okroc 3o milijonov dinarjev novih bruto dohodkov. I' i r Koper utemeljuje ta ukrep tudi •• sorazmerno nizkimi osebnimi dohodki svojih usluJbeneev, ki so s povprečjem itl-»o<* dinarjev /a 27 • » nUJl v primerjavi s preteklim letom, rolo) ij postnih delavc ev pa se bo rji.lt no 111' olj ,i l, ko bo /aeel veljati nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Po tem pravilniku, ki ca predla.:a upravni odbor podjetja, naj bi T'»*» osebnih dohodkov /a-.lopala vrednost delovnega mesta, '1'. pa nai;t aj»-vanje po ufinku. Ta ukrep narekuje tudi povedana fluktuaiija P I 1 delat cev. 1 I ros M II I JON t) v IN vr.STIC"I J Mlado PI r podjetje pa si na drucl strani tudi motno prliadeva, da bi kar najhitreje moderniziralo P I" I mre/o, ki močno zaostaja za dejanskimi potrebami ln za splošnim gospodarskim razvojem. I'ako so se fr oskrbeli / novimi teleprinterji, med- 0 škodi iio divjih prašičih Kna I c (llvi >11 ikmlljlvlh fivall pri nas ailč. To jc rin .'H tlivjiil. :uu v lirr ivi'-.-a ivil! v i-.i-.u, ko '.kr«»l z-i ,vil) .--I; II Kljub tiinu 3r Uspeli v prlmrrlavl '.'<>» I i, Kt Ju «livjl i* iv.': - hm. več kol nvale^kirOa-n. Dm. »a Je sprejeta ,-.i«on, po ka(e-n ti.ij ' kimIo. k i Jo po. . roOi tllvjatl. poravna tista lovska rinilinj, na katere pixlroCJu Je bila šfcod.i n;iprav-ljeaa l.ovika (frulitui naj -..'.posluje p!..C:lo šKode iz. posiibnciia -.klada it. -pu«>U-se lovske zveze. Na prvi pouled e .-'11 ¡radeva na moi- t*epri»tn. i»ko-O iv.inou na) • <■ povrne škodi in it\ar )r v reriu. Ttx«a nI tako! Zakon po-.- .1 .1 TU-;, .i' .'-'-I- • I-V . :l ti pi I- e- vek mora biti ograjen In nusnuajcn ■ f.-nollnom. vrh "a-na o« :ia) bodo na njiv. tudi -itrašil.i Škodo Je treba prijaviti takoj, ko Jo oSk«d«>vanec opa/l. Ce niso ll puKoli lipolnjenl. lov .ka ctrutina nI dolina IzjilaCatl Ikode. Uov-ika drutliM v Kolini \-sako loto »po.-url kmetovalce, kaj naj napravi- jo, ri.i li! p-"prei 11! Akori-i divjadi. H r/ -a li- i i jih o|' «torl' • tudi na omenjeni i-ikou m na p-moje. ki Jih pr«t-Vlricva. ila ti1, tjer-.. 11 skod» povrnjeno. V pri-ti"ilid letiii Je trla škoda povrnjena, tt )c bilo pl.ii Ho opravičljivo. Kom.sila Je si>< 1 ■ i Kenjevala, Co pa kje nI bila ocenjena, naj pridejo prlitadctl z besedo na tian. Naj naveilcm -le primer Antona Krnnjco iz Voli. Prijavil Jc &kodo v /ne.ku II 700 din. 1.7. Postojna, ki vsako Izplačilo nadzira, je ocenjeni zne-sek .■•■• .>.i!a na n la din. ker je bil v cenilnem zapisniku naveden previsok hcktarikl donoi. Od teua zneska »o ifplae.ill zjem »m.i le polovleo. ker nI bil po-evek niti onr.i en. niti ■:i-■imrojen fenolom, niti nI bil zaS^ltcn s Mtra41U. S plaO-itom smo ¿-.ik.il! il.i konca lo\ -Nkotfii letu <31. marca 1961). da bi .-brali rlkodo celotnega lov ila- l.i leta. ííkixt i lx>mo oSkodov.iacem izplačali v m-',..o flaeti. Na tem j'--«ri»C-Ju je lzp!.ii\i'..i l.Z saino v letu 11- i' 01 31 3ZT ri na: ov 17 ll kudovancem. .'a celotno poririK^Je 1.7. 1'oiti'jna pa iUT .'Ul din. s. I.. — 1 It Kovina trm ko so r Iskro v Kranju sUli-nili p.[oilho •/a 100 i nI stiilnn poveianjr nnoiUlvoati iTtamttiki uMomki eentralr. /. avtomatlzarljo koprske i entrali- In r docrailltvljo takih i-i'n-tral v skufljah tu Šmarjah nad Koprom trr enkratnim povef.injem /moRlJIvostl centrale v 1'ortoroiu se li» telefonska mreža bistveno l/t'olj-šala ter ho celotno obalno področje vkljiu i no v avtnmatl/lrano «i-lefonsko omreije Slovenije. Vsi-kaki.r Investlrlja SS lllIMJlUMIT dinarjev, kolikor Je predvideno /a «o leti» /a najnujnejša dela. ni pretirano ilsnk i /a obseine načrte o povečanju sedanjih l'TT /moRlJIvoMl. I'ml-Jet)e III po.-.ibllo tudi na sredstva -a družbeni standard ter tiodo porabili v ta namen 1.1 milijonov dinarjev. Se bolj obseZmi pa Je perspektivni prn;.ram razlitja P r r podjetja Koper, saj so predvideli samo na področju «elefonlje povečanje avtomatskih le-lefiaisklli priključkov od Vio na ".uo. 7.a uresiii,-Itev \ m-Ii načrtov naj hI v petih letih Investirali \ saj eno milijardo sedem sto milijonov dinarjev. 1'ouoj /.i uspešno poslovanje in mo-derul/itcljo I»TT mreie pa je kot re-čeno Iskati v uvedbi realne tarife, /atn podjetje predi,i::a občinskim ljudskim odborom, da bi potrdili predlagano lokalno tarifo bre? korektur'-. kiju v nasprotnem primeru t> 1 mlad» podjetje ,' išlo v -zares težaven I' na m' n 1 položaj, kar bo seveda imelo iiecatlvne posledlee / i naše celotno cospodarstvo. Podjetje med ilru-nlni tmll predlani spremembo odlokov občinskih ljudskih »tfborm «lede vKlue najemnine za lokale, ki Jih ima \ najemu PTT. Sedanje najemnine so namreč znatno previsoke In če upoštevamo m- ilejstvo, da mora PT'1' podjetje vzdrlevatl nekatere nerentabilne enote ln opravlja prenos ia-■aipisu\ z znatno Izgubo, j,, vsekakor pričakovati \s» podporo lu razumevanje naših ljudskih odborov, (lihi «Tj - — S »:•. .1.1 i in priporočila zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Koper (Nadaljevanje s 1. strani) evidenca naj bi omogočili tudi pravilno In redno obračunavanje ter o.lv; iiinjo v oh obveznosti do družbene skupnosti. c V i z pravi o uvajanju ekonomskih enot in stopenj rentabilnosti naj podjetja proučijo .sedanjo i.ji.Ko organ.zacije v svoji t roki. Kolikor .sedanja organizacijska oblika ne zagotavlja primerne rentabilnosti za normalno poslovanje, upoštevajoč tudi modernizacijo n nadaljnji potrebni razvoj podjetja, je treba proučiti možnost združevanja podjetij v večje gospodarsko enote. • Takoj Je treba začeti z izdelavo pravilnika o delitvi čistega dohodka na osebne dohodke ter sklade :n pravilnike o delitvi osebnih dohodkov s tem, da sc postavijo načela oziroma osnove n morila delitve čistega in osob-nena dohodka po ekonomskih enotah; • Dela v ki zeti naj skrbno proučijo problematiko nerentabilnih enot In podvzainoio primerno ukrepe za njihovo tehnično in organizacijsko izpopolnitev ali pa preusmeritev. Kkonomske enote, ki tudi v perspektivi nimajo po-gojev, da b; postalo rentabilne, Jo treba ukiniti; kolikor pa so družbeno neobhodno potrebne, naj njihov nadaljnji obstoj rešuje prizadeto podjetje skupaj pristojnim občinskim ljudskim odborom. • I'r: formiranju ekonomskih enot je morebitno odvečno delovno silo preusmeriti na primernejša delovna mesta v drugih enotah podjetja ali pa poiskati možnost zaposlitve pri drugih gospodarskih organizacijah. • Investicijska politika nocljv-tij mora temeljiti na smotrnosti in dobro proučeni dokumentaciji. Posebno skrb pa morajo podjetja p -voliti tudi vprašanju obratnih redstev. Nadaljnja vlaganja v obratna sredstva jo treba vskla-ditl .s sedanjimi potrebami in nadaljnjim širjenjem poslovanja. • Gospodarsko organizacije pa morajo tudi v novih ekonomskih pogojih !■ žiti za nenehnim večanjem izvoza in neblagovnega pri- liva deviz, pri uvozu pa uvesti skrajno varčevanje in iskati možnost: nadomestitve uvoznega blaga z. domačim materialom. Koper, 1 junija 1901 Komisija zbora proizvajalcev OLO Koper za . e, lavo zaključkov in priporočil I) 11VI i Mil I I.Mtn 7 \ 11 roSN.IA OKI l NA IMtKKOPlI ItON V\ A—TIS V—DON'A V \ Te rini .so sc na vseh gradbiščih prekopa llonava—Tisa—Donava pričela lotoAnJa riela, ki biKlo zelo intenzivna. 1>> konca deccmbra b > namreč treba Izkopati vihv k >'. i i.5 milijona m' zemlje, kar je za četrtino več kot lam. Hkrati b -l-i začeli ali pa nadaljevali graditev več kot M'.i raznih cradbenlh objektov na prekopu kot mostov, upravnih .urntlh itri. '/..< letošnja delu bo porabljenih nad 9 milijard dinarjev. NOVA NAHA.IAI.lSCA 1(VI> Zavod za Keolo&ke ln geofizikalne raz.lskave v lleoiirodu bo v kratkem zaključil raziskovan.'a •■."\:'i nahnJaliAč, kntenh iz.kori-•'•čan.ic bo votlkega gnspodarskCKa pnmena. Do loJ so odkrili velik.i i< Mšča -Ainčeno clnkove rurie. ¡inri.ilje m a nna ti ove rude pa tudi večja lež' ča barita. Razen tega nameravajo v kratkem v bllllnl Bi'iMi'.nl.i pričeti z l/.koriAčanjem nahajališč JI vena srebra. Dosetla-nja raziskovalna dela so namreč pokazala, da je na tem območju precej Javega srebra. Za boljšo povezavo in delo s člani Na seji okrajnega sindikalnega sveta so člani pretekli ponedeljek obravnavali nc-katere probleme v zvozi z. uresničevanjem reforme strokovnega Izobraževanja, o čemer bomo še posebej poročali. Predsedstvo OS.S jo ponovno analiziralo potok akcije za uvajanje ekonomskih enot m nalogo v zvezi z decentralizacijo upravljanja, Iz poročil predstavnikov občinskih sindikalnih svetov je bilo moč zaključiti, da v nekaterih gospodarskih organizacijah ostajajo že vedno samo pri razpravah o sprostitvi upravljanja navzdol, medtem ko s konkretno izvedbo brez objektivnih razlogov odlašajo. Predsedstvi» OSS so je tudi odločilo, da bo -začelo Izdajati poseben bilten, namenjen občinskim sindikalnim svetom in sindikalnim podružnicam, s katerim jim bo posredovalo nktualnogospoilar-sko in drugo problematiko, konkretno naloge sindikatu slti-Ž.-l pa bo tudi za Izmenjavo izkušenj. * PK8 LJUDEH V MAŠIM KRAJIH ★ PK! LJUDEH ¥ NAŠIH KRAJIH k: PKi LJUDEH V NAŠIM KRjäJBHI * PRI UUDEIH] V NAŠIH KKAJ1M * V soboto. 3. junija 1961, sta bila v Portorožu predana svojemu namenu dva nova, moderno in res okusno urejena in opremljena lokala. Po skoraj dveh letih uki- PREDAVANJE O PROCESU V JERUZALEMU Ljudska univerza v Postojni je prejšnji teden povabila v mesto novinarja ljubljanskega Dela Herberta Grüna, ki se je bil-do nedavnega mudil na procesu proti nacističnemu zločincu Adolfu Eichmannu v Jeruzalemu. Herbert Grün je pripovedoval svoje vtise o procesu pred več sto Postojn-čani, ki vseh velika dvorana Kulturnega doma v Gregorčičevem drevoredu niti sprejeti ni mogla. Predavanje so spremljali z izvirnimi diapozitivi. (ma) PLIN IZ DALJNOVODOV Gospodarski pomen vpllnjevanja premoga in daljinskega plina v rudniku lignita Velenje Da v inozemstvu prehajajo na vse večjo uporabo daljinskega plina, ge vzrok ta, da je uporaba plina v industriji za široko potrošnjo gospodarnejša. Naslednji številki govorita o ekonomičnosti uporabe plina kot izvora toplotne energije. Prihranek na toplotni energiji nasproti kurjenju s premogom se giblje 'do 50 »,o. V metalurgiji pa se je povečala pri tem tudi proizvodnja za okrog _lo /», kar (ima svoj odraz prav v znižanju proizvodnih stroškov. Pa -tudi kvaliteta izdelkov se je s tem izboljšala. Ze ta dva podatka nam nazorno kažeta gospodarske prednosti uporabe daljinskega iplina. Tako bo bodoči energokombinat v Velenju, ki ima geografsko zelo -ugodno lego, našel vse več potrošnikov -plina iz velenjskega premoga v industriji Slovenije, kjer so Dodani vsi pogoji za gospodarnejšo uporabo plina, ki naj zamenja obstoječe izvore toplotne energije. sft&šmmismmmM Za uspešnejše delo krajevnih odborov V dvorani možničnih organizacij je bila danes seja obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Kočevje. Dnevni red je bil obširen, najvažnejša točka pa: poročilo in razprava o delu in združitvi -manjših krajevnih odborov v večje. Po predlogu naj bi se število krajevnih odborov znižalo od sedanjih G3 na 24. Obširno so razpravljali o namenu in pomenu -ter funkciji krajevnih odborov v novih pogojih dela. Poudarili so tudi dolžnosti ljudskih odbornikov v delu krajevnih odborov. Pravočasne priprave V tovarni -Planika v Kranju se že sedaj pripravljajo na letošnji Gorenjski sejem, ki bo skušal omogočiti potrošnikom cenen nakup potrošniških izdelkov. Na tej največji sejemski prireditvi široke potrošnje na Gorenjskem bo večina slovenskih proizvajalcev obutve nastopila skupno. Njihov glavni namen bo zadostiti potrebam in željam -potrošnikov ter hkrati javnosti prikazati, kaj vse lahko združena podjetja nudijo. Kolektiv konfekcije papirja zahteva red v podjetje Člani kolektiva Konfekcije papirja v Vidmu-Krškem so -na masovnem sindikalnem sestanku v soboto odločno zahtevali večje osebne pravice -in svoboščine -pri upravljanju s podjetjem. Menijo, da nad delavskim samoupravljanjem ne sme več bedeti direktor, sa| je to upravljanje danes že zrela družbena sila, ki je sposobna samostojno odločati. Podatki iz anonimne ankete, ki so jo izpolnili člani kolektiva in ki -je bila prebrana ma tem sestanku, zgovorno pričajo, da je proizvajalec v Konfekciji papirja na razvoju družbenih odnosov čedalje bolj zainteresiran. To Je ugotovila tudi -posebna komisija, ki jo je imenoval zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora. niibve bifeja »Kekec« je podjetje »Pekarna in slaščičarna« Piran odprlo v istih prostorih sodobno kavarno-slaščičarn-o »Suzana«, katere privlačnost bo razen napovedane (in za začetek tudi izkazane) dobre postrežbe tudi lepo urejen vrt, ki pomeni nov prispevek k estetski ureditvi Portoroža, Podjetje »Prerod« pa je •— prav tako v centru Portoroža — odprlo bonbonjero, specializiran lokal za prodajo sladkorčkov, keksov 'in čokoladnih izdelkov vseh vrst. Po obisku v prvih dneh poslovanja je možno sklepati, da sta bila oba lokala za Portorož res potrebna. Diplome sindikalnim podružnicam Ob Dnevu krvodajalcev — 4. juniju — je imel občinski odbor RK v Kopru slavnostno sejo, na ■kateri je podelil kolektivne diplome sindikalnim podružnicam, ki so v letu 1960 dale največ krvodajalcev. Diplome je dobilo 10 sindikalnih podružnic, in sicer podjetij: Oddelek za notranje zadeve, Kmetijska (zadruga Koper, Mesopromet, bivša Hranilnica in posojilnica, Kmetijska zadruga v Šmarju, Odpad, Pralnica in kopalnica, Okrajni zavod za socialno zavarovanje, Tobak in Vino Koper. Letošnja krvodajalska akcija traja pri nas letos maja, junija in julija, potem se nadaljuje oktobra, novembra in decembra. Z nedavne občinske konference ZWI v Postojni Z OBČNEGA ZBORA GOSTINSKE ZBORNICE ZA OKRAJ KOPER losfinstvo in turizem po novem Pretekli teden je bil v Ankaranu VI. občni zbor Okrajne gostinske zbornice Koper. Vsekakor velja najprej omeniti, da je potekal v znamenju gospodarskih sprememb, ki so vnesle tudi v gostinstvo in turizem lifiiiSffiM ¥ Efepelpti V okviru 4, junija, spominskega dneva krvodajalcev, je občinski odbor Rdečega križa v Hrpe-ljah organiziral malo slovesnost, na kateri je Jožko Butinar spregovoril nekoliko besed o namenu in pomenu krvodajalstva ter o zgodovini te človekoljubne akcije, ki se tudi v hrpeljski občini iz leta v leto bolj razvija. Pri V dneh 29. maja in 1. ter 2. junija 1961 so se prijavili na transfuzijski postaji v Izoli kot -krvodajalci: GEODETSKI ZAVOD KOPER: Maks Bratovš in Tone Rozman. GOSPODINJE: Tereza Kuret, Zofija Pipan. KMETIJSKI KOMBINAT KOPER: Germana Soldatič. MEH AN O TEHNIK A IZOLA: Valentin Dokler, Bruno Mojmas, Ivan Pivac, Mario Rupnik, Aco Stojanovič. Da-niel Stuirm, Edvard Torkar, Franc Canči, Ivan Fumič. OLO KOPER: Ivanka Debevc, Vida Kokalj, Silvo Kralj, Breda Lubej, Drago Marušič, Franc Pipan, Leopold Rupnik. Vladimir Torkar, Oskar Vezer, Drago Vrhovec, Marjan Zerjal, PRIMORSKI TISK: Franlco Bertok, Livio Babič, Alfonz Eferl. Maks Je-retina, Nevio Koradin, Rlno Krmac, Karla Rej, Marija Stančič, Dušan Stromar. POSTA KOPER: Gvido Cerkvenič, Jože Cctin, Mirko Cok, Ivanka Flor-jančič, Dominik Jerman, Jože Marini, Franc Mahnlč, inž. Marko Tav-želj. RUDA IZOLA: Ivan Pankracij, Draga Raisman, Vincenc Veškovo. STIL: Karmin Auber, Ivanka Boro-šak, Franjo Brataševec, Zorka Cunja, Darko Erzetič, Ivan Ferjančlč, Graclela Franca, Milan Furlan. Slavko Furlan, Sergej Graton, Kristina Grdina, Slava Gombač, Lucija Ja-kac, Marija Klaj, Anica Kocjančič, Nada Kos, Dušan Kozina, Marija Kožman, Danica Lukač, Franka Mi-helj, Marica Narat, Dragica Radln, Slavko Subotin, Vid Straus, Zoro Vrčon, Boris 2užek. TOMOS: Zvezdana Meton, Miroslava Maček. SLAVNIK: Stanko Žužek. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO : Boža Bučar, dr, Polde Hlad-nlk, Ivo Pišek, Marija Urbas. tej priložnosti so bile podeljene tri srebrne značke naslednjim krvodajalcem: Jožetu Dovjaku, ki je dal svojo kri že .osemkrat, Stanetu Fabjanu je bila odvzeta 6-krat, Stanetu Železniku pa petkrat. Vseh krvodajalcev, ki so žrtvovali svojo kri več kakor trikrat, je -bilo doslej 13. Občinski odbor Rdečega križa je vsem pripravil knjižna darila s simboličnim rdečim nageljnom, razen tega -pa še štirim aktivistom, ki so se v organizaciji krvodajalstva še prav posebno izkazali. Slovesnost so zaključili s pogostitvijo v restavraciji »Jadran« v Kozini. J. Ž, vrsto novih, naprednejših in predvsem stimulativncjšili oblik dela — tako na področju ekonomskega delovanja kot v smeri neposrednega uveljavljanja članov delovnih kolektivov gostinskih obratov v vlogi upravljavcev. Da sta gostinstvo in turizem nadvse pomembni panogi našega okrajnega gospodarstva, zgovorno dokazuje podatek o številu gostinskih podjetij in obratov. Teh je na področju koprskega okraja 217 ter odpade na splošni družbeni sektor 30 •/«. Ker pa se je članstvo zbornice razširilo še na počitniške domove in na obrate družbene prehrane, se poviša to število na skupno 317 gostinskih podjetij, zasebnih gostišč, gostišč na pravila in počitniških domov. Ce se omejimo samo na nekaj bistvenih ugotovitev občnega zbora, naj predvsem omenimo kritično pripombo glede nekaterih novih pogojev gospodarjenja. Tako so na primer ekonomske enote, ki jih uvajajo tudi v gostinstvu, ter s tem neposredno po- vezano nagrajevanje po delu, marsikje zgolj odraz formalistične plati in člani kolektivov niso dovolj seznanjeni s formiranjem skladov za osebne dohodke, kar ima nedvomno de-stimulativen vpliv. Tudi vrsta pripomb delegatov glede pomanjkljive turistične dejavnosti naših turističnih podjetij kaže, 'da bodo morali najti delavci obeh sorodnih in v marsičem med seboj odvisnih strok boljšo povezavo in več skupnih izhodišč. V takih pogojih bo tudi gostinska zbornica lahko izpolnjevala svoje naloge bolje in uspešneje. Ukinitev družbenih olajšav v gostinstvu pa nalaga nedvomno našim gostinskim podjetjem nalogo kar najbolj smotrnega gospodar j en j a. Na občnem zboru so razen vprašanj pravočasne objave cenikov, problemov okrog postrežnine in podobno., obravnavali tudi vrsto vprašanj gled^ kadrovanja, uvoza opreme in poman,' kanja servisnih delavnic za uvoženi stroje in podobno. m [ProsißDTC Sli w Fmm UTRJEVANJE TLAKU V PIRANU Komunalno podjetje Piran je pretekli teden začelo utrjevati velike kamene plošče "tlaku obsežnega Tar-tinijevega "trga. Plošče so bile zaradi stalno naraščajočega prometa z motornimi vozili že močno razmajane, da so že močno ovirale promet in seveda kvarile zunanjo podobo slikovitega mesta. Zdaj vsako ploščo -utrdijo s conientno podlogo. Hkrati bodo vso raven trga nekoliko dvignili, saj je znano, da zaradi geološkega pogreza-nja istrske obale morje vedno pogosteje preplavlja -tudi ves Tartinijev trg. Obsežna dela za novo ureditev trga bodo trajala še ves mesec. Dokončana ipa 'je že ureditev prostornega prostora za parkiranje avtobusov in drugih težkih vozil ob vhodu v Piran na prostoru inasproti bencinske črpalke med letnim kinom in luško kapitanijo. Jule Občinski odbor Rdečega križa v Piranu je Iv zadnjem času s svojo dejavnostjo uspel močno povečati svoje članstvo in ga pritegniti k svojemu delu. 'Pretekli »teden je odbor organiziral vrsto predavanj o aktualnih problemih naših prizadevanj za zdravstveno zaščito prebivalstva. V soboto zvečer je v (prostorih Doma družbenih organizacij v Piranu priredil svečano akademijo v počastitev 4. junija, POSTOJNSKI PIONIRJI NAJBOLJŠI Po izločilnih okrajnih tekmovanjih pionirjev v .igri »Med štirimi ognji«, sta zastopali na republiškem tekmovanju, ki je bilo 28, maja v Ljubljani, naš okraj ekipa pionirjev TVD Sežana in ekipa pionirk TVD Postojna. V dokaj hudi konkurenci so dosegle postojnske pionirke v tej zanimivi igri prvo mesto, medtem ko so se plasirali sežanski pionirji na četrto mesto. Dneva krvodajalcev. Na akademiji je podal iteratek zgodovinski pregled krvodajalstva in orisal -njegov pomen in razne načine dajanja krvi predsednik občinskega odbora RK dr. Anton Re-har. Podmladkarji iz .raznih razredov piranskih šol, Ipa 'tudi starejši člani društva Iso izvedli pester In prisrčen program recitacij, pesmi in glasbe. Končno so bile podeljene zlate In srebrne značke najboljšim krvodajalcem -ter diplome "trem kolektivom, katerih člani so se v inajvečjem številu odzivali -pozivu na človekoljubno akcijo dajanja krvi. V nedeljo, 4. junija, pa je občinski odbor RK priredil ina Belem križu družabno prireditev, -združeno z za-kusko za (krvodajalce. Vse prireditve so lepo uspele, 'tako po obisku kot po izvedbi. Jule Lani ije po (krajšem presledku spet začelo delovati kulturno-prosvetno društvo v Knežaku. Na občnem zboru je napravil upravni odbor -program dela in -ga razdelil -na posamezne sekcije. Najbolj se je izkazala dramska sekcija, ki se je (že predstavila z igro »Vohunka 907«. Levji delež pri dvigu kulturno-prosvetnega dela so Imeli razen drugih organizatorjev prosvetni delavci. V nedeljo, 28. imaja, je priredil pionirski odred osnovne šole v okirvru prosvetnega društva proslavo v počastitev 20. obletnice oborožene vstaje. Proslavi so dali naslov: »Tone Tomšič in narodnoosvobodilna borba«. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička. Lik Toneta Tomšiča je osvetlil upravitelj osnovne šole 5z Kne-žaka. Proslava je bila vsebinsko bogata in pestra. Med opisovanje življenja in dela Toneta Tomšiča, ki oe skoraj domačin, so vpletli pesmi, recitacije in prizore, ki so govorili o našem junaškem boju za lepšo prihodnost. Na 'to svečanost so povabili tudi Vido Tomšičevo, 'ki pa se je zaradi preobremenjenosti z delom žal ni mogla udeležiti. G. F. -U O POGOJIH DRUŽINSKE SREČE je preteklo nedeljo predaval na razširjenem roditeljskem sestanku v Hrpeljah profesor Demšar iz Ljubljane. Poslušalci obeh spolov so skoraj napolnili prosvetno dvorano Svobode. Predavatelj je v zanimivem izvajanju posegal v okvir intimnega družinskega življenja in navajal negativne primere kvarnih vplivov -staršev na duševnost otroka, za katere najbolj pogosto posreduje alkohol in malomaren odnos do vzgoje otrok v njihovi najnežnejši življenjs^Sfe, dobi. Predavanja se je udeleži^^ tudi več prosvetnih delavcev. Poslušalci so nagradili predavatelja z navdušenim ploskanjem, eden izmed navzočih pa se mu je zahvalil v vezani besedi. Ravnateljstvu šole, ki je organiziralo to poučno predavanje, gre priznanje dn pohvala. J. 2. jgjm pit /.ite»* Veliko zanimanje so v Postojni za Dan mladosti vzbudile med drugimi prireditvami posebno tekme go-cartov — avtomobilčkov z motorjem 50 ccm. Tekmovanje so organizirali člani AMD Postojna V Seči pri Portorožu se je v nedeljo, 4. junija 1961, formalno začel I. mednarodni kiparski simpozij »Forma viva«. Dejansko so tega dne prispeli v Portorož šele trije od 11 kiparjev, ki ibodo tri mesece ustvarjali svoja dela. v velike kamnite sklade grožnjan-skega kamnoloma, prepeljane v čudoviti park na polotoku Seča. Kot prvi je mrispel Japonec HaLme Tagashi, nekaj pozneje v Parizu živeča Američanka Pat Diska in zvečer še Poljak O.lgierd Truszynski. V ponedeljek je -prispel v Portorož z vso svojo dru- žino holandski'kipar Ca-rel Kneul-man. Ostali kiparji, sprejeti v portoroški oddelek simpozija, prispejo v prihodnjih dneh, nekateri šele konec meseca. V ponedeljek so se kiparji- odpeljali v kamnolom Grožnjan pri Bujah, kjer so si dokončno izbrali kamnite bloke, ki pridejo v po-štev za njihova dela. Pozneje so si ogledali delovni prostor na Se^^ či in si izbrali mesta, na kntei^A bodo v prihodnjih dneh postaviš?^ kamnite bloke. Ostali del dneva so izkoristili za ogled Portoroža in Pirana. J. L. KULTURA PROSVETA ic KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA ix KULTURA PR d © Pri nas imamo 23 klubov £* Za nadaljnji razvoj je potrebna določena materialna osnova ©■ Podobna posvetovanja naj bodo tudi po občinah O Klubi niso več samo stvar društev O Za sedaj zgled Postojne in Šmarij V koprski mali gledališki dvorani je bilo pretekli teden zanimivo posvetovanje, ki 'so ga priredila vodstva treh organizacij našega okraja: Okrajni odbor SZDL, Okrajni sindikalni svet .in Okrajni sve-t Svobod in PD. Namen posvetovanja je bil, da razčisti nekatera vprašanja, ki zavirajo nadaljnji in hitrejši .razvoj klubskega življenja in da pomaga preko tiste kritične 'točke, ko postajajo 'klubi že stvar vse naše družbe in predvsem političnih organizacij. Uvodne besede, ki naj bi bile podlaga plodni razpravi na tem posvetovanju, je dal predsednik Okrajnega sveta Svobod Ivan Mavsar. Poudaril je vlogo slehernega posameznika in družbenih ter foolitičnih forumov pri novih nalogah na današnji stopnji socialistične graditve. Vsaka sprememba in vsak korak k novim uspehom zahtevala tudi bolj sproščenega in izobraženega človeka — proizvajavca in soupravljavca. Ljudje to čutijo in zato rastejo klubi tako v središčih, kjer živi večje 'število industrijskih pro-izvajaveev, kot tudi po - vaseh, kjer se razvijajo kmetijske zadruge. V dosedanji praksi lahko opazimo, da lahko postane dobro organiziran klub ena najbolj privlačnih in množičnih oblik sestajanja ljudi raznih poklicev in starosti. 1 Danes ima pri nas dokaj organizirano in razvito klubsko življenje 23 klubov. Večina jih deluje v okviru Svobod .in prosvetni društev na vasi, Največ uspeha imajo tisti klubi, ki so našli določen program dela in ki so postali žarišče množičnega sestajanja ljudi. Razen klubov pa Pisali smo že o tem, da so pred vrati volitve v nove šolske odbore. Če pravim pred vrati, je to takei, saj bi bilo treba izvoliti te družbene organe upravljanja šol še pred koncem sedanjega šolskega leta, da bi lahko novoizvoljeni ljudje prevzeli še pred tem časom poslovanje od starega odbora, se vpeljali in v jeseni z novim šolskim letom že krepko prijeli vajeti v svoje roke. Če namreč s tem odlašamo do jeseni, bo spet poteklo nekaj časa, preden bomo volitve izvedli, in še več, da bodo novi odbori zaživeli. Kakšno pa je v resnici stanje? Pristojni javni organi in ljudje v njih po naših občinah so pokazali dosle*" premalo zanimanja za ta izredno važni problem. Nekaj , govora je bilo o tem v občinskih ' odborih SZDL (manj v krajevnih organizacijah), malo ali skoraj nič pa v občinskih ljudskih odborih, njihovih svetih ali na zborih volivcev — čeprav je to vprašanje, o katerem bi nujno morali razpravljati v vseh teh organih. To kaže na mlačen odnos do tega problema, kaže na nerazumevanje pomena lega družbenega organa upravljanja v novih pogojih in odnosih v našem: šolstvu nasploh. Ko se bodo v jeseni pojavile težave povsod tam, kjer bo treba na vrat na nos reševati položaj, v katerega bodo zašle posamezne šole brez aktivnih šolskih odborov, bo že precej pozno, da bi lahko brez pretresijajev rešili vse tisto, kar bi lahko s premišljenim in pravočasnim delom pripravili. čez šolske počitnice. Odveč bi bilo ob tej priložnosti spet ponavljati vlogo in pomen novih šolskih odborov za dobro funkcioniranje pouka na šolah v novih pogojih finansiranja šol in šolske reforme nasploh, odveč je govoriti tudi o pomenu tega organa za delo in življenje profesionalnih šolnikov, zato samo apel na vse pristojne oblastvene in družbene organe in množične organizacije, da med najvažnejšimi uredijo gornji problem. Rastko Bradaškja imamo, predvsem pri krajevnih odborih SZDL šc prostore družbenih organizacij. Razumljivo, da so prostori marsikje skutmi in da bo tudi sodelovanje lahko le koristno. 2e iz skromnih začetkov klubov je bilo videti, da bodo odigrali veliko vlogo. Zdaj pa jo treba narediti v razvoju korak dalje in prav k temu naj bi pripomoglo tudi posvetovanje vseh prizadetih iorumov. Ne samo razvijati dosedanje, tudi ustanavljati je treba nove klube, in sicer povsod tam. kjer so za tako življenje vsaj minimalni pogoji. Lahko oa rečemo, da je to v vseh večjih središčih in v večjih vaseh kot so: Raven, Marezige, Dekani. Prestranek, Divača, Komen itd. Domala nerazumljivo pa je, da so brez klubov centri kot so Koper, Piran, Sežana, Hrpelje. Res je, da so za ustanovitev in /.a dobro delovanje klubov potrebna osnovna materialna sredstva. To so vsaj približno zadovoljivi prostori, oprema dn redna letna finančna podpora. Vsa ta vprašanja so med seboj tesno po- , vezana in prav zato vprašanje klubov — čeprav tudi 'še delujejo v okviru Svobod in PD — ni več samo društveno vprašanje, ampak zadeva vse naše družbe in predvsem političnih organizacij, K rešitvi bi mogoče pripomogla tudi podobna posvetovanja v občinskih merilih. O dosedanjem klubskem življenju, ureditvi, programu in načrtih sta govorila predstavnika iz Postojne (Lojze Baje) in iz Šmarij pri Kopru (Jože Degan). V razpravi pa je sodelovalo 18 predstavnikov raznih Svobod in PD, Govorili so o svojih težavah in načrtih, poudarjali, da ljudje na vasi čutijo potrebo po kulturnem razvedrilu, zabavi in izobraževanju. Toda ponekod manjka dobre volje, drugje organizatorjev in pomoči. Spodbudni so bili tisti primeri, kjer je mladina s pomočjo starejših uredila prostore in jih tudi zasilno opremila in zdaj bi potrebovali le malo pomoči okrog organizacije in utrditve programa. Vsekakor bi taka posvetovanja v občinskih merilih dala še konkretnejše napotke za nadaljnje delo, za ustanavljanje novih in za utrditev že delujočih klubov. Z. L. Uralsiii mm&rn ansambel! pesmi sni plesov V nedeljo, 11. t. m., na Titovem trgu v Kopru Iz Pariza, kjer so v »Palais Chall- ka narodnih pesmi, plesov s petjem, lot« nastopali deset zaporednih dni, kol In tako imenovanih »liadlgravanj«, so zdaj prišli v Jugoslavijo člani Uralskega državnega ruskega narodnega ansambla, plesov in pesmi M šteje 70 nastopajočih: plesalcev, pevcev dn instrumentalnega ansambla. Drugi tlel uvaja tri gi.ishcno-pev.ske točke. In sicer: »Rusija moja« (glasba R. Gibalin), »Naš prvi kozmonavt« — pesem o Gagarinu In »Oskoruška z Urala« (gla:ba K. Rodigin). Sledi »Pariš Match« je v eni svojih številk »Uralsko kolo«, imeni.vano tu.ii Polža pisal o tem gostovanju tudi tole: kr. v novih ieveljcih«. Ansambel bo »Žalostna ugotovitev, da živimo v sto- nato predstavil letju vesoljskih poletov in atomske »Klic magnetne sile in da zategadelj nismo več sposobni konzumlrati žive, plodne in po zemlji dišeče folklorne umetnosti je bila tokrat, ko so nastopili Uralci, povsem brezpredmetna. Dvorana Chail-lot. se je lomila v nepretrganih aplav- točko z naslovom gore« lir g!a ,'ir> h. Giballna in tekst N. Tarnbuklna: to je pesom o Magnltivjor ;ku l:i mladeniču, ki je ta::i n.išel svoje dekle. Šaljivi narodni pesnil o ljubem strlč-ku s solistoma A. "av.ialovo in A. Zolctcvim slcrll ples ».slika na mese- zih in če ne drugače, so Rusi s svojo čini., pa spet lir."na dek'iška pesem folkloro lahko najboljši ambasadorji »Pod oknom ta''..'::rn ielcsti« v iz-mednarodnega razumevanja.« Pojutrišnjem jih bomo gledali v Kopru. Skupina bo prišla iz Pule vetlbi ženske skupine Uralskega ansambla In solistko A. Petrovo. Pa spet, tipična rn..l:,- šaljivka »O mej boben«, , , , .... , ki jo izvajata zaslužna umetnika posebnimi avtobusi ze predpoldne SSSR A. L stjužanina in P. Tltar. Plesu okrog 11. ure in se nastanila v hotelu »Triglav«:. Umetniški vodja ansambla jo zaslužni umetnik SSSR, skladatelj B. D. Gibalin, umetniški vodja skupine plesalcev in koreograf je zaslužili umetnik SSSR in večkratna nagrajenka mednarodnih festivalov O. N. Knjaževa, vodja zborovske skupine pa zaslužni umetniški delavec SSSR in večkratna mednarodna na- Pogumni lovci«; :ilcdi ukrajinska narodna pesem In ples s so'i"!ko A. Petrovo »Ob potoku vzdolž reke«, potom pa šaljiva scena »Vc.elo nam igra« o fantu, ki je žalosten, ker se njegovo dekle spogleduje s harmonikarjem, pa jo nagovarja, naj sc spet vrne k njemu. Ko pa je harmonikar spoznal, kako jt nestanovitna, jo je tudi on zapustil in jc dekle grajenka N. A. Maljginova. Umetniški ostalo sam0. solUta v te] šaliivi > i .. >1 in nl.>..^r.u.MT.i rlnln 1r n I." 11 ni: A, Ustjužanlna in N. Kremcšnij. Nastop Uralskega državnega an- ambla vodja glasbenega dela je V, D. Ku-karin, solista sta zaslužna umetniška delavca SSSR V. A. Ljudmilin in M. iakUučuie" pieV »Ko''pride>*veec'r«""" S. Ulanovski. S skupino pa je tudi posamezne točke nastopa Uralsk stalni conferoncier N*. Martjanova. Prvi tlel programa navaja »Pomladni sprehod«, daljša ltoreografska sli- ga ansambla bo povezoval Jože La-vrenčič. prizorišče pa bo ozvočila tehnika Radia Koper. MILI OKROG KULTURNO-UMETNIŠKEGA AMATERIZMA POMNIKI NASE REVOLUCIJE. Tc dni je izdala Mladinska založba bogato ilustriran vodnik po 'krajih, ki so bili važni mejniiki v ljudski revoluciji. Gradivo je urejeno po okrajih :in po abecednem iredu, da bi se bralec laže 'znašel. Vodnik je namenjen predvsem šolani, s ipridom pa ga bodo uporabljali tudi vsi drugi domači obiskovalci pomnikov naše revolucionarne preteklosti. V-T- " ■ Mf Številni festivali in revije — občinski,, okrajni in republiški — niso samo pregled amaterskega kulturno-umetn.iškega dela, ampak so tudi pokazatelj umetniške ravni, dosežkov in hkrati napak, ki se nujno pojavljajo na vseh področjih. Obenem je seveda udeležba na • teh prireditvah nagrada najboljšim skupinam za njihovo prizadevanje in za usoehe, forumom in organizatorjem ljudsko-prosvetnega življenia pa potrdilo prave poti in napotilo, kje bo treba še krepko zastaviti. Spomladanski meseci so čas številnih revij in festivalov. Predvsem za amaterske ansamble. Kratek pregled republiških manifestacij bi bil takle: festival mladinskega petja v Celju (celo zveznega značaja) — udeležili so se ga trije naši zbori in dva sta . ■ I V : t!» 111 J "s i $pt : i f\ ii ' 7 .: .. vir v "-.A ^ .-o v ' illiliiii 11 'V; .,. -5 .... ' PRIMORSKI AKADEMSKI ZBOR »VINKO VODOPIVEC« V SOLUNU IN V LJUBLJANI A' zadnjem času je zabeležil pevski zbor primorskih študentov več vidnih uspehov. Pred nedavnim se je zbor vrnil iz Solun;*, kjer je z velikim uspehom zastopal študente Jugoslavije na tamkajšnjem mednarodnem študentskem kulturnem festivalu. To je bilo že drugo gostovanje našega zbora v tem prijaznem grškem mestu Pretekli petek pa se je zbor po treh letih premora predstavi! ljubljanskemu občinstvu s celovečernim koncertom. Pred polno dvorano Slovenske filharmonije, kar je za vokalne koncerte v Ljubljani že prava redkost, so primorski študentje pod vodstvom dirigenta Braneta Demšarja uspešno izvedli zahtevna dela Gallusa, Scliuberta, Janačka, Beethovna, Gounoja, Mokranj- ca. Slmonitija, Srebotnjaka, Mirka, Tomca ¡11 Vodopivca Čeprav vlada na univerzi že predizpitna mrzlica, primorski študentje ne morejo pozabiti domačih krajev. Veselju iz Soluna ¡11 Ljubljane hočejo dodati še turnejo po Primorski. — Na sliki: zbor na ljubljanskem koncertu dosegla celo najvišje priznanje (Sežana in Koper); revije mladinske dramatike na Jesenicah in amaterskih dramskih skupin v Zagorju se ni udeležil nihče iz našega okraja; revije godb na pihala v Novi Gorici (11. t. m.) se bosta udeležili združeni godbi DPD Svobode iz Kopra in Izole in revije ipevskih zborov v Mariboru (18. t. m.) moški pevski zbor DPD Svoboda iz Kopra, Konec tega meseca bo Koper prizorišče prve revije zabavnih ansamblov. Predvidoma bodo naši predstavniki CIC .iz Izole ter ansambli iz Ilirske Bistrice, Kopra in Postojne. Kot je sklepati iz teh skopih in suho naštetih podatkov, je v našem kulturno-umetniškem amaterizmu najslabše z dramatiko. Nobena skrivnost ni, da je naša najboljša dramska družina v Izoli, pa je žal letos še tu spodletelo, ker niso mogli naštudirati dela pravočasno. Po drugih okrajih in občinah naše republike pa so imeli številne revije dramskega amaterizma in so lahko ugotavljali lep napredek svojih dramskih skupin. Morda kaže posnemati njihove izkušnje: ' pravijo, da so pritegnili predvsem poklicne režiserje in slaviste kot lektorje. Rezultat jc za sedaj viden predvsem v izboru repertoarja. Amaterji ne segajo več do vsem, kar leži po skromnih društvenih knjižnicah, ne podcenjujejo in ne precenjujejo svojih moči in sposobnosti. Skrbijo tudi za usposabljanje svojih igralcev prirejajo skupne obiske poklicnih gledališč in skupne oglede televizijskih dram. Zavedajo se namreč, da v dobi izbranih televizijskih in radijskih dram ljudje tudi v podeželskih krajih niso več pripravljeni gledati in poslušati slabo izvajana dela. sentimentalne igre in olehke burke. To. kar smo pred voino in še mrva leta no osvoboditvi imeli še kar za dobro predstavo, danes ne zadovoljuje več. Umetniški ckus publike se je iz-brusil in razvoj bo šel še dalje in bo vedno hitrejši. ■ Mislim, da še ni dolgo tega, ko smo tudi na glasbenem področju, tarnali, da nimamo pevskih zborov. Toda po vsem širokem razmahu in razcvetu mladinskega OPERETA TRŽAŠKEGA SG Slovensko gledališče v Trstu je uprizorilo z velikim uspehom pred občinstvom Kalmanovo opereto CA11DA-SKA KNEGINJA. Delo so zasnovali v pisani kompleksnosti gledališko-glasbenih, plesnih, koreografskih, scenskih in drugih tehničnih elementov, v katerih so sodelovali poleg poklicnih igralcev tudi amaterji, pevci in godbeniki. Največje breme uprizoritve je slonelo na ramah dirigenta Oskarja Kjudra in režiserja Adrijana Rustje. Glavna zasluga režiserja je, dr. je skušal modernizirati že hudo zaprašeno čardaško kneglnjo. Oporo pri tem prizadevanju je imel v scenografu Jožetu Cesarju in koreogra-finji Nadi Križmančlč. Ivorcpetitor je bil Aleksander Vodopivec. Nastopal je seveda ves ansambel, krepko pomnožen. Na sliki vidimo glavna igralca Silvo in Edvlna, ki sta ju zaigrali — in se izkazala tudi kot pevca — Nerina Pelicon in Jožko Lukcš petja po zaslugi celjskega festivala lahko mogoče upamo, da bomo s pravilno politiko lahko dosegli isto tudi na dramskem področju. Zdaj imamo mladinski dramski festival na Jesenicah in že samo to dejstvo bi nam lahko bilo spodbuda za aktivizacijo mladinskega igranja. Če bomo znali poseči tudi na to področje, potem morda v bodoče ne bo treba tožiti, da imamo eno dobro dramsko družino in da se ne moremo udeležiti revij in festivalov. Čeprav je res, da danes amaterji ne smejo zaostajati za snloš-nim razvojem in da v glavnem pravilno pojmujejo važnost kvalitete, je tudi re.s, da s tem osnovni namen amaterizma ni prizadet. Ta namen je predvsem izživljanje človeka na področjih, ki ga zanimajo in kulturno-estetska vzgoja, razen tega pa.še tudi nujna želja predstaviti se občinstvu in doseči njegovo priznanje. Zato pa se tudi ob vasem napredku in razvoju borimo tudi še za amaterizem. Z. L. ŽENA IN DOM ic ZDRAVSTVO IN VZGOJA * OTROK IN DRU2INA * ŽENA IN DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA * OTROK IN DR SE OKROG UVAJANJA NOVEGA ZAKONA O ZDRAVSTVENI SLUŽBI PRI NAS na podlagi posvetovanja s koristniki Svet za zdravstvo pri OLO jih dali v potrditev občinskim Koper je imenoval posebno ko- svetom za zdravstvo, ne da bi misijo, ki je analizirala delo se posvetovali prej z interesen-2dravstvenih zavodov po novih ti .in koristniki zdravstvenih zakonskih določilih. Med drugim uslug (zavodom za socialno zaje ta kpmisija ugotovila tudi, varovanje, gospodarskimi orga-da še prav nikjer niso začeli nizacijami, občinskim ljudskim zdravstveni zavodi sklepati po- odborom itd.). Tako sestavljeni godb z zavodom za socialno za- načrti so zato enostranski in to varovanje iz preprostega vzro- bo lahko imelo za posledico ka, ker večina zavodov še ni naknadne dolgotrajne razprave, -sprejela delovnih in finančnih spremembe in dopolnjevanje, načrtov. In to bo spet zavlačevalo do- Vzroki zamude so sicer do ne- končno sprejetje in potrditev ke mere razumljivi, vendar pa načrtov ter seveda tudi sklepale ne bi kazalo čakati predolgo, nje pogodb. Praksa je tudi pokazala, po- Važno mesto v razpravah sebno pri večjih zavodih, da to okrog zdravstvene službe ima fi- delo niti ni tako hudo zaple- nansiranje. Zdaj dobivajo zdrav- teno in obsežno, Prav zato stvene ustanove akontacije na namreč, ker rfi načrtov, tudi ni osnovi lanskih pogodb. V spi oš - pogodb in zato ni mogoče preči- nem je dotok finančnih sred- zirati vrsto važnih določil, med stev zadovoljiv, posebno v tež- katerimi bi omenili samo pra- kem položaju pa je koprska vico zavarovancev glede proste bolnišnica, ki ima okrog 40 mi- izbire zdravnika in zdravstve- lijonov neizterljivih računov ne ustanove. Prav to je tudi (večinoma iz občin Buje, Umag vzrok, da v izvajanju novih do- in Novigrad). Pri vseh zdrav- ločil zakona zdravstvene službe stvenih domovih pa je posebno nismo prišli dalje od dosedanje vprašanje plačevanje preventiv- prakse. nih storitev. Iz te trenutne za- Druga napaka, ki jo je ugo- gate bo prav kmalu treba najti tovila komisija, gre na račun izhod, kajti posebno v obalnem že sestavljenih delovnih fin fi- pasu se to lahko hudo maščuje, nančnih načrtov. Zdravstveni Za preventivno službo bo treba zavodi — razen dveh ali treh čimprej zagotoviti vsaj mini- izjem — so načrie sprejeli in malna finančna sredstva. Z REDNEGA OBČNEGA ZBORA PODRUŽNICE DRUŠTVA SOCIALNIH DELAVCEV ¡v... ■ s^^rwsxm. r ! ,t%' --------- I ; J i ■ v: >. .¡i. V i to>>i (•-•v >•» SEW T* l .t&oess».; ::,m ■ ....... JSTCJSS' JV . T-- V >.r ntwmmtma Pižama za poletje za našega predšolskega otroka V IZOLI TUDI PREDŠOLSKI OTROCI Pepita oblekica za našo deklico SEMINAR o organiziranju in finansiranju zdravstvene službe V Valdoltri je organiziral okrajni Svet za zdravstvo kratki seminar o organiziranju in finansiranju zdravstvene službe po novih zakonskih določilih. .Seminarja se je udeležilo več kot 80 predstavnikov zdravstvenih zavodov, njihovih organov družbenega upravljanja, zavodov za socialno zavarovanje in občinskih ljudskih odborov. Sedem referatov in ko-referatov na seminarju ter živahna razprava so pripomogli k razjasnitvi marsikaterega problema. Splošna ugotovitev je bila, da nova zakonska določila uvajajo povsod le postopoma kljub intenzivnemu prizadevanju in dobri volji nekaterih zdravstvenih delavcev. Obenem pa se je izkazala pobuda okrajnega sveta za zdravstvo za seminar v Valdoltri kot zelo koristna, kajti taka medsebojna posvetovanja in seminarji mnogo pripomorejo k boljši in hitrejši rešitvi marsikaterega problema. Vsi naši pionirji bogato proslavljajo 20. obletnico ljudske revolucije v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger. Pišejo, rišejo, fotografirajo, zbirajo dokumentarno gradivo dz NOB in urejajo kabinete na šolah. Prirejajo razstave in predstave, obiskujejo starejše in .mlajše. Tako so pionirji III. razreda I. osn. šole iz Izole pripravili program za najmlajše in obiskali otroški vrtec. Prireditev je bila v naši večji igralnici. Videli smo igrico, slišali recitacije, pesmice, uganke, pravljice. Malčkom so bile zlasti všeč pripovedke o Titu in o partizanih. Ob koncu je nastopajoče in male poslušalce združila skupna pesmica. Lahko bi Tekli, da je bila to spodbuda. Malčki iz vrtca so bili tako navdušeni nad izvajanjem svojih večjih tovarišev, da so sklenili, da bodo tudi oni sodelovali pri Pionirskih igrah, In že je tu še več kot navdušenje, odločitev in priprave na prireditev, iki .bo 15. Junija. Takole so si zamislili: Prvi del prireditve bo na športnem Igrišču, potem pa na domačem vrtu. Nastopali bodo vsi gojenci otroškega KAM Z OTROKOM? Naslovno vprašanje v Hrpeljah je v zadnjem času predmet številnih razprav med starši otrok, ki bodo te dni končali obvezno osemletno šolanje. Kar SO mladincev in mladink se bo namreč poslovilo s tem tudi od šole. Pravijo. da se jih je večina odločila za uk v podjetjih. Teh je na Hr-peljskem že precej, vendar število razpisanih 11 mest za vajence niti približno ne ustreza povpraševanju po uku. Vsekakor bo moral prosvetni organ pri ObLO skupno z gospodarskim odsekom, družbenimi ter političnimi organizacijami in nazadnje s samimi podjetji najti kar najboljšo rešitev za vse, ki imajo veselje in pogoje za uk. (b) MELBROSIN ° preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (GELEE ROYALE), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod MELBRO-COOP (Zavod za čebelarstvo — Ka.lnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji«. vrtca iz Izole. Po programu Ibo ptičja svatba. Nadobudni cicibani bodo obljubili ptičkom, da jih ne bodo preganjali, ne pobijali in ne razdirali njihovih gnezd. Potem bodo skrbno preiskali vse grmovje na vrtu in prav gotovo bodo našli kje ostanke ptičje gostije, kakšno čokolado, bonbone in podobne sladkarije. V notranjih prostorih vrtca pa bo medtem lepa razstava. Izolski malčki vabijo sedaj svoje večje tovariše, pionirje in pionirke, kot seveda tudi mamice in očke, naj pridejo na obisk 15. junija! Jelka Kokole Prvi redni občni zbor podružnico Društva socialnih delavcev za naš okraj je padel v čas, ko je bilo več posvetovanj in konferenc s podobno tematiko ali vsaj problemi, ki sovpadajo z nalogami in hotenji društva. Naj navedem samo širše posvetovanje o mladinskem prestopništvu in socialnem varstvu in ožji posvet okrajne komisije za prestopništvo pri svetu za notranje zadeve. In če bi hoteli v en sam stavek stisniti povzetek vseh številnih ur teh sestankov, bi lahko zapisali: rahlo naraščajoče mladinsko prestopništvo jc signaliziralo budnost vseh prizadetih forumov. Socialna služba, kot ena najučinkovitejših preventivnih mer, seveda pri tem ni izvzeta, čeprav je ta služba le del široke dejavnosti socialnih delavcev. Ze iz samega vabila na občni zbor je bilo videti, da je ta dejavnost res vsestranska. Kajti poleg članov društva — matičnega in podružnice — so vabili tudi Vse socialne delavce, zastopnike socialnega zavarovanja, RK, SZDL, sindikatov in socialne delavce iz podjetij. Na svojem občnem zboru so socialni delavci pregledali delo svoje podružnice, pri čemer so se seveda nujno dotaknili tudi nekaterih splošnih nalog sodobne socialne dejavnosti, 1U se mora organizacijsko in po oblikah dela ujemati z delom vseh tistih, ki obravnavajo človeka kot člana družbe. Socialne službe žal niso napredovale vzporedno 7. razvojem družbenega upravljanja v gospodarstvu, zdravstvu ali šolstvu. Po reorganizaciji leta 1955 so sicer .prešle dz pristojnosti okraja v pristojnost občin, njihova metoda dela pa je ostala ista. Toda sveti za socialno varstvo in za varstvo družine niso odigrali tiste vloge, ki jim je bila poverjena. Zato še danes ne moremo reči, da na te svete gledamo enotno in to je tudi vzrok, da so svete za varstvo družin po nekaterih občinah kratko in malo ukinili, drugod pa so njihove pristojnosti prenesli na svete za socialno varstvo. Stanje je danes pač tako, da so sveti za socialno varstvo preobremenjeni z raznimi upravnimi in drugimi funkcijami, svetov za varstvo družin pa nimamo v nobeni občini več. Socialne službe so postale pretežno administrativno telo, Id ga merijo po številu rešenih aktov in ne po teži in vsebini socialnih problemov, ki jih rešujejo. Ko je govoril o nalogah in problemih socialne službe v našem okraju, Je tovariš Leopold Cucek rekel med drugim, da se je siromaštvo naših socialnih služb izkazalo prav zdaj, ko bi morali začeti s pripravami tako imenovanih socialnih centrov. Največji problem pri tem so menda kadri z ustreznim strokovnim znanjem. V perspektivi pa naj bi postal tak center tudi strokovna enota socialne službe v stanovanjskih skupnostih. Razprava po poročilu predsednika dr. Vlada Dintinjana o delu podružnice v pretekli dobi se je vrtela v veliki meri okrog enega najakutnejšlh problemov sedanjega razvoja: socialne zaščite starih, ponesrečencev ali invalidov v današnjem gospodarskem IGRIŠČA ZA OTROKE NAJ BODO SESTAVNI DEL POČITNIŠKIH DOMOV Še nekaj tednov fin zopet bomo sredi počitnic. Počitniški domovi, ki jih ob naši obali ni malo, pa bodo dobili tudi številne mlade ali celo najmlajše letoviščarje. , Zatorej ni odveč vprašanje, ali je prav, da kolektivi oziroma vodstva počitniških domov tako mlačno obravnavajo vprašanje gradnje igrišč, ko je vendar razumljivo, da zgolj kopanje in tavanje po okolici domov ne more v nobenem pogledu zadovoljiti naših otrok. Razumljivo je. da tudi igrišče ne sme in ne more staršev popolnoma oprostiti vseh obveznosti do otrok. Zato je komisija za predšolsko vzgojo ZPMS sklenila, da bo letos proučila možnosti in oblike dela z otroki na igriščih počitniških domov. Vendar se pri nas poraja vprašanje, kje in kako naj ta komisija zastavi delo, ko vemo, da je večina •oočitniških domov, tudi takih z večjo zmogljivostjo, enostavno brez igrišč. Čedalje večja skrb za delavski turizem pri nas je nedvomno tesno povezana s tem vprašanjem in zatorej ni časa za oklevanje, saj so končno predvsem starši, torej člani kolektivov, zainteresirani za to nomebno in potrebno pridobitev ter se bodo radi odzvali s svojim prispevkom. Umesten je tudi predlog, da bi več sosednih domov združilo sred- stva, oziroma bi to nalogo prevzele počitniške skupnosti, ki so jih ustanovili tudi na našem obalnem področju. (b) razvoju plačevanja po učinku in ekonomskih enot. Izkazalo se je ponovno, kako pomembno delo čaka socialne delavce v podjetjih. Diskutanti so se seveda nujno dotaknili tudi problemov otroškega varstva, mladinskega prestopništva, reje, vzgojnih domov, pomožnih šol, sodelovanja s sorodnimi organizacijami In ustanovami. Nihče pa se ni oglasil k besedi, ko jo delovni predsednik pozval prisotne, naj bi spregovorili o delu socialnih komisij v stanovanjskih skupnostih. Zanimiva je bila tudi ugotovitev, da nekatera naših največjih podjetij nimajo socialnega delavca (n. pr. v Izoli — nobenega) in da niso kljub opominom in navddilom nikogar poslala na tečaj. V razpravo je posegla tudi predsednica matičnega društva tovarišica Ada Klanjšek. Njena izvajanja so bila Izredno zanimiva ln poučna, ker so s trezno sodbo In z jasnim pogledom postavila nekatere pereče probleme razprave na pravo mesto. Nakazala je tudi pot do rešitve: zasedanja ljudskih odborov, zbori volivcev, sestanki množičnih organizacij — to so tista mesta, kjer bo mogoče uspešno reševati marsikatera vprašanja socialnih služb ln ne ozek društveni krog. In socialne probleme v podjetjih, seveda ne brez ekonomske računice, toda tudi ne brez socialistične morale, pred forumi delavskega samoupravljanja. Glede tarnanja o pomanjkanju strokovnega kadra in organizacije socialnih centrov, je tovarišica Klanjškova rekla, da še dolgo ne bomo imeli dovolj šolanih socialnih delavcev In da bo treba zato tudi v bodoče v pretežni meri nasloniti to delo na rame prostovoljnih socialnih delavcev in aktivistov v sorodnih organizacijah (RK, DPM). Svoje delo je prvi občni zbor zaključil z novo organizacijsko ureditvijo svojega društva, ki ima v zgornjih občinah (Postojni, Sežani In Ilirski Bistrici) svoje aktive s tendenco preraščanja v samostojno podružnico matičnega društva. z. L. Mladinska založba Je izdala v Clci-banovi knjižnici delo Ferda Godlne ZEMLJE, v Knjižnici Čebelica pa delo hrvaškega pisatelja Vladimira Na-zorja KITAJ C KO VO POTOVANJE OKOLI ZEMLJE. Knjižico Je prevedel Cene Vipotnik. Obe knjigi sta bogato ilustrirani. ) IZ ILIRSKE BISTRICE: RAZSTAVA »MOJ KRAJ VČERAJ« Občinski odbor Jugoslovanskih .pionirskih iger je pred dnevi priredil razstavo zbranih predmetov in izdelkov pionirjev na temo »Moj kraj včeraj«. Razstava je bila izredno bogata, najboljša občinska razstava v okraju Koper. Pionirji so zbrali mnogo predmetov velike zgodovinske vrednosti, celo predmete, stare 300 in več let. Med dokumentacijskim gradivom naše revolucije so bila tudi pisma Toneta Tomšiča, mnogo njegovih osebnih predmetov ter razno gradivo, ki označuje revolucionarno dogajanje na področju občine Ilirska Bistrica. Razstavo si je ogledalo nad 5000 ljudi. t^-J^/Vl mi ..,... ....._i V Beogradu Je podjetje Avala-fllm končalo snemanje novega umetniškega filma DVOJICA, Film Je režiral Aleksander Petrovič, ki je obenem tudi scenarist. V glavnih vlogah nastopata Beba Lončar ln Miha Baloh (na sliki) kot Jovajia in .Mirko, študentka glasbene akademije in mladi arhitekt. V filmu nastopata v vidnejših vlogah še Miloš 2utlč In Borislav Radovič. Film se dogaja v glavnem med beograjskimi študenti in njegova vodilna tema Je ljubezen dveh mladih ¿T lil f lici (Nadaljevanje s 1. strani) sistem obračuna, medtem ko so sprejeli 10. julij za termin izvolitve svetov EE, Obrtno podjetje Pekarna še nima EE. V pripravah sodeluje samo strokovno osebje, vendar nameravajo še ta mesec uvesti EE. Ne vedo pa, kakšni organi upravljanja naj bi zastopali prodajalne, kjer zaposlujejo samo eno ali dve osebi. V občini Hrpelje: V podjetju »Jelka« so že uvedli EE z BIH AC ge 10. junija priplula v Em-den, kjer razklada tovor LED je 11. junija odplula Iz New Yorka -za Koper BOHINJ je na poti iz Kopra za ZDA in prispe IG. junija v New York BOVEC je na poti dz ZDA v Trst in Koper. 4. junija je bila v Tanger-ju, nadaljuje pa pot po sredozemskih pristaniščih DUBROVNIK je G. junija priplula iz Rotterdama v Leningrad, kjer razklada GORANKA je 9. junija priplula na Japonsko, kjer manipulira s tovorom GORENJSKA je priplula 5. junija v Benetke, od koder nadaljuje vožnjo na Releo KOROTAN je 2. junija odplula z Reke v Trst, od 'koder nadaljuje vožnjo v Genovo, Neapelj, Aleksan-drijo in Beirut LJUBLJANA je 7. junija priplula iz Slbenika v Lattakijo, kjer razklada MARTIN KRPAN je 1. junija odplula dz Aleksandrije v Akabo in Port Sudan PIRAN je 1. junija priplula v Neapelj, kjer razklada, nato pa nadaljuje vožnjo v ZDA POHORJE Je 8. junija priplula v Avonmouth, kjer razklada tovor OG je 7. junija priplula v Falmouth, > kjer manipulira s tovorom TRBOVLJE ije 1. junija odplula iz Port Sudana za Bombay in Kara-<51 ZELENGORA je 10. junija priplula v Barletto, nato pa gre še v Benetke. lastnimi proizvodnimi plani, vendar organov upravljanja v enotah še niso izvolili; Iplas (obrat Poagrad): v tem obratu so se odločili za uvedbo treh EE, čeprav so s pripravami za izvolitev organov upravljanja še v znatnem zaostanku. V občini Postojna: V lesnem industrijskem podjetju »Javor« v Pivki so razprave za uvedbo obračuna po EE še v teku, vendar so svete enot izvolili že 3. junija. Kolektiv ugotavlja, da se obratni DS niso obnesli dn si zato od svetov enot več obetajo. Za to podjetje velja še posebej podčrtati, da bodo morali prenosu kompetene posvetiti vso skrb, kajti odgovor, zakaj se dosedanji obratni sveti niso obnesli, tiči prav v tej pomanjkljivosti. V občini Ilirska Bistrd-c a : Lesno industrijsko podjetje Topol: v tej gospodarski organizaciji se za dokončno opredelitev podjetja na EE še niso odločili, pač pa je to nalogo prevzel Zavod za organizacijo dela iz Ljubljane. V doglednem času nameravajo izvoliti tri obratne DS v obratih žaga, furnirnica in v oddelku za pohištvo; v sorodnem podjetju Lesonit imajo osem EE, ki pa še nimajo svojih obračunov. S temi bodo »začeli po izvolitvi svetov enot, medtem ko že imajo izvoljene sindikalne pododbore. V občini Sežana iso sredi priprav za uvedbo EE v podjetjih Mlekarna, Telekomunikacije, Marmorindus, v podjetju Jadran in v Pletenini. Podobno oceno so ugotovili v piranski občini za podjetja Prerad, tovarno mila Jadranko in za Splošno plovbo, medtem ko so v Ladjedelnici že v fazi uvajanja EE ter bodo s 1. julijem poskusno uvedli obračun na enem objektu. V občini Koper: CZP Primorski tisk: uvajajo 17 EE, po katerih že izplačujejo akontacije osebnega dohodka po novem obračunu. Organ upravljanja je v EE celotni kolektiv; Avtoturistič-no podjetje Slavnik: uvedli so 7 EE, ki imajo svoj obračun že od začetka aprila. Volitve organov upravljanja so imeli že v večini enot. Ze nekaj značilnih primerov, ki jih navajamo, kaže na intenzivno izvajanje decentralizacije, kar je seveda neposredno povezano z vrsto naprednih ukrepov, ki jih nalaga podjetjem nov gospodarski sistem. (bb) * mm ItPÉ Minuli teden je bila na lobisku v Kopru največja leteča ladja na Jadranu, reški »Vihor« (na sliki), ki ima prostora za 150 potnikov In vrh Starata Kljub skopim razjasnitvam in razmeroma hladnim vremenskim razmeram, prav nič primernim za majski in junijski čas, je naš »istrski Triglav« vendarle deležen vedno živahnejšega obiska nestrpnih izletnikov in turistov od iblizu in daleč. Odkar je speljana dz Hrpelj do vrha Slavnika romantična cesta, ne mine dan, da ne bi po njej polzela motorna vozila vseh tipov, večinoma označena s tržaškimi registracijami, ob nedeljah in praznikih pa tudi z domačimi. Vse kaže, da ibo letošnja Slavnikova sezona v izletniškem prometu prekašala lansko. Razen naravne privlačnosti tega planinskega vrha pa naj bi privabljale Slavnikove goste še druge mikavnosti, ki jih narekujejo zahteve sodobnega turizma. Trasa slavniške ceste poteka po prelepih pobočjih zelenega gričevja, s katerih se mestoma nudi čudovit razgled v odmika j oče se nižave, na višini 1028 metrov pa se razgrne očem razkošna panorama od daljnih snežnih vrhov do blestečega morja. Spričo avtomobilskega prometa pa je »mlada« cesta utrpela na nekaterih mestih precejšnje okvare, ki jih deloma povzroča tudi deževnica ob nalivih. Prav bi bilo, da bi odgovorni cestarji nekoliko skrbneje negovali cesto in sproti odstranjevali nastale ogrebotine dn deformacije. Tumova koča na vrhu Slavnika postaja pretesna. Pa tudi takšna, kakršna je, po svoji urejenosti kriči po izboljšanju, zlasti glede kuhinje, točilnice dn cen. Izbira, kvaliteta in način serviranja hrane ne ustrezajo kulturnim gostinskim maniram in »se izletniki glede tega vedno pogosteje pritožujejo in se hkrati vprašujejo, zakaj morajo plačevati za vse to tako visoke cene. Slab fotografski posnetek Tumo-ve koče stane 50 din. Predraga propaganda! Dovoz prehrambenih artiklov in pijače do koče sedaj ni povezan s težavnim tovorje-njem ali prenašanjem na hrbtu, marveč je oskrbovanje koče opravljeno z avtomobilom v pičlih 20 minutah. Kljuib temu je na Slavniku vse najmanj za 30 odstotkov dražje kakor v Kozini. Tumova koča je pod upravo koprskega planinskega društva, ki naj bi te reči nekako uredilo. Saj planinske postojanke ne ;bi smele biti predvsem in samo pridobitna podjetja, zlasti ko -gre za omeje-nejšo režijo kakor v ostalih gostinskih podjetjih. Gre za to, da se izletnik vrača e Slavnika z občutkom, da se ni tnaužil samo naravnih lepot, marveč da je bil tudi v vsakem pogledu solidno postrežen. Z izboljšanji v tej smeri bi bili nudeni tudi pogoji za daljše počitniško bivanje v Tu-movi koči. Naj bi teh nekoliko dobrohotnih pripomb dalo pobudo za izpopolnitev izletniških privlačnosti na Slavniku. Turist Jenež S svoje poti po svetovnih morjih se je spet oglasil naš znanec Danilo Kale, strojni oficir na ladjah Splošne plovbe Piran. Tokrat plove okoli sveta na »Pohorju«. Del njegovih vtisov s tega deset dn deset tisoč kilometrov dolgega potovanja bomo z najbolj zanimivimi ilustracijami objavili v nekaj nadaljevanjih. Parno ladjo »Pohorje« so zgradili leta 1944 na Angleškem. Preden jo je 1. 1956 prevzela Splošna plovba, je nosila ime angleškega pisatelja »Charles Dickens«. Ladja lahko natovori v svoja skladišča 9000 ton tovora in zmore na uro 12 navtičnih milj. V decembru lanskega leta smo se vrnili iz severne Evrope. Krajši počitek na Reki smo i2jrabili za maniša popravila; v doku smo očistili dno in popravili ladijske stroje. Nato smo se oskrbeli z živežem iin drugimi potrebščinami ter 24. decembra dopoldne dvignili sidro. Naslednjega dne smo se bežno ustavili v Bariju, da bi dopolnili gorivo. 29. decembra pa smo pristali v Sfaxu. Tovor umetnega gnojila nas je že čakal. Na-tovarjali so ga s tekočim trakom. ■ Zvečer sem si ogledal mesto. Novejši del mesta je zazidan na široko; tod so večje zgradbe, med njimi pa zeleni pasovi. Ta del mesta je urejen zelo okusno. Pravo nasprotje temu delu je staro mesto, ki se skriva za obzidjem. Vhodna vrata so podobna vhodu v kakšen grajski dvorec. Že takoj pri vhodu ponuja domačin v (dolgi, beli tuniki pečeni kikiriki. Od tod naprej je ves stari del mesta ena sama trgovina. Razstavljeni predmeti stoje po policah ali pa ležijo kar na cestnem tlaku. Najbolj pestre in živopisne so trgovine s tekstilnim blagom in preprogami. Preproge so razprostrte tudi po tleh in na njih navadno leže pospodarii in vlečejo iz svojih »čibukov«, Na posebnem deiu ulice so kovaške in kleparske delavnice. Zelo cenjeni so umetni kleparji; izdelujejo samo umetniške predmete, ki so okrašeni z narodnimi motivi. Na večjem prostoru je znameniti orientalski bazar. Prerekanja, kričanja in glasne hvale je tod na pretek. Pristanišče Sfax ni kdo ve kako veliko, zato pa je dobro mehanizirano, posebno za natovarjanje glavnega blaga — fosfata. Lajdo z nosilnostjo 10.000 ton natovori jo v pičlih 24 urah, tako da malokatera ladja ostane v pristanišču dlje kot en dan. Naslednjega dne $mo bili pripravljeni za odhod. 30. decembra smo že pluli po visokem morju in se bližali Sueškemu prekopu. Ves čas je pihal severni veter, ki se je unesel šele na Silvestro-vo. Opolnoči je ladijska sirena pretrgala nočno tišino. Nekje v daljavi se je oglasila druga sirena. Takoj po tem znaku si je začela ladijska posadka med seboj čestitati. Prišel je poveljnik in vsakomur stisnil roko in mu zaželel vse najboljše. Ugibali smo, kaj bo novega v tem letu doma in po svetu in kje bomo pričakali naslednje Novo leto. Prišel je rahel dež, ko smo pripluli na sidrišče v Port Saidu. Tam je bilo vse polno ladij, M so prav tako čakale na plovbo skozi prekop. Pilot nas je odvedel na drugo sidrišče, kjer so formirali konvoj. Medtem ko je plula ladja na odrejeno mesto, smo opravili vse pristaniške formalnosti. Prišlii so zdravniki, cariniki, ladijski oskrbovalci in nepo- ? grešljivi kramarji. Le-ti so se prilepili ladjfi ob bok in preden smo se ustavili, je bila že več kot polovica njihovega blaga na ladji. Ko sem plul 14 dni po končani sueški krizi skozi prekop, je bil videz Port Saida povsem drugačen od današnjega. Porušene in poškodovane stavbe so pričale o kratkotrajni in zagrizeni borbi. Danes mi o tem razdejanju nobenega sledu več. Mesto so popravili in ga celo razširili. Na valo-branu pri vhodu v prekop sameva le podstavek kipa Le Sepsa, graditelja prekopa. Od takrat, ko ga je razjarjena množica vrgla v morje, je minilo precej časa, toda kipa niso postavili na staro mesto. Vlada ZAR je sklenila, da bo postavila nov spomenik; predstavljal bo Afričana, ki si trga okove suženjstva. Trgovina na ladji je precej živahna, Največ pozornosti vzbu- jajo izdelki iz velblodjega usnja, •razen tega pa še spominki, kot sfinge, piramide, velblodi itd. Plačilno sredstvo je vsak denar, večkrat tudi naturalije. Preden smo zapluli rv prekop, so na ladijski premec namestili močan žaromet; z njim med nočno vožnjo razsvetljujejo temo in si pomagajo pri krmar jen ju. Vsakokrat ko pluje človek skozi prekop, opazi napredek pri raz-širitvenih delih. Večino del pa opravljajo ročno. Ljudje prenašajo pesek v ^osebnih košarah do malih vagončkov. Delavci so oblečeni v dolge halje in se molče ali pa s pesmijo, ki jim daje ritem, premikajo .po peščenem bregu. Dejal bi, da ne poznajo pridobitev moderne tehnike, toda le nekaj dalje je moč opaziti velikanske bagre, ki čistijo dno. Ti bagri so prave plavajoče hiše, na katerih dela tudi po 50 ljudi. Konvoj odhaja iz Port Saida okrog osmih ali devetih zjutraj. Do jezera pride popoldne, nakar ■mora čakati nasprotnega konvoja. Pozno popoldne nadaljuje pot in zapluje iz prekopa okrog, polnoči istega dne. Ob ustju se izkrcajo pilot, čolnarji 'in elek-tričarji, nakar nadaljuje ladja svojo pot. Desna stran prekopa, ob kateri tečeta cesta in železnica, je obrasla 7. zelenjem in s palmami, leva stran prekopa pa je pusta in peščena. V to smer prekop tudi širijo. Rdeče morje je znano po tem, da je tod vedno strašna vročina. Z obeh strani ga obroblja suh ih vroč puščavski svet. Čeravno smo bili v zimskem času, je sonce močno pripekalo. Posadka je bila zaposlena z 'ladijskim delom, tako da je čas mineval hitro in skoraj neopazno. Pred Adenomje vročina pritisnila še huje. V to znano pristanišče smo pripluli nod večer. Pristaniških formalnosti skoraj ni bilo, saj -je Aden prosta luka in prav zaradi tega je tod trgovina tudi tako zelo živahna. Ples »Mohorja« na Atlantiku Aden ima dolgo trgovsko tradicijo. Pravijo, da so tod hodile še karavane, ki so hodile »iz Indije proti Sredozemlju. Ko so odkrili pomorsko pot okoli Afrike, je začelo mesto propadati. Kakor hitro pa so zgradili Sueški prekop, je njegov pomen spet mahoma zrasel. Mesto je postalo važna trgovska in strateška postojanka. Skozi mesto in pristanišče so speljane široke asfaltirane ceste; brž ko pa človek prestopi mejo mesta ali predmestja, se znajde v krivih in tesnih arabskih uličicah. Ilovnate arabske hiše so prepleskane z reklamnimi oglasi. Vsepovsod so same trgovine. Tod lahko kupiš, karkoli^si poželiš. Blago je iz vseh dežel sveta, vendar je po. videzu sodeč največ japonskega. Ker smo v pristanišču le prenočili, si nisem mogel ogledati vsega predmestja, ki je menda na moč zanimivo, saj se tamkaj odvija pravo življenje domačega prebivalstva. Navade so sila raznolike, saj živi tod prava mešanica raznih narodov in ras. Največ je Arabcev, Jemencev, So-malcev, Indijcev, Zidov in okrog pet tisoč Evropcev. (Nadaljevanje sledi) i $ 1 v s !„®Jü? fluí; fiii^.' Wlii , v , ■ -i^&ip*^, - . i.-. ¡imrnnííV- •• •, •..■•• _____ illg^ps^^^.....; IV f» «K,v» % SS V naših poročilih o gibanju ladij Splošne plovbe ste že večkrat naleteli na pristanišče Sl'ax. Naj vam ga predstavimo: na sliki je »del tega pristaniškega mesta v prijateljski afriški deželi Tuniziji •mm? X, ■ N pilili V H Tovariš urednik, lepo bi Vas prosil, da bi objavili moje pismo, ker bi rad izrekel javno pohvalo vsem v koprski bolnišnici. Pred enim mesecem sem se namreč vrnil domov zdrav in zdaj bi se rad zahvalil vsem, ki so požrtvovalno skrbeli zame in še z a. marsikoga drugega. Po operaciji v Ljubljani so me poslali v bolnišnico v Kopru in tu sem imel priložnost spoznati nesebično in požrtvovalno delo vsega osebja. Ker sem poleg vsega še živčno bolan človek, se dobro zavedam, da delo z menoj ni bilo lahko in zato tem bolj cenim nego, ki sem je bil deležen. Naj bo to moje pisanje skromna zahvala in oddolžitev vsem, ki so me negovali in mi ljubeznivo stregli. Še posebno bi. se rad zahvalil tovarišu doktorju Ferfogli za njegovo prizadevanje, višji medicinski sestri Mimici in bolničarkam Tilki, Mariji in Sonji. Ivan Kozlovič iz Kampela pri Kopru ČIKI IN KOWBO.JI Kino dvorana v Škofijah ima ob strani odra tiairis »Kaditi prepovedano«. Ker je napis tako majhen, da ga je s prostim očesom komaj mogoče opaziti, se obiskovalcem kino predstav — ŠEST PRVIH MEST Prvo občinsko atletsko prvenstvo v Postojni je v nedeljo vsestransko pokvaril dež. Atleti so na razmočenih in povrhu slabo izmerjenih stezah dosegli podpovrečne rezultate in tudi gledalcev je bilo neprimerno manj kot na mitingu v čast. Dneva mladosti. Pomanjkljiva organizacija ter nezadostno število sodnikov sta bila vzrok, tla se je miting predolgo zavlekel, čeprav je bilo na sporedu samo šest disciplin v članski in mladinski konkurenci. V vseh disciplinah je startalo skupno 9i tekmovalcev. Na nedeljskem mitingu je ¡\Iolk (Partizan Prestranek) skočil v daljino 6,11 m, Planine (GSS) pa se je s solidnimi rezultati uveljavil kar v treh disciplinah. Atleti krajevne gar-nizije JLA so tekmovali izven konkurence. Zal je moral odpasti skok v višino, ker prireditelj Partizan Postojna ni oskrbel skakališča s potrebnimi rekviziti. Rezultati so naslednji: 100 m: Člani — Božič (GSS) 12,5 Le-maič in Novak (oba JLA) 12,0 sek. Mladinci — Planine (GSš) 12,1 Zmak (Gimn. P.) 12,7 Grebenšek (GSŠ) 12,7 sek. — 1000 m: Mladinci — Smerdu (Gimn. P.) 4.45,0 Zunkovič (GSŠ) 4,49,0 Kunstclj (GŠS) 4,52,0. — 1500 m Člani — Cič (Part. P.) 0,31,0 Karič 6,39,0 prpič (oba JLA) G,41.5. — Disk: Člani — Riedl 29,51 Vukovič 26,40 šimac (vsi GSS) 2G,10. — Mladinci — Rogelj 34,70 Planine 31,28 Kunstelj (vsi GSS) 2G,64. — Skok v daljino: Člani — Molk (Part. Prestranek) 0,11 Lemaič- (JLA) 5,60 Novak (JLA) 5,39 m. — Mladinci — Planine (GSS) 5,71 Jarc (GSŠ) 5,00 Zmak (Gimn. P.) 5,53 m. — Krogla: Člani — Molk (Part. Pr.) 11,25 Pandu-rovič 11,03 Gavrilovie (oba JLA) 11,01. Mladinci — Planine (GSŠ) 12,3G Jarc (GSš) 11,95 Rogelj iii Mramor (oba (GSŠ) 1.0,80 m. V teku na 1500 m so nastopili tudi predstavniki delovnih kolektivov postojnske občine. Doseženi rezultati spadajo v sklop občinskih delavskih športnih iger. Posamezno je zmagal Cič (PIT) pred Villiarjem (Tcgrad) in Pellaschierjem (Avtoprevozništvo). Ekipno je bila prva kombinirana ekipa tekačev Narodne in Komunalne banke iz Postojne. (ma) strastnim kadilcem — najbrž ne zdi vredno, da bi ga jemali resno. Kadijo kakor za stavo. Ta razvada se je že tako zakoreninila, da se vsakdo, če ga opozoriš, naj vendar ugasne cigareto, osorno obregne, češ doma ostani, če ti ni prav. Vzgled in spodbudo jim najbrž daje sam upravitelj zadružnega doma, ki pride k predstavi s prižgano cigareto. Nasloni se na steno in z blaženim zadovoljstvom vleče iz svoje svaljčice. Med gledalci vsak hip kdo vstane in gre skozi vrata, da si prižge cigareto in se nato vrne, da na svojem sedežu pokadi cigareto do kraja. Nekateri pa gredo do upravnika in z njim vred tolažijo svojo kadilsko strast. To nenehno vstajanje in posedanje, odhajanje in prihajanje ter kajenje moti gledalce. Nikogar ni, ki bi vstal in napravil takšnemu neredu konec. Zaradi tega pozivamo pristojno mesto, da napravi red, in naj proti kršilcem nekaj ukrene. Tudi kinooperater je pri svojem delu večkrat duševno odsoten in ne opazi, kdaj mu slika zdrkne navzgor ali navzdol, tako da je videti igralce na platnu v dveh delih, kakor bi bili prerezani. Nobenega, haska ni, če skušajo gledalci operaterja na to opozoriti z ropotom in žvižganjem. On vrti film. dalje in se požvižga na njihovo žvižganje. Flori j are Roje raznovrstnih pletenin, TEKSIL • za krila in izgotovljena krila TERITAL, odeje, parilo za ženske, ženske in moške volnene puloverje, srajce, kravate, nogavice, dežnike itd. po najnižjih dnevnih cenah. GELÉE ROYALE — MATIČNI MLEČEK, .garantirano znanstveno stabiliziran — proizvod Zavoda za čebelarstvo, dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pni »Kemoformaciji« v Ljubljani. OB PRIHODU V TRST ne pozabite obiskati dobro zmano trgovino CASA DELL'IMPERME-ABILE V ULICI S. NICOLÔ 22. V njej dobite največjo izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, dežnih plaščev, vse vrrste vetrnih jopLčev, bund, dežnikov itd. po najnižjih cenah. Zagotavljamo, da boste zadovoljni z nakupom v nasi trgovini. Kdor dostavi odrezek tega oglasa, dobi lepo darilo, PRODAM športni čoln, motor 2KS, dolžina 4-m. Naslov v upravi Msta. IŠČEM ŽENSKO, ki bi pazila na otroka 4 ure dnevno, plačam dobro. Stanka Vipavec, Koper, JLA 5. ZAHVALA Za vso izkazano požrtvovalnost pri zdravniški negi ob mojem zdravljenju v Splošni bolnici Koper se toplo zahvaljujem zdravnikom, bolniškim sestram in ostalemu strežnemu osebju. Danica Kastelic Slivje pri Materiji nih krajev — 14,30 Kulturni obzornik: ^Strokovne šole v novem sistemu flnansiranja« — 14,40 Parada plošč — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba — 15,30 'Poje zbor iz Dola—Poljan. KOPER: 9., 10. in '11. junija ameriški barvni .cinemascope film PREPOVEDAN PLANET, 12. in 13. junija nemški film PRED ZAHODOM SONCA, 14. in 15. junija sovjetsko-francoskl lilm ESKADRILA NORMANDIJE. IZOLA: 9. junija poljski film SREČA JE OPOTEČA, 10. in 11. junija nemški cinemascopc film SPLETKA IN LJUBEZEN, 12, in 13. junija sovjet-sko-francoski film ESKADRILA NORMANDIJE, 14- in 15, junija ameriški barvni cinemascope lilm ZADNJI VAGON, PIRAN: 9. junija ameriški barvni film DAMA IZ ŠANGIIAJA, 10. junija italijanski barvni film AIDA, ob 22. url ANA IZ BROOKLYNA, 11. junija italijanski cinemascope barvni film ANA IZ BROOKLYNA, ob 10. url matineja domačega filma TRENUTKI ODLOČITVE, 12, junija italijanski barvni cinemascope film ANA IZ BROOKLYNA, 13. junija italijanski barvni film AIDA, 14. junija ameriški barvni cinemascope film PLESALKE, 15. junija ameriški barvni cinemascope film NEKATERI SO PRIHITELI. PORTOROŽ: 9. junija ameriški barvni film DAMA IZ ŠANGIIAJA, 11. in 12. junija italijanski barvni film AIDA, 13. junija italijanski barvni cinemascope film ANA IZ BROOK-LYNA, 14. \junlja italijanski barvni cinemascope film KITAJSKI ZID, 15. junija ameriški barvni film PLESALKE. SEŽANA: ,10. in 11. junija jugoslovanski film VOJNA, 13. in 14. junija ameriški film MOZ V SIVI OBLEKI, 15. in 16. junija ameriški film DNEVNIK ANE FRANK. ILIRSKA BISTRICA: 10. in 11. junija francoski barvni film SLEPI POTNIK, 14. in 15. junija ameriški film NEKATERI SO ZA VROČE. MELBROSIN ° preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (GELEE ROYALE), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod MELBRO-COOP (Zavod za čebelarstvo — Kalmik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo piti »Kemoiairmacijii«. ZA POMLAD IN POLETJE DOBITE NAJCENEJE V »MA-GAZZINI ALLA STAŽI O N E«, Trst, Ulica Cellini št. 2, poleg železniške postaje, veliko izbiro konfekcijskih izdelkov. Odjemalci s propustnico imajo poseben popust. SAP TURIST LJUBLJANA — POSLOVALNICA KOPER organizira preko sindikatov in turističnih društev naslednja potovanja: 7-dnevno potovanje z vlakom in avtobusom v Švico z ogledom mest: Zürich, Bern, Luzern, Geneve, Lausanne. Prijave do 20. junija 1961. 7-dnovno potovanje z vlakom in avtobusom na Ažurno obalo. Nice, Cannes, Monte Carlo. Prijave do 20. junija 1901. Naše poslovalnice v Kopru, Piranu in Portorožu dajejo potrebna pojasnila ter turistična posojila, L AN ATE X — uvoz-izvoE Ttrst, Ulica Machiavelli Ô, tel. 81-647, blizu trga Ponterosso, prodaja na debelo in drobno najfinejše tkanine po reklamno nizkih cenah. INTERTEXTIL, Ttst, ulica Sv. Nikolaja št. 30, nudi bogato izbiro vsakovrstnih tkanin, vse vrste dežnih plaščev »ßuper Nylon«, vetrnih jopičev, bund. NEDELJA, 11. junija 1961: 8,00 Domače novice — 0,05 Kmetijska oddaja: »Ekonomske enote v KZ Sežana —■ Mehanizacija v se-čoveljski dolini« — 8,30 Za dobro jutro vam foodo zapeli in zaigrali .. . — 9,00 Naša reportaža: »Naše glasilo (razgovori o tovarniškem tisku)« — 9,15 Zabavni zvoki — 9,45 • Poje Jenny Luna. PONEDELJEK, 12. junija 1961: 13,40 Odlomki iz oper — 14,30 Ponedeljkov športni pregled — 14,40 Melodije spominov igra orkester Michel Legrande — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba — 15,30 Slovenske narodne. TOREK. 13. junija 1961: 13,40 V zabavnem ritmu — 14,00 S popevkami doma in na tujem — 14,30 Šola in življenje: »Na počitnice — V idrijskem tehničnem krožku« — 14.50 Z revij mladinskih pevskih zborov — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba — 15,30 Polke in valčki. SREDA, 14. junija 1961: 13,40 V ritmu z malimi ansambli — 14,00 Narodne pesmi in iplesi iz iraz- GOSTINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ IKOPER razpisuje idelovna mesta: PRAVNO-ORGANIZACIJSKEGA REFERENTA: potrebna je visoka oziroma višja izobrazba s petimi leti delovnega staža v zborničnih ali gospodarskih organizacijah na samostojnih ipravnih, organizacijskih ali ekonomskih poslih. GOSPODARSKO-FINANCNEGA REFERENTA: potrebna je višja izobrazba s petimi leti ali srednja izobrazba z desetimi leti delovnega staža v ekonomski ali finančni službi. Od tega po možnosti vsaj nekaj časa v gostinski stroki. UPRAVNIKA ŠOLSKEGA OBRATA HOTELA GALEB V GOSTINSKEM ŠOLSKEM CENTRU V KOPRU: potrebna je višja šolska izobrazba ali hotelska šola s petimi leti prakse na vodilnih mestih v gostinskih podjetjih ali visokokvalificiran gostinski delavec z večletno prakso na vodilnih mestih v gostinstvu. Ponudbe za sprejem v službo vložite v 20 dneh pri Tajništvu zbornice v Kopru, Ljubljanska c. 2., ali se osebno zglasite v navedenem tajništvu, kjer vam bodo pojasnjeni vsi pogoji in mesečni prejemki. F>il pred dvema letoma povezan z lctonskimi partizani. Mar je to dovolj, tla lahko nekemu človeku zaupamo...? Naposled se je umiril in razmišljal o vsem, kar mora ukreniti, če se njegova sumničenja uresničijo... V hipu je zaspal. Meni nič tebi nič si jo ukazal, da mora zaspati, tla bi lahko naslednjega dne mislil s svežo glavo. Njegov sosed si- je prebudil okoli osmih zjutraj. Dementjov se je obrnil proti zidu in si potegnil odejo prol^^ ušes. Major Zandcl ji' odšel bos v kopalnico in tam dnl^ft prhal. Nato se je vrnil v sobo in začel z jutranjo telov.ulw^ Ko se je oblačil, si je pod nos nekaj mrmral. Navsezadnje pa je glasno rekel: »Kolega, tako boste prespali celo vojno.« V V poštni avli je mrgolelo ljudi. »Pogumen je,« ji- pomislil na starca, »dobro si je izbral mesto za sestanek.« Dementjov jo prišel na pošlo ono uro prod časom, ki sta ga bila določila. Hotel jo videti, kako so bo obnašal Pavel Arvidovič, ko bo čakal na srečanje. In kar jo najvažnejše: Dementjov so jo vedno bal provokacije. Na ulici ni opazil nič sumljivega. Z izurjenim očesom izvidnika jo prolotol avlo in tudi tod ni našel nič takoga, kar bi ga utegnilo zbegati. Prostor si jo izbral za mizo, kjor so ljudje pisali telegrame in od tod jo imel najlepši pregled nad avlo in nad izhodom. Kupil jo papir in kuverto in dolgo razmišljal, kako naj začne pisati pismo v Berlin, svoji dragi in ljubljeni ¿oni Lizcti. Najbolj zanimivo bi bilo, ko bi nekomu padlo v glavo in hi so začel zanimati za to, ali v Berlinu na Alexandjfc Platz št. I resnično živi neka Lizeta. Tam bi jo tudi naš^A Hekla bi mu celo, da že dolgo pričakuje pismo svojeS^ moža Paula Kuckcrta. Dementjov in vos aparat obveščevalnega oddelka s polkovnikom Dovgalevlm na čoln so so na operacijo skrbno pripravili in so mislili na vse. Pavla Arvidovlča jo Dementjov takoj prepoznal in kmalu nato so jo razjezil: »Kakšna lahkomiselnost, da so sestaneva tukaj!« Sklonil jo. da bo nokolikanj počakal; nemara so bo ; ' troo znašel in bo prenehal vrteti z glavo. Pavel Arvidovič je napravil po avli krog in obstal zraven kioska, kjer so so vos čas gnetli ljudje. »Tako jo prav!« ga jo v mislih pohvalil Dementjov. Nedokončano pismo jo vtaknil v žop in stopil h kiosku. Starec ga jo pogledal s previdnim pogledom, vendar so jo zdelo, da jo nočnega gosta prepoznal. Ko jo kupil nekaj časopisov in revijo »Signal«, so jo Dementjov obrnil k starcu: »Oprostite, sto morda vi lastnik stanovanja, v katerem živi vojaški zdravnik Niilko? Sem so zmotil?« »Da, to sem jaz,« jo rokol starec drhte. »Kako je z njim? Jo zdrav? Jo morda zdaj doma?« Dementjov jo vpraševal tako glasno, da ga jo lahko vsakdo slišal. »Greste sedaj domov? Pojdiva skupaj. Hotel bi govoriti z vašim podnajemnikom.« No da bi pustil starcu, tla bi prišel do sape, ga je Dementjov prijel pod roko In odšla sta s pošte. »Levo od vogala jo kavarna Luna,« jo starec zašepetal, »in pridite tja čez deset minut.« »Dobro,« jo odgovoril Dementjov in nadaljeval svojo pot. Sel je mimo kavarne, o kateri jo govoril starec, prišel do križišča, tam za nekaj hipov postal, potom so pa vrnil nazaj. Kavarna jo bila skoraj prazna. Dementjov jo spet pomislil, kako jo bil staroc nepreviden. Mar no bi mogel vzbuditi pozornosti nemški oficir, ki sodi za mizo skupaj z neko »staro mostno podgano«? Toda nekaj jo bilo treba napraviti. Dementjov so jo naglo približal mizi, z3 katero jo sodcl Pavel Arvidovič. »Prosto?« »Izvolite prosim.« Ko je vzel Dementjov v roke jedilni Ust, mu je stai^^ dejal: »Ne bojte so ničesar. Tukaj jo varno. Lastnik kavarno jo naš človek ... toliko o tem. Mojc stanovanje jo za vas nevarno. Bil som primoran, da vzamem za podnajemnika oficirja. Stanujejo skoraj v vsaki hiši, ki Je blizu štaba. Prepričajte so!« »Kdo jo vaš podnajemnik?« »Gostapovcc: sam vrag si ga votli, kaj dela. Zolo strog gospod. Odhaja zolo zgodaj in se vrača zolo pozno. Več o njem no vem.« »Razumljivo. Kako pa jc z vami?« »Slabo. Ze tri mcsccc nimam nikakršne zvezo,« »Imate kaj posobno važnega?« »Da, zdaj, zdaj bodo začeli po morju evakuirati vojake.« »To nam jo poznamo. So kaj?« »Vedno več ljudi zapirajo.« »Vem.« Pavel Arvidovič jo obmolknil in si jc ogledoval svoje staro žllnatc roko. ki so ležale na mizi. »No bodite žalostni, Pavel Arvidovič. Dobro vem. kolikšno usluge sto napravili nasi armadi. Hvala vam. Meni niste potrebni. K vam bom prišel samo zato. da vzamem radijsko oddajno postajo, Dolnje?« »Ko bi prišli vsaj mesec dni prej!« jo rokol st.irot^^^ občutkom krivde. »Kako bi lahko vso lepo uredila! Oth^^P bi vam sobo in vse bi bilo v najlepšem rodu.« Nič zato. Morali sto t.tki» napraviti. Jaz imam drugačen načrt. Samo nekaj vas prosim: pripravite mi radijsko postajo. K vam bom prišel, kakor da iščem stanovanje ... Na svidenje, Pavel Arvidovič.« V vesolju je življenje TRAMVAJI — WEEKEND HIŠICE Gornja stika naj M prikazali višek koeksisteiicc mcil živalmi} miško in mačko ob isti skledi. Vendar pa doslej k.ij podobnega nI še nikomur uspelo, ker Je naravni gon pri mačkah nasproti mišim le prehud, da M ga lahko kdorkoli oh-vlad.il z dresur». /.¡»to tudi slika ni ronlčna, marveč Je spretna fotografska montaia, 7.1 katero Ji- dobit avtor prvo nagrado na nedavnem tekmovanju fotografov \ l.tonu Nedolgo tega ie sovjetski inženir lljičkov konstruiral pnevmatski računski stroj, ki rabi za svoj pogon namesto električne energije sLsnjeni zrak. Takšen stroj so že mv./ku>:i;. Ugotovil: so. da deluje hitreje in bolje od dosedanjih, njegova prednost 0:1 je tudi v tem. da porabi manj prostora kakor raiur.sk: stroj:, k: jih sedaj še uporabljajo. Nov Ljudje so dolgo časa ugibali. razmišljali postavljal: teorije :n hipoteze o tem. ali je v vesoliu življenje ali ga ni. Nedolgo tega pa so trije ameriški znanstveniki dokazali, da vesolje ni mrtvo. Natančno so proučeval: nek meteorit in po dolgotrajnih analizah odkrili v njem okamenino živega organizma. To jo najmočnejši argument za teorijo, ki pravi, da jc življenje na našem planetu le del življenja v vesolju. Prišla Je spet doba ribjega lova na odprtem morju, za katerega so največji strokovnjaki Japonci. Pomembna gospodarska panoga pa Je takšen oceanski ribji lov tiull v ZIJA. Slika kaže matično ribiško ladjo »Talkcctna«, na katero v pristanišču Seattle nakladajo 91) manjših ribiških motornih ladjic. Te so pravkar prišlo Iz ladjedelnice. Vsaka stane okrog sedem milijonov dinarjev, nese pa lahko do 1000 kg rib. Z njimi Je matična ladja odplula v vode okoli Aljaske, kjer bo v prihodnjih mesecih ta flota lovita ->'>e Iri Jih sproti predelovala Toplejši dnevi so /o prinesli s seboj prva tekmovanja ža lepotne kraljice po ra/nlh deželah in zda) Je pred vrati že tudi tekmovanje za naslov najlepše EvTopejke. PmuviMI pravijo, da ima zelo veliko upanja na ta naslov pred nedavnim v Itlmu izbrana najlepša Italijanka I: r i k .i Spag-giari iz Mantove (na sliki). sta-ra Je 20 tet, tehta 59 kg in Je visoka 1,70 in. l.cpomo kraljico Evrope bodo tudi letos volili na nevtralnih tleh v Hevrutu v Libanonu, kjer Je lani dobita ta naslov Italijanka Anna Kanali! TELEFON — GOSPODINJA V Parizu so patentirali posebni telefon, s katerim je moč tudi z veliko daljave vključevati ali izključevati električne aparate v gospodinjstvu, kot hladilnike, pralne stroje, aklimatiza-cijske naprave itd. i GLAS, KI PlSE Na neki razstavi v Tokiu je vzbudila zanimanje posebna elektronska naprava, ki človeški govor direktno pretvarja v pisano besedo. OČALA ZA GNEČO John Holding je uslužbenec nekega londonskega podjetja in vsakodnevno potuje s podzemeljsko železnico. Dn bi lahko v gneči bral časopis, si je konstruiral očala s prizmami. Tudi v največji gneči ga suvanje s komolci ne ovira. On dvigne časopis nad glavo in bere. računski stroj bodo kmalu pričeli izdelovati serijsko. NOV MINERAL — SODOBNO IME Dan brez cigaret Čeprav sta bili minulo nedeljo v koprskem okraju kar dve elitni priredltvl-tekmovanji vsaka svojega žanra: najsodobnejša motorna vozila v Portorožu ter nastop Jahaških In dresurmh konj v I.iplci pri Sežani, sla vendar vsaka za-p pritegnili veliko število gledalcev. Nekaj tisoč Jih Je prihitelo tudi v Lipico z motornimi vozili, ki Jih ka/e nekaj sto gornja slika na odprtem parkirnem prostoru pod vejami dreves, ki krasijo to zeleno kraško oazo Nedolgo tega so sovjetski geologi odkrili novo vrsto kovine. Brez dolgega razmišljanja so mu našli ime — krstil, so ga gagarinit«, po prvem astronavtu Juriju Gagarinu. — Ce tt moj trlevl/JJskl prri-eram ne UKaja. pa še ti malo poskusi :. , , GIBLJIVA STREHA V Pittsburgu (ZDA) gradijo športno dvor. ino, ki bo največja zgradba takšne vrste na svetu. Namesto stropa bo imela gibljivo kupolo, ki jo bo moč odpreti ali zapreti v pičlih dveh minutah in pol. V sosedni It.illjl dajejo velika sredstva /a izgradnjo športnih objektov .Med najnovejšimi takšnimi pridobitvami bo velik stadion med Benetkami ln Mestnim. Slika kaže njegovo maketo. Pravzaprav naj lil to po projektu tillo pravcato športno mesto, ki bo jiostopoma raslo okoli novega stadiona: ta tio Jaliko sprejel .»o ti-soi- gledalcev, ob nJem pa je parkirni prostor /.i 7 tiso.' avtomobilov. Druga etapa izgradnje tega severno, alijanske.;.! športnega središča bo postavitev velike športne pala. " in pokritega olimpijskega bazena Vlada Britanske Kolumbije je proglasila 31. maj za Dan nekadilcev . Od prebivalcev je zahtevala, naj se za 24 ur vzdrže kajenja. KDAJ KOI.NEMO? Nedolgo tega se ;e vrnila z Gronlanda britanska znanstvena ckspedicija. Sestavljali so jo sami moški, le psihiater je bila ženska. Le-ta je ves ta čas proučevala vzroke in motive, zakaj moški kolnejo. Odkrila je, da maski raje zakolneio, če so dobro razpoloženi, kakor pa če so jjobiti in v hudi duševni depresiji. Namen te akcije je simboličen: prebivalce hoče opozoriti na škodo, ki jo v gozdovih povzročajo kadilci. V lanskem letu so nedeljski izletniki — kadilci povzročili več kot 257 gozdnih požarov. ČRNI BOJKOT Vodja ameriškega združenja črncev ( Afriško gibanje«) Robert Williams je pozval petnajst milijonov črncev, ki prebivajo v ZDA, naj ne kupujejo več lepo-tilnih sredstev, po katerih postane polt svetlejša. Poziv je povzročil dvoje: ponos in zavest ameriških črncev sta se dvignila, padel pa jc dobiček ameriških kozmetikov. Kar čez noč Je postala slavna pisateljica Američanka Grace Metalious s svojo prvo knjigo »Grehi PcvtonskcRa trga«, ki Je naletela na strahovito kritiko ameriških moralistov In posebno gospodinj. Doslej Jia je knjiga doživela že naklado 21 milijonov izvodov in jo prevajajo povsod po svetu. Slika kaže pisateljico oh njenem prihodu v Milano v Italijo, kjer so že doslej prodali nad 1T0 tisoč izvodov njenih »Grehov«. Nekateri smatrajo njeno pisanje za čisto pornografijo, medtem ko ga spet drugi primerjajo z umetniško pripovedno močjo slavnega pisatelja Sln-clalra l.evvisa. Zdaj je pisateljica napovedala svoje drugo delo, ki bo jio svojem žanru precej jiodobno prvemu, sodeč vsaj po naslovu: »Nobenega Adama v zemeljskem raju« Dr. Bowc 17. Alban.vja v ZDA (na sliki) Je Iz znanstvenih jm-bud začel s posebno dleto: M dni se Je hranil samo s posebno pripravljenim prepečen-cem. Pravkar pospravlja 1500-ti kos, pri tem pa je spil sedem litrov vode, kar Je bila njegova edina hrana v dveh lednih, Vendar ni pri tem skoraj nič izgubil na teži. Poskus sodi v okvir prizadevanj za pripravo hrane za vesoljske potnike, napravljen pa je bil jired posebno komisijo stro-Jtovnjakov in novinarjev Okolica »Balkanskega Manchcstra — Leskov ca je poznana po mnogih iz-letnih točkah in zgodovinskih znamenitostih. V Sije-rinski Banji je nekaj gej-zirjev in tod so uredili lep prostor za taborjenje. Uredili so ga na sila privlačen način. Za weekend hišice so preuredili nekdanje tramvaje niške EC2. 9. junij 1961 • Z A D N J A S T K A N • LETO X, — St. 21